Posamezna Številka ^JCćutlđin. Naročnina lista: Celo leie w vUA(t) |/U1 1Ö4U 40 din., Četrt leta 20 din, mesečno 7 din. Ssven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-mü all oznanila se zaračunajo po dogovoru) ari večkratnem inserlranju primeren popust llpravniStvo sprejema naročnino, inserate ta reklamacije. Sitllt Heodulsin političen list sa slamala ljudstvi •rnsmi Poštnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. urfe Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prostat Telefon Interarban št. 113. ..............'t-TOD 96. šte?, Bdlaardboi*, cime SO, avgusta 1924« Imetnik XVI« Odgodite» parlamenta. Ivo so se po izglasavanju vladine deklaracije seje parlamenta za' neikaj časa odgodile, so začelji1 vpiti nasprotniki sedanjega režiirhia, posebno jpa PfcMčevičevi demokrati v dkzaao-ciničiiem tiotaiui, da je la odgoditev sej teptanje parlamentarizma in dia si vlada nie upa nastopiti in delati pred! narodnimi poslanci. Ne glede na to, da tako vpijejo sedaj oni, ki so (brez večine hoteli odgoditi parliament kar dio 20. oktobra ter tako izvajati slabo prikrito diktaturo, je treba sedanjo «Ugoditev parlamenta osvetliti še oidi druge strani. Najprej se vidi, da leži krivda in vzrok te odgoditve na prejšnjem režimu. Ta režim je namreč treba likvidirati in v to s vrb o mora nova vlada pripraviti najnujnejše zakonske predloge, da stopi z n jimi pred parlament in da potem1 po vseh panogah državne uprave nadomesti strankarstvo z zakonitostjo. V ministrstva prihajajo dnevno odi vseh strani države prošnje in predlogi, da se odpravijo tie in one krivice in da se zadosti nujnim potrebam. Marsikaj od tega bo vlada sedaj sama hitro rešila in uredita, za vse skupaj pa. mora pripraviti predloge, da jih predloži ‘parlamentu. Kar se je v pogledu korupcije v dobi prejšnjega režima fen še poprej naigr'omaidiülo in ugnezdilo že na raznih mestih državna uprave, to se mora tudi temeljito in v kali zatreti in če potrebuje :za to vlada nekaj časa in neikaj priprav za parlamentarno nadaljevanje vsega tega, kar ona' sama: stori, pač me more biti vzroka, govoritli o njenih pregreških proti parlamentarizmu ali pa dvomiti, da čas za to ne bi bil potreben. Čisto naravno je, da mora vilaida, še predino iznese zakon o pobijanju korupcije pred parlament, odkriti1 glavno korup-cijloinistečno zalego ter posikrbeti, da glavni korupdijo-iiisti že v zaporu čakajo na zakon, ki jih bo sodil. Svet se mora pri nas prepričati, da ni več šala in da lahko tudi veliki gospodje pridejo v ječo in šele potem bo spodlbitc) mnenje, da jie v današnji dobi vsak poštenjak več ali manj neumen. S pobijanjem korupcije, z ođjpra vijanjem nezakonitosti itd., ima vlada tudi ilziven parlamenta več kot preveč dela in tako je neumno in predrzno govoriti, da se boji pred parlament, ‘ki jii je vemiddr dal tako lepo in solidno večino. Da se vladi ni treba bati parlamenta je pa jasno in gotovo tudi iz sledečega vidika: Pristaši prejšnjega režima so vedno trdili, da je nemogoča vlada, kil je sestavljena iz raznih strank z različnimi programi. Hote in nehote so pa pri tem pozabili na glavno stvar. Prejjšnji režim je bil navadno tiranstvo, katero so odobravali tsamo oni:, ki; so imeli odi njega razne koristi, dočim se je ogromen del naroda mučil in silno Vznemirjal pod terorjem:. Proti Pašiči—Pribičevičevemu režilmiu so se pa strnili prilsteši' teidianje opozicije — sedanje vlalde — ter določili za svoj program1 to, da je treba najprej! popraviti krivice1, umesiti: red! in zakonitost in še le potiemi v normalnih razmerah začeti govoriti tudi o programih. Ta program je več strank poprej družit v opoziciji, danes jih pa druži: na viladii. Raz-sodnernhi človeku je jasno, dia je za izvajanje tega programa treba dosti časa in že oh od1 poprej: migrotnadeni korupciji,, katero bo treba precej! čaisa odpravljali1, lahko rečemo, da vlada tedino stoji in da bo še dolgo trdho stella. Gelo HRSS je suspendirala svoje programatične zahteve in pbdipiira vlado brez pridržka, S tem je po-sledlnje orožje izbito iz Pribičevičevih rok, klil se je do zadnjega nadal, da mu bo Radič pomagat zrušiti Davi-doviča. Radič pa je rta vsak način boljši taktik kot pa Pribi čevič in tako bo vladla, 'še dblgo delala vse to, kar je 'pristašem prejšnjega režima sitno neprijetno. Položaj se čisto normalno razvija, po izglasovanju deklaracije vlada lahko urejlujie administracijo lax lahko se računa, dfa ho v einem UrescU/funkcijoniral ves aparat ter da bodo v septembarski 'skupščinski seriji gladko 'izglasovani razni nujni zakoni, izvajanju katerih je potrebno im pripravno vse to, kar 1» storila vlada sedlaj v času odigodlitve parlamenta:. Ker se 20. oktobra začne novo zasedanje in proračunska razprava, bo skozi tri mesece dovolj: prilike tudi za pr ogni matični’ razgovore glede ureditve našega notranjega vprašanja. V prilog teh razgovorov pa služi vse to, kar dela vllada: v pogledu pobijanja korupcije in uvajanja zakonitosti’. Palic in P ribi čevič lahko še toliko navajata1 svoje pristaše k hujskanju in širjenju lažnjivih vesti. Vse to,ne bo zaleglo ita bo prav 'kmalu propadlo ob edinem odgovoru: Hladna kri in pravično delo nove vlade in njenih pristašev, ki bodo v složnem delu proti na j večjemu zlo za državo lin narod': korupciji in nezakonitosti postali gobovo popolnoma sporazumni in složni v programa -ličnih točkah pri ureditvi države. Politične beležke. | -v a ko je gospodarila Pašičeva vlada. Na seji financ- ! odbora: bo finančni minister dr. Spalio iznesel, e prejšnja vlada pustila neporavnanih računov za ■na dobrih 250 milijonov. Za izplačilo le velike svote Pašičeva vlada ni poskrbela kreditov in bo moral sedaj finančni odbor za te stare dolgove iskati kritje. Pred pogodbo s Francijo. Francoski poslanik v Beogradu De Billy se vrne na svoje mesto. Dobit je od francoske vlade nalog, da naj po svoji vrnitvi uredi vprašanje o obisku kralja in kraljice v Parizu. Pri tej priliki naj: bi bila podpisana tudi posebna pogodba med Francijo in našo državo, kaaor je bila slična pogodba podpisana medi čehoslovaiško republiko in Francijo. Ta pogodba bi imela povsem obramben značaj. Pred spremembami v diplomaciji. Beograjski politični krogi so pripravljeni na velike spremembe v diplomatigli službi. Tako ha odpoklican in najbrž nekam premeščen poslanik v Rimu Antonijevič. Najbolj gotovo se pa pričakuje, da bo moral v najkrajšem času poslanik Spalaj-kovič iz Pariza, ker je on najbolj neprimeren za novi politični kurz v