3 nć. 101. številka. (t Trotu, v soboto zvečer dne 22. avgusta 1896.) Tečaj XXI. „edinost" iahaja po trikrat Da teden v Aestih \%. danjih ob torkih, 6ett>tfoih in nobotAh. Zjutranje iailnnje i?-baja ob fi. nri zjutraj, večerno pa ob 7 uri večer. — Obojno izdanje mane i ** .lejleumefleo . f. 1.—, i«ven Avstrije f. 1.» tm tri mesec. . n 3,— . 4 ra pol let» . . ^ B,- * * " « »a vee leto . . „ 12.— „ , Naročnino Je plačevati naprej na aaročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. i'oaamidne številke se dobivajo v pio-dajalnioah tobeka v Irntn po S nvč. izven Trsta po 4 nvč. DINOST Glasilo si ovonaksga političnega društva za Primorsko. Oirlaai s« račun t- tarifo v potitu; z& naslova z debelini črkami so plačajo prostor, kolikor obtie^A »vadnib Tr»tiCi Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu ulica Caaerma St. 13. Vsako pismo mara biti fraukovano. ker uefrankovana se no sprej3inajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase spre* jemu upravniktvo ulioa Niolino pit -eolo hftt. 3. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprta reklama cij« ao proste poštnine. Narod mora imeti idejalov! (Dopis.) I. Ta vsklik smo čitali te dni na čelu nekemu spisu v zagrebškem „Obzoru*. Čudni ljudje so to, ki 9e v današnjih .praktičnih" časih pojo take pesmi, zveneče kakor pravljice iz nekdanjih dobrih Časov! Narod da ne bi mogel živeti brez idejalov?! Je-li res še takih fantastov na tem božjem svetu? Ali ni še izumrla taka bolestna sentimentalnost? Skoro neverjetno je to, da bi tako nepraktično naziranje o življenju narodov moglo vspevati v sedanji dobi praktičnega materijalizma, ko vse hita za-tem, kar donaša dobička, vidnega dobička — kar donaša kruha, telesnega kruha in razno-vrstnih telesnih naslad. Kdo bi neki .sanjal-, ko lahko živi resnično, realno življenje — življenje nži vanja?! Danes se svet smeje takim čuda-kom; danes je svet postal — praktičen! Tudi Slovenci smo postali .praktični" v novejih dobah. In postali so .praktični- na obeh straneh — seveda vsak po svoje. Pravijo in tožijo čudaki in fantasti, da Slovenci nismo zložni. Čudaki res! Kako to da niso zložni ? Zin»ni ™ ziozni, preziozm vsaj v glavnem: v svojem klanjanju pred signaturo sedanjih časov .napredka" — zložni so v zasmehovanju človeških in narodnih idajalov. Velika večina naših rojakov zmajujejo dandanes hladnokrvno z rameni, ako se oglasi kje dobrovoljček in naivna dušica, ki bi jim hotel pripovedovati o stvareh, ki so vnemale nekdaj uaše duše po naših shodih, ki so bile trdna vez od lodo-do rodoljuba in ki so na nekdanjih taborih nadih tisočem in tisočem slovenskih prs — prs koreujakov-kuretov in prs učenih gospddov — izvabljale navdušenih vsklikov; ki so govornikom gori na odru narekovale veliko pesem o narodni bodočnosti, o velikih ciljih, za kojimi moramo stremiti po premi poti, v neporušni zložnosti in ne oziraje se na vsakdanje malenkosti, najmanje pa na svoja osebna čutstvovanja; in ki so spajale PODLISTEK. 13 Karanfil s pesnikovega groba. Hrvatski Spisal Avg. e n o a; poslovenil Cvetko. .D&, Albert, priseziva, da naju nobena omama ne odtrga več našemu deblu, da bodeva delila ž njim vse žalosti, zanj se borila vse svoie življenje, da vzdignemo z drugimi poštenjaki domovino iz suženjskega prahu. Nič nas ne odvrni od tega; postali bodemo slavni ljudje, a učili bodemo tudi svoje otroke, da naj bodo vrli in častiti. S1 u-žiti h oče va vel i k i i d ej i Slovanstva do svojega groba!" .Hočeva, priča bodi nama Bog v nebesih, to divno slovensko gorovje, slavni pesnik v grobu". »In ta dobra deklica". „Amen", ploskala je deklica rokami, .tako naj bode, zdaj ste dobri ljudje". Poljubila sva se, Albert in jaz, a deva je rekla smehljaje: „Ker sta taka poštenjaka, ker mi vtriplje srce tako veselo, hočem biti tudi jaz priča. Do Boga je visoko, do groba globoko, tu sem le jaz. Nisem kriva, in da to ni greh, znata najbolje Bog in France Prešern*. duše govornikov in množic v jeden sam soglasen pojav — slovenskega patrijotizma ! Danes se sme-jemo oni dobi slovenske „najivuosti*, dobi — .otročarij*. In 8mejemo se na vseh straneh, na desni in na levi. V tem so zložni naši rojaki. Človek je res uganjka na svetu. Ne le člo-vek-pojedinec, tudi politične stranke so neprera-čunljive in nedoumno je često njih postopanje. Kar obsojajo na strani nasprotnika, toisto počenjajo in negujejo v svojem lastnem taboru; četudi seveda v drugačni obliki. Ali zrno je isto in nameni, Če-tudi si sovražni, so po svojem bistvu in po konečnem cilju popolnoma kongruentni. Motor, ki goni stranke dandanes — tudi slovenske, — je sebičnost, naga sebičnost. Bojni klic zveni sicer bombastično: junaci v boj — za načela! — ali kdor potem kritičnim očesom opazuje krvavo vihro, vidi kmalu, da se vsa kolobocija vrti okolo vprašanja: kdo bode gospodoval, kdo bode vladal, kdo dobi moč v loke, da bode mogel po svoji dragi volji dražiti in poniževati nasprotnika? In nič ne dč, ako je ta nasprotnik tudi rodni brat! — Iz kratka: vse to vrvenje gonijo kolesa sebičnosti, ki je znak sedanje materialistične dobe. Ker pa so vsa zgornja VoraŠAlllA v toani vvuvi.n ' ' gace mogoče, nego