SAMOUPRAVLJANJE - NAŠA ZAVEST
V prejiaji številki Nsk smo v čianku Pogovasjati se je treba o svojjh težavah že zabdežiH nekatere misH z razširjene.geje OK ZKS, na kateri je Snl sklenjen obisk delovne skupine CK ZKS, ki je prejšnji mesec obi-skala osem osno vnih organizacij ZK v naši občini. Seje se je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit, uvodite besede pa je spregovoril predsednik OK ZKS Ljubljana Moste-Polje Dino Kodarin. Objavijamo nekaj poudarkov iz njegovega orisa dela in prizadevanj komunistov naše občine.
.. .Če bi merili uspešnost ure-' sničevanja politike gospodarske stabilizacije po nekaterih kazal-cih rasti, bi celo lahko sklepali, da pomeni boj za stabilizacijo nazadovanje. Pa vendar ni tako. V letih 1976—80 smo planirali realno rast družbenega proi-zvoda 6,5 % letno. Dosežena je bila 5,4 %. Ocenaza letošnje leto pa ne predvideva rasti realnega družbenega proizvoda. Zaposlo-vanje naj bi v istem obdobju rastio po stopnji 2 % letno, dose-ženo pa je bilo 3,4%, kar je predvsem posledica preselitve večjih ozdov (Gradis, Emona, Rog, Intertrade) v našo občino. Letos se je zaposlovanie umirilo
in je v industriji in gradbeništvu pod lansko ravnijo, v družbenih dejavnostih pa beležimo po po-datkih SDK 7-odstotno rast, kar
materialne možnosti in sposob-nosti. Planirali smo 4,4% rast, dosežena pa je bila 1,9%. Realni družbeni proizvod je v upadanju,
je posledica aktiviranja novih zmogljivosti (šole, vrtci). Pri pla-niranju rasti produktivnosti dela v prejšnjem srednjeročnem ob-dobju smo očitno precenili naše
zaposlenost pa ostaja na isti ravni kot lani.
Zato se tudi letos produktiv-nost dela ne bo povečala.  Pri
videvamo približno 20-odstbtno nazadovanje glede na lansko leto. Vsi ti podatki kažejo, da je stabilizacija zarezala z vso ostrino tudi v gospodarstvo naše občine.
Zavedamo se, da smo zaradi narave naše industrije — gre za pretežno lahko predelovalno in-dustrijo, ki je v veliki meri odvi-sna od uvoznih surovin (Satur-nus, Papirnica, Julon) — v mnogo težjem položaju kot mar-sikje drugod. Toda puške v ko-ruzo nismo in ne mislimo vreči. Prizadevanja za zmanjševanje uvoza in povečanje izvoza kaže-jo, da smo na pravi poti.
Izvoz smo v prvem polletju letospovečali za 110%, uvoz pa zmanjšali za 5 % glede na isto obdobje lani. Tako smo prvič spremenili razmerje uvoz — izvoz v korist izvoza.
...V prizadevaaph za dosega-nje ciljev gospodarske stabiliza-cije nas ohrabnije odnos delav-cev do teh vprašanj. Delavci ka-žejo z besedami in dejanji, da se zavedajo resnosti tega trenutka in so pripravl}eni storiti vse, da premagamo gospodarske težave, s katerimi se ta čas ubadamo.
Tako so izzveneli tudi odmevi na 21. sejo CK ZKJ. Ponekod so že pred sejo delovali v suieri ure-sničevanja stališč te seje.
V Kolinski ;,o kemtinisti dali pobudo, d» bi v obratih. kjer proizvajaio izvozne srtikie, delali tudi proste sobote. da bi tohko povečali izvoz. V Eraoni so iakoj po 21. seji sklicali sestanek oajo-dogovornejšib delavcev, iuak-cionarje- samoupravnih orgaoov in družbenopoiitičnih organizacij vseh tozdov. Dngovorili so se o nalogah po 21. seji in izpostavili predvsem uresničevanje letos-njih planiranih iz>oznih naJog pri pripravah planov za nasiedBJe teto.
NADALJEVANJE     NA     3. STRANI
(Nadafjevanie s 1. stnuri)
Podobno so storili tudi v Žitu.
V Saturnu.su so se odpovedali planiranemu   praznovanju   60-
Pletnice tovarne na GR in to opra-viii v proizvodnih obratih.
V  Indosu so komunisti zao-^Ctrili odgovoraost zaradi zaosta-Ffanja pri dokunčanju investicije
za povečanje zmogljivosti tovar-ne.
Vse to zgovorno priča, da je
med komunisti in delavci v naših
(emeljnih  samoupravnih  sredi-
nata velika pripravljenosl za ure-
sničitev sprejete politike. Izra-
žajo pa hkrati veliko zaskrblje-
most zaradi manj odgovornega
llotevanja teb stvari s strani neka-
Tterih struktur, ki bi glede na našo
lorgainziraiiost    morale    nositi
F Večjo odgovornosl za celoto.
