POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XII. | Štev. 291 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 24., 25. in 26. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemali * opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1*— Francija ne bo dala Iniciative Seja Francoskega ministrskega sveta pod vodstvom prezidenta Lebruna — Ita i a na< pove, kaj hoče, toda o odstooitvi kakega ozemlia Francija sploh ne bo razpravljala — Položaj v Italiji in Chamberlainovo stališče PARIZ, 24. decembra. Francoski ministrski predsednik Daladier je imel sinoči daljšo konferenco z zunanjim ministrom Bonnetom. Konferenca je bila posvečena izključno italijanski odpovedi italijansko-francoskega sporazuma z dne 7. januarja 1. 1935., ki sta ga sklenila Laval in Mussolini v Rimu. Danes ob 10. uri dopoldne se je pa sešel francoski ministrski svet pod predsedništvom prezidenta republike Lebruna. Tudi na tej seji so razpravljali o italijanski odpovedi Lavalo-vega pakta. Ni bilo še mogoče izvedeti, kakšni sklepi so bili na seji ministrskega sveta sprejeti, vendar poroča agencija Central News, da je zelo verjetno, da bo Francija nadalje vztrajala na svojem stališču, da ne odstopi Italiji niti pedi zemlje *n da bo v odgovor na odpoved pakta zahtevala od Italije vrnitev delnic abesinske železnice, ki jih ji je leta 1935. odstopila. FRANCOSKO STALIŠČE PARIZ, 24. decembra. Kakor se izve Iz Poučenega vira, bo Francija odklonila italijanski predlog glede francoske iniciative o novem sporazumu. Francoska vlada stoji na stališču, da je Italija, ki je pakt odpovedala, dolžna dati tudi sama iniciativo za pogajanja za nov pakt. Franclja Pakta iz leta 1935. ni odpovedala in nima s svoje strani z Italijo nobenega spora. Na Rimu je sedaj, da pove, kaj hoče, v Pa-rizu pa bodo na rimske zahteve odgovorili pritrdilno ali odklonilno, kakršen bo Pač značaj zahtev. Kar se tiče ozemelj, o katerih je bilo govora zadnje čase v italijanskem tisku in pri italijanskih demonstracijah, naj i>a v Rimu vedo, da so francoska in bodo francoska ostala. Francija se o njih pripadnosti ne bo z nikomer po-Rajala, še manj pa more kdo pričakovati, da bi jih brez boja komu odstopila. Pač Pa je vedno pripravljena, pogajati se glede eventualnih italijanskih koncesij v pri- stanišču v Džibutiju in na železnici Dži-buti—Adis Abeba. Toda samo v okviru suverene oblasti Francije nad njenim ozemljem. ITALIJANSKO STALIŠČE RIM, 24. decembra. Po vsej Italiji se občuti naraščanje sovražnega razpoloženja nasproti Franciji in vsemu francoskemu. More se trditi, da ni italijansko javno mnenje v ničemer tako brezpogojno edino, kakor v tem. Na poučenem mestu v Rimu je bilo mogoče izvedeti, da italijanske teritorialne zahteve nasproti Franciji niso nikakršen manever zaradi Španije, kakor bi jih v Parizu radi tolmačili. Današnja Italija ni več ona iz leta 1918. in v Franciji se zelo motijo, da bodo mogli postopati z njo tako, kakor so na mirovni konferenci, ko so jo osleparili v svojo korist za uspehe zmage. Ako tedanji italijanski državniki niso znali ali mogli uveljaviti pravičnih aspiracij Italije, bodo to njhovo napako popravili sedanji. Posebno pozornost je vzbudil s tem v zvezi tudi članek Farinaccia v listu »Regime fasci-ta«, v katerem zahteva brezpogojno izročitev francoskega pristanišča Džibutija z vso francosko Somalijo in železnico Džibuti—Adis Abeba Italiji. Italija ne more več dovoliti, da bi ji ta francoska posest zapirala vhod in izhod iz Abesinije, kakor tudi ne, da bi se tam zbirali abesinski zarotniki bivšega cesarja Haile Se-Iasije, kakor se sedaj. ANGLEŠKO STALIŠČE LONDON, 24. decembra. V Londonu ne prikrivajo, da italijanska odpoved pakta s Francijo iz leta 1935. močno moti Chamberlainove sporazumaške načrte in akcije. Vendar se zdi, da Chamberlain ni pesimist in trdno upa, da se bo našla ugodna rešitev, ki bo odstranila napetost med Italijo in Francijo. Ministrski predsednik stavi velike upe v svoj osebni razgovor z Mussolinijem ob priliki njegovega in Halifaxovega obiska v Rimu. Kakor se zdi in kakor poročajo tudi nekateri angleški listi, stoji Chamberlain na stališču, da bi se moglo o odstopitvl franc. Somalije Italiji, ako bi ta to zahtevala, razpravljati. Rešitev bi se utesnila na|tl tudi v zamenjavi te kolonije za kako drugo kolonialno ozemlje. Odkar Je Abesinija italijanska, je izgubila francoska Somalija z Džibutijem in železnico vred itak prejšnji pomen. Kakšno stališče pa zavzema glede drugih italijanskih aspiracij, ni bilo mogoče izvedeti. NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM, IN-SERENTOM IN VSEM ČITATELJEM ŽELITA VESELE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE UREDNIŠTVO IN UPRAVA »VEČERNIKA« Zaoiski Atentat na Francovega ministra v Burgosu Pri VSTOPU V AVTOMOBIL JE BIL N APADEN IN NEVARNO RANJEN FRANCOV MINISTER JAVN E VARNOSTI AMIDA PARIZ, 24. decembra. Kljub demanti- j v Burgosu, Francesca Martineza Amido. teni, ki jih je izdala vlada v Burgosu, k!! Atentatorji so streljali nanj v trenutku, strjuje, da ni v nacionalistični Španiji ko je stopal v avto. Atentat je bil izvršen Jjobenlh nezadovcljstev in uporov, se tr- zaradi tega, ker je bil Amida tisti, ki je Povratno širijo dalje vesti o razdoru med Racionalisti. Tako poroča evropska Izdaja dnevnika »New Ycrk« Heralda« iz ^endaye, da je bil Izvršen atentat na na-cionajističnega ministra za javno varnost odkril zadnjo zaroto in dal pozapreti več sto zarotnikov, večinoma častnikov. Amida je bil nevarno ranjen in je bil s prestreljenim želodcem prepeljan v bolnišnico. Njegov položaj je zelo kritičen. Ofenziva v Kataloniji VČERAJ SO PRIČELE ČETE GENERA LA FRANCA OB REKI SEGRE SVOJO DOLGO NAPOVEDANO OFENZIVO .PARIZ, 24. decembra. Radio poroča: .a katalonski irontl se je pričela včeraj *l»traj že dolgo napovedana nacionalisti-ofenziva, in sicer ob reki Segre, kjer 0 Francove čete na štirih mestih prešle nr.pad. Nacionalistično poročilo pravi, so njihove čete po temeljiti topniški Pr in še vedno trajajo. ''J-NDAVR, 24. decembra. Včerajšnje ^vionalistično špansko vojno poročilo ..ravi. cin jp prinesla nacionalistična olen-Va v Kataloniji nacionalistični Španiji velike uspehe. Kljub slabemu vremenu so čete napredovale za sedem milj. Število ujetnikov znaša več tisočev. Zaplenili so tudi mnogo orožja, tankov In municlje. LONDON, 24. decembra. Reuter. Pri ofenzivi, ki so jo Francovci začeli včeraj, poroča Burgos, da so zavzeli 10 kvadratnih mili in veliko ujetnikov. Pri Leridi so se Francovci približali na 120 kin Barceloni. Videti je, da je Francov načrt, da za božčne praznike zavzame Barcelono. BARCELONA, 24. decembra. Republikansko obrambno ministrstvo poroča: Dva Francova oddelka sta poskušala med Lerido in Palaguero prekoračiti reko Segre. Ta poskus je uspel. Boji so trajali ves včerajšnji dan. Poročilo dostavlja! da so nacionalisti zavzeli planoto Sierra Grosso ob reki Segre, ki pa so sl jo rdeče španske milice zopet pridobile. Francoski proračun pred senatom PARIZ, 24 .dec. Senat je sprejel proračun štirih ministrstev. V sredo se sestane ponovno k seji, na kateri bo sprejet celoten proračun. Finančni minister Paul Reynaud je objasnil smeri svoje politike. Joseph Caillaux pa je dejal, da z ukrepi ni zadovoljen, ker so to samo polovičarski finančni ukrepi. Vendar je gotovo, da bo proračun brez večjih sprememb sprejet. JAPONSKI KONZULAT V CHUSTU CHUST, 24. decembra. Japonska bo ustanovila v Chustu v Karpatski Ukrajini konzulat, ki bo podrejen japonskemu poslaništvu v Pragi. Konzulat bo popolnoma političnega značaja, ker sicer ne bi bil potreben. KONFISKACIJA CERKVENEGA PREMOŽENJA V NEMČIJI BERLIN, 24. decembra. V Nemčiji se nadaljujejo konfiskacije premoženja raznih cerkvenih organizacij. Sedaj je bila izvedena konfiskacija v celi limburški škofiji, a na vrsto pridejo postopoma tudi druge. Zaplenitve gredo v korist države. AMNESTIJE NI DUNAJ, 24. decembra. (Avala.) Reuterjev dopisni urad poroča: Mnogo pričakovana božična amnestija v Vzhodni marki je izostala. Bivši zvezni kancler dr. Schuschnigg bo preživel božične praznike v varnostnem zaporu Oestape. Iz koncentracijskega taborišča v Dachau so danes izputsili 900 Zidov, ki so bili aretirani v zvezi z umorom poslaniškega svetnika von Ratha. AL CAPONE ZNOREL NEW YORK, 24. dec. Znani gangster in »državni sovražnik št. 1« Al Capone, ki ie v ječi v Chicagu, je znorel. Nezgode kandidatov Mr. Butler je bil dolgo časa predsednik južno-avstralske vlade ter v svojem vo-livnem okraju tako močan, da ga nihče nikoli ni mogel premagati. V svesti si svoje moči je odstopil kot predsednik vlade ter kandidiral. Pozabil pa je, da se je v zadnjem času njegove vlade kruh podražil in tudi nekaj davkov povišalo. Zato se mu je pri volitvah zgodila nezgoda, da je z 21.473 glasovi izgubil proti kandidatu laburistov, Mr. Hughu, ki jih je dobil 28.151. Slednji je bil že član laburistične vlade, je vpokojeni vojak in veleposestnik. Italijani ne smejo pisati v tuje liste Dolgoletni rimski dopisnik lista »New York Times« Cortese je dobil nedavno obvestilo, da ne more več nadaljevati v svojem delu za ameriški dnevnik. Cortese je italijanski državljan. Prepoved je posledica vladnega dekreta, ki prepoveduje italijanskim državljanom, pisati v tuje liste. S tem dekretom je prizadetih nekaj sto Italijanov, ki delajo za tuje časopisje ali agenture zlasti na italijanskem podeželju. Za inozemske poročevalce bo v Rimu uradna pisarna, ki bo edini vir poročil iz province. lepe razmere imajo v Braziliji. Flores da Cunha, bivši guverner zvezne države Rio Grande do Siti, je bil v odsotnosti obsojen, ker je tihotapil v svojo državo orožje, kar je po zveznih zakonih prepovedano. Obsojenih je bilo 13 njegovih pomagačev, 87 pa izpuščenih. Belmiro Valverde, voditelj majske fašistične vstaje, pa je hotel pobegniti, vendar so zaroto v kaznilnici odkrili. 44 oseb so aretirali. Pred konfiskacijo cerkvenega imetja v bivši Avstriji Na Dunaju se pojavljajo vesti, da se pripravlja odlok, s katerim se bo zaplenilo celotno cerkveno imetje v Avstriji, Znano Je, da imajo avstrijski samostani, kakor tudi avstrijske duhovniške organizacije, obsežna imetja, predvsem zem-ljiščna, ki bi na ta način pripadla državi. Opozarjajo tudi na to, da je nedavno govoril papež pri nekem sprejemu, da grozi katoliški cerkvi v Nemčiji nova nevarnost. Te papeževe besede so se baje nanašale na nameravane ukrepe, za katere je Vatikan že izvedel. Zgledna voditelja » naroda sta Petersen in Lange, voditelj* majhne fašistične stranke na Danskem, ki sta bila te dni obsojena na 12 oz. 18 mesecev ječe zaradi izsiljevanja. Odšla sta namreč k nekemu kopenhagenskemu trgovcu in s pretnjami izsilila 2000 in pozneje še 1000 kron, pa je policija za umazano zadevo Izvedela ter oba junaka spravila pod ključ. »Murska Krajina" preneha izhajati Božična številka tednika »Murska Krajina«, glasilo idustrijalca in bivšega posL Benka, prinaša obvestilo, da bo s 1, januarjem začasno prenehalo izhajati. Kot povod za ustavitev navaja uprava: neredno plačevanje naročnine. Menda so bili zato merodajni tudi drugi momenti* saj je bil tednik vsa leta svojega izhajanja navezan na isti krog naročnikov kotf zadaje čase. Maribor, 24. decembra. Avstrijski sociolog Friedrich Wieser omenja nekje v svojih spisih zgodbo, ki je značilna posebno za naše čase. V nekem znanem morskem kopališču pravi Wieser, sta se hotela dva letoviščarja postaviti pred svojimi znanci. V okolici so opazili morske volkove, ta dva junaka sta pa trdila, da sta jih videla tudi v kopališču samem. Seveda se nihče več ni upal v vodo, razen obeh lažnivih kljukcev. Vendar je bilo njuno zmagoslavje kratkotrajno. Kajti sčasoma se je vest o morskih pošastih tako razširila, da je že vsakdo kaj novega vedel povedati. Če ni že sam videl volkov, je vsaj vede' pripovedovati o ljudeh, ki so govorili z drugimi ljudmi, ki so jih prav gotovo na svoje oči videli. Končno sta tem govoricam začela verjeti tudi ta dva junaka in se nista več upala v vodo... Prav dobro označuje ta zgodba zmožnost in naklonjenost ljudi, verjeti vsem mogočim in nemogočim vestem. Koliko takih ljudi smo videli vprav zadnje ted-ne.Jn ^ud' Znakov, ki so širili izmišljotine, da so jim potem sami verjeli. Novic, ki so oznanjale čudežne dogodke, je bilo v starih časih veliko. Tudi časnikarstvo in časopisje se je razvilo na ta način, da so tiskali neverjetne in čudežne dogodke ter letake po raznih sejmih in trgih prodajali. Dandanes so se sredstva izpremenila, in človeška lahkovernost je ostala ista, kot je bila v sred' njem veku ali pa še prej. Značilen pojav takih govoric opažamo v državah, kjer ne poznajo svobode tiska. V državah, kjer je vsakomur svo bodno izražati svoje misli — če niso v škodo skupnosti — takih rac skoraj ne poznajo. Tam pa, kjer ima tisk uzde, je ta »ustmeni tisk« že v marsikaterem pogledu zamenjal pisanega. Ko ljudje spoznajo, da ne morejo izvedeti resnice iz svojega časnika, postanejo vse bolj pozorni na to, kaj je nekdo slišal, drugi rekel, tretji dejal, in tedaj je konec zaupanju, ker začne kraljevati domišljija. V Angliji, Franciji in Ameriki si težko zamislimo take vesti, ki bi jim ljudje lahko nasedli. Vsakdo pravi: »Počakajmo, da vidimo, kaj piše moj časnik!« Pri nas bi se morali prav za prav čuditi, od kod podoben pojav v državah brez svobode tiska, saj vendar § 1 našega zakona o tisku pravi, da je »tisk svoboden«! Tega določila ne pozna noben tiskovni zakon na svetu. Imeli smo tudi svojega Aristida Brianda, ki je usmerja! javno življenje po francoskih principih svobode in demokracije. Naj bo, kakor hoče, v današnjih časih tudi nam ni lahko pisati. Svet se suče z večjo hitrostjo in v dobi radia drvijo do godki s tako naglico, da jih je le na kratko mogoče registrirati. Dolžnost tiska je pabeleziti vse te dogodke, sodbo o njih pa mora dandanes največkrat prepustiti bravcem. V tako idejno in politično razburkanih in menjajočih se časih je posebno važna rasluga tiska, če se vsaj ubrani enostranskim vphvom, ki niso prisilni — kajti prisilnim se nikakor ne more ubraniti — ter če ne začne gledati na dogodke samo s črnimi, samo belimi ali samo rdečimi naočniki. Jako gledanje je absolutna vistosmentev, je nasprotno demokrat-. kim načelom ter poniževalno v prvi vr- iih Z\Wi ker bi Se lahko mislil0> da jih list smatra za tako nerazumne, da sa- ZZrei° presoditi Pomembnosti do- Svoboda tiska je potrebna zlasti za ^ ‘dU feneracije- v zahodno-fvr°pskrfi državah se je v zadnjih petih let* pojavilo nešteto mlajših politikov, omenfitm 03 »eSta starei^. Da omenimo samo imena Eden, Duff Cooper Hore-Behsha v Angliji ter Pierre Cot Jacques Kayser in še toliko drugih v franciji Pn nas pa „avz|jc svobodi, kj jo daje tiskovni zakon, ni in ni mlajših rv v ”a?em političnem življenju. Današnja doba bi morala tudi pri nas v^ i premične in trezne ljudi, ki ne S i? "1Vim vestem, posebno ne tatim, ki se sirijo od ust do ust. Svobodna tiskana beseda bi bila najboljše orožje proti kvamosti »ustmenega« tiska. Navzlic vsem težavam današnjega časa pa smo mnenja, da je v strankarsko neod-vrsnem m nevtralno informativnem tisku se vedno dovolj resnice, ker še te vsakdo ne prenese. j^_ V Varšavi so razočarani CIANOV OBISK V BUDIMPEŠTI JE PORUŠIL ZADNJE UPE V SKUPNO MEJO MED POLJSKO IN MADŽARSKO VARŠAVA, 24. decembra. V Varšavi so silno razočarani nad namenom in rezultati obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti. Pričakovali'so, da se bo ob tej priliki ugodno rešilo vprašanje skupne poljsko-madžarske meje na Karpatih in da bo potem okupacija Karpatske Ukrajine samo še vprašanje časa. Zgodilo se je pa ravno nasprotno, in v poljskem zunanjem ministrstvu ne taje, da so sedaj izgubljeni vsi upi. S tem vprašanjem se ukvarja tudi poljski tisk in »Kurier Warsza\vski« ugotavlja, da je sedaj vprašanje skupne poljsko-madžarske meje dokončno odstavljeno-z dnevnega reda in da se ta načrt ne more uresničiti, ker mu ne nasprotuje samo Nemčija, ampak sedaj tudi Italija. List pravi, da podpira Italija Nemčijo zato. ker daje Nemčija Italiji pomoč v Sredozemlju. Madžarska se je vkloniia in so propadle vse kombinacije, ki so jih v Varšavi gojili v zvezi z njo. (Poljski blok držav od Baltika do Črnega morja. Op. ur.) £*odaijšanj,e boičnih počitnic BEOGRAD, 21. decombra. Prosvetni minister jo. izdal odlok, s katerim podaljšuje božične šolske počitnice za vse šole v kraljevini od vštetega* 21. t. m. do 9. januarja. Spor med Nemčijo in IJS A NEMČIJA JE ZARADI GOVORA AME PROTESTIRALA, AMERIKA NVASHINGTON, 24. dec. Rc::'_ ..r. Na-petos med Nemčijo in Združ. državami Severne Amerike, ki se je pričela z odpoklicem ameriškega poslanika iz Berlina in nemškega iz Washingtona, se je sedajo še stopnjevala zaradi govora ameriškega notranjega ministra Yckesa proti Nemčiji, v katerem je napadel tudi Hitlei’ja. Nemška vlada je po svojem poslaniškem namestniku vložila pri vladi USA v Wasliingtonu protestno noto proti ministrovemu govoru, katero je pa sedaj vlada USA RIŠKEGA NOTRANJEGA MINISTRA PA JE PROTEST ZAVRNILA enostavno odklonila. V Berlinu je povzročila ta gesta veliko nevoljo in ni izključeno, da bo Nemčija sploh prekinila vse diplomatske stike z Združenimi državami Severne Amerike. V Washingtonu izjavljajo, da jo. Amerika demokratična in smejo tudi njeni ministri, kakor vsi državljani, svobodno izražati svoje prepričanje. Ako smejo razni diktatorji napadati demokracije. in njihove voditelje, smejo tudi ti kritizirati diktature in diktatorje. Japonske grožnje Rusiji TOKIJSKI LIST NAPOVEDUJE PREKINITEV DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV, AKO V MOSKVI NE UGODE JAPONCEM TOKIO, 24. decembra. Napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo stalno narašča, kar se opaža zlasti tudi v pisanju vsega japonskega tiska in v pošiljanju čet na sovjetsko-mandžursko mejo. Tako piše »Kokumi Šimbun« pod senzacionalnim naslovom, da se pripravlja japonska vlada na odpoklic' svojega poslanika iz Moskve in prekinitev vseh diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ako v Moskvi takoj ne odgovore povoljno na zadnjo japonsko noto zaradi ribolova pri Sa-halinu in raznih obmejnih incidentov. Razen tega so bili izdani v severnovzhodni Koreji, ki meji na ruski Daljni vzhod, posebni varnostni ukrepi. Obisk dr. Mache Slovaški SLOVAKI BODO PRIREDILI REPREZE NTANTU SLOVAŠKO-ČEŠKE DRŽAVNE SKUPNOSTI SLAVNOSTNE SPREJ EME — PREZIDENT POLOŽI VENEC NA HLINKOV GROB PRAGA, 24. decembra. V ponedeljek bo odpotoval novi češko-slovaški prezi-dent dr. Haclia na Slovaško. Na svojem potovanju se bo ustavi! tudi v Ružom-jerku, kjer bo položil venec na Hlinkov grob. Na Slovaškem pripravljajo prezi-entu povsod slavnostni sprejem kot reprezentantu skupnosti slovaškega in češkega naroda. V ta namen je bil v Pragi te dni minister za Slovaško v osrednji vladi dr. Sidor, da je uredil vse potrebne načrte za program tega obiska. V Bratislavi bo posebna slavnostna seja avtonomne slovaške vlade, na kateri bo slovaški ministrski predsednik dr. Tiso v posebnem nagovoru pozdravil prezidenta dr. Hacho in poudaril življenjsko skupnost Slovakov in Čehov. Potovanje bo tako bolj manifestacija kakor kaj drugega. Posebna vprašanja se ob tej priliki ne bodo reševala. Sneg in mraz po Evropi MRZLI VAL V FRANCIJI — VELIK SN EG SKORAJ PO VSEJ EVROPI ZAVIRA ALI USTAVLJA PROMET PARIZ, 24. dec. Včeraj in nocoj je temperatura v vsej Franciji spet padla. V Parizu je bilo sinoči 10 do 12 stopinj pod ničlo, v Strassbourgu 22 in v Lyonu celo 25 stopinj. Zaradi velikega snega je povsod otežkočen promet. Mrzli val je zajel tudi Korziko. V Bastii na Korziki je padlo veliko snega. V severni Franciji jc moralo ustaviti delo veliko podjetij, ker e zaradi mraza nemogoče delati na prostem ali pa v premalo zavarovanih prostorih. LONDON, 24. dec. Zaradi velikih zametov so angleške železnice do sedaj za čiščenje prog izdale preko 63 milijonov dinarjev. Vsak dan jih stane poltretji milijon dinarjev. Londonska mestna občina je za čiščenje cest do sedaj izdala 12 in pol milijona dinarjev. DUNAJ, 24. decembra. Po vsej srednji Evropi je včeraj skoraj ves dan snežilo in tudi preko noči in danes še ni nehalo. Ponekod je sneg tako visok, da je oviran ali onemogočen ves promet. Tudi vlaki imajo velike zamude. Sneg je zapadel celo ponekod v južni Evropi, kjer ga navadno nikoli ni. letalska obramba v Belgiji BRUXELLES, 24 .dec. S 117 proti 10 glasovom je bil včeraj v parlamentu sprejet zakon o organizaciji obrambe proti napadom iz zraka. Dovoljen je kredit 600 milijonov frankov za nabavo novega materiala in opremlje-njc 15.000 mož posebnih obrambnih oddelkov , BECK NA FRANCOSKI RIVIERI NICA, 24. decembra. Poljski zunanji ninister polkovnik Beck je danes dospel spremstvu svojega zasebnega tajnika v Monaco, kjer namerava preživeti božične praznike. ČEŠKOSLOVAŠKO-MADŽARSKA AMNESTIJA BUDIMPEŠTA, 24. decembra. (Avala.) MTI javlja: Pogajanja za amnestijo političnih zločincev med Madžarsko in Češkoslovaško so se zadovoljivo končala. Danes bodo madžarske jetnike v Češkoslovaški odpravili preko meje v Madžarsko. NOV/V VELEPOSLANIŠTVA. NVASHINGTON, 24. dec. USA in Venezuela sta sklenili, da izpremenita poslanstva v veleposlanslva. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V ANGLIJI. LONDON, 24. dec. Velika skupina brezposelnih je prišla v Buckinghamsko palačo in prosila za sprejem pri kralju. Kraljev osebni tajnik je sprejel voditelja skupine in se nato raz-govarjal telefonično s kraljem, ki je že v dvorcu Sandrighamu na božič- j nih počitnicah. 50 demonstrantov je \ povabljenih za jutri na kosilo. ČEŠKA STRELSKA GARDA. PRAGA, 23. dec. Na Češkem je bila ustanovljena Narodna strelska garda, ki; naj bi bila nekakšna pomožna milica voj-j ske. Ustanovljena je bila na podlagi združitve raznih dosedanjih strelskih organizacij: Narodne garde, Češkoslovaško j strelske zveze, češkoslovaške strelske župe, Akademske legije itd. KANADA PRIZNALA ITALIJANSKI IMPERIJ. RIM, 23. dec. Kanadski veleposlanik js jj izročil akreditive. S tem je Kanada pri-1 znala italijanski imperij. PIROVV DOMA. CAPETONVN, 23. dec. Južnoafriški vojni minister Oswa!d Pirow, ki je bil na j dvomesečnem potovanju po Evropi, je i davi prispel v Capetovvn. TERORISTI TUDI V ULSTRU. LONDON, 23. dec. V severni Irski so. aretirali 34 teroristov, ki so za Božič in Novo leto pripravljali napade na razne ugledne politike. SAMOMOR BUDIMPEŠTANSKEGA SPECIALISTA BUDIMPEŠTA, 24. decembra. V samomorilnem namenu se je ustrelil znani specialist dr. Liebermann, star 57 let. NESREČA NA MORJU. NEW YORK, 24. dec. Neka ameriška ladja je rešila 20 ljudi s potapljajočega se norveškega parnika za prevoz pe* troleja „Smaraga‘\ NOVI AMERIŠKI TRGOVINSKI MINISTER. NVASHINGTON, 24. dec. Roosevelt jc podpisal ukaz o imenovanju IIarr.V' ja Hopkinsa za novega trgovinskegf ministru USA. POLOŽAJ V TUNIZIJI. PARIZ, 24 .dec. Generalni rezident Tunisa je včeraj odpotoval v Pariz> da poroča o položaju v Tuniziji, KONEC LIBERALNE TRGOVINE NA HOLANDSKEM HAAG, 23. decembra. Holandska zbor-niča je včeraj s 26 proti 22 glasovi spre* | jela carinski pooblastilni zakon, ki otn0' I goča vladi izvedbo carinskih varnostni'*1 ukrepov. S tem jc padlo liberalno nače!° v Holandski, ki je že dalje časa samo Še teoretično obstajalo. NOVA RUSKA ŽELEZNICA V SIBIRlJ1 MOSKVA, 24. depembra. Sovjetsfc3 vlada, ki je v vsej tajnosti gradila nov0 pomožno železniško progo mimo Bajka)' skega jezera do obale Tihega oceana. ie svoje delo dovršila že na daljavo 130° vrst. Gradi se še preostanek železnic® 200 vrst. SKRAJŠAN ŠTUDIJ V NEMČIJI BERLIN, 24. dec. Pouk na tehniki h° skrajšan od 4 na 3 leta, prav tako b® | skrajšan tudi pouk na medicini. Ti ukreP1 so storjeni zaradi tega, ker jc zaradi pusta Židov v Nemčiji pomanjkanje itiže' nirjev in zdravnikov. Borza. Curih, 21. decembra. Deviz*'1 Beograd 10, Pariz 11065, London 30 “’’ New York 112.875, Mihmo 23.30, Berlin 177.50. Pragn 15.125. . Smučarska poročila Mariborska koča — Pohorski dom C, sneži, 35 cm pršiča, smuka ugodna./" Sv. Lovrenc na Pohorju: —8° C, delo pooblačeno, sneži, 45 cm pršiča, smt^‘ ugodna. — Kotlje-Rlmski vrelec: —4 ^ mirno, brez vetra, zelo oblačno, 50^c pršiča, smuka ugodna. — Peca: —4 ’ delno pooblačeno, mirno brez vetra, ' cm pršiča, smuka iinodna. — Cesta Pohorje: Pohorski dom—Mariborska * ča bo za praznike očiščena snega in v°' na za avtomobile. Noco jf________________ A oco/, feo spet oglaša se čez plan miru in sprave klic in ko s »Hozana!<: oznanja tromba, da je noč končana in da napoči z novim jutrom dan: sklonimo glave v tihi misli nase, kar druži ista kri nas in beseda, kar se nas večne skupnosti zaveda in kar iz istih tal nas kvišku rase! Mi preživeli smo vse težje čase, bili. usod stoletja smo igrače, pognani med tlačane in gostače, pa smo se z novo, silno vero vase le dvignili v življenje lepših dni. Kako klonili bi ob koncu vzpona, pred. ciljem, ki naj naše delo krona, ko v nas še polno mladih je moči? O ni le drugim rojen Rešenih, o tudi nam glasi se pesem vere v vse blažene in Svete vse večere, in še so naša srca žrtvenih ljubezni čiste, ki gori vse dneve, poguma, ki premaga vse težave in dvigne nas v obžarjene višave, kjer ni več stiske in kjer ni več reve! Radivoj Rehar. Športa. al Zgodovinsko dogajanje sedanjega raz-vihranega časa obeležuje boj med fašizmom in demokracijo. Naš nemirni svet koleba med tema dvema načeloma in z grozo pričakuje dneva, ko se bo s splošno, vseuničujočo vojno skušal zaključiti ta srditi spor. Splošno današnji človek misli, da se boj vodi okoli vprašanja, ali naj prevlada princip avtoritete ali princip suvereno- Rudolf Golouh. ni kolosi. Starogrška kultura je dosegla svoj vrhunec v atenski mestni republiki. Za časa renesanse si je politično oblast nad Italijo delila med seboj množica svobodnih komun, kneževin in vojvodstev, v katerih je cvela gmotna blaginja prav tako kot umetnost in znanost Doba He-lade je najbolj harmonična doba v zgodovini človeštva, kakor je tudi doba sti ljudstva. To je res, toda, ako se vpra- renesanse doba najvišjega vzpona itali- Maribor, 24. decembra. Leta 1914. je bilo prvič v novejši zgodovini, da smo slavili božične praznike miru sredi krvave bojne vihre, ki je zajela razprto Evropo. Na Sveti večer, ko bi morali povsod zvoniti zvonovi sprave, so na frontah svetovne vojne grmeli topovi sovraštva. Šele četrti Božič po tem lotu smo mogli zopet praznovati v miru in spravi. Svetovne vojne je bilo konec, topovi so utihnili, vojske so se vrnile front, toda svet se še ni povsem umiril, ni se še znašel v novih razmerah. Prav mi Slovenci se tistega Božiča leta 1918. nismo mogli veseliti tako, kakor so se ga večinoma vsi drugi narodi. Na Koro škem so se še bili boji za našo prastaro narodno posest in onstran Julijskih Alp in Javornika so bili stotisoči ukanjeni za svoja pričakovanja. Tudi naslednji Božiči niso bili taki, ka kor smo o njih sanjali v letih največjih strahot, toda navdajali so nas vsaj upanjem, da bodo kmalu odstranjeni še zadnji nasledki vojne in da se bomo nazadnje vendarle vrnili v dobo popolnega miru in urejenosti. Kakor marsikatero drugo, se tudi to upanje ni uresničilo. Vrtinec, ki so ga vzburkala leta grozot, se ie vrtel dalje in povzročal vedno nove krize, zapletljaje in nevarnosti. Na evropskem nebu so se zbrali znova mračni obte ki in nepričakovani dogodki so preprečevali dokončno pobratenje narodov v duhu ideje Svetega večera in Božiča. Ti °blaki so se z leti celo gostili in prav v najbližji preteklosti smo doživeli pretre* jmjoče nevihte. Le za las je letos manjkalo, da ne slavimo praznika miru med človeštvom v novi svetovni vojni. Šele Prav v zadnjem trenutku smo si zagotovili v Evropi ta mir, ki vlada nocoj v tikih domovih ob zvonenju božičnih zvonov. Kljub temu nocojšnjemu miru pa mir za bodočnost še vedno ni zagotovljen, in kdo ye, kako in v kakšnih razmerah bomo Praznovali Božič čez leto dni? Prav za-radi tega pa nas mora današnji praznik navdati vse Slovence in vse Jugoslovane i: iskreno željo iu voljo po notranjem Porednem in državnem miru. Ta notranji jiarodni in državni mir nam ni bil še nikoli bolj potreben, kakor nam je sedaj, v teh nemirnih in negotovih dneh svetovnih dogajanj. Posebno pa velja to za nas Sio-vence. V času, ko se cele veliki in najavil narodi tesno zgrinjajo in strnjujejo v eno sanio enoto, bi morali postati mi kot narod ena sama družina z eno samo milijo, voljo iti ljubeznijo. Prenehati bi mo-v-de med nami vse strankarske in druge rasti, ki nas razdvajajo in slabe in za-e*tet! bi se morali, da je vse razen obrambe in napredka naše narodne enote šamo, kako je človeštvo prišlo na to razpotje, se pokaže, da se je okoli gornjih načel, pojmovanih v smislu, ki jima ga daje naša doba, osredotočil boj, ki ga bijeta med seboj od nekdaj država in družba. Stvarno je sedanjih zmed predvsem krivo pojmovanje, ki so ga rodili novi časi, da je namreč država neko vzvišeno božanstvo, da je država vse in da brez države ni življenja. Tako zvani totalitarizem fašističnih držav je v resnici le logična posledica v novem veku tolikanj naglašenega načela države kot nositelji-ce in vodnice vsega družabnega razvoja. 'Dokler se je država zadovoljevala le z nadziranjem in ni prevzemala iniciative na področjih javnega življenja, ni bilo nevarnosti, da se iz sredstva družbene zaščite prelevi v najmogočnejšega tri najnestrpnejšega družbenega činitelja. Toda čim je kapitalizem na višji stopnji svojega razvoja vsilil državam politiko kolonialne ekspanzije, se je pojem države pomešal s pojmom imperija in imperializma in država je postala vsemogočni, vsemonopolizirajoči nestvor, kateremu se mora vse podrediti in vse janskega duha. Pogrešno je torej naziranje, ki vidi samo v močni, veliki,vse nase pritegujoči državi edini dostojni okvir narodovemu življenju in napredku. Predvsem ni v taki državi osebne svobode, zato zamre v njej vsako duhovno ustvarjanje. Sparta je dajala le dobre vojake, umetnost, znanost in blaginja so cveteli v Periklejevih Atenah. Tragedija današnjega časa je v eno-stranosti vseh njegovih idej, ki mu onemogoča, da bi iskal miru v uravnovešenosti svojih teženj in sil. Te uravnovešenosti in tega miru pa ne bo deležen, dokler bo gradil le na sili in na vsemogočnosti države. Med mite, ki jih sedanjost mora razbiti, spada tudi mit države kot skrivnostnega utelešenja vsega čudovitega in velikega. Država ni vedno prvo in najvišje, še prej je človek, še prej je človeška edinica in človeška družba, ki je rodila že toliko najrazličnejših družabnih oblik, ki je pa bila vedno najbližja svojim najvišjim smotrom, ko je bežala od sile in gradila na načelih združevanja hi sporazumevanja. Ob letošnjem Božiču, ko vznemirja narode toliko strahovitih slutenj, moramo toliko bolj želeti, da obveljajo spet načela, želeti, da se rodi znova človek, da zavladajo spet svetu najplemenilejša stremljenja samoodločujočega človeštva, ki hoče v miru ustvarjati in napredovati. OdlomeU is mofl£> spominov Dr. Vekoslav Kukovec, min. v p. Ker mi je bila ob priliki objave dela! mojih spominov na vojno in povojno dobo v prvodecembrski številki »Večerni-ka« izražena želja, da bi te spomine na-daljeval, priobčujem sedaj še odlomek I spominov izza mojega bivanja v Gradcu in okolici leta 1918. Neki moj ljubljanski tovariš, ki je bil 1. 1918. prehodno v Gradcu kot vojak,- ;r(,,n.ra(i .________,. j se še pogostoma spominja, kako me je ni« n-jlnrr i ''UŠel meseca oktobra kot črnovojniške- nju nalog in funkcij države trpe še celo1 velike zapadiie demokratske 'države, ~ka- vojakov'”^ hotelif^^Or^esu. V tistem slovenskih ko šele tako zvane fašistične države s svojim političnim totalitarizmom in svojo do skrajnosti prignano gospodarsko avtarkijo. Po teh nazorih je princip socialnosti nehal biti korektiv principa državotvornosti, kajti kakor hitro se je pričelo iskati in se je našlo cilj izven raznoličnih teženj, ki jih je gojila in jih goji družba kot heterogena skupnost, se je moglo reševati socialne probleme le z njih žrtvovanjem dozdevnim višjim vrednotam. Iz velikega boja današnjega časa pa bo moralo polagoma zrasti spoznanje, da je vendarle najprej človek in nato šele država kot golo sredstvo, ki naj omogoča in olajša poedincu razmah vseh njegovih sil. Ideologija fašizma ni v ničemer originalna. Naslanja se na princip sile. Ta princip je star kot je stara človeška zgodovina. Kakor pa vidimo, ni niti načelo totalitarizma njegova iznajdba, ker je totalitarizem le drug izraz za imperializem. Imperialistom je bil človek vedno le podrejen subjekt države, kakor je danes totalitaristom. In vendar je doslej človeštvo napredovalo skoro vedno le mimo države in često ustvarjalo svoje najvišje zasnove1 tudi proti njeni volji. Iu zanimivo je, da 1 so često male, svobodne politične edini- hotelu so se tedaj zbrali v Gradcu živeči slovenski vojaki na moje povabilo, da slišijo iz mojih ust predavanje o bodočnosti Slovencev v jugoslovanski državi. Bival sem tedaj v Gradcu pri svoji iz Celja tja začasno preseljeni rodbini, h kateri sem zahajal z vlakom iz službe pri stražnem bataljonu taborišča v Lebringu. Toda v mesecu oktobru sem naenkrat tako močno zaslutil, da se naglo bliža razpad Avstrije, da nisem več mogel strpeti v Lebringu, ampak sem kar ostal v Gradcu ter javil poveljstvu svojega bataljona, da sem zbolel in moram ostati v sobi. Poveljstvu sem priložil tudi zadevno zdravniško spričevalo, ki je zadostovalo. Med tem časom sem študiral zemljevid, da bi našel možnost, kako priti brez uporabe železnice v Zagreb k sejam Narodnega veča, katerega član sem bil po sklepu Narodnega sveta v Ljubljani. Toda za tako potovanje se mi ni nudila nobena priložnost, zato sem enostavno sedel v vlak ne da bi bil v Lebringu prosil za dovoljenje, se poslovil od rodbine in se odpeljal v Ljubljano. Tako sem se znašel koncem oktobra v našem slovenskem središču, kjer so se na Kongresnem trgu že zbirali v gručah naši vojaki in so povsod odmevali veseli ži- ce ustvarile in dale človeštvu mnogo, vio-klici Jugoslaviji. Še istega dne sem več, nego absolutistično vladani držav- bil od izvršnega odbora Jugoslovanske Pip se trlci čih božičnih praznikov. Posebno pa mora veljati to še za nas na naši severni meji. Ta meja je dajala v preteklosti često plod ne iniciative, zato tudi sedaj ne sme pozabiti na to svojo svetlo tradicijo in mora stopiti prva na plan za ideale narodne koncentracije in strnitve k skupnemu delu. V okviru te želje in potrebe naj bi so zamislili zlasti tudi še vsi naši progresivni elementi in pripravili svoja srca za temeljito likvidacijo vsega dosedanjega ter pripravo temeljev za novo stavbo bodočnosti. Rezultati dosedanjih porazov, k| jih je povzročila preživela miselnost preživelih voditeljev, naj bi bili glasen memento, da krenemo z novimi, mladimi silami in sposobnejšimi voditelji na nova pota. Pri tem pa moramo najprej zavreči bolne ambicije posameznikov in spoznati, da ni nobene skupnosti brez discipline in brez avtoritete, ki se ji je treba prostovoljno in s čistimi Srci'/podvreči. S Na novo pot pa moramo kreniti z novi- demokratske stranke določen za poverjenika financ v slovenski narodni vladi, ki se je ustanovila s pristankom Narodnega veča v Zagrebu. Za tekoče izdatke Slovenije je pri-bavljala denarna sredstva še precej po-voljno finančna direkcija v Ljubljani iz davkov in drugih rednih dohodkov, pa tudi posojilnice, n. pr. Posojilnica Narodni dom v Mariboru, so dale v svoji uvidevnosti brez vsega znatne vsote na razpolago. Zasegli smo seveda tudi ljubljansko podružnico Avstrijske banke. Da bi se njena sredstva dopolnila, je zahteval direktor Gregorin po mojem nalogu primerne vsote tudi od centrale na Dunaju, saj so podružnici itak pripadale. Podružnica je dobila na ta poziv z Dunaja obvestilo, da lahko dvigne potrebni denar pri banki Union v Gradcu, ki je bila o tem tudi obveščena. Po ta denar sem potoval v Gradec v začetku meseca novembra sam. Tam sem se zopet sešel tudi s svojo družino, ki je stanovala v Grillparzerjevi ulici. Moji znanci med graškimi Slovenci so med tem časom že izvedeli o ustanovitvi slovenske narodne vlade v Ljubljani, a naši akademiki so presenetili nekega jutra mojo ženo celo že z obvestilom, da sem v tej vladi jaz nekakšen »minister«. Ko sem se prepričal, da pri banki Union v Gradcu ni ovire za izročitev denarja Avstrijske državne banke v moje roke, je odpeljal moj še iz taborišča v Lebringu zvesti sluga z mojega stanovanja v banko veliko prazno košaro, v katero smo denar naložili ter ga s prihodnjim vlakom s primerno vojaško stražo odposlali do Maribora, od tu pa po naši železniški upravi dalje v Ljubljano. Toda za moje bivanje v Gradcu je izvedel tudi gospodarski diktator mesta Wutte, ki je stanoval v isti hiši kakor moja družina, ter povabil mene in takrat se tudi tam mudečega drugega člana taliteti, našemu položaju in našim narod- v;ade’ dr- Verstovška na go- nim ciljem. Z golim kopiranjem in prisva- gSE*?. kon erenc° v, namestništvu, janjem tujih ideologij tudi po novi poti ne 1 ?prejel nas. .f zbor strokovnjakov, na bi prišli daleč, ali pa bi zašli celo v po- kar nisva bl,a Pripravljena. Stavili so gubo. Ne raste vsaka cvetka na vsakem' »ama nekakšne Podloge glede likvida- 1 cije štajerske dežele, katere sva kot nepooblaščena odklonila z obljubo, da bova o njih poročala najinim pooblasti- vrtu. Njena rast je odvisna od prsti, pod' nebja in okolja. Zato bo ustrezalo naši bltnosti le tisto, ka. bo zrastlo iz nas samih in pognalo korenine v naša domača tla. teljem v Jugoslaviji. Zlasti jim je bilo pereče vprašanje preskrbe Gradca z živili Še prej pa se moramo dvigniti iz apa- P J? železniške proge Radgona - bpi-tije in letargije ter se prepojiti z novo ;!e'°0zt)eJe se Je Pa pokazalo, da so za-samozavestjo. Zavedati se moramo, da sledova!i pri tem tudi politične ci- o. !,'tepu kraljevine Jugoslavije postran-in nevažno, kar more ogrevati in navduševati le majhne duhove. Znto bodi letošnji praznik miru čas ti-.oremišHevanja za ves naš narod, ’fn>:;i ('vaiija o težki preteklosti in šibki ujosd i/ u-tn-.-a n~i nam zraste nfP'/cn,Sf’f]lva želja po skup- . tT„_ ta i ’ M • a l 'i>5n in srCLne!Š0 bodočnost, mi idejami, ki izvirajo iz naše narodne in ne nocoj zvonovi, tudi nas kličejo k roj-tepše in srečnejše praznovanje bodo-! državne bitnosti in ustrezajo naši men-'stvu novega odrešenja v novem delu! -r. I stojimo na svojih lastnih tleh, ki so naša in samo naša in torej nismo na njih nekakšni preužitkarji ali najemniki, ki bi nam jih lahko kdo kdaj vzel. Brez samozavesti, brez ponosa ni za življenje sposobnega naroda. Ni ga bilo nikoli v preteklosti in ga ni sedaj, v časih nemira in razbesnelosti strasti sovraštva. Zato sl obljubimo oh letošnjem prazniku miru, da hočemo očistiti svoje duše iu dvigniti v samozavesti svoje glave. Tudi nam zvo- lje; hoteli so si s posestjo te proge zagotoviti določitev za Avstrijo ugodne meje pri Radgoni. O živilih, ki so bili Gradčani o njih v skrbeh, sva mogla dati pomirljive obljube. Po sestanku sva bila povabljena še na večerjo k nadvojvodi Ivanu, ki ni pričala, da bi bili v Gradcu v pomanjkanju. Wutte je dal meni svoj avto na razpolago do Maribora, kjer me je sprejel general AJaister, ki se je tedaj lasal ‘ s sumljivimi avstrijskimi četami in skrbel za njihovo razorožitev. jPreoriento cifa Dr. Fran Novak, min. v p. Življenje človeka ztnodri, pridobljena izkustva so nam kažipot, kako naj popravimo napake v dosedanjem naziranju in postopanju. Bežno se dotaknem v tem pogledu nekaj vprašanj. Ko je bila 1. 1933. gospodarska kriza na vrhuncu, je znameniti učenjak v Ameriki Mihajlo Pupin poslal svojim ožjim rojakom tole sporočilo: »Kmetski dolgovi v Jugoslaviji prizadevajo državi tež-koče kakor farmerski dolgovi Washing-tonski vladi; ne NVashington ne Beograd ne moreta zadostno pomagati kmetskemu stanu, dokler se ta sam ne preorien-tira. Poleg sejanja žita, koruze, ovsa in ječmena, je treba razumeti tudi druge posle; Kalifornija, Florida, Oe-orgija in Oregon ne trpijo na denarnem pomanjkanju, ki preti sicer zadaviti ameriške farmarje. V teh krajih se poljedelci ne naslanjajo samo na žito, koruzo itd., pričeli so gojiti sadje, povrtnino itd. ter so tekom zadnjih 40 let osnovali cvetočo vrtnarsko industrijo. Tudi kmet v Jugoslaviji se mora razmeram prilagoditi...