PHIMOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Člani OFF S širjenjem našega tiska in s sodelovanjem v njem bomo naj lepše proslavili 10. obletnico ustanovitve naše slavne Osvobodilne fronte! Leto Vi - .Štear ft AKCt\ Poštnina plačana v gotovini ^ Oiev. ZČV (1659) Spedizlone In abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 26. novembra 1950 Danes 6 strani * Cena 20 lir Jutri predstavniki LR Kitajske pa seji Varnostnega sveta OZN Včeraj so morali zaradi silnega viharja Mitreja bo avtonomna država v New Yorku v federaciji sejo odložiti z Abesinijo SUCCESS, 25. - Seja «kll=°, ega sveta- ki jo je bil nr.a L, ?a danes popoldne se m BebIer in katere bi s udeležiti tudi pred- Ylade LR Kitajske, je ki a- . ozena zaradi viharja, k divja na področju New Yor-m ki je onemogočil pro-y, ae 2veze z Lake Successom. dnevnem redu sta bili dve Planji: 1. protest zaradi o-^»zenega napada na Formo-„' ' Protest zaradi oborože- na napada na Korejo. w,¥itev seie so sklenili K® in nova seja bo v nedeljek. Številni delegati, seii ,Inorali biti navzoči pri Si,*’ niso mogli priti v Lake „1. ,®ss> ker so bile ceste po-*lavljene. Tistim, ki so že bili tiai Success, so svetovali, J se takoj vrnejo v svoja anovarjja, ker predvidevajo s'lnih neviht, ki jim bodo fcžeU sledili veliki snežni 3daiski nacionalistični dele- šk ’ PrePustil predsedni- mesto v Varnostnem sve-A sa december kubanskemu 0 egatu, ko bodo razpravljali vprašanjih Daljnega vzh o v l’e h,oted’ kakor komentirajo j; ,roS^ OZN, s tem poudari-,ie °n Pravi predstavnik "■najske, čeprav je vprašanje ormoze spravila pred Var-“stm svet pekinška vlada, domnevajo, da bo pekinška delegacija združila vprašanje niamoameZ-\prašanjpm del°"a l)a ameriškega letalstva v Mandžuriji. Baje je tudi ame-nska delegacija pripravljena tdruzitl obe Vprašanji, Amerike grozi, da bo skupno z drugimi prizadetimi državami podpisala ločeu mir LONDON, 25. — V zunanjem ministrstvu odklanjajo vsak komentar o sovjetski spomenici gledie mirovne pogodbe z Japonsko, ki so jo včeraj objavili v Moskvi, potem ko so objavili izvleček ameriškega predloga o tem vprašanju. Omejujejo se z izjavami, da je Wa-shington sporočil ta predlog Pred nekaj tedni s prošnjo, naj vsebina predlogov ostane lajna. y Londonu so mnenja, da so v Moskvi objavili ameriške in sovjetske predloge, zato da opozorijo javnost, da so na podlagi izjave v Kairu ZDA in Velika Britanija priznale pravice Kitajske do Formoze. Na splošno sodijo, da je namen objave sovjetske spomenice ta, da izzove pozornost o zainteresiranosti kitajske vlade do vprašanja in pa da se poiiaari obtožba, kako ameriški predlo® gledie teritorialnih vprašanj kršijo jaltske in potsdamske sporazume. Sovjetski dokument namreč omenja sklepe potsdamske konference, da se Formo zg in otoki Pescado-res vrnejo Kitajski, in na sklepe jaltske konference, da dobi SZ južni del otoka Sahalina in Kurile. Drugi namen objave sovjetskega odgovora je ta, da bi se ugotovilo, ali mislijo ZDA tudi 'brez sovjetskega sodelovanja iskati rešitev oziroma sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko. Angleško zunanje ministrstvo ni hotelo dati nobenega komentarja o sovjetski spomenici. Splošno sodijo, da spomenico sedaj proučujejo. Mnenje je, da še ni bilo določeno angleško stališče. Iz Washing'tona pa javljajo, da je neki vladni funkcionar izjavil, da so ZDA odločene predočiti Sovjetski zvezi, da če ta noče sodelovati pri pripravah za mirovno pogodbo z Japonsko, bi ZDA skupno z drugimi prizadetimi državami skušale pogajati se za ločen mir. Ameriška vlada pa čaka na mnenje držav, ki so zastopane v zavezniški komisiji za Daljni vzhod, prederj odgovori na zadnja vprašanja, ki jih je Malik postavil. Predvidevajo, da se bo Sovjetska zveza odločno uprla, da bi ostale ameriške čete na Japonskem, dokler ne ji udi viharji v ZDA ljudi izgubilo življenje - Ogromna shoda * Prekinjen električni in radijske oddaje - Izredno stanje v Heivarku in IVIevv Jersi/ju NEW YORK, 25. — Od pet- Sn ?Vežer divjajo viharji in trnane vihre na vzhodnem enje, bodisi zaradi pošali ’ kakor tudi zaradi srčnih Sledov pri naporih ali zarana ":ru?ih prometnih nezgod. Veto dročju New Yorka piha ha , 2 jakostjo 125 do 140 km sit Veter lomi telegraf- tt„.drog°ve, ruje drevesa in 6V»a električne žice. Letalski in $ jhobilski promet je skoro-t>od kinoma ukinjen. Več eiew ?*i ie ostalo tudi brez ^ učnega to!:a- prizadeto je obalno Jtorapk’ ki';r s0 Prebivalci bij. h zapu titi hiše zaradi nla izredno velikih valov ^®hru|eve izjave P Tibetu in Nepalu \r®yi DELHI, 25. — Pred n odborom indijske ^sresnp stranke je Nehru -v ^lAdpžil mednarodni položaj. Vij0 0 informiranj krogi pra-'tJo' “a je baje Nehru obsodil Kitajske v Tibet in na drzno stališče pe--.'»tbh -ade po diplomatskem cvi „Vanju Indije v tej za-av tak n je baje Nehru KrA1- nastop kitajskih čet na •. Predsednik indijske M, ,iaJe baje v tej zvezi de-ki prišlo do nastopa 'tlj čet, če bi se sile Stu Vfnale, po njegovem na-ne ki prekoračile 38. K , n,ika. K nika. Kar se tiče polo-Ui B Nepalu, je baje mimistr-1 tAnsedinik poudaril potre- baje mimistr- LLi^cainik poudaril potre-fjte vi !fSa delovanja r.epal-tioS,5 'n ljudstva ter uved-(G°gi Ustavnih reform. Isti ribo Pravijo, da je izvršilni ]ev0'r toglašno odobril" Nehru-S04^vočUo. ske vlo aa Je v]a(Ja LR Kitaj. lndi Senr' odgovoru na dru-i rib J“ko noto o Tibetu odgo. {*, Tih5fl° ostro in odločno, da 5 ju{n t kitajsko vprašanje iz-»5 be hnotranjega značaja in oo trpela nobenega vrne- ob obalo. Tudi v Floridi pričakujejo, da bo mrzli val praktično v eni noči uničil ves pridelek južnega sadja, pomaranč in limon. V Clevelandu ter v drugih mestih v Akronu in Jungstonu je zamrlo tudi delo v tovarnah. Zaradi slabega vremena so mesta ostala celo brez časopisov, ker jih niso niti tiskali. Sneg je zapadel od Alabame pa do Georgije. Celo ob Mehiškem zalivu je temperatura zdrknila pod ničlo. Največ škode je do sedaj povzročil sneg, bodisi v mestih kakor tudi,na deželi. Skoda je ogromna. Nekateri odseki podzemeljske železnice v New Yorku so poplavljeni. Hud veter je zrušil petnadstropno hiio, ki je bila sicer že pred časom zapuščena. Več zgradb ob obali je morje preplavilo in ao jih v naglici morali izprazniti. Prvič po koncu vojne sodeluje s policijo tudii civilna obramba. Newyorški župan je svetoval vsem meščanom, naj ostanejo doma, in je zapovedal, naj popoldne uradniki zapustijo delo ter naj ostanejo doma. Zveze z Long Islandom, bodisi iz New Yorka kakor tudi iz New Jersdya so otežkočene. Meteorološki inštitut poroča, da se bo viharno vreme še stopnjevalo danes po. noči. Sedem radijskih oddajnih postaj v New Yorku in v New Jerseyu je moralo prekiniti z oddajo. V mnogih krajih manjka električni tok. Javljajo, da so v Newarku in New Yersey City proglasili izredno stanje. Zaradi velike množine opeke, ki jo vihar meče s streh, je zelo nevarno hoditi po cestah. Na področju New Yorka je morje prodrlo in poplavilo obrežje za poldrug kilometer globoko. Uničenih je bilo več obalnih naprav. Na mednarodnem letališču Idle-wind je danes pihal veter z jakostjo 120 km na uro. Z letališč La Guardia, Floyd Ben-net, Mitchell in na nevarškem letališču so s kontrolnih stolpov umaknili vse uslužbence, ker bi jih lahko veter odpihal. Letališče La Guardia je poplavljeno, poslopje pa so morali izprazniti. Obalni stražni čolni so kljub viharnemu morju odpluli na pomoč norveški ladji Lingen Fjord, ki je za-j prosila zg pomoč. Na ladji je izbruhnil požar. Pluje pa 145 km južno od New Yorka blizu Southamptona. Vulkan Etna začel bruhati CATANIA, 25. — Nocoj ob 21.30 je nepričakovano začel bruhati ognjenik Etna. Kljub veličastnemu pogledu, pa se pojavlja nevarnost za prebivalstvo sosednih vasi. V skrbeh so vaščani krajev S. Alfio, S. Giovanni in Macchia ddi Giar-re. Prebivalstvo bližnjih vasi pa se pripravlja da zapusti domove. Iz Catanije so prišle civilne oblasti, tehniki, policija in orožniki. Zadnja poročila pravijo, da je nevarnost, ki je grozila zgoraj omenjenim krajem, izginila. bodo Združeni narodi lahko nudili dovolj jamstev tokijski vladi. V ameriških krogih pa zatrjujejo, d>a ZDA nimajo namena zahtevati od Jajoonske vojaških oporišč v okviru mi-rovtje pogodbe. Zdi} pa se, da bodo skušale skleniti z Japon-siko novo pogodbo, ki naj dovoli ameriškim silam in silam zavezniških držav, da sodelujejo z japonskimi oblastmi pri varnostnih ukrepih. Odmevi na Adenauerjevo spomenico BONN, 25. — V merodajnih zavezniških krogih v Bonnu izjavljajo, da ne predstavlja nič novega predlog, da bi ukinili okupacijski statut in ga zamenjali z varnostno pogodbo med okupacijskim; silami in zvezno republiko. Znano je, da ■je kancler Adenauer javil tisku, da je to željo izrekel v spomenici, ki jo je poslal zahodnim okupacijskim silam Pravijo, da te zahteve, ki jo je Adenauer predložil pred konferenco v New Yorku, niso tri. je zahodni zunanji ministri upoštevali, ker so bili mnenja da še ni prišel za to ugoden čas, ko bi bilo treba zamenjati okupacijski statut, zakonito bazo za navzočnost zavezniških čet v Nemčiji z novim režimom. Ministri so se izrekli za vmesno obliko, ki bo letos prišla do izraza v obliki revizije statuta, prihodnje leto pa v postopnem zmanjšanju zavezniškega nadzorstva. V angleških uradnih krogih je izzvala veliko nezadovoljstvo včerajšnja kanclerjeva objava nemškega predloga o mo. rebitni zamenjavi okupacijskega statuta z varnostno pogodbo med bonnsko vlado in°za-hodnimi okupacijskimi silami. Glasnik zunanjega ministrstva je danes dejal, da sicer angleška vlada razume vzroke, zaradi katerih je Adenauer prišel s temj predlogi na dan, kakor tudi vzroke zakaj skuša popularizirati te predloge. Obžaluje pa. da je Adenauer izrabil za objavo te spomenice prav sedanji trenutek, ko predstavniki zahodnih sil pripravljajo revizijo okupacijskega statuta, zato da bi omilili nekatera nadzorstva, Svetu za državno varnost imenovani, da prouče zadevo. Ti so bili George Kennan, vele-izobražem načelnik planskega oddelka ministrstva za zunanje 'zadeve, gen. AlbertWedemeyer, znameniti stiateg in poveljnik v vojni na Kitajskem, gen. Lauris Norstad iz letalskega ministrstva in admiral Strub-ble kot izvedenec ministrstva Za mornarico. Ti možje s o se hitro sešli in proučili predloge Souersovih sotrudnikov. Nato so predložili svoje soglasno mnenje. Popravili so neke dele prvotnega osnutka in jih vrnili Souersu. Pod podpisi raznih strokovnjakov je osnutek sedaj predstavljal skupno mnenje zunanjega ministrstva in obrambnih ministrstev. Zahodne velesile morajo takoj nastopiti, da prehite Ruse v njihovih namenih * Trstom. 