da je vse to, Kar se nam ponuja in proslavlja dandanes pod lepo vinjeto .boja za načela", le boj za osebno gospodstvo, za osebne dobičke — za osebnosti. Od kodi bi moglo drugače prihajati toliko neskladnosti, toliko nesoglasja? Od kodi to popolno nedostajanje logike v postopanju naših strank ? Toliko ona stranka, ki bi morala že zbok svojega naslova — ako je naslov res vnanji, vidni znak nj« resničnega programa — hitati od sela do sela kakor propovednica narodnih idejalov, velikih etičnih ciljev; kakor tudi ona druga stranka, ki bi morala biti in pravi tudi, da je, že z verskega stališča neizprosna sovražnica materialističnega naziranja današnje dobe — jedna in druga sta vrgli v jarek kraj ceste naše narodne idejale; jedna in druga hitati za hipnimi vspelii in ugod- Na to je vzdignila glavico, in poljubivši Alberta, potem pa mene, zarudela je dovrh glave in brez besede je krenila preko pokopališča domov, midva pa zanjo. Medpotoma stavil sem svoj karanfil v kujigo, med Prešernove pesni. Ko smo prišli zopet na .staro pošto", pozdravila nas je šaljivo domačinka : .Vendar ste enkrat prišli! Že sem mislila, da se ste zgubili kje na potu. Gotovo ste izmolili deset litanij na grobu". .Ne bojte se tetka', odvrnila je šaljivo Ne-žica, .to so dobri ljudje. V vsem sta se spreobrnila. Jaz sem ju popolnoma ozdravila*. „Da si le ti zadovoljna*, prikimala je gospodinja, „pa je vse dobro, ker ti si kakor kak .jezični doktor*. Najina obljuba na grobu spreobrnila nama je popolnoma dušo. Jaz in moj prijatelj, oba sva bila vedreja, veseleja. Ako presadiš drevo v zemljo, katera mu ne ugaja, obesi veje, a ko je povrneš prvotnej zemlji, ozeleni živalinpje, vzdiguje svobodno svoje veje proti nebu. Moj Albert ni čita! več nemških klasikov, dim njegove smotke vzdi-goval se je v modrih kolobarih proti nebu. Šalil nostmi in se smejeti nam čudakom in fantastom. Jedni nam se rogajo, ker se baje .lovimo po zraku | in se smešimo se svojimi visokoletečimi načrti in ' programi", drugi nas ovajajo pred narodom kakor propovednike paganskega nacijonalizma. Jedni se hote kazati neznansko .praktične*, drugi se skrivajo za verska načela, a jedni in drugi hote le prikriti to, kar je vendar le jasna resnica: da so se namreč izneverili staremu narodnemu programu —- idejalom! Kdo govori danes o zjedinjenju Slovencev v jedno upravno skupino ? Kdo govori danes v nas o potrebi take državnopravne preuredbe naše monarhije, po koji bi tudi avstrijski Slovani dobili pravi okvir za neomejeno in svobodno negovanje svoje narodne individuvalnosti in svoje slovanske kulture? Nikdo. In če se že omenjajo kje take stvari, ki so bile ua programih nekdanjih naših taborov, godi se to le v ta namen, da se smešijo oni, ki so si ohrauili to vero, da narod brez idejalov more morda pač životariti, a nikdar ne živeti pravo, resnično in plodno narodno življenje! A ravno razlika v naših medsobojnih odnošajih v dobi idejalov in v današnji dobi, je klasična seboj, Ver brez idejalov, brez onih svetlih zvezd, ki vabijo in vspodbu-jajonapovspeSevanjehoje po poti razvoja in napredka — in pravega vztrajnega dela: ni edinosti in kompaktnega nastopanja. V gojenju idejalov je najizdatneja in neprestana reakcija proti osebnim aspiracijain, proti postranskim in sebičnim namenom pojedinčev — torej tudi proti neslogi v lastnem taboru. Osebnosti razdvajajo — idejali spajajo. Poglejte jih le Madjare in Poljake! I v njih so zastopane vse stopinje političnega in socijalnega mišljenja, ali spaja jih vendar zvestoba do narodnih idejalov — narodnjaki so vsi. Zato imponujejo svetu, zato dosezajo vspehov. In kako še pri nas trebamo gojenja idejalov! Sedaj še le vidimo, koli se je, veselil se je. A tudi to naše veselje je bilo nekako čudno. V navzočnosti deklice molčala sva oba kakor mravlje. Nekaj nama je bilo na poti, nekaj nam je stiskalo grlo, natanjko nisva je smela pogledati, a zopet gledala sva jo skrivoma. Ko sva bila sama, imenovala sva malokedaj njeno ime. Snovala sva orjaške načrte, katerih vam ne smem povedati. Poprej so se mi motali po glavi vedno le stari stolp kraj mesta, mučila, široki meč krvnikov, zarjovelo kopje, pozlačeno Lodnikovo žezlo, v obče vsa romantična ropotarija, katera se hrani v mestnem .arhivu*. V mojej glavi porodila se je romantična pesem o vitezih, o čarovnicah, a tudi o nesrečni ljubezui. Zdaj je bilo drugače. Romantika mi je izpuhtela črez noč — odslej sem gledal samo Čisto, bistro naravo, divni kraj, ta krepki narod in duša mi je bila prepolna. Jaz in Albert sva živela v nekakem deliriju, kateri je dajal gospodinji dovolj povoda, da nama se je narogala, da naju je prijazno pokarala, in ne le enkrat je rekla, da se vara Neža zelo, ako misli o našem ozdravljenju ; komaj je minila prva bolest, že se je prikazala druga, mnogo nevarneja. (Pride še.) neodpustni greh smo storili, ko šibo se jeli izne-veijati idejalom ! Na jedni strani je izginila edinost med nami in je nastopilo klanje med nami; na drugi strani smo odprli vrata na stežaj nevarnemu zublju socijalnega vprašanja. Dokler smo gojili in negovali narodne idejale, dokler smo učili narod, da se srečno narodno bodočnostjo