« Gotovo je pravilno to navodilo! Marsikje je potrebna preorientacija. Kjer na primer vinogradi ne donašajo zadostnih dohodkov, naj se jih po kakovosti zemlje in klimatičnih okoliščinah preuredi v sadovnjake. V južnih krajih bi bilo pospeševati vrtnarstvo, gojenje cvetic, ki nosi Italijanom ogromne dohodke. Kultura pomaranč, riža, je v južnih krajih Dalmacije, Srbije, mogoča itd. Pridelovanje lana, ki je prej skoro popolnoma prestalo, sc je v zadnjih letih na primer v ljubljanski okolici znova pričelo in nosi kmetom, ki ga prodajajo domači tvorni-ci na Grosupljem prav čedne dohodke. Naše cene pšenice so nad svetovno pariteto, vsled tega imamo težkoče z izvažanjem presežka. Treba je racionalnejše obdelave zemlje tam, kjer so dani pogoji za uspešno pridelavo žita. Saj je naš pridelek povprečno na hektarju dva do trikrat manjši nego v bolj naprednih državah. Od pravilnega sistematičnega pospeševanja turizma, industrije, s tem v zvezi gradnje cest, železnic itd., je odvisna naša ekonomska bodočnost. Kaj pomenijo lepe ceste v sredini države za turizem — če pa jih ni ob vhodu v državo! Izvažamo razne rude, ki so naše bogastvo, a tudi v tem pogledu je potrebna previdnost, da ne izčrpavamo svojih zalog tu morda preveč, tam premalo; bo- dočnost je še pred nami. Ali imamo že zadostnih statističnih podatkov? Za vse te probleme je seveda potrebna privatna iniciativa, a še v večji meri iiciativa države. Taka preorientacija pa se mora vršiti po gotovem načrtu, dobro preudarjenem in določenem za daljšo dobo. Brez pravega efekta je za celokupno gospodarstvo, kadar se po poljubnih vidikih od slučaja do slučaja, sicer gotovo dobro mišljeno, trošijo energije, brige in denar, ako se taki koraki ne izvajajo v okviru skupnega celotnega načrta. Takega splošnega načrta, ki ga vidimo v drugih državah, dosedaj pri nas žal pogrešamo ali vsaj ne čujemo o njem! Zaščita otrok! V Bolgariji na primer mora vsakdo enodnevni dohodek ali zaslužek vsako leto odstopiti skupnemu fondu za zaščito siromašne, nepreskrbljene dece. Pri nas neprestano apeliramo v tem pogledu samo na posameznike, pa še tu se delajo dostikrat nepotrebne ovire. Podpore, ki bi se od letnih čistih dohodkov naklanjale v dobrodelne svrhe. na primer za zaščito otrok, naj bi bile do gotove svote proste davka. Obveze pri- ir spevanja za splošne socialne potrebščine je postaviti na novo podlago, osobito je pritegniti imovitejše sloje! Ni prezreti tudi vprašanja davčne reforme, uvedbe osebne dohodnine. Tudi v vsakdanjem političnem življenju bo potrebna preorientacija v medsebojnih strankarskih' odnosih, v odnosih do skupnosti. V mislih imam predvsem nas Slovence. V političnem boju, v uveljavljanju strankarskih načel se dotikrat medsebojno osebno izpodbijamo ne glede na skupne narodne interese. Maloštevilni smo, pa si ravno radi tega ne moremo privoščiti luksuza medsebojnega omalovaževanja. So zadeve, v katerih moramo skupno nastopati in biti pripravljeni tudi za vsak slučaj usodnih trenutkov, v ostalem pa se borimo za svo:a načela po geslu s u a v i t e r in modo, f o r t i t e r in r e. Novi časi zahtevajo, novih metod tudi v tekmovaniu strank za napredek naroda in države. Nova generamia pa, vzgojena v naši državi, na naših šolah, naši univerzi in ki ni obremeniena s starimi predsodki in starimi gesli, bo gotovo prinesla sveži veter tudi v politično življenje. Spomini ud dni leta mestja in biižje okoliške vasi pa so kar mrgolele takih konjev, ki radi prestanih naporov niso mogli slediti svojim gospodarjem, ki so jih pač pustili tam, kjer so opešali. Marsikdo, ki zaradi dolgoletnih vojaških dajatev skoraj ni več imel repica v hlevu, je prišel na prav cenen način vsaj do vprežne živine,, vendar ni bil dolgo časa njen srečen posestnik, ker je nastopila upravno-politična oblast proti takim pridobitvam in dotičnmi posestnikom zopet odvzela tako pridobljene konje. Na kolodvoru v Mariboru so se kopičili vagoni z moko, sladkorjem in drugimi življenjskimi potrebščinami in takratni miselnosti nekaterim krogom odgovarjajoče, češ da je nastop’1 čas splošne brezpravnosti in razuzdanosti, so razni elementi kar z vozovi prihajali na kolodvor in jemali iz vagonov, ki so stali v zaključeni vrsti tja do viadukta v Krčevini, vsakovrstna živila in jih vozili na svoje domove, tako da je morala radi vzpostavitve rednega prometa na glavnem kolodvora nastopiti celo oborožena vojaška sila, ki je napravila konec tem samovoljnim plenitbam. Značilen za tedanjo miselnost ljudi je sledeči dogodek: Na dan Vseh svetnikov 1918 sva se sprehajala s primorskim beguncem sodnim nadsvetnikom Mašero mimo glavnega kolodvora proti Krčevini. V bližini viadukta so moški in ženske s košarami na glavi nosili blago iz vagonov na vozove, ki so stali ob cesti. Moj spremljevalec jih je posvaril, rekoč, da ne smejo jemati tujega blaga. Neki moški in neka ženska pa sta položila košare na tla in mu z grožnjami odgovorila v takem tonu, da sva k sreči še odnesla zdrave pete, ker bi jih bila lahko prav pošteno izkupiia. Takratni narodni voditelji v Mariboru brez raz'ike strank so imeli skoro stalne seje v Mariboru; kajti vsak trenutek je prinesel nekaj novega in snovi za razpravljanje in sklepanje je bilo več kot dovolj. O naši nadaljnji usodi pa so začela tudi posvetovanja nekaterih političnih strank in je v tem pogledu vse drage politične stranke v Sloveniji prehitelo vodstvo takratne jugoslovanske socialno demokratske stranke, ki je na svoji seji v Ljubljani razpravljalo o državnopravni obliki bodoče državne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in se izrekla za socialno republiko. Dan po tej seji je vprav abdiciral avstrijski cesar Kar! na Dunaju, in kmalu po njegovem odstopu je imelo sejo vodstvo Slov. ljudske stranke, ki se je pridružilo sklepom vodstva socialno-demokratske stranke v Ljubljani. Enak sklep je končno prinesla tudi »Narodna vlada« v Ljubljani pod predsedstvom bivšega podpredsednika avstr, parlamenta g. Josipa Pogačnika in za vse te sklepe je bilo pač odločilno med večino takratnih -političnih voditeljev za- stopano mnenje, da svetovna vojna ul postavila na glavo le celokupnega sve-ovnega gospodarstva, temveč da je vsaj za najbližjo bodočnost porazila tudi I monarhistično načelo. Pri stalnem omizju v »Narodnem do-1 mu« v Mariboru smo se takrat navduševali za monarhijo pod žezlom Kara-dicrdjevc dinastije in ze veliko skupno državo vseh Jugoslovanov. Sklepi poli-ličnih strank in »Narodne vlade« v Ljubljani so nas bridko razočarali. Toda pri ; našem nadaljnjem delu za pomirjenje razburjenh duhov nas ni motilo to razočaranje in skoraj vsak večer smo bili v ! okoliških občinah na sestankih in shodih, kjer smo ljudem dajaii pojasnila glede na novo nastalega položaja in ustanavljali »Narodne straže« za telesno varnost in za varnost imetja občanov. V nekaterih krajih in občinah so bili ti sestanki in ' shodi prav nevarni, in smelo lahko trdim, da smo tvegali zdravje in življenje, če smo se tam pokazali. K sreči pa smo imeli povsod zveze z nam naklonjenimi. 1 najuglednejšimi in najboljšimi ljudmi, ki so nam radevolje pomagali premostiti | nastale težave in odstraniti zapreke, ta-i ko da je šlo organizacijsko delo brezhib-| no od rok. Večer za večerom smo se J vračali v mesto z novimi uspehi, ki so nas izpodbujali in navduševali k nadaljnjemu, pogumnemu delovanju. Ko je pokojni general Maister ponoči od 22. na 23. 1!. 1918. razorožil zeleno ! gardo v Dravski vojašnici, smo se od-| dahnili, misleč, da je bitka za Maribor v našo korist končno dobojevana. Kmalu pa se je pokazalo, da smo se kruto varali; kajti nemško misleči železničarji so | proglasili splošno stavko, s katero so na-| tneravali preprečiti csvobojenje in bi se ! iim bila ta namera tudi posrečila, da ni- so nastopili pravočasno tedaj že strumno organizirani jugoslovanski železničarji, ki so kakor strogo disciplinirana, složna vojska na glavnem kolodvoru in tudi na vseh drugih postajah opravljali naravnost nadčloveško službo in tako odločili končnoveljavno usodo našega obmejnega mesta. Z velikim navdušenjem smo 1. 12. 1918. prvič praznovali zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno edinstveno državo. Dne 15. 12. 1918. pa je bila velika proslava osvobojenja, katere se je udeležilo tudi okoliško narodnozavedno prebivalstvo v izvanredno lepem številu. Temelji nove državne stavbe so bili postavljeni iii nobena sila jih tekom zadnjih 20 let ni mogla omajati. Slava onim, ki so se na bojnih poljanah iu v zaledju borili za naše skupne ideale! Strnjeni v eno vrsto pa bomo tudi v bodoče vsi brez razlike strankarske pripadnosti čuvali samobitnost, čast in ugled naše skupno domovine napratn vsem njenim sovražnikom. Dr. Ravnik Rudo 1 i Pred 20 leti smo Slovenci v Mariboru in v njegovem zaledju z nepopisnim veseljem in velikim zadoščenjem pričakovali zlato zarjo narodne svobode. Dovolj smo bili zaničevani in zapostavljam samo zato, ker nismo izdali svoje slovenske matere in njenega jezika. Cim večji pa je bil pritisk, tem bolj so so razvijale naše odporne sile. Tudi pod vplivom sistematičnega razširjevanja vznemirljivih vesti in neprestanih groženj z ječami iu garnizijskimi zapori nismo klonili tilnika in cela, naravnost sijajno organizirana propaganda osrednjih držav, da bo naš slovenski narod po končani svetovni vojni sploh za večne čase izginil s svetovnega pozorišča, nas ni ugnala v kozji rog. Še tri tedne pred prevratom smo na dvorišču takratnega »Siidmarkhoia« v Št. liju v Slov. goricali neustrašeno ugovarjali voditelju tedanjih mogotcev, ki nam je v svojem političnem govoru proroko-va| skorajšnje narodno smrt. Bili smo pač v težkih narodnih borbah temeljito preizkušeni in prav iz tega razloga globoko zaverovani v končno zmago pravice nad krivico in naseljem. To našo globoko vero je podkrepila še okoinost, da smo že v poletnih mesecih 1918 čitali v raznih tujih časnikih, da so osrednje vojne sile že izčrpane iu skupna vojaška armada v razsulu ter da so Habsburški trinogi kot naši sto in stoletni zatiralci že izgubili svetovno vojno. Prišel je res 29. X. 1918, In nastopil je državni prevrat. Kakor bi golo naključje hotelo, je ravno takrat zboroval hrvat-ski sabor v Zagrebu. V »Narodnem domu« v Mariboru, kjer smo bili v prevratnih dneh skoraj stalno zbrani pr! posvetovanjih o naši bodoči usodi, se je nekoč v večernih urah nenadoma raznesla vest, da so prišli na sejo hrvaškega sabora avstro-ogrski hrvatski generali z jugoslovanskimi kokardami in da so jih saborski poslanci sprejeli z velikanskimi narodnimi manifestacijami. V »Narodnem domu« se je v ogromnem številu 1 zbranega narodnega občinstva, med ka-j terirn je bilo tudi mnogo odličnih veljakov iz podeželja, ki so prihajali v Maribor po informacije, poprijelo nepopisno navdušenje, ki se je stopnjevalo do vrhunca, ko smo živahno razpoloženemu občinstvu na njegove ponovne želje govorili o našem sicer trdem in grenkem delu in našem skupnem trpljenju, ki nam pa je vendarle prineslo končno zmago v obliki tako težko pričakovanega narodnega osvobojenja. Nekaj dni po tem dogodku pa se je naš Maribor kar preko noči spremenil v pravcato vojaško mravljišče. Cela razbita soška armada se je noč in dan valila skozi mesto. Videli smo izmučene vojake z mršavimi konji, pa nt^ veliko začudenje tudi še prvovrstno opremljeno konjenico, med katero se je prav posebno odlikovala ne! a poljska, ki je jezdila po mariborskih r'icah, kakor da bi h’la bogato pripravljena zn jvrr-do, strelske vaje ali manevre v mirni!: časih. Pred- Cfiamberlainct R a d i v o j Rehar Meseca januarja leta 1935. je obiskal tedanji francoski zunanji minister Pierre L a v a 1 Rim in sklenil z M u s s o 1 i n i-j e m sporazum, s katerim naj bi bila odstranjena vsa dotedanja francosko-italijanska nasprotštva. Francija je pristala celo na korekturo svoje saharske meje v korist italijanske Libije ter odstopila v Rdečem morju svoji »latinski sestri« tedaj neznaten in brezpomemben otoček, ki pa je postal kmalu nato, ko se je Italija lotila abesinske akcije, važen in pomemben. Mnogo bolj važen kakor zunanji spo-razum, je pa bil ob priliki Lavalovcga obiska v Rimu njegov pristanek na za-vojevanje Abesinijc po Italiji. Po Lavalu se je Francija obvezala, da tej italijansKi akciji ne bo nasprotovala, dasi je seveda tudi ne bo podpirala. Tedaj je bila Zveza narodov v Ženevi še ugledna ustanova in Pariz je z njo še računal. Laval je bil trdno prepričan, da je storil pametno potezo: napotil Italijo v Afriko, kjer sc bo za dolgo dobo zaposlila in izčrpala. Francija in Evropa bosta imeli pred njo mir, Tunizija bo na varnem iu Nemčija osamljena. Le nekaj mesecev potem je Italija, kakor je general Oraziani poznem sam priznal, umetno inscenirala na meji italijanske Eritreje in Abesinije incidente >rl tako našla pretvezo za spopad z etiopskim cesarstvom, ki ga tisočletja dolg" nihče ni mogel premagati, še manj zavzeti. Evropa je bila vznemirjena: članica Zveze narodov je napadla člani-" Zveze narodov, čeprav njeni statuti 1 za vse večne čase prepovedujejo in določajo za napadalca najstrožje kazili- Posebno vznemirjena je bila Velika Britanija, in njen mladi zunanji ministei sir Anthony Eden je zahteval v Zene' proti Italiji sankcije. Zveza narodov N na burni seji razglasila Italijo kot napadalko in odredila, da se morajo prekun z njo trgovski stiki. Velika večina ciam1' Zvczc narodov sc je temu sklepu PoK°' rila, le nekatere: Avstrija, Madžarska a Albanija, so sklep že od vsega poce k. ignorirale, velika Nemčija pa takra i . že ni bila več članica Zveze narodov. Toda te »sankcije« so se izkazale po nekaj tednih kot popolnoma nezadostne. Italija se je morala res v marsičem omejiti ali pa dobavljeno blago dražje " hitreje plačevati, toda zaradi ega njena vojaška akcija v Abesimji m b:ia pr» nič ogrožena. Ogrožena bi bila se c -dni. ako hi bili Itnliii ustavili tudi do na peilcina, premoga itd., ako bi bili zaprli Sueški prekop in jo blokirali. Sir Anthony K d e n je zasnoval res tudi tak načrt, toda naletel je prav pri najbližji angleški zaveznici, Lavalovi Franciji, na tak odpor, da se njegov načrt ni dal nikoli izvesti. Laval, ki je bil postal medtem ministrski predsednik, dočifli je prevzel vodstvo zunanjega resora P a u 1 - B o n-i o u r. je bil vezan po rimskem sporazumu iz meseca januarja 1. 1935. na tihi pristanek na obesinsko akcijo. Razen tega >o onemogočali blokado Italije ameriški 'vupC.'. ald, ki so kljub mirovnim doktrinam in načelni nevtralnosti krepko zalagali Italijo z bencinom in drugimi produkti. Zveza narodov je v boju z Italijo izgubila bilko. Ta udarec je bil za njo tako usoden, da si od njega nikoli več ni opomogla in je od tedaj dalje vedno bolj pa« aaia v brezpomembnost in pozabljanje. S prestižem Zveze narodov je bil nevar-■io prizadet tudi prestiž Velike Britanije. V vsej novejši zgodovini ta mogočni im-oerii ni doživel tako pretresujočega udarca, kakor v abesinski zadevi. Prej v oblakih, plavajoča Velika Britanija je zdrknila nenadoma na zemljo in postala prav si'a. Da bi v Londonu prikrili ta udarec in. ga maskirali s »taktično potezo«, je moral mladi in dosledni zunanji minister sin Anthony Eden celo odstopiti. Tega neuspeha Zveze narodov, mirovne ih varnostne ideje ter sankcij je bil kriv Lavalov rimski sporazum: brez njega in brez pasivne rezistence Francije Ha' ja nikoli ne bi bila dosegla svojega abesiirkega cilja. Pa tudi Lavalova špekulacija z izčrpanjem Italije v Afriki in s trajnostjo sporazuma se je izkazala kot pogrešena. Nasprotno, Italija je soudeležbo Francije pri sankcijah izrabila celo kot ugodno pretvezo, da je po zmagi v Etiopiji razglasila rimski sporazum med i-avalom in Mussolinijem kot ipso facto, razveljavljen. Končni rezultat te politike le bil ta: Italija je dobila vso Abesinijo, postala je imperij in sila prve vrste. Francija pa je izgubila zastonj tisto, kar je Italiji odstopila in koncidirala ter nazadnje še sam Lavalov pakt. Zvezi narodov je bil zadan nepopravljiv udarec. Velika Britanija je utrpela veliko nasvo-Jem prestižu in avtoritarne države so spoznale, da jim od Ženeve in zahoda ne Preti nevarnost in da morejo z nepopustljivo odločnostjo izvesti marsikak načrt, ki si ga zamislijo. Francoska žrtev ni bila samo zaman, ampak je rodila- celo najusodnejše nasledke, katerih nadaljni razvoj smo izkusili zlasti letos vsi v Evropi in ga borno. kakor vse kaže. tudi še v najbližnjl bodočnosti. Kajti letošnjo priključitev Avstrije k Nemčiji in okrnitev Češkoslovaške je rodila Abesinija. kakor tudi Španijo. Brez italijanske zmage v Abesi-Wi proti volji 56 držav, med njimi treh velesil, si v Berlinu nikoli ne bi bili upali nasesti Avstrije in deliti teško-SIovaške. loda Abesnija leži v nekulturni Afriki, ^aleč proč od politike Evrope, Avstrija je Pa bila itak nemška država in je Nemce ''“tna poklicala čez svoje meje. Toda CSR, to je nekaj drugega, so govorili pomiki in »politiki« po Evropi in seveda zelo glasno tudi pri nas. CSR ni Abesinija ,r> tudi ne Avstrija, CSR ima obrambni Pakt s Francijo in sovjetsko Rusijo, ima zagotovila Velike Britanije in celo vrsto drugih zaveznikov. Prišel je Henlein s svojimi 10 kar-'°varskimi točkami, sledil je’ lord R u n-c • m a n, spregovoril je Hitler v Nii-rnbergu ter nazadnje na Tempelhofu, Prišel je Neville Chamberlain v Berchtesgaden, nato v Godesbcrg, napoved skupaj z D a 1 a d i e r j e m. M u s-j*0 H n i je m iti Hitlerje m v Mona-°vo. Nad Evropo je že smrdelo, po no-yem vojnem požaru, svet ie zadržal dih 1,1 Prisluhnil: v Monakovem je bilo skle-. 'Jieno — Monakovo! ' Sele nekaj tednov po Monakovem smo 'zvedeli, da je bilo vse rožljanje z orož-Jem v Franciji in Angliji prav za prav komedija in da prav tako Chamberlain ka-*°r Daladier nikoli nista imela resnega J^iiena, tvegati boja zaradi CSR. Vse 'c “‘•o strašilo, ki naj zlomi odporno moč — 1/^c, Manever se je tudi res posrečil, in ev!lle C h a m b-c r 1 a i n je bi! tako ve-Scl' da je že kar v Monakovem podpisal Zdče/eic naro&no F£id[il£.alnGQa polereia. Adolf Ribnikar. s t! icl; M le r jem izia.vo o večnem prua-in Veliko Britanijo. Afesa CSR ie bila likvidirana, kakor V današnjih dneh se mi zdi še najprimernejše, ako se ozrem nazaj na leta svoje mladosti, na tiste čase, ko smo se v začetku tekočega stoletja na Dunaju pojavi;! slovenski študentje z naredne-radi-kainira programom. Nekaj podobnega ima današnja doba s takratnimi razmerami. Glavni reprezentant naprednih Slovencev je bila narodno-napredna stranka, ki pa je životarila le na Kranjskem. Po živahnem in uspešnem delu za slovensko narodno stvar v Ljubljani in drugih kranjskih mestih se je ta stranka z leti izživela in preživela. Njeni voditelji so v starejših letih mislili, da zadostuje, ako mogočno sede na nekdanjih lavorikah in čakajo, da jih bo vse ubogalo ter bogovsko častilo in slavilo. Nedostopni za nove ideje in za evolucijo časa so pazili samo na to, da zadrže za sebe javne pozicije kakor koli, v ostalem pa politično komando nad naprednimi Slovenci. V mirnih časih, ko ni bilo volitev, so delali politiko v raznih javnih zastopstvih — v deželnem zboru in odboru celo v zvezi z nemškim veleposestvom — vsak po svoje, a prepuščali so, da je delal med narodom napredno politiko »Slovenski Narod«, pri katerem je glavni urednik bil mnenja, da je s »farško gonjo« v politiki že vse doseženo. S časnikarstvom so napredni voditelji obvladovali in strahovali vso napredno javnost. Vsakogar so v njem oklaii in tudi uničili, ki bi si jih drznil kritizirati, omalovaževati, ali celo nastopiti proti njihovemu političnemu udejstvovanju. Sami so delali politiko med narodom le po veselicah, sicer pa izključno ob volitvah. Pred volitvami in po volitvah niti svojih volivcev niso radi poznali in za politično organizacijo med narodom se niso brigali. Izvrševalni odbor voditeljev je bil edini forum In edina organizacija stranke, kateri se je moralo vse pokoravati in vse klanjati. Izvrševalni odbor je svojevoljno imenoval zaupnike stranke, njihova glavna parola pa je bila, da so smeli na občnih zborih voliti isti izvrševalni odbor. Za prosvetne organizacije, če niso bile politične ekspoziture voditeljev, se fedaj politiki niso brigali. Novih prosvetnih organizacij nihče ni ustanavljal, stare so v svoji konservativnosti in neagilnosti propadale. Na gospodarska vprašaja so tedanji napredni politiki gledali s strogo manchestersko- - liberalnega gledišča. Organiziranega gospodarstva in organiziranih stanov stranka ni poznala, za zadružništvo so so zanimali le poedinei. Denarništvo Schnltze - Delltschc vega in bančnerja sistema je predstavljalo glavno 'gospodarsko udejstvovanja. Socialna vprašanja za liberalno narodno-napredno stranko še niso biia niti aktualna, niti zaželena. Na drugi strani se je začela z vso intenzivnostjo ter mladostnim elanom graditi politična organizacija konservativnih Slovencev, kateri je dal pod škofom Mis- sio dr. Mahnič v »Rimskem katoliku« ideološko podlago. Dr. Šušteršič in dr. Lampe sta pod protektoratom in s pomočjo ljubljanske škofije prevzela vodstvo in organizacijo konservativne politike. Duhovščina je snovala katoliške prosvetne in karitativne organizacije. Dr. Janez Krek je organiziral socialno in zadružno stran javnega življenja. V takih razmerah se je začel v naprednih vrstah boj med »mladini« in »starini« — težak boj novega in mladega proti ostarelemu in odrevenelemu, ki je trajal skoro četrt stoletja. Izšel je iz dunajskega akademskega društva »Slovenija«, v katerem je po hudih bojiii izvojevala neupog ljiva sila istovsmerjenih, enodušnih in pogumnih progresistov odločilno zmago nad pristaši in eksponenti ljubljanske napredne politične reakcije. Prej je bilo članstvo »Slovenije« nekak priganjač napredne ljubljanske politike. Bi!o je avantgarda voditeljem te politike, njim brezpogojno in brez kritike slepo vdano. To ni bila organizacija mislečega in po reformah koprnečega podmladka, pač pa je biia ta akademska družba v političnem pogledu Ie nekaka agitacijska ekspozitura, ki se po svoji politični mentaliteti in uveljavljanju ni prav nič razlikovala od kakega današnjega strankarsko političneg društva v Kurji vasi. Po zmagi »mladinov« v Sloveniji ie zmagala misel, da se je treba najprej otresti političnega jerobstva zastarelih politikov ter se brez vsakega hlapčevanja postaviti na svoje lastne noge. Prodrlo je načelo, da mora študent iz dnevne politike ven in da se mora otresti duhamorne- ga strankarstva, ako naj gleda na življenjske probleme s širokogrudnostjo in neodvisnostjo, ki edina lahko prinese v javno življenje nova pota in nove Suiesi, z reformami in obnovo pa novo življenje. Naš narodnoradikaini program in naše delo le naglo prodrlo tudi med akademike v Pragi in Gradcu. Prodrli smo med dija-štvo po srednjih šolah in kmalu smo šli tudi med narod. »Mladini« so dali naprednim Slovencem novo generacijo in njihovo gibanje se je razvilo v pokret, ki sicur tudi ni bi! brez pogrešk, ki pa v zgodovini Slovencev nikoli ne bo mogel biti prezrt. Kakor se vse na svetu preživi, so tudi nasledstvo organizacije narodno-ra-dikalnega pokreta bliža svojemu zatonu. Pri zadnjih volitvah je bil izpolnjen politični testament prvega voditelja narodno-radikalnega pokreta pok, dr. Gregorja Žerjava, kakor ga je na žalost njegov izvrševalec pač izpolnil. Spomin na začetek našega narodno-radikalnega pokreta mi večkrat prihaja pred oči zlasti v današnjih časih, ko so razmere sicer drugačne kot so bile in so vendar silno podobne nekdanjim. Napredna javnost, ki predstavlja, je predstavljala in bo predstavljala poleg konservativne javnosti — ko druga druge ne moreta demontirati — v državni in slovenski javnosti močan faktor, sloji danes spet pred nujnim problemom temeljite reorganizacije in regeneracije. V nastalih razmerah, ki jih je treba gledati brez samoprevare tako, kakor so, mislim na začetek narodno-radikalnega pokreta tembolj, ko vidim pred seboj mnogo številnejšo akademsko in drugo mladino od katere neprestano pričakujem, da bo ona začela novemu času odgovarjajoče konstruktivno in pozitivno 'delo na vseh poljih javnega življenja, ali pa da bo vsaj nadaljevala od nas skoraj pred 40timl leti začeto delo, četudi je bilo pozneje zavoženo in je ostalo nedokončano. MlasSa gesieraeiia © pareiSh ©ra 'anSIh KAKO GLEDA MLADA DELOVNA GENERACIJA NA SODOBNE PROBLEME. — MLADINA SE NE SME UKVARJATI SAMO S PRE?EiXOSTjO, AMPAK SE MORA POGUMNO LOTITI PRfiVDARNfcOA DELA ZA BODOČNOST. Odkar je zrastel na razvalini starega »Mariborskega Večernika jutra« nov >-Večernik«, smo po tolikem času Slovenci. ki prebivamo na naši severni meji, vendar doživeli prijetno presenečenje, da se poraja med nami slovenski list, ki utegne postati zrcalo naše kulture ob meji kot sodoben dnevnik. Beseda »sodoben« je pri tem predvsem važna, ker živimo v dobi izredne dinamike človeškega duha, dočim je večina naših časnikov zgrajena na starih statičnih principih, ki so bil izumetničeni v dobi 80. let preteklega stoletja in ki vise sedaj nad našo ubogo slovensko kulturo kot mora, katera nas dedno obremenjuje., Ti principi so za večino naših žurnaiistov nedotakljivi in sakrosanktni. Kakopak, naši dedje so želi uspehe pri dvoboju klerikalizem : liberalizem, pota, po katerih se lahko izživlja na eni strani »farska gonja«, na drugi strani pa preganjanje »brezverskega svobodomiselstva«, so tudi že tako lepo izhojena, da je treba prebirati samo makulaturne ostanke časnikov te ali one smeri, da »problemov« nikoli ne zmanjka. Kdo od te množice političnih pismarjev pa se sploh vpraša, v koliko so ti duhoviti »problemi« danes še zanimivi in v koliko ustrezajo duhu nove dobe in potrebam današnjega časa? Spričo tega dejstva vsi trezno misleči Slovenci ob severni meji z veseljem ugotavljamo, da ste pričeli v uredništvu »Večernika« vendarle s treznejšimi pogledi na podobna vprašanja in da se tu pa tam že lotevate problemov, katere naša žur-nalistika ne vidi, oziroma bolje in razumljivejše povedano, ne sme vidcH, ker to eventualno vznemirja tega ali onega »kralja na Betajnovi«, ki si je v preteklosti že stekel toliko nevenljivih zaslng za slovenstvo in jugoslovanstvo, da se mit prej afera Avstrije in še prej Abesinije. In kakor Pierre Laval meseca januarja 1. 