eriška Domov

NO. 199
mem fii—ho/wie
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OfflO, MONDAY MORNING, DECEMBER 29, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVU
Za premirje v Angoli
Narodna zveza za popolno neodvisnost Angole je pozvala h končanju državljanske vojne Angoli in izvedbo volitev pod nadzorom Organizacije afriške edinosti.
WASHINGTON, D.C. — Narodna zveza za popolno neodvisnost Angole je v poslanici u-gandskernu predsedniku Idiju Aminu pozvala k takojšnjemu premirju v bojevanju, ki bi ga naj, nadzirale čete Organizacije afriške edinosti. To naj bi odprlo pot k volitvam za vlado narodne edinosti v Angoli prav tako pod nadzorom Organizacije afriške edinosti.
Narodna zveza za popolno neodvisnost Angole je v svojem pozivu “Ljudsko gibanje za o-svoboditev Angole”, ki ga" je Sovjetska zveza s svojimi sateliti priznala za zakonito vlado Angole, obtožila odgovornosti “za ta nesrečni položaj” in, za “sramotno sovjetsko vojaško intervencijo”.
Po v Washington došlih poro-čij;b so se čete Narodne zveze za popolno neodvisnost Angole približale mestu, Henrique de Carvalho, glavnemu oporišču Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole v vzhodnem delu države. Po izjavi vodnika Naš rodne zveze dr. Jonasa Savim-bija so imele njegove čete “o-gfomne” izgube v boju z enotami Ljudskega gibanja, oborože-nimi z modernim- sovjetskim o-rožjem, posebno z raketami.
Kot je splošno znano, podpirajo Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole poleg Sovjetske zveze, njenih satelitov in nekaterih afriških držav Kuba, ki je poslala v Angolo do 8.000 vojakov svoje redne vojske. Pričakujejo, da bodo Kubanci vodili tudi kak ducat ali dva MIG-19 letal, ki jih je'V Angolo poslala Sovjetska zveza in so baje že pripravljena za poseg v bojevanje.
Golds Msir dvomi f frdnosi jamstva ZDI
WASHINGTON, D.C. — Gol-da Meir, bivša predsednica vlade ^ Izraela, je na televizijskem sporedu NEC dejala, da pomanjkanje kongresne pripravljenosti pomagati proti komunističnim silam v Angoli budi dvom v trdnost in veljavnost jamstev ZDA za Izrael.
Ko so Goldo Meir' vprašali, zakaj se Izrael ne umakne z leta 1967 zasedenega arabskega o-zemlja, ie Golda odgovorila z vprašanjem: “Postavimo, da se mi danes umaknemo, in postavimo, da smo mi napadeni od severa, juga in vzhoda, morete v takem slučaju videti, da bi ZDA, te ZDA po Vietnamu, poslale svojo vojsko na pomoč?” --------------o-----
Moynihan ffje Moskvi na živce
MOSKVA, ZSSR. — Znani komentator Žukov je v “Pravdi” ostro prijemal ameriškega poslanika pri Združenih narodih Daniela P. Moynihana, ker da je “žaljiv in izzivalen”. S svojimi nastopi je poslabšal mednarodne odnose, trdi “Pravda”.
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z verjetnostjo snega, pomešanega z dežjem. Najvišja temperatura okoli 40 F (4 C).
Novi grobovi
Joseph Ban
V	82. letu starosti je po dolgi bolezni umrl na domu Joseph Ban, 1201 E. 168 St., mož Caroline, roj. Zupančič, oče Josephine Zimperman, stari oče Carin Anne in Douglasa, brat pokojnega Rudija ter dveh sester v Jugoslaviji. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1913, zaposlen kot skrbnik vzorcev pri Lake City Mailable Co. 40 let do svoje upokojitve pred 16 leti. Bil je 50-letni član društva Ribnica št. 12 ADZ in nad 50 let tudi njegov tajnik, ter član društva Lipa št. 129 SNPJ. Preteklega avgusta sta z ženo praznovala zldto poroko. Pogreb b<j> v torek ob 9.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 ,81., v cerkev Marije Vnebovzete ob
10.	uri, nato na pokopališče Vernih duš. Kropljenje danes od 2-5 in od 7-9 ure. Družina priporoča darove dobrodelnim ustanovam po lastni izbiri v njegov spomin.
Joseph C. Perusek Sr.
V	Euclid General bolnišnici je v soboto umri 60 let stari Joseph C. Perusek Sr. s 357 E. 156 St., oče Josepha C. Jr., brat Mrs. William. (Jean) Janša, pok. Franka, pok. Johna in pok. Mary Miklaucic. Pogreb bo v sredo, 31. decembra, ob, 9. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Freida A. Gero
V	Euclid General bolnišnici je umrla v soboto 76 let stara t reida A. Gero z 18621 Kewa-nee Avenue, vdova po 1. 1974 umrlem možu Hermanu, roj. v Johnstownu, Pa., mati Don To-ber, mačeha Anne Klingman in Hermana P. Gero, 7-krat stara mati, sestra Emme Hixenbaugh, pok. Alberta Tober in pok. Helen Mangus. Pogreb bo iz Grdi-,novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 10., kjer bo rev. Richard G. Mat-chette opravil pogrebne molitve, na pokopališče Kalvarija.
Beograd priznava prijem 208 ljudi, nasprotnikov režima
Notranji minister je v svojem poročilu priznal, da so tekom letošnjega leta zaprli 200 političnih nasprotnikov režima.
BEOGRAD, SFRJ. - Poveljnik jugoslovanskih varnostnih (policijskih) sil gen. Franjo Hr-Levič ie v svojem letnem poročilu govoril na splosno o policijskih nastopih proti “vohunom, saboterjem, političnim oporeko-valcem in kritikom vlade”, pa povedal tudi. da so jih okoli 200 prijeli.
Po besedah policijskega poveljnika je večina prijetih iz “birokratsko-dogmatskih” skupin, kar pomeni informbirojev-
“ neos“iniste' ali iz sku-’v novembru So ZDA pro-
en ti- i -s i	2_.= •	’	i i •«>
tz slov. naselbin
Amhertsburg, Ont. — Tukaj je na božični dan, 25. decembra 1975 umrl v 69. letu starosti Jože Yakopich, rojen v vasi Podpeč, Videm-Dobrepolje, po domače Lavrihov.
Žena Mary mu je umrla pred 14 leti. V Kanadi zapušča otroke Mary’ Ann Yakopich, Louise Zappio, Josepha Yakopich, Christine Klym in Johna Yakopich, Christine Klym in Johna Yakopich, v'starem kraju sestre Marijo Hočevar, Kristino Tomšič, Francko Jakopič, v Clevelandu, na 1172 Addison Road, pa sestro Anno Hočevar.
Presežek v zunanji trgovinski bilanci blizu 12 bilijonov
KITAJCI IZPUSTILI TRS SOVJETSKE LETALCE IN VRNIL! HELIKOPTER
LR Kitajska je preteklo soboto izpustila tri sovjetske letalce in vrnila ZSSR helikopter, v katerem so jih zajeli 14. marca 1974, ko so “bili na poti po bolnika”, kot trdijo Rusi, ko so bili na vohunskem poletu, kot so trdili Kitajci.
pin “nacionalistov in iridenti stov”, kar naj bi pomenilo pri- j padnike skupin, ki se zavzemajo ! za narodno neodvisnost. Med te j štejejo hrvaške, albanske in j delno macedonske nacionaliste, ki nocejo da bi bile njihove domovine del SFR Jugoslavije.
Napovedan je sodni postopek proti 36 informbirojfcvcem, med tem ko je večina ostalih prijetih obtožena zvez z “reakcionarnimi krogi zunaj” in “reak-cionarhimi desničarji in neofašističnimi organizacijami”. F. Hrljevič je dejal, da je bilo prijetih tudi večje število tujih a-gentov. Med te spada po vsem sodeč Laszlo Toth, Ki so ga prijeli v preteklem avgustu v njegovem rojstnem kraju Vrbas v Vojvodini in ga obsodili nato na 7 let zapora “zaradi vohunjenja”.
Zaradi “varnosti” je bii odklonjen vstop v Jugoslavijo ali je bilo od tam pognanih 750 tujih državljanov, 317 pa jih je
dale v tujino za 1.1 bilijon dolarjev več, kot so tam kupile. Celotni letni presežek se bliža 12 bilijonom.
WASHINGTON, D.C. — Presežek v zunanji trgovini ZDA v
HONG KONG. — Po dolgih -----------;--------------------f-----
pregovorih in sovjetskih grož- PekinSu 50 vse zahteve in pro-niah je LR Kitajska za javnost teste odklonih. Zakaj so se se-nepričakovano izpustila'tri 14. daJ odločili sovjetske letalce in marca 1974 v Sinkiangu ujete n.1ihov helikopter vrniti, ni jas-sovjetske letalce ter vrnila heli- n0, PP Kitajska vodi od pod-kopter, katerega so zasegli, ko Pisa dokumentov ob zaključku je pristal na kitajskih tleh. ;evr0Pske varnostne konference Sovjetska zveza je tedaj izjav- ; v Helsinkih letošnje poletje obijala, da je helikopter “zašel” v | sežno gonjo proti Sovjetski zve-plabern vremenu nad kitajsko j zi> ki 1° dolži pripravljanja nove ozemlje, kc je bil na poti po ne- svetovne vojne. Prav danes je kega bolnika. Kitajci so te sov- Peking obdolžil Moskvo, da je jetske izjave označili za “kopo svoie gospodarstvo postavila v laži” in sovjetsko trditev, da je 'stanje priprav za vojno.
bil helikopter na poti po bolnika, za smešno, ko v njem ni bilo nobenega bolničarja in ne bolniškega materiala.
