IVAN BREZNIK -JANI Balinanje - športna panoga z največ naslovi svetovnih prvakov v Škofji Loki Izjemni uspehi škofjeloških balinarjev, članov BŠI) (balinarskega športnega društva) Trata, ki so dosegli vrhunec z osvojitvijo 13- naslovov svetovnih prvakov v posameznih disciplinah balinarske igre, uspehov, ki presegajo uspehe vseh šport nih panog v občini Škofja Loka zahtevajo, da to športno panogo, njen razvoj in dosežke v njej podrobneje predstavimo in tako z njo seznanimo tudi širšo športno javnost in prebivalce našega mesta. Nastanek in zgodovinski razvoj balinanja Balinanje je zelo stara športna panoga saj je po zapiskih zaznano, da je nastala v antični Grčiji - v Šparti. Izum krogle pripisujejo špartancu Timokratesu (500 let pr. n. št.). Etruščani so jo prenesli Rimljanom, ti pa iz Italije v druge sredozemske in alpske dežele. Krogle za balinanje so biie najprej lesene, nato so razvili plastične in kasneje kovinske krogle. Z uporabo različnih vrst krogel so se razvijale tudi različne vrste iger balinanja, nastajala so tudi različna pravila balinarske igre, ustanavljati pa so začeli tudi različne mednarodne balinarske športne zveze, ki so vključevale države, kjer so gojili bali narsko igro. Po letih ustanavljanja je najstarejša mednarodna balinarska zveza F. I. B. (Federation Internationale de Boules) - Mednarodna balinarska zveza, ustanovljena 1946. leta. V tej zvezi je uporabljen način igranja: bližanje samo znotraj stranskih črt igrišča, zbijanje samo po zraku in to s kovinskimi kroglami večjih dimenzij. Po letih ustanovitve mlajša je F. I. P. J. P. (Federation International de Petanque et jeu Provencale) - Mednarodna zveza za provansalske igre, ustanovljena 1957. leta. V tej zvezi se igra z majhnimi kovinskimi kroglami, tako bližanje kot zbijanje pa se izvaja iz kroga v igralni prostor. Najmlajša mednarodna zveza pa je C. B. I. (Confederazione Boccistica Inter nationale) - Mednarodno balinarsko združenje, ustanovljeno 1983- leta. V tej zvezi je uporabljen način igranja: bližanje in zbijanje po zraku in zemlji, dovoljeno pa je vračanje krogel v igro od stranskih ograj, v igri pa se uporabljajo plastične krogle. Vse tri navedene zveze so ustanovile Svetovno združenje športnega balinanja 1985. leta. 341 LOŠKI RAZGLEDI 50 V državah v svetu, kjer gojijo balinanje kot športno panogo imajo ustanovljene državne balinarske /.veze, tam pa, kjer gojijo več vrst balinarske igre. imajo za vsako vrsti i balinarske igre znotraj balinarske zveze ustanovljeno sekcijo za posamezno vrsto. Slovenija Domnevamo, da je balinanje prišlo k nam iz Francije preko Italije že pred I. sve tovno vojno. Takrat so se uporabljale lesene krogle iz mehkega ali trdega lesa. pač po možnostih določenega kraja. Balinanje je bilo najbolj donosen posel gostilničar jem, saj so tam igrali za pijačo, veliko pa tudi /a denar. V krajih, kjer so balinali, sko raj ni bilo gostilne, kjer ne bi bilo vsaj enega igrišča, ne glede na dolžino in širino igralnega prostora. Tu so igralcem prodajali razno pijačo. Najbolj živahno je bilo vedno ob koncu tedna, saj so nekateri pričeli igrati že v soboto, po koncu dela, in končali šele v nedeljo zvečer. Med vojno je bilo balinanje zelo popularno v Slovenskem Primorju, kjer so igrali tudi na neograjenih igriščih. Največkrat so pričeli z. balinanjem v nedeljo dopoldne in to v eni vasi ter nadaljevali z igro kar po cesti v drugo vas. Po isti poti so se nato zvečer vračali, seveda obloženi /. maligani. zadovoljni z dnevom, gostilničarji pa z zaslužkom. No, to balinanje za pijačo in denar je imelo za današnje športno balinanje težke posledice, saj se ta športna panoga ni mogla otresti gostilniškega pridiha. Igrali so do 21 točk, kadar so v igri uporabljali po 3 krogle na ekipo, oziro ma do 2-t točk. kadar so uporabljali po 4 krogle na ekipo. Po 3 krogle so uporab ljali v igrah posamezno, v igrah dvojic ali trojk, po -t krogle pa v igrah, kjer so ekipo sestavljali štirje igralci. Tako je uporabljal v igrah posamezni igralec po tri krogle, v igrah dvojic en igralec eno kroglo, drugi pa dve krogli. V ostalih igrah je uporabljal vsak igralec eno kroglo. Točke so se štele z ugotavljanjem števila krogel ekipe, ki je imela določeno število krogel bliže balinu od najbližje nasprot nikove krogle in sicer tako. da sta prva in druga najbližja krogla šteli po eno točko, tretja pa štiri točke, torej skupaj šest točk, kar se je imenovalo »Šiška«. V igri, kjer so igrali štirje igralci pa je bilo skupaj mogoče doseči največ 8 točk v obratu igre. V igrah so uporabljali različna pravila, ki pa so bila vnaprej dogovorjena med obema ekipama. 