Franciji in pri ijas doma. Spalajkovič je bil zaupnik Pašiča in Poincareja, zagrešil je vse polno nepravilnosti in ko sta enkrat padla oba veljaka, katerima je služil, je pač čas tudi za njega. Posledice rimskega pakta. Ped tem naslovom je prinesla beograjska »Politika« te dni uvodnik, ki obtožuje bivšo Pašičevo vlado, da je sklenila z Italijo tak sporazum, ki daje Italiji politične in gospodarske koristi, nam pa škodo. V članku se navajajo in kritizirajo tudi posamezne točke sklenjene pogodbe. Pripravljanje budgets za leto 1925. Po vseh ministrstvih se pripravlja proračun, za bodoče leto. Priprave in delo bo končano koncem tega meseca in potem bo proračun predložen narodni skupščini. Za zboljšanje položaja državnih uslužbencev. Sestavljeno je dvoje komisij, da se izdela predlog za revizijo uradniškega zakona. Ena od teh komisij je v ministrstvu pravosodja, druga pa v ministrstvu financ. Druga komisija je imela že več sej ter je prišla že do zaključkov, kako naj se povišajo dohodki uradnikom nižjih kategorij. Razpravljalo se je tudi glede spremembe uredbe draginj-skih dodatkov. Komisija v ministrstvu pravde ima čisto tehnični značaj in je že pozvala vse uradniške organizacije, naj predložijo: svoje predloge. Dosedaj so še vsi uradniki zahtevali preklic člena 234, ki gicvori o stabilnosti državnih uslužbencev šele po preteku treh let po sprejetju zakona. Bosansko kulturno društvo »Narodna uzdanica«. Notranji minister je odobril ipravnla in osnovanje kulturnega dlrulštva bosanskih muslimanov »Narodna uzdanica«, ki stopi na mesto nekdanjega »Gajrela«, katero društvo je propadlo po zaslugi' radikalov in maloštevilnih miuislllmansuv^ pristašev in podkupi j ,en cev Pašičevega režima. Po svetu. Podrobno poročilo, kako so našli truplo umorjenega Matteotti j a. Pri Verano 30 km od' Rima so, našli trtujplo umorjenega soci jalis trcnega voditelja Matte-ottiija. Predi kratkem so našli v bližini Scrofano Matte-ottijevo suknjo. Brata Caroteni, ki sta oba slovita lovca in jima je dobro požnana okolica Rima, sta se podala na svojo pest, da najdeta Matteottija in dobita nagrado, katero je razpisala za najditev socialistična stranka. Dne 16. t. m. sta 'preiskovala ta diva lovca z dvema psoma gozd pri' Verano. Naenkrat sta začela psa letali krog neke jame in cviliti. Lovca sta menila skraja, da gre za kako divjačino, ai ko sta prišla blizu jame, ste zagledala človeški kosten jak. Nekaj: kosti je že bilo raztrošenih okrog, kar so napravile lisice. — Luknja, v katero je bil stlačen umorjeni Matteotti, leži skoro tik poleg druge jame, katero uporabljajo ogljarji za žganje oglja. Odprtina luknje, v katero je bil stlačen 'umorjeni, je dolga samo 75 cm in 20 cm široka. Morilci so skušali luknjo razširiti, pa niso imeli orodja, so ;p'ač truplo tako stlačili, da so noge ter glava skupaj. Ne daleč od skeleta so našli tudi žepni robec. Na lice mesta je bila takoj pozvana policijjska komisija in voditelji socij ali stične stranke. Indentitelo kosten jaka so 'ugotovili po zlatem zobu, katerega je imel rajni. V prsih skeleta je še tičal zrjaveli nož. Kosti so zbrali, jih položili v krsto ita to prepeljali v mrtvašnico v Riano. Ostanke Matteottija je obiskala že tudi njegova žena. Londonski mir. Londonska konferenca je bila dolgo časa v veliki nevarnosti, da se -razide 'brez vsakega uspeha. Izza dobrih in sporazumu naklonjenih državnikov oo se namreč videle zagrizene poteze. francoskega Poincareja in nemškega Ludendorffa. Po vzoru Po-incaréja je večkrat hote in nehote nastopila francoska delegacija deloma1 pod pritiskom opozicije v Parizu, deloma pa pod mnenjem, da1 ima Ludendorff v Nemčiji vendar le glavino glavno besedo. Do prihoda nemških zastopnikov nai konferenco je bilo veliko težav, ko so pa Nemci prišli, se je pa vse začelo lepo nagibati v pravcu sporazuma. Res je, da je dosežen sporazum še vedno odvisen od glasovanja v francoskem in nemškem parlamentu, a vendar je mnogo upanja, da ob tej priliki ne bo propadel. Za zmago razuma V nemškem pai lamentìi govori že to, da Nemci ne bodo zavrnili velike pridobitve londonskega miru, ki obstoji najprej t tem, da preneha v reševanju nemškega in celega evropskega vprašanja prvobesednosl Francije in da se za vsako sporno vprašanje otVarja forum, v katerem ima tudi Nemčija svojo besedo in 'končno, da v določenem času preneha tudii okupacija Poruhrja. Francoski 'parlament bo moral izbirati med dvojnim: ali je bolje za Francijo, če drvi v svojem stremljenju po nadvladi na kontinentu brezorirmo naprej ali pa, če hoče biti deležna vseh dobrin obnovljene zavezniške zveze. Izbira in odločitev ne bi smela biti težka ne v Berlinu in ne v Parizu. a vendar duh Ludemdorffa in Poincaré ja je še vedno nevaren. Na vsak način je pa konfer ava r Londonu prva prava mirovna konferenca. Prvič po vojni se je nekaj, sklenilo po vsestranskem pogajanju m sporazumu in Macdonald: je upravičeno dejal, da je io prvi korak proti vojno-politični mentalit? i. Razširjenje sveta Lige narodov. Sekretarijat Lige narodov potrjuje vest, da misli Anglija povodom sep-temberske sezije predložiti povišanje števila rednih in izrednih članov Lige narodov. Pri lem se misli na vstop novih držav, v prvi vrsti Nemčije in Turčije, morebiti pa tudi Rusije v Ligo narodov. Za odpravo potnih listov in vizuma. Društvu narodov je stavljen predlog, naj se pospeši splošna meddržavna konvencija v svrho odprave prisilnih potnih listov in vizumov. Načrt vsebuje sledeče točke: L Svobodni osebni promet državljanov za vse konvencijske države brez potnih listov. 2. Odprava vseh tozadevnih taks. 3. V veljavi ostane možnost izgona neljubih iiinb-zemicev in zaščita domačega delavstva pred nezaželjeno konkurenco. 4. Dostop konvencije je prost vsem državam. 5. Državam:, ki še konvenciji ne bi pristopile, se dovolijo za piroliiusliuige olajšave. 6. Vsem, državam naj se takoj: pjilporoče ukrepi v svrtao odprave potnih listov. Kongres katoliške mirovne lige. V soboto se je v Luganu otvorit kongres katoliških mirovnih lig ob zastopstvu 15 narodov. . .'borovanjn predseduje luganski škof. Doslej se j,e na kongresu razpravljalo o katoliškem tisku. Predlagalo se je ustanovitev veiliike mednarodne katoliške časnikarske agencije s časnikarsko šol o v Rimu. Mednarodna interparlamentarna konferenca t Bernu. Ta konferenca se začne le dni ita ima na dnevnem redu najprej volitev pređsCđništva in odbora, potem poročilo funkcij onarjev, med referati pa naslednje važne teme: L Parlamentarno nadzorstvo zunanje politike. 