je spojeno tudi materijalno blagostanje vseh slojev naroda, da torej vsi moramo zidati na bodočnosti naroda — dotlej ni bilo socijalnega vprašanja med nami. Komaj pa je minolo par let, odkar smo zasmehom vrgli v koš svoje idejale — že imamo v naših masah ono gibanje. A sosebno konservativna go-sp6da naj se ue varajo: iz teh mas jim ne vzra-sejo sobojevniki! Uprav ta gospoda bodo morda obžalovali najprvi, da so zaveli naše ljudstvo, da vidi v narodnih idejalih — poganski naeijoualizem. In kaj še le mladina 1 Kaj je mladeniško srce brez vzleta, brez navdušenja! Česa nam je pričakovati od mladega moža, ako se že v cvetju svojih let plazi le ob nižinah takozvanega „praktičnega" mišljenja — gole sebičnosti ? ! Kaj nam more priti iz mladeniča, ki nima vere v više cilje človeštva in naroda, ki je brez vsacega idejalnega vzleta, brez navdušenja, brez toplote v srcu ? Nič druzega, nego mož, ki bode skrbe! — za-se 1 Mož, čegar srce ostane ledeno-mrzlo tudi ob najhuji bedi soseda iu brata. Kakor vsikdar in povsodi, nam bodi tudi v tem pogledu učiteljica — zgodovina. Iz gori omenjenega spisa v .Obzoru" hočemo navesti nekoliko zgodovinskih dejstev v dokaz, da so vsem kulturnim narodom Evrope bile više idejo ona sila, ki jih je dovela do sijaja, do moči in blagostanja! Zgodovina razvoja Italijanov, Francozov, Nemcev, nain je dokaz, da narod mora imeti i de jalov! Politiike vesti. V TRSTU, dne 22. nrgusta 189«. Državnozborske volitve v Trsta. Tudi •Naša Sloga" se bavi z vprašanjem, da-li se naši tržaški nazovi-liberalci spuste v volilno borbo ? Imenovani list piše : Kakor je znano, pošilja mesto tržaško z okolico vred štiri poslance v državni »bor, OHoNcn t zaAnJint -volilnim razredom v mestu volila je do sedaj poslauca Ivana viteza N a-b e r g o j a, mestni volilci pa dva takozvaua konservativna Italijana (Burgstaller in Luzzatto), a trgovinska in obrtnijska zbornica jednega Italijana iste barve (Stalitz). Židovskoliberalna stranka ali takozvaua stranka „Progressa" se dosedaj ni utikala v te tri volilne skupine, dočim je proti kandidaturi Nabergoja v mestu in okolici vsikdar strastno agitovala. Ta lažiliberalna stranka hotela je pokazati takim postopanjem, da prezira državni zbor in vse, kar ima na sebi zuak av-strijstva. V noveji dobi jeli so po italijanskih listih in na sestankih pretresati vprašanje, da-li naj lažiliberalna stranka v Trstu ostane še nadalje pasivna o volitvah za državni zbor. O tem vprašanju spregovoril je tudi poslanec Italijanov istrskih, Bartol i, na shodu v Lošinju, izrekši se za aktivnost rečene stranke. Vsled tega izjavila se je večina italijanskih listov Primorja, Trenta in Dalmacije za to, da bi morali Italijani za vsako ceno opustiti pasivnost ter že o predstojećih državnozbor-skih volitvah stopiti na dan se svojimi čisto liberalnimi ali radikalnimi kandidati. To svojo željo, oziroma zahtevo, podkrepljajo s tem, da bi se v državnem zboru okolu radikalnih poslancev mesta tržaškega zbirali italijanski poslanci Istre, Goriške, Dalmacije in Tridenta, dočim do sedaj to ni bilo mogoče, ker so se čisto italijanskemu klubu v državnem zboru najbolj protivili konservativni italijanski poslanci iz Trsta. Novi tržaški poslanci naj bi torej bili jedro bodočemu italijanskemu klubu v poslanski zbornici. Soditi je, da se prvaki liberalne stranke v Trstu udajo temu pritisku od zunaj. Tako utegnemo o prihodnjih volitvah za državni zbor imeti poleg italijansko-kouservativnih, tudi italijausko-liberalnih kandidatov. Taka eventuvalna prememba v taktiki v proti vnem taboru pustila bi povsem bladne slovenske odločujoče kroge v Trstu, koji poslednji smatrajo Italijane — toliko liberalne kolikor konservativne — jednako nevarnimi. Nam Je torej vsejedno, ali zmagajo ti ali oni. Sicer pa ni izključeua možnost —, da bodo liberalci in konservativci zložno volili iste kandidate. V Trstu — kakor v obče v vsem našem Primorju je vse mogoče, zato je tudi mogoče, da se posreči gospodu vitezu Rinaldioiju — veščaku kakoršen je on — da zbere vse Italijane pod jedno kapo, da bodo potem videli na Dunaju, kako so vsi ukupe — „fedelissimi". Najbrže se ne shajajo zastonj kolovodje liberalcev in konservativcev na gostijah poznanega bogataša iu barona! Volitve na Koroškem. Odbor katol.-pol,-in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je izdal nastopni oklic: Volilci! Slovenci! Že v kiatkih dneh bodo v nekaterih občinah prvotne volitve. Važnost in ime-nitost volitev smo Vara, č. volilci, razložili že velikokrat. Slišali ste z lece brati pastirski list našega mil. knezoškoia Jožefa, ki so Vam razložili, kako važne so volitve in kako je sveta dolžnost vsakega katoličana, vsakega, kdor se še hoče imenovati sina sv. katoliške cerkve, da skrbi za dobre katoliške in pravične može za poslance! Volilci! Slovenci! Poslušajte glas svojega višjega pastirja, ki nas v tako krepkih besedah spominjajo na našo dolžnost! Zato pa na dan volitve ne ostani nobeden doma; vsi bodite na mestn, ne dajte se preslepiti s sladkimi besedami in praznimi obljubami, ampak zvesto se držite svojih pravih prijateljev, trdno se oklenite slovenske katoliške stranke 1 Zadnjič