342 Tekmovalna knjižica Najbolj pogosta pravila so se uporabljala kot: - prosta igra, v kateri je bilo vse dovoljeno (bližanje in zbijanje po tleh ali po zraku, vračanje krogel v igro od zaščitnih ograj), ali - ostra (»šari«) igra. v kateri so lahko bližali po tleh ali po zraku, zbijali pa samo s padcem krogle na drugo kroglo (»les na les«). Klube so v Sloveniji pričeli ustanavljati po letu 1930. največ v večjih mestih. Tako je bilo leta 1935 v Ljubljani že 6 klubov(Osoje. Šiška. Rožna dolina. Žaba, Soklič in Lev). Kljub temu, da je bilo tekmovanje med klubi neorganizirano, pa je bilo njihovo tek movanje dobra osnova za organiziranost športnega balinanja. Z organizacijo športnega balinanja so pričeli leta L949 (pobudniki: Milko Gornik, Romeo Bassin, Avgust Petrovčič), leta 1951 pa je bil že ustanovljen Balinarski odbor pri Kegljaški zvezi Slovenije. Takoj po imenovanju tega odbora so bila sprejela in uveljavljena enotna balinarska pravila, prirejena po MTP (mednaro dnem tehničnem pravilniku). S tem je športno balinanje v polni meri lahko zaživelo. V tem letu so se že pričela prva balinarska tekmovanja po enotnih pravi lih. Tekmovali so v četverkah, saj so bila zgrajena že prva ustrezna, preurejena bali nišča, ki so ustrezala novim pravilom. Na osnovi dobre organiziranosti klubov ter ustanavljanja novih klubov sirom Slovenije je bila leta 1955 ustanovljena Balinarska zveza Slovenije (BZS). Prva balinarska tekmovanja so bila v Ljubljani, kjer je bilo ob ustanovitvi že S klubov Prvi klubi v Ljubljani pa so bili Kamen, Polje, Kožna dolina in Žaba. Po Ljubljani so se med prvimi ustrezno organizirali še v Sežani, Novi Gorici in Postojni, kasneje pa še v drugih mestih. Za balinanje so na tekmovanjih klubov najprej uporabljali plastične krogle, ki pa so jih po letu 1960 postopoma zamenjali s kovinskimi. Balinarska zveza Slovenije je s svojimi igralci že od leta 1954 dalje tekmovala v okviru reprezentance Balinarske zveze Jugoslavije (BSJ) na svetovnih balinarskih prvenstvih v organizaciji F. 1. B„ v katero je bila posredno vključena naša zveza vse do osamosvo jitve 1992. leta, ko je postala enakopravna članica te mednarodne balinarske zveze. Razvoj balinarskih iger in način igranja Posamezne balinarske igre so se v Sloveniji uveljavljale takoj, ko jih je uveljavila Mednarodna balinarska zveza F. I. 15. V začetku - v letu ustanovitve BZS - so tekmovali v igrah: - četverke (4 igralci proti 4 igralcem, v igri, kjer je imel vsak igralec po dve krogli), - dvojica (2 igralca proti 2 igralcema, V igri, kjer je imel vsak igralec po tri krogle), - posamezno (igralec proti igralcu, vsak s po 4 kroglami). V igrah so igrali do 13 točk, čas trajanja pa ni bil določen. V letu 1981 je bila uveljavljena nova igra: - natančno zbijanje: v tej igri igralec zbija krogle na določeni poziciji v igralnem prostoru (pozicij je skupaj 11), vedno s predpisanim številom krogel na posamezno pozicijo. 343 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI LOŠKI RAZGLEDI 50 V letu 19S5 je bila uveljavljena spet nova igra: - igra v krog. posamezno: v tej igri, ki traja osem obratov (obrat pomeni igranje krogel v eno smer), mora vsak igralec 4 obrate bližati k balinn, ki je v sredini kroga s premerom 70 cm. in r obrate zbijati nasprotnikove krogle iz kroga. V letu 1992 je bila uvelja\ Ijena nova igra: - hitrostno zhijanje: v tej igri mora igralee v trajanju nepretrganega teka v času S minut zbijati krogle na 6 pozicijah po zaporedju določenih dolžin na vsaki strani igralnega prostora v dolžini S m. V letu 199" je bila uveljavljena nova igra: - zbijanje v štafeti (štaietno zbijanje): v tej igri nastopata za ekipo 2 igralca, ki izmenično zbijata kroglo na vnaprej določenih dveh različnih mestih na obeh straneh igralnega prostora, pri zbijanju pa se menjavata po r vrženih kroglah in zbijata 5 minut. Zaradi velike monotonosti v igri četverk je bila v letu 1992 uveljavljena igra trojk na vseh liga.ških tekmovanjih. Uveljavljene novosti v balinarskih igrah pa so zahtevale od klubov vedno večjo odgovornost za vključevanje mladih igralcev v balinarski šport, saj so bile nove dis cipline, predvsem v igrah hitrostnega zbijanja prezahtevne za starejše igralce. V klasičnih balinarskih igrah (četverka, trojka, dvojica in posamezno) je zmagovalec ekipa, ki prej doseže 13 točk ali pa ima v vnaprej določenem času večje število točk. V igri šteje vsaka krogla moštva, ki je bližja balinu od najbližje nasprotnikove krogle, po 1 točko. V igri v krog šteje vsaka bližana krogla v krog 1 točko, prav tako pa tudi vsaka krogla, ki zbije iz kroga nasprotnikovo kroglo. Po 2 točki pa šteje igralec, kadar bližana krogla ostane v dotiku z balinom. ali kadar igralec zbije iz. kroga balin (le-tega lahko igralec zbija, kadar nasprotnik nima več krogel za Nižanje), ali kadar krogla, s katero igralec zbija, po zbijanju ostane zno traj kroga. Zmagovalec v igri je igralec, ki doseže večje število točk. V igri natančnega zbijan ja igralec zbija kroglo ali balin 11-krat. na vnaprej določenih pozicijah v izreznih poljih preproge za zbijanje