1935., tako so tudi Daladier, Bo n-n e t, Chamberlain in H a 1 i f a x po Monakovem meseca septembra letos upali in pričakovali, da je končno napočil čas miru in sporazuma. V Londonu so obsipali Chamberlaina s cvetjem hi ga slavili kot ^odrešenika sveta, ustvari-telja nove dobe in večnega pobratenja narodov.« Toda cvetje zmagoslavja v Londonu niti šc ni ovenilo, ko je vstala iz Rima nova grozeča prikazen: Tunizija, Džibuti, Korzika, Nica in morda še Sa-voja, iz Berlina pa: Klajpcda in Ukrajina. Klajpeda je majhno mesto v majhni Litvi. Ako se svet ni podrl zaradi Abesinije, Avstrije in CSR, se zaradi te tam nekje na koncu sveta ležeče Klajpede niti pošteno vznemiriti ne sme. In Ukrajina? Ta je sicer velika, tako velika, da nihče prav za prav ne ve, koliko kvadratnih kilometrov meri. Nekateri pravijo da 550, drugi 750, tretji celo 950 tisoč, toda ta leži tudi nekje na koncu sveta, ki si ga Anglež in Francoz težko konkretno predstavljata. Poleg tega leži ta Ukrajina po svojem največjem delu v sovjetski Rusiji, ki v Angliji ni pri srcu niti laburistu, v Franciji pa-nikomur razen komunistom, proti katerim pa zahteva itak že veliko Francozov strožje ukrepe in razpust njihove stranke. Ako se zdi komu, da bi ustvaril to čudno Ukrajino, ki se ie pojavila naenkrat na svetu kakor goba po toplem julijskem dežju, naj poizkusi. Ako mu uspe, je to njegova stvar in stvar Ukrajincev, ako tak narod res eksistira m ni samo neka nova iznajdba za vzbujanje senzacij. Le London in Pariz se zaradi Klajpede in Ukrajine ne bosta dala zmotiti v svoji želji po miru! Toda Tunizija, Džibuti, Korzika, Nica, to pa je stvarnost. Te dežele »zares eksistirajo«, niso »na koncu sveta«, ki si ^a je težko predstavljati in so poleg tega še — francoske! Tudi kolonije v Afriki in,tam ob Tihem oceanu zares eksistirajo in so ne samo francoske, ampak celo — angleške! Francoski zunanji minister 15 o n n e t. ki je sedaj naslednik nekda-! njega Lava la. je te dni ir rat katege-rično dejal na naslov Rima: Nikoli nebo Francija odstopila niti pe,,; 'svo’e zemlje!« Berchtesgadensko-Ro:' \ •r:"-:vma-nakovski sir Chamberlain je pa iz- javil spodnji londonski zbornici na vprašanje, aii je Anglija brezpogojno dolžna, braniti fuanedsko Tunizijo, Džibuti 'id., da to ni in je in ni... To se pravi: nekako tako, kakor ie bila Lavalova Francija kot članica Zveze narodov dolžna, braniti Abesinijo. Sir Neville Chamberlain bo obiskal meseca januarja leta 1939.. - torej točno štiri leta po Lavaiu — isti Rim, in nekateri listi pišejo, da ni v nenaklonjen misli, da bi sc Francija zopet sporazumela z Italija tako kakor se je nekoč Laval: odstopila naj bi ji vsaj del Džibutija ter dala v Tuniziji in Suezir posebne koncesije. S tem bi bil doser mir in — Nemčija bi bila osamljena! Krog, ki ga je začel risati meseca januarja 1. 1935. Pierre L a v a 1. se v mesecu januarju I. 1939. sklepa po Chamberlainu! Laval je rodil Abesinijo, Abcsi-rija je rodila Španijo in Avstrijo. Avstriji j r' 1;la CešVo ;invašvo. Češl'r>s!ova-' :i pa rod^a kar trojčke: Klajpedo, ' .ajino in Sredozemlje! Ako rode še te tri trojčke.- dobimo -.la en> danes vento: Laval! devetoreke ,.. To-praoče je Pierre B o žični soneti Vinko Žitnik. ne sme kaliti zasluženega pokoja s kakimi novimi problemi, kateri v tistih dobrih starih časih niso še obstajali. Za najaktualnejši problem sedanjosti smatram n. pr. pravilno razglabljanje o logični nujnosti dogodkov zadnjih niese-sec in o vplivu teh dogodkov na našo bližnjo bodočnost. Parkrat ste se v uvodniku že dotaknili na prav dober in jasen način tega vprašanja, toda to je še vse premalo. Gotovo ste v zadnjem času že sami opazili, da vlada med našim narodom in predvsem tudi med njegovo inteligenco nek čuden strah in nemir spričo neizprosne sosedne konsekventnosti, češ prej ali slej zadene tudi nas. Teh misli je že toliko, da se mora človek sramovati nad našo državljansko vzgojo in nad našim kompleksom manjvrednosti, ki nas ni zapustil niti po 20 letih samostojnega svobodnega življenja. Državljanska nezrelost, ali bolje nepoučenost, ljudem ne more dati tiste samozavesti, ki bi jo morali imeti kot svobodni državljani svobodne nacionalne države in ki bi nam morala prav sedaj dati vso oporo v spoznanju, da smo Slovenci in Jugoslovani zaslužili svojo državo na podlagi tistih načel, katere je 12 let pozneje razglasil tudi vodja današnje velike Nemčije kot edino zdrava in pravilna, čemu torej ta čudni strah in čemu ta malodušnost? Povejte na ves glas čital-cem, da nismo dobili ob prevratu ničesar v dar kot naši bratje na severu in da je vse prej naš saldo tak, da moremo še celo kaj zahtevati. Vzgajajte ljudi k državljanski zavesti in ne k politični modrosti, ki se pri nas in tudi drugod menja iz leta v leto. Pustite preteklost na miru, ker smo jo že dovolj premleli in ker mladini, ki hoče delati in hoče naprej, že preseda to večno ponavljanje uspehov te ali one stare stranke, ki je takrat slučajno imela kaj vidnih predstavnikov, to večno renomi-ranje narodnih junakov, prostovoljcev, »nedolžnih žrtev« itd. Povejte starejšim zaslužnikom, da je mladina hvaležna za njih delo, toda ta mladina se sedaj ne more in se ne sme več ukvarjati s preteklostjo, ona mora z mislimi in z vso svojo energijo le naprej ter mora zapustiti stare c. kr. ideale, da ji ne bodo v balast pri reševanju kričečih sodobnih problemov. Lahko je bilo včasih kritizirati ter se spotikati ob nerodnosti in zabitosti avstrijskega režima, ki je rinil z glavo skozi zid, težje pa je ustvarjati nove dobrine, novo svobodno kulturo ter braniti nazven svojo materialno in duhovno kulturo. Doba vojnih in podobnih' junakov je minila, dali smo jo že zgodovinarjem v nadaljnjo predelavo. Sedaj potrebuje Slovenija in Jugoslavija junakov, ki ne bodo več junaško rušili, temveč. junaško gradili! Le po naših ustvarjanjih nas bodo sodili in ne po naši pre-tekKiti. Veliko uslugo narodu in državi boste storili, velecenjeni gospod urednik, če boste pričeli sistematično obdelovati vprašanje naše manjšine v Mariboru in Dravski dolini. To vprašanje pa naj se ne izčrpa s poročanjem o razburjenju tega ali onega rodoljuba. Taki argumenti so v zamejstvu ničevi in pomagajo ustvarjati le pojem »preganjanja manjšine«. Obravnavajte stvar tako, da bodo čez čas Nemci dobili pojem o naši narodni zrelosti in narodni delavnosti, ki za njihovo delavnosti v rajhu le malo zaostaja, miselnost, ki datira še iz avstrijskih časov, pa preganjajte z najmočnejšim in danes najuspešnejšim orožjem, to je s Hitlerjevimi nauki. Bodite uverjeni, da so večini pri nas Hitlerjeva načela prav malo znana. Povejte ne enkrat, temveč govorite indirektno stalno, da je avtohtono prebivalstvo okolice nositelj lastninske pravice Maribora, prav tako, kot je bilo to v Saarbriickenu in mnogih sudetskih krajih, in da so Kočevarji manjšinski otok, ki ga obkroža kompaktno Slovenstvo. Takih otokov se je Hitler svečano in za vedno odrekel v ČSR in drugod, če bi pa pri nas veljala kaka izjema, o čemer moremo močno dvomiti, potem bomo te izjeme sami krivi s svojo malodušnostjo, t svojo pomanjkljivo državljansko vzgojo in s svojim večnim blebetanjem o liberalcih in klerikalcih, zanemarjajoč pri tem sodobne državljanske probleme, ki gredo vsi daleč preko teh malomeščanskih in rodoljubarskih doktrin. Seveda brez zavestnega sodelovanja državnih faktorjev ne bo šlo pri nas, kot I. Nocojšnja noč ozarja Betlehem ... O bratje, ki vas bije bič krivic: to noč vam Bog smehlja se iz plenic, ubog', prezrt, kot vi, enak nam vsem! A pride konec tem gorjupim dnem, in z njim čas naših smotrov in pravic; nocoj pa proč od mečev in puščic oznanjajte: Na zemlji mir ljudem!« O da sem betlehemskih čred pastir, bi v hlev Božičku jagnje nesel v dar, proseč Ga, naj da narodom Svoj mir; naj da, da vsak državnik in vladar spozna, da črt, udarnost in prepir pode človeštvo v nov krvav požar... II. Zvonovi spet nam spev miru pojo — med množicami pa vsak dan boli vre... O grenki čas, ko ruši nam se vse, kar prej kot gora stalo je trdno! Herod je zdaj Resnik! Za njim dero udarne množice, da jih otme sodobnih stisk, da v njih razpali sle, že tu si raj ustvariti — s krvjo... Sv. Duh v Halozah je od Boga in ljudi zapuščena vas, razkropljena po strmih in slabo rodovitnih rebrih, tu ni mnogo velikih vinogradov, pa tudi ne toliko lepih gosposkih hiš kakor drugod po Halozah. Razumljivo, saj ni tako lepih leg za vinograde kakor drugod, zato se ni meščan pulil zanje in so ostali vinogradi Haložanom ali pa se je z njimi zadovoljil kmet s Polja. So tu večinoma manjši vinogradi z bornimi viničarijami in majhna posestva, ki komaj životarijo, največ pa je tako zvanih »gormanov« s krpo zemlje in krpico vinograda. Na najvišjem vrhu stoji sicer prijazna cerkvica, toda se bere redko maša; nekoliko niže na nekakšnem sedlu pa stoji šola, toda učiteljstvo se tu zelo pogosto menjava, večinoma vsakogar, ki pride sem, prva skrb je, kako bo spet prišel s tega zapuščenega hriba. Ljudje zato ne vedo mnogo o šoli in se ne brigajo zanjo, kakor se ona ne briga zanjp. Edina svetla izjema so sedanje tri mlade učiteljice, ki so v nedeljo, 18. t. m., priredile svojim otrokom in njihovim staršem zanje nenavaden in izreden praznik, božičnico z igricami, petjem in obdarovanjem vseh otrok. Darove so nabrale deloma same v Ptuju in Mariboru, nekaj jim je poslal tudi banovinski šolski odbor, ljubljanske učiteljice, podružnica CMD in še nekateri privatniki, mnogo pa so nabrale skavtinje, dijakinje ptujske gimnazije. S temi poslednjimi sem se odpeljal v soboto popoldne do Nove cerkve z darili vred. Velikodušni veletrgovec gosp. Kraker iz Ptuja nam je dal na razpolago avto, da smo bili v pičli pol uri pod Sv. Duhom. Tam nas je že čakala četica šolarjev in šolaric, ki so nam pokazali pot in pomagali nositi natlačene nahrbtnike in zavitke. Kot o velikem prazniku, ki mu ne vedo primere, so govorili o božičnici. Niso prav vedeli, kako bo, le to so slutili, da bo nekaj velikega in lepega. V mraku smo prispeli v šolo, kjer so učiteljice same postavljale »oder«, ki bi lahko bil vzor vsem našim novotar-skim režiserjem. Tako preprostega odra ni šlo še nikjer. Zato pa apelirajte na politične ljudi in jim povejte, da jc mladini dovolj za vse večne čase prerekanje o slovenstvu in jugoslovanstvu, ki je za nas Slovence načelno že od narave rešeno in da hoče mladi rod slišati nekaj o načrtnem gospodarstvu, o zaposlitvi intelektualcev, o gradnji cest in o moralni (!) utrditvi naših meja na severu in jugu. Povejte jim tudi to, da zahteva mladi rod, da se mu od časa do časa tudi kaj pove iz prvega naslova, kaj se vse pripravlja in urejuje, da bo imel veselje nad svojim soustvarjanjem, ne pa, da bo imel tisti uničujoči občutek, da se za njega in njegovo delo nihče ne briga in da je sploh nepotreben kruhojedec, v kolikor se ni kje udinjal. Mladina ima smisel samo za tiste ljudi, ki s svojini delom in izključno s svojim strokovnim delom te ali one vr- Ah, kje so tistih srečnih let Božiči, ko v miru, slogi smo jih praznovali — in vami pred modernimi biriči v duhovni svet si prosto pot iskali! O slepi, drzni rod — stoj, ne uniči, kar tvoji dedje so s krvjo zidali! III. - Tri Modre je vodila repatica... A nas— kdo vodi? Črke, stroji, bombe! Zato v plasti teptanih brez zaslombe upor in gnev čedalje bolj pronica... O čas, ko je neštetim prazna žlica — tolažba pa so jim lažnive trombe! O čas, ko spet so polne katakombe njih, ki jim je na ustnicah resnica! Namesto ene repatic nešteto pred nami je, a niti ene prave! Vse večno, sveto je kot laž prekleto, in človek pne se kakor Bog v višave — ljubezni v srcih pa je mesto vzeto... O kdo bo nas otel iz te zmešnjave? in brez vsake navlake še živ dan nisem videl. Pičla dva metra šolske sobe Je bilo oddeljeno z mnogo premajhnim zastorom; onstran njega naj bi bil oder. Ker je bila zavesa preozka, je stala na vsaki strani po ena omara, pregmjenas preprogo; kulis seveda ni bilo, šolska tabla, pregrnjena s sinjim posteljnim pregrinjalom najmlajše učiteljice je predstavljala v eni igrici vhod v nebesa, drugič je bila na njej pripeta bela zavesa in je predstavljala okno. Komaj je bil oder gotov, je bilo treba porazdeliti darove, kar pa je trajalo v zgodnje jutranje ure, saj je bilo obdarovanih okoli sto šestdeset otrok, to se pravi vsi šolarji, inie vsakdo dobil obleko ali čevlje, pa tudi oboje, poleg perila in nogavic. Ob vsakem otroku se je razvila kratka debata, iz katere se mi je mnogo boli pokazala beda haloških viničarjev in »gormanov«, kakor bi jo mogel spoznati iz obsežnih študij, obenem pa je bila dokaz, kako so te mlade učiteljice v tako kratkem času spoznale svoj kraj in se vživele vanj. Gospodični Marica Mohorko in Gizela B1 a g o v i č poznata svoje otroke, kakor bi bili tu že nekaj let, čeprav sta prišli šele jeseni, gdč. Henrika N e-pužlan, ki upravlja šolo, pa ve za potrebe vsakega slednjega otroka in slednje hiše, kakor da bi bila tu doma. Ker v nedeljo dopoldne ni bilo več to-bila šola že polna otrok in tudi staršev, liko dela, sem se udeležil z dekleti pogreba sedemdesetltne starke. Šli smo naproti pogrebeme. Dekleta je kar zazeblo, ko so zagledale pogrebni sprevod. Spredaj je nesel star mož križ, ob njem drugi svetilko, potem štirje krsto, ki je bila nepobarvana in razen venca ni imela nobenega okraska, za njo je spet šel samo eden moški. Drugega ni bilo nikogar, predvsem pa ne duhovnika, ki so ga dekleta najbolj pogrešala. Veter je ostro pihal in nam nosil snežinke v obraz. — Pogrebci so tiščali prezeble roke v žepe in se nekaj pogovarjali, mi smo jim molče sledili. S trudom so spravili krsto v zemljo, nekdo je zmolil očenaš za ste služijo narodni in državni ideji, zavedajoč se pri tem tega, da so oni no-sitelji državnega ugleda in državnega ponosa. Ker nisem član nobene obstoječe politične skupine ter kot tak tudi nisem še doživel nikakega političnega brodoloma, gledam v svet in na vsa dogajanja brez očal in brez strankarske »discipline«. Imam pa priliko, da mnogo potujem po zamejstvu in domovini in da sem mnogo v družbi mladih, svobodnih intelektualcev. Zato smatrajte te moje opazke kot glas mladih delovnih Slovencev in jugoslovanskih državljanov, ki so raztreseni po naši zemlji in ki občutijo to, kar se pri nas še dogaja, kot neznosen anahronizem. Pripadnik mlajše delovne generacije. »našo mater«, reKli so še neRaj besed in odšli. In že je prišel grobar in začel metati rumeno ilovnato zemljo na Krsto. Mi smo šele čez dolgo odšli v cerkev, od koder je prihajalo drobno zvonenje. Dekleta niso mogla verjeti, da je to konec človeške poti. Nadina je imela solze v očeh, naposled je le povedala, kar jo je tiščalo: »Kako psa so jo pokopali, brez duhovnika in brez blagoslova«. Dušica pa je v cerkvi sedla za orgle in ji zaigrale nekaj žalostink. Ko smo se vrnili, j^ čeprav je bilo šele poldne in je bila bo- / žičnica napovedana na drugo uro. Toda ljudje so prišli, da vidijo čudo. o katerem se jim doslej še sanjalo ni. Sprva jim je bilo nerodno in nenavadno, saj ta in oni že trideset in še več let ni bil v šoli. Tudi pri prvi igri so se bolj spogledovali med sabo, kakor pa gledali na oder; toda njihovo zanimanje je raslo; že niso imeli za drugega oči kakor za to, kar se je dogajalo na odru. Nekaj nepojmljivega je bilo zanje, da so njihovi otroci govorili tako modro in so predstavljali palčke, angele in druge osebe. Stara ženska, ki ni bila nikoli drugje kakor pri Duhu, mi je s solzami v očeh pravila, da kaj takega še ni videla, in ni mogla prehvaliti učiteljic, ki so jim pripravile tolikšno veselje. A višek je dosegla proslava, ko so začeli razdeljevati darila otrokom, skavtinje pa so delile med ženske zavitke soli, sladkorja in mila, otrokom pa kruha z marmelado in klobase. Ljudje kar niso mogli verjeti, da je vse to res in kar niso mogli zapustiti šole. Ko smo se ponoči v snežnem metežu vračali po spolzki poti, pa je Meta, ki je pridobila skavtinje za to lepo delo in si je še v soboto mislila, koliko bo zalegla njihova pomoč, dejala z rahlo trpkostjo: »To je bilo kakor kaplja v morje. Mene bodemo mogle rešiti teh ljudi, komaj da smo jim olepšale nekoliko njihovih bridkih dni in da jim pokazale, da imamo več razumevanja zanje, kakor ga imajo odrasli.« Novke o. Trahom v Prekmurju in Medmurju. Ker je trahoin v Prekmurju in Medmurju zelo razširjen, je banska uprava pričela protitrahomsko akcijo. Doslej so brezplačno zdravili 650.000 bolnikov. Kljub tem« pa so se na novo pojavila številna tra-homska obolenja. o. Graščino Fužine so te dni prodali na javni dražbi. Posestva merijo nad 100.000 kvadratnih metrov. Del teh posestev, k' so last Dunajčank Josipine in Marije Paumgarten, je bil prodan za 4,348.793 dinarjev. o. Nenavadne koline je imel Majer s Pragerskega. Zaklal je prašiča, ki je bil dolg in širok po 140 cm in je tehtal HO kilogramov. o. Poslednji mož na Spodnji Polskavi« Agilna sokolska četa v Spodnji Polskavi pripravlja komedijo »Poslednji mož«,-k' jo bo uprizorila na Štefanovo. c. Kino Metropol Celje, od 25. d° 28 .L m. Walt Disneyeva umetnin3 „Snegulčica". Pri lem izrednem filmu> cene nekoliko zvišane. Redne predstave 25. in 20. ob 10, 14, 16, 18.30 20.30 uri. c. Kino Union Celje, od 25. do dec. ,,Zapeljivcc po naročilu". Koniika; pikanterija, glasba in plesi so sestavni deli te najveselejše komedije sezone- V gl. vlogi: Thco Lingen. c. Kino Dom Celje predvaja od ai' dclje do srede herojem zraka P°sveJ 6en film ,,Junaki zraka“ — ^ar, Gable. — V nedeljo in ponedeljek 0111 tineje »Gangsterji v zraku”. . sebi!« Na božičnici v Haloz:at> A. Ingolič. »To vam prav nič ne pomaga, če taji*® vlom v trgovino! Saj imate vendar *•> slanikovo luskino na suknjiču!