2. Kolonijalni mandali Zveze narodov. 3. Gospodarska in finančna vprašanja. 4. Program socialne politike. 5. Referat o razoroževanju se je pa tik pred začetkom konferenco vzel z dnevnega reda. O parlameai-tarrni kontroli zunanje politike poročala en Norvežan in en Nemec. Z napetostjo se pričakuje, ali, se bo konferenca odločila za tezo kontrolirane in javne zunanje politike, ali pa za dosedanjo, mnogim državam lastno tajno diplomacijo. Najbrž ne bo odločitve ne za eno in ne za drugo. V referatu kolonijalnih mandatov Zveze narodov se bodo obravnavali razni slučaj"! kršitve kolonijalnoga prava in stavili predlogi, kako bi se dalo potom Lige narodov postopati v zaščito tega prava, in prebivalstva kolonij. Referat »gospodarski in finančna vprašanja« bo razdeljen na reparacdjski problem in na prebivalstva kolonij. Referat »gospodarska in finančna nosit. Referat iz socialne politike bo pa obravnaval emigrantsko vprašanje. Ameriško posojilo Rusiji. V Moskvi se mudi zastopnik amerikansbita petrolejskih magnatov ter se pogaja z rusko sovjetsko vlado radi posojila. Sovjetska i vlada namreč želi posojilo od enega, milijona dolarjev i za nabavo živeža v pomoč onih pokrajin, katerim le-I tosvradi slabe letine preti gladi Za to posojilo bi ruska j vlada jamčila s petrolejskimi vrelci v Bakunu. Iz Slovenije. Resnica glede nemškega doma v Celju. Nasprotniki sedanje vlade, posebno pa Prihičevičevi demokratje, ki so prej sami na vladi brezvestno s praznimi obljubami slepili Nemce, se poslužujejo sedaj v svoji gonji proti nam in v netenju nacij ona li slične mržnje tudi laži, da dobijo Nemici nazaj; svoj dom v Celju kot kompenzacijo za podpiranje sedanje vlade. Resnica v zadevi nemškega doma v Celju je pa sledeča: Pravila rapuščepega društva »Deutsches Haus« so določala, da zapade društveno premoženje db društvenem raziđu društvu »Südmark« ali pa v kakem drugem društvu z enako tendenco. Celjski Nemci so v smislu tega določila razpuščenega društva »Deutsches Haus« osnovali nbvo društvo »Union«, ki naj, bi bilo pravni naslednik društva »Deutsches Haus« v Cel ju. To se je javilo dne 5. julija" t. 1. mariborskemu velikemu županu. Veliko županstvo pa osnovanje društva »Union« ni dovolilo ter je vlagatelje** rekmurskega boritelja in voditelja. Preko 5000 prekmurskih Slovencev in Slovenk je pohitelo na hrib sv. Benedikta, kjer je rajni dr. Ivanoczy bil rojen in kjer je njegovo truplo pokopano. Zlasti mladina je bila odlično aastopeaa, da proslavi spomin svojega duševnega očeta. Pred cerkvijo je bil prirejen altar, kjer je imel g. bogojin-ak» župnik Baša slavnostno1 pridigo. Slovesno sv. mašo je spravil poslanec dr. Hohnjee. Po maši so se udeleženci podali «a pokopališče, kjer so deputacije raznih narodnih «kužtev ia organizacij položile vence na pokojnikov grob. Ob grebu je imel prisrčen nagovor njegov nekdanji večletni kaplan n« Tišini, narodni poslanec Josip K l e k 1. Po dovršenem cerkvenem opravilu je bila v proslavo pokojnika akademija, na kateri je govoril narodni poslanec ■dr. Josip Hohnjee, ki se je v imenu SLS in slovenskega ljudstva poklonil spominu velikega narodnega buditelja in voditelja prekmurskih Slovencev, ki je delal v duhu sk>veaske vzajemnosti ter pripravljal pot ujedinjenju vseh Slovencev. Govorila sta tudi g. okrajni glavar dr. Lipovšek, ki je povdaril pomen slavja za narodno in državno idej«», ter domač* župnik g. Faflik, kateri je pozval ljudstvo, da z obilnimi materijelnimi prispevki omogoči dostojni nagrobni spomenik velikemu prekmurskemu voditelj» in ljudskemu dobrotvoru. Nato so prekmurski Orli in Orlice proizvedli e veliko spretnostjo in točnostjo lepo število prostih vaj, za kar jih je ljudstvo nagradilo z veliki» odobravanjem. Beltinsko-črensovski pevski zbor, ki je »*d vešči» vodstvom g. učitelja Spragerja oskrbel petje med sv. mašo, je pri akademiji prav spretno zapel nekaj lepih pevskih komadov. Splošna sodba o proslavi desetletnice smrti dr. Ivanoczyja je bila: Bila je lepa proslava, častna za j- voditelja, koristna e« tiste, ki delajo po svetlem njegovem vzoru, zlasti ea slovensko mladine. Izjava. Vsled neresničnih in lažnjivih, deloma naravnost hudobnih poročil v liberalnih listih (»Jutro«, »Tabor«) naj « naši strankarski pripadnosti izjavljamo podpisani, da smo že dolgo vrsto let bili, smo tudi danes in hočemo Ostati najzvestejši pristaši SLS ter kot taki tudi iskreni prijatelji našega č. g. župnika. — Sv. Jakob v Slov. gor., dne 16. 8. 1924. — Matija Peklar, župan, Rudolf Roškar, Karl Knupleš, Anton Šantl, Dominik Peklar, Jožef Jarc, Miha Schneider, Plateis Franc. Sum konjske tatvine. Lz Brezna ob Dravi poročajo: V nedeljo, dne 17. t. ra., zjutraj so našli ljudje na polju 1 enovprežni voz, 3 konjske opreme in 2 konja rjave barve. Voznik, ki jih je pustil na polju, se je zjutraj z vlakom •dpeljal. Sumi se konjska tatvina. Lastnik se naj oglasi v župnišč« v Breznu ob Dravi. Obesil so je i* radovednosti. V Novi vasi pr» Ms -»ibora so pred par dnevi našli obešenega 13 letnega sina posestnik» Ledinek». Sia Bogomir Ledinek je bil •de» najboljših učencev meščanske šole in gotovo je, da je nepričakovano našel smrt v otroški radovednosti. ■V cirkus«, ki je bil par dini v Mariboru, je videl ar-listinj©, ki si da vrv okrog vratu ter visi visoko v «raft». Fant je pravil baje, dia bi rad vedel, kaj je na tem m. gotov® je v hlev» tako dolgo na samec» poskušal, «la se je resnično in ne navidezno obesil. Nekaj « narodnih ixdajieah v Gornji Radgoni — Precej časa je že preteklo, odkar so se vršile v našem s-Iavneca gomjerad-gouskem trgu občinske volitve. — Menil sem, da bo (katera brihtnejša glavica širšo jav-*osi seznanila z marsikaterimi zanimivostmi, ki so se pri teh volitvah godite. Ker pa, kakor se ždi, tega žarna» pričakujem-, naj stori to moje sicer bolj: okorno delavsko pero. Tri skrinjice so prežale s svojimi odprtimi žreli na volilne krogljice, toda sarmo prva je nosila svoje staro častito, dobro preizkušeno ime SLS. — Ostali dve sta pa dobile nove vabljive naslove, njuni stranki je postalo starih imen. JDS in SKS sram. JDS-arj-i so krstili svojo stranko na lepo donečo ime »Združene napredno -gospodarske stranke«, zastopnik SKS — trgovec Korošec je pa svojo imenoval »domačo gospodarsko stranko«, obe pa sta vse druigo prej kakor gospodarski, kajti obema, gre predvsem- za polna korita, ki jih občina nudi- zlasti pri: opekamiških podjetjih, gospodarstvo in dobrobit občine jim je deveta briga. — Napredna gospodarska, katero