Kitajsko poročilo pravi, da so bili
V Pekingu trdijo, da je Sovjetska zveza najbolj nevarna svetovnemu miru, ker da njeni državni in partijski voditelji zahtevajo vojno, med tem ko se sovjetski letalci izpuščeni, ZDA z vso “naglico pripravljajo letu 1975 se bliža rekordni viši- iko je preiskava kitajskih var- na obrambo” pred sovjetskim ni 12 bilijonov dolarjev. V no- 'nostnih organov prišla do za- napadom. Na Zahodu nihče ne vembru je presežek dosegel 1.1 ključka, da bi utegnile izjave, trdi, da bi bil svet pred novo bilijona, med tem ko je bil v sovjetske posadke o nenamer-1 svetovno vojno in se tudi nihče oktobru 1.08 bilijona dolarjev, nem poletu v Kitajsko biti “ver-;na kaj takega ne pripravlja. "V Zvezni gospodarski strokovnja- jetne”. Doslej so Kitajci trdili, i NATO so v skrbeh zaradi pove-ki pričakujejo, da se bo preše- da je bil sovjetski helikopter čuvanja oboroženih sil Sovjetske žek začel manjšati, ko bo gospo- MI-4 opremljen za izvidniške zveze in članic Varšavske zve-dsrsko oživljeni e povečalo zah- naloge ter da je pristal na kitaj- ze. njihovega pospešenega vež-tevo po uvoženem oiagu.	skem ozemlju večkrat, predno banja in modernizacije njihove
V novembru ni bilo opaziti .1e bil zajet 14. marca 1974, ne opreme, toda ne mislijo, da bi
kake bistvene spremembe; uvoz je raste! nekaj hitrejše kot v oktobru,' izvoz pa je napredoval stanovitno. Uvoz je narastel za 1.1 L napram 0.3',i v oktobru, izvoz na ie v obeh mesecih po-rastel za 1.3'/<.
V prvih 11 mesecih leta 1975 je presežek v zunanji trgovini
dolgo potem, ko so Kitajci izg- bil smoter tega začeti vojno v nali pet sovjetskih diplomatov Evropi. -Preje vidijo v poveče-iz LR Kitajske, katere so obto- vanju sovjetsko-satelitskih ooo-žili vohunstva.	roženih silah sredstvo politične-
Izpuščeni so bili kapetan A. S. §a Potiska na svobodni del Ev-Kurbatov ter poročnika A. F. 10Pe> povezan v NATO z ZDA.
Uskov in V. G. Bučelnikov. Te so Kitajci prijeli v oboroženem izvidniškem helikopterju Ml-4
bilo postavljenih pred sodišče, skupno dosegel 10.61 bilijonov več kot 250 milj daleč od meje
pravi uradno poročilo notranjega tajnika F. Hrljeviča.
Tajska bo odprla mejo z Laosom
BANGKOK, Taj. - Vlada je objavila, da bo odprla mejo s sosednjim Laosom, ki jo je zaprla pred 6 tedni, ko so laoške sile napadle tajsko topnjačo na reki Mekong.
Michigan bo imel ' izprašane mehanike
LANSING, Mich. — Na temelju zakonskega predloga, ki ga je pretekli teden izglasoval državni Senat ip ga poslal v obravnavo Predstavniškemu domu, bo moral -vsak avtomobilski mehanik v državi Michigan do leta 1981 opraviti posebni izpit, nakar bo dobil pooblastilo za o-pravljanje mehaniških poslov.
in presegel doslej največji letni Sovjetske zveze v kitajski po-presežek 7.08 bilijonov dolar- krajini Sinkiang1, kot so obja-jev, dosežen v letu 1964.	vili spomladi 1974, 40 milj od
Če se je zunanja trgovina raz- sovjetske meje, kot so izjavili vij aia v decembru tako kot v no- ob njihovem izpustu, vembru. sodijo, da bo skupni Pokrajina Sinkiang je najza-presežek za leto 1975 nekako hodnejši predel LR Kitajske, 11.6 bilijonov, med tem ko so kjer ima ta svoja preskuševali-imele ZDA v letu 1974 v zuna- šča jedrskega orožja na podro-nji trgovini 2.34 bilijona dolar- čju Lop Nor. Kitajci so tedaj jev primanjkljaja.	namigovali, da je sovjetski heli-
Presežek v zunanji trgovini kopter imel namen si to podro-utrjuje narodno gospodarstvo in' čje pobližje ogledati, trdnost dolarja v tujini, pa del- Sovjetska zveza je ponovno no tudi doma, ker pomaga ome- zahtevala izpustitev prijetih le-jevati inflacijo.	talcev in helikopterja, toda v
V SFR JUGOSLAVIJI SO POOSTRILI GONJO PROT! VERI
Sodelavec uglednega ameriškega lista The New York Times v Beogradu Malcolm W. Browne je poslal svojemu listu 21. decembra 1975 daljše poročilo pod gornjim naslovom. Ker The New York Times na splošno ne piše sovražno o SFR Jugoslaviji, je to poročilo treba jemati še posebno resno. Iz njega navajamo tu glavne ugotovitve.
*
Organizirano religijo so jugoslovanski komunistični voditelji označili za nevarnega domačega sovražnika in pričakujejo, da bodo pred koncem leta uzakonjeni ostri, novi zakoni za urejanje cerkvenih dejavnosti.
Dej avnosti 'krščanskih in muslimanskih voditeljev, nekatere od njih v tujini, napadajo vladni časopisi kot neprimerne. Enako stališče proti veri so zavzeli vladni in partijski voditelji v svojih
javnih govorih. V svojih napadih dolžijo nekateri cerkve-njake vohunjenja, sabotaže in izdaje poleg izpodkopavanja morale mladine.
Na nekem sestanku komunistične frontne organizacije v Zagrebu ta mesec so partijski voditelji označili cerkev kot “opozicijsko silo, najvidnejšo v jugoslovanski družbi”, in pozvali k novim zakonskim predpisom, ki bodo cerkvi preprečili “iti preko meja, določenih z ustavo”.
M. W. Browne poroča, da je pospešena gonja proti veri v zvezi s pripravami za zagotovilo mirnega prehoda k novi vladi po Titovem odhodu.
Tekom zadnjih političnih aretacij so prijeli tudi 8 duhovnikov, “ki so delovali s sovražnih položajev”. Verski voditelji smatrajo za posebno grozečo izjavo gen. Jovanica, predsednika koordinacijskega odbora za narodno obrambo
in samozaščito. Na nekem sestanku je dejal: “Mi se bomo borili proti razrednemu sovražniku, .pa prav tako tudi proti gospodarskim zločinom in proti dejavnosti cerkve, zavedajoč se, da je politični nasprotnik stalno dejaven.”
Še bolj kot druga leta skušajo oblasti zatreti vsako javno znamenje obhajanja Božiča. Belgrajski dnevnik “Politika” je posvetil cel uvodnik napadu na trgovino z gramofonskimi ploščami v Subotici, ki je razstavila v izložbenem oknu albume S krajevnimi božičnimi pesmimi.
Vsaka od 6 republik in dveh pokrajin ima v razpravi nov verski zakon, ki bo v naslednjih tednih sprejet in uveljavljen. Najtrši od vseh so ti zakoni v republiki Sloveniji, v republiki Hrvatski in v avtonomni pokrajini Vojvodini, v katerih živi večina 8 milijonov k a t o 1 i čanov. Vladni
predstavniki trdijo, da se posebno zanimajo za Katoliško cerkev, ker so njene “never-ske dejavnosti” večje kot pri ostalih verah.
Novi zakoni bodo prepovedali vsako dejavnost cerkvenih voditeljev izven cerkva. V AŠloveniji bo zakon prepovedal versko višjo vzgojo, u-stanove za oskrbo otrok, otroške vrtce za zaposlene matere, kulturno in dobrodelno dejavnost. Take omejitve bodo “samo izvedle ustavno ločitev cerkve in države”, je izjavil Rudi Čačinovič, predsednik državne komisije za odnose z verskimi skupinami.
Slovenski komunistični u-radniki so priznali, da je “doslej zaradi velikega števila zaposlenih žensk in zaradi pomanjkanja otroških vrtcev to bistveno socialno nalogo vršila cerkev”, pa izjavljajo, da se mora ta položaj hitro spremeniti.
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Le malo verjetnosti je, da bi mogli rešiti iz poplavljenega premogovnika pri Dhanbadu v državi Bihar kakega od tam zajetih 372 rudarjev. V premogovniku je prišlo v soboto do eksplozije, nato pa je vdrla vanj voda.
BEJRUT, Lib. — Nove večje oborožene spopade je včeraj tu preprečil hud, mrzel dež. Sirija in Irak se prizadevata za dosego sporazuma med kristjani in muslimani, pa ni gotovo, če jima bo to uspelo. Kljub temu upajo, da bo skozi naslednjih par dni obveljalo premirje.
LONDON, Vel. Brit. — “Jane’s Weapon Systems”, ki je izšel danes, poroča, da so ZDA in ZSSR' v ostri tekmi, kdo bo preje razvil “smrtne žarke”, s katerimi bo mogel uspešno uničevati sovražne cilje na zemlji in v vesolju.
VAIL, Colo. — Predsednik G. R. Ford misli, da je bil umor Richarda S. Welcha, vodnika CIA, v Atenah delno posledica objave njegovega imena, je izjavil predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen. Ford je v skrbeh za življenje tudi ostalih, katerih imena so bila iznesena v javnosti. Predsednik bo danes zaključil tu svoje zimske počitnice s smučanjem in se vrnil v Washington.
BUENOS AIRES, Arg. — Kakih 20 gverilcev je napadlo v soboto vojaško središče za zveze pri La Plati, pa bilo odbitih. Dva izmed napadalcev sta bila po uradnem poročilu ranjena, dva civilista pa ubita.
LIZBONA, Port. — Vlada je
Iz Clevelanda m okolice
Silvestrovanja—
Staro leto se bo v sredo za vselej poslovilo od nas. Po vsem svetu bodo silvestrovali, tako tudi v Clevelandu. Navajamo nekaj teh silvestrvanj.