in sicer na 11 pozicijah, kjer zbita krogla ali balin štejeta določeno število točk. Zmagovalec je igralec, ki po vseh vrženih kroglah doseže večje število točk. V igrah hitrostnega zbijanja šteje vsaka zadeta krogla na preprogi po 1 točko. Zmaga igralec ali ekipa, ki po končanem času za zbijanje doseže večje število točk. Pomembno je tudi dejstvo da se, tako za pravilno bližanje krogle, kakor tudi za pravilno zbijanje krogle, uporabljajo posebni predpisi, ki jih določa mednarodni tehnični pravilnik. Balinanje v Škofji Loki Nekatere gostilne kot npr. Pri Balantu Na pošti, Pri Otetu, pri Fortunovcu v Stari Loki in restavracija v Vincarjih, so imele kegljišče in balinišče. Torej so si Ločani prosti čas popestrili še s kegljanjem in balinanjem. Razna društva so prirejala turnirje oziroma t.i. kegljanje in balinanje za dobitke. Taki turnirji so potekali čez vse poletje. Dobiček je šel v korist društva ali za dobrodelne 344 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI Udeleženci balinarskega turnirja ob otvo ritvi dvosteznega igrišča BK Trata /964 namene. Zadnji dan turnirja, konča] se je na nedeljo popoldne, so razglasili zmagovalce, razdelili simbolične nagrade in ga zaključili z veselico. (Vir: Loški razgledi. 1992. štev. 39, Irena Jerala, Prosti čas Ločanov med obema vojnama ( 1918-1941 ). str. 47- 75) Najbolj poznani balinišči v naši občini sta bili - nekako do 1960. leta - v Vincarjih in pri Cvelfarju na Logu. Tu se je igralo na vse različne načine, ki so jih dovoljevali tedanji predpisi ali dogovori med ekipami. Tudi glede trajanja igranja je bilo povsem enako kot v drugih krajih Slovenije, saj čas igranja ni bil nikoli vnaprej določen, igralci pa so največkrat prenehali z igranjem šele takrat, ko so bili popolnoma izčrpani. Športno balinanje je leta 1959 iz Ljubljane v Škofjo Loko prinesel Ivan Breznik-Jani, ki je v Ljubljani pričel igrati že leta 1951 pri balinarskem klubu Kamen. Takole se spominja začetkov športnega balinanja: •Leta 1958, ko smo se stanovalci vselili v L blok. ki je bil zgrajen v Frankovem naselju (takrat je to bil Otampel), sem takoj začel razmišljati, kje bi bilo mogoče narediti balinišče, saj sem bil balinanju ves predan, pravza prav že kar zastrupljen z. njim. Že v naslednjem letu sem oblikoval skupino ljudi, ki sem jih navdušil za balinarsko igro. in ki so bili pripravljeni sodelovati pri izgradnji balinišča. Poleg mene so to skupino sestavljali: Čadež Martin in že pokojni Stane Dolinar, Franc Jaušovec, Tone Kavčič in Pavle Mrak. Vsi, razen Kavčiča, ki je bil domačin, smo stanovali v istem bloku. Prostor za balinišče smo izbrali med že vseljenim blokom in blokom, ki je bil v izgradnji, na prostoru, ki je bil pred viden za otroško igrišče. Za izgradnjo balinišča smo dobili soglasje stanoval cev s pogojem, da igrišče ne bo imelo razsvetljave, kar bo zagotavljalo, da bo v večernih urah pred blokom mir. Igrišče smo leta 1959 zgradili sami. Ko pa je bilo že narejeno, smo morali zgraditi še otroško igrišče - peskovnik, ki je nadomeščal vsa igrala. Ko smo prostor za igrišče že določili, smo prišli do same ilovice, na katero smo potem dali premogove ugaske 345 Odprlo štiristezno balinišče BK Trata s klub skim objektom 7982 LOŠKI RAZGLEDI 50 (leš), s katerimi so takrat posipali poti po naselju, po kamenje in pesek pa smo šli v I.ajše. Ves material smo izprosili brezplačno, kakor tudi deske za leseno ogrado igrišča. Mivko za zgornji sloj igrišča smo pripeljali iz Save. Prevoze vsega materiala je brezplačno opravil prevoznik Bertl Stanovnik, ki je stanoval v istem bloku in je ravno takrat dobil svoj prvi kamion. Igrišče, ki je imelo eno samo stezo smo utrdili z manjšim ročnim valjarjem, plasti pa smo zbili z ročno izdelanimi lesenimi tolkači. Igrišče ni bilo ograjeno - ob straneh so bile le deske. Na obeh koncih pa smo deske postavili do višine "0 cm. Prve krogle, ki smo jih uporabljali za igro so bile plastične. Izprosil sem jih pri balinarskih klubih v Ljubljani (Poštar. Bežigrad. Zarja in Šiška), seveda že rabljene. Kadar nas je na igrišču pri igranju prehitela tema. smo si svetili z vžigalicami in vžigalniki, da smo lahko zaključili igro. Leta 1961. ko je bil vseljen že tudi drugi blok in se je število igralcev povečalo, smo ustanovili klub in ga registrirali pod imenom balinarski klub Trata. Spiva smo igrali prijateljske tekme s klubi iz Ljubljane, naio pa smo pričeli s tekmovanji v gorenjski zvezi. Ker sredstev za delovanje kluba nismo dobili od nikogar so igralci, ki so tekmo izgubili, plačevali v klubsko blagajno določen znesek. Vse stroške prevozov na tek movanja in druge stroške, nastale ob tekmovanjih smo nosili igralci sami. Denarja je bilo kljub temu premalo, zato smo še v istem letu organizirali veselico v gostilni »Pri Anzelcu- v Starem dvoru (nasproti železniške postaje). Z izkupičkom od veselice smo