so z veliko težavo skupaj zl imali tukajšnji vsifcdar državotvorni sokolski in or junaški uradniki -in učitelji, si je po svoje-mi lastnem aatrdiln na svojih lepakih tudi nadela prevažno nalogo, našemu Obmejn-emin trgu. ohraniti narodno lice. In prav za to -so se menda zvezali s tukajšnjimi! maloštevilni Nemici -ki so do prevrata s pomočjo takratnega nemškon-avdahnjonega uradnilštva- in breziznačajnih nemškutarjev kruto gospodovali nadi našim domačini slovenskim prebivalstvom-. Ob prevratu je nosilec napredne gospodarske liste g. notar Požun od Clotarj* Bouvier-ja st. le -pod grožnjo orožniške asistence pro-vtzel županske posle trižke občine, sedaj1 je ravno -on s svojimi pri sta ši dolarju Bouv ier ml. -pomudil odboru.it; -ko im vrhu tega še mesto drugega svetovalca. In tako a® JDSarji — t« hinavski Efijalh — uašena« tega daraaik ne «»rodino, pač -p* napredno lice. -S tein- so pač. »opet pokazali, da- so vredni -učenci velikega narodnjaka dr. Žerjava, ki nam je na izdajalski način tudi Radgono zapravil. Ce -si pri vsem- tem drznejo: na- svojih- lepakih pozivati volilce: Afco hočete, da ostane Gornja- Radgona v narodnih rokah, vrzite volilne krogljice v -našo Skrinjico, smatrajo menda sve svoje volilce za popolne bebce, kakor so dva taka s silo spravili mai volišče, da sta jlim pomagala rešiti našemu trgu narodno lice, če bi bili taki ljudje čuvarji naše severne meje, bi bila ista že davno potisnjena črez Dravo. Fej- taki inteligenci, ki ima pač narodnost vedno ina jeziku, dejanski pa ravna naravnost nasproti- našim narodnim interesom. Iz naprednega Središča ob Dravi. Od zadnjih občinskih volitev sem postaja naš trg čez dalje bolj in bolj napreden. O resničnosti tega dejstva smo imeli pril-iko se prepričati v noči od 12. do 13. avgusta, ko se je krog 3. ure zjutraj, usula iz 'zloglasnega Sokolskega doma napredna 'sre-diiška d rubai, tuleč im rjoveč -po trgu svoj vsakdanji »napredni« z-dravo in aufbiks. Med navedenimi »patriotičnimi« vzkliki so -s-e slišale v pristni napredni jju'goslovanščini izrečene besede: ( »Kollegen, naprednjaki, tuhts nur langsam! und gewiss«. Gg. sre--diški kolovodje -pač lahko ohranijo ta večer v prijetnem spominu, kajti -ne zavedajo se, da bodo s to svojo- »napredno« metodo naredili ščasoma iz mirnega trga Središče čisto navadno naselbino divjih razgrajačev.---------- Časti tamo! Orlovska akademija v Št. Vidu na Planini. Krasno je uspela -orlovska akademija na Veliko Gdspojnico v Društvenem domu v Št. Vidu. Dvorana: je bila do zadnjega kotička polna in tako je pTav; ne več v gostilno, ampak v Društveni dom. Navdušil nas je brat Loj-ze 'Fiset s svojim dobro premišljenim in lepo predavajočim govorom o namenu in- načelih Orlov. Dobra je bila telovadba, — na odru- se me da -tako dovrišen-o telovaditi, kot m prostem-. Tudi Orliči so že zlezli iz svojih gnezd in pokazali umetnost letanja — telovadbe. Lep uti-s je napravila alegorična slika: Kralji Matjaž! — Tako je prav, tako se naj mladina razveseljuje in duševno okrepčuje im vrli Orli »Št. Vid1—Planina« nas še večkrat očarajte s svojim nastopom, ker »k luči, svetlobi. Orel hiti!« Prostovoljno gasilno društvo Bistrica nad Mariborom je zaradi slabega vremena vrtno veselico preložilo na nedeljo, dne 24. t. m. Vrši se ob vsakem vremenu. Za obilen obisk prosi društvo. Šmartno ob Paki. V »Jutru« se je neki dopisnik spomnil na mojo malenkost ter pri tem navedel vse moje dosedanje im sedanje poklice. S tem me je pač hotel visoko počastiti. Pozabil pa je pripisati tudi, da sem mežnar. Prosim, -da v bodoče tega ne -pozabi. Dopisniku s-e pa tem potom tudi zahvaljujem-, da me v teroj dopisu ni napadel. Sodeč po tem, kar -sem- vse zakrivil proti njegovi vesti, -sem' pričakoval: pač veliko več. Da je dopisnik zelo »resnicoljuben« to vem že davno. Da je -pa tudi velikodušen, to mi -je novo. Jaz se bom že skušal poboljšati, kolikor mi bo dopuščala moja slaba narava. Dopisnika pa prosim-, da me primerno nadzoruje in posvari. Želim mu, da bi njegova »živina« nikdar ne dobila volčeca in on nikdar urokov ter se belježirn «dani Franc Klančnik, bivši občinski policaj, mizar, organist, sedaj- občinski svetovalec in mežnar. Izgredi v Zagrebu. jugoslovansko sokolstvo je napravilo svoj, «let v Zagreb. D« sokolstvo -služi -idejam, ki vodijo Pašič— Pribičevičevo družbo, je jasna stvar in i-z tega je tudi razumljivo, kak namen je -imel ta izlet v Zagreb. Določen j-e bil še po-d prejšnjo Palšič—-Pribičevičevo vlado, in bi se bil vršil, ne samo kot protihrvat-ska demonstracija,, ampak tudi kot teroristična akcija velikega stila. Pašičeva vlada je pa med tem padla in -sokola-ški zlet je postal sredstvo sedanje Pašič—Pribičevičeve opozi- > rije. Na zletu s-o se znašli vsi pristaši teh dveh -politi- | kov od orjuncev pa doli do protihrvatsiko nahujskanih j srbskih seljakov iz Like in Bosne. - Tudi- za- one,'ki ne poznaj-o političnega ozadja jugo- \ sokolstva, mora biti ja-sno, da j-e bil ta- zlet najmilejše rečeno navadno -izzivanje Hrvatov, i^jer so o-rjunci zra- -ven, tam se gotovo izziva in Zagreb ne more sprejeti kot mile goste ljudi, ki so v PribičevjčeVi službi že prelivali kri mirnih meščanov. Izletniki so prišli v Zagreb s srbskimi zastavami in poleg klicev na »jugoslovanski Zagreb« ,se je tudi slišalo: »Doli Hrvati, doli Hrvatska!« — Zakaj jugosokoli ne gredo v Beograd in zakaj tam ne kličejo: »Živel jugoslovanski, doli -srbski Beo-gra-db — Zaira j- kot nosilci jugoslovanske -ideje po političnih načrtih spreobračajo samo Hrvate in Slovence ter so tako silno p-revidb-i in obzirni proti Srbom, ki so vendar izmed vseh treh najbolj- nasprotni prelevitvi v Jugoslovane? Družba, ki se je zbrala na- zletu, je raztrgala, poteptala in opljuvala že nešteto hrvatskih in slo- venskih zastav, srbske p» še nobene in če med Sabi čisto mirno »širi« jugoslovanstvo, zakaj pa potem že več let pri vseh svojih prireditvah m-ed Slovenci in Hrvati izziva, razgraja ter fa-š-is tom- or juncem tudi pomaga ubijati naše ljudi? Zagreb je sklenil izzivanje ignorirati in hrvatski Sokol je nalašč za čais izleta -priredil dirke in tekme izven mesta, da bi -publiko pritegni! k -sebi ter tako v miru ločil oba nasprotna -tabora. Med- ignoriram jem im izzivam im dememstriramj-em -so ra-zne razdalje im prehodi in povrh j,e še -s-labo -vreme držalo preveč ljudi V mestu. Razumljivo je, da hrvatska mladina ni- bila mirna,, ko j-e videla razne dobro- znane fašistov-ske pretepače kot soko-l-sike izletiniike in -dia med: izletniki or-jun-ci, najbuj-skan-i Ličani in vsi drug i -Pribičevičevi- gardisti ničesar nis-o opustili, kar izziva, je še bolj razumljivo. Razvneti nasprotniki so -se zmerjali in »popadli, a to se mora reči, da je bili od' vseh izgredov največ ji m najbolj organiziran -napad jiugosokolov na dom hrvatskih Sokolov; šipe doma so razbite in. pri raznih manjših sp-opa-dih j-e večina- poškodovancev — Hrvatov. Vsi ižgre-di -so pa- veliko manjši kot to, kar imajo mnogi udeleženci zleta že na svoji vesti. tarnt novice. Parastos «a kraljem Petrom. V nedelja so »e v vseh krajih naše države vršili para-stosi za- pokojnia» kraljem -Petrom. Parastosu v Topoli, kjer je pokopan kralj Peter I., je prisostvoval ministrski- predsednik Davidovič in skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič. Ustoličenje pravoslavnega patrijarha. V Peči »e vrši dne 24. t. m. ustoličenje pravoslavnega patrijarha. Tej- prireditvi bo v imenu- vlade prisostvoval ministrski -predsedhik Ljuba Davidovič kakor tudi vojni minister Hadžič -in prosvetni minister dr. Anton Korošec. Na to slavje s-o povabljeni t-udi vs.il bivši ministrski predsedniki in vsi bivši ministri za vere. Evharistični kongres v Osjeku. Dva dni, 16. im 17. t. m. -se je vršil v Osjeku, dru-gem- največjem mest» Hrvatske evharistični kongres, kojega po-tek je bil sijajen. V Osj.eku se je zbrala tolika množica, kot še nikoli od njegovega obstoja; nad) 66 tisoč ljudi se je uda-ležil-o kongresa, že na -predvečer so s posebnimi vlaki prihajali udeleženci o-d vseh -strani. (Kongresa se je udeležilo -mnogo, škofov, papeški nuncij, zastopniki vlade, zastopnik Zagreba župan. Heimze-1 itd:. Otvor-il ga je djakovski -škof dr. Ak-sam-ovič s slovesno službo božjo. Nad 2000 otrok je ob tej priliki prejelo -sv. -obhajilo. — Nato se je pričel -pravi kongres in -sicer za Hrvate v gornjem delu mesta v parku, za Nemce ,v Trdnjavi, zb grko-kal olike v njihovi c-erlkvi in že po-seb-ej za Madžare; ki so v obilnem številu prihiteli- iz sosednje Baranje. Zborovanja s-o .rajala skoro celi dan. Naslednji dah, v nedeljo s-e j-e vršila slavnostna procesija, ki se je razvila v uprav triumfalen pohodi, -saj- s-e je jo udeležila množica 60 ti-soč ljudi. Vodil jo je papeški nuncij Pele-grinetti ob asistenci vseh navzočih škofov. Za Najsvetejšim je korakal minister dr. Korošec, celokupni častniški zbor, uredništvo, za njimi pa nepregledne množice vernikov, -pod' vodstvom svojih župnikov. Kongres se je končal s papežkim blagoslovom, kojega je -podelil nuncij Pellegrinetti. Za odpravo wranglovstva. Zem-ljoradnlški poslan« Lazič, Moskovljevič im Jovanovič so vložili interpelacijo glede bivšega rusko-carističnega generala baronu Wrangela in njeg-ov-e organizacije v naši -d-rža-vii. Wran-gel je v naš-o državo -prenesel svojo »vlado«, svojo »armado«, ima sv-oj-e »komandante« mest in celo svojega agenta in poslanika. To wrangloYsfco carstvo je nekaj -sramotnega in se ne sme trpeti tnidi radi' tega, ker wrainglovska organizacija terorizira vse Ruse, ki so se znašli na našem- ozemlju, da ne morejo nazaj- domov. Wränget je sv-oj-e ajgente, bivše oficirje in p-o večini same germanofile, k-i imaj-o zve'ze z raznovrstnimi fašisti po -svetu, -spravil v naše državne urade. Interpelacij« zahteva od vlade, da razpusti Wranglove vojaške organizacije ter osvobodi ruske begunce terorja Wrangela in drii-gib ruskih 'reaboijonarnih elementov. Revizija dobrovoljskih izkaznic. Ministrstvo za agrarno reformo je izdalo -ukaz, da izvrši revizijo vseh dobrovoljskih izkaznic potom katerih -s-o bivši vojni dobrovoljci dobili v Vojvodini zemljo. Znano j-e, da- so se s to -delitvijo godile velike -privare ter je ' mnogo sumljivih tipov potom ponarejenih izka-zov došlo do zemlje. Predlog za novo carinsko tarifo. Na seji gospoda r-sko-finamčnega odseka je referent ministrstva financ referirai o -predlogu nove carinske tarife, ki ima začrtane glavne smernice predloga. Po -seji je finančni minister dr. Spaho izjavil, da je glede nove carinske tarife med njim in ministrom- trgovine popoln sporazum. » . /f%t ■ ■£? te mila i znamko „Jelen“ je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „S c h i c h t“ in znamko „Jele n“! m Br. Ikenič na svobodi. Iz possane vačke kaznilnice je bi) le dni na, osnovu naredbe ministrstva- pravde izpuščen glavni urednik »Republike« dr. Ikonič. Zaprt je bil •adii tiskovnih deliktov, po prihodu iz ječe pa se je augnalo, da je bila njegova aretacija protizakonita. Novi napadi kačakov. Vas Veliko Gasimo na Ko-, so vem polju je napadla večja grupa kačakov, oblečenih deloma v orožniške uniforme. Da bi prebivalstvo izvabili iz vasi, so na jprej e zažgali požeto in na polju se «»'š-eoe žito. Ko so ijiudj-e prihiteli gasit, so jih obsuli s streli iz pušk, rato pa so vas izropali. Na polju je ubogim seljakom zgorelo okrog 50 tisoč snopov žita. Mladi gimnacijci — nevarni tatovi. Pred kratkim §e prišla policija v Kikindi na sledi nevarni tatinski družbi, ki se je sestajala iz samih mladoletnih gimua-»ijcev. Že dalje časa so na silno rafinirane načine kradli po mestu ter postali slednjič pravo strašilo za vse količkaj premožne ljudi. Končno so se izdali s tatvino v gimnazijskem poslopju, kjer so okradli ‘profesorsko biblioteko. Mnogo tatvin so v zaporu priznati; vrednost ukradenih predmetov znaša par milijonov dinarjev. Jugoslovanski parobrodi rešil francoske letalce. — .Parobrod »Kostrana«, ki je v jugoslovanski lasti; je ns .svojem potu skozi Gibraltarsko ožino- na odprtem morju »ošil posadko francoskega hidiroplana. Na letalu se je pokvaril stroj in moralo se je spustiti na gladino. Ker «motorja niso mogli popraviti, so čakali 14 ur na to, *ža zagledajo kako ladjo ter jo pozovejo na pomoč. In v resnici jih je »K-ost-rena« opazila ter letalce vzela na tapov, doeim je morala letalo prepustiti svoji usodi. Trikratni umor starke, tvuhoiiško okrožno sodišče §* začelo te dni razpravo proti mladostnima zločince-i»a La-jošu B-ar-oš in njegovi zaročenki Ma riški Bra-«j-ač. Gba -obtoženca- -sta -stara komaj: vsa-k pò 16 -let in »la obdolžena, -da sta kriva trojnega umora -nad starko Valentino Cedi, ki j-e bila 'krušna mlati .MariskTaxa. La-foi Baroš j-e starko, da hi diohi-l poprej- v roke njeuo premoženje, njajprej zastrupil. Ko j-e starka radi zavpitega strupa ulegla, jo je zadavil, nato pa skupno z earočenko odnesel na podstrešje in jo tamkaj- obesil, dia bi aglkdalo-: starka j-e fevršila sa-m-oumor. Oba obdolžene«; priznavata- zločin. Čaruga