Pevski zbor Korotan priredi svoje silvestrovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igra orkester Sonet.
Baragov dom priredi silvestrovanje v svojih prostorih z odlično večerjo in plesom, za katerega bo igrala prijetna dekliška godba. Večerjo bodo začeli servirati ob pol osmih, nato pa bodo v prijateljski družbi in dobri volji pričakali novega leta!
Slovenski društveni dom na
Recher Avenue v Euclidu priredi svoje tradicionalno silvestrovanje v svojih prostorih.
Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Road priredi svoje vsakoletno silvestrovanje v svojih prostorih.
Slovenski narodni dom na 80. cesti v Newburgu tudi priredi silvestrovanje v svojih prostorih.	v
Zopet v Clevelandu—
Bivši mestni zastopnik 23. varde, bivši predsednik mestnega sveta Clevelanda ter bivši načelnik PUCO v COlumbusu, slovenski odvetnik Edmund J. Turk se je pred dvema tednoma naselil s svojo mlado družino v lastnem domu na 17302 Harland Avenue. Sicer se ni nikoli poslovil od nas, pa mu vseeno izrekamo prisrčno dobrodošlico!
Davki na nepremičnine—
Blagajnik Cuyahoga okraja Francis E. Gaul sporoča, da morajo biti davki na nepremičnine za prvo polovico leta 1975 plačani najkasneje do 12. januarja 1976. Kdor tega ne bo storil, bo moral plačati 10 L globe.
Tečaj slovenščine—
Šolski okraj mesta Mavfielda začne dne 15. januarja 1976 10-tedenski tečaj slovenščine za odrasle:	za začetnike (ob tor-
kih) in nadaljevanje (oh sredah). Poučevali bodo branje pisanje, slovnico in izgovarjavo. Pismeno vpisovanje je že v teku na naslov: Adult Education Div. Mhyfieid City School District, 784 S.O.M. Center Rd., Cleveland, Ohio 44143. Za pojasnila kličite 442-2200, Extension 303. Starši in stari starši! Priporočajte mlajšemu rodu, naj se vsaj v glavnem spozna z jezikom svojih dedov!
vrnila katoliški cerkvi radijsko postajo, ki so jo zasegli levičarji letošnjo pomlad. Pogajanja za delno spremembo in dopolnitev vlade še niso končana.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so odločene še dalje podpirati nekomunistični skupini v Angoli, pa istočasno iskati politično rešitev za končanje državljanske vojne. V ta namen je odšel v Afriko višji uradnik državnega tajništva na razgovore s tamkajšnjimi državnimi voditelji. Njegov prvi cilj je preprečiti priznanje vlade Ljudskega gibanja na seji Organizacije afriške edinosti, določene za 10.-12. januarja.
ATENE, Gr. — Nemški kancler Helmut Schmidt je sinoči ponudil Grčiji in Turčiji posredovanje v njunem sporu o Cipru in Egejskem morju. Svojo ponudbo je H. Schmidt dal sinoči, prvi dan svojega tridnevnega obiska v Grčiji, ,____
. 'Cm
a\aa-^aaf
6117 St. Clair Aye. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
c^ggfeaBS	No. 189 Monday, Dec. 27, 1875
Sovjetsko oboroževanje vzmemirja Zahodno Evropo
V Zahodni Evropi se sprašujejo, čemu krepi Sovjetska zveza svoje oborožene sile v Evropi v času, ko je toliko govora o popuščanju mednarodne napetosti in je detente v ospredju vseh razpravljanj. Po podpisu zaključkov konference o< evropski varnosti in sodelovanju v Plelsinkih preteklo poletje je bilo veliko upanja, da se bo Evropa pomirila in da se bodo postopno nasprotja med njenim komunističnim vzhodnim in svobodnim zahodnim delom zmanjšala in omilila.
To upanje in prijetno občutje brezskrbnosti, ki je nekatere zajelo, sta začela izginjati, ko je postalo očitno, da Helsinki v bistvu niso položaja prav nič spremenili, da je Sovjetska zveza s svojimi sateliti odločena, kot je to povedal sam Brežnjev, nadaljevati “ideološki boj” in podpirati “progresivne sile” v nekomunističnem svetu.
Pod vplivom take sovjetske politike so začeli v Zahodni Evropi znova presojati in tehtati vrednost detente. Pri tem so prišli do zaključka, da to Sovjetska zveza kaže in pospešuje samo v javnih izjavah, v dejanjih pa nima za njo prav nobenega razumevanja. To se je pokazalo najprej na Portugalskem, nato pa predvsem v afriški Angoli. V obeh so se komunisti s sovjetsko podporo pognali z vso močjo, da bi se dokopali do vlade in oblasti. Na Portugalskem jim ni uspelo, v Angoli pa jim še vedno utegne uspeti. Svobodni svet še vedno ni odločen trdo nastopiti proti poskusu vzposta-ve komunistične vlade in sovjetskega vpliva v Angoli, pr četudi je ta pomembna za obvladovanje dela južnega Atlantika in morske poti iz Evrope v Perzijski zaliv, od koder Evropa dobiva večji del svojega petroleja.
Na zasedanju Severno-atlantske obrambne zveze — NATO v prvi polovici decembra v Bruxellesu so vojaški strokovnjaki opozorili na vztrajno izboljševanje o-borožitve vojaških sil Varšavske zveze. Te sile dobivajo modernejše in kakovostnejše orožje in opremo, pa tudi izpopolnjujejo svojo izvežbanost. Posebni poudarek posvečajo izboljšanju in povečanju ofenzivnih sposobnosti teh čet.
Na temelju podatkov, ki so jih zbrale obveščevalne službe NATO, je splošno izboljšanje sovjetskih o-klopnih sil in njihove gibljivosti naravnost iznenadu-joče. Zahodnonemški obrambni minister George Leber je pretekli teden pred odborom nemškega parlamenta razkril, da so oborožene sile Varšavske zveze v zadnjih 12 mesecih dodale svojim oklepnim vojskam v Srednji Evropi 2,000 tankov. Tako razpolagajo vzhodne vojaške sile tam z 18,000 tanki, NATO,pa le s 6,500 tanki.
Leber je dalje razkril, da so Sovjeti nedavno zamenjali 100,000 svojih vojakov v borbenih enotah v Vzhodni Nemčiji v teku dveh tednov. Pred tremi leti je taka zamenjava 25,000 sovjetskih vojakov zahtevala 40 dni in je morala pri tem sodelovati še Aeroflot s Svojimi letali.
Kaj ima k temu očitnemu razširjanju in izboljševanju vzhodnih oboroženih sil, ki so že tako bile moč-nt-jše, pokazati NATO?
Ne veliko!
Odkar je preminula mrzla vojna, ko se je neposredni sovjetski pritisk zmanjšal, oziroma postal manj viden, je obramba Zahoda začela pešati in notranje razpadati. V nekaterih državah svobodne Evrope so se začeli spraševati, čemu naj trošijo denar za oboro-žene sile, če pa je vojna nevarnost odmaknjena, potrebe na vseh drugih področjih pa so vedno močnejše in nujnejše.
Ko je v začetku lanskega leta pritisnila oljna kriza, se je položaj za oborožene sile še poslabšal. Večina vlad se je čutila prisiljene zmanjšati stroške za oborožene Sile, ko je gospodarski zastoj dohodke zmanjšal, pa povečal izdatke na socialnem polju, predvsem v o-skrbi brezposelnih in drugače prizadetih po zastoju in oljni krizi. Vsakdanje potrebe so odtegnile pozornost od narodne obrambe in s tem tudi voljo za njeno vzdrževanje na potrebni ravni. Kljub odporu drugih članic NATO so nekatere zmanjšale število svojih vojakov in opustile modernizacijo opreme.
Zahodna Nemčija, ki ima skupno mejo z državami Varšavske zveze in je tako prva na udaru, če bi prišlo do vojnega spopada, zasleduje sedanji razvoj z vedno večjo skrbjo. V Bonnu ne računajo toliko ha neposredno nevarnost dejanskega sovjetskega vojaškega napada, bolj jih skrbi zastrašujoči učinek rastočih o-boi oženili sil Sovjetske zveze in njenih satelitov na svobodno Evropo. Bonn je zato okrepil svoje oborože-
ne sile, njihovo opremo in njihovo borbeno pripravljenost, pri lem pa računa na trdnost in zanesljivost ZDA in njihovega jedrskega orožja.
BESEDA IZ NARODA

mmmsm
Stenski driišivtii! to v Eišdidif ešb konsii ista
EUCLID, O. — Ob koncu leta bi radi omenili nekaj važnih dogodkov v življenju našega Doma.
Na sestanku delničarjev 22. junija smo razpravljali spremembe, ki so bile potrebne v zvezi z novimi določili davkarije. Udeležba na sestanku je bila zadovoljiva in ta mesec smo poslali nove delnice vsem delničarjem. Kdor bi imel v tem pogledu kako vprašanje ali bi želel kako pojasnilo, ga bo lahko dobil na letni seji 18. januarja 1976. Letna seja bo v domovih prostorih in se bo začela ob dveh popoldne. Vsi delničarji so vabljeni, da se seje udeleže in stavijo predloge za izboljšanje doma, sodelujejo pri razpravi o dopolnitvi pravil in seveda pri volit-vi novega upravnega odbora SDD.
V Dorhu je bilo v zadnjih letih narejenega precej novega in letošnji program bo tudi pravočasno končan.
Društva in skupine, ki uporabljajo naš dom za svoje delovanje, so bila v letošnjem letu
zelo pomemhni za bodoče zgodovinarje. Med take dokumen-ste padajo starejši zapiski dru-števnih sej in prireditev, korespondenca, članki, slike, knjige, različni zapiski in podobno. Western Reserve Historical Society nas prosi, naj dobro premislimo, če ne bi kazalo, shraniti vse o-mejene dokumente pri njej.