smo objavili program združene katoliške ljudske stranke, slovenske in nemške. Po tem programu stopamo složno v volilni boj. Zmaga bo naša, če vsak volilec stori svojo dolžnost, če na dan volitve pridejo vsi in oddajo složno svoje glasove slovenskim katoliškim možem! Vse za vero, dom, cesarja! Škof Strossmayer in zaroka italijanskega prestolonaslednika. Iz Zagreba javkajo, da je knez Nikola brzojavnim potom prijavil vladiki Strossmayerju zaroko svoje hčere Jelene z italijanskim prestolonaslednikom. Vladika je odgovoril knezu Nikoli po brzojavu tako-le: „Presrčna hvala na izkazani mi časti. Čestitam iz vsega srca in iz vse duše Vaši Visokosti in rodbini V. V. — Čestitam še posebno princesinji Jeleni, kojo je Bog satu določil za to izredno srečo in za ta prestol. Dal Bog, da bi bil isti večni vir vsakojakega blagoslova, vsega blagra in vse sreče ter hotel Vsemogočni, da bi ta zveza, katera približa dva naroda tesnejšemu prijateljstvu, bila zanju vir blagostanja, napredka, slave.u Položaj na Kreti. aNeue Fr. Pr." poroča iz Aten: „Grška vlada javlja, da jej niso došla nikakoršna očitanja od strani turške vlade gledč poslednjih pošiljatev orožja na Kreto. Zagotovlja se tudi, da včeraj, ko je turški odposlanik obiskal ministerskega predsednika, se nista niti doteknila tega vprašanja, a ker dohaja vedno še orožje na Kreto, utegne se vsled tega pretrgati diplomatiške zveze med obema državama. — Poročila o posvetovanjih odposlanikov v Carjemgradu glasć veduo povoljniši Krečanom. Iz Peterburga javljajo, da so odposlaniki odobrili vse zahteve upornikov in da se že deluje na načrtu konstitucije za Kreto, koji načrt se predloži sultanu v potrdilo. Narodni zbor bil je, sporazumno s krščanskimi poslanci, odložen za 14 dnij.u Glasom iz Aten došlih poročil, napravila je grožnja Turčije, da hoče pretrgati diplomatiške zveze z Grško, po vsej Grški jako malo utiša. Časopisje še celo zaničljivo zavrača to grožnjo. Krečani rušijo utrdbe, koje so ostavili turški vojaki. Uporniki se zbirajo v Apokoroni. Iz Pariza poročajo, da je tamošnji turški odposlanik izjavil jednemu urednikov lista „Figaro", da revoluciji na Kreti ne bode konec, dokler grška vlada podpira take elemente, ki ribarijo v kalni vodi in ki so v obče nevarnega značaja. Kar pa se dostaje Makedonije, rekel je odposlanec, se Grški ne posreči nikdar naščuvati to pokrajino, da se vzdigne proti Turčiji. Italija v Afriki. Italijani so svojega mojstra Menelika doslej nekako bagatelizovali ter v svojih pogajanjih nastopali, kakor da bi stala Italija kdo zna kako visoko nad Abesinijo in da mora smatrati Menelik za čast, ako mu Italija pošlje kojega čast-I nika niže vrste, ki naj se pogaja ž njim v imenu ; ponosne Italije. Ta oholost jela je Meneliku presedati in, kakor smo že sporočili, stavil je svoje pogoje kakor samostojni vladar samostojne države. Med temi pogoji je tudi ta, da kralj Umb«rto lastno« ročno podpiše pogodbo miru med Abesinijo in Italijo. Ako pa kralj Umberto tega storiti neče, Menelik gotovo ni kriv na tem. Nadalje je zahteval Menelik, da, ako se hoče Italija pogajati ž njim zaradi osvobojenja ujetnikov, pooblasti naj v ta namen kojega dostojastvenika, ne pa priprostega majorja. No, v tej točki vsaj udala se je Italija opravičeni zahtevi Menelikovi. Italijanska vlada pooblastila je namreč generala V a 11 e s - a, da se pogaja s cesarjem abesinskim gledč vrnitve ujetnikov in zajedno da nastoja skleniti pogodbo, ki naj bi bila obema državama jednako koristna. Težko nalogo je prevzel geueral Valles in malo ima časa za izvršitev iste. Jesen se bliža in ako dotlej ne bodejo med Italijo in Abesinijo tclara pacta", govorile bodo bržkone zopet puške in topovi. Menelik pa se je že pogodil z Mahdijem, — kakor trdi „Roma* ima italijanska vlada za to dokazov v rokah — da, če bori« priložnost ugodna, derviši nastopijo rama ob rami z Abesinci proti Italijanom. Morda se Italija zanaša na pomoč Angleške, kajti sama mora podleči združenim silam. Različne vesti. Imenovanje. C. kr. namestnik na Primorskem imenoval je namestništvenega koncipista Gvida P o 11 e y - a začasnim okrajnim komisaijem, kon-ceptnega vežbenika Pavla Mosetiga pa začasnim naaestništvenem koncipistom. Iz RojAna na pišejo: Mi res ne moremo in ne moremo razumeti našega gospoda župnika! So-sebno njegovih propovedij ne moremo razumeti. Redno vsako nedeljo nam pripoveduje, da on n-kaže, da je on gospodar. Minolo nedeljo nam je povedal cel6 : „ J a z s e m gospodar, drugi so vsi li 1 a p c i !u (Tudi magistrat ?! Vprašanje radovednega stavca.) V Škednju so me imeli tako radi, da so jokali, (bum!) ko sem se lofiil od njih, Vi Rojančani pa me ne morete videti! ? E, kdo je pa kriv, vprašamo Vas, velečastiti gospod župnik, da je tako ?! Kdo je začel uvajati novo* tarije, ki so užalile ogromno večino župljanov?! Gospod župnik, le roko na prsi in odgovorite si Banu na ti vprašanji! Nadalje ste rekli, gosp. župnik, da vsi bi morali biti bratje, Slovenci, Italijani in Nemoi. I seveda bi morali biti. A zopet vprašamo: kdo je kriv v Trstu, da ni tako ?! Smo mar mi uveli politiko kladiva in nakovala, ali smo mi uveli zahteve, da naj