3. ukrep. — DEVET. S. marca je Souers dostavil svoje poročilo članom Sveta Za varnost države, ki ga je sklical na izreden sestanek. Dne 11. marca so se člani sestali ob dveh in pol popoldne v sejni dvorani Bele hiše. Možje, ki so se zbrali okrog težke mahagonijeve mize v sejni dvarani Bele hiše, so bili: minister za zunanje zadeve George Marshall, minister za narodno obrambo James Fore-stall, minister za vojsko Kenneth Rogali, minister za mornarico John Sullivan, pomočnik ministra za letalstvo Eu-gene Zuckert kot zastopnik ministra Symingtona predsednik odbora za narodno gospodarstvo Arthur Hill, šef obveščevalnega urada Roscoe Millenkoette, šef gen. štaba admiral VJilliam Leahy in Sidney Souers. Ker se predsednik Truman m udeležil seje, je predsedoval Marshall. Marshall, častitljiv in nap manj makiavelistično razpoložen med zbranimi predstavniki, je že prej govoril svojim podrejenim, da ga predlog o Trstu moti. Zdelo se mu je, kakor da bi se s tem predlogom spuščali na isto raven kas kor Rusi. Znano mu je bilo pa hkrati tudi, da vsi njegovi so-trudniki močno zagovarjajo predlog. Vedel je, da bi komunistična Italija mogla prinesti nesrečo. Vedel je dalje, da sta ruška in jugoslovanska obstrukcija spremenili mirovne določbe glede tržaškega vprašanja v mrtvo črko. Ko se je izkazalo, da so vsi ostali ljudje okrog mize mnenja, da je na vsak način treba prehiteti Ruse v. njihovih namenih s Trstom, je tudi Marshall opustil svoje pomisleke. Predlog je bil soglasno sprejet. Toda še vedno ni bil urad‘ na politika ZDA. Bil je le ana-swet» predsedniku. 4. ukrep. — PREDSEDNIK. Dne 12. marca ob 9.30 je Souers vzel svoj predlog s seboj k predsedniku v. Belo hišo. Truman ga je hitro prečital in napisal na prvi strani levo. spodaj s svinčnikom «Dobro. H.S.T.n. S tem je vlada ZDA uradno pristala na to, da se Trst da Italiji. 5. ukrep. — IZVEDBA. Souers je pustil prepis predloga v arhivu Bele hiše, nato pa odhitel preko ceste v svoj urad, ki je a starinski zgradbi State Buildinga. Cim je stopil v svojo uradno sobo, mu je tajnik že ponudil telefon, kjer so se iz zunanjega ministrstva zanimali, kake se je zadeva iztekla. Vse v redu, je dejal Souers, lahko nadaljujete s pripravami. V eni uri so bila poslana šifrirana poročila ameriškim poslanikom v Londonu, Parizu in Rimu. Angleži in Francozi so kmalu sprejeli predlog. Dne 20. marca je francoski zunanji minister George Bidault po sestanku, ki ga je imel 5 Sforzo, povedal navdušeni italijanski množici v Turinu, da so se ZDA, Velika Britanija in Francija sporazumele, naj se Trst vključi v Italijo. Kremelj je bil poražen. Dne IS. aprila so komunisti izgubili volitve, ne malo po zaslugi no= vega načina reševanja problemov ameriškem zunanjem ministrstvu)). ^Nadaljevanje sledil PRIMORSKI DNEVNIK! £___________________ »* J IIS AR S K O** VPRAŠANJE Na našem področju je več tisoč hektarov zemljišč, bodisi pašnikov, bodisi gozdov, ki so predmet skupnega uživanja s strani posameznih vaških skupin. Vprašanje lastninskih in užitninskih pravic ni v tem pogledu še rešeno za vse področje tukajšnjega ozemlja. V načelu se ta zemljišča, namreč gozdovi in pašniki po zakonu ne smejo razdeliti, razen če so bila v preteklosti že zasedena Po posameznikih in so še danes zasedena ter so se na posamezni parceli izvršilanapo. budo okupanta bistvena izbolj-ševalna dela. Po najnovejših razsodbah kaže, da bodo vsa razdeljiva zemljišča dodeljena uživanju vseh stalno bivajočih prebivalcev posameznih krajev, y kolikor imajo seveda ti sredstva za njihovo uživanje (n. pr. živino za pašo). Na tem mestu se ne moremo spuščati v razpravo pravičnosti ali nepravičnosti veljavnih zakonskih določb, ki slonijo na nekem zakonu iz 1. 1927, ker spada vsa zadeva v pristojnost pravnikov in sodnih oblasti. Lahko pa dodamo, da je «ju-sarsko« vprašanje vzbudilo na vaseh že mnogo ogorčenih razpravljanj pa tudi prepirov. Ne moremo pa mimo drugih važnih vprašanj, ki so v zvezi s skupnimi zemljišči. Ne glede na dokončno razvozlanje precej zamotanih pravnih zadev, bo vsem jasna nujnost, da se zemljišča, ki so predmet skupnega uživanja, ohranijo v dobrem stanju, po možnosti pa še izboljšajo. Zal pa opažamo. da so ta zemljišča na nekaterih področjih nadvse zanemarjena in da zgubljajo postopoma na vrednosti. Kaj je pravzaprav temu vzrok? Menimo, da tiči vzrok takega položaja v prvi vrsti prav v dejstvu, da so ta zemljišča prepuščena sama sebi jn da nimajo nobene prave odgovorne uprave. Teoretično so doslej upravljale skupno imovino posamezne občine, v praksi pa so se zanjo zanimali le, ko je šlo za pobiranje in raz deljevanje morebitnih dohodkov. Kjer so se vaščani zares zavzeli za svojo skupno imovino, se je ta ohranila V dobrem stanju. Tako.so Padri-če ohranile svoj gozd celo pred vojnim razdejanjem, ker so ga sami zavestno upravljali, medtem ko je ostalo n. pr. v sosednem gozdu v Trebčah reci in piši vsega skupaj 6 odraslih borov. Bistvo vsega vprašanja je torej, da se postavi za vsako zemljišče ustrezna uprava, ki bo zares skrbela za skupno imovino ter bo odločala ne samo o pravicah, temveč tudi o dolžnosti upravičencev. Ta uprava bi morala poskrbeti za sestavo predpisanih užitninskih pravilnikov in za njihovo izvajanji Obširno delovanje bi lahko uprava izvajala tudi v pogledu melioracijskih del (pogozdovanje in zboljšanje pašnikov) saj so za ta dela predvideni občutni državni prispevki. Po našem mnenju bi se skup. na imovina najbolje in najlaže upravljala, če bi poklicali k soodločanju in sodelovanju ne- Glasiio DZ "II Lavoro,, v zagati Pred časom je glasilo Delavske zbornice «11 Lavoro« objavilo nekak »načelni« članek, s katerim so hoteli voditelji žol-tiR sindikatov dokazati, da je pisanje časopisa «La voce di Trieste« v zvezi s sindikalnimi problemi lažno ter da so bili «titini» vedno tisti, ki so se borili proti interesom delavskega razreda. «La voce di Trieste« je v svoji zadnji številki objavila dolg članek, v katerem je popolnoma jasr.o pobila vse lažne trditve omenjenih »sindikalistov« ter jim z navedbo nekaterih neizpodbitnih dejstev tudi nekoliko «osvežila» spomin na preteklost, katere tržaški delavski razred prav gotovo ni pozabil. Odgovor omenjenega časopisa, v katerem je bilo postavljenih tudi nekaj konkretnih vprašanj, je žolte sindikaliste spravil v tak položaj, da si iz njega niso znal: pomagati drugače, kot da so v zadnji številki glasila «11 Lavoro« objavili kratek članek pod naslovom «Non vale la pena«, v katerem zatrjuje pisec, da ne «bodo potrosili niti er.*e same vrstice, da bi odgovarjali na demagoške izjave titinov«. Le kako bodo sprejeli to izjavo tisti, ki citajo omenjeno glasilo Delavske zbornice in ki se bodo piav gotovo spomnili, da so bili piav pisci tega, ki so sprožili polemiko, katero jih je sedaj strah še načenjati. Ce bi «La voce di Trieste« ne objavila zgoraj navedenega članka, potem bi bila vsa stvar popolnoma lahka — potem bi se celo izplačalo «potrošiti nekaj vrstic«, toda sedaj bi bilo treba odgovoriti na razna vprašanja, dokazati, da so bile njihove trditve «resnične» in tega pisci omenjenega glasila kljub dobri volji ne zmorejo, zato so sedaj mnenja, da «non yale la pena«, posredne zastopnike samih prizadetih. Izkušnja pri nas in drugod je pokazala, da se je krajevno reševanje zadev krajevnega značaja doslej dobro obneslo. Tukaj veljavni zakoni (med temi tudi občinski zakoni) predvidevajo za zemljišča, o katerih je govora, ustanovitev ločene uprave, k; ni sicer samostojna - podvržena je namreč občinskemu nadzorstvu : ter ni izvoljena, temv.eč imenovana. Kljub tem pomanjkljivostim, ki so dediščina pre. teklih časov, bi vendar taka uprava brezdvomno izvrševa. la mnogo koristnega dela in bi vzdrževala neposredne stike z vsemi prizadetimi. Odpadli bi upravičeni pa tudi neupravičeni očitki na račun občinskih oblasti, prizadeti pa bi bili toč. ne je poučeni o vseh svojih vprašanjih. Skratka, danes ni pri nas nobenega vzroka, da bi odrekli vaškim skupinam njihovo zahtevo po samoupravi. Stvarno pobudo za imenovanje ločene uprave so v preteklih dneh dali kmetje . in upravičenci iz Vižovelj, ki so podpisali vlogo na pristojno oblast, v kateri zahtevajo ločeno upravo za njihovo skupno imovino, ki jo sedaj upravlja nabrežinska občina. Za ta skupni nastop ni bilo težko pridobiti vse vaščane brez izjeme, ko so dobili od zastopnikov Kmečke zveze zadevna pojasnila. Nujno bj bilo, da bi temu zgledu sledile še druge vasi. Sploh pa ni bilo potrebno, da se tudi vsa ostala vprašanja skupne lastnine rešijo v najkrajšem času tako s pravnega kakor gospodarskega vidika. Iz «Gospodarstvar> 2. OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV Na vaših ramenih leži usoda slovenskega naroda na tem ozemlju Včeraj zvečer je bil drugi občni zbor Društva slovenskih srednješolcev. Občni zbor je otvoril predsednik tov. Milan Klobas, ki. je pozdravil vse navzoče dijake kot tudi prof. Umeka, ki je prisostvoval • zboru kot predstavnik Zveze prosvetnih delavcev. tov. Pahorja kot predstavnika SHPZ in tov. Bartola Za pozdrav se je prvi zahvalil prof. Umek. ki je v imenu Zveze prosvetnih delavcev žele) Društvu slovenskih srednješolcev čim več uspehov v njegovem bodočem delovanju. Za njim je spregovoril tov. Pahor, ki je želel, da bi se Društvo slovenskih srednješolcev uvrstilo med prva društva na našem ozemlju ter bi s svojim IGRAČK Da bo Dedek Mraz prišel polnih rok To so pa naše Skedenjke, ki so se, kot nam že slika kaže, prav resno lotile izdelovanja igračk za letošnjo novoletno jelko. Casa je res še precej, a tudi dela je dosti in tako so sklenile, da bodo kar pohitele, da jih žene drugih okrajev ne bi v delu prehitele. Ko smo jih obiskali, jih je Spominska proslava za Vojko Šmuc Sinoči se je vršila & društvenih prostorih prosvetnega društva zelo ubrana spominska proslava za padlo borko Vojko Smuč, ki je privabila številno občinstvo. Uvodoma je govoril tov. prof. Jože Kosovel, nakar je tov. Pečar zapel dve pesmi, Simonitijevo «Pomlad» in «Rož-rin«. Spomine na Vojko sta podala tovariš Danilo Benčina in tovarišica Neva Ferjančičeva■ Tov. Rožica Kozem je zapela Simonittijevi pesmi «Na Krasu« in «Talcem» ter Sturmov o Materi padlega partizana». Maja Stokova In dijakinja Smeraldijeva sta nastopili vsaka s svojo recitacijo. Tudi mladi tržaški pisatelj Boris Pahor je prečital svoje spomine na Vojko. Za zaključek tega skrbno pripravljenega večera je tov. Kozem zapela dve pesmi. bilo v sobi kar lepo število. Med njimi je še prav posebno hitela z delom 73-letna Jožefa Urh, kd je sklenila, da ne bo za drugimi zaostajala, temveč da bo tudi sama s svojim delom pripomogla k čim večjemu uspehu letošnje novoletne jelke. Njene ume roke so hitele izgotavljati ličnega zajčka, ki bo prav gotovo navdušil srečnega obdarovanca. Na mizi je bilo že nekaj izgotovljenih igračk — ena lepša od druge; nekaj zajčkov, medved- kov, slonov itd. »Tudi nabiralno akcijo smo že pričele in upamo, da bomo lahko nabrale kar največ denarnih prispevkov, ki bodo omogočili obdaritev čim večjega številu tržaških otrok», so poudarile, ko smo se od njih poslavljali,...... Letošnja novoletna jelka mora uspeti, saj je na delu 'Vse demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja, ki želi prirediti našim malčkom praznik, da ga zlepa ne bodo pozabili. delovanjem prispevalo k skupni borbi, ki j,o vodi slovensko demokratično ljudstvo v obrambo svojih pravic. Prav tako Pa je tudi želel, da bi se naši srednješolci otresli tuje miselnosti ter bi se y medsebojnem občevanju posluževali svojega materinega jezika. Besedo je nato povzel še tov. Bartol, ki je prav tako želel slo-vensMim srednješolcem obilo usipeha pri njihovem nadaljnjem delu. Svoj pozdravni govor je zaključil z besedamu «Na vas pada težka odgovornost, kajti na vaših ramenih leži usoda slovenskega naroda na tem ozemlju.