« »To prav ničesar ne dokazuje, saj te« suknjiča tisti dan sploh nisem imel n Maribor K izrednemu občenetnu zboru mariborskega društva uDokoiencev RAZLOGI, KI GOVORIJO ZA ZDRUŽI TEV, ZA KATERO SE ZAVZEMA »OPOZICIJA« — PRED ZANIMIVIM IZREDNIM mhCM* £ BOROM eksistira. Takšno vlogo torej igrate in toliko pomenite sami, brez opore in pomoči, ki vam jo zamore nuditi samo velika in močna organizacija. Zato vam kličemo: Zdramite se že vendar enkrat, odprite oči in poglejte malo v svet! Strahotno ste napadli g. Purkharta, ker vam je vašo usodo odvisnosti in brezpo-membnosti prorokoval v svojem članku v >'. pokojencu« od 26. julija 1.1. G Purkharta ste radi tega celo kot člana in odbornika za to neprijetno vam odkritje izključili iz društva, češ da je s svojim vedenjem škodoval ugledu društva in deloval proti društvenim koristim. Nas pa iskreno veseli, da zamoremo ugotoviti, da je dobil g. Purkhart ravno v deputa-ciji pred predsednikom vlade sijajno zadoščenje za pravilnost svojega odkritja, ki se je do pičice izpolnilo. Proti združitvi so samo tisti, ki se bojijo za svoj posmrtninski sklad, za sedanje Na Štefanovo 26. dec. bo ob 9. uh predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru izreden občni zbor dru?tva drž. in samoupravnih upokojencev. Na dnevnem redu je sklepanje o združitvi mariborskega društva z banovin-."kin; društvom v Ljubljani in izvolitev 5 članskega odseka, ki naj t;a mestu sedanjega društvenega odbora izvrši združitev. Ta izreden občni zbor je zamišljen samo kot nadaljevanje onega občnega zbora, k; je bil dne 31. julija t. 1. pred gjasovaiuem zaključen in tako prekinjen, da sc glasovanje ni moglo izvršiti Za to je 51 članov sklicalo in izvršilo dne 25. sept. ponoven izreden občni zbor, na ka- Tedaj od urarja in juveiirja M. Ilger-jev sin, 'laHfaor, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke. tereni je bila z veliko večino sklenjena združitev obeli društev. Ker pa je bil ta izreden občni zbor razveljavljen od policijske oblasti, so sklicatelji od 25. sept. zahtevali, da upravni odbor takoj skliče ponoven, izreden občni zbor. To pa je upravni odbor odklonil in še le na kategorično zahtevo policijske oblasti, ki je zagrozila, da bo upravni odbor razpustila in postavila komisarja, se je upravni odbor uklonil in je sklical ponoven občni zbor na dan 26. decembra. Že iz tega kratkega pojasnila je razvidno, da upravni odbor z vso silo hoče tako potrebno združitev obeli društev na vsak način preprečiti. On sabotira vsak poskus opozicije za dosego tega cilja in poskuša končno odločitev zavlačevati ad infinitum. Mišljenja smo, da zdrav razum vsakega člana ne more dvomiti o velikih prednostih, ki jih zamore nuditi upokojeniške-niu stanu samo velika in močna stanovska organizacija. Ko je predsednik vlade osebno sprejel v avdienco veliko deputa-cijo večine vseh banovinskih društev in jim slovesno obljubil zadovoljivo regulacijo njihovih prejemkov, za katero se drž. upokojenci borijo že celih 20 let, v tej deputaciji ni bilo zastopnikov mariborskega društva. Kje pa ste takrat ostali, gg. Vrbnjak, dr. Žmavec in Koudelka? Pa vendar niste zaspali tako važnega po-kreta za našo bodočo usodo? Dobro nam je znano, zakaj ste takrat ostali v svojem zapečku in ste prespali to deputacijo. Za to ker vas nikdo povabil ni, ker vas vsa banovinska društva bojkotirajo, kakor da mariborsko društvo upokojencev sploh ne Na,dOStO;nejŽa darila od urarja in iuvelirja M. Ilger-jev sin, Marioor, Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obroke. društveno premoženje, iz katerega odbor podeljuje najrevnejšim članom male podpore in se bojijo povišane članarine, ki se pa poviša samo na 2 din. vse drugo pa ostane neokrnjeno, ker bo nova avtonomna podružnica samo nadaljevala karitativno delo sedanjega društva. Posmrtninski sklad pa naj drž. upokojencev ne moti, ker eksistira samo še od danes do jutri zaradi novega pravilnika trgovskega ministrstva o državnem nadzorstvu vseh zavarovalnih podjetij, ki ogroža vse samopomoči in tudi posmrtninske sklade stanovskih organizacij kakor učiteljsko in profesorsko Samopomoč, ki že nad 40 let blagodejno deluje za svoje članstvo. Jasno je, da se bo moral po razglasitvi tega pravilnika tudi posmrtninski sklad manb. drž. upokojencev takoj razpustiti in organizirati na novo v smislu tega pravilnika in vprašanje je, ali bo to še sploh mogoče. Ni torej nobenega razloga, ki bi zamo-gel stvarno ovirati zdrav razum vseh upokojencev v pravilni presoji, kdo je za napredek društva, za uspešno zastopanje upokojeniških interesov, ali je to sedanji odbor, ki ga nikdo ne upošteva, ali pa tista opozicija, ki le v veliki in močni organizaciji hoče zasledovati in braniti interese in pravice državnih upokojencev. Sklicatelji izrednega občnega zbora. V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE N J. VEL. KRALJICE MARIJE priredijo zdruzcna Sokolska društva v Mariboru OKOLSK* PLES V SOBOTO, DNE 17. JANUARJA 1939, V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA Vstopnina din 15'- Gracibena podjetnost Včeraj popoldne je slavil mariborski kolodvorski restavrator g. Alojz Majcen intimno slavnost. Praznovali so Inko zvano ,,glihoi;. to je končano jc zidarsko delo na njegovi novi trinadstropni stanovanjski hiši za kinom ■i .spianade4' v Gregorčičevi ulici. Podjetnost g. Majcena je treba vsekakor Pozdravili, saj bo v njegovi reprezentativni zgradbi več najmodernejših stanovanj ,s čimer* bo stanovanjska "'izerija v Mariboru vsaj nekoliko omiljena. Lepo stavbo je zgradila domača ugledna tvrdka inž. Jelence & ' - jmer. Las nik nove hiše g. Majcen je vse delavce bogato pogostil in jih za *!‘>žič tudi denarno nagradil. Pri gradnji jo bilo zaposlenih povprečno 10 (l i::vr v, ki so tri mesece precej lepo ^služili. V M,trovi ulici 9 sc je včeraj zjutraj P-1’netila zelo huda nesreča, ki bi bila sko-zahtevala življenje mlade služkinje. 1:'brijela Herzog, služkinja pri inž. Čo- piču, se je pripravljal za čiščenje parke-tov. Da bi mastilo za parkete nekoliko stalila, je dala škatlo s parketno mastjo v peč. Tekoča masa se je vnela in se razlila po kuhinji, ki je bila v trenutku vsa v plamenih. Takoj nato se je vžgala tudi obleka Herzogove, ki je vsa v plamenih kakor brezumna tekala iz enega prostora v drugega. Končno ji je prihitel inž. Čopič na pomoč in jo rešil strašne smrti. Služkinja je dobila zelo hude opekline in Pmmsom 9 rrl Perzija, Smyrna, Bou- cle, juta kokos, vse velikosti najceneje. Oglejte si izložbo pri h Hov&it, |tur6čeva so ji reševalci nudili prvo pomoč. Inž. Čopič ima na poškodovani kuhinjski opravi 6000 dinarjev škode. m. Policijska vest. Politično-upravni pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru g. Ciril Belšak je premeščen k banski upravi v Ljubljani. Mestna Minica v Mariboru pupiSarno varni denarni zavod mesi a Maribora Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodni obrestni meri. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo. Uradne ure: dnevno od 9. do 12. ure v Orožnovi ulici 2. Podplralle &m$\ denarni zavod! m. Iz sodne službe. Za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan Franjo Pinter iz Slivnice pri Mariboru. m. Tvrdka Jugoiekstil je tudi letos priredila svojemu delavstvu in nameščen-stvu božičnico, ko je obdarila delavstvo z blagom in jestvinami. Slovesnost je potekla v lepem razpoloženju, ki ji je prisostvoval solastnik g. Larič z vsem delavstvom in nameščenstvom, ko so si medsebojno voščili vesele božične praznike. Utoi Iz strokovne trgovine M. Ilger-jev sin, Maiibor Gosooska ulica 15. ^tociaja tud na ooroke. m. »Pobreškim otrokom za Božič«. Z ozirom na dopis iz Pobrežja dne 22. dec. pod naslovom »Pobreškim otrokom za Božič«, izjavljata upraviteljstvo šole in Rdeči križ na Pobrežju, da sta z dopisom le toliko v zvezi, kolikor se tiče božične Akademski ples obdaritve šol. otrok. Nimata pa nobene zveze z delom dopisa, ki se tiče javnih naprav in je bil brez njune vednosti priključen zahvali. m. »Požarnikovo sestro«, igro s petjem v štirih dejanjih, ponovijo studenški gasilci na Štefanovo ob 4. uri popoldne na odru v novem gasilskem domu. Jssvma zahv^Ba. čutim dolžnost, da se javno zahvalim gospodu dr. Mirku Černiču, primariju kirurškega oddelka mariborske bolnišnice, ki me je dne 12. decembra t. 1. uspešno operiral in me rešil najhujšega ter storil za mene več, kakor more storiti naipo-žrtvovalnejši operater. Murska Sobot a 22. XII. 1938. Danita Kramberger knjigovodkinja, Murska Sobota. * Vodnikova družba uljudno sporoča vsem članom, ki se vsako leto prijavljajo direktno družbeni pisarni, a za leto 1938 še niso obnovili članarine, da so za nje letošnje knjige rezervirane do 6. januarja 1939. ‘ Ljudski oder v Mariboru igra na Štefanovo ob 17. uri božično igro od Vombcrgarja ..Vrnitev*' na odru v Zadružni gospodarski banki. Idealna smuku „Gri£“, Rošpoh pod Urbanom. * Krščanska ženska zveza se vsem gg. tovarnarjem, trgovcem, den. zavodom in cenj. občinstvu najprisrčneje zahvaljuje za prejeta darila za svoje najrevnejše člane in njih otroke. Sokol Maribor II. Pobrežje vprizori na Štefanovo, 26. XII. t. 1., v gostilni g. Riedl na Pobrežju krasno dramo »Razvaline življenja«. Začetek ob 19. (7.) uri. * Največji dogodek stoletja bo ogromna svetovna razstava v Ne\v Yorku 1. 1939. iPutnik« Maribor bo organiziral skupinska potovanja po izredno ugodnih cenah. Zasigurane so tudi velike olajšave pri preskrbi ameriškega vizuma. * »Jadranovo« silvestrovanje v Narodnem domu bo letošnja najlepša Silvestrova prireditev. Kabaretni šaljiv spored, dve godbi, dobra kapljica in jedača, vse po zmernih cenah. Vstopnim nizka. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Družinske se rezervirajo pri društvu in odbornikih društva. Pridite! * Vodnikova družba ponovno prosi vs« one gg. poverjenike, ki še do sedaj niso prijavili članov iz svojega nabiralnege okoliša, da naj to opravijo vsaj do 6. januarja 1939. * Najlepše silvestrovanje z najboljšo silvestrsko večerjo in najprijetnejšo zabavo v Veliki kavarni. * Vstop na Akademski ples 5. januarji je samo z vabilom. Ker se je že večkra: dogodilo, da niso vsi dobili vabila, čeprav smo jih poslali, prosimo, da jit reklamirajo v trgovini Sax. &estavsaeš§a „5laviia“ nasproti Glavnemu koloavoru Ekspresna kava, čaj, štajerska -n dalmatinska vinu Izborna domača k ah wa. od šifro »5 sedežni« na upravo lista. m. Nočna lekarniška s!užba: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Čez praznike dunajska komedija »13 stolov«. Hemz Riihmann in Hans Moser. * Esplanade kino. Izborni ljubavni film »Vera Lubenska«. Gustav Frohlich, Olga Čehova. * Union kino. Film pustolovščin in petja »Veseli bandit« z Nino Martini-jem. * Zvočni kino Pobrežje, 24., 25.. 26. XII. »V sedmem nebu«, apaško življenje v podzemlju Pariza. Mariborsko gledališže Sobota: Zaprto. Nedelja, ob 15.: »Pesem s ceste«. Znižane cene. Ob 20.: »Vse za šalo«. Izven. Krstna predstava. Po?iedeljek, ob 15.: »Boccaccio«. Zniža* ne cene. Ob 20. uri: Vse za šalo«. Božični prazniki v Narodnem gledališču. Letošnji božiček prinese krst slo-venskega glasbenega dela »Vse za šalo«. Skladatelj voj. kapelnik Jiranek je po dolgem iskanju po najprimernejšem besedilu s pristnim slovenskim humorjem našel zaželeno pri našem igralcu Danilu Gorinšku. Snov je zajeta iz svoj čas širom znanega dogodka na našem Jadranu. Nastopi blizu 50 oseb; v eni sedmih glavnih vlog nastopi tudi ga, Brunien-Lubejeva. Skozi vsa tri dejanja pestra uprizoritev je inscenirana po načrtih ljubljanskega inž. arh. Franca v Harasto-vičevi režiji. — Krstna predstava je določena na večer sv. dne. — Istega dne popoldne se ponovi še vedno priljubljena komedija »Pesem s ceste«, v kateri namesto zbolelega Blaža nastopi Verdonik. Na Štefanovo popoldne ponovitev zelo zabavne operete »Boccaccio«, zvečer pa se prvič ponovi Gorinšek-Jirankova opereta »Vse za šalo«. — Zn obe popoldanski predstavi veljajo znižane cene. %port Smučarsko prvenstvo sveta 1939 Mednarodna smučarska zveza FIS že petnajst let prireja svetovno prvenstvo. Prvič je bilo to prvenstvo izvedeno v okviru Zimskih olimpijskih iger v Cha-monixu v francoskih Alpah l. 1924, tako da je prav za prav treba v olimpijski ideji iskati začetek te velike zimske konkurence. Prva leta so biie na sporedu .svetovnega prvenstva le klasične discipline, to je tek na 18 in 50 km, skakanje ter kombinacija obojega. Najprej so potem dodali tekme oddelenj četvorice smučarjev, kjer je vsaki tekel po 10 km. Končno pa je Anglija dosegla kljub hudemu odporu Skandinavcev, da je bil na spored sprejet tudi smuk in slalom ter ' ombinacija smuk-slalom. S tem pa je :tdi že prišlo do delitve smučarskega rvenstva na dva dela, klasičnega in alp-. ;ega, posebno ker so Norvežani in dru-:,! nasprotniki alpskih tekmovanj kot pri-editelji FIS-inega prvenstva odklanjali ,nuk in slalom. Tako smo imeli od 1. 1931. dalje celo vrsto deljenih FIS-inih prvenstev. Le 1. ;33. je Avstrija v Innsbrucku priredila svetovno prvenstvo v vseli disciplinah, !. 1936. je imela pa Nemčija v Garmisch- Partenkirchnu popoln spored v okvira IV. zimskih olimpijskih iger. Žalibog se je baš tu začel spor med FIS-o in Mednarodnim olimpijskim odborom v pogledu definicije smučarskega amaterja. Posledica tega spora bo najbrž, da so bile te igre poslednje, ki so imele popoln smučarski spored. Še istega leta so se vršila tekmovanja v alpskih disciplinah posebej v Innsbrucku. Svetovno prvenstvo v Chamonixu je zopet obsegalo vse panoge smuškega spotra, že naslednje leto pa je bil dvojni spored: na Finskem (klasično) in v Švici (alpsko). Radi tega bo svetovno prvenstvo 1939 v Zakopanih na Poljskem še bolj zanimivo. Sodelovali bodo tudi naši smučarji, posebno ker smatrajo to za priprave za priredbo FIS-inega prvenstva 1. 1941, za katero se JZSS poteguje. Zakopane, nekoč mala planinska vas, so sedaj mesto s 25.000 prebivalcev, in to predvsem na’račun športa, poleg tega pa predstavljajo mednarodno privlačno točko za športnike poleti in pozimi ter nudijo ves komfort, kakor si ga le more kdo zaželeti. Smučarska šola v okolici Maribora Tudi letos bo takoj po praznikih otvor-:a smučarska šola v neposredni bližini sta Maribora. Vodil jo bo smuški uči« :Tj Vili Bezjak, ki je svoj čas kot prvi iz aribora začel nastopati kot smučarski Mnio'valeč. Ttidi slovenski nogometaši hfevajo večjo samostojnost Pod tem naslovom je prinesla beograj-' 'i »Politika« zanimivo poročilo iz Ljub-1 ne. Dopisnik poroča, da so povodom vije hrvatskih klubov za samostojnost ■vatskega nogometnega športa tudi ljub-lski nižjerazredni klubi sklicali konfe-jco vseh športnih klubov iz Ljubljane, :‘ere so se udeležili zastopniki vseh slo-fskih klubov, manjkal je le delegat maorskega okrožja. Po živahni diskusiji bilo sklenjeno, da se naj ustanovi v 'bljani specialni odbor, v katerem bo-> zastopani vsi klubi Slovenije. Na kon-eiici se ni razpravljalo o upravičenosti neupravičenosti hrvatskih zahtev, potrjeno je pa bilo, da slovenski klubi ne ■Jo dovolili, da bi postali objekt kakršna koli sporazuma med JNS-om in 'iP-otn. »Politika« predvideva tudi sli-:> konferenco klubov mariborskega ožja. valce.od 11. do 31. jan. 1939 na Pokljuki pri Bledu. Interesenti morajo vložiti prošnjo na MFVN, taksirano z din 10, preko JZSS v Ljubljani najkasneje do 5. jan. Prošnje, poslane po drugi poti, se ne bodo upoštevale. Pogoj za vsakega kandidata je, da obvlada smuško tehniko in da ima popolno smučarsko opremo. Udeleženci tečaja bodo dobili od MFVN prosto stanovanje in hrano ter polovično vožnjo III. razr. od svojega stalnega bivališča do postaje Lesce-Bled in nazaj. Za potovanje , je treba izkoristiti vozno ugodnost za turistične kraje in kupiti na odhodni postaji obrazec K 13. Tečaj MFVM la smučarje Ministrstvo za telesno vzgojo naroda sklenilo, prirediti v svrho propagande s k ega športa tečaj za smuške tekmo- MEDDRŽAVNE TEKME MADŽAROV V februarju bo madžarska nogometna reprezentanca odigrala tri tekme, 19. v Liliču, 21. v Parizu in 26. v Bruslju. Prvi dve se bosta odigrali kot medmestni, tretja pa kot meddržavna tekma. V marcu se bodo srečali v Parizu z reprezentanco Francozov, nato pa bodo v Corku igrali proti Ircem. Tekma s Škotsko je radi gostovanja Škotov v Kanadi preložena na 1. 1940. v Budimpešto. s. Jugoslovan Stelcer, boksar vvelter kategorije, bo 4. ali 7. jan. gostoval v Pragi, kjer bo nastopil proti češkoslovaškemu prvaku E. Hrabaku. s. Dr. Sarosi, sloviti srednji napadalec Ferencvarosa, je izjavil novinarjem, da se bo v najkrajšem času umaknil kot aktivni nogometaš ter se bo popolnoma posvetil svojemu poklicu. Madžarski zvezni kapetan dr. Dietz pa pravi, da je madž. nogometni šport mnogo preveč navezan iuHura Krstna vprizcratev domače operete tuacijske komike ter dobro karakterizi-ranih oseb, ki bodo učinkovale že same po sebi. Skozi vsa tridejanja, od katerih se odigrata dve na našem Jadranu, tretje pa na Gorenjskem pod sivimi gorskimi velikani, se vijejo dogodivščine, ki se ta- Slovenska operetna produkcija je sicer stara in izvira iz prejšnjega stoletja, sidar se ne more ponašati z večjim šte-!om del, ki bi pomenila več kakor eks-; iment. Mnoge med njimi so doživele p o eno samo vprizoritev, nakar so bile azabijene in se jili sedaj nihče več ne nominja. Nekatere so zašle v pozabljenje zaradi glasbe, še več pa zaradi libre-ov. Tako so nekatere glasbeno izvrstne, oda komponirane na libreto, ki jim že naprej onemogoča trajnejši obstanek.j 'rav libreto pa je pri opereti vsaj tako važen, kakor je glasba. Nova slovenska izvirna opereta >V s e '• a šal o«, ki bo doživela v nedeljo zvc-2i’ v našem gledališču krstno predstavo, e ena med prvimi lahko ponaša poleg ~m\ moderne operetne glasbe tudi z irim, živahnim in prikupnim libretom, i ga je napisal pesnik in gledališki i .ralee g. Danilo Gorinšek, dočim je. iabel glasbo g. kapelnik Josip Jira-i e k. Tako libretu kaokr glasbi se pozna,! a sta avtorja gledališka praktika, ki po-, :iata potrebe odra in vse, kar je potreb-i t za učinkovit odrski uspeh. Zgodba nove operete je sodobno živahna, potaa zaptctljajov, besedne in si- ‘ na dr. Sarosija, da bi ga lahko pustil umakniti se, ne da bi storili funkcionarji vse, da bi ga zadržali. s. Inozemskim nogometnim igralcem bo prihodnje leto baje zabranjeno udejstvovanje v Franciji. Zveza je že stopila v stike z vlado ter opozorila na škodo za francoski šport, ki bi iz tega utegnila nastati. s. Tretje kolo tekmovanja za Angleški pokal se bo odigralo 7. januarja. s. Belgijski rokoborci so v Bruslju premagali Francoze v razmerju 3:2. s. Svetovni plavalni rekord, ki ga je postavil Nemec Joachim Balke v prsnem plavanju na 500 m v času 7:23.3, ni bil priznan, ker je Balke svoj poizkus, rušiti svetovni rekord, prepozno prijavil. V razpisu je bilo namreč samo plavanje na 400 m in Balke je plaval 100 m dalje, kar bi bil pa moral 3 dni poprej javiti, da bi se mu rezultat lahko upošteval. Dxd5 12. exd4, Lb7 13. Tfel, Tfd8 14. Lg5, Tac8 15. Dd2, Se7 16. a5, Sg6 17. axb6, axb6 18. h4, Td7 19. Ta7, Lc6 20. Txd7, Lxd7 21. Se5, Se8 22. c4, Db7 23. Sxd7, Dxd7 24. h5, Sf8 25. d5, exd5 26. cxd5, h6 27. Le7, Sd6 28. Te5. Sc4 29. Lxc4, Txc4 30. Lxf8, Kxf8 31. d6, Tc6 32. Td5. f6 33. Td3, TcS 34. Db4. b5 35. Td5, Td8 36. g3, Kf7 37. Kh2, De6 38. Dd4, Td7 39. Dd3, b4 40. Td4, Td8 41. Dg6+, Kf8 42. Dh7, Kf7 in remis. %ah Turnir v Hastingsu V petek, 28. dec., bo župan angleškega mesta Hastingsa otvoril letošnji božični turnir, ki postaja že tradicionalen. Vsega skupaj se je prijavilo 125 igralcev, ki so razdeljeni v različne odseke. Kdo bo igral v glavnem turnirju, ki se ga udeleži tudi Vasja Pirc, smo že pisali. Jugoslavijo pa bo zastopal na turnirju še en naš mojster. V sekciji A (t. j. po kvaliteti drugi glavni turnir) igra naš mojster Konig poleg Nemcev Miesesa in Saemischa, Holandcev Prinsa in Van Scheltinge, Italijana grofa Sacconija, Litvanca Luckisa in Angležev Abrahamsa, Lista in Hoenlin-gerja. Kakor vidimo, ima Konig precej znane nasprotnike, vendar lahko računamo, da bo zasedel vsaj tretje mesto. V tretjem, turnirju igrata Holandca Van Doesburgh in Morrison, Madžar Fuester in Belgijec Perlmutter, ki je poleg prvo-imenovanega favorit. š. Bivši študenti Oxforda in Cambridgea so se pomerili v šahu. Zmagali so »Cantabriani« (t. j. študenti Cambridgea) s 7.5:4.5. Med igralci je bilo tudi nekaj znanih imen v angleškem šahu. Alexan-der in Tylor sta remizirala, Milner-Barry je premagal Wheatcrofta, Mitchell in Ser-geant pa sta si tudi delila točke. š. Med Bogoljubovim in Eliskasesom bo pričel match 4. jan. 1939. Igrala bosta 20 partij, in sicer v raznih mestih Nemčije. Eliskases velja v tem rnatchu za favorita. š. Dr. Aijehin je te dni odpotoval v J. Ameriko, kjer bo imel več simultank. Poleg tega pa se bo udeležil tudi svetovne šahovske olimpiade, na kateri bo igral za Francijo na prvi deski. š. Match dr. Euvve-Botvinnik. Šele sedaj se je izvedelo, da sta se v Amsterdamu sporazumela za match oba velemojstra. Definitivni termin matcha za enkrat še ni določen. Polovico matcha bosta mojstra odigrala v Rusiji, polovico pa v Holandiji. Križanka št. 15 12 3 4 5 6 /8 Partife 2 „Avro" turnirja Griinieidova obramba. (6. kolo v Haarlemu 14. nov.) Beli: S. Eiohr Črni: Botvinnik 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, do 4. Lf4, Lg7 5. e3, 0—0 6. cxd5, Sxd5 7. Sxd5, Dxd5 8. Lxc7, Sa6 9. Lxa6, Dxg2 10. Df3, Dxf3 11. Sxf3, bxa6 12. 0—0, Lb7 13. Se5, 16 14. Sd3, Tfe8 15. Sc5, Lf3 16. Sb3, Kf7 | 17. Tfcl, Tac8 18. Kfl. e5 19. Sd2, Ld5 20. e4, Le6 21. d5. Lh3+ 22. Ke2. Lh6 23.' Tc3, Lg4+ 24. f3, Ld7 25. a4, Lf8 26. Tc4,1 g5 27. Taci, g4 28. Kd3, Ld7 29. b3, Lh6 30. LdC, f5 31. Tc7, Kf6 32. Tclc5, Txc7 j 33. Txc7, Lc8 34. Txa7, Kg6 35. Le7, Lxd2 36. Kxd2, fxe4 37. d6, Kf7 38. d7, Lxd7 39. Txd7, Te7 40. Txe7+, Kxe7 in remis. Niemcovičeva obramba. (5 kolo v Zwolle 13. nov.) Beli: dr. Aljehin. Črni: P. Keres L d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, do 5. Sf3, 0—0 6. Ld3, c5 7. 