Za slučaj, da bi se odločili in izročili naše dokumente Historical Society, bi bili tam kar najvarneje shranjeni. Seveda bi bili vedno na voljo društvenim odbornikom in resnim šolnikom v študijske svrhe.
Podpisani bom zelo hvaležen vsakomur, ki bi imel katerega teh dokumentov in bi mi ga izročil na naslov:
Joseph S. Baškovič 6614 Bliss Avenue Cleveland, Ohio 44103
Joseph S. Baškovič, preds. Društva sv. Vida št. 25 KSKJ
Jugoslavija, ¥ kateri
va a 3
ŽIVIJO
II.
MILWAUKEE. Wis. — Nakar delavna in je bilo tako v j slednje jutro smo si morali pri Domu vedno dosti življenja. J avtomobilski tvrdki “Rent-A-Letos smo izbrali za “moža Car Avis” izposoditi avto, da
leta” našega blagajnika Willi-ama Franka. On je povezan z Domom dolga leta, prav tako je
nas je sedem turistov v dveh avtomobilih napravilo izlet na Gorenjsko. Prvega je vozil do-
delovna v Domu in v društvih, fnačin Lojze, drugega, izposojenega, pa je odlično šofiral ženin nečak Floridčan Martin Jr.
V ljubljanski kotlini je priti-domov je bil izbran Harry Blat- skala k tlom znana moreča me-
ki v Domu zborujejo, njegova družina.
Za “moža leta” vseh narodnih
nik od Delavskega doma na Waterloo Road. “Žena leta” je dobro poznana rojakinja Ella Sa-manich od Slovenskega doma na Dennison Avenue na zahodni strani mesta.
Tem in vsem drugim, ki so bili izbrani in počaščeni kot pridni ter zaslužni delavci za naše narodne domove, naše tople čestitke!
Na silvestrovanju v našem
gla vse do Šmarne gore, od tam naprej pa je bilo sončno in toplo, da smo imeli krasen razgled po bližnjih Karavankah in Julijskih Alpah. Prestolnica Gorenjske Kranj se je zelo raztegnila na vse strani, največja in najdaljša slovenska in jugoslovanska reka Sava ni več tako čista, kot je bila pred leti. ko je bilo manj tovaren in ljudi. Ko smo prišli na Bled, je toplo son-
Domu, 31. decembra, bo igral	.
J. Luzar orkester od 9. zvečer !ce rfzl“sno razsipavalo s svoji-i\t„	imi žarki m z Blejskega gradu,
ki je danes muzej, se nam je
dalje. Na razpolago bodo okrepčila in osvežila po običajnih cenah in prostori bodo kot prejšnja leta primerno okrašeni za to priložnost. Vstopnice so po $3 in so na razpolago v klubskih prostorih pri Chucku in Berthi Starman.
Orkester bo igral tudi v klubskih prostorih, toda ti bodo odprti samo za članstvo.
Uprava Slovenskega društvenega doma želi vsem delničarjem doma, vsem članom kluba in. vsem dobrina ljudern, ki obiskujejo naš Dom, vesele praznike in srečno, zdravo novo leto.
Stanley Pockar, taj. ------o-------
nam
nudila divna panorama jezera z otokom in bližnjo okolico.
Peljali smo se s čolnom tudi na Blejski otok sredi jezera. O-, tok je dobro ohranjen in lepo u-rejen, v cerkvici sami pa je muzej. Ni več tiste domačnosti, kot je bila pred leti, edino', kar je še ostalo od tistih časov, je zvonik z malim zvonom dobrih želja.
: To pomeni, vsakemu, ki zvoni s tem zvonom, se uresniči želja, ki jo je takrat mislil,'oz. izrekel. Meni in ženi se je s tem : obiskom uresničila najina želja. Bova videla, če se bo v tretjič
mogli načuditi naravnim lepotam Slovenije. Edino v tem, da je Slovenija mala, toda očarljiva, smo si Slovenci doma in v tujini, na desni ali levi strani, mladi in stari, složni in enakih misli. Drugače se trmasto držimo izreka, da nas nesloga jači, sloga pa tlači. Po lepi vožnji iz Bohinja in Bleda smo se ustavi-
li.	v naj večji in zelo poznani slovenski romarski cerkvi na Brezjah. Po daljšem zadržanju v cerkvi smo potem, ko smo kupili par spominčkov iz te brezjanske romarske poti, nadaljevali pot proti Ljubljani. Toda zgodilo se je tako kot včasih s kopji, avtomobila sta sama od sebe zavila na dvorišče znane Naro-betove domače gostilne, kjer so nam postregli z ajdovimi žganci z ocvirki in kislo repo. Ko smo prišli v. hotel Union,'je bilo razumljivo, da smo v Rožcah izpraznili par litrov odlične briške rebule. Naravno, da smo potem odlično spali in se zbudili brez mačka.
“Vesela jesen”
Tako se imenuje vsakoletna mariborska razstava prireditev. Spremljajo jo mnogi glasbeni nastopi. Da je stvar vredna obiska, potrjuje dejstvo, da so prvo nedeljo prodali 10,000 vstopnic.
Obiskovalci labko poskušajo razna razstavljena vina in si ogledajo razne kmečke pridelke. Največjo pozornost gotovo vzbuja festival popevke “Vesele jeseni”.
Soča — evropska “lepotica”
Reka Soča je s svojim velikim padcem ter globoko, marsikje v skalo vrezano strugo res pravi fenomen med rekami. Značilna je njena železno-modra barva bistre vode. Obilno jo krasijo naravne znamenitosti: pestri
vodni prizori, korita, brzice, tol-Drugo jutro zgodaj, kot smo muni, plitvine s prelepimi beli-
tudi. Bled je veiiko večji, ima
Hare Mtiineitfe Društva 'nekaj ^ovih in modemih-hotelov m drugih stavb in razkošnih
vil. Pri bivši kraljevi in sedanji Titovi rezidenci smo zavili proti Bohinju.
sv, ¥ida št 25 (SCSKJ) iscsjo
CLEVELAND, O. — Knjižni-ra Western Reserve , Historical Society že več kot sto let zbira in hrani dokumente društev, •ažnih za zgodovino Clevelanda in bližnje okolice. V zadnjih letih skuša predvsem 'izslediti in ohraniti dokumente tistih društev, ki so igrala važno vlogo v godovini različnih narodnostnih skupin. S tem, da ohrani te dokumetne, pomaga zgodovinarjem, da bodo mogli lažje o-svetliti zgodovino Clevelanda v narodnostnem 'pogledu.
Historical Society nas je obvestila, da se posebej zanima za
Tudi v Bohinju je bilo krasno, sončno vreme. Mahnili smo jo peš preko bohinjskega mostu in prišli v staro zgodovinsko cerkev sv. Janeza. Nazaj grede smo videli pod mestom veliko š,levilo raznovrstnih rib,, ki so bile v tej ledeno-mrzli vodi zelo nemirne in v nenehnem gibanju, v veliko zadovoljstvo ribičev, ki so bili zelo veseli, če je katera prijela za trnek.
Malo kasneje smo se ustavili na postaji žičnice oz. vlečnice, ki nas je povlekla na Vogel, kjer se je. nam nudil očarljiv
se domenili, sta brnela dva avtomobila groti Gorenjski skozi Kranj, Jesenice v 'Kranjsko goro, kjer smo se blizu Rateč ustavili. in razgledali pod Poncami tri svetovno znane smučarske ‘ skakalnice v Planici. Že v tem letnem času brez snega je pogled na skakalnice, posebno na orjaško, mogočen, kaj šele v zimskem času ob priliki smuških poletov. V bližini sta naju dva delavca, ki nista zmogla dvigniti in postaviti težke napisne table v postavljeno jamo, naprosila za pomoč. Z združenimi močmi smo uspeli in delavca sta bila zelo zadovoljna. Dčugače bi morala čakati uro ali več, da bi prišli drugi delavci na pomoč. Od tam, smo se vrnili v Kranjsko goro in nadaljevali pot na Vršič, visok 1620 metrov. Po več kot 25 ovinkih smo privozili na vrh sedla, nakar gre potem pot navzdol proti Kobaridu. Ob lepem sončnem vremenu smo imeli priliko uživati lepoto, že maio zasneženih vrhov Škrlatice s špikovo skupino.
V	prijetni in topli sobi Tičar-jevega doma smo naročili kosilo. katero je bilo v kratkem času odlično pripravljeno. Seveda ie k dobremu, razpoloženju pripomogel okusni merlot. Po isti poti smo se vračali vse do Mojstrane, kjer smo potem zavili v dolino Vrat, do izvira slapa Pe-ričnika. Vzeli smo več fotografskih posnetkov. V bližini je zdaj gostilna Peričnik, v kateri so nam nudili domačo slivovko. Neštetokrat sem oz. smo v mladih letih pešačili po tej lepi dolini in prenočevali v Vratih.
Od tam smo se vzpenjali više m više vse do Kredarice in na Triglav. Potem smo se spuščali .navzdol preko Sedmerih jezer, Komarče, v Bohinj. Spomini na te ture in lepoto so mi še danes nepozabni. Ko sem to premišljeval, smo prešli Jesenice, kjer je Sava zelo umazana. Naša šoferja Lojze in Martin ml. sta s sigurno roko vozila svoje avtomobile in končno srečno pristala v Ljubljani pred hotelom Union.	.
V	Kreftovi komediji “'Kranjski komedijanti” pravi nekdo: “Če so čioveki luštni, je luštna družba, je luštno življenje.” Ker pa smo mi bili vsi luštni, smo še isti večer v Unionski kleti, posebno še, ko je prišla nepričakovano Gorenca Tonija nečakinja s prijateljico, postali še bolj luštni, kot Smo bili. Luštni tudi zato, ker je bilo lepo število;
mi prodišči.
Strokovnjaki jo uvrščajo med najlepše evropske reke. Soča je edina slovenska reka, ki ima položaj naravnega spomenika.