je že dobil naslednika. Komaj; -so si ubogi Slavonci nekoliko oddahnili od strahu -p-red Čarugo, ie -straši njegov naslednik po slavonskih šu-mah. Okrog itodlgradla se: klati roparska družba, kateri naeeljiuje fearamibaš-a Grgur, Napravil je v okolici že več predrznih vlomov. Enkrat je pa že pri- podjetju imel smolo ter bi bil skoraj ujet. Napadel j-e hišo nekega kmeta v Podgradu; domačini so roparje še pravočasno opasti* ter začeli streljati!. Tudi iz vasi jim je prišla pomoč in roparji so le z največjo- težavo ušli. Ker novi razbojniški vo-dja ni tako- prebrisan, kot je bil Čaruga, spa orodsmštvo, da mu- bo kmalu kos. Bogoslovec ubil-svojega deda. Blizu Anditi j evcev v Srbiji so našli v gozdu truplo kmeta Džurdža Bran--kovic». Preiskava je ugotovila, da -ga je -ubil njegov vnuk Božidlar I-lič, ki študira ie .tretje -leto- na pràvo’slav-m bogoslovni di. Svojega deda j-e ubil radi pohlepa po posestvu, kolje bi po dedovi smrti moralo- pripasti ®jenm. Prvovrstno zdravilo proti revmatizmu. Dasiravno je »dravils Radio-Balsamica dr. Rahlejeva radi svojega br-geg«, lahkega in' p-opojn-e-ga le-Čenja revmatizma dobro poznan ne samo v naši državi, ampak tudi v inozemstvu, je pri nas še dovolj -bolnikov, ki bohijejo na revmatizmu, pa se jim sedaj nudi prilika, da se po-polnoma izločijo od te bolezni, ker je Radio-Balsamica priznano zdravilo proti vsem vrstam revmatizma, o čemer svedočijo svetovnozna-m« medicinske avtoritete. Zdravilo dr. Rahlejeva je absolutno neškodljivo za srce ter ima to prednost, da zelo ferzo deluje, poleg tega pa ne ostavlja nikakib sledov na fee-ži, aiti v organizmu. Revmatizem, ki traia f? «nožno, d« se izleči z dvema ah t ‘Heuenir «namenitesra ?A'~ zu glavnega kolodvora) od S. do 9. zjutraj. Natančnejša navodila hedo dali- na licu mesta reditelji. Rahlej? mo- Yi ja! Odi; klan po 1 e ujem, nasvetu juho ,i-Ui*-a, uživam glede kuhanja največjo ..Jovoijnosi svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh kuhane! S49 NAVODILA ZA FANTOVSKA MLADINSKA DNEVA V MARIBORU. Polovična vožnja za vse udeležence fantovskega dne v Mariboru 23. in 24. avgusta t. 1. velja od 20. avgusta do vštevši 27. avgusta. Vsak udeleženec kupi na domači postaji celo enosmerno karto v Maribor, ki mora biti žigosana z mokrim postajnim žigom. Opozarjamo posebno, da »eži-gosana karta ne velja za nazaj. V Mariboru je treba dati žigosati tudi izkaznico -od pripravljalnega odbora, ki velja ebenem z žigosano železniško karto za brezplačno vožnjo domov. Vozovi, ki hočejo biti v nedeljo v javnem sprevodu, morajo biti zbrani ob 8, zjutraj v Tomšičevem drevoredu pred krčevinsko ljudsko šolo. Vs-ak tak voz mora biti res okusno okrašen, sicer ne bo pripuščen v sprevod. Z vozov naj se razlega med sprevodom lepo ubrana slovenska fantovska pesem. Umevno je, da ne sme biti na vozeh, kakor sploh v sprevodu, nobene ženske. Naj enkrat naš-i fantje sami pokažejo, koliko znajo in kaj veljajo. Zato vsi korajžno na noge! Sprevod bo urejen po orlovskih okrožjih in dekanijah. Vsako okrožje in vsaka dekanija dobita svojo napisno tablo, za katero se uvrste pripadajoči udeleženci. Opozarjamo posebno na točnost in disciplino. Zbirališče za sprevod je v Kemdkovi «dici in Tomšičevem drevoredu (bi»- Iz Maribora. VELIKANSKI SHOD ŽELEZNIČARJEV. Prometna ‘zveza, organizacija .-kr-šča-n-siko-soc lainili železničarjev j-e povabila za sinoči železničarje na javen shodi v novo dvorano Gospodarske banke. Dve mali notici v -listih sta privabili' tako -ogromno število udeležencev ne -samo iz Maribora, ampak tudi iz drugih krajev ob železnici. Celo Zidani most je bil zastopan. V dvorani, kjer iše ni stolov, je bila laika gnječa, da -se nisi mogel premakniti. Predprostori, dvorana ter stopnjišča in š-e vrt j-e bil poln zborovalcev. Shod! je. otvorili tajnik JSZ, tovariš Semenič. Za predsednika shoda je bil izvoljen tovariš Martin Kore-s, za podpredsednika tovariš Medvešek, -za zapisnikarja tovariš Mlakar. Tovariš Beltram ploroča o zahtevah železničarjev. Prvi govornik, tov. Beltram iz Ljubljane, kot delegat osredlnjie Prometne zveze poroča -o najnujnejših zahtevah prometnega osebja. Govornik je v dvournem govoru zelo -stvarno in temeljito tolmačil spomenico, katero -pošlje Prometna zveza cele Slovenije g. ministru železnic. Odkrito moramo priznati, da zahlev-e, ki jih omenja spomenica, niso pretirane. Zborovalci so moj-sterdko poročilo sprejeli z odobravan jem. Poslanec žebot o političnem položaju. Ko je nastopil kot .govornik poslanec Žebot, so ga zborovalci viharno pozdravili. Govornik je v živi besedi in primerno ter -poljudno tolmačil veliko politično borbo, ki se je bila zadnje mesece -v Beogradu; med- krivico i-n pravico. Železničarji so spremljali govor z: vzklikanj eram- in viharnim odobravanjem. Dobili smo tokrat jasno sliko, kako je Pa-šičeva in Pribičevičeva klika zapravljala milijone, ki so pripadali1 železničarjem in državnim -nastaviJaničem. Sedaj vemo, zakaj se je Žerjavova orjuna- -borila proti nam Verno pa tu-di, da če ne bi bilo dr. Korošca in -slovenske delegacije v Beogradu, ne bi prišlo do preobrata v notranji politiki. Naš dr. Korošec je izdelal -veliki načrt, da se jie moglo vreči Pašiča i-n P-ribičeviča. Borba je bila težka, a zmagali smo. Splošno presenečenje — tudi med navzočimi socialnimi demokrati — j e " vzbudilo- poročilo, da je edini socijalistični poslanec in vodja socijalistične -stranke, sodrug Diva c -dne 12. avgusta -glasoval proti novi vladi za Pašiča. Zborovalci so klicali »tej«. -S’- tem se je vodja socijalnih demokratov izjavil - za nadaljevanje vlade nasilja* iru, krivic po Pašičevemi in Pribičevičevem vzorcu. Škoda, -da ni bilo Babura;-, d-a- -bi zvedel, kako je Divac glasoval za staro, vlado. Nato je govornik govoril o nalogah nove vlade. — • Glavno njeno n-ačel-o je, p-opraviti krivice, ki jih je -pri- j zadejala ljudstvu stara krivična vlada. Težka- j-e- la na- j loga, a 'polagoma bo šlo. Govornik je glede prevedbe \ železničarjev, -redukcije in p-enzij-oniranjia naglasil, da j so številnih krivic v tem -oziru krivi Žerjavovi de-nun- | eijanti (medklici: Škerjanc!), ki- so uboge družinske \ očete denuncirali kar na debelo. Kakor korupcijo-nisti, [ tako spada jo tudi ti ljudje s črno -dušo neusmiljeno na zatožno klop. Gospod minister Sušnik je obljubil, ko je bil v Mariboru, da se hoče pri korekturi železničarskega zakona, pri sestavi- pravilnika ozirati na zahteve organizacij. Poslančeva izvajanja je nebrojna množica železničarjev burno