kupili še preostalo potrebno število krogel za igranje dveh ekip igralcev. Leta 1962 smo dobili obvestilo, da nam bodo igrišče podrli, ker bodo ves prostor med blokoma uporabili za izgradnjo otroškega igrišča. Za nadaljnje delovanje kluba nam je krajevna skupnost dodelila novo lokacijo za izgradnjo dvosteznega balinišča med hrasti - »v džungli... kakor se je takrat imenoval prostor, na katerem smo imeli stanovalci barak in starih blokov svoje vrtičke in drvarnice. Tudi to igrišče smo zgradili igralci kluba sami. Nanj smo napeljali električno razsvetljavo, za priključitev na omrežje pa smo izkopali jarek za kabel od transfor matorske postaje do igrišča. Z nekaj sredstvi nam je pri izgradnji pomagala krajevna skupnost, preostala potrebna sredstva, ki so nam bila poleg ureditve igrišča potreb na za nabavo novih - sedaj kovinskih krogel, pa smo dobili z organizacijo še dveh veselic v gostilni »Pri Anzelcu«. Da bi imeli denar tudi za tekoče potrebe, smo si v eni od drvarnic (te so uporab ljali stanovalci barak) uredili prostor za prodajo pijač za člane kluba, v drugi drvar nici pa smo uredili prostor za hrambo krogel in priročno skladišče. V teh letih so za klub tekmovali: Ivan Breznik. Jože Buden. Martin Čadež, Stane Dolinar, Hakija Dudič. Franc Jaušovec in Tone Kavčič. Kasneje so se jim pridružili še Anton Ferko. Jože Kukec, Jože Mrgole. Jože Pehar, Marjan Peternelj in Lado Terkaj.« 346 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI 347 Balinarski klubi in objekti v občini Y občini Škofja Loka delujeta dva balinarska kluba, ki sta vključena v ligaška tek movanja in sicer: - Balinarsko športno društvo Trata, ki ima igrišče v Frankov cm naselju in - Balinarski klub Loka 1000, ki ima balinišče na Novem svetu (na »Krevsovem otoku« ali »Benetkah", kakor pravijo domačini). Balinarsko športno društvo Trata Predhodnik BŠ1) Trata je Balinarski klub Trata, ki je bil ustanovljen na občnem zboru 22. 8. 1961. Prvi predsednik kluba je bil Ivan Breznik-Jani. Na mestu predsednika se je za njim zvrstilo še 6 predsednikov (Jaka I šeničnik. AvgustJamnik, Emil Berginc, Viktor Rejc. Marjan Peternelj in Bojan Buden, ki je predsednik od L984. leta dalje). Klub je do leta 1980 deloval tako. kot je razvidno v poglavju »Pričetek športnega balinanja v Škofji Loki-. Leta 1981 pa je klub zgradil novo štiriste/no balinišče v Športnem parku Trata, ob katerem je bil leta 1982 postavljen montažni objekt ( hiša Jelovica), v katerem so člani kluba zgradili klubske prostore. Sam razvoj kvalitete balinanja pa je zahteval dodatno potrebo po pokritem bali nišču, da bi se tako zagotovilo delo v klubu (treningi) in tekmovanje tudi ob dežev nem vremenu in ne bi bilo treba prestavljati tekmovanj ali potovati na tekmovanja v druge kraje. Pokrito balinišče pa bi za tekmovanja uporabljali tudi drugi klubi v tedanji občini (Loka 1000. Železniki. Žiri). Tako se je leta 198"* začela izgradnja pokritega balinišča, ki je bila končana leta 1989. Pri izgradnji strehe so pomagali tudi drugi balinarski klubi v takratni občini, ki so se za obdobje treh let odrekli povračilu stroškov za vzdrževanje svojih igrišč pri ZTKO (Zveza telesno-kulturnih organizacij) Škofja Loka. Leta 1991. ko je bila zaključena enoletna šola balinanja mladih igralcev pa je bilo ugotovljeno, da mladi igralci nimajo možnosti treninga, zaradi prezasedenosti pokri tega balinišča. Zato je bilo leta 1992 poleg pokritega balinišča zgrajeno še štiristezno balinišče na prostem, ki naj bi v celoti pokrivalo vse potrebe balinarskega kluba. Sklep Balinarske zveze Slovenije o postopnem prehodu tekmovanja v najzahtev nejši - super balinarski ligi v zimski čas, torej v dvorane, pa je zahteval od kluba, da je v letu 2000 pričel z izgradnjo balinarske dvorane, in jo v letu 2002 tudi zgradil. Za uporabo dvorane v zimskem času je bilo potrebno urediti tudi ogrevanje, kar je bilo opravljeno ob koncu leta 2003- Balinarski klub Loka 1000 Balinarski klub Loka 1000 je bil ustanovljen na občnem zboru 11. 7. 1973, torej v letu. ko je Škofja Loka praznovala svojo tisočletnico - od tu tudi ime kluba. Prvi predsednik kluba je bil Jože Čuš (Pepe). Za njim je vodilo klub še pet predsednikov. Sedanji je že od leta 1995 Filip Bence. Klub je deloval sprva na enos- teznem balinišču, ki je bilo poleg zgradbe v Šolski ulici, kjer je delovalo Društvo upokojencev. Idejni vodja za izgradnjo novega, štiristeznega balinišča je bil Franc Strel. Z drugi- LOŠKI RAZGLEDI 50 mi člani društva je pridobil lokacijo pri krajevni skupnosti Škofja Loka za izgradnjo na zapuščenem in neurejenem prostoru - na »Krevsovem otoku« ali »Benetkah«, kot so otoku sredi Selške Sore kasneje dejali. Na otoku so člani zgradili štiristezno balinišče, betonski most za povezavo s kop nim ter napeljali vodovod in elektriko, na prostoru, kjer je bila Krevsova žaga pa zgradili klubske