0—0," Sc6 8. a3, Lc3 9. bxc3, b6 10. a4, cxd4 11. cxdo, 1 » 11 1 III m t IV m m m v m 1 VI VI! — — 1 — — H Vlil 1 a IX m m X XI a Hi 1 ■ zapletajo in prepletajo, da nazadnje že ne! vemo več, kdo je kdo in kdo ni, dokler se , končno ne razpletejo popolnoma naravno j in seveda »srečno«, kakor v opereti pač mora biti. Glavna osebnost nove operete je slovenski Amerikanec Bogateč s sestro, ki j pride na oddih v staro domovino ter si žeii najti obenem primerno življenjsko j družico, ki se ne bi poročila z njim zara-! m I' > Besedo pomenijo: Vodoravno: 1. del obleke; II. geološka doba; III. zaimek; ameriška država; IV. obljuba; V. že dvakrat filman roman; VI. vrsta mehkužcev; VII. časovna enota; listina; VIII. krivulja; IX. struja; predlog; X. dva soglasnika in en samoglasnik; zaimek; XI. dva vokala; zapreka. Navpično: 1. obrt; 2. jadransKi otok; relativen pojem; 3. zaimek; Cankarjeva zbirka, ki je doživela žalosten konec; 4. priganjač; 5. oddelek; zaimek; mesto ob Kaspiškem morju; 6. mesto v Peruju; ploskovna mera; nihalnica; 7. staro združenje obrtnikov; oseba iz sv. pisma; 8. električen tečaj. di dolarjev, ampak zaradi resnične ljubezni. Enaka želja prevzema tudi njegovo simpatično sestro. Toda v stari domovini ne najdeta miru ; vsakdo bi se jima rad približal, vsak bi ju rad na svoj način iskoristil. Zato zbežita na Jadran pod tujini imenom, da bi končno našla oddih, ki sta ga iskala. A prav tam najdeta nekoga, ki se že izdaja za bogatega Ainerikauca. To jima le olajša »incognito« in zagotovi mir pred nadlegovalci. I Prav v tem je tudi glavni zapletljaj ' operete, dasi je še več stranskih. Na Jadranu najdeta Bogateč in njegova sestra vsak svoj par, ki sta ga prišla iskat čez Atlantski ocean. Seveda je do končne zaroke treba prestati še mnogo preizkušenj, kakor jih je potrebno v vsaki opereti. Ko je vse tako lepo zasnuto in se klobčič niti že popolnoma zaplete, se prenese dogajanje v tretjem dejanju na Gorenjsko, kjer se razplete v hapy end. K temu Gorinškovemu libretu je napi-j sal g. Jiranek zelo učinkovito glasbo, ki 1 se razen v orkestru in v zboru uveljavlja prav posebno še v solih, duetih, terceti.i itd. ter v popevkah, ki si bodo gotovo takoj pridobile popularnost. Tako ima ta nova opereta vse pogoje, da uspe ne sa-110 v Mariboru, ampak da si utre pot tudi sa druge naše operetne odre. Zato je za iedeljsko krstno predstavo veliko zani-nanja in bo gledališče gotovo razproda-1110 že vnaDrei. -r. Gosisodfarsiivo Za povsd^o kmetijstva ob severni me GOSPODARSKI USTROJ JE TREBA Z ZADRUŽNI PODLAGI — NAŠI SEV Kmetijstvo je najvažnejši činitelj narodnega obstoja. Tuji kapital je razbremenjeval našega obmejnega kmeta, ki je zabredel v neznosen položaj, da ni prešel do popolnega propada. Naše kmetijstvo je v lem času zadobilo hud udarec. Pre-' tirano prekupčevalstvo in dobičkarstvo nekaternikov je šlo preko skrajnih meja zlasti pri kmetijskih pridelkih in živini. Kmetu, ki se mu ni nudila pomoč v tem bednem položaju, se je vedno slabše godilo in izgubljal je tisti pogum, ki smo ga ob meji najbolj pogrešali, če se danes ozremo na te kmetije, ko prehaja naš obmejni kmet v gospodarsko izboljšanje, vidimo, da na njih še manjka mnogo, kar bi bilo za današnje razmere umestno. Obmejno kmetijstvo je še vedno na prenizki strokovni stopnji. Kmečka strokovna izobrazba še je premalo prodrla v kmečko-delavske sloje. Potrebna je preorientacija načina pospeševanja kmetijstva v posameznih strokah. Ob meji je opaziti naravnost zgrešeno obdelovanje posestev, ki sloni še vedno na nekakšni starokopitnosti, ki ne dopušča, da bi zlasti mlajši ljudje posegli po strokovnejšem načinu obdelovanja. Preorientacija sedanjega načina kmetijstva je nujna. Izvedba tega bi zahtevala mnogo dela in strnitve vseh gospodarskih sil in zmožnosti. Ob pogledu na kmetijski položaj in ustroj ob meji se sprašujemo, čemu nerodovitni pašniki, čemu velike gozdne goličave, poraščene ASNOVATI NA VZAJEMNI NAČRTNI ERNI MEJI KMETIJSKO ŠOLSTVO s trnjem, č^nu močvirnati travniki itd. Zemlja postaja radi nepravilnega obdelovanja in premalenkostnega gnojenja vedno manj rodovitna. Raznim poljskim kulturam se posveča premalo pažnje: travniki so po večini skrajno zanemarjeni, prav tako tudi sadonosniki. Varčevanje je najvažnejša podlaga za vsestranski gospodarski napredek. Najti je treba primernih poti, kako zasnovati gospodarski ustroj na vzajemni zadružni podlagi. Neobhod-no potrebno je, da temu posvetijo vso skrb za to poklicane stanovske strokovne in zadružne organizacije. V zadnjih letih je za to pokazala svojo dobro voljo Kmetijska zbornica in upamo, da bo prišla skoraj tudi do dejstev, da se zasnuje bodoči gospodarski aparat na načrtni podlagi v zaščito gospodarskih koristi, dostojen napredek in procvit kmetijstva ob meji. Naši severni meji je nujno potrebno, da se uvede kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v vsaki občini. Treba je pritegniti naše obmejno učiteljstvo, ki je doslej le stalo ob strani. Da bi se za ta pereči problem naše severne meje končno usposobila res prava kmetijska generacija, je nujno potrebno, da se ustanovi ob meji kmetijska šola. ki bi bila dostopna tudi revnejši kmečki in viničarski mladini. Kal nam pomaga ves naroden idealizem in dobra volja, ako se nas gospodarsko ne bo dvignilo. Usoehi botearskesa zadru*rvstva ŠIROKOPOTEZNE AKCIJE BOLGARSKEGA ZADRUŽNIŠTVA ZA GOSPODARSKO OSAMOSVOJITEV. zadrugarstvo, po drugi pa potrdila lastno! veliko življenjsko zmožnost in ugled, ki ga uživa v inozemskih zadružnih krogih, v tem primeru v očeh tako važne organizacije kot je Zveza nabavljalnih zadrug Švedske, torej v eni zadružno najbolj naprednih zemelj, kjer je že velik del narodnega premoženja v zadružnih rokah. V svesti si, da je že čas za uveljavljanje zadružnih načel tudi v drugih industrijskih vejah, si je »Naprej« izbral proizvodnjo gumijevih pridelkov, ki v Bolgariji tako primanjkujejo. Izkušena švedska tovarišica mu bo v tem v vsestransko korist. V tem novem uspehu bolgarskega zadružništva je tako pomembna klica, da jo bomo mogli pravilno oceniti šele po nekaj letih njenega praktičnega dela. Celokupen narod bo imel od tega korist, zato je to res narodno delo, ki mu ie Peter Penčev, direktor centerale, o priliki prosvečenja temeljnega kamna naslovil med drugim tudi te-le, tudi za nas značilne besede: Z napravo te tvornice mi ne gradimo industrije, katera bo živela od zaščitnih carin in z drž. pomočjo«. Taki so uspehi, če se narod nasloni nase — na samopomoč. Tudi naše (jugoslovansko) zadrugarstvo je. že precej razvito in tudi pri nas ’~i že bil čas, da bi posnemali bolgarske brate. g. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. jan. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Dražbo prireja lovskoprodajna organizacija »Divja koža«, ki ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci. Name si te organizacije je, da pomore lovcem do čini ugodnejšega vnovčenja lovskega plena. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana-Velesejem. pod. Trgovske hiše. ki se poslužujejo precancelsa, dosežejo velik dobiček v času, ker odpremljajo svoje pošiljke, k: nanje same lepijo znamke, naravnost na železniške postaje, ne da bi jih nosile na pošto, zaradi česar zadostuje tudi nian se število osebja. Precancels se v različnih državah v,-ši na različne načine. V Franciji so opremljene take znamke s polkrožni,,! natiskom »Affranchis Postes«. Belgija in Luxemburg pa uporabljata okvirnat '/■'•a z označbo mesta in leta. V USA imajo kar cel sistem precancels-tipov in za filatelista je naravnost užitek, prilagoje-vati svojo zbirko tem različnim tip^r*•. V bistvu razlikujemo dve vrsti precancelsa-: tiskane in ročne žige. Enotna je za obe vrsti obveznost, da je med dvema vodoravnima črtama naznačeno ime mesta in države. Pri tiskanih' precanc?!-sih razlikujemo dve skupini: poslovno in electro. Od obeh vrst vzbuja poslovna (prints) večje zanimanje, in mnogi filatelisti so se posvetili zbiranju samo te vrste. Je pa tudi mnogo pogrešenih tipov, ki se ne morejo uvrstiti v ta sistem. Bolgarija spada med najbolj aktivne zadružno-gospodarske usmerjene dežele. V razmeroma kratki dobi devetnajstih let je dosegla na polju nabavljalnega in kreditnega zadrugarstva velike uspehe. Njihov Savez »Naprej« pa si ni zastavil le naloge praktičnega značaja, ampak stremi in deluje tudi za tem, da seznani mladino z zadružno ideologijo, čemur so namenjena predavanja, krožki, izleti itd,, kakor tudi stalno prizadevanje za uvedbo učnega načrta z obveznim predmetom »Zadrugarstvo« na vseh šolah. Nabavljalno zadrugarstvo vztrajno in dosledno koraka nasproti svojemu cilju: prirediti si proizvodnjo ih tako uravnovesiti obe gospodarski nujnosti, v katerih okviru vlada danes popolna zmeda iz edinega razloga, ker ni proizvodnja podali prirejena potrošnji. Nedavno je to njihovo zadrugarstvo v tem pogledu doseglo izredno velik uspeh z gradnjo dveh sladkornih tvornic in tako prevzelo preskrbo sladkorja trem četrtinam potrošnikov. Kolikega pomena je ta korak za bolgarski narod, moremo z lah- koto razumeti tudi mi, oziroma prav mi jugoslovanski konsumenti sladkorja, ki spadamo med najnižji sloj zadevnih potrošnikov. Ni to le posledica naših edinstvenih socialnih razmer, ampak prav toliko tudi visoke cene tega tako pomembnega hraniva, ki je, kot znano, na tretjem mestu v vrsti nujno potrebnih redilnih snovi. Naš narod utrpi radi tega v biološkem oziru dovolj velik davek. A bolgarsko potrošno zadrugarstvo je poseglo še globlje v gospodarstvo. V letošnjem oktobru je pričela z gradnjo tvornice za gumijeve izdelke, v kar je vložila S milijonov levov; mesečna kapaciteta bo P/i milijona levov. Da se je Savez »Naprej« odločil za to industrijo, teži vzrok v pomanjkanju tega blaga. Tudi tukaj je materialni uspeh nedvomno zagotovljen. Važnejše od tega pa je moralno ozadje — mednarodnega zadružnega sodelovanja. Tvornico so namreč zgradili s pomočjo Zveze nabavljalnih zadrug v švedski. Zadružna centrala »Naprej« je s tem izpričala resnico o velikih ciljih, ki jih ima Žigosanje znamk vnaprej V zadnjem času vzbuja vedno večjo pažnjo tudi v Evropi zbiranje znamk, ki jih poštne uprave že vnaprej žigosajopo vzorcu Zedinjenih držav. Sev. Amerike, kjer se število pristašev filatelije te vrste ceni na nekaj milijonov. O pomenu precancelsa v USA in njegovih različnih vrstah dobimo vsaj nekaj pojma, če /e-mo, da so ugotovili nad 300 tisoč napačnih tiskov, ki so obdelani v 7 katalogih. Številni specialni listi in specialna filate-lijska društva posvečajo temu zbiranju te vrste znamk največjo pažnjo. Evropski filastelisti pa doslej temu področju še ne posvečajo dovoli pažnje. Vnaprej žigosane znamke ima Francija, Belgija, Luxemburg, Nrzozemska in v Ameriki Kanada, toda uporabe teh znamk v USA ni presegla še nobena, država. Takšno žigosanje znamk se smatra za ustrežljivost poštnih uprav do trgovskega sveta, hkrati pa si prihrani mnogo dela tudi v lastnem poštnem podjetju. Uporabo precancelsa najdemo pri velikih trgovskih hišah v USA, kadar odpremljajo velike cenike, prospekte, časopise, kataloge in f. Nova filatelistična država. Grenlandija je dobila 1. decembra svoje ptve znamke. Doslej so delale tamošnje pošte z danskimi znamkami. Doslej so iz?;!*1 znamke v 7. vrednostih. f. »Hiša poštne znamke« v Franciji. Po dolgih pogajanjih so francoski filatelisti in trgovci z znamkami ustanovili tako-imenovan »Maison du Timbre«, ki gr. tvorijo Zveza fr. filatelističnih društev. Filatelijska akademija in najvažnejši trgovci z znamkami. Namen ustanovitve je olajšanje in poenostavljenje odnošajev med zbiralci, društvi in trgovino z znamkami, propaganda za filatelijo, pospeševanje raziskovanja in zatiranje zlorab. Sedež »Hiše poštne znamke« je v Parizu Njeni člani so: utemeljitelji z enkratno poklonitvijo po 500 frankov, člani z ler nim prispevkom med 50 in 500 fr. in člani z letno članarino 50 fr. Po svojem na j menu je ta ustanova podobna Državi’ i filatelistični zvezi v Nemčiji. | f. Francoska dobrodelna znamka za ( : frankov je nedavno izšla in je njen dobi j ček namenjen zatiranju tuberkuloze. I f. Velika Britanija je izdala dve nov znamki s podobo kralja Jurija VI. f. Francoska serija novejših znamk Merkurjevo glavo se počasi izpopolnjuje, ker nadomeščajo »sejalko« z novim znamkami. Tako so umaknili iz prometa stare znamke za 5, 10, 15, 20 in 25 centimov. f. Dobrodelno znamko v korist študentom je izdala Francija. f. Stare znamke je zbiral, ker je bi! vnet filatelist, angleški arhitekt lieath. pa jih je zamešal z novimi — tako se ie vsaj izgovarjal pred sodiščem, ker je bil' obtožen, da je uporabljal stare znamke za frankiranje pisem. Obsojen je bi! na 1500 din globe. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 107 Bgodte & šiw£jei*$a Bili smo takrat v Sinaji in jaz sem se pripravljala na svoje vsakoletno potovanje v Tegernsee, na obisk k mami. Karol je bival še v Potsdamu. Seveda smo morali vse svoje načrte opustiti. Občutek nemira in strahu, ki je naenkrat zajel ves svet, je vzbudil v nas željo, da se ne bi ločili, ampak ostali skupaj kakor čreda ob bližajoči se nevihti. Posebno je čutil stric Potrebo, imeti nas v svoji bližini. Zato smo se večkrat na dan zbirali okoli starega gospoda, ki je postajal vedno šibkejši, sključen in po svojih čudnih gibih, ki so izražali nekakšen strah, ves izgubljen. Čutila sem njegovo zaskrbljenost, ko je spoznal, da je upanje na mirno poravnavo v avstrijsko-srbskem sporu vsak dan manjše. In točno mesec dni po sarajevskem atentatu, dne 28. julija, je padla kocka: usoda je odločila vojno in Avstrija ter Srbija sta izdrli sabljo. Tako se je pričel mir trgati na kose. Prestrašeni •snio se spogledali in se vprašali, kam bo vse to vodilo. Vžigalna vrvica je bila zapaljena; kdo bi mogel prerokovati* kaj vse bo uničila? Ah. že takoj v začetku se je dogodilo najbolj bolestno med stricem in med menoj: potem, ko je trajalo toliko let. da sva postala prijatelja, je skopal 28. julij med nama prepad, in stala sva neizprosno vsak na svoji strani. Mentaliteta in pripadnost človeka silita v vojni do neverjetnega radikalizma. Nenadoma vstane v moškem in v ženski narodna zavest v vsej svoji ostrini in sili k določenim odločitvam. Tedaj ne more nihče ostati nevtralen ali celo vsaj neodločen. Aunty, o kateri bi bil človek že dolga leta mislil, da se je iznebila svoje narodnosti in je hvalila vse francosko in angleško celo na škodo nemškega, je stala nenadoma pred nami kot najpopolnejša Nemka. Iz njenih ust se je glasilo samo še »Deutschland tiber alles!« »Gott mit uns!« in podobno, česar ii seveda nisem zamerila, saj sem bila tudi sama vse svoje življenje nacionalistka. Meni je dejala, naj se pripravim na zlom Anglije, ker sedaj prihaja pač vrsta na Nemčijo in vlado nemškega naroda nad svetom v dobrobit vsega človeštva. Bilo mi je zelo težko, da bi ji ostala dolžna odgovor na njene besede, toda morala sem.se izogniti vsaki diskusiji, ker nisem hotela, da bi daiala povode za prepir. Šc bolj bolestno je bilo razmerje med menoj in med stricem. To razmerje je pretrgalo tako težko ustvarjene medsebojne vezi, in to prav v tako udobnem času, ki je bil — čeprav tedaj še nismo vedeli — zadnji čas njegovega življenja. Kadar je razvijal svoje misli, sem nemo čutila, da nc morem biti več na njegovi strani. In vendar je tako rad govoril z menoj. Toda tu je bilo še nekaj: Romunija se je vidno oddaljevala od smeri, ki ji jo je bil začrtal njen prvi moderni kralj, in ker sem imela poseben dar, da sem se mogla popolnoma vživeti v položaj svojega bližnjega, tudi ako ie bil moj nasprotnik, sem se bolestno zavedala, kako bridko mora biti za sivega starčka čutiti vsak dan bolj pojemanje narodovega zaupanja, medtem ko je pričel narod v meni vedno bolj čutiti simbol svojih upov. Skoraj vsa. Romunija je obrnila trojni zvezi hrbet in se z napetim pričakovanjem obrnila vsa navdušena na stran trojnega sporazuma. Kljub temu pa stric ni nehal biti prepričan, da more pričakovati njegova država vse dobro samo ob strani iistih, katerim je 011 posvečal vse svoje zaupanje. Pa tudi moj mož je bil v tem prepričan apostci svojega velikega prednika. Toda 011 je molčal in bil je romunskemu narodu zapečatena knjiga. V meni je ljudstvo videlo najboljše poroštvo za krenitev v tisto smer, v katero je samo težilo. Meni se je to zdelo kot velika previdnost božja, in še sedaj bi rada zdrknila na kolena iz hvaležnosti do usode, ki me j storila eno z narodom v najusodnejši uri zgodovine. Kako lahko bi se bilo zgodilo tudi drugače! Kako bi bila potem mogla vzdržati napor bolesti, al\0 bi videla, da se moja država bojuje proti moji rojstni domovini! Bog me je tega obvaroval. Kadar gledani nazaj na tiste dni, moram misliti na Nietschejevo modrost: »Tistega ljubim, ki postane od sramu rdeč, ako vidi, da so kocke padle v njegovo korist, in vpraša: ali sem morda sleparski igralec?« Ne, ne, jaz sem bila vedno poštena, toda sreča ’rni je naklonila izpolnitve, ki so presegle moje zasluge., Dne 28. julija je napovedala Avstrija Srbiji vojno, dne I. avgusta so sc pričele sovražnosti med Francijo in Nemčijo. Dne 2. avgusta se je odločila Italija za nevtralnost. I11 sedaj je prišla vrsta na Romunijo, da • se odloči, kajti njeni zavezniki so bili nestrpni in so nas zasipali z vprašanji. Med Berlinom, Dunajem ' Bukarešto so neprenehoma švigale brzojavke. ženski kotieek Božična razcoloženia RAZMIŠLJANJE O BOŽIČNEM VEČERU, O RADOSTI IN TRPKOSTI LJUDI, KI NAJ BI BILI DOBRE VOLJE. Zgodnji mrak pada na zemljo. Ljudi vseh slojev se je polastilo praznično razpoloženje. Sveti večer je nocoj. Na ulicah je že vse živo, toda nihče ne stopa počasi. Nekateri kupujejo še to, kar bi težko pogrešali čez praznike, drugi darila onim, ki so jim dragi in bi jih hoteli razveseliti, ta hiti še h krojaču, oni zopet k znancu, da še pravočasno zaželi vse najboljše. Tu in tam vidimo še koga, ki hiti skozi ulice, stiskajoč pod pazduho smrečico, katera pač ne sme manjkati. Doma nestrpno čakajo otroci, ki neprestano razmišljajo, ali pač ne bo morda oče pozabil na smrečico, ki je njim glavni simbol Božiča. Polagoma se ulice praznijo. Ljudje izginjajo v svoje domove, ki so danes bolj razsvetljeni in topli nego druge dni. Kmalu vidiš le še stražnika, zakasnelega obrtnika ali pa reveža, ki. te s pretresljivim glasom prosi' pomoči. Ta večer so človeška srca odprta, polna lepote in nagnjenja k dobremu in le redkokedaj iztegne zaman berač svojo roko. Naj bo tudi njemu nocoj lepo. V kavarnah in gostilnah vlada praznina. Le tu in tam sloni kakšen samec ali vdovec in razmišlja o božičnih večerih pred davnimi leti, ko je v krogu svojih domačih, stoječ pod božičnim drevescem zapel iz srca: »Sveta noč, blažena noč!« Da, tudi on je bil nekoč mlad, srečen, ljubljen in pogrešan. Danes nima nikogar, nihče ga ne pogreša. In danes je vendar sveti večer, ko hiti vsak k svojim, ko si tako iz dna srca zaželi vsakdo topline domačega ognjišča. Skrit opazovalec bi lahko videl marsikatero solzo, ki tiho polzi preko lica, slišal marsikateri otožni vzdih. »Gorje mu, kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo vživa sam«, pravi Gregorčič. In res je! Vsi tisti, ki imate družine in boste v toplem domačem krogu obhajali sveti večer, spomnite se osamelega znanca ali prijatelja, ki živi brez doma in brez srečnih in lepih sanj o božični noči, hitite po njega in ga povabite v svoj krog. Osrečili ga boste, vrnili mu sanje nekdanjih dni. Sami boste pa uživali v svojem dobrem delu. Okna na domovih so nocoj nenavadno dolgo razsvetljena. Skozi zavese se vidijo božična drevesca, na katerih trepetajo drobni plamenčki božičnih svečic. Ne vidimo pa, toda slutimo, da ja za temi zavesami nocoj tudi mnogo srečnih človeških src. Pozabljene so skrbi vsakdanjosti, ali pa vsaj odrinjene. Božič je. Leto se bliža h koncu, uprimo pogled v bodočnost, novemu letu naproti, v nadi, da bo lepše in srečnejše. Božični večer prehaja v božično noč. Zvonovi zapojo, ulice in ceste zopet oži-ve. Zemljani se odpravljajo k polnočnici. Luči v domovih ugašajo. NORMA SHEARER (MGM) Ko si boš izbirala moža... 1. Preizkusi dobro samo sebe, preden m poiščeš moža. Vsako dekle ni nadarjeno za zakonsko ženo in mater. 2. Dobro preračunaj, koliko dohodkov bo imel tvoj mož. Nič hudega ni, če začneta z malim,a že naprej mora biti narejen proračun. Čisti računi —• dolgo prijateljstvo. 3. Nikoli ne vzaini moškega samo zato, ker si vanj zaljubljena, če ni skupnih interesov, se poslovita . 4. Ne moži se s človekom, ki ti ne uga~ ja, čeprav ima milijone. Pomisli, kako dolgo boš morala živeti z njim. 5. če spoznaš moškega, ki ti je všeč, premisli tole: njegov družabni položaj, njegovo sposobnost za zaslužek in njegove duševne darove. 6. Nikoli ne vzami človeka, ki je izbirčen v hrani in ki neprestano govori, kako dobro je kuhala njegova mama. Grenil ti bo življenje. 