jedni bodejo gospodje, drugi pa — š č a v i! Kdo psuje našo narodnost, kdo upotreblja proti nam vsa sredstva demoralizacije in korupcije ? Kdo ogreneva se svojim nasiljem čutstva naših ljudij? Da, da, gospod župnik, vsi ljudje na svetu bi morali biti bratje, le žal, da ste se se svojimi lepimi nauki obrnili — na krivo adreso! Dajte, poskrbite, da nam bodo tržaika, Vam naklonjena gospoda, prednjačili z lepimi vzgledi bratoljubja, pravičnosti in uverjeni smete biti, da bodo tudi Rojančani sledili velikim navdušenjem. Miru, ka-koršnega si želć gospoda v Trstu in naši neprijatelji, miru, ob katerem bi mi ležali na tleb, a oni bi držali svoj stopal na našem tilniku, miru na grobeh — pa ne pripoznamo nikdar! Tega vendar ne boilete zahtevali od nas, da postanemo narodni — samouhijalci. V proslavo rojstnega dne Njeg. Veličanstva priredilo je pevsko društvo „Zarja" v Rojanu dne 17. t. m. slovesen obhod po vasi z bakljado. Pevci so so zbrali v gostilni g Katalana, od koder so odšli z zastavo in spremljani po velikem številu ljudstva, do župne cerkve. Na prostoru pred cerkvijo so se ustavili. Tu so zapeli cesarsko pesem in naš divni ,U boj!* Potem so odšli v prostore konsumnega društva, kjer se je nabralo veliko ljudij. Tu se je vuela jako živahna zabava in na-pivalo se je, najprej seveda presvetlemu cesarju, potem naši narodni stvari in posamičnim rodoljubom. Po vsakem govoiu razlegali so navdušeni živio-klici, ne le po vrtu, nego tudi med občinstvom, ki je stalo zunaj na ulici. Tu-sem naj bi bili prišli oni nezavedneii, ki slepo služć nenarodni stvari zajedno nasprotujejo avstrijsko-patrijotični misli, a tudi oni sicer pametni, a nasproti nam železno-nezaupljivi krogi, ki se nikakor ne morejo iznebiti predsodkov glede na naša narodna stremljenja; prišli naj bi bili tu - sem sosebno i z v e s t n i gospodje iz odbora veteranskega društva, ki nas neodpustno lehkomišljenostjo po javnih ulicah sumničijo z .Rusi"! Tu sem naj bi prišli, da bi videli, v koli lep akord »e združuje na tržaških tleh narodna misel z avstrijskim čutom 1 Narodna misel, smo rekli. Ker pa je misel prazna sama na sebi, ako je ne spremljajo dejanja, zato bodemo tudi odslej — zapomnite si to na vseh straneh! — z dejanji kazali svojo narodno mišljenje, ne da bi se morali bati, da bi utegnili priti v navskrižje se svojo avstrij-sko-patrijotiško dolžnostjo. A ne le sami hočemo kazati dejanja, ampak zahtevali bodemo od vsakogar — vsakogar I —, da nas dejanski in brezpogojno pripozna jednakopravnimi. Iu proti vsakomur, ki noče pripoznati našega življa jednakopravnim, obračali bomo ostrino svojega peresa. To pa ne zato, ker smo .Rusi", ampak zato, ker vemo, da služeči na tržaškem ozemlju svoji narodni stvari, gradimo zajedno citadele proti nasprotnikom države. Oni pa, ki lahkomišljeno mečejo okolo sebe z „Rusi", naj si zapomnijo, da njih obdolževanja sicer ne morejo doseči slovenske lojalnosti, ali vendar bi utegnili mi napeti druge strune, ako ne bode skoro kraj temu večnemu — sit venia verbo — sumničenju. Zato se še posebno veselimo na tem, da vrli rojanski rodoljubi toli odločno in neustrašljivo in proti vsakomur povdarjajo svoje narodno stališče, kar jih pa ni oviralo ni malo, da ne bi na n a j-sijajneji način proslavili rojstnega dne svojega vladarja! Na občni zbor .Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico", ki se bode vršil jutri ob 8»/« uri predpoludne v telovadnici .Tržaškega Sokola", opozarjamo še enkrat vse naše čitatelje. Zajedno opozarjamo, da nekoliko členov te družbe poide jutri popoludne v sv. Križ ogledat si vinograde nekojih posestnikov, koji so dosegli jako lepih vspehov z nasadi ameriških trt. Koj ni v Trotu domačih delavcev ? Industri-jalna družba kranjska dobila je — kakor znano — dovoljenje, da sme poleg Skednja graditi plavže in livarne. Človek bi si mislil, da vsaj o tem najdejo zaslužka v prvi vrsti domačini, kajti na svojih tleh ima povsodidomačin pravico zahtevati zaslužka. A pri nas v Trstu so drugi odno-šaji: tu ima prednost pred vsemi vsakdo, ki pride od onkraj velike luže. Samo da je iz Italije, preskrbe mu mestne oblasti i.ela; je-li potem sposoben za isto ali ne, to je postranska stvar. Tudi gledć gori omenjenega velikega podvzetja razpisan je bil u a tečaj za planiranje dotičnega sveta in kdo je prevzel to delo? Kakor smo že sporočili svoje-časno — Italijan iz Italije in sicer za tako nizko ceno, da so se čudili celč strokovnjaki, kakč mu bode možno izvesti prevzeto delo — na pol zastonj. Omenili smo že tedaj, da slavne mestne stavbinske oblasti pojdejo podjetniku iz Italije kolikor možno na roko in da si ta podjetnik pozove lačnih delavcev iz .blaženega kraljestva4*, koji delavci živč notorično od suhe polente in zatorej delajo tudi mnogo ceneje, nego domačini. In ta poplava italijanskih delavcev na škodo domačinom je že pričela. Včeraj zjutraj pripeljal je italijanski trabakeJj „Due Marie" iz Cesenatica 56 italijanskih delavcev, namenjenih za delo pri Skednju. Vsi ti delavci prinesli so si vsak svoje orodje s seboj. Teh 66 Italijanov pa izvestno ne zmore dela in kdo zna, koliko jih še pride. Je-ii to pravično, da tujci