« Pozdravnim govorom je sledilo izčrpno poročilo tajnika tov. Lucijana Vouka, ki je podal celoten pregled dela od prvega občnega zbora dalje ter nakazal smernice za bodoče delo, ki ga bodo morali člani društva izvršiti. Za njim je spregovorila referentka za kulturo tov. Franka Velikonja, ki je poudarila, da se je izmed vseh sekcij najbolj izkazala sekcija za folkloro, ki je sodelovala na več prireditvah, medtem ko so bile druge sekcije precej pasivne. Sledilo je še poročilo športnega referenta tov. Mitje Škrinjarja ter blagajniško poročilo, ki ga je podal tov. Sergij Bace. Po omenjenih poročilih se je razvila med navzočimi živahna diskusija, v kateri je bilo več predlogov, kako izboljšati delovanje društva samega. Navzoči srednješolci so prav tako izrazili željo, da bi se društvo tudi finančno osamosvojilo. Z navdušenjem so bili sprejeti tudi predlogi, da se ustanove nove sekcije, in sicer veslaška in plavalna sekcija ter tamburaški zcvr. Med diskusijo je podal tov. Julko Kozem kratek pregled o življenju in delovanju dijakov v Dijaškem domu. Diskusiji so sledile volitve novega odbora. za predsednika je bil izvoljen tov. Elio Fornazarič, za tajnico Alba Sluga, za načelnico Livija Mohorčič, za kulturnega referenta Mara Novak, za blagajnika Franc Ažman. V nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Ervin Gustinčič, Stojan Berce, Franka Velikonja in Humfeert Kalc. SLAVA PADLIMA BORCEMA! Im. Jati PlciSeli ČVRSTO STRNJENI V OF bomo nadaljevali z delom V tem tednu je zasedal glavni odbor Osvobodilne fronte, za III. okraj. Prerez preko vsega delovanja v preteklih mesecih je v izčrpnem ’in zgoščenem poročilu pedala tov. Valerija Kocjamčič-Spela. Prikazala je tiste činitelje, ki so soodločali, da se je Osvobodilna fronta po udarcu s strani kominformi-stične agenture tako okrepila. Povezala jih je v tri točke. Prva je prikazala splošno situacijo v svetu, kjer nastopa Jugoslavija kot edini resnični činitelj miru. V drugi točki je prikazala politiko Sovjetske zveze in oeraz njene škodljivosti pri nas na Tržaškem. V tretji točki je razčlenila, zakaj so se ljudje pričeli znova oklepati Osvobodilne fromfe. V- Kaj delajo n Z veseljem ugotavljamo dejstvo, da se otroci povsod radi odzovejo našim vabilom za delo in sodelovanje v pionirskih družinah. Kljub veselju in dobri volji pa včasih ne uspemo popolnoma. Marsikje se pojavijo razne težave, ki jih moramo s potrpežjivostjo odstranjevati. Drugod pa bi jih sploh ne bilo, če bi se odrasli malo bolj zanimali za želje in hrepenenje najmlajših in bi jim ugodili. Pionirski sveti, ki smo jih postavili v nekaterih krajih, da bi ponirsko otroško organizacijo plodneje razvijali, ponekod že delajo. Predvsem so pričeli z delom za novoletno jelko. Tako se nekatere pionirske družine pripravljajo, da bodo priredile svojo samostojno prireditev v korist novoletnega obdarovanja. Pionirji so kaj radi sprejeli to dolžnost in se vedr.o vestno udeležujejo vaj. Tako nas bodo najbrže razveselili v decembru otroci iz Sv. Jakoba in Bocola, iz Lo-njerja, Padrič in Gropade; v Plavjah se nekaj učijo in tudi mnogo veselja do dela in si postavili obveze. Takoj so šli na delo. Krožek ročnega dela je že začel delati, tudi pevski zbor je že imel svoje prve pevske vaje. V Barkovljah pa smo prav te dni postavili samostojno pionirsko družino, izvolili odbor in se dogovorili kaj bodo delali. Prav odločno so se oprijeli dela in zadnjih priprav za svojo prireditev. Prav tako nočejo zaostajati otroci iz Bocola in so se odločili, da se bodo pripravili z lepo igrico za svojo prireditev. Tudi na Kolonkovcu so prav pridni in jih moramo pohvaliti. Deklice bodo začele z ročnim delom in izdelovale bodo igračke za svoje najmlajše prijateljčke. Tudi v Barkovljah se pionirke lahko postavijo s tem, da hočejo z lastnim delom, ko pripravljajo igračke, napraviti obdaritev najmlajših čim lepšo. Tako nam uspeh dela v posameznih krajih dokazuje, da se lahko dela, dosežejo uspehi in nadaljnjem poročilu je kritično prerraotrila podrobno delovanje na terenu, in tudli tu ugotovila uspehe na organizacijskem' področju, ki so rasli vzporedino z uspehi na političnem področju. Člani OF so se udeležili vsega akcijskega dela in se zlasti odlikovali v pomoči stavkajočim v februarski stavki (nabirali so v denarju in blagu, razkladali in razdeljevali so živila), y pripravah za 1. maj, za dan slovenske kulture, za pionirski praznik, V delu za počitniške kolonije in za razširitev demokratičnega tiska. V šolskih vprašanjih je Osvobodilna fronta tesno sodelovala z roditeljskimi sveti z žensko organizacijo. Uspelo jim je razen v dveh, treh redkih primerih, prepričati starše slovenskih otrok, da jih pošljejo v tisto *olo, kamor spadajo otroci slovenskih staršev. Tudi na sindikalnem področju, v pomoči, ki jo nudi delavcem in delavkam, so doseženi uspehi, in to kljub objektivnim težkočam. Za deseto obletnico Osvobodilne fronte pa se bo storilo vse, da se bodo te težkoče premostile/’ V potrdilo za to pa so vsi dosedanji uspehi in hotenje našega ljudstva, ki bo dalo vso pomoč, da bi 10. obletnica Osvobodilne fronte bila taka, kot si jo želi. V ta ramen je bil tudi sprejet tekmovalni načrt v okrajnem merilu III. okraja. Tovariši so živahno nastopali v diskusiji, kjer so se globlje osvetlila vsa politično-organi-zacijska vprašanja. Kot iz referata, tako se je tudj iz diskusije videlo, kolika požrtvovalnost preveva naše ljudi, ki se ob vsaki priliki zavedajo svoje dolžnosti in v tej ali oni obliki prispevajo k utrjevanju Osvobodilne fronte ter vsega demokratičnega pokreta na Tržaškem. Nekateri se zlasti odlikujejo v prostovoljnem delu, kar je vredno posnemanja. Na podlagi tega ukrepa bo začasno odpuščenih 5 delavcev, vsem ostalim bo pa zmanjšan delovni urnik; tako bodo odslej naprej delali delavci topilnice samo 24 ur tedensko, namesto 29 ur kot doslej; prav tako se bo znižal delovni urnik tudi ostalim delavcem, in siceT od 48 ur na 40 ur tedensko. Z znižanjem urnika bo seveda znižana tudi plača, kar pomeni za prizadete delavce hud udarec. Poleg tega pa obstaja še celo možnost, da se položaj v podjetju Kozmann zaostri, če bi v kratkem ne prišlo do rešitve problema novih naročil. *. Kako mislijo odgovorni krogi rešiti to vprašanje? Dijaški dom se bo izkazal. Bar-1 doživi mnogo veselja, če se le kovljanska družina pa nas vaoi rja svojo prireditev, ki bo 30. novembra ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah. Pa tudi drugače je zaživelo pionirsko življenje. Tako smo pretekli teden ustanovili pionirsko družino za Padriče in Gropado. Bilo je zelo lepo na sestanku. Otroci so pokazali delo prične z dobro voljo in pravim razumevanjem. Želeli bi, da bi bil odziv povsod tak irj da bi premagali čimprej razne ovire. Pri vsem pa ne smemo pozabiti pohvaliti tudi tovarišiče, ki delajo z otroki in žrtvujejo čas, zato da bi se najmlajši Tudi podjetje Kozmann odpušča svoje uslužbence Pred približno tednom dni je vodstvo podjetja Kozmann javilo članom odbora v podjetju, da bo moralo že v prihod- njih dneh začasno odpustiti z dela večje število svojih uslužbencev; vzrok tem začasnim odpustom naj bj bilo pomanjkanje dela, oziroma novih naročil. Istočasno je vodstvo pod. rod čimbolj pripravil za svoje j jetja javilo, da namerava delo v bodočnosti, I skrajšati tudj delovni urnik. Sitneža Bilo je dve ura popolnoči, ko sta se 231etni Silvano Sardo, stanujoč v Ul. Veltro 29 in 26-letni Bruno Trampuš, stanujoč v Largo Pestalozzi 3 odpravljala proti domu. Iz nam še neznanih razlogov sta pa nenadoma menjala svoje načrte fer sklenila, da obiščeta, čeprav že ob tej pozni uri, svojega prijatelja Karla Mahneta, stanujočega v Spodnji Magdaleni štev. 103, ki se je prav tedaj mudil v družbi neke Viktorije Bobini, ki stanuje v Ul. Molin a vento 70. Kot je bilo pričakovati, se omenjeni Mahne, ki je bil v tako prijetni družbi, prav gotovo ni razveselil tega nočnega obiska ter je hotel na vsak način Oba prijatelja čim hitreje odpraviti. Toda kot nalašč sta oba prijatelja ostala trmasta ter se nista, kljub odločnemu nastopu Mahneta, hotela posloviti. Prišlo je do prepira in končno je Mahnetu uspelo odsloviti nezaželena obiskovalca. Bil je prepričan, da se ju je na ta način vendarle rešil. Toda kakšno je bilo njegovo razočaranje, ko je po svojem odhodu od' omenjene Viktorije Bobini naletel pred hišo ponovno r.a oba trdovratna prijatelja. Svidenje seveda ni bilo prisrčno in razgovor med tremi je bil ves bolj vroč, dokler ni Mahne zapazil, da je Sardo potegnil iz žepa dolg nož, s katerim ga je hotel zabosti v trebuh. S hitro kretnjo se je izognil nevarnemu zamahu ter pričel klicati na pomoč K sreči so bili v bližini policisti. Tovariš Prašelj je doma iz Doline, kjer se je rodil 22. oktobra 1910. Kot zaveden Slovenec je vstopil 7. februarja 1944 v partizanske vrste. Padel je n borbi z Nemci kot borec IX. brigade 26. novembra 1944 v Drgav-nem Selu. Tm. Ugo Biattoli v: o Rodil se je v Devinu 2. aprila 1924. V partizane je vstopil 6, septembra 1944. Svoje mlado življenje je žrtvoval kot borec VDV IX. korpusa 26. novembra 1944 na položaju. Slava njunemu spominu! STRELSKE VAJE NA SESLJANSKEM STRELISCU TRST, 20. (PIO) — Na protiletalskem strelišču v Seslja-nu bodo streljali s strojnicami 27. in 30. novembra od 8. do 17. ure. STRELSKE VAJE NA STRELIŠČIH V BAZOVICI, V SES-LJANU IN MALEM REPNU TRST, 24. (AIS) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali. ,s .karabinkami 27-.,-38., 29., in 30. novembra 1950 od 7. do 17. ure. Na sesljanskem strelišču bodo streljali s strojnicami 27. novembra 1950 od 8. do 17. ure. Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z metalci min 1. decembra 1950 od 7. do 17. ure. KI RADIO I! JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc> NEDELJA 26. 11. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45; Jutrišnja glasba; 8.00: Operetna glasba; 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Odlomki iz simfoničnih Suit; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba Po željah (slov.); 12.45: Poročila v italijanščini; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Mladinske skladbe; 13.30: Pionirska ura: Podnebje na zemlji postaja toplejše (slov.); 14.00; Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje: Nastopi tamburaški zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« iz Trsta; Slušna igra . Ingolič: «ze-ja»; Reportaža: Pred volitvami v SIAU (slov.); 18.30: Veseli zvoki; 18.45: Poročila v hrvaščini: 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - Poročila v slov.; 19.45: Narodne pesmi; 20.00: Glazunov: Ples letnih časov - suita op. 67: 20.45: politični pregled (ital.): 21.00: Iz opernega sveta; 22.00: Soortni pregled (ital.); 22.10: Pestra večerna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Plesna glasba; 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 14.30: «V imenu božjem«, John Wayne. Excelsior. 15.00: «Dvanajst jih je, ki ga kličejo očka«. Fenice. 14.30: »Ljubimci zakopa- . nega mesta«. Filcdrammatico. 14.30: «Nobene-ga usmiljenja z zakonskimi možmi«. R. Russel, R. Cum-mings. ss Alabarda. 13.30: «Greh Lady Con-sidyne», Ingrid Bergman. Armonia. 14.15: «Vedno si se lagal«, M. 0’Hara. M. Douglas. Garbaldi. 15.00: «Glasba za tvoje sanje«, D. Day - Technicolor. Ideale. 15.30: «Po srebrni reki«, E. Flynn. Impero. 13.15; »Kronika ljubezni«, Massimo Girotti. Italia. 14.00: «Trdnjava se pre. da«, D. Lamour, W. Holden. Kino ob morju. 14.30: «Praznik». Savona. 14,00: «Cudoviti stude- denec«. G. Cooper. Viale. 14.00: «... in življenje teče dalje«. C. Colbert. Vittorio Veneto. 14.00: ((Veliki grešnik«, Gregory Pieck, Ava Gardner. = Adua. 14.00: «Mornar Simbad«, D. Fairbanks. Azzurro. 14.00: «Akcija se nadaljuje«, P. O’ Brien. Belvedere. 14.30; ((Srečanje v Baa-tanu«, Lana Turner. Marconi. 15.30: ((Ženščina« Ma ria Felix. Massimo. 13.00: «pomlad», Jeanet-te Mac Donald. Novo cine. 16.00: «BU sem vojni zaročenec«, Odeon. 14.00: «Izgubljen! lju- bimci«, Vittoria. 14.00: ((Tatovi koles«. Sv. Vid. 14.00: «Dva moška in eno dekle« - Technicolor. Venezia. «Crna slonova kost«, F. March, KOLEDAR Nedelja 26. novembra Konrad, Zdedrag Sonce vzide ob 7.18, zatone ob 16.27. Dolžina dneva 9.08. Luna vzide ob 17.18, zatone ob 9.24. Jutri ponedeljek 27. novembra Virgilij, Vedrana Seja okrajnih tajnikov OF bo 27. t. m. ob 14 na sedežu tajništva v Ul. R. Manna 29. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH Pevski zbor bo imel pevsko vajo izjemoma jutri v ponedeljek 27. t. m. Pionirska prireditev bo v četrtek, 30. t. m. ob 20. uri v društvenem domu (Frar.klovo). Miklavževanje bo v društvenih prostorih v soboto 9. decembra. Pripravite za to priliko darila. SHPZ PREDAVANJE ZA PEVOVODJE Danes 26. novembra t. 1. bo ob 10 dopoldne v Ulici R. Manna 29 predavanje za pevovodje. »PRAKTIČNA NAVODILA PEVOVODJEM« je naslov predavanja tovariša Milana Pertota. Za razlago predavateljevih izvajanj bo služil Komorni zbor pod vodstvom U. Vrabca. * * GLAVNI ODBOR SHPZ bo imel v četrtek 30. novembra 1950. ob 16. uri v običajnih prostorih svojo drugo redno sejo. PIONIRSKA PRIREDITEV Pionirska družina iz Barko-velj vabj vse svoje prijatelje na svojo prireditev, ki bo v četrtek 30.XI. ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva. Prireditev bo v korist novoletne jelke. SINDIKALNE VESTI Člani organizacijskega odbora za ustanovni kongres Zveze razrednih sindikatov naj se zberejo jutri 27. t. m. ob 19 v Ul. R. Manna 29. URADNE OBJAVE PREKOP GROBOV. Prekopali bodo na občinskem pokopališču pri Sv. Ani grobove. XLI. kripte (II. polje), 'kjer so posmrtni ostanki pokopanih med 31. oktobrom 1940 in 11. decembrom 1940. Do 16. decembra t. 1. naj vložijo prošnjo oni, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke svojcev v nove grobove, hraniti morebitne nagrobne plošče in spomenike, na administrativni oddelek občinskega tehničnega u-rada, odsek za pokopališča, Ul. del Teatro 5-III, soba 43. Pc tem roku razpolaga z grobovi mestna občina. Uto velja za občinsko pokopališče v Skednju na III. polju (4. vrsta), kjer ležijo posmrtni ostanki pokopanih med 2. oktobrom 1939 in 2. januarjem 1940. Prošnje je treba vložiti do 23. decembra t. 1. imiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiniiiiiiiiiMiiiiiiiini) MALI OGLASI GREM KRPAT IN LIKAT na dom. Naslov na upravi lista. NAJNOVEJSI IN NAJHITREJS1 STROJ «Union» za popravljanje nogavic - 17.000 lir: Trst, Ul. Commerciale 3, dnevno od 10. do 12. MLAD ZAKOinSKI PaH lSCci PRAZNO SOBO v centru ali oko. lici. Naslov na upravi lista. URE NAJBOLJŠIH ZNAMK prodam. Naslov na upravi pod «Prodam». MODISTKA izdeluje, modernizira klobuke po zmernih cenah. Trg Goldoni U-HI. PISALNE STROJE prodam, izred. na prilika. Ul, Corridoni 6. III., Batagelj. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Uprava SNG vabi člane prosvetnih društev v mes^ k vpisu za abonentske predstave v škedenjski dvoram-Člani naj se prijavijo čimprej pri svojem društvu au pri SHPZ, Trst, Corso Garibaldi 4, IV, Abonenti dobijo posebne izkaznice, ki bodo velja« navadno za drugo ponovitev (tretjo predstavo) vsake^ ve igre. Ako abonent ne more k predstavi, lahko odoa svojo izkaznico drugi osebi. Morebitne spremembe se bodo objavljale v časopisju. Te predstave bodo poj ugoomsr ših cenah: prvi prostori 150 lir, drugi prostori 100 W» abonente ne bo stojišč. Odborniki in člani društev naj pohitijo z agitiranjem v svojem društvu, ker se bo vpisovanje v kra ključilo. Priglasijo se lahko tudi člani tistih okoliških društev) ki imajo zadovoljive zveze s Skednjem. JERNEJ in ANTONIJA KOŠUTA iz Sv. Križa št. 12 praznujeta danes ZLATO POROKO. Ob njunem jubileju jima čestitajo in kličejo še na mnoga leta sinova, hčerke, snaha, zet je, vnuki in vnukinje. Sv. Križ, 26.XI.1950. MIHAEL | in = MARIJA SKRK | iz Saleža št. 57 praznujeta = 5Oletnico svoje porcke. =j Se veliko let! 5 -'iiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinij Ob tretji obletnici smrti drage hčerke in sestrice Marice Pahor daruje za Dijaško Matico družina Pahor 3000 lir. Trst, 26.11.1950 Družina Pahor ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. novembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 5 umrlo je 11 oseb. . Cerkvene poroke:., trgovec Arturo Sainčk in gospodinja Nadezda Bekiš. ' Civilne porokep 'pomorščak Vitaliano Zaratin in uradhica Benvenuta Radivo, železničar Giuseppe Carraro in gospodinje Bruna Teagene. železničar Lorenzo Carraro in gospodinja Marija Sosič, železničar . Loris Carraro in gospodinja Romana Soapin. Umrli so: 66-letni Anton Cotič, 63-leina Tereza Godina vd. Visiani, 78-letna Ersalia Ghez-zo vd. Moscheni, 85-letna Amalija Kovač vd. Košuta, 41-letna Milena Stanta por. Baučer, 4 mesece stara Sonja Giacopci, 72-letni Lorene Pečar, 79-letna Adelajde' Zobec vd. Pagnacco, 77-letni Giovanni Michelazzi, 65-letni Gino Fillini in 56-letni Alessandro Corsini., SLOVENSKO NARODNO gledališče za Tržaško ozemlje Danes 26. t. m. ob 20 gostovanje v gledališču kopru z igro Mirka B o ž i c a ti Ihnih » Vlogo Mire Novakove iSra Zlata Rodoškova 16 Gledališče Verdi Danes 26. t. m. bo predzadnja predstava .# vega »Ernanija« za < in ostalo sorodstvo. oJ Pogreb dragega pokojnika bo danfa„26‘ 11.30 iz hiše žalosti, Ul. Costalunga št. 119-Trst. 24 11. 1950. A VEČER NAŠIH LITERATOV V KOPRU Tako lepo, tako domačo, tako prisrčno je donela v četrtek zvečer v koprskem gle. dališču čista in naša slovenska beseda, da sem jo poslušal ves zavzet kot v otroških letih pravljico iz ust babice. Res, kot pravljico, ki se je Uresničila, ki sem jo pomagal uresničevati tudi sam v gozdovih. Ni bilo lahko to u. resničr-n širili kot oboroženi borci za svobcdo tudi lepo slovensko besedo. Oglasil se je Cankar iz Ust tov. Mileta s svojim Pobom Klepcem. Ta se je bil Prebudil v partizanih, ki niso ™li nič več zadovoljni hlapce. umikali v varno kritje gozda. Ker smo bili tudi borci za širjenje partizanskega tiska, smo pred napadom pripravljali gradivo za brigadno glasilo «Za Vojkom«, V naglici sem vse.: skupaj spravil v majhen papirnati kovček in odnesel s seboj. Bilo mi je vse to gradivo prav tako drago kot puška, ki sem jo imel v desni. Iz kritja male hišice smo se zdaj eden, zdaj drugi z Vso hi- trostjo spuščali po čistini proti globoki drči gozdnega voznika. Tu ni bilo časa za oklevanje, četudi je travnata ruša poskakovala, kot bi jo na gosto prebadal s šivankami od spodaj navzgor. Ko je prišla vrsta name, sem se šele prav zavedel — velikega trenutka. Tri stvari sem imel, katere je bilo treba prenesti tam sko. zi: puško, kot največjo zaščitni, co, kovček z gradivom za našo pisano partizansko besedo — in življenje. Moja dolžnost je bila rešiti vse troje. Čudno me je vsega prešinilo. Pobožal sem puško in jo trdo stisnil v pest, pogladil kovček z gradivom, le nase — na življenje — nisem y tistem velikem momentu prav nič pomislil. Pognal sem se v čistino z ledeno mirnostjo. Dosegel se rob gozdnega voznika in se vrgel z glavo naprej v jarek. Prav tedaj sta oba nemška mi. traljeza znova besno zareglja-la. V levem kolenu sem začutil močan sunek, nekaj nevidnega pa je siknilo skozi kovček. Ko som se hotel nato leže vzravnati v jarku, da bi se splazil naprej, mi je leva noga odpovedala. Prav pod pogačico levega kolena je šla krogla strojnice. Ni me vznemirilo in sem si mislil, bo že šlo kako. Pogledal sem še puško, kj