odobravah. Tudi navzoči nasprotniki so morali prho < -’rom-etna »zveza res i-skreno po- carjev. jč izrekel /..v ..utem. Ko -se je i vzklikali in klica K besedi se je og dio izvajanjih je predsednil .j zaključit lepi shod z želi», takim -posvetovanjem:. dr. Koroše». r> dr. K-oro-šeu in našim pome dr ..Korošec, so zborovalci p; tv o-šec«! . ■ 'valcev. Po njihovih več -kot- triiiirnem trajanju se se rat zberemo k ena Zasebna prenočišča še rabi pripravljalni odbor za fantovska mladinska dneva. Kdor ima kakšno prenc-čišče na razpolago, prosimo, da to prijavi v pisarni pripravljalnega odbora, Aleksandrova cesta 6 I, soba št. 5, palača Zadružne gospodarske 'banke. Za prenočišča se dà določena /odškodnina. Učitelji in učiteljski maturanti zborujejo skupaj z di-jaštvem dne 2-2. t m. v dvorani Zadružne banke. Učitelji in učiteljice, vsi na plan! Vabimo prav posebna vse mlade tovariše in tovarišice! »Vitez« Zagorski pod ključem radi goljufije. Včeraj so zaprli v mestu dobro znanega Zagorskega radi večvrstne goljufije. Možakar, znan kot razgrajač v pijanosti in trdovratni iv:ree v »politiki«, je inserirai - po nekih ljubljanskih listih, -da rabi kompanjona v svoji »dobro idočk posredovalnici za nakup hiš in zemljišč, in nasedel mu je neki privatni uradnik, ki je vse svoje prihranke 15.000 din. vložil v njegovo »podjetje.« Siromak je seveda kraal« uvidel, da je nasedel goljufu in je stvar naznanil. Nad »vitezom« so se pa isti čas zagrnili še drugi temni oblaki. Za nedeljo je namreč priredil kot »šef neodvisne gospodarske stranke« veselico pri Gam-brinu in je že več dni- poprej prodajal po mariborskih trgovinah vstopnice ter pobiral dobrovoljne prispevke, češ, da je veselica za invalide in sirote. To je bila hkrati že druga evidentna goljufija in Zagorski -je moral včeraj v sodnijski zapor. Sedaj je vsaj na varnem, ker je zadnji čas že res več kot preveč razgrajal pijan po raznih hotelih od predmestnih gostilnic pa do Velike kavarne, kjer je zadnjič celo magistralnemu uslužbencu, ki pobira no-čni davek, grozil, naj se le čuva, ko pride enkrat njegova (Zagorskijeva) »podlaga« n-a magistrat. Goljufije, radi katerih so ga zaprli, gotovo niso edine. Sploh se je treba čuditi, kitko je imel človek samo vsled svojega dolgega jezika in pustolovstva toliko sreče pred postavo. Po mestu kroži dovolj govoric, kako je znal ljudi skubiti na način, ki je vreden kakega prvaka pustolovcev i-n baje tudi trgovca * »belim blagom.« Oh preobratu je imel ta »vitez« z nekim Ein-hauerjem »veliko agenture« v Vetrinjski ulici. V svojih »pisarnah« je nastavil nekaj tipkaric, ki so tipkale kar tako na slepo, da se je imitiralo poslovanje, ki je bilo sama sleparija. Kompanjon Einhauer je kmalu ušel čez mejo, »viteza« pa ni zagledalo oko postave, ker je tako dobro igral vk-go vsestranskega »Hochstaplerja.« Smrt slovensko zavedne in skrbne matere. Na dan Velike Gospojnice oh 6. uri zjutraj j-e zatisnila za vedno oči gospa Katica Žlahtiči, soproga tukajšnjega policijskega nadzornika i elra Ž:1Khtič. Bila je -slovensko zavedna žena, marlj-iva gospodinja in ljubeča mati svojih otrok, -katere je vzgojila v 'krščanskem- duh». Pogreb biagopokojnice še je vršil -oh ogromni -udeležbi občinstva v nedeljo. Velika udeležba -pri -pogrebu je ravno dokaz njene občne priljubljenosti. Žaluj-oča rodbina žlahtič se naj iskrenejše zahvaljuje vsem, ki so podarili rajni vence, jo spremljali v tako velikem številu na zadnji poti in prav posebno -pa- še pevcem. Nadaljevanje IV. redne seje mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 22. t. m. oh 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda IV. redne seje. Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru. Izpopolnitev razstave. Razstavljala, „ki niso mogli pri otvoritve svojih predmetov razstaviti (deloma radi slabega vremena, deloma pa tudi radi tega, ker n-iso imeli predmetov gotovih), so sedaj sv-o- jestojnice že uredili, tako da nudi razstava sedaj obiskovalcu prav lepo sliko. — Popust. Uprava razstave naznanja, da imajo državni nastavljena, vojaki à» dijaki 50% popusta pri vstopnini, če se izkažejo s tozadevno legitimacijo. To pa samo od 8. do 18. ure »večer. — Na veseličnem prostoru bodeta svirali dnevno po dve godbi in sicer popoldne in zvečer. Dnevno ples in drage zabà-ve. Vstopnina na veselični prostor je samo 3 dia. Vrtnarstvo letošnje razstave v Mariboru. Dasirav-uo -mariborskimi vrtnarjem se vsled n-edastatnega prostora ni nudila ip-ri-li-ka pokazati svojo 'zmožnost, s» vendarle vajenci vrtnarije Jana Jemeca imeli poigu«a, ter s-o razstavili na malem razstavnem -pro-st-orčfcu na prostem uzorčini v-rtič v okusni obliki1 kot vzorec za večje vrtove vil, sličnih nasadov fit-d., kar je obiskovalcem zelo ugajalo. Obiskovalec, -ka-terem-u -pri -tem--vrtiču nehote zastoji noga, s;e zamisli v srečno deveto deželo, kj-er se ti brezskrbno smejijo palčki imed-rožicanii. Vidijo se nadalje tudi skupine razi nm n cvetk s kraljevim monoigramom-, cvetlice v lončkih s krasnim eksem-plarom »Aspare-gusa«, ter razne odrezane cvetlice velikih; klinčkov i-n z orjaškimi bučami v teži čr-ez 50 kg. To že imenovano pod jel j-e, ki je že v -prejšnjih- razstavah želo veliko pohvale, i-n ki j-e p-remagalo vse ovire in je vseeno razstavi-lo kljub malemu -prostorčku- res • v zanimiv vrtič, je tudi letos vse hvale -redno 7a'/'- « on-Doro ca mo Vsg. študijska knjižnica je «sak delavnik od 9. de iodi listi ob teni- e « ‘o vred xlprh-i i >nj toj ;< v znesku 10 D -za i-zpošojevanj-e knjigi na dom Dragocene Odkritje nagrobnega spomenu -: ór. K. v ? --Aovšeku na njegovem grob, Pobrežje, bo v soboto 23. t. m. -b 6. zvečer. Spregovorita dr. Anton Jerovšek in dr. K . C v rader. Nagrobni spomenik je umetniško: dere- v aranv loparja Ivana Sojča. Pcma-zoruje v reliefu mesto Maribor, katerega današnjo slovensko in jugoslovansko i-y«f rajni dr. K. Verstovšek nesporno zasluge. Nad kV.'