kratijo zaslužek domačinom ? Mar ni v Trstu in v okolici delavnih sil v obilici ? Najžalostneje na vsem tem pa je dejstvo, da je k r a n j s k a družba zasnovala podjetje, na kojem se bodo izkoriščevali — italijanski podaniki. Delo v ceno gori ali doli — tu ne moremo priznati nikakega izgovora! Volilna korupcija na Krasu. (Zvršetek.) V zjutranjem izdanju priobčili smo glavne točke obtožnice, imena vseh 36 obtožencev in na kratko tudi izid kazenske razprave, ki se je predvčerajšnjem in včeraj vršila na tukajšnjem deželnem sodišču radi kupovanja glasov o zadnjih občinskih volitvah v Komnu. Sedaj hočemo v glavnih potezah narisati še tek te razprave, ki je bila v marsikaterem oziru jako zanimiva Po prečitanju obtožnice (seveda v laškem jeziku, d> jo Kraševci bolje razumejo), začelo se je zaslišavanje obtožencev. Tako tisti, ki so podkupovali, kakor tisti, ki so bili podkupljeni, so večinoma priznaii, da so vsprejeli, oziroma dali po eno krono ; trdili so pa, da se ni stavilo za pogoj, da morajo iti glasovat za „staro ^Kovačičevo) stranko". Nekateri pa so tudi to priznali. Posebno sta Kermol Fran in Jazbec Jožef izpovedala, da jima je župan Kovačič dal gld. 10 z naročilom, naj jih razdeli med volilce, ki bodo glasovali za njegovo stranko. Župan je to tajil in je hotel dati razumeti, da je on Jazbecu denar le posodil, a ta da je iz lastnega nagiba razdeljeval denar. Njega svak Anton Abram iz Škrbine, kateremu je obtožnica očitala, da je dal občinskemu slugi Colji 10 gld. z nalogom, da z istimi kupi po Škrbini volilcev za Kovačičevo stranko, je ta nalog tajil, rekši, da je razdelil onih 10 gld. le .za lušt". Priče so večinoma potrdile obtožnico in cel6 tisti, koje je Kovačič poklical v svojo obrambo, izpovedali so takč, da so mu služiti več v škodo kakor v korist, kar je g. predsednik sodišču tudi izrecno konštatoval. Na to so se prečitali kazenski izpiski o vseli obtožencih, kateri so bili večinoma že kaznovani radi prestopkov, največ radi razžaljenja časti. Posebno župan Kovačič je bil že trikrat kaznovan radi prestopkov. Nekoliko senzacije provzročile so politične informacije c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani, katero je naznanilo sodišču na dotično vprašanje, da so se občinske volitve v Komnu vršile v najvećem miru in v najlepšem redu in da je iz volilnih spisov razvidno, da ni uobedeu pod-kupljenec glasoval za Kovačičevo stranko. (Tu bodi omenjeno, da je na sauii razpravi priznalo najmanje 15 obtožencev, da so glasovali za Kovačičevo stranko). Nadalje pravijo informacije, da je plačevanje pijače, zamude Časa in potnih stroškov o volitvah že stara navada na Krasu in da se to sploh ne smatra za podkupovanje. Predsednik, vit. Defacis, ki je lastno mu eneržijo in spretnostjo vodil to jako mučno razpravo, zaključil jo je prvi dan ob dveh popoludne. V petek ob 9. uri predpoludne otvoril ju je g. predsednik zopet, davši besedo zastopniku državnega pravdništva, drž. pravdnika namestniku Okretiču, kateri je slovenske Kraševce tožil — laški. (Seveda ni govoril laški iz lastnega nagiba, ampak ker ne sme drugače.) V daljšem govoru je dokazoval, da je po zakonu kažnjivo vsako dejanje in vsprejemanje kakoršnihsibodi materijalnih koristi (torej ne samo denarja, temveč tudi pijače, odškodnine za pot itd.), katero se godi z namenom, da se volilca pridobi za glasovanje, ne gledč na to, ali ta vo-lilec potem tudi res za dogovorjeno stranko glasuje ali ne. Dokazoval je potem krivdo za vsacega obtoženca posebe, bavć se zlasti z županom Ko-vačičem, katerega je imenoval glavo in provzro-čitelja vsega podkupovanja. Naposled pa je po-svetil še nekoliko rezkih besed političnim informacijam, rekši, da mora on, kakor rojen Kraševec, konštatovati, da n i b i 1 a do sedaj navada na Krasu podkupovati volilce, temveč da je to nekaj popolnoma novega; sicer pa da tudi, ko bi bila resnična ona trditev okrajnega glavarstva, no bi to še nikogar opravičilo, kajti razžaljenja časti in pretepi na Krasu, drugjč tatvine itd. itd., so tudi v navadi, vendar jih je treba v vsakem slučaju kaznovati in ne opravičevati. Zadobivši besedo dr. P r e t n e r, zagovornik župana Kovačiča, njegovega svaka Ant. Abrama in Josipa Abraina, dokazoval je, da ni smatrati kažnjivim, kar se očita obtožencem. Kar se je dalo, dalo se je le za zamudo časa, da ne bi kmetje trpeli nikake škode, ko gredč volit v oddaljeni Komen. To pa po njegovem menenjn ni podkupovanje in v podkrepljenje svojega nazora skliceval se je g. zagovornik na neko razsodbo najvišega sodišča. Dr. R v b ar, branitelj Jožefa Jazbeca, branil ga je proti očitanjem župana Kovačiča, ki je, hotfe sebe braniti, pripisoval vso krivdo njemu. Dokazoval je, da je bil Jazbec le najet, le Kovačičevo orodje, da se mu pa njegovo dejauje ne sme šteti v zlo, če se pomisli, da je okrajno glavarstvo, katero je vendar po zakonu poklicano, da pazi in skrbi za red in zakonitost volitev, iz- reklo v svoji informaciji, da se ona razdeljevanja denarja in pijače med volilce ne smatra za podkupovanje. Če pravijo kaj tacega juristi, kako se more zahtevati od kmeta, ki ne zna ne brati ne pisati, da bi izprevidel kažnjivost