je bila cela. v kovčku pa je bila prav sredi opazna majhna luknjica. V tistem momentu sem se za. čutil neznano močnega. Se sem živ. četudi teče kri v čevelj in moči zemljo, za katere osvoboditev se borim. Iz vrhov smrek se je kar sipalo drobnih vejic, ki so jih sekale krogle sovražnih strojnic. Zdelo se mi je, da mj kažejo pot naprej naprej — v nadaljnjo borbo za svobodo in za našo besedo. Pričel sem se plaziti dalje. Rdeča sled krvi je ostajala za mano v jarek. Kakih dvajset metrov naprej sem dobil negibnega tovariša, ki mu je krogla prebila glavo. Iz ust mu je še polzela penasta kri in se strjala na tleh. Presunilo me je in nekje v notranjosti se je malahko oglasilo: Ti si še živ, tovariš pa je žrtvoval vse. Pojdi dalje, reši puško, kovček z gradivom in sebe ter piši in se bojuj št naprej. Zo takrat sem za partizanski dnevnik napisal kratek spomin. Ob poslušanju naše lepe besede na literarnem večeru se je v meni znova oglasilo naročilo padlega tovariša. Takrat sem po vrnitvi iz bolnice «Fra. nja« uredil prestreljeno gradivo in izšla je številka brigad. nega glasila «Za Vojkom«. Pobožal sem jo kot otroka, ko je bila pred mano na mizi. Gradivo je bilo ranjeno, kot sem bil ranjen jaz. Ni ga mogel uničiti združeni sovražnik, kot ni megel uničiti oboroženega upora jugoslovanskih narodov. Skozi kri padlih tovarišev, skozi plamene gorečih vasi smo še kar naprej prenašali našo slovensko besedo in se borili za njeno in našo svobodo. Zato pa nisem smel in ne mogel tega zamolčati ob tednu slovenske kulture. Bila nam je takrat ta beseda luč in vodnica skozi vso dolgo in hudo borbo. Zato sem jo ves zamaknjen poslušal, ko je vrela iz ust naših literatov in odmevala od sten koprskega gledališča. Občutil sem,' vso njeno veliko moč in z Zupančičem pomislil: «Beseda je izšla, izšla med nami res! Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes!« OGAREV il Birsa: Vojka Smuc (olje) DANILO KORENIKOV ulnje srečanje Dne 25. novembra 1944 sem v prvih popoldanskih urah prijezdil do štaba III. bataljona III. prekomorske brigade, ki je bil nastanjen v na pol porušeni koči v Manderičestaje. «Zdravo, naš maršal!«, me je po svoji stari nagajivosti pozdravil tovariš Radetič ter mi pridržal konja, da sem raz-jezdil. Navzlic jesenskemu dežju, ki je nalival, so me p-red kočo obkrožili znanci in tovariši ter kar hiteli vse kri. žem z vprašanji in s pripovedovanji. ■ . «Ali res, da tam zadaj v Drnišu kar dežujejio švabske granate, ki nam tu frčijo črez glave?« «Ali je bilo tam kaj škode pri naših brigadnih skladiščih?« «Kje si smuknil tako lepega konja?« «Veš, da jo tvojega borca Grudna ranilo in da 3e Jermen obležal ubit od mine, ko sta hotela ujeti nekega švabskega konja in sta nevede zašla v minsko polje?« OB 50-LETNICI ROJSTVA IN 30-LETNEM DELU AVGUSTA ŠULIGOJA Umetniški zborovodja, ki je povedel najbednejše slovenske otroke do svetovnega slovesa Te dni je praznoval v Ljub Hani mladinski pevovodja in pedagog Avgust Šuligoj svoj petdeseti rojstni dan. Njegovo ime je znano širom po vsej Sloveniji. Neštetokrat si ga v dobi med dvema vojnama slišal izgovarjati skupno z imenom «Trboveljski slavček«. Ti dve imeni, njegovo, TBOfT SREČANJA S SLOVENSKIMI USTVARJALCI Slovenska pesnica Lili Novy živi v Ljubljani. Za svoje literarno udejstvovanje je bila nedavno odlikovana z Redom dela. o svojem življenju in prikritem' začetnem ukvarjanju z literaturo mi je pripovedovala ob slučajnem obisku na nje-neni domu. v ji je že zelo zgodaj umrl. mame sta živeli pn dedu. Ko K bila malo večja, so jo poslali V Rutov internat, iz katerega se ,e Po nekaj letih vrnila domov ln se pričela pridno učiti jetike. Tako je doraščala.v letu 1911 Ta se je poročila z avstrijskim lastnikom Edvardom Novgjem. ie po rodu Ceh in je poslej lll;ela z njim nekaj časa na Re-kasneje pa v Pragi in na Du-naiu. Tako je prišla v svet. Ve- UlTnovt *ka mesta, v katerih je živela, ?° H marsikaj odkrila. Po nekaj etifi pa je ves ta velemestni ^Up zapustila in se vrnila v ylublja.no, kjer še danes živi ustvarja. Med vsem tem časom je seve• ® Pridno pisala, vendar razen ^e0a kroga nihče ni vedel za No je slovenska Moderna došola najvišje vrhove («Podobe a sanj«, «v zarje Vidove») in o so že trije »pevci iste pomla-ai)> bili pod črno rušo, je zače-1(1 Prevajati v nemščino prav nnhova dela. V letu 1923. je Trevedla prve Zupančičeve b®smi, pa tudi prevod Prešernega «Sonetnega venca« je m^tai v iem iefU Leto kasneje se je seznanila * Ottom Schwaizerjem. Poka-mu je nekaj pesmi. Vzel j*!* je in jih kmalu na to obja-m V reviji «Wester-manns-Mo-j Qtshejte», ki je izhajala v Ber-Poslej je še bolj delala. °*mc jo začele prinašati nje. originalne pesmi v nemšči-> kakor tudi prevode še neka-(«p druge revije in časopisi kj higer Presse«, vMorgen-u/dt«, «Die Biihnen, Moderne WeI‘» jtdj. nJ'a^° *e bilo literarno udej-ff^Vanje do njene prve knjige. m Pa so se 1933. leta zbrali na ”9resu pEN-kluba v Dubrov-36 izž(a niena Prva knjiga » etter aus der, slowenischen V njej je objavila ne-p’ Svodov Cankarjevih, Zu-Uih evih, Kettejevih, Murno-. in Gradnikovih pesmi. Po-be5n,Ča izd svojimi oportunističnimi in aktualnimi potrebami. Kakor kaže, je zlom italijanskega ob sarstva v Afriki le neznatno i« samo formalno pripomogel osvobojenju irj sreči afriški narodov. d.« \frfUArirmU' Reka s pristaniščem leta 1650 m mm tmm Jutieslevnnslil filmi Nacistična taborišča z vsemi svojimi strahotami smo po vojni že večkrat gledali na filmskem platnu. To tematiko . zajema, poljski film «Oswjeczin», angleška filma «ZaAuinjeno srce« in «Leseni konju ter številni dokumentarni filmi. Isto tematiko obravnava tudi novi jugoslovanski film «Rdeči cveta. Vendar je kljub isti tematiki, neka bistvena razlika med jugoslovanskim filmom in med ostalimi filmi te vrste. Jugoslovanski film »Rdeči cvetu ima pred njimi veliko prednost, da ga prepaja neka borbena vedrina in prodornost misli in dejanj. Nezlomljive težnje jetnikov po osebni svobodi se zlivajo s težnjami po osvoboditvi zasužnjene domovine. Tudi misel na beg se prepleta z željo, da bi prispevali k borbi, ki jo bijejo tovariši doma. Vsebina filma je vzeta po romanu Otona Bihajlija Meri-na «Na svidenje v oktobru». Predelava romana v Scenarij je bilo težko delo, ker roman «Na svidenje v oktobru» ni zgrajen na eni zgodbi, temveč na celi vrsti zgodb in zaokroženih dogodkov. To Se filmu tudi pozna, vendar ne šibi njegove elementarne moči, s katero deluje na gledalca. Posvečen je ujetnikom vseh narodnosti, ki so trpeli po nacističnih taboriščih. Nastopajoče osebe so jugoslovanski vojaki, oficirji, generali, ki jih je ob zlomu stare DAMIR FEIGEL če Skočir je bij updkoje-Skromma pokojirJina mu volila najmanjšega skoka ojnic. Dve četrti vsako jo. Nič več, nič manj. ni spomin na minulo na-in neučakljivo pričakana slednje sta mu poma-prenašatj morečo vsaikda-med tednom, o je šlo teden za tednom, r ni prišel tudi za Sko-tisti veliki dan. etje. Sonce je neusmiljeno kalo. Da ubije čas in si če z utrudljivim izpreho-potrebno razpoloženje za počitek, je stopal Skočir nojem po mestnih ulicah, car vedno, je tudi to pot na litrček, ki g® je pa [ Skrbno porazdeliti na lededji. to misli se mu je vrinilo loma trpko spoznanje, o na telo misliš!« Si je «Ali nimaš višjih pole-Ali te je res sam mate-em?» Prav tedaj je šel mi- mo umetniške razstave. Sklenil je, da jo obišče. Srečen, da ute-ši z obiskom to svoje nepričakovano hrepenenje, jo je mahnil proti vhodu. V prostorni veži je spal za mizo vratar. Ne, bil je najbrž blagajnik. Vratarju bi zadostovala stolica. Obisk je bil torej združen z vstopnino. Skočir se ni hotel vrniti. Izobrazba stane, Segel je v žep po listnico, da se oddolži za svoje izobraževanje v umetniškem svetišču Blagajnik za mizo tik vhoda je pa spal, spal je tako trdno, da Skočirju ni dalo srce buditi spečega blagajnika. Saj lahko plača vstopnino tudi potem, ko bo zapuščal razstavo, vstopnina se izpremeni v izstopnino in on navaden meščan, obogati na ta način slovenski jezik z novo besedo, z novim pojmom. Sosed Trpin, ki si je bil že ogledal razstavo, ga je prav sinoči opozoril na lepo, večjo sliko brž v prvi dvorani na desni od srednjeveškega kamina blizu okna, »Perice ob reki« so izredno lepa, slika, ki je sama vredna dve vstopnini, je zatrdil sosed. Tu je srednjeveški kamin blizu okna. Tu torej naj bi visela tista krasna slika, ki jo j« Skočir sir.oči, preden je bil zaspal, v polsnu tako jasno videval pred sabo: tri perice, ena je žmikala, druga izplakovala, tretja izžemala. Skočir je Iskal perice, toda iskal jih je zaman. Seveda utrudile so se in odšle po končanem delu domov, se je pošalil. Toda njegovo oko je še vedro begalo po okolici srednjeveškega kamir.a. Na mestu, označenem mu po sosedu, je visela popolnoma drugačna slika. Lisrtič v desnem spodnjem kotu slike je zatrjeval Skočirju, da Je to «Gozdha steza ob prvem zoru«. Sam se še ni bil odločil ne za «Perlce ob reki« ne 2a «Gozdno stezo ob prvem zoru«, V mislih je obrnil sliko, postavil se je bil tako rekoč r-a stališče oziroma visišče pajka pod stropom in glej, slika je predstavljala: «Skrbno gospodinjo, ki pripravlja svojim o-trokom zajtrk«. Sele obrnjena slika ga je prepričala, da je bil zabredel v oddelek, kjer so razstavljali futuristi svoja dela. Po tej ugotovitvi se je postavil kratko in malo na glavo in motril vse razstavljene slike na tem oddelku s tega naglavnega stališča, krstil jih po svojem nazirarju in se kmalu prepričal po pregledu seznama, da ni bil pogodil niti ene slike. Njegovo «Venero v kopeli« je n.pr. označeval imenik kot »Ugasujočo smotko«, njegova «Vaška šivilja« pa naj b[ bila po istem izkazu «S smučmi v dolino«. Skočir se je vedno bolj razvnemal. Kaj je pravilno, kaj resnično? Kar je gledalo in vi- devalo njegovo ako na platnu, ali kar je označeval izkaz? Se en pogled na desno, še en pogled na lev o in Skočir se je kot pametnejši umikal futurizmu in zapuščal ves zmeden počasi svetišče. Futuristi kvarijo okus za lepoto navdušujočemu se ljudstvu se Je jezil Skočir. Sicer pa naj se izživljajo po svoje, se je polagoma umirjal. On sam ne prepreči futurizem, ki pojde preko njega po svoji poti. Ljudstvo se bo že , znalo samo bra- niti. Potolažen -«■» — i n zadovoljen se je bližal Skočir veži. Stol za mizo ob vhodu je bil to pot prazen. Vhodna vrata zaprta. Kaj, celo zaklenjena! Nepreračunljiva irj nepod-kupna usoda ga je bila obsodila na prisilno izobraževanje za dobo ene cele noči v hramu