7. če naletiš na vsestransko ugajajo-čega moža in te moti samo to, da ne čutiš do njega prave ljubezni, ga ne zavrni takoj. Ljubezen se mnogokrat pojavi takrat, ko je že ne pričakujemo več. j~* posledica daljšega spoznavanja in navadno tudi dolgo drži. Kaj vam kazi obraz? črne pike so v življenju, kakor tudi na polti neprijetne. Proč z njimi! Danes iz-pregovorimo o pikah, ki vam kazijo polt, zakaj teh se laže znebite kakor črnih pik v življenju. Najprej si povejmo, kaj so prav za prav te črne pike. To je majhna plast tolšče z rjavim končkom v razširjenih znojni-:ah. Predvsem morate uporabljati milo, ker to desinficira povrhnjico (kožo). Da pa ne prenesete bacilov, na uporabljajte nikoli umivalne krpe, temveč vedno samo košček vate, s katerim vsako mesto namilite, potem pa vato izmenjajte. Ali pa delajte takole: Držite obraz nekaj minut nad paro, da se koža omehča. Potem iztisnite črne pike, toda ne s prsti ali celo z nohti, tudi ne s pinceto. Ovijte si oba kazalca nekolikokrat s tenko ga- zo in lahno stiskajte mesto, kjer je črna pika. Če se ne da iztisniti, jo rajši pustite. Ženske si pogosto iztiskajo tudi take pike, ki prav trdo sedijo; ko jih iztisnejo, ostane luknjica v koži ali pa rdeča pika, ki jo je zelo težko odpraviti. Potem ovijte koničasto leseno paličico z vato in jo namočite v citronov sok, ako je vaša koža I preveč suha, ali pa v OOodstotni špirit, 1 ako nimate mastno kožo. Z namočeno pa-; ličico se lahno dotikajte izpraznjenih znoj-! nic, da se zacelijo in desinficirajo. j Naročnicam »Večernika« in vsem onim, ki se zatekajo v naš kotiček in ga pre-! birajo, želimo srečne božične praznike! ! Kuhinja ! Lešnikovi čolnički. Vzemi 14 dkg pres-,nega masla, 18 dkg moke, 10 dkg slad- i korja z vanilijo in 14 dkg fino stolčenih j lešnikov. Vse to prav drobno zdrobi ter ■prideni še 2 rumenjaka m žlico svaž" smetane. Hitro naredi testo, ga zvaljaj za pol prsta na debelo, položi na pločevino, pomaži z jajcem, potresi z debelo stolčenim sladkorjem in speci. Pečeno razreži na poševne koščke. Čokoladne prestice, 'z 15 dkg ostre moke, 15 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja, kakaa, 1 jajca in ščepca cimeta zamesimo na hitro gladko testo. To testo mora pol ure počivati, nakar naredimo iz njega prestice, ki jih zložimo r.a dobro namazano in potreseno pekačo ter spečemo v precej vroči pečici svetlo-rjavo. Ko se prestice ohlade, jih prevlečemo s čokoladnim ledom. Praktični nasveti Čajne madeže odpravimo s posode z milom in kuhinjsko soljo. Kljuke in drugi predmeti iz; medi, pa tudi posoda, dobe svoj nekdanji lesk, če jih po čiščenju odrgneš s prerezanim ali nastrganim surovim krompirjem. Potem pa jih zgladi še s suho cunjo. Lakirane predmete čistiš z mešanico iz enakih delov lanenega olja, vinskega cveta (špirita) in terpentina. Preproge dobe sveže barve, če jih pred pometanjem potresemo z vlažno soljo, izprašimo in otremo s krpami, ovlaženimi s slano vodo. Iveri ženski daj prav — pa bo uvidela svojo krivico. Zardevanje je nekaj, česar se ne moreš navaditi, pač pa odvaditi. Večkrat šele takrat zvemo, kako koga radi imamo, kadar ga užalimo. Vsako srečo uživamo trikrat: ko jo pričakujemo, ko jo v resnici imamo in ko se je spominjamo. © je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in ofroci radi Darmol 8£& P.asja aaaeva Anton Ingolič. !Wed Andrejem Štibalom, nižjim uradnikom na okrajnem načelstvu, in Valen-iinom Trobejem, orožniškim narednikom, ki sta stanovala s svojima številnima rodbinama tako, da sta imela skupno dvorišče, je že od nekdaj ležalo nekaj, kar je povzročalo, da se je vsak prepir med njunima ženama ali vsaka praska med njunimi otroki spremenila v strahoviti besedni boj med njima samima. Posebno neznosno je postalo njuno sožitje, ko si je kupil narednik Trobsj za pol mesečne plače krasnega bernardinca in ga privezal tako, da je je lahko sprehajal pod okni njegovega pa^ tudi štiba-!ovega stanovanja. Tako je Štibal zagledal vsako jutro najprej njegovega psa in ga je moral videti tudi opoldne in zvečer, ko je odhajal v službo ali se vračal iz nje, poslušati pa ga je moral tudi pozno ponoči. To mu je postajalo od dne do dne neznosneje, pa ne, ker bi bil sovražnik psov. Narobe! Toda Trobejev Mok ga je spominjal njegovega lepega fitndlandca, ki ga je pred desetimi leti prav ta Trobej, ki je bil tedaj še navaden orožnik, naznanil, ker je v času strogega pasjega zapora letal brez nagobčnika in je prišel konjederec in mu ga vzel. Zdaj pa ima prav ta človek prekrasnega psa. Lepega dne se je razneslo po mestu, da se po mestnih ulicah potika stekel pes. Že nekaj mesecev je bi! sicer proglašen pasji zapor in Štibal, ki je kot dezin-fektor z okrajnim zdravnikom bedel nad zdravjem meščanstva, je imel že tako veliko dela in skrbi, da je ta čas nekoliko pozabil celo na Trobeja in njegovega Moka. Ko se je pa tistega dne vračal popoldne iz službe, se mu je odprlo. Našel jo je! Vrata s ceste na dvorišče je pustil odprta se postavil pred vežna vrata in čakal. Dolgo je moral čakati, naposled se je le pritepel mimo po cesti pes. Pri odprtih vratih je nekoliko obstal in gie-dal na dvorišče; ko je opazil tovariša, je stekel k njemu. Bil je mršav in :,rrd pes, sestradan, da so se mu videle kosti. Mok ga ni bil nič kaj vesel, začela sta lajati in se zaganjati drug v drugega. Tedaj je Štibal poklical ženo in Tro-bejeve otroke in zagnal velik vrišč: »Poglejte, to je tisti stekli pes, o katerem so danes pisali časniki! Naženite ga! Pa takoj!« Prav tedaj je tudi Trobej prišel iz službe, in ko je slišal, za kaj gre, se je sprva obregnil, češ saj ni stekel, naj ga samo pogleda, kako dviga visoko rep; ker pa Štibal le ni dal miru, ga je skušal spraviti z dvorišča. Toda pe*> se jevtudi vanj zaganjal in ga celo uščipnil za nogo, proden jo je pobrisal. Zdaj je Štibal slovesno zahteval: :>Mok mora stran, ker ga je ogrizel stekel pes! In sicer takoj! To zahtevam kot tvoj sosed in tudi kot dezinfektor!« Trobej seveda ni hotel dati psa in je trdil, da pritepenec ni bil stekel. Toda Štibal je stvar gnal dalje in lepega dne je dobil Trobelj obvestilo, da mora odvesti psa h konjedercu. Preklinjal je, toda kot mož postave se ni mogel upirati postavi. To je bil velik praznik za Štibala! Skrival se je za okni in se muzal sosedu, ki so ga oblivale solze, ko je z Mokom zapuščal domače dvorišče. A to še ni bilo vse: tudi Trobej sam je moral na preiskavo in dali so mu šest injekcij proti steklini; po prvi je preklinjal Trobeja,po drugi mu je grozil z revolverjem, po tretji se je spomnil na njegovega fund-landca, po naslednjih pa je sklenil, da bo odslej pustil vsakega psa lepo na miru, pa če bo imel nagobčnik ali ne. Čez mesec dni je šel h konjedercu po Moka. A konjederec je povedal, da bo moral biti po zakonu še enajst mesecev pri njem, še prej pa mu mora plačati za dosedanjo oskrbo po osem dinarjev na dan. To je bilo po zakonu! Trobej ni mogel drugega, kakor poslušati zakon. Plačal za Moka enomesečno hrano in stan, pot fin se poslovil od nieca in uaročil konjedercu, naj ga rajši spravi na oni svet, ker nima toliko denarja, da bi plačeval še dalje. Tako je prišel ob psa! Domov se je vrnil ves divji. Tekal je P° dvorišču in grozil^ Štibalu, češ da ga bo pri priči zgrizel. Štibal ga je nekaj časj1 opazoval, potem pa zagnal silovit vrišč: »Glejte, ljudje, Trobej je stekel! Saj sen* rekel! Pes ni bil zdrav! Pridite, da 8a zvežemo in odpeljemo v bolnišnico!« Ko je Trobej to slišal, se je nenadoma umiril, Štibal pa je stopil čez čas k njemu in mu pokazal uradno listino; dejal mu Je s komaj vidnim nasmehom: »Poglej, Valentin, to sem dobil! Uradno te moram eno leto opazovati! Takoj, ko opazim na tebi kaj nenavadnega, te moram javit' oziroma spraviti v Celje, če bi pa umri v tem času, moram poslati tja tvoje možgane, da jih preiščejo. Prijatelj, če n:si stekel, potem daj mir in bodi lepo pams-* ten!« Tako gospodu Trobeju ni preostalo drugo, kakor da je stisnil pesti in zobe. a tako, da tega ni slišal in opazil Stjbal* sicer pa se je obnašal, kakor da se ni Pi-lo nič nevšečnega zgodilo, pa naj mu jc bilo še tako hudo za Mokom in naj ga jc Štibal gledal še tako izzivalno. Za leto dni je imel pasji zapor, in sicer strožjega. Mal' poiozi a cit domu na olta* Mariborske drobne vesti Električna centrala pri Bajgotu na Poh. Kakor se nam poroča, namerava tekstilno podjetje J. Hutter in drug v Mariboru zgraditi pri Bajgotu na Pohorju nad Rušami hidroelektrično centralo, ki naj preskrbuje električno energijo za njene tekstilne obrate v Melju. Silotvoma naprava naj bi se izgradila za proizvajanje okoli 3000 k. s. Padec, ki je na razpolago, meri okoli 600 m. Ker bi množina vode v potoku, čigar voda se bo uporabljala za pogon centrale, v suhem času ne zadostovala za navedeno potrebo, se namerava zgraditi jez za primerno rezervo vode. Prenos sile je nameravan v podzemeljskem kablu z visoko napetostjo. Z ozirom na to, da se padec 600 m da le redko izkoristiti, bo silotvorua naprava izrecno visokotlačna in predstavljala vzoren proizvod najnovejših tehničnih pridobitev. Gradnja bo trajala dve leti in bo pri njej dobilo nekaj sto delavcev zaposlitev. m. Podporno društvo za revn« učence v Mariboru je obdarilo za božič 788 potrebnih otrok po šolah in zavetiščih, in sicer 356 dečkov in 332 deklic; razdelilo je 325 parov čevljev, 192 deških, 115 dekliških oblek, 131 deških srajc, 120 spodnjih hlač, 119 dekliških srajc, 114 hlačk; v celoti je razdelilo društvo 1146 komadov, poleg tega še 16 dtc. žepnih robcev in 190 ni raznega blaga, 3 plašče, 78 čepic, 5 parov nogavic. Tudi med letom je preskrbelo društvo nekaj zelo potrebnih otrok in odraslih z obleko, obutvijo in z raznim blagom. 1614 dinarjev je izdalo društvo za popravilo čevljev. Vsem dobrotnikom društva, ki so na kateri koli način pripomogli k obdaritvi najpotrebnejših, ,se društvo najtopleje zahvaljuje. m. Na simfoničnem koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica v Sokolski dvorani tl. I. 1939, bo nastopil tudi pevski zbor GM z izbranimi skladbami iz slovanske glasbene literature. Orkester Glasbene Malice, pomnožen z godbo 45. ppolka ,pa bo izvajal Mi-hevčevo uverturo, Novakovo Slovaško suito in Čajkovskega „Patetično simfonijo''. Dirigent Drago Šijanee. m. Novo vodstvo mariborskega Aerokluba. Na zadnjem občnem zboru Aerokluba v Mariboru je bil za predsednika izvoljen Peter Škofič, za tehničnega vodjo pa Edgar Košak. m. Električna luč v Pesnici. Pesnico so elektrificirali. V četrtek zvečer so zagorele v naselju okoli kolodvora prvič električne žarnice. m. Osebne vesti. K predstojništvu mestne policije v Mariboru je premeščen A. Lazarevič, doslej na banski upravi v Ljubljani. K okrajnemu načelstvu v Ljutomer je premeščen g. Premru od tukajšnjega obmejnega policijskega komisariata. m. Elektrika v Seniorjevem domu. Včeraj je prvikrat zagorela električna luč v Senjorjevem domu. Zanimivosti Božična noč na novi zemlji KOLUMBOV DOŽIVLJAJ V BOŽIČNI NOČI 1492. Dve ladji - jadrnici plujeta ob obali otoka Hišpapola — danes Haiti —: »Santa Maria«, kapitanova ladja, in manjša »Nina«. Na obeh plapola španska zastava. Morje je mirno, zrak nepremičen, topel; južno nebo trepeče z neštetimi zvezdami. Kapitan je moral prebdeti mnogo nemirnih noči in je utrujen. Zdaj mora za nekaj časa izročiti krmilo enemu izmed častnikov in si privoščiti malo počitka. Oblečen se zlekne tia svojem ležišču, razmišlja in buli napol čuječ predse. Kolumbu je danes šele šestinštirideset let, a njegovi lasje so že vsi beli in za visokim čelom postaja vedno večja pleša. Na njegovem močno razoranem obrazu z dolgim, ostrim nosom in fino izoblikovanimi ustnicami so sledovi prestane bolezni. Toda Kolumb danes ne misli na to, prevzemata ga veselje in ponos nad doseženim uspehom. Božična noč! Skoro pet tednov je minilo, odkar je zapustil s svojima ladjama luko Palos in nad dva meseca so pluli čez prostrani Ocean, ne da bi bili videli kopno. Končno so le zagledali otok Gua-mahani — prvo postajo k cilju. (Kolumb ni uamreč nikoli dognal, da ni — kot je mislil in želel — dosegel Indije). Vrstili so se drugi otoki z izrednimi vtisi, nepoznanimi rastlinami in rjavimi ljudmi, ki so bežali pred belimi mornarji kot pred groznimi pošastmi. Šele počasi so se približevali »belim bogovom«. In zdaj je Kolumbovo spremstvo žena poti h Kaziku Guakanagariju, ki je s tako prijaznostjo povabil kapitana. Ali bodo dobili tukaj bogate zaklade, ki so jih končno zvabili na dolgo pot? Doslej jih je pot varala. Božična noč! Tako daleč so danes od praznovanja krščanskega sveta! Tropsko nebo lije nežne pramene skozi okna v ladjin trup in svež nočni veter se radovedno poigrava z. nenavadnim vozilom. Na otoku kipe proti nebesnemu svodu pisane kokosove palme. Božična noč! Kolumb misli na syoje rodno mesto Ge-nuo. Tam so polne ulice ljudi in genove-ški otroci bingljajo z malimi zvončki Taka je tamkajšnja navada. Kolumb se vidi ob materini roki; tudi on zvoni in se veseli njegovega glasu. A — kaj je to? Ali še zvoni zvonček? Kolumb se naglo obrne na svoji postelji, se dvigne in steče na krov. Ladja se giblje tako nenavadno. V njenem trebuhu se nekaj lomi. Mimo kapitana beži mornar. Sliši se klic. Hlcratu je na krovu vse živo. Baklje gore. Kaj se je pripetilo? »Santa Maria« je popolnoma v oblasti struje, ki jo nese od otoka. In zdaj je nasedla na nasipini. Treba je čakati jutra, da se reši moštvo in blago, ker ladja se ne da rešiti. V najtežjem primeru bo treba plavati. A to ne bo potrebno, ker »Nina« je že poslala rešilni čoln. V njem sta vrla častnika Diego Azana in Pietro Guttierer. Čoln vesla proti otoku z namenom. da zaprosita Kaziko Guahanaga-ri za pomoč. S sodišča Svefomartinski amaconki Slovenjegraške ženske so ponavadi zelo energične; nič takega ni, če katera keclaj pretepe moža. Samo take stvari ostanejo doma, čeprav bi si lahko vsak možakar poiskal zadoščenja na sodišču. Mpž si misli, boljše zapreti ena vrata, kakor jih pozneje tisoč, in raje molči. Kocpek Matija pa ni mogel molčali. Kar se mu je zgodilo, je bilo skoraj malo prehudo. Takole pripoveduje obtožnica: Med Matijo Kocpekom in njegovo lt>-letno ženo Marijo so bili prepiri na dnevnem redu; kajti Matija je stalno popival. Tako je bilo tudi letos neki četrtek v majniku. Najprej sla trčila v Kranjčevi trgovini pri Sv. Martinu l>od Vurberkom, kjer sc je žena spra-v>la nad moža, ga ozmerjala in ga napodila domov. Matija se je čutil užaljenega: potegnil je nož in zamahnil Proti ženi. Priskočila sta trgovčeva sinova in mu izmaknila nož. Tako se ni nič hudega zgodilo. Mož se je na videz pomiril in se odmajal proti domu. Za njim je odšla tudi žena. Med potjo pa jo je srečala hči Zofija Bauman iz njenega prvega zakona in ji povedala, da jo je njen očim napadel z nožem. To je bilo za ženski preveč. Oborožili sta se — stara s konjsko vprego, mlada pa s kolom in pretepli starega Matija na mrtve viže. Med drugimi poškodbami sta mu zlomili tudi neke členke na rokah in mezinec. Zaradi tega sta prišli obe ženski, Kocpekova in Baumanova pred sodišče, kjer sla dejanje deloma priznali in se zagovarjali z razburjenjem. Ker sla sc obtoženki in poškodovanec poravnali že doma, je sodišče obsodilo obe ženski na pogojno kazen. Dobili sla vsaka po mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta. X Stolico za zaščito pred napadi iz zraka so ustanovili na vseh nemških univerzah. Ta predavanja bodo morali poslušati vsi slušatelji ne glede na *o, na katero fakulteto so se vpisali, in seveda delati tudi izpite. Kralj otočanov je poln sočustva do ponesrečenih in je imel vse solzne oči. Takoj pošlje k čolnu nekaj svojih ljudi. • Resnično«, piše Kolumb v svojih spominih, »ti divjaki ljubijo svojega bližnjega kot sami sebe, so prijazni in brez vsake lakomnosti. »Karika zbere flotiljo podložnikov, ki takoj spravijo vse na varno in rešijo moštvo. Toda kljub rešitvi je Kolumb zamišljen in potrt. »Santa Maria« je zanj zgubljena. Tretja jadrnica »Pintha« je pri odkritju prvega otoka zbežala. Kaj, če je njen kapitan odjadral v Španijo po slavo in bogato plačilo? Kaj, če bi »Nina« odpovedala in onemogočila povratek? Ne, to se ne sme zgoditi! Nazaj, čimprej nazaj. Toda pred odhodom je treba določiti moštvo, ki naj ostane tukaj do njegovega povratka. V naglici, zgradijo trdnjavo, ki naj bi ščitila to moštvo pred neukrotljivimi Karaibi. Topovi »Santa Marie« morejo biti tukaj zelo koristni. Vzidajo jih v trdnjavo po vseh predpisih takratne umetnosti. Med ostalim moštvom, ki je pod poveljstvom Diego Azana ostalo na otoku, je en zdravnik, en krojač, več topničarjev in več izvrstnih vojakov, Ti prvi kolonisti, štirideset po številu, se oskrbe z različno hrano, raznovrstnim orodjem in orožjem »Santa Marie«. Velikodušni Kaziga prevzame nad moštvom protektorat. Preden se Kolumb poslovi, krsti kolonijo z »Nadividad« ali po naše Božič. Tako ne bodo kolonisti nikoli pozabili, da se imajo za svojo rešitev zahvaliti divjim otočanom o božični noči. Nova točka ameriškega sleparja Rokohitrc Albert je v avgustovski številki smotre »Nature« razgalil prav zabav- no spretnost, ki zadnje mesece planta po Ameriki in bo gotovo v kratkem prišla tudi k nam. Ko se dvigne zastor, vidimo moškega na odru, opremljenem edino s stolom in šolsko tablo, na sredi pa trapez. Občinstvu javi, da bo čudežna telovadka kazala silo svojih mišic in obenem reševala najtežje matematične naloge, ki jih bo kdo od nje zahteval. In res, mila in mlada tra-pezistka vstopi, spleza po gladki vrvi na trapez, nato pa naznani, da je pripravljena napraviti na pamet kateri koli račun, ki ga ji kdo blagovoli zadati. Medtem ko visi s trapeza na rokah in se ozira v ozadje pozorišča ali pa pro; i gledalcem, medtem ko leži na prečki bodisi vznak ali trebuški, medtem ko sto; z rokami oprta na drog in moli noge kvišku, naredi v nekaj trenutkih še tak. zamotane matematične operacije. Predstavljaš sam ne stori tega s tako naglico na črni plošči. Telovadki je namreč dodeljen odličen računar, skrit za kuliso. Ta sliši problem, ga urno razreši in telefonira znesek gim-nastinji, ki ima v kodrastih laseh prikrit sprejemnik, zvezan z brzoračunarjem po žicah, ki tečeta skozi trapezne vrvi. Žici se končata v njenih rokavih v bakreno ploščico, pritrjeno v njeni dlani ob začetku palca. Kadar želi trapezistka zveze, priti sne bakreni ploščici na stikali v trapezu. To se ji posreči v slehernem položaju. n k. PARIŠKO PREBIVALSTVO. Spričo raznih preizkušenj, ki se opravljajo po izidu, so se uradne številke pariškega stanovalstva po štetju iz leta 1936. objavile šele dve leti kasneje; 2,829,746 duš, torej manj za 61,274 od štetja pred petimi leti. Nasprotno pa je v predmestjih naraslo za 90,386 enot. Zanimivo pa je to, da je ženstva več, tako v mestu kakor v predmestjih. V Parizu: 1,558,965 žensk in 1,270,781 moških; v predmestjih: 1 milijon 117,836 žensk in 1,015,385 moških. Ne pozabi naročnine! MALI OGLASI CENE MALIA1 OGLASOM: V tnalih oglasih ttano vsaka beseda SO par:. oalmaolEa orlstolblna za te oglase le din 6.—. Dražbe orckllci doplsovanla In zcnltovanlski oglasi din I.— po besedi. Nalmaniši znesek za te oglase ic din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek 2» enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za tnale oglase se otačule takol Drl naročilu oziroma ga Ic vposlatl v nlsmu skunai ■/ naročilom ali oa oo poštni položnici na čekovni račnu it. 11.409. Za »se pismeno odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Ramo ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politlrane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nainfžjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 SETA •*'•>.. VL0ŽEK n°9e, čevlje in Prvovrstno kosovno apno porabno tudi zlasti v kemične svrhe dobavljajo v vagonskih pošiljkah apnenice Ani B roUa v kresnicah Cene konkurenčne •1300 Pisarna Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10 LOEWE-RADIO! MINERVA-RADIO! Najodličnejše božično darilo! Dobi se tudi na obroke pri Kleindienst & Poseli, Maribor, Aleksandrova 44. 3648 2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 POSTELJNE ODEJE. posteljno perilo, pernice. zglavnike, niadrace. koce, posteljno perje. puh, inleti najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. - Stolna ulica 5. 1147 POSTELJNO PERJE od din 8.— naprej, kemično čiščeno, se dobi pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 3029 IZ LASTNE PLETARNE »Mako« perilo, najhigleničnej-še za otroke, dame in gospode. izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri: »Luna«, samo Glavni trg 24. FOX-KREMA in voščeno parketno ličilo je zadovoljstvo vsake skrbne gospodinje. Manjši izdatek, lahko delo, dober uspeh. 3177 RES PRAKTIČNA BOŽIČNA DARILA zo znižanih cenah kupite le pri Srečko Pihlar, Gosposka ul. 5. 3783 Strniti, Mlete Obiščite novo s I a š i I iar no v Gosposki ulici it 2 SLADKORČKI ČOKOLADA Vedno sveže prvov/stno pecivo Se tooio onooroča fva|y TomOVli, SlaŠHiat Ah, joj! Kako je to hudo, denarcev mi premalo bo. Kar hitro zmislim reč si eno, pametno, kot še nobeno: Obleke, čevlje in perilo preiskal bom (če bi kaj bilo). Obleko staro molji žro, z denarjem pa je zdaj hudo. Kar ni za mene več za rabo, starinarni Grajski ni preslabo. Obleke, čevlje, plašče, vse od mene, otrok in žene! Raztrganih dam čevljev 5, da nov bo vsaj en par že spet. če suknji strgan je rokav, ah, kaj zato, saj mi ni žal, kar hitro v Grajsko pohitim, da zopet zanj denar dobim. In če pohištva preveč imam, kar tja v Vetrinjsko ga peljam. Če novo si blago želim, tudi po nizki ceni vse dobim. Zato si prav dobro zapbmnite: v Grajski starinarni vse dobite! GRAJSKA STARINARNA, Maribor, Vetrinjska ulica 10. jzvrli strokovno in diskretno specialni biro BOIIIIIT ""ftSrsS POSOJILO hipotečno, prvo mesto, na nezadolženo hišo išščem. Ponudbe upravi pod »25.000«. 