Izguba elektrarn
Slovensko e l e ktro-gospodar-stvo ima v tem letu že 533 milijonov zgube. Zastopniki odjemalcev so se zavzeli, da bi bila gospodinjstva oproščena dodatnih obremenitev.
Nesreče pri delu
V Portorožu so na posvetovanju o varnem delovnem okolju ip varnih delovnih razmerah u-gotovili, da so v Sloveniji po številu poškodb na vrhu lestvice v Jugoslaviji. Lani se je poškodoval v Sloveniji vsak petnajsti delavec. To so le statistični podatki.
Po mnenju strokovnjakov je položaj še slabši. 48,815 nezgodam, ki so uradno ugotovljene, je treba dodati še okoli pol milijona nezgod, v katerih ni bilo nobenega poškodovanega, a ma-terialna škoda je bila izredno velika. V nezgodah je umrlo lani 69 delavcev, 2,500 je ostalo invalidov. Zaradi dela nezmožnosti poškodovanih delavcev pa so izgubili skoraj milijon delovnih dni.
Slovenščina v sodstvu na Koroškem
Predstavniki koroških Slovencev so se v začetku decembra razgovarjali na Dunaju s pravosodnim ministrom Brodom o u-porabi slovenskega jezika na sodiščih. Slovensko zastopstvo so sestavljali dr. Zwitter, dr. Apov-nik za Zvezo slovenskih organizacij, dr. Grilc in ing. Wa-rasch pa v imenu Slovenskega narodnega sveta. Razgovor je
Ta zguba je vsled ponovnih trajal dve uri, pa pravosodni popravil termoelektrarn. One minister Broda ni maral dati same dajejo 60 procentov elek-, nobenega obveznega odgovora trike v Sloveniji. Zgubo bodo, na slovenske zahteve in pred-
krili z raznimi posojili.
Slovenski čevlji
Tričetrtletna bilanca v slovenski obutveni industriji obeta, da bo letos ta panoga dosegla rekorden obseg v proizvodnji in izvozu.
V letošnjih prvih osmih mesecih se je proizvodnja obutve povečala za 13 odstotkov, izvoz pa se je povečal za iO odstotkov.
Računajo, da bodo tovarne o-butve v vsej državi izdelale v letu 1975 okrog 45 milijonov parov obutve.
Most na otok Krk
Blizu današnje trajektne proge bo do druge jeseni zgrajen ločni most, ki bo povezoval otok s kopnim. Sestavljen bo iz dveh mostov.
Prvi lok bo potekal od kopnega do' majhnega otoka sv. Marka (648 m), drugi od tu do Krka (390 m). S cesto na otočku bo celotna dolžina mosta 1138 m.
loge. Obljubil je le pismen odgovor. Nov sestanek med slovenskimi zastopnik!! in ministrom Brodo je predviden za fe-bruar/
Umrli so v Sloveniji:
12.	decembra
V	Dokležovju: Milan Mesaric; v Ljubljani: Franc Možek, Josip
Logar;
v Mariboru: Stanko Habjanič; v Črnučah: Marija Trampuš, roj. Zadel;
v Kranju: Ana Kaj the; v Moravčah; Marija Janežič, roj. Zupančič; v Celju: Karel Zupančič; v Veliki Loki: Pepca Vrhovec, rej. Kravcar.
13.	decembra
V	Bobovku pri Kranju: Terezija šorn;
v Ljubljani: Alojz Steržaj, Jurij Burlišelj, Alojzija Remškar, roj. Bardorfer, Ivan Sušnik, Frančiška .Mihelič, Alojz Pregrad;
v Polju: Tomaž Gracelj;
Po mostu bodo speljane tudi _v Podgorici: Neža Kopač; cevi bodočega jugoslovanskega naftovoda.
Velik ogenj v kranjski tovarni obutve Planika
V tovarni obutve v Kranju je 7. decembra nastal obsežen požar, ki je povzročil za okoli 10 milijonov dinarjev (novih) škode. Ogenj je nastal v oddelku za izdelovanje poliuretanskih podplatov ter uničil okrogla stroja za izdelavo podplatov, nekaj pomožnih strojev, električno napeljavo, več polizdelkov ih poškodoval tudi samo zgradbo.
dokumente Društva sv. Vida pogled na spodaj ležeče jezero KSKJ. Razlog za to je v tem, da hn bližnje vršace Julijskih Alp z je naše društvo eno najstarej- | očakom Triglavom. Moja žena ših v mestu, jn je Western Re- Prances, njen nečak Martin in | serve Historical Society prepri- Gorehc Toni z ženo Pavlino, čaha, da bi bili naši dokumenti skratka Amerikanci, se nismo !
Novo gledališče v Mariboru
V Mariboru pripravljajo načrte za novo gledališče. Uresničitev bi zahtevala 100 milijonov dinarjev. Po načrtih o obnovi in zgradbi novih poslopij bi v Mariboru mogle biti istočasno tri steklenic dobrega vina praznih, ! prireditve s skupno 1,600 gle-in ker ob policijski uri nihče ni dalci.
hotel iti domov. Toda zakon je f Za sedaj je edino res, da so zakon in ob 11. uri Zvečer se | prostori mariborskega gledali-morajo vse kavarne in gostilne .šča dotrajani; inšpektorji so u-zapreti. Odprto je samo par ba- Igotovili, da garderobe, sanitari-rov.in še te obiskujejo po Večini je, skladišča in električne na-samo tujci. Ob polnoči je Ljub- prave ne ustrezajo ne požarno-Ijana “ghost town”.	varno ne tehnično, še manj pa
(Dalje sledi)	higiensko ...
L. G. ;	^	----
v Gotni vasi pri Novem mestu: Alojzija Drenik, roj. Bruns-kole;
v Lahovčah: župnik v pokoju Leopold Končan.
15.	decembra
Na Trebiji- Rajko Peternel; v Grosupljem: Evstahij Snoj; v Ljubljani: Tone Bucik, Slavka Dabič, roj. Meglič, Rajko Cimerman;
v Šmartnem: Lojzka Hostnik.
16.	decembra.
Krašče (Moravče): Anton Brodar;
v Križevcih pri Ljutomeru: Ana Jureš, roj. Osterc; v Kopru: Božo Vajgel; v Ljubljani:	Marija Nečimer.
roj. črv, Alojz Bahovec, Andrej ( Lebedinec, Amalij a Brglez, roj. Menart; v Piranu: Karol Zemljak; v .Šempetru v Savinjski dolini: Anton Miklavžin; na Rakeku: Polonca Mlakar.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in m.elodije iz lepe Slovenije’’ vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
Dr, J. Kolarič; Tretja knjiga “škof Rožman”
(Rev. Jože Godina sprašuje pisatelja življenjepisa škofa Rožmana na Koroškem: Kako nastaja tretji del knjige, posebnosti tega dela in — kdaj izide . ..)
Že poleti (1975) sem opozoril so mi prišiti v roke dokumenti, pisatelja in prijatelja Kolariča, ki jih je začel izdajati Vatikan da je že pet let, odkar je izšla in se nanašajo na drugo svetov-druga knjiga. “Ljudje sprašuje- no vojno. Nekatere teh doku-jo, kako je s tretjo knjigo. Ne- 1 rnentov sem vključil v svoja iz-kateri celo: ali ho tretji zvezek j vajanja, ker odlično potrjujejo sploh izšel. V uvodu druge knji- vse, kar sem o delu m zadržanju ge si napravil zoprno opazko, da dvomiš, če boš zaradi zrahljanega zdravja sploh mogel končati življenjepis. Sedaj po petih letih pa vidijo, da nisi umrl, toda o tretji knjigi nič ne slišijo. Na drugi strani pa od časa do časa opazijo, da se oglasiš s kakšnim pisanjem v časopisih. Leta 1974 je celo spet izšla tvoja knjižica ‘Skrivnost vere’.” Za njegovim bregom sem bral misel: “Pa ti napiši. Saj veš za vse, kako se pripravlja tretja knjiga. ..” Tako sem dobil iz ficka ali groša ali penija — drobiž. Jaz' sem namreč precej nepismen. Razumem, da bi njemu bilo nekako nerodno o sebi pisati. Zato sem ga ujel v sledečo past: “Narediva tako. da mi daš nekaj dni časa, da sestavim vprašanja, s katerimi te bom vpraševal. Potem mi boš na moja vprašanja odgovarjal.” To je potem, ko sem se vrnil z ameriškega obiska (Baragov dan), lepo steklo. “Sedaj pa ti glej, kako in kje boš to ob-
ALI BO POVIŠANA POŠTNINA!
škofa Rožmana napisal po podatkih iz protikomunističnih virov.
Na vso moč sem se izogibal, da ne bi izrekel nobene lastne sodbe o krivdi ali nekrivdi oseb, ki so med vojno posegale v razvoj in potek protirevolucijo na protikomunistični strani. Ne raziskujem krivde za poraz protikomunistov. To ni naloga moje knjige, ki ima namen pokazati škofa Rožmana, kaj je v tistih težkih časih govoril in ukrepal, da bi narodu pomagal. Ko tu in tam pri iskanju zadenem na vprašanje krivde, navajam mnenja drugih. Naj to vprašanje rešijo zgodovinarji, ko bo na komunistični strani izumrl rod, ki je bil zapleten v krvavo revolucijo.