-. širi svoje veje vrba-žalujka, ob vznožju pa v tugi in Žalost slofii s-l-ovein-sko dekle z lovorjevim vencem v roki. De samo je Že vredno, da si ga človek ogleda in se čudi umetniški roki našega domačega umetnika g. Sojča, mu gre v tem oziru vse- priznanje. Prijatelje in znance raJKcstane veljavna do konca tekočega leta. nega dr. K. Verstovšeka vaibimie vse, -da se udeleže te po-fk-nij-ige, -slovarjti, zemljevidi i-n muzikalije s-o na razpo-m-embne slovesnosti, ,)Iago le za up-orabo v čitalnici in se jih tedaj načeloma Razobešenie zastav ob prilfei fantovskega dne. V scF -mikomiur ne izposoja. Kuj-iige se izipos-oj-ajo zgolj: na 30 boto in nedeljo, 23. in 24. t. m. bo imel Maribor izreden dni. Kdor ne vrne točno v določenem roku in tudi ne in poseben dan, kakor iga ni še imelo nobeno drugo slo^aprosi podaljšanja, plača za vsako knjigo po 10 D p-o-vensko mesto. Slovenski fantje praznujejo v njem svoje,«ebne prlistojbme. To je vodstvo uipeljalo redi tega, ker slavje, nepolitično, namenjeno le versko-nravni in prcK-Ae mnogi -izposojevalci niso ozirali prav nič na izposoj-svetni obnovi. V nedeljo dopolén-e nastopijo tudi javno Šj hi rok. Vsem onim; ki- na ta -ali dru-g na-člin kršij-o sprevodu po mestnih ulicah. Mslimo, da je zato umestna fenjližnlični red, se bo odvzela pravica izpos-ojevanja na prošnja do hišnih posestnikov, da razobesijo ta dneva dom!. —- .Dalje opozarja Študijska knjižnica -ljubitelje narodne in državne zastave in pokažejo s tem udeležen- '(h-jig, da ima v zalogi veliko düblet raznovrstne v-sebi-cem svojo nepristransko gostdjubno naklonjenost. Pov-be, ki jih zamenja z drugimi enakovrstnimi! knjigami, darjamo p«, da naj odloča prosta svobodna volja vsakega, iTozadevni -seznam si lahko vsakdo ogleda v čitalnici; feako se hoče ravna® db ti prüfe. 'Jkhik-o pa -stavi tudi -pismene poniudb-e. moaaoooooooooooooooooooGoouc* ìomx mtmmmm Fopdsomt fcs?» let»©** j i. Univerzalni stroj za poljedelstvo in prevažanje velikih tež. - Pogon s petrolejem. - Letna produkcija 300 000 traktorjev. - Velikega pomena za nar, gospodarstvo.. Dosedaj č-Ves in je pričakovati, da postane jesenska dirka izvanré-den športni dogodek. Dirkališče Tezno pri Mariboru je v Sloveniji sploh edini tekmovalni prostor za take prireditve in tudi Zagreb nima enakega Štadiona. Te dni se raz-, pošljejo oficijelni razpis ina vsa društva in klube ter je pripoTGčati vsem športnikom, da se oglasijo k razpisanim tekmam. Posameznikom se ustreže z pojasnili in dirkalnimi načrti na dopise pod naslovom: Dirkalni odbor kolesarskega društva »Edelweiss«, športni hotel Halbwidl v Mariboru. Redni občni zbor KMKA »Parmi;a« se vrši ob priliki mladinskega dneva v Mariboru, lira in lokal se' še naznanita. — Predsednik. Slovensko trgovsko društvo y Mariboru opozarja svoje člane na brošuro »Najvažnejše določbe zakona o taksah in pristojbinah«, katero je izdala Zveza: trgovskih gremijiev. Knjižica je zelo praktična, ailfabetično urejena,, opremljena, s potrebnimi navodili ter se dobii v pisarni trgovskega gremija v Mariboru. Zobozdravnik dr. F. Kartin, Maribor, Slovenska ulica štev. 9, ordinira zopet od 28. avgusta naprej. Slavnemu občinstvu uiljudlno naznanjam, da sena s 1. avgustom t. L v Razlagovi ulici 23 v Mariboru otvori! stavbno in galanterijsko kleparstvo. Priporočam se častitim odjemalcem, ki jih bom postregel le z dobrim in solidnim delom. Nova naročila in popravila pri stavbah, pleskanje s prvovrstno oljnato barvo, kii varuje pred rjo strešne žlebe, pločevinate strehe, cerkvene stolpe- itd., popravila pločevinate posode izvršim najceneje in najhitreje. Spoštovanjem Andrej' Somrak, kleparski mojster. Učenca ali praktikanta sprejme veletrgovina s špecerijo Miloš Oset, Maribor, Glavni trg. 478 2—1 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. (Glasovir brezplačno na razpolago.) Maribor, Tättenbachova ulica i6 vrata 19. 493 2-1 Nova spalna soba iz orehovega lesa je na prodaj v Krčevini št. 193. Praprotnikova, 487 Sredi Maribora — med novim mostom in koroško železnico — je na prodaj zemljišče, ki meri 13.863 kv. metrov in seda razdeliti na I7 krasnih stavbišč. Oglasiti sa: Maribor Magdalenski trg 3. 3—1 la kovaški premog garantiran, kg od K 2 — do 320, vedno velika in stalna zaloga. Tudi ves stavbeni materijal se dobi od sedaj naprej po čudovito znižani ceni pri V Bratina, Križevci pri Ljutomeru. 484 3 -1 Gumbe iz blaga in usnja različnih vrst ter žeblje za tapetnike napravlja F. Plankl, Tattenbachova ulica 16. 491 2—1 la bukovo oglje, dobro žgano, popolnoma suho in vilano ter brez primesi kupuje za takojšnjo in poznejšo dobavo v vagonskih dobavah družba Carbonaria, Kočevje. — Ista prevzema vsako količino dobrega blaga ter ga plačuje vedno po najvišjih cenah. Ponudbe prosimo za-eno z navedbo razpoložljive količine, cene in dobavnega roka ha naslov: Družba Carbonaria, Kočevje 479 3—1 Gotove moške obleke, perilo za mošzfc in žeuske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke »a birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica Št. 15. 319 Premog’ iz svojega premogoikopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljub- ljani, Wolfova ulica št. 1—L CUNJ Krojaške, suknjene in platnena odpadke, staro želez je, kovano in vlito, giaževir«, kakor odpadke vsake vrsta kupujem po najvlžjih cenah A, Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15, Zamenjam tudi staro žeiezje.,4 katero je za vporabo, s ko- 1 vaškimi odpadki in vistino. V JUHI IN PRIKUHAH IZBOLJŠA HRANO NEPOPISNO! Najcenejše In najuspešnejše osfalniet® samo potom Oglasnega zawoda F. Voršic-a naslednik, Maribor. Slomškov trg 16, Pojasnila brezplačno ! miiìiiìiu Trgovini Martin Šinner s Konjice » priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1 Usek, kdor hoče kaj kupiti naj si ogleda cene in prvovrstne izdelke sukna, platna, hlačevine, parhenta, perila nogavic itd, samo v manufakturni trgovini o Vekjet, Maribor Šolska ulica 4 Obližu stolne cerkve). Preomtno volovsko meso ! Ker sem opustil na aljno mesno dobavo za vojaštvo, sem se odločil, d . svojo mesnico v Aleksandrovi cesti tako uredim, da bodem že od pondeljka naprej prodajal prvovrstno volovsko meso. Dobilo se rode tud. vedno svinjsko in telečje meso. Priporoča se p. n. občinstvu in prosi za obilen odzov Xj-u-d-oxrils: "Vlalicvlč- J. Neškudla tvoroica cerkvenih paramento*, zastav in erodi1 Sv. Petra c, 25 Ljubljana Sv, Petra c. 25 vabi preč. duhovščino, cenjena društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov,, ciborijev, monštranc i. t. d. V češkoslovaške i paviljon* na letošnjim vele sejmu v Ljubljani 15,—25* avgusta 1924. mmnuxunnunununKiimm* JEfcwdLZPIJS Zaradi smrti organista Antona Strajnšak je razpisana služba mežnarja in organista pri župnijski cerkvi Sv. Rupert nad Laškim. Prednost imajo taki ki bi prevzeli tajništvo v dveh občinah, ki sta v župniji. Je stanovanje, gospodarsko poslopje, nekaj zemlje, trojna zbirca ter postranski zaslužki. Prosilci se na oglasijo pri župnijskem uradu Sv. Rupert nad Laškim. 4? 3 2—1 vami Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.