4124 Imam na zalogi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO po najnižjih cenah in želim vesele božične praznike sem svojim strankam. Mizarstvo Kolarič. Zaradi selitve hiša Ptujska 187 poceni na prodaj. 4173 NAJBOLJŠA IN NAJCENEJŠA VINA ZA DOM dobite pri Senici, Tattenba-■chova. Traminec, silvanec, rizling, rdeči burgundec, mo-zlavec z znatnim oopustam, zlasti za praznike. 4140 SPREJEMAM V POPRAVILO snežne Čevlje in galoše. Kodrič, Koroška 32. 4152 Ugodno prodam SPALNICO iz črešnjevega lesa. Vprašati v trafiki na Gosposki ul. 24. 4139 Prodam 4 pare lepih, velikih JELENOVIH ROGOV Vprašati hišnico: Zrinjskega trg 5. 4160 AUTO FORD 6 limusinski, 800 kg, 4 cilin-drski. 4 vrata, prevoženih 17.700 km, proda Novak, Gosposka 37. 4166 RADIO, 5 CEVEN »Telefunken« poceni na daj. Naslov v upravi. pro- 4170 »KNJIGA ZA VSAKOGAR« okoli 30 zvezkov, ilustrirana, zelo zanimiva, ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 4162 KAPPEL najodličnejši mali pisalni stroj ne sme manikati pod božičnim drevescem. Dobite ga tudi na obroke orl Klein-dienst & Posch. Maribor, Aleksandrova 44. 3649 BOŽIČNE KEKSE prave domače, odprti Suhor, šartlje, potice in druga peciva kupite najboljše za praznike v pekami Čebokli, Glavni rg 9. 3878 Glavna zaloga pristnih KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc, Ljubljana, JOS. ŠINIGOJ delikatesna trgovina. Maribor, Aleksandrova 18. 3907 TISKARNA LITOGRAFIJA KNJIGOVEZNICA ANILINSKI TISK OFFSETTISK S BAKROTISK KAMENOT1SK NAKLADA NOVIN PLAKATIRANJE PIROFANIA STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Karl Marksova 22, Studenci. 4141 VEČ STANOVANJ oddam s pritiklinami. 120 din Naslov v upravi. 4156 VEČ STANOVANJ za oddati v novi hiši. Vprašati Ptujska c. 35, Tezno. 4285 DVA GOSPODA sprejmem na celo oskrbo I. januarjem. Meljska 29. 4188 Stanovanie išie Iščem 2 ALI SOBNO STANOVANJE v sredini mesta, ponudbe z navedbo cene pod »Točni plačnik«. 4109 2 SOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru se išče. prednost nova zgradba s 1. februarjem ali 1. marcem 1939. Ponudbe na upravo lista pod »Nova zgradba 33«. 4142 Službo Išie se Zmožen upratvi zr&szsz ZEtZZ&Z. AGILEN FANT želi učiti za natakarja, kavcije. Naslov v Večernika«. 4077 T«l0fon 25-67, 25-68,25-67 KNJGOVODJA- KORESPONDENT trg. akad. z dolgoletno prakso, verziran v kartot. knjigovodstvu, perfekten v slovenskem in nemškem ter srbohrv. jeziku, slov. in nemški stenografiji, ima prakso tudi v ekspediciji in blagajniških poslih, želi s 1. febr. 1939 premeniti službo. Cenj. ponudbe pod »Zmožen knjigo vodja« na upravo lista. 4102 MARIBORSKA TISKARNA D. D. Sprejmem VSAKOVRSTNO SLUŽBO položim kavcijo 5000 din. Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo. 4132 IN ALI ŽE VESTE da najboljše vino dobite le v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 3948 KOLESARJI POZORI Zima je tu — in nalbolj ugodni čas za generalno popravilo koles —■ in sicer: emajliranje, poniklanje in pokromanje — in to po najeugodnejših cenah in odplačilih. Zato se Vam top lo priporoča znana mehanična delavnica Draksler Rupert Vetrinjska ul. 11. 3958 in. PREMOG (STEINKOHLE) 6036 kalor. iz rudnika Tinsko-Podčetrtek dostavlja vsako množino s tovornim avtomobilom kamor koli po brez-kunkurenčni ceni. Iv. Veržec, Podčetrtek. 4002 ku- KARTOLEJ linolej, voščeno platno, Pite najceneje pri »OBNOVA« F. Novak, Jurčičeva 6. 4043 PRIMA LJUTOMERSKA BIZELJSKA VINA lastni pridelek, nudi gostilna »Turist«. Betnavska 39. Čez ulico od 5 litrov naprej 1.— ceneje. 4148 Vsi, ki želijo za praznike RES DOBRO VINO naj si ga nabavijo pri »Framski kapljici«, Mlinska 15. 4155 POŠTEN. SOSTANOVALCA sprejmem v zračno sobo. Gosposka 37. 4182 SPREJM. SOSTANOVALCA Trubarjeva 9/1. 4162 IZ DEBELE volne za smučarje plete po naročilu samo pletarna Vezjak, Vetrinjska 17. 4286 PRISTNI ŠVICARSKI SADNI KRUH po potrebi se tudi dostavi. I kg din 14.—. — Pekarna Scherbaum. 4072 TRGOVCI POZORI Hišo z dobroidočo trgovino v predmestju Maribora ugod no prodam radi družinskih razmer. Nasov v upravi 4192 Kupim Kupim kompletno SPALNICO v dobrem stanju, ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Dom«. 4108 TOVORNI AVTO 3 tonski, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Tovorni avto«. 4159 Stanovanie Sprejmem DVA GOSPODA tu hrano in stanovanje. Pobrežje Lovska ulica 1. 4010 Gospodična sc SPREJME NA STANOV. takoj ali s 1. januarjem. — Meljska cesta 47. 4099 Odda se takoi SOBA IN KUHINJA Studenci, Kralja Matjaža ul. 47. 4104 Službo dobi SLUŽKINJA mlada, pridna in poštena dobi mesto. Trgovina Mlakar, Tezno, Ptujska cesta. 4168 Iščem mlado, LEPO UČENKO ki ima veselje do glasbe in petja. Osebno se je predstaviti kapelniku, Grajska klet, Maribor. 4172 Sprejmem marljivega KROJAŠKEGA VAJENCA(-KO) Orožnova 3. 4187 Sobo odda VELIKA OPREMLJENA SOBA se odda s 1. januarlem 1939. Mesečno din 300. Luč in kurjava po dogovoru. Naslov v upravi. 4062 Opremljena, separirana SOBA z uporabo kopalnice se odda s 1. januarjem. Meljska cesta 63/11., desno. 4113 Prodam IŠČE SE KVARTET za Silvestrovo, vprašati A. Turnšek, Limbuš. 4110 POHIŠTVO: vsakovrstna izdelava po naj-novejših novomodnih vzorcih 39. letnik, dobavljam po želji in naročilu. Mizarstvo »Efka« Frančiškanska 12. 4111 MIZAR KOROŠEC Kopališka ulica 11, se vljudno priporoča. 4112 DAMO ki sem jo v sredo popoldne opazoval v kavarni Jadran in pri odhodu ogovoril, prosim za naslov na upravo Ve-černika pod »Slučaj«. 4134 NAJCENEJE zidate in dobite načrte in pro račune, če se obrnete na gradbeno podjetje Marko Štuhec, pooblaščeni zidarski mojster, Ivanjkovci pri Ormožu (zraven kolodvora). 4169 VINO Ljutomer-Jeruzalemčan, _ zelo dobro, od 5 I naprej a din 7.50 v Košakih za tovarno »Mirim«, Golunder. 4034 Radi selitve takoj na Prodaj dobro ohranjena kompletna SPALNICA in kuhinja zelo ugodno. Vprašati: Tvorniška 12. 4035 OPREMLJENA TRGOVfNA se proda. Naslov v upravi »Večernika«. 4021 IZVRSTNO STARO IN NOVO VINO po 9 in 8 din od 5 litrov naprej pri Dcrnjač, Meljski hrib št. 33.________________ 4086 Renovirano 4 SOBNO STANOVANJE pripravno za podnajem ali privatno pisarno, se takoj od da. Vprašati: Hišnica, Koroščeva 2. 4119 Oddam SOBO IN KUHINJO Studenci, Slomškova 9. 4121 soba jem. 19. STANOVANJE in kuhinja, se da v na-Pobrežje, Sokolska ul. 4136 2 SOBNO STANOVANJE s shrambo, I, nadstropje, se odda s 1. januarlem v najem. Vpraša se: Maribor. Magda-lenska ul. 33/11. 4144 KLARINET. sistem »Bolim«, kupim. Raičeva 13, Kokol. 4125 Oddam OPREMLJENO SOBO boljši osebi. Betnavska cesta 15. 4153 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu ali gospodični s 1.—15. januarjem. Kopalnica na razpolago. Židovska 12-1. pri Glavnem trgu. 4157 SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Stanko Vrazova Pobrežje. Vprašati Lovec, Glavni trg 4. 4161 VELIKA SOBA in kuhinja se odda takoj. Stre liška 1. 4146 VINO od 5 litrov naprei se prodaja v vinogradu R. Kiffmann, Košaki 52, nasproti Wogercr po din 7.-— liter. 4095 NOVI ŽELEZNIČARSKI PLAŠČ. Rajčeva 13, levo. 4126 VEČ GLINASTIH PEČI poceni na prodaj. Naslov v upravi. 4154 Oddam SOBO IN KUHINJO mirni stranki brez otrok. Čopova ulica 25. Pobrežje. 4147 S 1. januarjem oddam v Studencih STANOVANJE soba in kuhinja z velikim vrtom mirni, dostolni stranki, žlaia Brišnik, Slovenska 11. 4150 LEPO, SONČNO SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma Livada 5 pritličje 7. 1457 Sobo Išie BOLJŠO SOBO s posebnim vhodom in uporabo kopalnice v bližini parka iščem. Ponudbe na upravo pod »Kapetan«. 4176 Mad državni uradnik Išče pri dobri družini zelo snažno se-parirano sobo V CENTRU MESTA s 15. januarjem 1938. — Ponudbe je poslati na upravo »Večernika« pod »Soliden«. 4184 V naiem TRGOVSKI LOKAL se odda v najem s 1. jan. ali 1. febr. Tržaška cesta 1, gostilna Furlan. 4131 TRISTANOVANJSKA HIŠA velik vrt. sadno drevie in tria na prodaj ali se da v najem. Zelo ugodni plačilni pogoji. Vpraša se Obrežna cesta 25, Studenci. 4171 Pouk SLOVENŠČINA, NEMŠČINA ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajam-en uspeh. Aleksandrova 14/1., levo. 4120 Znania želi Posest NOVOZGRADBA 2 sobi, kuhinja, vrt. blizu postaje Tezno, din 30.000. HIŠA Z GOSTILNO 5 oralov zemlje, din 56.00. TRGOVSKA HIŠA z lokalom, 6 sob, dobra točka 70.000. 3 STANOVANJSKA VILA z vrtom pri kolodvoru Maribor, din 120.000. VELIKA VILA novozgradba. 4 moderna, par ketirana stanovanja s kopalnico, 4 druga stanovanja, din 420.000. VINOGRADNO POSESTVO 30 oralov, velik sadonosnik, din 130.000. — Posredovalnica »RAPID«, Gosposka ul. 28. 4178 OKOLIČAN MARIBORA s stalno državno službo želi poznanstva z okoličanko ali Mariborčanko z nekaj gotovine, stalno službo obr nico ali vpokojenko radi skupnega gospodarstva in eventualne ženitve. Dopise pod šifro »Lepa in zadovoljna bodočnost« na upravo lista. 4101 Pridna, poštena in simpatična KUHARICA 34 let stara, se želi seznaniti s starejšim gospodom ali vdovcem nad 50 let. državnim nastavljencem. Ponudbe pod »Srečni zakon« na upravo. 4133 »Triglav i** Aleksandrova 12 Telefon 25-34 kupi - proda - zamenja v tu in v inozemstvu hiše, tvornice, posestva, parcele, rudnike, itd. Obrnite se brezobvezno na poslovalnico! LEPA POSEST 7 oralov ob železniški postaji v bližini Maribora na prodaj. Ponudbe pbd »Izredna prilika« na upravo lista. 4075 2 STANOVANJSKA HIŠA se proda. 5 minut od postaje Tezno. Naslov v upravi lista. 4118 PRIJATELJSTVO želi upokojenka srednjih let z boljšim gospodom. Ponudbe na upravo pod ■ »Soliden«. 4191 Dopisi 4078 DRAGICA! Srečen Božič! Lenkovič. PREVALJE, pismo prejela prepozno, dvig nite pismo v upravi pod »Tajna sreča št. 2 M. K.«. 4183 Čita j t e „ V ečernik" Naznanjamo tužno vest, da je dne 23. t. m. nenadoma umrl naš preblagi soprog, oče, sin, brat, svak, stric itd., gospod Krepek bo v ponedeljek iz mrtvašnice na strojevodja drž. žel. Pogreb blagopokojnega dne 26. t. m., ob 15. uri Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v torek dne 27., ob 6. uri v cerkvi sv. Magdalene. Pragersko, Maribor, Beljak, 24. dec. 1938. Žalujoča soproga, sin, ter ostalo sorodstvo. Abonenti se sprejmejo . Kosilo in večerja Din 13-Restavracija „ZAMOREC" Večje industrijsko podjetje sprejme z dobro šolsko izobrazbo in z nekaj prakse mlado, moško pisarniSko Lastnoročne prošnje je nasloviti na upravo pod »Industrija«. 4067 Tvrdka Justin Gustinčič naznanja cenj. občinstvu otvoritev po na vogalu Ptuiske in in sicer trgovino s kolesi In njih deli ter mehanično delavnico. Mehanična dela in postrežba točna. Po najkulantnejših in zmernih cenah se vam nudi in toplo priporoča zgoraj imenovana tvrdka. Naročajte po pošti s pomočio naših kataloqov, ki fih dobite brezplačno! mmš Mfeii...... Din 148 ni* -r: B 57 Pleten volnen telovnik, z vpletenim vzorcem.' fina mehka volna. dolKi rokavi, razne barve. Pleten B 58 Pleten volnen telovnik, fina meli ka volna, dolsi rokavi. moderno ple ten, v raznih bar vah. '•Tri »5 lolKimi razn rokav •fc M m Din 345 Din 560.— Din 235. B 53 Domača obleka vatirani triko, svileni reveri. Črna. zelena, plava, roza ali rdeča B 54 Domača obleka, iz svilenega vzorčastega matlasea. zvončast Kroi (Glocken) B 55 Domača obleka. iz težkejra črnejra krep marokena. ročno izvezena. kimono kroj. S5SSS Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamen;amo ali vrnemo znesek kupnine l/esdie uh dtužiue sc n s kino-skalo modeli 1939 so dospeli in se odlikujejo po izvrstni kvaliteti. Posebne značilnosti: Krasen, naraven ton, ,, Izraziti, polnodoneči basi. Popolno izenačenje fedinga. Sigurni sprejem kratkovalnih postaj. Regulacija selektivnosti. Kino-skala in magično oko. Radio Maribor r. z z o. z- Maribor. Glavni trg 1, Tel. inf. 26-48 Generalno zastopstvo in veletrgovina z radioaparati. Zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Strokovni radiolaboratorij. Prodaja na mesečne obroke. Zamenjava zastarelih aparatov. Zastopstva: Zagreb: Franz Pol ne r, Radišina 20. Ljubljana: Anton Birke, Mestni trg 9. Celje: Ivan Jelen, Aškerčeva 3. Ptuj: Jože Krupan, elektrotehnik. SI. Konjice: J. Pamich in H. Dobnik. Novo otvorlcno skladišče na vogalu Ptuiske in Tržaška eeste. kjer se nudijo rabljeni železni predmeti, vsakovrstni stroji, orodje, kovine, jermenice, cevi, ograje, mreže, osovine, nosilke (traverze), konzole, ležaji, zobnata kolesa, tračnice, pločevina vsake debelosti, peči, vagoneti, električni motorji, avtomobili, jermeni, patent Bi-šofove lestve, vodovodni ventili, mlinske na prav«, parni kotli, žage, tehtnice ter vsi dobro ohranjeni deli za zgoraj imenovane stroje in splošno predmeti za kmetsko in obrtniško uporabo. Predmeti so v zelo dobrem stanju ter so cene istim zelo nizke ter vam je možno s tem prihraniti mnogo denarja. Za obilen obisk se Vam priporoča Justin Gustinčič, Maribor, TaMenbaehova ulica 14 novo skladišče na vogalu Ptujske in Tržaške ceste. /recke državne razredne loterije Hranilne knNž?ce raznih denamjh zavodov Valute vseh držav Vrednostne pap?r!e akcije, obligacije, srečke itd. kulantno kupuje in prodaja: Inkas9 menic, čekov, faktur in drugih tudi dubioznih terjatev Posodila posestnikom Naložbe kapitala v obliki posojil na realitete, z vknjižbo na l. mesto, maksimalnimi obrestmi, kakor tudi v industrijo in trgovino Finansiranja in družabništva vestno izvršuje: BaRt.no kom. zavocE. Maribor. Aleksandrova cesta 40 Vsa pojasnila brezplačno 2984 van Kravos, ustbo Aleksandrova c. 13. Vesele božične praznike m sreino novo leto vsern svo/im odjemalcem žeti Polo-atelier, amaterska trgovina.zalo ffa razglednic Mariboi, Vetrin/ska 30 vts-d-vis Graiski kino 41G-J IX I 4225/38-10 Okraj Dravograd! Mežiška dolana! H Nove hranilne vloge, vsak čas takoj izplačljive, sprejema in obrestuje do 5 odstotkov ter daje kratkoročna posojila: ranllnica m posojilnica nnDJ. n« jezeru v Prevaljah ?*. Pschunde? urar, Matibor, Dvoržakova ul. 10 Božično darilo ure, zlatnina, srebro itd. vo najniznh cenah Draibeni oklic Dne 11. februarja 1939., ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Sv. Magdalena, vi. št. 836; cenilna vrednost: din 325.178.50; vrednost pritiklin: jih ni; najmanjši ponudek: din 162.589.25. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteJja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.. dne 7. decembra 1938. <040 pMftotcia se Točna postrežba! Solidne cene! KOLODVORSKA ALOJZIJ RESTAVRACIJA "***" MARIBOR Glavni kolodvor Vesele božične praznike in srečno Novo Leto zeli svojim odjemalcem ; V A N LAK šfteeeeija - Mmifcte - detiketesa MARIBOR. H 10 TELEFON it. 25-o3 Iijjudska sa;nopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 (v lastni palači) naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu novembru 1938. Juršič Jakob, zasebnik, Maribor. Založnik Ignac, obrtno-zadružni nadzornik, Maribor Škrjanc Marija, posestnica, Ljubljana. Križane Franc, upokojenec drž. žel., Maribor, žak Rudolf, upokojenec, Maribor. Varlec Katarina, posestnica, Blatno, p. Globoko. Marinšek Neža, postrežnica, Ruše. Heričko Pavel, pečarski mojster, Maribor. Vesenjak Jozefina, vdova po zavar. tehniku, Ptuj. Voglež Marija, užitkarica, Globovbrod, p. Artiče. Bren Josip, krojač, Gradec pri Litiji. Anderlič Ema, preužitkarica, Kačji dol, Sv. Peter na Medvedjem Selu. Votolen Kristina, viničarka, Ruše. Kaučič Ivanka, zasebnica, Novo mesto. Kuhar Jakob, preužitkar, Krčevina, p. Vurberg. Rečnik Jurij, posestnik, Velka Mislinja. Rajš Jožef, užitkar, Ločki vrh, p. Sv. Urban pri Ptuju. Kučer Jožef, finančni nadzornik v pok., Studenci. Jamnik Aleš, preužitkar, Selnica ob Dravi. Osenjak Marija, posestnica, župečja vas. Madiie Franc, mestni stavb, inženir v pok., Maribor. 4179 Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933., Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno Alarkuš Ivan, preužitkar, Rošpoh, p. Maribor. Paulin Alojz, veterinarski inšpektor v pok., Ljubljana. Mele Luka, posestnik, Slov. Bistrica. Mišja Josip, viničar, Mali Brebrovnik, p. Svetinje. Burkelc Matija, preužitkar, Kaplja vas. Paušek Alojzija, užitkarica, Zavšenik, p. Sv. Lambert. Wolf Terezija, zasebnica, Maribor. Habbe Karolina, vdova po delovodji tobačne tovarne, Ljubljana. Jurič Jožef, posestnik, Pleterje, p. Sv. Lovrenc na Dr. p. Semenik Marija, delavka, Št. janž pri Dravogradu. Schuster Ana, posestnica, Slivnica pri Mariboru. Dečman Melhijor, preglednik finančne kontrole v pok., Ljubljana. Avguštin Marija, užitkarica, Slape, p. Ptujska gora. Draškovič Anton, užitkar, Župeča vas 50, p. Sv. Lovrenc na Dr. polju. Hrovat Urša, preužitkarica, Jarmovec, p. Dramlje. Bezjak Neža, užitkarica, Bresnica, p. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Zorko Franc, užitkar, Gornji Obrez, p. Artiče. Lajovic Franc, zasebnik, Litija. Ribič Neža, posestnica, Zlatoličje, p. Sv. janž na Dravskem polju. Repina Jožef, zasebnik, Maribor. din 292.340'- se izplača polna podpora — brez odbitka! pristopno izjavo! BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO. Pivovarna IOS. T S C H E L I G I priporoča Bock pivo Vesele božične praznike in srečno Novo leto zeli KARO 808 (t INDUSTRIJA ČEVIJEV Naznanjamo, da je zastopnik za aparate LORENZ izrecno le tvrdka Henrik Ar lati. Maribor. Ulica 10. oktobra 4 Vsak drugi, ki se izdaja za zastopnika Lorenz aparatov, je zastopnik brez naše vednosti in pravic od naše strani. 4151 Radio-Doberlet «#.* ©.*. Llubliana na v .RAŽDINSKE TOPLICE Na splošno zahtevo smo uredili naš hotel »Konstantinova kopek tudi za zimo. Sobe, hodniki in kopalnice se grejejo. Vse je v isti zgradbi, tudi restavracija. Prepiha ni. Velika pokrita terasa za izpreha-janje pri slabem vremenu. Sobe 20.—, kopeli 10.—, oskrba 30.—, državni uradniki in upokojenci popust. Zahtevajte navodila od uprave kopališča! AVTOMOBILISTI, MOTOCIKLISTI, pozor! Bencinska črpalka in zračna scsalka od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer, kakor tudi ob praznikih neprenehoma redno posluje. JUSTIN GUSTINČIČ, TATTENBACHOVA 14. Kavalir kupi bonboniere in košarice samo pri »KAVALIRJU« Gosposka ulica 28. clVesele božične praznike želimo vsem odjemalcem Pekarna Andr mi Macarol zaščitni znak na dozi Vmmui, M da ste kupili za čiščenje kovin, zrcal in oken priznano najboljše sredstvo Sidol ki po svojem kemičnem sestavu predmete sijajno očisti, svetlo polira, trajno o uva in desinticira 404' PAZITE HA ZAŠČITNI ZNAK Za Božič! £060 je/ Najlepša darila za Božič se dobe pri tvrdki Ivan Kovačič, Maribor Slovenska ul. 10, Koroška c. 10 Pisarniško moč: in praktikanta marljiva, sprejmejo s 1. januarjem 1939 Ponudbe na upravo pod „Tvornica Domač kino z motornim ali ročnim pogonom• Filmska kamera za snimanje, 8, 9.5 in 16 nin|: «0 Foto-aparati vseh tip in modelov v najvecji jjj izbiri in po vseh cenah. ® Ceniki na razpolago. Predvajanja brezplačno- •s Kolonska voda - Parfumi ;gj svinčenokristalno blago vseh vrst, O kasete za darila, doze za puder, kasete za manikiranjc itd. Ivan Pečar Foto - Kino-Kosmetika itd. Maribor, Gosposka ulica šf. 11 LES mehki in trdi, mizarski in stavbeni VEZANE PLOŠČE - FURNIRJI domaži in eksotični France h/liroslav, Maribor, Masari/kova 1 'Gel. 27-7J KRZnOR PETER SEMKO 1 MARIBOR MjSposmS? IaV—T— V.WEIXL Rum, Likerji Pelinkovec Cognac Jajčni konjak VennoutK vino Malinovec Pristna slivovka Pristni brinjevec Sadno žganje Droženka Vinski kis Špirit 96% Glasba, kot jo je slišal skladatelj Predstavljamo novi sporsd aparatov veležganjarna, izdelovainica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov ST. ID PRI MARIBORU Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni „TOOLNIC1“ gostilne „Wilson“ Maribor, Aleksandrova c. 53 Telefon 24-37 po najnižjih cenah 2822 Prvovrstna štajerska vina lastnega pridelka! »Radione motorizirani veliki super »Moto-select«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Avtomatično pravilna nastavitev postaj. Tipa 6059 A din 9.000*- »Radione« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami. Tipa 559 A din 5.400*- Najlepše in najbolj primerno darilo je »Radione« razkošni oktodni super z velikim H WW koncertnim zvočnikom, regulatorjem za se- J/ lektivnost in magičnim očesom. Ti—a «io A <4Sn A 9nft> »Radione« oktodni baterijski super z regu- lipo *»oy M OIO - latorjem za selektivnost, koncertnim zvoč- nikom, izredno štedljiv v obratu. Tipa 459 B din 5.900 - Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega danajskega okusa, tri valovne dolžine, sedem vglasilnih krogov; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno delo. Oglejte in poslušajte jih pri BIO ^ Ljnlaa. IliklnSKeva c. 7 Til. 11-90 Ozvatič Ignacij, M aribor,Cafova ul. 1 Stivan Ernest, Murska Sobota Zadružna elektrarna, Ptuj, Kreutz Avgust, Ormož Toplak Adolf, Celje katerega dobite od 1950 din naprej z garancijo — na mesečne obroke a din 100.— — pri DRAKSLER RUPERTU, mehaniku, Vetrinjska ul. tl. — Zahtevajte prospekte! 3957 Original kvaliteti neprekosfjiv. Ti dve resnici se z ničimer ne morejo pobiti Bruno M o ser, Zemun, Mosereva 1 Telefon štev. 37-555 in 37-556 Zastopnk: FRANC VOGRIN, Maribor, Maistrova ul. 15/1. - Telefon 26*64 VIŠEM MATIJA mehanična delavnica, MARIBOR, Kopališka ulica 17. specialist za motorna kolesa vam sedaj nudi najlepšo priliko za ceneno popravilo in generalni pregled vaših motorjev. FOX specialna krema FOX briljantna krema Spomnite se CMDI Vsak poslušalec radia ie pozna GIF BATERIJE CASTELFIDARDO ITALIA Gen. zastonstv