Nekaj težav so mi pri pihanju tretje knjige morda delali tudi tisti, ki se ponašajo, da imajo važne dokumente, celo iz rok škofa Rožmana samega, pa jih ne dajo iz rok. Kakor sem po
javil,” je dobil on mene v zan- eni strani prepričan, da zgodo-
ko. In sem poskusil pri prijateljih urednikih...	;
1. Zakaj si se odločil za pisanje Rozmanovega življenjepisa? Kdo te je za to delo pridobil?
vinarji ne bodo mogli najti nobenega domumenta, s katerim bi dokazali, da je škof bil izdajalec slovenskega naroda, tako se tudi ne strinjam s tistimi, ki
Za pisanje Rožmanovega živ- -mai0> pravijo, v rouah važ-Ijenjepisa se nisem odločil sam. ne dokumente, ki bi škofa Rož-Drugi so me k temu nekako pri- mana moc^ pokazati v lepi luči,. silili. Rev. Julij Slapšak iz Cie- Pa te dokumente prikrivajo, velanda mi je (1. febr. 1963) pi- !	3- Kako rešuješ vprašanje
sal: “Za življenjepis pokojnega Rožman in Vaške straže oziroma škofa Gregorija Rožmana išče- Rožman in Domobranci? mo pisatelje za lahko berilo, ma Mislim, da sem dovolj doka-znanstveno razpravo. Ti si po- za^> da škof Rozman ni imel ni-kojnega osebno poznal. Loti se! česar opraviti z ustanovitvijo in Tam je dosti pomagačev! (200 organizacijo Vaških straž in Dodo 300 strani).” — Odgovoril mobrancev, ker se je dobro za-sem mu, da je moje zdravje za vndal, da vojaške zadeve ne spa-tako delo prešibko. A gospod dajo v njegovo področje. Seve-Julij tega ni hotel razumeti. Čez da je imel rad slovenske fante mesec dni mi je odgovoril: “Ze- >n može, ki so stopili v vrste lo razveseljivo je, da rgzumeš, Vaških straž m Domobrancev, kako potreben je preprost živ- ^er Je večino izmed njih. vzgajal' Ijenjepis pokojnega škofa Rož- v orlovski organizaciji (1920 do mana. Drugič pa, da si priprav- 1930) hi v Zvezi fantovskih od-Ijen Ti napisati poljuden življe- sekov (1935-1940), v fantovskih njepis pok. škofa.” Piše, kakor Marijinih kongregacijah in v da nisem prošnje odklonil. Na Katoliški akciji. Zanje je pisal koncu pa še enkrat pristavi: “Ti tudi članke v fantovskem glasL si osebno škofa poznal v veselju “Kres” ih v “Naši Zvezdi”, ki in žalosti.” Pa tudi'tej trditvi je bila glasilo Marijinih kongre-sem ugovarjal. Škofa sem po- Saeij.
Washington, D.C. — Ni še gotovo, če bo Poštna uprava mogla povišati poštnino za pošiljke prvega razreda od 10 centov na 13 centov.
Federalni sodnik John Sirica je 16. decembra 1975 odločil, da je Poštna uprava nezakonito sklenila poviša-n je poštnine. Sodnik Sirica je rekel, da se Poštna uprava ni držala predpisanega zakonitega postopka za ! Odobritev povišanja poštnine in j bo morala tega izvesti, predno bo povišanje poštnine odobreno.
Generalni poštni upravnik Benjamin F. Bailar je rekel, da je vložil priziv proti odločitvi sodnika Sirice, ker bo vsako odlaganje povišanja poštnine poslabšalo poštno postrežbo in bi poštna uprava imela vsak mesec 200 milijonov dolarjev izgube.

Zakon namreč predpisuje, da mora direktorij poštne uprave vložiti prošnjo za povišanje poštnine na kongresno komisijo “Postal Rate Commission”, ki mora povišanje predhodno odobriti, pri čemer upošteva javne interese. Le, če kongresna komisija v teku 90 dni ničesar ne ukrene, ima Poštna uprava pravico začasno povišati poštnino. Povišanje, napovedano za 28. december 1975, bi po paragrafu tega zakona moglo biti le začasno.
Sodnik Sirica se je skliceval, “ker ni bilo nikakšne veljavne vloge na kongresno komisijo za odobritev povišanja poštnine, Poštna uprava ne more legalno uvesti povišanja poštnine, dokler to ni odobreno po legalnem postopku.”
Proti povišanju poštnine se je tudi pritožilo 11 držav.
RAZSTAVA 0 KULTURI INDIJANCEV V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU
LJUBLJANA, Slovenija — Pred kratkim je bila odprta v Slovenskem narodopisnem muzeju v Goričanah pri Medvodah na Gorenjskem posebna razstava o kulturi Ojibva Indijancev v 19. stoletju. Na njej so med drugim razstavljeni številni predmeti, katere je bil leta 1836 daroval Narodnemu muzeju v Ljubljani naš misijonar Friderik Irenej Baraga. Tega leta je bil namreč prvič obiskal svoje domovino. Pozneje sta marsikaj zanimivega in pomembnega tega področja poslala temu svojemu domačemu muzeju še druga dva velika naša misijonarja med Indijanci v Ameriki Franc Ksaver Pirc in Ivan Če-
bliže spoznal šele po dolgoletnem študiju. Toda iz ljubezni do škofa sem se prošnji vdal.
Rev. Slapšak je predlagal, da bi zbral in uredil to, kar je do takrat bilo o škofu napisanega. To sem odklonil. “Če se bom dela lotil,” sem rekel, “potem ga hočem narediti temeljito.
2. Sedaj pišeš tretjo knjigo Rožmanovega življenjepisa. Kako krmariš s pisanjem skozi to dobo, ki je gotovo najtežja v Rozmanovem škofovanju in v zgodovini slovenskega naroda?
Prav praviš. Pravilno'označiti dobo druge svetovne vojne in revolucijo v Sloveniji in v ta o-kvir postaviti pravo podobo ško-fe Rožmana je gotovo zelo kočljiva zadeva. Treba je bilo pregledati in pretehtati vse, kar je o škofu objavljenega iz te dobe v protikomunističnih vrstah, pa tudi gradivo, ki so mi ga za to dobo poslali sodelavci, ki so škofa in njegovo delo med vojno gledali.iz večje bližine kakor jaz. Te tiskane in pisane vire je bilo treba primerjati in preveriti. Prav tako sem se oziral tudi na to, kar je bilo o škofu napisanega v komunističnih vrstah, pa tudi gradivo, ki so mi ga z a to dobo poslali sodelavci, ki So škofa in njegovo delo med Vojno/gledali iz večje bližine kakor jaz. Te tiskane in pisane rire je bilo treba primerjati in Preveriti. Prav tako sem se ožili tudi na to, kar je bilo o ško-napisanega v komunističnih '.ah.
>tsem vojno dobo že opisal,
4.	Prva in druga knjiga Rožmanovega življenjepisa je našla med ljudstvom zelo dober odmev. Povzemam to ugotovitev, kar o knjigi berem in slišim tu na Koroškem, na Koroškem in Primorskem ter v Clevelandu. V trgovino (knjigarno) Mohorjeve družbe v Celovcu nenehoma prihajajo ljudje vpraševat, kdaj izide III: del.
Da sta bila L in II. del Rožmanovega življenjepisa od velikega števila Slovencev sprejeta z velikim Zanimanjem in hvaležnostjo, pričajo številna pisma, ki so mi jih po izdaji I. in II. dela pisali • preprosti in izobraženi ljudje in mo prosili, naj delo nadaljujem, ko sem se v u-vodu k II. delu od bralcev nekako poslovil, ker mi močno zrahljano zdravje ni dajalo upanja, da bi še tako velik del težkega dela mogel srečno zaključiti. Saj tudi sedaj še ni povsem končano. Napisati Še mprani poglavje o Rožmanovi internaciji v Celovcu, o njegovi skrivnostni premestitvi iz Celovca v Salzburg in od tam v Švico, od koder je 2. julija z letalom odpotoval v Združene države Severne Amerike (Cleveland). Dalje še manjka vsaj kratek pregled Rožmanovega dela v Ameriki, v kolikor ga ne omenja že druga knjiga in prva tri poglavja III. dela.
5.	Kdaj misliš, da bi moqel iziti III. del? Vem, da imaš že velik del knjige pripravljen za
. tisk. V kolikor imam vpogled, I boš dal prva poglavja že v ti- ■
skarno. Tako si mi omenil pred mojim obiskom v Clevelandu v septembru m oktobru.
Prva tri poglavja rokopisa se že stavijo. Tudi zadnje poglavje tretje knjige, ki ima naslov “Mene čaka samo še grob”, je že napisano. To poglavje govori o bolezni in smrti škofa Rožmana in obsega zadnja tri leta njegovega življenja. Duhovnik ljubljanske škofije, ki živi v inozemstvu/je jokal, ko je to poglavje v rokopisu prebral. “Bral sem ga pozno v noč ih potem nisem mogel več zaspati...”
Kdaj bo tretja knjiga izšla, ne morem povedati. Odvisno je tudi od Mohorjeve tiskarne v Celovcu. od njene založenosti z delom. Po skušnji s prvo in drugo knjigi življenjepisa-bi sklepal, da bo preteklo kako leto in morda še pol zraven, preden bodo bralci imeli knjigo v rokah.
6. Ali boš objavil v zadnji knjigi kaj nepričakovano novega, nekaj, kar bo povsem novo?
Popolnoma novi bodo dokumenti, ki j ih sedaj izdaja Vatikan (Libreria Editrice Vatica-na) in ki govorijo tudi o škofu Rožmanu, o njegovih vlogah, ki jih je med vojno pošiljal V Vatikan. Tudi marsikaj drugega bo za znnoge novo.
bul, “za Baragom najznamenitejši slovenski pionirji na ame-rikanskem severozapadu”. Pirc je misijonaril po Ameriki 21 let, čebul pa 23, oba pa največ med Indijanci.
Na sedanji razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju v Goričanah je mogoče videti poleg podobe-portreta škofa Baraga, ki ga je naredil znani naš slovenski slikar Matej Langus, tudi zemljevid krajev, po katerih je med Indijanci misijonaril škof Baraga. Indijanci se na razstavi predstavijo obiskovalcem na različne načine: brez orožja in tujih bogov, v svojih šotorih, v svojem družinskem okolju kakor zlasti tudi v svojih čudovitih domačih oblačilih. Veliko pozornost vzbujajo nadalje na razstavi tako imenovane “mirovne pipe”, ob katerih so sklepali o vojski in miru. Razstavljene so dalje tudi nekatere knjige, katere je napisal Baraga o Indijancih odnosno za njihove potrebe. Česar na razstavi zaenkrat še ni bilo mogoče razstaviti v gradivu, to za sedaj še pojasnjujejo slike, napisi in drugi informativni pripomočki.