prostore. Novembra 1990. ko je bila v Škofji Loki velika poplava, je Selška Sora prestopila bregove, poplavila otok. uničila in odplavila balinišče, v klub skih prostorih pa odnesla vse zgrajene montažne zunanje in notranje stene, veliko število krogel za balinanje, vse na športnih tekmovanjih osvojene pokale in ves inventar v objektu. Od tistega leta dalje so objekte na otoku postopoma obnavljali, obseg škode pa je bil tolikšen, da je sanacija škode na objektih šele sedaj v zaključni fazi. Pri začetni obnovi športnega igrišča so poleg članov kluba finančno pomoč prispevali ZTKO Škofja Loka in večje število balinarskih klubov iz različnih krajev Slovenije. Kasneje pa so se vsi stroški poplavil, nadomestil in urejanje objektov krili iz. tekočih sredstev kluba. Drugi objekti za balinanje v Škofji Loki Druga balinišča v naši občini so nastala po letu 1970: pri gostilni -Pri Danilu v Retečah. poleg stavbe v Šolski ulici, kjer je imelo svoje prostore Društvo upokojencev in pri Športnem društvu Kondor na Godešiču. Vsa ta balinišča pa so bila kasneje porušena, ali pa je na njih dejavnost prenehala. Jože Čuš - Pepe in Franc Sirci pri količenju igrišča Loka 1000 v »Benetkah* leta 1973 Balinišče Loka 1000 ob poplavi leta 19X2 Balinišče Loka 1000 ob poplavi leta /990 (na igrišču streha od objekta > 348 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI Sedaj imamo v škofji Loki še dva športna objekta, ki nista namenjena tekmoval nemu balinanju in to: - dvostezno balinišče Športnega društva Polet Sv. Duh v »Gorajtah« in - dvostezno balinišče pri baru »Darja« v Gostečah. Obe balinišči sta namenjeni domačinom in obiskovalcem našega mesta za rekreativno balinanje. Organiziranost športne panoge in tekmovalni sistem Balinarski klubi na določenem zaokroženem območju več občin so združeni v Območni balinarski zvezi, ki jih je v Sloveniji 10. Vse območne balinarske zveze pa so združene v balinarski zvezi Slovenije, v kateri sta kot izvršilna organa tudi sod niška in tekmovalna komisija, vsaka na svojem področju zadolženi za nemoteno izvedbo tekmovanj. Tekmovanja so različno organizirana in sicer kot: - ligaska tekmovanja, ki potekajo po dvokrožnem tekmovalnem sistemu in - prvenstva, ki potekajo po turnirskem sistemu igranja. Ligaška tekmovanja v državi potekajo v treh nivojih državnih lig: v super ligi, I. državni ligi in dveh II. državnih ligah (vzhodni in zahodni). V Območni balinarski zvezi Gorenjske pa v I. in II. območni ligi. Prvenstva so vsako leto organizirana v naslednjih disciplinah: dvojice, posamezne >- klasično, natančno zbijanje in hitrostno zbijanje. V letu 2003 je bilo prvič izvedeno tudi prvenstvo posamezno - igra v krog. Vsa prvenstva so organizirana na nivoju države in obrni >čne zveze. V začetku ligaškega tekmovanja so tekmovali samo v igri četverk. Leta 1981 pa je bila tekma že sestavljena iz več iger: četverka. 2 igri dvojic, -t igre posamezno-klasično in ena igra natančno zbijanje. Leta 19H5 se je v kombinacijo iger v tekmi vključila še igra v krog, leta 1992 igra hitrostno zbijanje in trojka, ki je zamenjala četverko, leta 199^ pa še igra štafetno zbijanje. Kombinacija iger v tekmi se občasno spreminja in je lahko različna v posameznem letu na različnih nivojih tekmovanj. Prvenstva v posameznih disci plinah so najprej organizirana na občinskem ali medobčinskem nivoju, od koder se najboljši igralci (v številu, ki ga določajo propozi- cije tekmovanja) uvrstijo na območno prvenstvo. Na enak način se iz tega prvenstva najboljši uvrstijo na državno prvenstvo. Prvenstva so organizirana za naslednje kategorije: dečki, mla dinci, člani in članice. Balinarska dvorana BŠD Lokateks Trata 2003 349 LOŠKI RAZGLEDI 50 Organiziranje klubov v Škof ji Loki, njihovo delo in tekmovanje Balinarsko športno društvo Trata BŠD Trata ni samo najbolje organizirano balinarsko društvo v Škofji Loki. ampak tudi eno od najbolje organiziranih društev ali klubov v državi. Društvo ne skrbi le za zagotovitev osnovnih pogojev za igranje - za ustrezen športni objekt, ampak tudi za zagotovitev pogojev za igranje v celoti, torej tudi za igralski kader. Tako stalno skrbi za vzgojo lastnega igralskega kadra z različnimi oblikami dela z mladimi. Za delo z mladino je bilo prelomno leto 1991. ko je klub organiziral eno letno šolo balinanja za mladino, ki jo je vodil trener balinanja Ivan Breznik-Jani. Takrat je bilo v šolo balinanja vključenih 26 mladih igralcev v starosti od 9-12 let. od katerih jih je šolo uspešno zaključilo 17. Iz te šole so nato prišli trije bodoči svetovni prvaki (Damjan Sofronievski, Davor Janžič in Jasmin Čauševič) in sedanja igralca kluba Dejan Mlinar in Goran Vujanovič. Leta 1992 se je igralcem v klubu pridružil Uroš Vehar. ki je prišel iz Balinarskega kluba Žiri zaradi lastnega izpopolnjevanja v balinanju in tako dopolnil »mlado gene racijo«. Njegovo