svojega dejanja. Poslednji govoril je še dr. P a d o v a n, kateri je povdarjal tudi na podlagi političnih informacij, da je manjkalo obtožencem razumljeuje o kažnjivosti njihovega dejanja in je zato zahteval oproščujoče razsodbe. Po posvetovanju, dve uri trajajočem, razglasil je predsednik razsodbo, s katero sta bila župan Josip Kovačič in njegov svak Anton Abram obsojena vsaki na 1 mesec zapora, 12 drugih obtožencev na manjše kazni od 3 dni do 3 tednov, ostali pa oproščeni, ker ni bilo dokazano gledč njih, da se jim je izrecno reklo, da morajo glasovati za Kovačičevo stranko. Nov parnik. V ponedeljek, duč 24. t. m. ob 10. uri predp. spustč iz Lloydovega arzenala v morje novi parnik .Bohemia", namenjen za lokalne vožnje. .Bohemia" je bil zgrajen v Lloyilovem arzenaln povsem iz domačega materijala. — Vstopnice k tej slavnosti je dobiti brezplačno v Lloydovi palači, II. nadstr. in pa v Lloydovem arzenalu. Nesreča. Iz Boršta nam pišejo: Kdor pozna Borst, ta vč, da iz vasi proti kolodvoru vodi prav ozka cesta; tri metre pod cesto na levi strani, če greš iz vasi, so vinogradi. Pred tremi leti so začeli cesto širiti, pa so uprav tam prenehali, kjer se cesta malo zavija na desno. Danes v jutro je voznik iz hotela Moccć peljal na kolodvor dve gospe in jednega gospoda. Kar na enkrat plane mačka črez cesto, konja se splašita, kreneta na stran in voz s konji vred se prevrne s ceste Črez zid, pade na latnike in s tem vred na zemljo. Gospod in voznik se nista poškodovala, gospe pa so prepeljali v Mocc6 nazaj; jedna, tako slišimo, se je močno poškodovala. Več nesreč se je že pripetilo tam. Govori se, da so že večkrat prosili glavarstvo v Kopru, da naj popravi cesto, pa se nič ne zgodi. Morda ta nesreča vendar vzbudi dotične kroge, katerim je dolžnost skrbeti za ceste. Brez krivde pa niso tudi prebivalci sami; kajti že v interesu otrok bi bilo, da bi na kraju take ceste znosili nekaj kamenja in napravili vsaj nekaj zida. Čuditi se je, da ne ponesrečijo otroci, ki se igrajo in letajo tam ob cesti. Tukajšnji domačini radi imeni^ejo .forešte" tudi tiste Slovence, ki niso porojeui med njimi. Naj le rajši skrbijo za varnost ob cestah; kamenja imajo dovolj, prostega čase tudi, da bi tisti del ceste, ki vodi od peš-poti do kolodvora prevideli z živim plotom ali kamenito ograjo, tako, kakor je oni del ceste, ki vodi od cerkve navzdol do ovinka proti Boljunom. Poznavalec razmer mi je zatrdil, da so v Bregu tu pa tam taki običaji, vsled katerih imajo občine dostikrat le malo ali nič dobička iz občinskega zemljišča. Tudi v tem pogledu čaka ogromnega dela novemu občinskemu zastopu v Dolini. Gi. Izgubljen donar. Nek viši častnik c. in kr. mornarnice izgubil je včeraj opoludne na potu od vile Necker v mesto svoto 450 gld. v bankovcih. Stvar je prijavljena policiji. Z dunajskega vseučilišča. V minolem letnem semestru bilo je vpisanih na dunajskem vseučilišču 4209 radnih in 1587 izrednih slušateljev. Od vseh odpada jih na Spodnjo Avstrijo 1861, na Gornjo Avstrijo 174, na Solnograjsko 40, Štajersko 86, Koroško 53, Kranjsko 121, Trst 64, Gorico in Gradiško 23, Istro 40, Tirolsko 71, Vorarlberško 19, Češko 561, Moravsko 777, Silezijo 201, Galicijo 425, Bukovino 99, Dalmacijo 72, Ogersko 407, Sedmograjsko 25, Hrvatsko 96, Slavonijo 47, Bosno 27, Prusijo 48, Bavarsko 18, Sasonsko 6, Virtem-berško l, Švico 19, Francijo 6, Belgijo 13, Italijo 12, Švedsko in Norveško 7, Nizozemsko 16, Luk-semburško 3, Angleško 10, Rusijo 106, Romunsko 66, Srbijo 43, Bolgarsko 33, Grško 8, Turško 13, Egipt 7, in na Ameriko 59 slušateljev. Oropana okrajna blagajna. Iz Dvora v Slavoniji poročajo o drzni nasilni tatvini, ki se je te dni dogodila tam. Tatovi so izkoristili noč, ko je lilo, bliskalo se in gromelo pet ur nepretržno. Tudi toča je padala. V tej vražji noči je ni bilo videti nikjer žive duše, kajti sleherni kristijan je bil zadovoljen, da je bil pod streho. Tatovi so ulomili okno v pritličju poslopja okrajnega urada, vreli biagtjuo-vertheiinerico skozi o'-i 110. jo vlekli p > blatu kakili 230 korakov daleč v ozadje cerkve i u tam so izdobli iz zadnje strani prilično veliko luknjo ter pobrali denar. Odnesli so 3691 gld. 65 nč. v gotovini. Jeden bankovec za 100 gld., ki je ležal v blagajni v omotu, pustili so tolovaji, 5 gld. J5 nvč. drobiža pa se je našlo naslednjega jutra raztrešenih okrog oropane blagajne. Hranil-niško-nložnili knjižic se lopovi niso dotaknili. Oblasti so doslej zaprle tri osebe, ki so na sumu sokrivnje, toda o tolovaj.h menda ni sledu. Priseljevanje v argentinsko republiko Vlada argentinske republike (južna Amerika) obelodanila je statistiko priseljencev v letu 1895. Vsega naselilo se je lani iz Evrope 61.226 oseb, 6.056 oseb več, nego leta 1894. Letos pa se je priselilo od 1. januvarja do konca junija že 30.900 oseb, med temi 21.329 Italijanov, 6085 Španjcev in 1196 Francozov. Iz Avstro-Ogerske, Nemčije in Rusije priselilo Be je samo 290 oseb. Številka 21.329 je zopet nov dokaz o tem, kakšna beda mora vladati v solnčni Italiji, da ljudstvo drvi na vse kraje iz lačne svoje domovine! Uzoron postiljon. Te dni je bil po 41 letnem nepretrganem službovanju vpokojen sedaj 581etni postiljon Alojzij J ust. Mož je leta 1855. vstopil v službo na tukajšnji pošti. Takrat bil je 17 let star. Od te dobe vršil je službo kakor postiljon na črti Koper - Trst in zatem 11 let na črti Koper Buje. Umevno je, da se je moral mož v dolgoletni svoji službi neštevilnokrat boriti proti neugodnostim vremena, vsled česar je patkvat obolel, toda vselej zmagala je čvrsta njegova narava. Toda ne samo proti nezgodom vremena, ampak tudi proti tolovajem moral se je Just boriti in braniti poverjeno mu blago in — svoje življenje. Večinoma vozaril je po noči in nič manj nego šestkrat napadli so tolovaji poštni voz. Just je dokazal neitevilno-krat svojo poštenost, kajti tekom mnogoletne svoje službe našel je mnogo predmetov, tudi takih velike vrednosti, a vselej je najdeno stvar oddal svojim predpostavljenim. Da«i je Just videti še krepak, vendar mu moči več ne dopuščajo vršiti težavne službe, zatorej je prosil za svoje upokojenje. Iz srca mu privoščimo uživanje zasluženega pokoja! Paljenje madjartkih zastav. Iz Vršca javljajo 17. t. m.: Včeraj, dve uri pred dohodom grško-vstočnega vladike Zmejanoviča, zapalil je nekdo slavolok, ki je bil okrašen madjarskiai trobojni-cami. Slavolok je izgorel popolnoma zastavami vred. Preiskava ostala je povsem brezvspešna. Najnovejie vesti. Dunaj 22. Današnja „Wiener Ztg.w objavlja cesarjeva lastnoročna pisma, koja so spremljevala odlikovanja, podeljena princu Liechtensteinu, grofu Goluchovskemu in državnemu svčtniku Braunu. Pariz 22. „Agence Haves" poroča iz Aten: Grška vlada nasvetovala je v Atenah bivajočim krečanskim poslancem, da odpotujejo takoj v Kanejo na sodelovanje v deželnem zboru. vlnati«« ^PAo.tKvho In vmAI. .. ttuimp^ta. Plemen «u jenen 6.79 — 6.80 l'šonio* za spomlad 1S9H 7.12 do 7 14 —.-. Oves s« jeaori 5.26—5*28 V*. 7A jeson 5.83 —585 Koi'uza za avgust. 3.58—3.60 september 3.60—3.65 nova f. 3.70—3'90. Pfmuio*. ihj v d a! 7' ti' «. 6 85 -6"95 jd 79 kilo. 6.95—7.—.. od 80 kil. I. 7.---7.05 od 81. kil. f. 7'10 7-15 , »d ki i. fo«\ -.--.—. 01111». II _ proto 2-25—5 50. Pšenica: Dobro ponudbe, živahno povpraševanje, ceno vedno rastočo. Prodaja 50.0U0 met. stot 10 novč. dražje. Rž 15 novč., ovos 5 n*1., koruza 10 nvč. dražje. Vreme lepo. iraga. Nemi m i rani sladkor for. 12.60, oktober-tlecembor 12.65, malo bolje. <'ontriluga1 i,ovi, poutavljno v Trst s arilio vred od}oSiljntflv precej f, 35'RO 35.75 Conoitsst-37.26—37.50 Četvorni ;s3'50-. V plavali Uo.mIi) 3976 — .— 'ftTJf. Kava Srtntos good avora^e sa avgust 64*50 ta december 61.50, vlarsbtirv. Hantos >.0 nč, to ran po 5 ti nč.. belo ft taj o rs ko po 48 nč. litor. Kosila dobivajo se v pivarni kakor Čez ulico po 20 ni1., večerje od 18 nč. dalje. Zajudno vsojam so javiti slavnemu občinstvu, da imam pripravno aobo za klubove večere na razpolago. Odda ne, ako se prijavi želju dan prej. flV Postrežba Je točna in brza Priporoča ne toplo stnvnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Makso Lavrencič, KOHtilničar ulica Stadion 19. Učenci sprejmejo se pod ugodnimi pogoji na stanovanje m hrano v ulici Ainalia št. 10 II. Natančneje se po* izve pri „Tržaškem podpornem in bralnem dru.Hvu" ulica Stadion št 19 I. POZOR! Podpisani naznanja slavnemu občinstvu na Goriškem, v Trstu in okolici, da je pre-vzel še eno gostilno v Trstu, ki je dobro znana pod imenom „Pri zlatem petelinu" („Al gallo d'orou) v ulici Ghega St. 7. (blizo ju$. kolodvora), V isti toči p ris tn a in nepokvarjena, bela in črna vipavska, kraška in istrska vina, kakor tudi senožeško pivo po ti-le ceni: Beli rlesling 3 leta star iz soda 1. po 60 nC. Belo doma6e....... „ 40 „ Črno berzamlnsko . . . . „ „ 48 „ Črno istrsko......„ „ 40 „ Modra frankinja.....„ „ 44 „ Vino (staro 2 ali 3 leta) firno In belo v steklenicah . . „ „ so „ Senožeško pivo . . . . . „ „ 24 „ Zraven dobrih vin ima kuhinjo z dobro in tofino pripravljenimi, gorkim i in mrzlimi jedili. Postrežba točna in poštena. Priporocaje se čč. gg. Vipavcem, Kra-Sevcem in drugemu slavnemu občinstvu iz goriške in tržaške okolice, beleži s spoštovanjem Anton Vouopivec, gostilničar r nlici Solitario št. 12 * v Trstu. Zdravljenje krvi Čaj „T 18 o ie r n I cvet' (Mllleflorl) Cisti kri ter je izvrstno *r< dstvo proti onim slučajem, č^ pečo v žolodiru, knltor proti slabemu probavljanju in liemoroidum. Jedon omot za ozdravljanje, stoji 0 nč, ter so dobiva v odlikovani lekarni PRAXIMRER „fti due Mori" Trst, veMi trg. Prijateljem pristne vinske kapljice na znanje! Odprl sem v ulici S. Giovanni št. SO popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom iu o-kusnimi jedili. Uda ni j. Stoka, lastnik. Zastop dvokoi< s . Swift" iz orožarne v Steyru Imata podpisana % v (lorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4. (nasproti K'edišoua kavurne). LuKtna izdclovalnica dvokolo« „JUrlja", žičnih blazin (l)rnthmatratison), po-pravljalnica dvvk don, šivalnih strojev jurnk itd. Nunska, ulica 14: Prodajalnioo Šivalnih strojev, pušk, streljiva in druijosn orodja pa imata Saunig & Dekleva, v a'hh*m st. tu. Lastnik kousorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna l»olenc v Prstu.