Kustodinj a-varuhinj a Slovenskega etnografskega muzeja v Goričanah je tačas prof. Pavla Štrukelj. Ta je bila o “Indijanski zbirki” našega Slovenskega narodopisnega muzeja že obširno pisala odnosno poročala. Ob priložnosti pa posebej rada poudari, kako ravno ta Indijanska zbirka v Slovenskem Etnografskem Muzeju potrjuje, da so slovenski misijonarji tisti, ki so prvi raziskovali življenje vrste indijanskih rodov. V tej zvezi so posebno pomembne jezikovne študije o jeziku ojibwa Indijancev, katere je bil napisal Baraga; pa tudi Pirčeve knjige o Indijancih Severne Amerike iz leta 1855 niso brez lepe znanstvene vrednosti.
KOLEDAR
društvenih prireditev
Mačji smrad povzročil ustavitev dela v tovarni
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
DECEMBER
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
31„ — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra orkester “Sonet”.
31. — Baragov dom priredi
SILVESTROVANJE v svojih prostorih na 6304 St. Clair. Večerja ob pol osmih. Za ples in zabavo igrajo dekleta.
1976
JANUARY
10.	— Slovenski športni klub
priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue “ZIMSKI VEČER”. Začetek ob 7. Igrajo “Veseli Slovenci”.
17. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju.
14. — Štajerski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Čisti dobiček bo razdeljen tned bolne člane Kluba in Slovenski starostni dom na Neff Road.
28. — Dramatsko društvo Lilija
priredi maškaradni ples na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
APRIL
11.	— Dramatsko društvo Lilija
poda igro “Divji lovec” ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LIVERPOOL, Vel. Brit. — O-koli 600 delavcev v tukajšnji ;' j avtomobilski tovarni British Leyland, kjer izdelujejo znane športne avtomobile Triumph “Bullet”, je ustavilo pretekli teden delo zaradi smradu po pote-
24—TABOR DSPB priredi svoj pajočih se mačkah.
pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
MAJ
Pri vodstvu obrata Se je najprej pAtožilo 21 delavcev, ki so trdili, da ne morejb prenašati duha mačk, ki se potikajo okoli podjetja in po njem. Četudi so
!•— Pevski zbor Korotan priredi posebej očistili tla, so delavci še koncert v Slovenskem narod- vecjno trdili da
nem domu na St. Clair Ave.
9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farnem avditoriju.
JUNIJ
20.—TABOR DSPB pripravi spominsko svečanost ^za pobite domobrance, četnike in druge žrtve komunistične revolucije na Slovenski pristavi.
24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu.
OKTOBER
16.—TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
NOV. — 1976
13. — Štajerski klub nriredi svoje MARTINOVANJE v avditoriju pri Sv. Vidu.
13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
smrdi in da so tla mokra teh da je pod takimi okoliščinami nevarno delati.
Spor se je razširil nad vso tovarno in obrat je obstal.
VSE LAŽ! — zvezne davčne
Tako trdi vodja uprave Donald
Angola le odpisana!
¥ Kongresu se zdi, da prevladuje večina, ki ryo-glaša, da Angola ni važna na ZDA, vsaj ne tako važna, da bi se te tam soočevale z ZSSR.
WASHINGTON, D.C. - Na Kapitolu se je začelo širiti mnenje, da brez podpore zaveznikov — na katero pa ni mogoča računati — ZDA same ne morejo zavreti sovjetskega posega v Angolo v taki meri, da bi preprečile zmago komunistov.
Da bi se ob tem, ko so Angolo sodeč po glasovanju v Senatu že odpisali, nekaj potolažili in opravičili pred samim seboj in svojim umikanjem trdijo, da Sovjetska zveza ne bo dosti pridobila v Angoli, ker tamkajšnji boj se vrši v prvi vrsti med domačimi plemeni in ne med komunisti in pristaši svobodnega reda. Prej ali slej bodo domačini Sovjetov siti in se jih bodo odkrižali.
Ta vrsta razlaganja položaja v Angoli postaja vse pogostejša v radijskih, televizijskih in časopisnih poročilih. V njej žal ni vse resnice, zlasti ne tistega dela, ki je v sedanjem trenutku mednarodne politike in predvsem “boja za Afriko” najvažnejši. ■
C. Alexander o očitkih, ki so se pojavili proti njemu tekom zasliševanj pred kongresnim odborom.
SEDAJ JE PREMRAZ — Vneti ribič je vrgel trnk v reko Moskvo, ko še je pripeljal na njen breg v jeseni. Sedaj je nastopila v Mos kvi zima in reka je zamrznila.
Hanoj pšaksifs pnioo ZDA is obnove
BANGKOK, Taj. — Štirje a-meriški kongresniki, ki so se razgovarjali s predsednikom vlade v Hanoju ob priložnosti prevzema ostankov treh v vojni padlih ameriških letalcev, so povedali, da pričakuje Severni Vietnam za svoje sodelovanje pri iskanju pogrešanih ameriških letalcev, oziroma njihovih telesnih ostankov, iz časa vietnamske vojne ameriško pomoč pri obnovi.
Vodja skupine kong. V. Montgomery, demokrat iz Mississippi j a, je dejal, da je izročil predsedniku severnovietnamske vlade Pham Van Dongu pismo predsednika ZDA, v katerem ta pravi, da ZDA “ne bodo gledale v preteklost, ampak v bodočnost v odnosih z Vietnamom in na ukrepe dobre volje Hanoja prav tako same odgovorile”. --------------o-----
Napetost med Čehi in Slovaki
Na Češkoslovaškem naraščajo v naj višjih partijskih vrhovih napetosti med Čehi in Slovaki. Stari stalinisti v Pragi, med njimi vodilni funkcionarji iz dobe Novotnyja, so pozvali partijskega vodjo Husaka, naj takoj preide s slovaškega nacionalističnega na “internacionalistični” tir.
Skupina starih stalinistov v Pragi, ki se je leta 1968 sestala v gostilni “Cechie” in kovala zaroto s sovjetskim veleposlaništvom proti reformam, je bila zopet priklicana v življenje.
Nadzorstvo iz sence nad starimi stalinisti je poverjeno mestnemu KP-tajniku in članu partijskega predsedstva Antoninu Kapeku.
Besede A. M. Slomška
6 Materin jezik je velika dota, ki smo jo od svojih staršev pr e jeli.
6 Prebrisana glava in pridne roke so boljše ko zlate gore.
° Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje.
•	Vsakemu stanu je Bog dal svojo dobroto, svojo lepoto, svojo žalost in svoje veselje. Vsak za svoje zahvali Boga in bodi zadovoljeni
*	Kdor s svojimi starši lepo ravna, časno in večno srečo ima.
Frijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MALI OGLASI
V NAJEM ODDAJO
štiri moderne sobe s kopalnico, verando, garažo, ogrevom na plin odraslim dobrim ljudem v bližini sv. Vida. Kličite 251-8219!
(199)
Suite for Rent
2 bedroom suite for rent, St. Mary’s Parish, Collinwood, available. January 15th. Call 481-7989 between 10 a.m. and 12 a.m.
(2)
V NAJEM ODDAJO
pet sob spodaj, na novo dekori-ranih, blizu cerkve sv. Vida. Kličite 881-7122!
FtfR RENT
Three rooms and bath pn E. 63 St. Call 361-8042.
29, 2,5,9 jan)
V NAJEM ODDAJO
stanovanje z dvema spalnicama v okolici Marije Vnebovzete v CollimvoOdu. Bo prazno 15. jan. Kličite 481-7989 med 10. in 12. uro dopoldne.
(2)
Help Wanted — Female
HELP WANTED FEMALE
five evenings per week, 4 to 5 hours. Babbitt Rd. area.
Call 398-5310
_______________________(3)
LIGHT FACTORY WORK
Packaging dept. We train. 40 hour week. Good starting rate.
— Polovico obdelane površi- Union Shop. East Side. Call 881-
ne Japonske uporabljajo za gojenje riža.
8850, ask for Mr. Wiftinger.



JANEZ JALEN:
i
POSLEDNJE VESLO
RO D
&taoaoiioiiooaooQaooQQa&>&oaoc&yaaooaaooa9B903ocxsix& >l>
■vSi------------
Najrajši bi 'bil zakričal. Pa ga je, začudil.	*
kakor nevidna roka, nekaj sti- Pa že je stala poleg njega deskalo za grlo. Ne. Pred najbolj jzerna Roža in mu prišepnila: pobesnelim, zobrom, in četudi s.“Urno na razgledni brest, da ti samo sekiiro v roki, bi mu ne 'Nevidni razodene, kaj naj sto-moglo biti bolj tesno.	Irimo.”
Jelen je- gledal čimdalje os- j Ostrorogi je pohitel po risji treje. Kar čutil je, kako se mu kožuh in po svoje orožje. V dre-širita zenici, da bi ujeli čim več llVak je poskočil tako naglo, da svetlobe. .Po hrbtu ga je spre-ije zajel vodo. Pa se ni nič me-letel čuden mraz. V lica mu je jnii. Na vso sapo je odveslal pa postalo vroče. Ni si mogel j proti Rožnemu hribu, več tajiti.. Kakor pri polnem	koncu plitvine, kjer so na
soncu je jasno videl. Naravnost ravnjc^ ^ 0k studencu bile proti njeanu je plaval beli ograde za njegovo živino, je pri--bober.	^ stal. — Znamenje Lurške Ma-
“Ooo, dokaj let je že od tega. ;tere božje ob poti na Rožnik Ostrorc^gemu so se tisti večer gtojt dandanes blizu tam. -— Os-takrat str esia kolena. Trdno se trorogi niti drevaka ni utegnil
je moral prijeti za zgornjo okroglico o-,graje, da ni omahnil vznak mi mostišče. Obraz mu je pričel leseneti. Zadrgetal je. Ograja j(= zaječala. Na čelu je začutil znojne kaplje. Otrl si jih je z roko. Po hladu, ki ga je začutil na koži, je spoznal, da veter pihlja naravnost od njega proti sve (likajoči se razi. Vsak bober, še celo mladič, ki bi prvič priplaval iz temnega gnezda v vodnem gradišču, bi moral že
potegniti na trdino. če mu ga voda odplavi, se že kako vrne nazaj na kolišče. Pognal sd je v breg in hitel, da mu je sape zmanjkovalo. Pod brestom na vrhu Rožnega hriba sulice ni prav prislonil k deblu. Ni obstala. Padla je na tla in njena ost je žvenknila ob kamen. Jelen je ni pobral. Držal je že za prvo vejo. Kakor maček urno je splezal v krošnjo bresta. Ujel je prav zadnji hip. Komaj se je
smrti belega bobra zadene nesreča.