znanje sta s trenerjem izpopolnjevala po posebno izdelanem progra mu, ki mu je zagotavljal nadaljno rast kvalitete igranja. V tem letu je bila v Sloveniji ustanovljena Super balinarska liga kot najvišje klubsko tekmovanje v državi in v kateri je pričelo s tekmovanjem tudi BŠD Trata, ki v tem tekmovanju še vedno sodeluje. Po začetku tekmovanja v super ligi in postopnem uvajanju mladih igralcev v ligaško moštvo je kvaliteta igre vedno bolj napredovala, s tem pa je naraščala potreba po finančnih sredstvih in drugačni organiziranosti. Tako je leta 1998 prišlo do podpisa pogodbe z generalnim sponzorjem kluba, podjetjem Lokateks. Od tega leta dalje nastopa članska ekipa društva v državnem ligaškem tekmovanju pod imenom Lokateks Trata. Druga, mlada ekipa, v katero so vključeni vsi mlajši igralci in se v njej usposabljajo za kasnejše igranje v članski ekipi, tekmuje v I. območni ligi Gorenjske pod imenom sponzorja te ekipe Trata Vedri Alp. V klubu deluje še rekreativna ekipa, ekipa starejših članov kluba, ki nastopa v ligi starejših članov v Območni ligi pod nazivom Trata veterani. Udeleženci »šole balinanja« pri BK Trata Podpis listine o prevzemu glavnega spon- 1991 zorja kluba (tajnik in predsednik BK Trata in direktor podjetja l.okateks) leta 199$ 350 Mladinci in dečki kluba so vključeni v ekipo Trata Vedri Alp. v posameznih disci plinah pa tekmujejo na območnem prvenstvu Gorenjske: tisti, ki so na tem prvenstvu uspešni, pa nato tekmujejo še na državnem prvenstvu. Seveda pa sedanje organiziranosti in kvalitete v klubu ne bi bilo. če za ime kluba in njegove tekmovalne rezultate ne bi poskrbeli igralci: Bojan Berčič, Bojan Buden. Danilo Bence, Hasan Čauševič, Roman Bence, Jure Štancer, Brane Klemenčič in Jože Mrgole, od katerih še sedaj vsi, razen zadnjih dveh, tekmujejo in delujejo v klubu. Seveda ne smemo pozabiti na velik delež lastnega mladega igralskega kadra in manjšega števila igralcev od drugod, ki so v teh letih občasno igrali za ime tega društva. Nikoli pa ni v klubih vidnih rezultatov če klub, poleg dobrega vodstva nima tudi lastnega strokovnega kadra, predvsem za delo z mladino. Na Trati imajo tudi to, saj imajo 6 strokovnih amaterskih delavcev in to 2 z nazivom inštruktor balinanja in 4 z nazivom mentor balinanja. Balinarski klub Loka 1000 Balinarski klub ni usmerjen v tekmovalno balinanje tako kot BŠD Trata, čeprav se je v letih 1993-1995 v okviru sodelovanja z BŠD Trata poskušalo uvesti sodelo vanje med kluboma pri menjavi igralskega kadra za ligaško tekmovanje. V tem klubu gojijo predvsem rekreativno balinanje, v katerega so vključeni predvsem starejši igralci. Tudi vodstvo kluba ne kaže nikakršnega interesa za tekmovalno balinanje. Sedaj klub tekmuje v I. območni ligi Gorenjske, a brez posebnih interesov za vid nejše uvrstitve, njihova ekipa Loka 1000 - starejši člani pa tekmuje v enako imeno vani balinarski ligi Območne zveze. Vidnejši uspehi kluba in igralcev iz Škofje Loke Pri navajanju uspehov v klubskem tekmovanju in uspehov igralcev so nave deni samo uspehi kluba in igralcev sedanjega BŠD Trata na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Rezultati na območnih tekmovanjih in prvenstvih niso navedeni. Stiristezno balinišče Loka 1000 Vrnitev svetovnih prvakov v Slovenijo leta 1994 351 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI LOŠKI RAZGLEDI 50 Mejniki v tekmovanju BŠD Trata: - leto L984: prvaki Gorenjske in uvrstitev v republiško ligo; - leto 1988: republiški prvaki in uvrstita v II. zvezno jugoslovansko ligo; - leto 1990: 1. mesto v II. zvezni jugoslovanski ligi: - leto 1992: uvrstitev v Super ligo v Sloveniji. I. DRŽAVNA PRVENSTVA (uvrstitve do 3. mesta v državi) a) Klubsko tekmovanje 1. ligaško tekmovanje 4x1. mesto v državi ( 1997, 1999. 2001. 2002). 4 x 2. mesto v državi ( 1995, 1996, 1998. 2000). 2 x 3. mesto v državi ( 1993. 2003). 2. tekmovanje za pokal BZS i« 1. mesto v državi (1997, 1999. 1000,2001,2003). 3. dvojice - člani: 3X I. mesto v državi: 1996 (Uroš Vehar, Gregor Moličnik), 1999 ( Damjan Sofronievski, Gregor Moličnik, Roman Bence), 2002 (Damjan Sofronievski, Bojan Berčič). 2*2. mesto v državi: 1999 (Uroš Vehar.Jure Stancer, Zoran Rednak), 2002 (Damjan Sofronievski, Bojan Berčič). 3 * 3- mesto v državi: 1995 (Uroš Vehar,Jasmin Čauševič, Gregor Moličnik). 1997 (Uroš Vehar. Gregor Moličnik), 1998 (Uroš Vehar. Gregor Moličnik). - mladinci: 2x1. mesto v državi: 1993 (Uroš Vehar, Roman Bence), 1996 (Damjan Sofronievski, Davor Janžič). - dečki: 4>()RrSA l'A.\0<,A /. A. 1/17:f, A. l.S7(;l 7 s I /f/Ol A/7/ l'H\AK<,)\' VSKOIJI /7 )KI II. EVROPSKA PRVENSTVA a) klubsko prvenstvo • 1 X 3. mesto v Evropi člani (uvrstitve do 4. mesta) 1 X ekipni 2000 353 1 x Davorjanžič 1995: - 6 x posamezno mladinci 3 x Uroš Vehar 1992, 1993. 