Delavcem so nekatere stvari, ki se dogajajo v naši dnižbi nera-zmnljrve. Postavtjamo jih v polo-žaj, ko ne vedo, pri čem so, ko ne vedo, komo naj verjamejo.
V  zadajem obdobju se je pre-veikral dogodilo, da smo na-
pačno ocenjevali dražfoene pro-bleme in s tem po nepotrebnem vznemirjali delovne Ijudi in ob-čane. V izjavah odgovurnih Ijudi in članskih sredstvih javnega ob-veščanja smo širili ne/aupanje. Ko so bila polna skladišča, smo napovedovali pomankanje tega ali onega. Ob rcsnem pomanjka-nju nekaterih, na srečo življenj-sko sicer manj pomembnih slva-ri, pa smo zatrjevali, da je tega blaga dovolj. Podobno smo se poigrali tudi z ocenami okrog iz-polnjevanja dogovorjenih ob-veznosti do skupnih zadev v Ljubljani, z.nekaterimi ocenami o razpoložljivih delavkah (medi-cinske sestre, vzgojiteljice) ipd. Vse to je posledica neobvlado-vanja stvari, neodgovornosti, neznanja, površnosti in pomanj-kanja političnega posluha Ijudi, ki so nosilci pomembnih družbe-nih funkcij v našem sistemu. Tem Ijudem delavci ne zaupajo, in to upravičeno. In če sprejemamo administrativne ukrepe na pod-lagi takih ugotovitev, je popol-noina razumljivo, da ti ne morejo
koristiti nikonrar, tenveč pora-jajo nove situactje, ki kličejo po dodatnem administriranju. Vse to oža maneverski prostor sa-¦noupravljanju. Samoupravljanje pa je pridobitev, ki se ji deiavci ne bodo odpovedaii.
... Z dograditvijo centra Most kot sestavnega dela humanejše in bogatejšc Ljubljane s po-membnim kulturno-družbenim objektom, poimenovanim po španskih borcih, so očitki prera-sli meje razumljivega. Dobili so svojo pravo barvo malomeščan-skega oportunizma, ki vidi Ljub-Ijano le okrog Name in stare pošte ali morda še do Ambrožo-vega trga, od tam dalje pa naj bi bilo delavsko predmest je z vsemi značilnostmi predmestij bur-žuaznih družb. Kratkovidnost in nedobronamemost kritkov na-šega razvoja naj ilustriram s tem, da je nekaj sto metrov od tu v gradnji moderna cerkev, pa se ob to še nihče ni obregnil (še naši sektaši so tiho).
... Zaskrbljuje nas počasno nresoičevanje sklepov CK ZKJ in naše občinske konference o vlogi in položaju mladih v našem političnem sistemu. Še posebno je to pomembno sedaj, ko na račun našiii gospodarskih težav protisamoupravne sile manipuli-rajo z mladimi Ijudmi (Kosovo in naše pankovstvo sta dovolj zgo-voma primera).
Dejstvo je, da mladinska orga-aizacija ne uspeva organizirati več kot četrtino mladih. To smo Dgotovili na seji občinske konfe-reoce, ki smo jo sklicali skupaj s predsedstvom OK ZSMS. Vpra-šati se moramn, kje so preostale tri četrtine. Kje so vzroki, da mladi niso pripravljeni delovati v
svoji organizacifi? Clani delovne skupine so se seznanili z nekate-rimi problemi, ki ovirajo mno-žičnejše zajemanje mladih v or-ganizirano delovanje. Med temi prevvčkrat omenjamo mate-rialne možnosti. Te niso odločil-ne. Gre bolj za izgovor, ki vedno prav pride. Ozadje nezainteresi-ranosti mladib za delo v svoji or-ganizaciji je v tem, da je ta orga-nizacija premalo vplivna, pre-malo jo upoštevamo pri obliko-vanju družbene zavesti in druž-bcnih odJočitev. Z zagotavlja-njem stukturalne prisolnosti mladih v organih našega politič-nega sistema stvari ne bomo premaknili. Naj kot primer ne-primernega odnosa družbe do mladih navedem telesno kuituro, ki je bila od nekdaj in v vseh si-stemih domcna mladih. Z našim sistemom elitističnih selekcij v vrhunskem športu smo mlade skoraj izrinili iz športa. Namenili smo jim rekreacijo, kjer se zopet uveljavlja elitizem tistih, ki imajo več sredstev (oddajanje športnib objektov v najem). Komerdali-zadja športa in rekreacija prav gotovo ni v prid pridobivanju mladih za organizirano delova-Dje. Pa še to velja omeniti. V času, ku so dražbeni objekti oddani za zabavo in manjšanje telesne teže starejših, se mladi potikajo po gostilnata in kavar-nah in razmišljajo o svoji dmž-beni vlogi.
Morda so izrečene besede preostre, a glede na dmžbeno škodo, ki nastaja s tem, prav go-tovo premile. l.epše bi bilo slišati te kritične besede iz ust predsed-nice OK ZSMS ali katerega od mladib komunistov, delegatov v skupščini SLS za telesno kultu-ro...