Sonce se je povzpenjalo v nezamegleno jasnino čimdajje više in više. Jelena so skelele oči, kakor bi kdo s šilom dregal vanje. Zatrepetala so mu lica. Vse se je vrtelo pred njim. On pa ni-niti trenil z očesom, dokler ni natančno razločil, da stoji sončni kolobar za dobro ped nad robom zemlje. Tedaj se je, da
Zvezde. Zagledal je pred sabo njeno zdravo lice. Jelen je steg-
dobrotno se smehljajoč mladostni obraz. Oob!
Ostrorogi se je že zbal, da skozi žarečo, svetlobo prileti z razglednim brestom vred naravnost v sončno oblo. V ušesih mu je bučalo, kakor bi drvel skozi najhujši vihar. Srce mu je bilo, da ga je čutil prav v grlu. Mimo njega je na rožnobarvnih
bi ne omahnil in padel v glo- krilih priletel mrtvi beli bober bino, z obema rokama trdno po- in isti hiP že sedel na ska]o sre-prijel pristranskih tanjših vej |di Potcka v koncu Dolge doline.
njen mil roko, da žensko ubrani. Lisjak ga je' pa do krvi popadel. Jelen je brž segel po sekiri, da lisjaka ubije. Ranjena desnica pd ni mogla več prijeti za to-porišče.
In je še zagledal okrog sebe množico tujih obrazov. Niso bili ne jezerjani in ne gorjani. čudne oglavnice so nosili in mrko so ga gledali. Tudi proti njim ni mogel zamahniti s sekiro, ne vreči sulice in ne napeti loka. Za hrbtom , je razločno z; Jslišal
kala trda tema, pa so isti hip še bolj zažareli. Jelenu samemu
in zamežal. Pa čim bolj je sti- K(>j nato se ie biedi obraz ma-j šiK0(j0žeijni smeh Košate Jelke, skal veke, tem več svetlobe je|^eie spremenil v cvetoči obraz j y	jg pa počilo, kakor
bilo v 'njegovih očeh. Goreči mladenke. 1 iek vsakega ušesa se razklal za ped debel led kolobarji so se vrtili pred njim ie imela obešenih namesto uha-jvzcj0]ž vsega Velikega jezera, naokrog. Včasih jih je preše- nov Par zrelib češenj. Od nekod j
‘je pritekel košatorep lisjak, j	(Dalje prihodnjič)
Pognal se je proti mladenki in I	______0_______
se je pa zdelo, da leti z razgled- 1° hotel ugrizniti naravnost v Oglašajte v “Amer. Domovini” nim brestom in vsem Rožnim hribom vred prek. Velikega jezera naravnost soncu naproti.
In kakor se je krčevito držal vej, bi kar gotovo uštrbunknil v vodo, da ga ni varovala nevidna roka njegove matere, Skalne
davno ploskniti z repom in se	Ugedel v vrhnjo rogovilo,
potopiti. Beli bober se pa za je pr}£ei0 vzhajati sonce. S
njegovo drgetanje, za škripajočo ograjo in r.a dah njegovega znoja še menki ni. Priplaval je tik podenj in dvignil glavo.
Ostrorojgega je postalo groza.
Naježili so se mu lasje in zmanjkalo mu ji e sape. Zakašljal je:
“Hhhmmkh!”
Čof!
Stari beli bober je plosknil z repom in z:ginil. Jelenu se je pa stemnilo pred očmi. Zavrtelo se je kolišče, kakor bi se podi-1 ralo. On sam pa je padal v tem- J no brezno : brez dna. (	(
Čez čas, kdaj, še danes ne ve j in nikoli vedel ne bo, se je spet j ovedel. Leial je, kakor je bil dolg in širok, tik ograje na mostišču. Zvest, pes — tako vda- j nega psa ni imel ne-prej ne kas- ' neje — ga je lizal po obrazu, j Nad njim so sijale zvezde. Luna j se je pa menda skrila za oblake, j Da so se pa še vedno zateglo | oglašali v mrzle kraje seleči se ' ptiči, pa še prav dobro pomni.
Še vedrio ves omotičen, je Ostrorogi vshal, odtaval v kočo in se zavlekel na ležišče poleg-Je-zerne Roze. Žena — takrat je ; imel samo še njo — je stisnila otroka k sebi, pa je.bil on kar
gotovo precej ^	CONNECTICUT - Guv.
a or pa -ojeoec.	. , Ella Grasso v Connecticutu (na
je zaspal, drugo jutro m vedel.	, ^	.... .
Tega pa ne bo do smrti pozabil,}^ ^ morala tudi omejiti izda ga je ponoči otrok, sedanji dGt/ce, ko
M v	Ji&te
-
■
' a
s? '■	.. 'G
priprtimi očmi je Ostrorogi gledal v vedno bolj žarko svetlobo.
Zaščemele so ga oči, pa ni izmaknil pogleda. Če ne vzdrži, dokler se sonce povsem ne dvigne izza gosto poraščenih hribov, mu Nevidni ne razodene svoje VSE BO POJASNJENO — Ta-misli in njega samega in ves' ko vsaj trdi guv. M. Mandel iz njegov rod prav gotovo zavoljo Marylanda ki so ga obtožili __________________:____________prevar in drugih krivih dejanj.
m
m
Z ROKAVICAMI —- V Franklin kovnici v Franklin Centru, Pa., razporejajo kose srebra za kovanje z rokavicami, da ti ne počrne.
Presukaru Lisjak, po prsih in celo po bradi vsega omočil.
Prebudil ga je hrupen vrišč, ki je nastal na vodi pod koliščem. Odprl je oči. Po svitu je sodil, da skoraj vzide sonce. Je-zerne in otroka ni bilo več poleg njega. Prisluhnil je. “Beli bober, beli beli bober,” je slišal preplašeno, ponavljati vse naokrog. Tok le ni sanjal. Planil je raz ležišče in stekel na mostišče. Kar ostolel je. Kakor otroka je nesel v naročju po pristajnem mostu navzgor Nosati Los mrtvega belega bobra.
“Da bi te!” Ostrorogi je nehote segel ob bok, kjer naj bi visela 'sekira. Prijel je v prazno. Los pa je uganil njegovo misel. Ves skrušen je spregovoril:
“Ne, gospodar. Ne ubijaj nikogar. Nihče se ga ni pritaknil. Sam si ukazal včeraj pod noč razpeti mreže za ribe pod kolišče. Ribji plen je boren. V mreže pa je zašel beli bober in utonil.”
Ostrorogemu je zamigotalo pred očmi. Vse okrog njega se je zamajalo. Še črna in Gola gora. Če bi ta hip zagrmelo in bi z jasnega neba treščilo v nje- | govo kolišče, bi se prav nič ne
e, leo je bil proračunan primanjkljaj na 80.1 milijonov dolarjev.
HUDA GNEČA — Slika kaže prometno gnečo v Tajpeju, glavnem mestu Tajvana. Motociklisti, ki jih je na Tajvanu preko 1.7 milijona, so postali zaradi pomanjkanja prometne discipline prava nadloga.
NI SE PRI KRAJU — New York City je denarno središče ZDA in sveta in bo to ostalo, četudi se je mestna uprava znašla z težavnem finačnem položaju, iz katerega jo je končno pretekli teden rešila zvezna vlada. Posnetek Manhattana in sosednjih predelov je bil napravljen iz letala.	,	;
hitite! m mmmu v dveh tednih
ZABRETI!
Poslopje je prodano in mi moramo po 36 letih zapreti trgovino — tako more biti prodan vsak par čevljev neoziraje se na stroške!
Mi damo prav tako za vsak nakup čevljev zelene Eagle znamke
Vsi $20 moški boljši čevlji — pojdejo po — $7.99 Vsi $20 ženski boljši čevlji — pojdejo po — $10.99 Vsi $20-$25 & $30 moški usnjeni delovni čevlji — pojdejo po samo — $10.99 - $11.99 in $12.99.
Vsi ženski $12 čevlji pdjdejo po samo — $4.99 Vsi ženski $18 čeviji pojdejo po samo — $7.99 Vsi ženski copati $5 - $7 - $8 pojdejo po samo — $2.49 Vsi deški boljši čevlji do mere 6 — $10 - $15 pojdejo po samo - $4.99
Vsi otroški boljši čevlji $7 - $10 in $15 pojdejo samo po — $2.99 - $3.99 in $4.99!
HITITE TOREJ — PRIDITE — KUPITE — DOBITE SVOJ DELEŽ! HRANITE — PREDNO MI ZA VEDNO ZAPREMO!
.MILS SHOE STO
6311 St. Clair Ave.
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovme in si s \j tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- U uih vesti in novic.

$
s
i
!
4
i
t
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
” K?
SNEŽENI MOŽ je sneženi mož, pa naj ga napravijo v Majajo po svoji sposobnosti in okusu.
nitobi, v Minnesoti, Ohiu ali pa v Moskvi. Otroci ga ustvar