umetnosti, v svetišču desete modrice, modrice slikarstva. In zakaj taka kazen? Ker ni bil plačal vstopnine. Vsaka šola stane, mimo te resnice se ne zmuzne noben zemLjan. Lepo se da modrovati, a vsa modrost ne pomaga nič, z njo ne odpreš zaklenjenih vrat. Skočirjev sosed bi si že znal pomagati in še vesel bi bil, da ga je bila usoda zaprla k trem «Pericam ob reki«. Sedaj še gre. Dan se počasi nagiblje k večeru. Toda čez dve uri. Tema b0 postajala vedno večja. On pa sam v prostornih dvoranah, sam v temnih sobanah, sam na «Gozdr4 stezi«, ki jo razsvetljuje ne prvi zor, pač pa edino le »Ugašujoča smoka« iz uradnega seznama. Ali res ni nobenega drugega izhoda? Ni ga, kajti, žal, so tudi velika steklena vrata na dvorišče zaklenjena. Skočir je sedel na stol za mizo ob zaprtem vhodu. Prigovarjal si je hladnokrvnost, kajti te tako lahko obvlada položaj. Dve možnosti mu ostajata. Priklicati ljudi, da ga rešijo iz tako prostrane palače, ali pa prenočiti v najobsežnejši ječi. Prvo je tvegano, drugo nerodno. Ce stopi v prvem nadstropju na hodnik sredi pročelja, ga res takoj opazijo šetalci, obve-ste policijo in izpraševanja in zapisnikov ne bo ne konca ne kraja. Pred vsemi uradnimi čini, od navadnega orožnika do šefa samega, se bo moral zagovarjati in nehote lahko spravi v zadrego še blagajnika, ki je bil zaspal na svojem službenem mestu v uradnih urah. Kako lahko izgubi ta lahkomiselni uradnik službo. Uradnik brezpo seln, vsa njegova družina pahnjena v bedo in kdo bo odgovoren za vso to nesrečo, če ne on, blebetavi Skočir. Ne, zaradi morebitnih nedolžnih otročičev ne ovadi nemarnega uradnika. Preostaja mu torej edino še prenočevanje v poslopju, ki mu nudi za er.o samo noč nič manj ko dvajset dvoran in sob. Pri vsej razsipnosti glede prostornine bo moral spati z glavo počivajočo na mizi. Skozi majhna stranska vratca, ki jih Skočir zaradi polute-rne ni bil prej niti opazil, je stopil v vežo z nasprotne strani neznanec. Mahnil jo je takoj k zakasnelemu obiskovalcu ob mizi. Skočir je začel takoj opravičevat; svojo navzočnost ob tej nenavadni url z neovira. nim vstopom na razstavo, neoviranim pa zaradi spečega blagajnika prav pri tej mizi. »Tisti blagajnik sem bil jaz«, je dejal došlec, «jaz sem namreč čuvaj razstave. 2e štiri dni čakam , da prižene žeja po umetnosti kakega meščana na razstavo, a zaman. Razveselil sem se torej vašega prihoda, a se istočasno zbal, da me prezgodaj zapustite. Podaljšati sem si hotel vašo družbo, hlinil se spečega, zaklenil za vašim vstopom vrata in si tako privoščil izpremembo v tem dolgočasnem vzdušju. Sedaj pa stopiva v najbližjo gostilno, kar preko trga. Osem krčem je v območju dveh sto korakov. V vseh so pivoi. V dveh celo prepevajo. Prav na razstavo prihajajo njihove popevke. V umetniški razstavi sva pa sama — Jaz zaradi poklica, edino vi zaradi umetnosti. Bog vas živi! Takega edinstvenega gosta treba počastiti!« In Skočirja je vlekla nepremagljiva sila, ki se mu ni bila niti predstavila, kakor je to običaj, in ki si ji ni upal upirati, ker je bila uradna, v gostilno. Popila sta litrček rujne-ga. Ker je plačal zapitek čuvaj, da se oddolži za uspelo izpre-membo v svoji dolgočasni in enolični službi, se nj bil prav nič izpremenil Skočirju njegov spored za bližnjo nedeljo. Jugoslavije Hitlerjeva zb/9*? zajela in odpeljala v jeftiiš^. Nacistični vojni stroj jih trebuje. Služijo naj ciljem like Nemčije• če ne, bodo 9; nevali od lakote. Zmašiniz11, ni nemški soldat se ne sPra ([ je — čemu, zakaj? Nje9°l strojnica strelja brez Pre^°i9 nega prestopka ujetnikov budi p ujetnikih še večji odp proti nasilju. Nacisti vedo, da složnim * bedo mogli do živegai GeshP deluje v osebi lagerskega * petana. Ta išče ljudi, ki bi 0^ li pripravljeni, da gredo nemško vojsko, išče čl°v ... ki bi te ljudi med ujetniki * biral. Najde ga v starem Qe ... Inski ;ania ti)i ralu, ki je zavrgel domovi ponos in je gluh za dogaj v domovini. Toda tudi fWr‘ . je budno na straži. Med ujet ki je že organizirala °dP\ proti generalovemu izdajstv.^ proti pogubnim načrtom, ki j\a ima nacistični štab. IznajdlP . je v. vsem. Na skrivaj se Pos j0 šajo vesti iz bojišč, ki 0r£,.o potem med ujetnike. ruskih interniranje postav zvezo z ruskimi ujetniki• nemške vojske jih ne sme najti nepripravljene. Tudi oni boe jo prispevati k poginu Hitlcri ve pošasti. Vpliv partije se širi. V not' ko zavezniški avioni bomba dirajo bližnje mesto in I® j, njihove bombe tudi na tab5’ii šče, se Blažu posreči zbeza^ Preko grebenov Karavank vrne v domovino in zvezo z borci narodno °sv°° dilne vojske. V taborišču £ praznik, ko zvedo, da je sr® no prispel. V kruhu so s PaK tom prejeli to vest. Od oncj7 ‘ kar jim od doma pošiljajo a bra srca, dajo ruskim tovaP šem. Partija ima povsod sV0} ljudi, ki so pripravljene urnr ti za narodovo svobodo in čo. «Mo)a usta so se za VJ. sB zaprla’» pravi ujetnik, ki ga pri kurirski obveščena službi zasačili. Na sestankih razpravlja o uspehih osvD' dilne vojske. Govornik me smer svojega govora, čim nevarnost blifu. Moč Par^rrI je tako velika, da se i posreči organizirati pnre»! in pritegniti zanjo zainima ^ lagerskega štaba. Med te^?erna- dvema pogumninta tovariš posreči, da se vtihotapita vo^0 mo kapetanovo delovno s in najdeta spisek komums , ki mu ga je oskrbel izdal general. „ža. Zavezniška armada se ^ V temni noči pobegne nae . ni štab iz taborišča. Bivši b0, niki prevzamejo oblast, rožujejo se z orožjem, ki ,0, dolgo na Skrivaj zbirali. ^ falskega generala pr paničen strah pred tez nih dejanj. ,ilinv Vse to je zgoščeno v J 0 «Rdeči cvet«. Vse to, akQ Jg. je grozno in strašno, nos1 ^ bi veliko zaupanje V n apr človeštva. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - T elejon 11-32 Sladkor in »prosta cona" Nesmiselne pristojbine in vprašanje uvoznega dovoljenja Koliko bolj se prosta cona ara, toliko ibolj zaprašeno je racje dfeoli nje. Upravljanje 8°riske proste cone je namreč tolikih nepravilnosti, ki ~^n"ajo ali iz premajhne raz-!"r*®0sti upraviteljev ali i’z obnih denarnih interesov, 'gnila med domačo javnost-Predv&ern med delovnim PrehivahtvojH veliko prahu — £wkov na njihov račun, da rje oremo neopaženo mimo, ne “i tudi mi povedali svoje mnenje. Znamo je> ki in svetovalci, ki so Hf„.9edaniem zasedanju občin- 0 prizadevanjih upravnih ^.Sanov proste cone za dobro- tlr% t6 ° li delovanje proste co- sveta sklenili, da bodo gledal- Poskrbeli za njeno izfcolj-tHo-f' predvsem ugotovili ali 5]. “'a cona dejansko obstaja sll‘rn«. kajti če neka stvar ne prj .svojemu namenu, potem lij ^Tavern razglabljanju sle-'q. a je praktično ni. kjj *tn Pa naj malo potr- j0 0 na svojo vest in ugctovi- kj’ *am s0 šle milijardo lir, tfrr,!? bile namenjene v prid ^i coni. le samo ena izmed toli-]e r‘ePravilr.osti, ki so nasta-conS . P°iavom goriške proste ln Za kater,, nosijo polr.o >hov^rnost 'iudie’ ki so ku- i temu mrtvorojenemu , kil. Niv V..man; žgoče ni drugo 'uJl ■ 1, V ^ j vUii rr>°dnarodni trgovin j je sklfa bisti odločujoči faktor, ki fja trgovinske pogodbe z ni *ts]“dnie. ki je prav tako na-0 s pojavom proste cone. in toisivom. Vendar vlada sa-V^rinp tr§uje. Nadaljnje poslo-kgv *° izmenjavo ali na-Cefti° ^aga prepusti veletrgov-• da lahko nakupijo v tuji državi, s katero je bila pogodba sklenjena. Kot je v zahodnem svetu svobodna trgovina zgrajer.a na temelju konkurence, tako je konkurenca vezana na poznanstvo, zveze in končno korupcijo, ziaati tedaj, ko gre za zaslužek milijonskih vsot. Kernu italijanska vlada da koncesijo za nabavo blaga v inozemstvu na osnovi trgovinskega sporazuma, to je, kot smo že rekli, odvisno od dobrih zvez. Navadno dobijo te stvari v roke že priznani veletrgovci, po poznanstvu ali pa si jih ustvarjajo po narodnem pregovoru «denar je sveta vladar«. Nas ne briga, če italijanski veletrgovci nabavljajo blago za druge kraie Italije; za nas je važno predvsem to, da pošiljajo prav isti italijanski veletrgovci blago tudi v prosto cono, ker italijanski upravni organi nočejo upoštevati pravične za- hteve goriških veletrgovcev in jim dati uvozna dovoljenja. S takim svojim ravnanjem kaže italijanska vlada svoje diskriminacijsko ravnanje do gori-škega gospodarstva, kar prav gotovo ni v korist proste cone predvsem pa ne v korist domače trgovine. Goriški veletrgovci imajo dovolj sredstev, kot domačini pa imajo tudi privilegij za uvozna dovoljenja, kateTih jim vladni krogi nočejo dati,, ampak jih dajejo raje «starim odjemalcem« in puščajo ob strani tiste, ki so prvi poklicani, da vodijo gospodarstvo goriške proste cone. Ta groba napaka se ponavlja že dve leti in vendar vladne oblasti nočejo odpreti ušes in ugoditi pravični zahtevi naših gospodarstvenikov. Kaj bj se zgodilo, če bi go-riški veletrgovci imeli uvozna dovoljenja? V tem primeru hi odpadel dobiček, katerega imajo sedaj trgovci z uvoznimi dovoljenji v višini od I5 do 25 lir na kg, kar bi praktično pomenilo, da bj bil sladkor za toliko lir cenejši, ali M vsaj ta «marža» bila nižja, kar bi bilo v korist potrošnika. Naravno je, da take vesti krožijo med javnostjo, vzbujajo nezadovoljstvo in povzročajo komentarje na račun vlade, o kateri pravijo, da dela korupcijo na škodo goriških veletrgovcev, predvsem pa na škodo prebivalstva, ki si je toliko obetalo ob ustanovitvi proste cone. lovanje 0H1 Goriško županstvo sporoča, da bo občinska klavnica s 1. decembrom t. 1. obratovala ob ponedeljkih,, torkih in sredah od 8 do 12, ob četrtkih in pekih od 8 do 13 in ob sobotah pa od 9 do 11. reuoogorsKi k Sv. Ivanu Danes popoldne ob 15 gre pevski zbor iz Podgore k Sv. Ivanu pri Trstu, kjer ga bodo v gostilni zaslužnega prosvetnega delavca Kozmine počakali tržaški prosvetarji. Zboru se bodo priključili tudi člani podgorskega prosvetnega društva in jih bo vseh skupaj okrog sedemdeset. V gostilni nameravajo Podgorci tržaškim gostom najprej zapeti in nato zaključiti izlet s plesom. KINO VERDI, 14.30: «V nebeškem kraljestvu«, S. Reggiani. VITTORIA, 15: «Srca brez mej«, G. Lollobrigida in R. Vallone. CENTRALE, 15: »Severovzhodna vitezi«, J. Wayne. MODERNO, 15: «Mladina ubija«, J. Hanley. EDEN, 14.30: iiZadnji' dnevi Pompejev«, G. Marshall. Predavanje o slovenski glasbi V sredo ob 20 je bilo v prostorih Glasbene šole na Komu št. 8 glasbeno predavanje o slovenski glasbeni kulturi od naselitve do leta 1850. Udeležba je bila številna. Predavatelj nas je v dobro pripravljenem predavanju seznanil s celotno glasbeno umetnostjo pretekle dobe, predvsem o razvoju, ki jo je naša glasba prebredla iz prvih časov ob naselitvi pa do vzpona sredi 19. stoletja. Kakšna je bila glasba starih Slovenov in kakšne inštrumente so uporabljali ni znano. Finžgar je sicer v svojem romanu Pod svobodnim soncem omenil plunko, vendar nihče ne ve, kakšno obliko je imel ta inštrument. Skozi srednji vek se je tako instrumentalna kakor tudi vokalna glasba utopila v glasbenem svetu, ki se je s pomočjo krščanstva razširil tudi v naše kraje, ter izgubila značilne slovenske motive. Med prvimi slovenskimi glasbeniki, ki so dosegli svetovni sloves, je bil Gallus - Petelin. V času reformacije je tudi 1 Trubar dajal nauke, kako je treba peti. Po njem ((kričanje bog ni z dopadenjem poslušal«. Iz protireformacije je znan škof Tomaž Hren. Iz poznejših let pa je omenil skladatelje za pevske zbore, Zupana, ki je napisal prvo opero Belin itd. Ob zaključku predavanja je domača pevka ponazorila predavanje s nekaterimi pesmimi. Na Prešernov tekst pesmi Dekletom in Sila spomina je zapela skladb; Kamila Maška in Vilharjevo Zmaga ljubezni iz njegove operete Jamska Ivanka. Miklavževanje SPD V četrtek zvečer 7. decembra bo Miklavž obiskal Slovensko planinsko društvo v Gorici. Sprejem tega poslanca bo SPD priredilo v prosvetni dvorani v Pevmi. «Prošnje» za darila iz nadzemeljskega kraljestva sprejema gospodar SPD Peter Čermelj na Komu. Ker je Miklavž že v letih in bo ta dan verjetno že tudi utrujen od svojega obiska na svetu, bo v pevmski dvorani, za zaključek svojega dobrodelnega dela obdaril izključno člane SPD. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Za popravilo ure oa pokritem trgu sto sedemdeset tisoč lir Pretekli teden je občinski upravni odbor imel v beli dvorani županstva dve seji, na katerih so odborniki pod predsedstvom župana razpravljali predvsem o vprašanjih notranje uprave. Potem ko so določili prihodnjo sejo jesenskega zasedanja občinskega sveta, ki bo v torek 28. t. m. v dvorani deželnih stanov na gradu, je odbornik dr. Levi podal poročilo o iniciativi pokrajinskega Rdečega križa, ki namerava vpeljati zdravniško pomoč, katere se že poslužujejo osnovnošolski otroci, tudi na^ srednje šole. V svojem poročilu je dr. Levi jasno prikazal vse koristi zdravniške pomoči srednješolcem, ki bo omogočila kontrolo zdravstvenega stanja vseh dijakov in odborniki so v tej zvezi sklenili, da bo občina za poslovanje omenjenega ambulatorija letno prispevala 300 tisoč lir. Nato so odborniki proučili prošnjo telefonske družbe TELVE za odstopitev zemljišča, na katerem bi TELVE zgradila stavbo z dvajsetimi prostori, v katerih bi se nastanili njeni nameščenci. Upravni odbor je prošnjo Sl glavnem sprejel. Občina bo namreč odstopila zemljišče s) Ul. Brigata Pavia, ki je bivša last Bolaffia, in to po ceni, ki jo je določila že za druga zem-lijšča oddana v gradbene namene. Nadalje so razpravljali o uporabi telovadnice Goriške^ ga telovadnega društva s strani dijakov mestnih šol, v glavnem so v tej zvezi sklenili, da bodo omenjenemu društvu za uporabo telovadnice plačali najemnino, in to samo še za šolsko leto 1950-51 v upanju, da bodo nato našli primernejšo rešitev tega vprašanja. V zvezi s popravilom ure na pokritem trgu so odborniki, upoštevajoč izdatek 170 tisoč lir, ki ga zahteva to delo, sklenili, da se bodo na to povrnili in proučili še druge možnosti rešitve tega vprašanja. Pred zaključkom prve ir! druge seje so se še pomudili pri pretresanju nekaterih točk dnevnega reda prihodnjega zasedanja občinskega sveta. Pri otvoritvi zadnje seje pretekli petek je župan dr. Bernardis » kratkim govorom počastil spomin preminulega filologa prof. Lorenzorjija. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Uspehi tekmovanja v tednu za višjo storilnost dela SV. ANTON PRVA KULTURNA PRIREDITEV v dvorani novega zadružnega doma Prosvetno društvo iz Vanganela, ki je imelo nastopiti danes v domači vasi, bo raje prav ta dan ob 15. uri imelo kulturno prireditev Pri Sv. Antonu. Uprizorili bomo Linhartovo dvodejanko ((Zupanova Micka«. Kakor smo že poročali, so pri Sv. Antonu komaj zadnjo soboto pokrili dvorano novbga zadružnega doma. V tekmovalnem zanosu so se zadnje dni potrudili, da so ometali stene, položili nov pod in tako pripravili dvorano za nastop Vanganelcev. S tem so pripomogli, da bo ta prostor služil prvič praznovanju in dvigu tedna slovenske kulture. Dramska družina Prosvetnega društva ((Primorje« v Vanganelu je docela samostojno pripravila to uprizoritev. Sama je tudi oskrbela narodne noše in drugo. Po tem prvem nastopu pri kateri bo igrala tudi domača godba. Ves dobiček te prireditve bo šel v korist novoletne jelke in s tem za nakup daril deci jn pionirjem od Sv. Antona in bližnjih vasi. Poslužujte se krajevnih ambulant Okrajni zdravnik vrši ambu-lančno službo v krajevnih ambulantah po naslednjem sporedu: DEKANI: vsak torek od 13. ure dalje; OSP: vsako drugo sredo od 15. ure dalje; MAREZIGE: vsak četrtek od 15. ure daije; ŠMARJE: vsak petek od 15. ure dalje. Teh ambulant se lahko poslu- žujejo: svojci zavarovancev, ki U. ro iem 3“ morajo predložiti bolniški list, Sv. Antonu bodo (^ ^ njihov. ^ igr^i isto igro še v domači va- I so. si m gostovali z njo se v dru- V>1 11 “ut _ . . gih krajih : cialno skrbstvo Ti morajo ime- M ...... . ... . -Cr, ti potrdilo pristojnega krajev- Na jutrišnji prireditvi priSv. 1 . „ __ ______ Antonu bo nastopil tudi doma-Či pevski zbor z več pesmimi. Po končanem kulturnem sporedu pa bo prosta zabava, pri nega LO, ki ga morajo vsake tri mesece obnoviti. Vsi ostali iz zadružnega in privatnega sektorja. Ne vemo kaj vzbudi v človeku večje zadoščenje kot zavest, da je s svojim ročnim ali umskim delom pripomogel do izboljšanja življenja sebi in še drugim. Prav gotovo ga ni novega človeka, ki ne b; želel tekmovati za ta veliki cilj. Tako tekmovanje je y skladu z naravnim razvojem. Na svetu, v naravi tekmuje vse. Ce vzamemo samo primer iz gozda vidimo, da se tudi tu tekmuje, tekmuje za prostor pod zemljo, tekmuje za prostor in svetlobo nad zemljo. Tako tekmovanje se je razvijalo na podeželju med kmeti, kdo bo imel boljše pridelke, lepšo živino, več sadja in podobno. Kmet se je čutil ponosnega, če je lahko oddal kupcu debelega vola ali mastnega prašiča. Se večjega pomena je tekmovanje v današnjih časih. Grozodejstva nacifažističnega terorja so povsod zapustila polno razvalin in opustošenja. Vsi zavedni ljudje v okrožju so odlično prijeli za delo, da bi tako čimprej zabrisal; vse sledove razdejanja. Skupno z obnovo podeželja so rasle potrebe po novih gradnjah. Kaj kmalu se je pokazala potreba po dobri strokovni delovni sili. Te imamo še vedno premalo. Da se temu odpomore, je okrajni odbor ES že večkrat organiziral tekmovanje za višjo storilnost dela, ki je pokazalo zelo dobre uspehe. Tudi v tednu tekmovanja za višjo storilnost dela, k; je bil od 13. do 19. novembra, so po- 'la roka bo kovala svet... ki, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte ! Ob vaših plečih bo slonelo življenje... * (Jerman govori Kalandru) IVAN CANKAR samezne brigade zidarjev in pomagačev dosegle zelo lepe uspehe. Tako sindikalna podružnica «Edilit», ki je tekmovala pri novi vinski kleti v Skocijanu z dvema brigadama. Prva brigada, ki jo je sestavljalo šest zidarjev in trije pomagači, je pri grobem in dokončnem obmetavanju zidov presegla normo za 164 odst. Druga brigada sestavljena iz 4 zidarjev in enega pomagača, je pri grobem obmetavanju zidov presegla normo za 127 odstotkov. Pri gradnji osnovne šole V Bertokih so tekmovale ves dan tr; brigade. Prva, sestavljena iz dveh zidarjev in treh pomagačev, je v delovnem dnevu zgradila 10.36 kub. metrov opečnega zidu in presegla normo za 244 odst. Druga brigada dveh zidarjev in treh pomagačev je zgradila v delovnem dnevu 8.57 kub. m opečnega zidu ter tako presegla normo za 216 odst. Tretja brigada dveh zidarjev in treh pomagačev je v istem času zgradila 7.08 kub. m opečnega zidu in presegla normo za 173 odst. V opekarni Nardone pri Izoli so tekmovale 4 brigade in presegle normo za 104.4 odst. Sindikalna podružnica cestarjev v Kopru je tekmovala na cesti Križišče - Rižana. Tekmovalo je 61 tovarišev, ki so od zadanih 700 opravili 916 ur in prekoračili normo za 30 odst. Izkopali so skupno 169 kub. m zemlje in jo pripeljali z ročnimi vagončki na dalja, vo od 50 do 100 m. 8 delavcev pa je iztovorilo v 64 urah 64 ton bituma . Tekmovanja so se udeležili tudi delavci gradbenega podjetja v Semedeli s štirimi brigadami. Brigada tesarjev je pod vodstvom tovariša Steffe-ta presegla normo za 25 odst., brigada zidarjev, ki ;c jc vodil tov. Marc pa je presegla normo za 46 Ostali dve brigadi sta presegli normo za 20 odst., tov. Lukežič in tov. Zucca za 12 odst. Te sindikalne podružnice so tako pokazale, da se z organiziranim delom lahko dosežejo veliki delovni uspehi, ki služijo za zgled vsem tistim, ki še ne razumejo pomena socialističnega tekmovanja. Bertoki Za teden naše kulture Ob navzočnosti velikega števila ljudi smo imeli v četrtek zvečer slavnostno otvoritev tedna slovenske kulture. Tovarišica učiteljica Prelogova je imela predavanje o zgodovini slovenske besede. Predavanje so dopolnjevali z razni- mi citati naših pesnikov in pisateljev tov. Golob Zlata in dijaki Kmetijske šole. Ljudje so z velikim zanimanjem sledili predavanju. V petek zvečer smo odprli razstavo slovenske knjige. Na razstavi so knjige prosvetnega društva in tovarišice Prelogo-ve. Kot redkost so na razstavi tudi zelo stare knjige iz leta 1700, katere je tovarišica Prelogova ohranila pred uničenjem skozi vso dobo fašizma. Zato so kot dragocen spomenik, k; je ostal kljub vsemu zatiranju in terorju. Ko so nekateri iz strahu zažigal; knjige, so jih drug; pogumno skrivali in čuvali kot zaklad. Včeraj zvečer smo imeli pionirsko kulturno prireditev, v ponedeljek pa bo zvečer predavanje o socialistični preobrazbi našega podeželja. Na dan republike dne 29. novembra pa Lo slavnostna akademija ob sodelovanju pevskega zbora, pionirjev in vojakov JA. Tako bomo pokazali kako visoko cenimo vse, kar je naše, vse, kar smo z žrtvami mnogih življenj očuvali uničenju in danes v svobod; rase v mogočno kulturno stavbo po vseh vaseh in mestih Istre. V uofiaslllev praznika republike fotografska razstava Ljudske tehnike Za praznik dneva republike organizira okrajni odbor Ljudske tehnike fotografsko razstavo o izgradnji socializma v našem okrožju. Razstava bo otvorjena dne 29. novembra v Piranu. Zvečer pred praznikom