1994, I * Damjan Sofronievski 1997, 1 x Jasmin Čauševič 1999, 1 x Dejan Smeh 2001; - S x posamezno člani 2 x Uroš Vehar 1997, 2002, 3 ^ Damjan Sofronievski 1999, 2000, 2003: - 4 x natančno zbijanje mladinci 3 * Damjan Sofronievski 1993,1996,1997, 1 x Jasmin Čauševič 1998; - 3 x natančno zbijanje člani 1 x Uroš Vehar 1993 4 x Damjan Sofronievski 2000, 2001, 2002, 2003; - 1 x hitrostno zbijanje mladinci I "Jasmin Čauševič 1997; - 3 x hitrostno zbijanje člani 2 x Uroš Vehar 1995, 1998, 1 x Jasmin Čauševič 2003; 9 x 2. mesto v državi v disciplinah - 3 x posamezno dečki 1 * Jasmin Čauševič 1996, 1 x Dejan Smeh 1999. 1 x Matjaž Klemenčič 2001; - 1 x posamezno mladinci 1 x Davorjanžič 1998: - I x natančno zbijanje člani 1 x Gregor Moličnik 1998: - 1 x hitrostno zbijanje mladinci 1 x Jasmin Čauševič 1999; - 3 x hitrostno zbijanje člani 2 x Uroš Vehar 1994,1997, 1 x Jasmin Čauševič 2002; 13 x 3- mesto v državi v disciplinah: - 2 x posamezno dečki 1 x Davorjanžič 1994, 1 x Luka Kokelj 2001; - 1 x posamezno mladinci 1 * Damjan Sofronievski 1995 - 2 x posamezno člani 1 x Uroš Vehar 1996 1 x Bojan Berčič 1997 - 1 x natančno zbijanje člani 1 x Uroš Vehar 1996 - 3 x hitrostno zbijanje mladinci 2 * Uroš Vehar 1993, 1994 1 x Dejan Smeh 2002 - 4 x hitrostno zbijanje člani 3 x Uroš Vehar 1993, 1999, 2000 1 x Zoran Rednak 1999 I.aSKI RAZCJI.FDI 50 b) prvenstva v posameznih disciplinah: • 1 •< 1. mesto v E\"ropi - natančno zbijanje člani 1 >< Uroš \ ehar 1996 • 1 X 4. mesto \ H\ rojii - hitrostno zliijanje člani 1 ^ l.'r(» Vehar 1998 c) prvenstva v kolektivnih igrah, kjer zastopajo državo igralci iz različnih klubov • 1^3. mesto v Evropi -(.Kojice člani 1 x LJroš Veliar in soigralec Aleš Škobernc III. SREDOZEMSKE IGRE a) prvenstva v kolektivnih igrah, kjer zastopajo državo igralci iz različnih klubov • 1 X 4. mesto V Sredozemlju - d\'ojice člani lxUrošVehar in soigralec Gregor Sever IV. SVETOVNA PRVENSTVA a) prvenstva v posameznih disciplinah: - 3 ^ posamezno mladinci 1 x Damjan Sofronievski 1997 2 X Jasmin Cauševič 1999. 2000 - 2 X natančno zbijanje mladinci 1 x Damjan Sofronie\'ski 1997 1 X Jasmin Cauševič 1999 - 1 X natančno zbijanje člani 1 x Damjan Sofronievski 2001 - 1 X hitrostno zbijanje mladinci 1 x llroš Vehar 1995 - 1 X hitrostno zbijanje člani do 1^ let 1 x Uroš Vehar 1998 •5^2. mesto na svetu - 1 X natančno zbijanje člani do 23 let 1 x Damjan Sofronievski 2000 - 1 X natančno zbijanje člani I ^ Uroš Vehar 1995 -1 X hitrostno zbijanje mladinci 1 x jasmin Cauševič 2000 • 6 X 3. mesto na s\etLi - 2 X natančno zbijanje mladinci 2 x Damjan Sofronievski 1995. 1996 - 1 X natančno zbijanje člani do 23 let 1 x Uroš Vehar 1999 - 1 X hitrostno zbijanje člani do l^^ let 1 x Zoran Rednak 1999 - 1 X hitrostno zbijanje člani 1 x jasmin Cauševič 2003 - 1 X igra v krog člani do 15 let 1 x Uroš Vehar 1998 • 6 X 4, mesto na s\etu 354 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI 1 x natančno zbijanje člani 1 x hitrostno zbijanje člani 1 x štafetno zbijanje člani 1 ' igra v krog mladinci 1 x Uroš Vehar 1999 1 * Zoran Rednak 1999 1 * Uroš Vehar, Jasmin Čauševič 2003 1 x Davor Janžič 1 * Dejan Smeli 2001 b) prvenstva v kolektivnih igrah, kjer zastopajo državo igralci iz različnih klubov • 4 x 1. mesto na svetu -1 x ekipno mladinci Uroš Vehar, Damjan Sofronievski in soigralca Gregor Miločnik, Dejan Koren 199 i - 1 x dvojice člani Uroš Vehar in soigralec Aleš Škoberne 1999 - 1 x dvojice člani do 23 let Damjan Sofronievski in soigralec Davor Janžič 2000 • 1 * 2. mesto na svetu - 1 x ekipno mladinci Uroš Vehar in soigralci Gregor Sever. Dejan Likar, Gregor Moličnik 1993 Sprejem igralcev BK Trata ob vrnitvi s svetovnega prvenstva leta 1998 355 LOŠKI RAZGKLEDI 50 • 1 x 3. mesto na svetu - ekipno mladinci Damjan Sofronievski in Davorjanžič s soigralcema Gregor Oprešnik, Aleš Klančar 1996 • 2 * 4. mesto na svetu -dvojice mladinci Davorjanžič in soigralec Matjaž Progar 1997 - dvojice člani l 'ros Vehar in soigralca Matjaž Pele, Jure Rijavec Il)cr Če vse vidnejše uspehe igralcev kluba v vseh dvanajstih letih tekmovanja v samostojni Sloveniji (torej od osamosvojitve Balinarske zveze Slovenije) povza memo, ugotovimo, da so igralci BSD Trata oziroma BSD l.okateks Trata na vseh pomembnejših prvenstvih doma ali v svetu: - osvojili: 4 i naslovov državnih prvakov od tega: 26 naslovov državnih prvakov v posameznih disciplinah in 18 naslovov državnih prvakov v kolektivnih igrah, od tega '5 naslovov pokalnih zmagovalcev. ' 1 naslov evropskega prvaka v posameznih disciplinah, 13 naslovov svetovnih prvakov od tega '8 naslovov v posameznih disciplinah in '5 naslovov v kolektivnih igrah. - osvojili: 16 drugih mest na državnih prvenstvih, od tega ' 9 drugih mest v posameznih disciplinah in '7 drugih mest v kolektivnih igrah, '4 druga mesta na svetovnih prvenstvih, od tega ' 3 druga mesta v posameznih disciplinah in ' 1 drugo mesto v kolektivnih igrah; - osvojili: ' 1 četrto mesto v Sredozemlju v kolektivnih igrah, ' 1 četrto mesto v Evropi v posameznih igrah, ' 2 četrti mesti na svetu v kolektivnih igrah Strokovni kadri v Škof ji Loki Odgovornost za razvoj kvalitete balinarske igre in njeno širjenje je prepuščena vodstvu kluba in strokovnim delavcem v balinarskem športu, ki jih izobražuje Balinarska zveza Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za šport pri Fakulteti za šport v Ljubljani. V naši občini imamo naslednji strokovni kader: - trener balinanja: Ivan Breznik -Jani. - inštruktor balinanja: Bojan Berčič, Jure Štaneer. - mentor balinanja: Bojan Buden, Hasan Čauševic. Janez Fic, Nace Kokelj. 356 BALINANJE - ŠPORTNA PANOGA Z NAJVEČ NASLOVI SVETOVNIH PRVAKOV V ŠKOFJI LOKI Prav tako imamo v naši občini ustrezno število balinarskih sodnikov, ki jih izobražuje Sodniška komisija pri Balinarski zvezi Slovenije. Balinarske sodnike imamo z nazivi: - sodnik I. kategorije - inštruktor: tvan Breznik -Jani. - sodnik [. kategorije: Jure Štancer, - sodnik II. kategorije: Hasan Čauševič, Nace Kokelj, Roman Bence, l froš Vehar Najzaslužnejši delavci za razvoj balinarske igre, objektov in za športne dosežke v Škofji Loki Ivan Breznik -Jani rojen 7. oktobra 1935-Je aktivno vključen v balinarski šport od leta 1951, najprej kot igralec, nato kot strokovni balinarski delavec. Bil je ustanovitelj Balinarskega kluba Trata in soustanovitelj Balinarskega kluba l.oka 1000. Po ustanovitvi Območne balinarske zveze Gorenjske je bil dvanajst let njen predsednik. Od leta 199cS do osamosvojitve Slovenije je bil predsednik Sodniške Komisije Jugoslavije in hkrati tudi Slovenije, kjer pa je prenehal z vodenjem komisije leta 1999. Od tega leta dalje je predsednik Strokovnega sveta pri Balinarski zvezi Slovenije. Je prvi trener balinanja v naši državi z. diplo mo Fakultete za šport in tvorec organiziranega izo braževanja sodniškega kadra in izobraževanja stro kovnih amaterskih delavcev v Balinarski zvezi Slovenije ter pisec dveh strokovnih knjižic o balinanju. Za svoje delo v balinarskem športu je prejel: - 1981 Zlato Bloudkovo značko, - 19HS Zlato značko Balinarske zveze Jugoslavije. - 1996 Plaketo F.I.B. za delo v balinarskem športu, - 2001 Zlato značko Balinarske zveze Slovenije. Bojan Buden Rojen 17. marca 1955. Je aktivni športni delavec v Balinarskem športnem društvu Trata, kjer deluje v Izvršnem odboru že od leta 1974, od leta 1984 pa je tudi njegov predsednik. Pod njegovim vodenjem društva so bile opravljene naj zahtevnejše naloge v društvu: šola balinanja 1991. pokritje balinišča 1999. pozidava sten objekta in izgradnja športne dvorane 2001. prav v letu 2003 pa se izgradnja športnega objekta zaključuje z montažo ogrevalnih naprav. V času njegovega vodenja društva je prišlo tudi do sodelovanja gospodarstva z balinarskim športom. Za svoje delo v balinarskem športu je prejel leta 2001 plaketo F.I.B. za organizacijo finala evropskega pokala državnih prvakov. liojdii Buden 357 Ivan Breznik- lani LOŠKI RAZGLEDI 50 Uroš Vehar Rojen 26. avgusta 1976. Je izjemno uspešen igralec in je kot igralec društva in igralec državne reprezentance v letih tekmovanja osvojil: - 8 naslovov držav nega prvaka v posameznih disciplinah. - t naslove državnega prvaka kot igralec v ligaškem tekmovanju. - S naslovov državnega prvaka kot igralec v pokalnem tekmovanju. - 1 naslov evropskega prvaka, - 2 naslova svetovnega prvaka v posameznih disciplinah ter - 2 naslova svetovnega prvaka kot igralec v kolektivnih igrah. Uspešnost svojih nastopov na državnih in svetovnih prvenstvih je dopolnil z večjim štev ilom svojih dosežkov z osvojitvijo 2.. 3-, in -t. mesta. S svojimi nastopi in izjemnimi uspehi ni samo ponesel ime nase Škofja Loke v razne kraje naše države, ampak tudi v različne države in njihove kraje po vsem svetu. Za svoje športne dosežke je prejel: - 1995 veliko olimpijsko statuo, - 1996 malo olimpijsko statuo, - 1997 malo olimpijsko statuo. Damjan Sofronievski Rojen 1 t. novembra 1979. Je izjemno uspešen igralec društva in državne reprezentance, v letih tekmovanja je osvojil: - 12 naslovov državnega prvaka v posameznih disciplinah. - i naslove državnega prvaka kot igralec v li gaškem tekmovanju. - "5 naslovov državnega prvaka kot igralec v pokalnem tekmovanju. - 3 naslove svetovnega prvaka v posameznih kategorijah ter - '2 naslova svetovnega prvaka kot igralec v kolektivnih igrah. Uspešnost svojih nastopov na državnih in svetovnih prvenstvih je dopolnil z večjim številom dosežkov z osvojitvami 2.. 3. in 4. mesta. S svojimi nastopi in izjemnimi uspehi ni samo ponesel imena Škofje Loke sirom naše države, ampak tudi v mnoge kraje in države po svetu. Za svoje športne dosežke je prejel leta 2001 malo olimpijsko statuo in 2001 bronasto Damjan Sofronievski v akciji plaketo mesta Skofja Loka. zbiiania (rroš \ char v akciji zbijanja 358