republike bodo v obalnih mestih v Kopru, Izoli in v Piranu regate. Vsi čolni bodo okrašeni z zastavami in balončki. Izola Tekmovanje v počastitev volitev SIAU v tovarni Arrigoni Dne 17. novembra je v tovarni Arrigoni 28 brigad začelo tekmovanje za višjo storilnost in za varčevanje materiala. Do sedaj je najboljša VI. brigada, ki dela y oddelku za čiščenje rib. Tekmujejo tudi po vseh ostalih oddelkih m sicer sodarji, mizarji in drugi. Na zaključni dan tekmovanja dne 10. decembra bodo razglasili 12 tovarišev za udarnike. Gospodarska, socialna in politična vpras anja na predvolivnih sestankih v Kupni Z dviganjem kulturne ravni širokih ljudskih množic pospešujemo iz gradnjo socializma. EDVARD KARDELJ Boni za drva V preklicu Okrajnega odbora ES Koper da se razveljavljajo vsi dosedanji izdani boni za drva, ki jih posedujejo poglavarji družin, se je vnesla pomota. Boni se ne razveljavljajo, temveč se bodo realizirali. Pri tem moramo opozoriti vse tiste, ki posedujejo te bone, naj jih do 1. decembra t. 1. dostavijo podjetju «Gorlvo», oziroma delavci iz Izole v poslovalnico ((Goriva« v Izoli, kakor tudi delavci iz Pirana v poslovalnico »Goriva« v Piranu, Portorožu itd., da bodo te prodajalne drv lahko ugotovile koliko bonov ni še realiziranih, nakar bo podjetje »Gorivo« poskrbelo, da se bodo vsi stari boni čim prej realizirali. OKRAJNI ODBOR ES KOPER Močno predvolivno gibanje čutimo tudi v Kopru na raznih bazah. Tako smo imeli dobro obiskano predvolivno zborovanje v Bosidragi, katerega se je udeležilo okoli 160 oseb. Na sestanku so obravnavali volivci y glavnem krajevna gospodarska, socialna in politična vprašanja. Pri tem zborovanju je poročal tov. Pavlič in prikazal veliko razliko med dohodki ribiča—delavca in lastnika barke. To razliko je predočil na osnovi listin, ki jih je predložil prisotni ribič. S tem v zvezi je bil razkrinkan znani lastnik barke Giovanni Apolonio, ki je nedavno odpustil z dela štiri poštene ribiče, ne da bi jim navedel za to najmanjši razlog. Pač pa je ponosno znal reči, da je on lastnik barke in da sme zaradi tega storiti kar hoče. Seveda je Giovanni Apolonio pozabil, da je postal premožen in da si je pridobil barko le s trudom in s pomočjo žuljavih delavskih rok. Tov. Pavlič in navzoči ribiči so pokazali tudi na protiljud-sko delovanje Mavrilija Vasco-ria, ki se kot Vidalijev podrepnik in agitator kominformistov brezuspešno trudi prepričati ljudi, da pri nas ne gradimo socializma, marveč da se približujemo vedno bolj kapitalizmu. Brihtnost Maurilija Va-scona je vzbudila med zborovalci splošen smeh. Tov. Pavlič je pri tem dejal da takšni ljudje niso vredni, da bi jih vpisali v ljudsko organizacijo Sprememba voznega reda na avtobusni progi Piran-Koper Avtoprevozno podjetje Adria v Kopru sporoča, da je ukinjen avtobus z odhodom iz Pirana ob 23. uri. Namesto te je upeljana nova zveza s sledečim urnikom: Odhod iz Pirana ob 4. uri, iz Portoroža ob 4.10, iz Strunjana ob 4.20, iz Izole ob 4.30, prihod v Koper ob 4.45. Program tedna slovenske kulture DANES 26. t. m. ; PD »Primorje« v Vanganelu uprizori v Sv. Antonu Linhartovo »Zupanovo Micko«. - V Šmarjah gostovanje dramske družin e iz Sv. Križa s Standekarjevo trodejanko »Prevara«. V Kopr u gostovanje SNG iz Trsta z Božičevo dramo »Umik«. PONEDELJEK 27. t. m.; V Kopru uprizoritev Ribičičeve otroške igre »V kraljestvu palčkov«. TOREK 21. t. m.: S sodelovanjem množičnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije. SREDA 29. t, m.: V Kopru ob 16. uri koncert godb na Pihala na Titovem trgu in ob 19. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske pesmi« kot zaključna prireditev tedna slo-venske kulture. kakor je SIAU in če bi tudi prosili za vpis, zadošča, da so se s svojim ponašanjem uvrstili na stran reakcionarjev, proti delavstvu, proti ribičem in kmetom, ki so bratsko združeni v vseljudski SIAU trudijo za zgraditev boljše bodočnosti. V svojem nagovoru je tov. Pavlič priklazai zborovalcem tudi važnost decentralizacije množičnih organizacij, ki bodo v bodoče reševale vse nujne probleme na bazah, kjer člani in članice poznajo do podrobnosti posamezne probleme in tudi vedo kako jih je treba pravično rešiti. Enako dobro je bilo obiskano predvolivno zborovanje >%» rajonu Sv. Pieri. Navzoči so se zanimali za vse organizacijske probleme SIAU, še posebej za volitve. Začasni bazni odbor je predložil zborovalcem kandidatno listo, ki so jo na predlog navzočih demokratičnih meščanov izpopolnili še z nadaljnjimi šestimi kandidati. Celotno listo, ki je bila nato odobrena soglasno. Navzoči so stavili še nekatere druge predloge, ki so bili prav tako soglasno sprejeti. To kaže zanimanje prebivalstva omenjenega mestnega rajona, ki noče zaostajati za ostalimi rajoni niti pri ureditvi gospodarskih odnosno političnih vprašanjih. Vnela se je zanimiva diskusija o delitvi mleka pri podružnici v Drevoredu XX. septembra. Zborovalci so ostro kritizirati ravnanje ondotne prodajalke, ki gleda samo na to, kako bi prodala čimveč mleka v prost; prodaji, s čimer pusti brez mleka delavce in njihove družine. Ob takih prilikah se seveda prodajalka Antonietta Benedetti na proteste izgovarja, da ima pri njej znana družina Sauro stalne privilegije. Volivci so sprožili proti prodajalki Benedettijevi pritožbe o njeni lagodnosti, a katero ostaja y poslovnem času v Trstu, medtem ko jo ča* kajo y Kopru zaman stranke, ki so prišle Po mleko. Umljivo je, da tudi takšne osebe niso vredne, da bi bile vpisane v SIAU in tudi ne bi smele uživati dobrote ljudske oblasti. Zato bi bilo prav, da napravijo pristojni organi konec takšnemu ravnanju. ........................................................................................................................................................................................................ m.........................................n,...................... do&ie&i aka fot u dMt&mi 14 V K K V K D K I 'V, IHII* TRIK 'AgOSIM H : L I* K O F. IAL DK. DR. JE R A N ROBERT BRADAČ H I, A VA TA' je hodniku so se oglasili težki koraki, ključ v ključavnici klic2aJkripal, vrata so se odprla to policijski stražnik je za-cai Svejkovo ime. o,j *°Prostite.» je viteško rekel Svejk, «jaz sem tukaj šele ij avanajstih opoldne, tale gospod pa že od šestih zjutraj. Se tako ne mudi.» hjk^^toesto odgovora je potegnila Svejka na hodnik močna v a Policijskega stražnika ter ga molče odvedla po stopnicah Lv° nadstropje. sBori drugl sobi ie sedel pri mizl P°liciiski komisar, debel go-Vedrega obraza, ki je rekel Svejku: vi ste tisti Svejk? Pa kako ste sem prišli?« «tvu rav navadno,« je odgovoril Svejk; «prišel sem v sprem-tajkospoda stražnika, ker se nisem dal vreči iz norišnice kar '3rez obeda To je, ko da bi me imeli za kako zavrženo z ulice-« «Veste kaj, Svejk,« je prijazno rekel gospod komisar, «čemu bi se mi tukaj v Salmovki z vami jezili? Ali ne bo bolje, če vas pošljemo na policijsko ravnateljstvo?« «Vi ste, kakor se pravi,« je zadovoljno odgovoril Svejk, »gospodar situacije. Iti na policijsko ravnateljstvo zdajle zvečer je prav prijeten, majhen sprehod.« »Veseli me, da sva se pogodila,« je veselo rekel policijski komisar, «ali ni bolje, če se človek s kom pogovori? Kaj ne, da je tako, Svejk?« «Jaz se tudi z vsakim zelo rad posvetujem,« je odgovoril Svejk; »verjemite mi, gospod komisar, nikoli ne bom pozabil vaše dobrote-« Spoštljivo se je priklonil ter odhajal s policijskim straž-nikom na stražnico. Četrt ure nato je bilo že videti na oglu Ječne ulice in Karlovega trga Svejka v spremstvu drugega policijskega stražnika, ki je imel pod pazduho zajetno knjigo z nemškim napisom: »Arrestantenbuch-« Na vogalu Spalene ulice sta Svejk in njegov spremljevalec srečala tolpo ljudi, ki so se gnetli okoli izobešenega plakata. «To je cesarjev manifest o napovedi vojne,« je rekel policijski stražnik Svejku. «Jaz sem to prerokoval,« je dejal Svejk, »toda v norišnici o tem še nič ne vedo, čeprav bi morali to imeti iz prve roke.« «Kako mislite?« je vprašal policijski stražnik Svejka. «Ker je tam zaprtih mnogo gospodov oficirjev,« je pojasnjeval Svejk, in ko sta prišla do nove tolpe, ki se je gnetla pred manifestom, je Svejk zaklical: «Cesarju Francu Jožefu zdravo! Tole vojno bomo dobili!« Nekdo izmed navdušene množice mu je potlačil klobuk na ušesa in tako je med zbiranjem ljudstva zopet vkorakal dobri vojak Svejk skozi vrata na policijsko ravnateljstvo. «Tole vojno bomo prav gotovo dobili, ponavljam še enkrat, n MANIFEST i gospoda!« S temi besedami se je Svejk poslovil od množice, ki ga je spremljala. In nekje v daljnih daljavah zgodovine je plavala proti Evropi resnica, da bo bližnja bodočnost razrušila tudi načrte sedanjosti. SVEJK ZOPET DOMA V poslopju policijskega ravnateljstva je vel dih tuje avtoritete, ki je ugotavljala, koliko je prebivalstvo navdušeno za vojno. Razen nekaj ljudi, ki niso zatajili, da so sinovi naroda, ki naj bi izkrvavel za njemu docela tuje interese, je predstavljalo policijsko ravnateljstvo najlepšo skupino birokratičnih zverin, ki so imele smisel edinole za ječo in vešala, da bi rešile eksistenco zavitih paragrafov. Pri tem so ravnale s svojimi žrtvami z zajedljivo vljudnostjo in so vsako besedo prej dobro premislile- «Prav žal mi je,» je rekla ena izmed teh zverin, črnožolto progastih, ko so privedli Svejka, «da ste zopet padli v naše roke. Mislili smo, da se boste poboljšali, pa smo se zmotili.« Svejk je molče pritrdil z glavo in se delal tako nedolžnega, da ga je črnožolta zverina vprašujoče pogledala in dejala: «Nikar se ne držite tako bedasto!« Toda takoj je prešla v prijazen ton ter nadaljevala: «Nam je res prav neljubo, da vas moramo držati v zaporu, in zagotavljam vam, da po mojem mnenju vaša krivda ni tako velika, zakaj pri vaši majhni inteligenci ni dvoma, da ste bili zapeljani. Povejte mi, gospod Svejk, kdo vas pravzaprav zavaja, da uganjate take neumnosti?« (Nadaljevanje sledij - ■■■ V;-\'V-.ž.v\ ■ ■, . ■ § ■ : ■v": ' : :/ Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 ^ frlaiMO)«? ftH (dačilu ■III? 1 FRAZE IN GO UREDNIŠTVO: ULICA tt. 20. na Telefonska Odg. urednik STANISLAV MONTECCHI St 6 III nad - Telefon štev. 93-888 ln 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-' uoravnl 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. RENKO. — Tiska Tr2aškl tiskarski zavod. — pod rut.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, TeL 70. 90 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana