TRST, nedelja !-• marca 1956 Leto XII. - Št. 61 (3299) DNEVNIK UREDNIŠTVO: Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94>638, 93 808, 37-338 Vi5ine"^v8f~ GORICA- Ul s ^Pelhco*3? II J!nri 'isi9?!?*« nM5*”1 U’,reie Podno-~m° ■ na medna- ,lc'Je rn7d'°'J'-zlasti na od- * linjih }ni velesilami ^ Predm Veh mesecih, bo-T%, u9°tovili hitro Pobud n Unanlcpoliticnih etlc. zdaj „ PJlhaiajo zdaj z muirj d,Tyye strani, Te ih so neka-r° Podoj "', spreminjajo Vnosti upi, Pl°matske de■ lere Z.’- °d katerih »o so J°ke, države, druge laio strnil\"dojite m obse-am° bolj elastično ■'eihani e , strani/ ?obud spre- "*nh im na nasprotne !!5a- Pred ,'"larsika.l skup- e0G. Pr w „ 70s'edicae"ri 2lV-lJe skuP- Plitev nn j SlblJ° togo ?° druBj sveto a bloku' kt ie Kal“ medi etovni vojni do-B Mednarodne odnose. Jj?o rečemo? Pretiravanja ■^.sptZ°r’Ja je..d° nai' eitib prišlo v so- 75 pa PredstavniKov • ^'kl‘VUJlt P° Potovanju J ključki f ■ bili 7,10doto ^anjeij\ ?e. kljujejo /to^Pajsetp Pianih izjavah s Slt'GlaZ kon0resu KP »a tern kon J nove postavke obetan eSU so' da vojna ,, bežna n naboromu» ni Piirna 1“ le možna truj-c,,la hoansisteni:, IC :a dvemaUe-CSlstenca med !PoZ^.tudl0l0n^ (t° tnu-'*'s'0o v * mirno goji Predstn , 0' kar nnh avlia i prav treh ^budo) , novo dol«°- lik “ P« a Ji odpada poklek ZSSh - ukrepih, ki . ie inoTni)reiemala> do- >ltalistično “ r“turlu£t di tega, ker zaostajanje ameriške politike za razvojem povzroča hude kritike med zavezniškimi državami. Pri trm so najvažnejši novi elementi v francoski politiki. Do tega je prišlo prvič zaradi težavnega mednarodnega položaja same Francije, drugič zaradi možnosti, ki jih Francija opaža v novem medna-rodnem ozračju, tretjič zaradi nezadovoljstva, ker se usa politika Zahoda podreja poenostavljeni strategiji VJa-iliingtona in Pentagona. Poleg tega je Pariz razočaran tudi zaradi mlačnosti, ki jo v novem položaju kaže Velika Britanija. Končno vpliva na francosko stališče tudi strah pred porastom nemške moči. Odločen protest proti deportaciji grške vlade pri OZN nadškofa Makariosa le te obJcnii. °bkolitvijo», e.)e nm°.kolltve ni več d, ZJ Poj«;., nve ni več, da l,0Mav m ?rsta Pamemb-tia e 771 ki ° vezane na h *‘iroliubnnna:>,0 samosloj-W kotlevj°9o .r■ soe- Pbrnfu Možnosti obsta^e s°sedskih , TUZV°1 Pm sotorf 1 odnosov z tkj te0a i l* državami. ktiJ^nanje ?Žno soviet- 'ht Ze'n v ' da se. lahko htt,c511 Un Jaznih državah tij„°5toJno TazLlcne načine, •’ kakor’ ,.r,ez utešnjeva- 'i°n nawda ]e mo' ))i»i ciq/j.. }■111 Lame n t a r V« razMa v Ji or dmh državah. še °n,‘ta,C!(l postavk, ki Itu: “Pe jn, . v , podrobnosti slce tiste n lVQjo novo tezo *kiittpobude iSe ,>l diplomatki ““ta 1,, 1 lih je Mo-tutii 0 *e . zadnjem ca- c°sil°' e'seni,„tUd‘ Ulk°l ob~ iiJ 'lJlou>cr je odgo-h ° Prei uo Bulgamnova Jo®or ■' “-onare ongfiesom in dot''»da >e bd sicer ulju- drTJTn: Za ',d le ko- kil ‘a je UpUU° Bulgunmovo n° knrenhoWer poia-Potti ejc kongresa. Ze Pono„„0n°' Ta odgovor ^ij^eboh,0 zavrača misel '“‘tit ’ttctat;m Paktu, ven-\Jle 'a ivuejsi. Odgovor li(j Csatii„ e.lenia duha spo- ^0: ?oskuša spra- 0tožitvt to^ke diskusijo ri"10 je t-5. temn dvema l! titJ?ioaiattt “ "led sovjel- [Mijatske Pož.„i. Poživili vubude šteli nl Vslc,,.! v Odnosov „,etl Kitat11- dezela7ni, ka- "ili !nj),'2jana/,36 Povsem novi 1? h.irian„.,ln uovonh vo- h^C^kov Norveške I' Ptej/«tno stopili v 9 s. nle .strahu zara- ‘V., Je Snel ZSSI{- T° ,Si! eru Ji odražalo v "lil.kf’3 Juktu, v katerem Samo v vozlu vseh teh okoliščin je razlaga za nenavadne frontalno ofenzivo, v katero se je spustil novi francoski zunanji minister Pi-neau. Sel je dlje od vseh svojih zahodnih kolegov in izrazil dvom v pravilnost celotne strategije in taktike Zahoda, da celo dvom v potrebnost trajnega obstoja vojaških blogov. Pred letom cit dvema hi taka izjava izzvala odkrito ogorčenje Wa* shingtona in grožnjo s sankcijami. Zdaj je imela za posledico kar najljubeznivejši f.dcnai: poziv francoskim državnikom, naj pridejo na razgovor v Londonu, in izraze o-lajšanja v Washingtonu. ker bo do teh razgovorov prišlo. Enotnost zahodnega sveta se zamišlja zdaj na osnovi sporazuma, ki bi obsegal tudi del novih epineaujevskih» idej. Od vseh zahodnih držav kaže Velika Britanija najbolj statično stališče. To je bil vtis, ki ga je bilo mogoče dobiti iz Edenovih govorov pred odhodom v Washmgton »r kasneje, pa tudi iz raznih vajnovejsih dejanj unglešue vlade. To zaostajanje nedvomno odraža zapleteni položaj oritanske diplomacije, ki ima polne roke dela s celo vrsto tako imenovanih užir-Ijensko važnih točk» britanske politike. Ker pa so dolgoročni interesi Velike Bn lanije nedvomno vezani turi7 na vlogo posredovalca, je mogoče pričakovati, da se bo britanska diplomacija poskušala osvoboditi te togosti vsaj ob obisku sovjetskih državnikov. Tc pa lahko pomeni samo še en udarec vo statičnosti blokov. I. L. Grška delegacija bo zahtevala, naj se vprašanje Cipra sprejme na dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine - Splošna stavka na Cipru - Veliko ogorčenje in protestne demonstracije v Grčiji - V Heraklionu na Kreti so demonstranti opustošili britanski konzulat - Škota Makariosa so odpeljali na otoke Segchelles ATENE, 10. — Grški ministrski predsednik Karamanl is je po razgovoru s kraljem Pavlom podal izjavo, v kateri je opozoril vse politične stranke, da stopajo grški odnosi s tujino v «kritično razdobje)). Pozval je prebivalstvo na enotnost in sporočil, da se bo v kratkem razgovarjal z vodi telji opozicije v zvezi z zuna njo politiko vlade. ATENE, 10. Grška vlada BEOGRAD. 10. — V Beogradu se bo 13- marca sestal šesti plenum CK ZKJ. Na dnevnem redu bo poročilo A-leksandra Rankoviča o vprašanjih dela ZKJ in poročilo Petra Stamboliča o delu mladine. JiJ7 jenj!’e*ki ”** Prvim,, zunanji se rjnos teii' [“'ie >s,£o Vojaškega ji« '*» oh,- , kulu urno pod-Guyu Mol~ Buin 171 z bližnjim - Hn, TJd0ny se bo na. J! hereij. aktivne de rUli e s0 niednarod- n e ,morda naj-»- 1 bilo pravil- MJsprentJ* bi poudu-nfi ij^sn ■’lb v vohtiki iSnJld, bi*1 snJ^aj ' ZDA se to *o °stoii t pojavlja v se to C f pojavlj l v*lik'h po- t> Vn.3.e treba, da KŠn^Ji 2T letu>- \.nfti ; ka/c riekaj nove- 'i So: e°0.r„, amer‘š'ci dr- i)0 -^e °3e9a Jj° na delav->lSih ljŠa od Eisen- hSi* katt,r,aovorov sc n. Ulo»ien ni1 je Dulles k0'Jrčs, % ®0 k i lltev. . - i>i„: 'evi prekli-'Vbbi?'1 3e n Jd- ostaja Idi, *tjk ske alles omenil mZVezi ne7neml,e» v se P° nje-?*l« ^ I in J, n končuje 't0. a^j ^ar ^ “Poraba sile« .V* ne«?10 3,0 sebl 'H^Ol ehiernJ zani S >h ^°.y °all‘ zammi-eso- Siji' kir°Pirau M"skva za-S *. T le ameriškega te ' -*1*’ du vzamemo to r.~ te ni šala, breme' ob- C IVr .J i- .. . ^,>1, b„. ^ ^"hišat, ko b’ VSli" tegak VTed krat. se o'"’ mogo- S) lelu Qcija Pi“ se ame' "i?« tradi ?Jub voll[- da b' s ki. U([i «po sama Pa čeprav *l>Te(irQnjan Jan Nv°^o ^°Javr’ ^bertem S\ l0rn°H' « Zamisel tudS - erazmtim ,^i„ve -*ui Bf°Kti4»,h <>e>ZVidn? s po- li A ,K.'*t) 'V i>,„ načel ko So ebr- ■' Vt Uden-Ei »J Id i,JVe raosta-« Ci dn JUU < vsaka h) \tohsko iniih raz-‘ *e * °d n?i°n‘eni °d-jauU? ne zahteva sklicanja Varnostnega sveta in ni naslovljena na predsednika tega sveta. Sedaj je predsednik Varnostnega sveta namreč britanski delegat Sir Pierson Dixon. Grška delegacija pa je sporočila, da bo v ponedeljek zahtevala, naj se vprašanje Cipra vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN, ki bo jeseni. V Atenah se zatrjuje, da namerava Karamanlis sestaviti vlado narodne fronte, ki naj omogoči Grčiji, da glede Cipra zavzame stališče ki bi ga podpirale vse stranke. Medtem je britanski predstavnik sporočil- da so nad- škof Makarios in ostali trije cerkveni dostojanstveniki danes zgodaj zjutraj prispeli z letalom v Mombaso v Keni- niji. Takoj nato so jih vkr- cali na bojno ladjo «Rosalin», ki je odplula iz kenijskih teritorialnih voda. kjer jih je čakala korveta «Logh Fada», s katero so nato odpluli proti otokom Seychelles v Indijskem oceanu, ki so pod britansko oblastjo. Guverner v mestu -Mahe je izjavil, da bodo Makariosu priznali njegov naslov nadškofa. V ponedeljek bo tamkajšnji zakonodajni svet imel posebno sejo. da odobri sklep, ki naj I omogoči nadškofu bivanje v j Mahe, ker od leta 1953 ne j morejo več bivati na teh o-tokih politični kaznjenci cijski inšpektor in trije po- ročniki. ki so skupno z njim odpotovali s Cipra, ne ve se pa, če bodo ostali v Mahe-Deportiranci pa bodo na otoku pod neposredno odgovornostjo britanskega kapetana, ki je bil član britanskih policijskih sil v Ugandi. Sinoči so britanski vojaki v Limasolu preiskali tudi stanovanje škofa iz Kitiuma. Njegovega tajnika so pridr- žali in ga zaslišali. Skof v Kitiumu je eden od treh cerkvenih dostojanstvenikov, ki so pod neposredno oblastjo Makariosa. Skof iz Kirenije je bil tudi izgnan, škof iz Pafosa je na potovanju. V odsotnosti Makariosa je škof iz Kitiuma sedaj najvišja cerkvena osebnost na Cipru- Grški poslanik v Londonu Vasilos Mostras je imel da- nes kratek razgovor s podtajnikom v Foreign Officeu Kirkpatrickom. kateremu je sporočil, da ga je njegova vlada odpoklicala- V poluradnih krogih izjavljajo, da niso poslali britanskemu poslaniku v Atenah nobenega novega navodila. Reakcija na Cipru proti ukrepu britanskih oblasti je bila zelo ostra in bliskovita. Delavci v Nikoziji so takoj brez kakršnega koli navodila proglasili splošno stavko, uradi in trgovine so zaprti. Edini grški član izvršilnega sveta guvernerja je odstopil iz protesta. Splošna stavka se je razširila na ves otok. Položaj ie zelo napet. V Kire-niji se Je zbrala na ulicah ogromna množica ter demonstrirala proti Veliki Britaniji. Množica se je spopadla z britanskimi vojaki, ki so uporabljali proti demonstrantom solzilne pline Demonstracije so bile tudi v Eamagusti, Limasolu in Polisu. Po ulicah v Nikoziji, kjer so tudi bile velike demonstracije, srožiji nocoj patrulje angleških padalcev. Jutri ne bodo na otoku izšli listi, ker tudi tiskarji stavkajo. Guverner Ilar-ding Je prepovedal uvoz grških listov na Ciper, oddaje atenskega radia pa stalno motijo. 2upan v Nikoziji in član sveta etnarhije dr. Dervis je izjavil, da je ((velika napaka misliti, da bodo podobni diktatorski ukrepi lanko preprečili srcu 400.000 ciprskih Grkov, da bi bilo za svobodo. Ta grški otok bo nadaljeval borbo kljub grožnjam in z neomajno vero, dokler ne bodo njegove narodne težnje dobile zadoščenja«. Velike protestne demonstracije so bile danes tudi v Atenah in Solunu. V Atenah so demonstranti razbili šipe v uradih letalske družbe BEA, v angleškem hotem v Atenah, kamor so razobesili grške zastave. Se pred demonstracijami so se demonstranti zbpa-li pred spomenikom neznanega junaka, kjer so svečano ponovili prisego, da bodo nadaljevali borbo za osvoboditev Cipra. Ro atenskih ulicah so študentje nosili napise: «Eden je enak Hitlerju«, «A-meričani, pomagajte nam ali odidite iz Grčije!«. Atenski župan general Katsotas, ki je med vojno poveljeval grški brigadi v bitki pri El Aia-meinu, je izjavil, da je «grški narod pripravljen na vse žrtve za obrambo svojega ranjenega dostojanstva«. Posebno ostre pa so bile demonstracije v Solunu, kjer so demonstranti postavil: po mogočili oklepnim avtomobl-l°m _ premikanje. Poškodovali so štiri okiepne avtomobile in dva vojaška tovorna avtomobila. V bližini britanskega konzulata je bila prava bitka med demonstranti m policijskimi oddelki, ki so poslopje stražili. Demonstrantom je uspelo prodreti do angleškega konzulata. Vojski in policiji pa je zadnji hip uspelo preprečiti vdor v poslopje. Po prvih informacijah je ' bilo med spopadi okoli 60 ranjenih, ki so jih odpeljali v doI-nišnico. Od teh je 23 hudo ranjenih. _ V Atenah je tudi 3000 bančnih uradnikov prekinilo delo. Zbrali so se z zastavami na ulicah in zahtevali od vlade, naj zavzame odločno stališče. S Krete javljajo, da je velika množica demonstrantov napadla angleški konzulat v Heraklionu in močno poškodovala poslopje. Angleški konzul se je rešil in je pod zaščito grške policije. V prvih popoldanskih urah je načelnik policije v Atenah sporočil, da so se demonstranti razpršiii in da se je v mesto povrnil mir. Po ulicah pa še vedno krožijo močne policijske in vojaške sile. Za ponedeljek so po vsej Grčiji napovedane nove protestne demonstracije. Sveti sinod grške pravoslavne cerkve pa je poslal protest svetovnemu svetu cerkva in vsem pravoslavnim cerkvam z zahtevo, naj obsodijo britansko ravnanje na Cipru. S posebnim pismom prosi sinod moskovskega patriarha Alekseja, naj posreduje, da re popravi storjena krivica. V Londonu vlada medtem veliko pričakovanje za izjave, ki jih bo britanski minister za kolonije podal v ponedeljek v spodnji zbornici. La- buristična opozicija se je odločila ostro napasti vlado bo- disi zaradi deportacije Maka riosa, kakor tudi zaradi celotne vladne politike na otoku Laburistični voditelj Gaits-keil je deportacijo nadškofa označil za «blazno dejanje«. Napoveduje se, da bo pone-deljska seja v spodnji zbornici zelo razburkana. Za opozicijo bo govoril tudi Aneu-rin Bevan. Londonski konservativni tisk seveda v celoti odobrava ukrepe vlade. Neodvisni «Daily Mirror« in laburistični «Dnily Herald« izrekata zaskrbljenost zrradi nastalega položaja. Samo dva lista odkrito obsojata včerajšnje sklepe; Komunistični «Daily Worker» piše, da so britanske oblasti ((Ugrabile nadškofa Makariosa«, liberalni «News Chronicle« pa pravi, da je ciprski nadškof včeraj «nastopil pot mučeništva«. List navaja kot primer deportacije maroškega sultana. Habiba Burgibe in Ben Guriona, ((osebnosti, ki so se vrnile z vsemi častmi v dežele, iz katerih so jih izgnali«. V ameriških uradnih krogih ciprskih dogodkov ne komentirajo, vendar pa so zelo zaskrbljeni zaradi napetosti med Anglijo in Grčijo. Zaskrbljenost se kaže tudi v tisku. «N.ew V or k Times« poudarja med drugim, da se morajo pogajanja obnoviti, ker se bodo sicer Angleži znašli v zelo nevarnem položaju. «New York Herald Tribune« pa izraža predvsem zaskrbljenost, da ne bi ((nesoglasja med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo bila v korist Sovjetski zvezi«. Podpisan je sporazum o ter j at v ali FLRJ do Nemčije Zahodna Nemčija bo plačala Jugoslaviji 300 milijonov mark, in to 60 v gotovini, 240 pa v obliki 99-letnega kredita BONN, 10- — Danes popoldne je bil v Bonnu podpisan sporazum o ureditvi jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev do Zahodne Nemčije. zahodna Nemčija se je obvezala plačati Jugoslaviji 300 milijonov nemških 'mark, in to 60 milijonov v gotovini, 240 milijonov pa v obliki kredita za 99 let. ki ga bo Jugoslavija izkoristila za nabavo blaga v Zahodni Nemčiji. 20 odstotkov tega zneska bo uporabljenih za nakup blaga široke potrošnje. Prav tako je bil dosežen sporazum o podaljšanju povojnih jugoslovanskih trgovskih obveznosti do Zahodne Nemčije do leta 1968 s povprečnimi 3-odst. obrestmi. Nadalje je bil dosežen sporazum o gospodaskem sodelovanju med obema državama, zlasti na področju izmenjave strokovnjakov in strokovne literature. Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom državnega podtajnika za zunanje zadeve Hasana Brkiča je odpotovala nocoj iz Bonna v Beograd. govorov s holandskimi državniki z letalom odpotoval iz Amsterdama v Rim, kjer bo zasebni gost svojega brata, zahodnonemškega veleposlanika Joachima von Brentana. Po zaključku nemško - holandskih razgovorov, je bilo objavljeno poročilo, ki zatrjuje, da so ti razgovori potekali v zelo prisrčnem ozračju. Med drugim so govorili o «sedanji mednarodni napetosti«. Zahodnonemški tisk se je te dni pritoževal, da je holandsko prebivalstvo Brentana zelo hladno sprejelo. Brentano na Holandskem Ustavno sodišče bo začelo delovati 23. aprila AMSTERDAM. 10. — Zahodnonemški zunanji minister Brentano je po zaključku raz- DANAŠNJI RAZ60V0R MOLLET-EDEN v središča pozornosti političnih krogov Puronilu o razgovorih bo verjetno vplivalo na izid jutrišnjega glasovanja o zaupnici francoski vladi - Oba državnika bosta verjetno obravnavala tudi težave, bi jih obe državi imata v prizadevanju za ohranitev svojih kolonialnih posesti - Tunizijska vlada protestirala zaradi nasilja francoskih naseljencev Nadškofa spremljajo poli- ulicah barikade, da so one- Po hladnem sprejemu v Indiji nadaljnje Dnlles pot po Aziji Nov razgovor ameriškega državnega tajnika z Nehrujem med štirimi očmi - Nehru povabljen v ZDA, vendar vabila vsaj letos verjetno ne bo sprejel - Dullesova tiskovna konferenca NOVI DELHI, 10. — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je povabil indijskega ministrskega predsednika Nehruja, naj obišče ZDA. Po indijskih virih pa ni verjetno, da bi Nehru sprejel vabilo, ker «je v ZDA letos volilno leto«. NOVI DELHI, 10. — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je dane*, končal svoje razgovore v indijskem glavnem mestu, kjer je bil sprejet sicer vljudno, i ida dokaj hladno, in po tiskovni konferenci je odpotoval v Colombo. Predpoldne je napravil Dulles vljudnostni obisk pri podpredsedniku republike Radhakrunanu nato pa je i-mel drugi razgovor z Nehrujem, ki je trajal dobri dve uri in ki je prav tako potekal med štirimi očmi. Nato se je Dulles udeležil kosila, ki ga je priredil predsednik indijske republike Prasad. Q Dullesovih razgovorih z Nehrujem ni bilo objavljeno nobeno poročilo sodijo pa, da je med drugim indijski ministrski predsednik prikazal ameriškemu državnemu tajniku svoje stališče do mednarodnega položaja in do številnih ameriških pobud, ki jih Indija ne odobrava. V dobro obveščenih krogih trdijo, da sta pregledala splošni politični položaj, zlasti pa položaj na Srednjem vzhodu in jugovzhodni Aziji, vlogo regionalnih vojaških paktov in nedavne konference SEATO, vprašanje Goe iij Kašmira, ameriško pomoč Pakistanu Popoldne je imel Dulles tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so njegovi razgovori z Nehrujem pripeljali do boljšega razumevanja vzajemnih stališč in da eodijo ZDA, da so njihovi odnosi z Indijo dobri, tako da jih ni treba spreminjati. Nadalje je Dulles dejal, da ameriška vlada ni zavzela in ne namerava zavzeti i obenega stališča do vprašanja Goe, ker ne spada v njeno pristojnost. Končno je zatrdil, da orožje ki ga ZDA dobavljajo Pakistanu, nikoli ne bo uporab-Novinarji so Dullesu po-ljeno proti Indiji, stavili celo vrsto vprašanj, zlasti glede Goe in Kašmira. Tiskovni konferenci je prisostvovalo več kot 200 indijskih in tujih novinarjev. Poleg že omenjenih izjav je Dulles v odgovoru na nekatera vprašanja o atomski energiji izjavil, da imajo ZDA ((neizmeren interes na razvoju mioljubne uporabe atomske energije« in dodal, da A-meričani »priakujejo kaj več kot besede s strani ZSSR«. Na vprašanje :> Formozi je Dulles izjavil, da so ((kitajski voditelji stalno poudarjali svojo pravico, da se po-služijo sile za osvojitev For-moze», nato pa je sporočil, da vlada ZDA vedno upa v uspeh miroljubnih sredstev. Ko so ga vprašali o repatriaciji Kitajcev, ki živijo v ZDA, je Dulles zatrdil: «Vsi Kitajci, ki se želijo vrniti v domovino, lahko to storijo. Mi doslej nismo dobili nobene pritožbe od indiiskega veleposlaništva v ZDA. ki nadzoruje njihovo repatriacijo.« Zvečer je imel Dulles govor po radiu in dejal, da so bili razgovori ki jih je imel v Novem Delhiju, »dragoceni in koristni za ZDA in zanj osebno«. Izrazil je upanje da bodo ti razgovori «v enaki meri koristni za Indijo«. PARIZ, 10. — V pričakovanju glasovanja o zaupnici v zvezi z Alžirom bo Guy Mol-let jutri odšel v London na razgovor z Edenom. V britansko pre£'fo'cicr bo prišel zjutraj in se bo vrnil v Pariz v ponedeljek zjutraj. Znano je. da je Eden povabil Molleta v London takoj po izjavi, ki jo je podal Pi-neau pred svojim odhodom v Karači in v kateri je ostro kritiziral politiko zahodnih zaveznikov. V francoskih diplomatskih krogih so mnenja, da bo Mol-let izkoristit priložnost, da postavi tudi vprašanje odnosov z Egiptom. Angleško-fran-coski razgovori zavzemajo po mnenju nekaterih opazovalcev posebno važnost, ker je položaj obeh držav na Srednjem vzhodu in v odnosih do arabskih držav zelo kritičen. Zato ni izključeno, da borta Eden in Moilet govorila tudi o skupni akciji na Srednjem vzhodu, kjer tamkajšnji narodi vedno odločneje zahtevajo prenenanje kolonialnega izkoriščanja in zatiranja. poudarja se tudi dejstvo, da bodo francoski predstavniki odšli na obisk v Moskvo mesec dni po obisku Bulganina in Hruščeva v Londonu, in zato bosta skušala Eden in Moilet vskladi-ti politično akcijo obeh držav. kar se tiče odnosov do Sovjetske zveze. Domneva se, da bosta Eden in Moilet še posebej govorila o sledečem: 1. kako naj se Zahod ravna spričo sovjetske politike v Aziji in na Srednjem vzhodu, 2. bagdadski pakt, 3. vprašanje Vietnama, 4. Daljni vzhop. 5. razorožitev. V Parizu je po včerajšnjih demonstracijah Alžircev, ki živijo v Parizu, potekla noč mirno. Danes je policija zasliševala in pregledovala položaj 27Q0 aretiranih. Večino so izpustili in pridržali okoli 400 aretiranih. Medtem se poslanci pripravljajo na glasovanje o zaupnici, ki bo v ponedeljek. Moilet je ob zazljučku debate v pretekli noči postavil štirikrat vprašanje zaupnice. Ce mu bo skupščina izrekla zaupnico, bo Moilet razpolagal z oblastjo, kakršne ni i-mel noben ministrski predsednik od dneva, ko je Da-ladier odredil mobilizacijo v Franciji ob začetku druge svetovne vojne. Zakon o posebnih pooblastilih določa (udi, da ta veljajo tudi za vsako vlado, ki bi sledila sedanji, če jih skupščina izrecno potrdi v desetih dneh po sestavi nove vlade. Skupščina pa je zavrnila predlog, naj bi se podaljšal do 30. junija mandat 30 alžirskih poslancev, ki so bili izvoljeni leta 1951. V nekaterih političnih krogih v Parizu so mnenja .da bo na izid glasovanja o zaupnici utegnila vplivati tudi vsebina poročila o razgovorih med Edenom in Molletom in domnevajo, da bo porošilo o-menjalo tudi »solidarnost Velike Britanije do francoske politike v Severni Afriki«. Medtem javljaj i iz Alžira o novih spopadih med francoskim vojaštvom in uporniki. Uradno poročilo pravi, da so se francoski oddelki spopadli včeraj v bližini Taberdge na področju Costantine z večjo skupino upornikov, med katerimi je bilo 34 mrtvih in več ranjenih. Poročilo zatrjuje, da je bil na Iiancoski stra- ni samo en mrtev in štirje ranjeni. Spopadi so bili tudi v Kabiliji. kjer je padlo 10 upornikov. Dva druga spopada pa sta bila včeraj na področju Batne. Pri prvem so bili ubiti trije francoski vojaki, pri drugem pa en vojak, trije pa ranjeni. Podtajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Savary je izrekel ameriškemu poslaniku v Parizu Dillonu obžalovanje francoske vlade zaradi včerajšnjega napada na ameriški konzulat, v Tunisu in na prostore ameriške informacijske službe. V Tunisu pa je francoski visoki komisar Seydoux izrekel obžalovanje tamkajšnjemu ameriškemu konzulu. Danes zjutraj' je tunizijsko notranje ministrstvo sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je predstavnik ministrstva odločno obsodil nezadostnost policijske službe in sodelovanje nekaterih policistov z demonstranti. Tunizijska vlada je urauno protestirala pri francoskem komisarju in zahtevala Ukrepe proti krivcem. Ameriška vlada pa je zahtevala pojasnila od francoske vlade zaradi napada na ameriški konzulat. Iz Oujde v Maroku pa poročajo, da je danes zjutraj bila tam velika demonstracija. Več tisoč ljudi je šlo po mestnih ulicah in vzklikalo proti Francu in proti Španiji. Ni bilo incidentov. Iz Te-tuana v španskem Maroku pa javljajo, da se je tja povrnil mir. Španski visoki komisar je odredil izpustitev vseh oseb, ki so bile aretira- ne med neredi, razen tistih, ki jih obtožujejo hujskanja k nasilju. Španski visoki komisar pa je medtem odpotoval na posvetovanje v Madrid. Konferenca v Kairu KAIRO. 10. ■— Trije načelniki glavnega štaba, ki se posvetujejo v Kairu, so sinoči govorili o bagdadskem pakfu ter o položaju v Severni Afriki. Sirski ministrski predsednik pa je iz Ama-na prinesel odgovor jordanskega kralja Huseina. Danes so razgovore nadaljevali in so govorili zlasti o Severni Afriki. Zatem so izročili noto šefu kabineta kralja Huseina, ki je danee prišel v Kairo- Prisostvoval je današnji seji. V Kairo je prinesel uraden odgovor jordanskega kralja na predloge za finančno in materialno pomoč arabskih držav. Popoldne se je vrnil v Aman. Konferenca, ki se je imela zaključiti danes, se bo verjetno zaključila jutri. Baranes obtožuje Mendes Francea PARIZ, 10. — Na današnji razpravi v zvezi z afero Di-des je bil zaslišan bivši novinar Andre Baranes. Ta je izjavil, da je informacije o zapisnikih neke seje odbora za narodno obrambo izročil poslancu D'Astier de la Vige-rie, ravnatelju lista ((Liberation«. ta pa jih je izročil bil še ministrski predsednik. Baranes je nato zatrjeval, da je De La Vigerie steber sovjetskega vohunstva v Franciji. Ko je predsednik sodišča pokazal presenečenje nad tem, da narodna skupščina ni še odvzela parlamentarne imunitete temu poslancu, je Baranes dejal; «De La Vigerie prav gotovo ne bo nikoli vpleten v to zadevo.« Ko je priznal, da je napadel nekatere poslance, je Baranes dejal; »Ni moja krivda, če je bil Mendes-F ranče v stiku z Ngujenoin . Van Činom, predstavnikom Vietmin-ha v Franciji, v času, ko se je Bidault pogajal v Ženevi.« Trditev Baranesa se nanaša na začetno ' dobo ženevske konference leta 1954, med katero je Bidaulta kot predsednik vlade zamenjal Men-des-France. RIM, 10. — Prva javna razprava ustavnega sodišča bo v l-onedeljek 23. aprila. Sodišče bj sicer lahko začelo delovati že prihodnji teden, ker je že končalo s pripravami za svojo organizacijo, toda čakati mora, da končajo delo v razpravni dvorani. Na prvi razpravi 23 aprila bodo razpravljali o številnih dekretih sodnikov v zvezi z ugovori o neustavnosti čl. 113 zakona o javni varnosti, naslednji ponedeljek pa bodo obravnavali ugovor proti členu, ki govori o zatiranju neofašističnega delovanja. MOSKVA, 10. — Kot poroča agencija Tass, je sovjetska vlada danes zahtevala repatriacijo vseh sovjetskih «di-splaced persons«, ki živijo na zahodnonemškem ozemlju. Zahtevo je izročil sovjetski veleposlanik v Bonnu Valerijan Zorin zahodnonemškemu podtajniku v zunanjem ministrstvu Walterju Hallsteinu. Trenutno živi v Zahodni Nemčiji več kot 117.000 tujih beguncev, od katerih jih ' ie 13.571 iz ZSSR po predvojnih mejah, 23.304 iz baltskih držav in 80.210 Poljakov. Sovjetski viri pa govore, da je v Nemčiji 100.000 sovjetskih državljanov. ki jih tamkajšnje oblasti zadržujejo proti njihovi volji, - Dag Hammarskjoeld bo obiskal Moskvo Predsednik sodišča je izjavil, da je Van Ci priznal, da je bil v stiku z Mendes-Fran-ceom, ter je dodal, da ga bodo pozvali za pričo. Sodnik je dodal, da je Baranes po aretaciji izjavil, da je član KP. Mendes-France je po razpravi izjavil, da bo zahteval, naj vlada spremeni svoj prvotni sklep in naj mu dovoli, da na sodišču «odgovori na obrekovalne in lažne obtožbe«. SYDNEY. v — Vladna laburistična stranka je zmagala pri volitvah v Novem južnem Walesu. Zadnji rezultati so Medeči: laburisti 49 poslan- cev, koalicija med liberalci Mendes-Franceu. ki tedaj ni visni 2. in «Country party» 43, neod- Glavne zahteve resolucije CGIL V četrtek se vrne v Rim Gronch>, v poslanski zbor NEW YORK, 10. — Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je potrdil, da bo to pomlad obiskal ZSSR, verjetno po povratku Bulganina in Hruščeva z njunega obiska v Veliki Britaniji. Hruščev in Bulganin bosta na obisku v Angliji od 18. do 26. aprila. Hammarskjoeld ima letos v načrtu tri večja potovanja. Na prvem bo obiskal Helsinki, Varšavo, Prago in Moskvo. Kasneje se bo napotil v Rim. na Dunai in v Beograd. Jeseni pa bo obiskal one države Latinske Amerike, kjer doslej še ni bil. Vojvodini grozijo velike poplave BEOGRAD, 10. — Reka Donava je v svojem zgornjem toku skozi Jugoslavijo močno narastla in grozi poplaviti Bačko. Naraščanje vode je povzročil ledeni jez pri Dalju, ki je nonekod debel do 5 metrov in zadržuje reko 40 km daleč. Pri Lezdanu je Donava dosegla 544 cm nad normalo, kar je samo 150 cm manj kot leta 1926, ko je Donava povzročila katastrofalne poplave, ki so zajele skoraj vso Vojvodino. Posebne enote JLA in letalstva razbijajo ledeni jez, da bi preprečile poplavo. Zaradi naglega naraščanja b, , j voda so se v mnogih krajih OCfO IStega dna I Vojvodine pojavile podtalne izglasovali pofcMni voli Im zakon ■ Upievn, volilni p ,ed senslon,! (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Tiskovni urad CGIL je danes objavil besedilo glavne resolucije, ki jo je sprejel četrti kongres CGIL. V prvem delu obravnava resolucija rezultate dela CGIL med tretjim in četrtim kongresom, drugi del pa je posvečen nujnosti vzpostavljanja »ekonomije dela, ki naj uresniči socialna načela in gospodarske odnose, ki jih narekuje ustava«. Borba za ((ekonomijo dela« zahteva široko enotno gibanje za uresničenje izboljšanja plač za vse deiav-ce. Pri tem se zahteva minimalna mezda 1000 lir dnevno za delavce vseh kategorij odstranitev mezde v naravi za stalne nameščence kakor tudi znižanje delovnega urnika na 40 tedenskih ur brez" znižanja mezde. Resolucija predvideva' nadalje v tem delu akcijo za dosego kolektivnih pogodb, ki bodo vsebovale vse elemente delovnega odnosa (trajanje, kvalifikacija, akordno delo ,n nagrade, varnost dela, itd.). Borba proti izkoriščanju naj gre vzporedna z nenehno o-brambo delovnega mesta in njegove stalnosti. Poljedelski delavci morajo imeti zajamčeno stalnost in stalne upravičene razloge. Glede socialnega skrbstva zahteva resolucija: zvišanje minimalnih po- kojnin in nezgodno rento za ponesrečence zboljšanje zdravniške pomoči, zvišanje in raz- širitev podpore za brezposei-| sovali verjetno že v cefrtek ne enakost sociaino-skrbstve-1 Senat pa bo v ponedeljek za-lavcd. ravnanja 5 kmečkimi de- čel s proučevanjem načrta u- V okviru borbe za uresničenje »ekonomije dela« predvideva resolucija sistematično akcijo sindikatov proti monopolom in proti veleposestn,-kom. Ta borba naj sloni na reorganizaciji in okrepitvi industrij, ki jih nadzoruje država, na enotni politiki energetskega sektorja, na splošn agrarni reformi, ki naj določi stalno mejo lastnikom zemlje. Resolucija nadalje zahteva davčno reformo, ki bo prisilila privilegirane sloje, da bodo direktno sodelovali pri socialnem in gospodarskem razvoju države. Prav tako zahteva resolucija napredovanje znanstvenih raziskovanj, reformo strokovnega pouka in reformo javne uprave, demokratično večino v podjetjih, obrambo kompetenc notranjih komisij ild. Zadnji del resolucije govori o enotnosti delavstva v borbi za obnovitev države, pri čemer se mora enotnost uresničiti začenši z delovnim mestom posameznega delavca, a borba se mora voditi s taktiko, ki bo rezultat sodelovanja zainteresiranih delavcev V sredo bo poslanska zbornica naoaljevala z razpravo o načrtu političnega volilnega zakona, o katerem bodo gla- pravnega volilnega zakona. V četrtek se bo vrnil v Rim tudi Gror.chi. ki je danes prispel v New York, kjer ima na programu obisk Metropolitan Opere, razna kosila, večerje in sprejeme ter razgovor z znanim kandidatom za bodočega papeža, kardinalom Spellma-nom. z newyorskim županom in drugimi političnimi odličniki ZDA, Predvideva se, da bo Gronchi v odgovoru na pozdrav Timskega župana na kratko govoril o svojih vtisih v ZDA, nikakor pa se ne bo spusčal v polemiko z onimi, ki trdijo, da je prekoračil kompetence predsednika republike, t. j. da je energično posegel v bodoči razvoj vse zahodne mednarodne politike. O Gronchijevih izjavah v ZDA je napisal Nenni članek, ki bo izšel jutri v njegovem glasilu «Avanti» in ki je verjetno v zvezi tudi z Nennije-vim potovanjem v ZDA. V članku je med drugim rečeno. da je sicer težko verjeti v možnost, da bi atlantsko zavezništvo, ki je nastalo iz vojaških potreb, moglo prispevati k stvari miru s tem, da bi se delno preobrazilo, vendar Nenni tudi te možnosti ne odklanja in pozdravlja sleherni napor, ki ima za namen pomiritev. A. P. poplavljenih okrog 80.0t)0 ha zemlje in porušenih več hiš. Zaradi počasnega teka Donave skozi Železna vrata, kjer so se nakopičile ledene plošče, narašča gladina Donave tudi v spodnjem toku skozi Jugoslavijo. No v mrzel val RIi 1, 10. — Nov mraz, ki je nenadoma zajel vso Italijo, m še odnehal. Na področju Trenta je bilo danes še bolj mrzlo in v višjih predelih je temperatura padla celo na 24 stopinj pod ničlo. V Abrucih in Molise so vso noč divjali snežni viharji, danes pa sije sonce, toda še vedno je hud mraz. Slabo vreme še vedno traja v vsej Apuliji. Vso noč je močno snežilo v pokrajinah Foggia in Bari in mraz je zelo oster. Prav tako je zelo oster mraz na Siciliji. kjer v višjih predelih neprestano sneži. * * # DUNAJ, 10. *— Nov mrzel val je zajel Avstrijo, kjer je danes bilo ponekod tudi 15 stopinj pod ničlo Na Dunaju sneži. Vremenoslovci napovedujejo nov mraz in sneg. Iz_ Prage javljajo, da je snežni plaz, ki se je v četrtek utrgal v Dolni Lehoti na Slovaškem, ubil 16 ljudi, trije pa so bili ranjeni. Danes je nov velik plaz zasul neko hišo v vasi Jasenje, ni pa bilo človeških žrtev. VREME VČERAJ Najvišja temper. 4.7, najnižja —0,7. ob 17. uri 4,2. zračni tlak 1016,9 pada, veter 7 km na uro. vlaga 47 odst., nebo 2 desetini pooblačervo, morje skoraj mirno, temperatura morja 6 stopinj. nr H m Danes, NEDELJA 11. *»rca Heraklij. muf., S®JL, ob Sonce vzide ob 6.26 ini ,, Sonce vzide ob o.zo m , ^u»a J8.C5. Dolž na dneva H-«- .,l5. vzide ob 5.30 in zatone 1 {, Jutri, PONEDELJEK 12. Gregor. ""•» Rado)9 ^ PO VEČ KOT OSEMIVAJSTMESEČNIH POPAJANjlH V Rimu dosežen sporazum o zvišanju mezd kovinarjev Zvišanje mezd je 4 odstotno. Tržaški kovinarji se morajo še boriti za izenačenje svojih mezd z genovskimi in za nerešena vprašanja v CRDA Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se začela že 19. marca 1954, so se v Rimu delodajalci in sr-.dikati končno sporazumeli glede spopolnitve vsedržavne kolektivne delovne pogodbe za kovinarsko stroko. Tako so poskrbeli za prilagoditev delovne pogodbe tudi za kovinarsko stroko, ki je bila med tistimi redkimi, za katere to vprašanje še ni bilo urejeno. Od poenotenja mezd in plač za industrijsko delavstvo so namreč ze številne stroke prilagodile delovne pogodbe novemu položaju, ki je nastaj s stalnim višanjem cen in življenjskih stroskov sploh. Zato so kovinarji, ki so bili v preteklosti vedno na čelu, zaostali za raznimi ka‘e-gorijami delavstva, kar je bil pravi nesmisel. Sporazum, ki so ga podpisali v Rimu, določa zvišanje poenotenih mezd in plač za 4 odstotke ’er razna normativna izboljšanja, za katera še niso znane podrobnosti, ki pa vsekakor predstavljajo korak naprej. Nihče namreč ne zanika, da pomeni nova pogodba vsaj delno ugoditev delavskim zahtevam, po urugi strani pa ne morejo biti kovinarji popolnoma zadovolji-i /. novo pogodbo in se zato ne bodo odrekli doslej se nerešenim zahtevam To velja zlasti za tržaške delavce, ki roso zahtevali le izboljšanje mezd in plač ter normativna izboljšanja v okviru spopolnitve delovne pogodbe, mar več so tudi zahtevali, da se njihovi prejemki izenačijo s prejemki genovskih kovinarjev. Delodajalci so to zahtevo odbili, češ da pogajanja za spopolnitev vsedržavne delovne pogodbe niso bila pristojna za reševanje lokalnih vprašanj ter da se mora to vprašanje rešiti v medzveznem okviru. Vsem je namreč znano, da so mezde tržaških kovinarjev zelo nizke, čeprav m njihova delovna storilnost nič manjša kot storilnost genovskih kovinarjev; prav tako pa ni slabša kakovost njihovih izdelkov. Zalo je nujno, da se mezde tržaških kovinarjev izenačijo z mezdami genovskih, zlasti ker ne morejo z dosedanjimi mezdami kriti niti najosnovnejših življenjskih potreb. Zaradi tega menijo tržaški delavci, da 4- odstotni povišek poenotenih mezd ne rešuje vprašanja mezdnega izboljšanja v Trstu ter da bo treba akcijo za to izboljšanje nadaljevati. Tu pa je treba rešiti tudi razna vprašanja v okviru podjetij in tovarn samih. Glede tega so predvsem nerešene zahteve delavcev v obratih CRDA, zaradi česar so kovinarji pred kratkim tudi stavkali. Nova Delavska zbornica CGIL bo morala zaradi tega pozvati tržaške delavce ponovno v boj za rešitev posebnih vprašanj, pri čemer se bo pač ravnala tudi po novi liniji, ki jo je začrtal četrti kongres CGIL. ko je ugotovil, da se morajo delavci bojevati za rešitev svojih življenjskih vprašanj predvsem v okviru podjetij in tovarn, iz česar se bodo petem rodile tudi širše borbe delavstva. Ne glede na to pa je treba poudariti, da pomeni novi sporazum čelen uspeh, saj predstavlja vse. kar delavci iztrgajo delodajalcem, okrnitev njihove moči, za delavce pa novo. čeprav omejeno pridobitev. V zvezi z obravnavanjem vprašanj, ki se tičejo kovinarjev, sklicuje sindikat FIOM CGIL v Trstu jutri oh 16.15 na prostoru med ulicama Broletto in d’Alviano zborovanje za delavce ladjedelnice Sv. Marka, ob 17.50 pa v Ul. Romolo Gessi za delavce To- | nih krajih. Za predsednika varne strojev. Na zborovanju I odbora so izvolili Zeriala Ago- bosta govorila tajnik Delavske zbornice Tominez in Er-nesto Raaich. Na Pončani ustanovili odbor za prosto cono je V okraju Pončane se pretekli teden sestala skupina obrtnikov, trgovcev na drobno, lastnikov javnih obratov in malih trgovcev, da prouči načine za propagandiranje koristi od ustanovitve proste cone. Prisotni so sklenili Ustanoviti okrajni odbor za prosto cono, kot so to ze napravili v številnih drugih mest- stina. Poleg tega so sklenili stopiti v stik z mestnim odborom za prosto cono zato, da zagotove skupno propagandno akcijo. Začasni sedež odbora je pri obrtniku Zerialu Agostinu v Ul. Orlandini 31. kamor se lahko pošljejo pristopne izjave. Izkaznice za ubožne Tržaška občina javlja, da se je 10. t. m. začelo razdeljevanje zelenih ubožnih izkaznic tistim, ki so vpisani v seznam ubožnih za 1. 1956. Zainteresirani morajo izkaznice prevzeti do 10. aprila. Sestanek deputacije tržaške borze VČERAJ DOPOLDNE NA SEDEŽU INDUSTRIJSKE ZBORNICE V prostorih trgovinske zbornice se je sestala novo ustanovljena deputacija tržaške torze, ki si je izvolila predsednika in podpredsednika. Na obe mesti sta bila ponovno izvoljena dosedanja funkcionarja in to za predsednika dr. Leopoldo Bertolozzi, direktor #Banca d’ltalia» in za podpredsednika Dario Zaffiropu-lo, soravnatelj centrale zavoda «Riunione Adriatica di Si-curta«. Predsednik je po volitvah imel obširen govor o delovanju borze v letu 1955 in omenil, da je bil trg bolj trd, čeprav je ostalo število papirjev, ki so prišli na borzo v primerjavi s prejšnjim letom, neizpremenjeno. V okviru zakonskega dekreta od 28. 7. 1955 št. 586 je bilo mogoče ustanoviti menjalni oddelek za prodajo svobodnih valut in valut dežel OECE, kar je spremenilo odnose in rezultate zame- njave. Predsednik je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je bilo borzna delovanje v preteklem letu zadovoljivo NAJAVLJENA SKORAJŠNJA DOGRADITEV ZDRAVILIŠČA NA TRSTENIKU Novo zdravilišče pod Obeliskom naj bi služilo za kronične bolnike To stališče je v občinskem svetu v imenu večjega števila zdravnikov zastopal dr. Tagltaferro. - Prvotno je bilo zdravilišče namenjeno za tuberkulozne Te dni je predsednik zavoda za socialno zavarovanje poslanec Corsi izjavil ližasnemu na Trsteniku škodovalo turiz- mu na Opčinah zaradi dotika, ki bi ga imeli bolniki z bliž- županu, da bo zavod v Trstu začel graditi nov ;edež v Ulici Del Teatro Romano aa bodo obnovili stavbo st. 3 v Ul. Giacinto Gallina, da bodo zgradili novo stanovanjsko hišo v Ul. Canova za svoje uslužbence in da bodo začeli z gradnjo drugega dela stanovanj na Elizejskih poljanah. Hkrati pa je predsednik zavoda za socialno zavarovanje izjavil, da bodo v najkrajšem času končali z gradnjo zdravilišča za tuberkulozo na Trsteniku pod Obeliskom, ki bo anajbolj moderno in najbolje opremljeno zdravilišče v Italiji«. Zdravilišče za tuberkulozo na Trsteniku gradijo že od 1950. leta. Tedaj je Trst nujno potreboval to zdravilišče zaradi kritičnega položaja bolnikov na področju. V zad-njih letih pa se je to stanje mnogo izboljšalo in je sedaj za tuberkulozne bolmke dobro poskrbljeno v bolnišnicah pri Magdaleni, pri . Sv. . Iv^nu, v glavni bolnišnici, in v nabre-žinskem sanatoriju. Ce bodo hoteli napolniti nov sanatorij, bodo morali sprazniti oddelke za tuberkulozo v omenjenih bolnišnicah in celo zdravilišče v Nabrežini. Zato so v tržaških zdravniških krogih mne nja, naj bi v novo poslopje na Trsteniku vselili kronične bolnike, ki jih je v zadnjem času vedno več in jih nimajo kam dati. V. glavni bolnišnici so vsi razpoložljivi prostori natrpani s kroničnimi bolniki, katerih položaj se je v zadnjih mesecih še poslabšal, ker si prešli iz občinske oskrbe v oskrbo INAM. Ta zavod pa jih drži v glavni bolnišnici tudi po več mesecev, medtem ko jih je občina pošiljala v poseben oddelek pri Sv. Ivanu, kjer so zadržali tiste, ki nimajo svojcev ali ljudi, ki b za njih skrbeli. Znano je, da je mnogo starčkov brez družin in brez sorodnikov in da ne morejo živeti na cesti. Zato v zdravniških krogih menijo, da je stavba na Trsteniku najbolj primerna za te bolnike, ker razpolaga z u-streznimi prostori. To vprašanje je načel v občinskem svetu prof. Taglia-ferro, ki je prvi predlagal to rešitev. Hkrati je prof. Taglia-ferro izrazil zaskrbljenost, da bi zdravilišče za tuberkulozo njo okolico in zaradi njihove prisotnosti po raznih lokalih itd. Profesor Tagliaferro nam je izjavil, da njegov predlog ni bil oseben, ampak da se je o tem posvetoval z raznimi zdravniki in odgovornimi osebami v glavni bolnišnici in drugod, ki menijo, da bi morali v novo zdravilišče na Trsteniku vseliti kronične bolnike, da bi rešili eno najtežjih vprašanj tržaških bolnišnic. Menimo, da bi moralo ravnateljstvo zavoda za socialno zavarovanje upoštevati vse navedene predloge in pripombe zdravnikov, ki se vsak dan ukvarjajo z bolniki in so najbolj pristojni, da izrazijo mnenje o tem vprašanju. Zavod za socialno zavarovanje pa mora vse to podrobno proučiti m rešiti tako, da bo v največjo korist mestu. Zabol bombaža na nogo uporabi pustili na Lovcu. Tudi Giorgiu Battistelli iz Ul-Settefontane so nepridipravi ukradli vespo in jo zopet pustili po vožnji po mestu v bližini svetilnika, kjer so jo agenti dobili in jo nato izročili lastniku. Med preiskavo je prila na dan tud; tatvina, ki jo je izvršil septembra lani Delio B. Mladenič je spoznal nekega homoseksualca, ki mu je predlagal, da bi šel z njim v Bošket. Delio je šel, a ko sta prišla na mesto, je znanca udaril ter mu ukradel poleg ure tud! vžigalnik in dva zavitka cigaret. Vse skupaj je izprijeni mladenič podaril svojemu prijatelju Francu, ki se je med tem že odselil v Avstralijo. Seznam njihovih tatvin je še dolg in skupna vrednost ukradenega blaga | znaša okoli pol milijona lir.' Seveda so tatovi vdirali tudi v stanovanja, a sedaj je njihovo delovanje končano ter se bodo morali v kratkem zagovarjati pred sodiščem. Ustanovitev pokrajinskega komiteja produktivistične tehnike Zasedanju je prisostvoval senator Corbeiiini, gen. vladni komisar dr. Palamara, prof. Luzzatto Fegiz in drugi Včeraj dopoldne je bila v aveze med Genovo in velikimi veliki dvorani tržaške trgo-' vinske, industrijske in kmetijske zbornice svečana ustanovitev pokrajinskega komiteja za razširitev produktivistične tehnike. Na svečanosti so bili prisotni senator Guido Corbeiiini kot predstavnik predsednika nacionalnega komiteja za produktivnost Ivana Mattea Lombarda, vladni generalni komisar Palamara, podprefekt dr. Macciotta. grof Pace, kap. Cosulich in druge tržaške osebnosti. Po otvoritvenih besedah prof. Luzzatta Fegiza, ki je predsedoval zasedanju in po krajšem pozdravnem govoru sen. Corbellinija, je imel uvodni govor dr. Guido Polacco, ko je govoril na temo «Osnove in cilji produktivistične dejavnosti*. Novo ustanovljeni odbor bo izvrševal dve deljeni dejavnosti. V začetku bo priredil vrsto konferenc o analizi in proučevanju trga, industrijskem knjigovodstvu, uporabi rezultatov proučevanja prodaje in razdelitve živil, socialnih odnosih in o statistični kontroli kakovosti. Kasneje pa bodo skušali izvesti v praksi kanadskimi ter ameriškimi jezeri. Te zveze bodo sedaj podaljšali s sodelovanjem družbe «Tirrenia» do Trsta, od koder bo odpeljala lad-vsakih lo dni. Prvi odhod iz Genove je predviden za 20. marca z motorno ladjo «Marquette», medtem ko bodo vkrcavali tovor v Trstu na ladje družbe «Tirrenia». «Fabre Line* proučuje istočasno možnost ustanovitve direktne zveze z jadranskimi pristanišči. O Kmetijsko nadzorništvo je ustanovilo posebno sanitetno službo, ker se je tudi v naši coni močno razvilo gojenje perutnine- Tozadevno sanitetno službo je prevzel strokovnjak videmskega specializiranega inštituta. Strokovnjak bo sprejemal vsako prvo m tretjo soboto v mesecu od 17. i. m. dalje v prostorih v Ul. Geppa 6. ( OLEDAtlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 17. uri poslovilna predstava gledališča Eduardo z Dolores Palumbo z 'uprizoritvijo De Filippove komedije «Moje bogastvo ie moje srce«. V torek bo milanski «Piocolo teatro# predstavil v Trstu beneško gledališče s Cescom Ba-seggiom. Marcello Moretti, Elso Vazzoler. Marino Dolfin, Pino Cei. Luiso Baseggio in vrsto sposobnih beneških igralcev v Goldonijevi komediji «Nova hiša#. Komedijo bodo ponovili v sredo. Repertoar skupine obsega Se dve Goldonijevi deli in sicer «Starinarjevo družino« (režija Orazio Costa) in «La cameriera briljante« (režija Carlo Lodo-vici). POMLADANSKI KONCERTI Danes ob 11. uri bo v gledališču Verdi I. nedeljski koncert «Pomlad 1956» orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigija Tofiola. Solista n.a klavirju Aurelia Catolla in Nini Perno. Na programu; Schubert — IV. simfonija (tragična), Saint-Saens — Karneval živali (novost za Trst). VVagner — Sig-fridova idila (Preludij iz I. dejanja »Mojstri pevci«). OD VČERAJ DO DARES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA priredi danes 11. t. m. ob 18. uri v BORŠTU GLASBENO-ZABAVNI VEČER Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Poskočne polke in valčki, izvaja vaški kvartet 3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet Med odmori šaljive točke: Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje vi; 16.09 Melodije •*,?%«»> revij; 16.30 Mozart: Dive. *. to za dva roga m S®”* kester; 17.00 Slovenski ^ 0j. 17.20 Plesna čajanka: na predavanje za naše nialJn Opozarjamo i ob 15. uri. ko-vski: Hrestač, glasBena 18.45 Ritmične PO-oe?!S?,-a Problemi naši in pr?levjttr Enakost in svoboda; glasba: 20.00 Šport; derjeve in Kramerjeve yg,y 20.30 Donizetti: »Lucia marmrvurn V , .a« mermour», opera » j v odmoru med 1. i“ T,-deli*j; ob približno 21 10_ N _ _-,«i športu; -durij; T' IC rk *’ *■ 15.30 i približno 21.iv >ortu; 22.30 Schubert, r D-duru; 22.52 Večerni lrm O Uredništvo Uradmega lista generalnega vladnega komisariata sporoča, da bo kazalo Uradnega lista za 1. 1955 v prodaji od ponedeljka 12. t. m. dalje na sedežu uredništva v Ul. del Teatro Romano 3-IIi. soba 177. produktivistične principe v nekaterih kreditnih ustanovah / nnnn.„jimB»~\ in fondu posojil. Prvi ciklus j ( PISMA H RED IM Sl UU ) konferenc se bo pričel pod ---------------------------------- vodstvom prof. Luzzata Fegi- za s sodelovanjem prof. Ta-gliacarne in prof. Turčija že ob koncu tega meseca. Senator Corbeiiini si je popoldne ogledal industrijsko pristanišče v Zavljah v spremstvu predsednika ustanove odv. Fortija, zvečer pa je odpotoval proti Vicenzi. Skupščina petrolejskih delavcev Danes ob 10. uri bo v dvorani v Ul. Vecellio 4/6 skupščina petrolejskih delavcev, na kateri bo glavni tajnik Sindikata petrolejskih delavcev CGIL Aldo Trespidi govoril delavcem o raznih izboljšanjih nove kolektivne pogodbe petrolejske stroke. _ o nekaterih nerešenih vpraša-! njih in o akciji za izplačilo zaostankov doklade za menzo. Med delojn v Tržaški ko-nopljarni je 53-tetriemu Josipu Bergincu iz Ul. Don Bosco padla na desno nogo bala bombaža, ki je padla z dvigala, na katerem se je pretrgala jeklena žica. Berginc se je moral z rešilnim avtom zateči po zdravniško pomoč in ker so mu u-gotovili zlom, so ga pridržali v prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddel-ku. Rroti večeru pa so morali sprejeti zaradi zloma leve noge na ortopedskem oddelku 32-letnega Giovannija Fabianija iz ezulskega taborišča na Opčinah, ki se je ponesrečil malo prej med delom. Fabiani je bil namreč zaposlen s kopanjem na bratrančevem vrtu v Ul. del Veltro, ko je padla nanj precejšnja skaia. Ce ne bo hujšega- bo mož okreval v 60 ali 70 dneh. O Sole in razne vzgojne inštitucije so poslale generalnemu komisariatu 551.530 lir kot prispevek za žrtve zime v Italiji. Zakrknjen tat NA SESTANKU SEDMIH TRŽAŠKIH POLITIČNIH SKUPIN Ustanovitev skupn za obrambo Dolcija ega odbora in tovarišev — — Na'oqa odbora bo seznanjati tržaško prebiva!slvo s prizadevanji aretirane ga Do cija 'n tovar š°v ter zb rali sredstva za nadaljevanje njihove babe V četrtek zvečer so se na sedežu »Unita Popolarc« sestali predstavnic! Anarhistične federat.je, Dn.ta Popola-re. Komunist tč n« partije. Neodvisne socialistične zveze, Italijansko deinckiv.tske socialistične stranke, [.'Dejanske socialistične sit hitke. italijansKo republikanske T.ranke in ustanovili skupni odbor za obrain bo tržaškega pisatelja Danita Dolcija in njegovih tovaHsev. ki so jih 2. februarja letos aretirali v Partinicu na Siciliji. O aretaciji Danila Dolcija in njegovih tovarišev smo ze pisali. Znano je. da je Dolci vodil v zaostalih krajih Sicilije del tiste velike borbe, ki jo po vsej Italiji vodijo revni ljudje proti bogatašem in proti nasilju. To borbo čutijo vsi pošteni državljani ne glede na svojo politično in ideološko pripadnost, ki se vsak dan borijo za rešitev osnovnih socialnih vprašani italijanskega prebivalstva. Vse to je povezano z desetletno borbo italijanskega demokratičnega in antifašističnega gibanja, ki je ustvarila današnjo republikansko Italijo in jo usmerila na pot svobode in vedno večjih socialnih pravic. Naloga novo ustanovljenega odbora bo razvijati obširno akcijo med tržaškim prebivalstvom. da predstavi Tržačanom Danila Dolcija. njegovo vlogo m njegova dejanja in da se bori proti klevetam nekaterih oblastvenih organov in italijanskega reakcionarnega tiska, ki se bojijo, da bi morebitna obsodba Dolcija in njegovih tovarišev povzročila vidik odpbr med prebivalstvom. Zato hočejo ti krogi prikazati Dolcija in njegove tovariše kot osebb nagnjene k «zločinskim dejanjem«, da bi prikrili svoje protiljudsko delovanje. Hkrati pa bo odbor začel nabiralno akcijo, da zbere sredstva za nadaljevanje borbe, ki so jo začeli Doici in siciljski poljski delavci v Trappetu in Partinicu. Odbor za obrambo Danila Dolcija in njegovih tovarišev poroča, da so povabili v odbor tudi radikalno in liberalno stranko, ki pa se nista odzvali. Čeprav ne poznamo vzroka zakaj sta dve omenjeni strani zavrnili sodelovanje za obrambo Danila Dolcija in njegovih tovarišev, se nam zdi čudno, da je prav vodstvo radikalne stranke, ki se v podobnih primerih vedno postavlja v obrambo demokratičnih pravic in proti policijskemu nasilju, zavrnilo sodelovanje v. omenjenem odboru. Med preiskavo za ugotovitev krivcev nekaterih tatvin izvršenih v preteklosti, je policija pred dnevi aretirala 45-letnega Giovannija Bulicha iz Ul. dei Porta 5, o katerem je ugotovila, da je sam in v družbi 33-letnega Livia Ca-dora iz Ul. Toti 5 izvršil več tatvin v stanovanjih in v škodo raznih podjetij. Tako je na pr. ukradel pri »Coinu« več kosov blaga v vrednosti 300.000 lir. Kasneje je skupno z nekim Eliom, ki je pred kratkim odpotoval v Avstralijo, izvršil drzno tatvino v stanovanju Guida Rocchija iz Vicolo Scaglioni, kamor je Bulich vdrl skozi priprto okno. Ju sta zlikovca ukradla nekaj oblek. Niti električni material in delovno orodje v podjetju »Scale«, kjer je bil Bulich zaposlen, ni bilo varno pred njegovim pohlepom in med zasliševanjem je prišlo tudi to na dan. Večino blaga, ukradenega pri Coinu je Bulich prodal 42-letni Editti Pauletich por. Vallefuoco iz Ul. Beccherie št. 17. zaradi, česar so žen sko prijavili sodišču zaradi nakupa ukradenega blaga Bulicha in Cadoro pa so cer izpustili na začasno svobodo, a so ju prijavili sod mm oblastem. Redna petnajstdnevna zveza Trst-kanadska jezera Po zimskem odmoru bo družba «Ellerman Line* obnovila redne desetdnevne IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Skozi linico na vratih udaril stražnika po nosu Stražnik ga je prijavil sodnim oblastem, a ga nato s preklicem obtožbe rešil vsake kazni 30-letni begunec Ivan Valje-IR. Sanzio, katerega je 23-let-vac, katerega so leta 1954 za-»na Silvana Cuk »z Ul. - - —. P . P"\ L. 1 . — __ a W 4 /% Šlln tf M A 4* O V Aretacija še ene skupine mladoletnik tatov Pred dnevi je še ena skupina mladoletnih tatov padla v roke policijskim organom, ki so pred časom uvedli preiskavo, da aretirajo tatove raznih predmetov iz avtomobilov in drugih motornih vozil. Po končani preiskavi so agenti priprli 18-letnega Kina S.. 17-letnega Delia B. 19-letnega Odina E. 19-letnega Livia P.. 16-letnega Livia P.. 17-letnega Romana P. in 22-letnega Alda Nadalina. Ta skupina je sredi poletja 1954 ukradla na neki lam-breti, ki je bila ustavljena v Ul- Biasoleto 2 prevleki za sedeže, kateri so nato prodali in dobili borih 300 lir-Oktobra lani pa so ukradli lambreto Graziu Mirriju iz i Ul. del Toro in jo nato po radi poskusa uboja Stefana Cizmiča obsodili na več let zapora, se je moral zopet zagovarjati pred sodiščem, tokrat pod obtožbo žaljenja jet-niškega agenta in povzročitve škode v koronejskih zaporih. Valjevca je prijavil agent Tullio Frausin, češ da mu je jetnik v italijanščini in hrvaščini preklel mater, ga grobo žalil in končno z metlo udaril po nosu. Pri tem naj bi Valjavac z metlo razbil tudi šipo na linici v vratih svoje celice. Frausin je bil popoldne 6-februarja lani v službi v prvem nadstropju zapora, ko je slišal kričanje Valjevca, ki je hotel oprati evojo jedilno posodo. Ker še ni bil čas za to, mu je agent ukazal, naj molči, a mladenič se je še bolj razburil, zaradi česar ga je moral pahniti skozi mrežasta vrata in nato zapreti še lesena- Ker pa je v celici zavladala sumljiva tišina, je Frausin hotel skozi lino pogledati. kaj se dogaja v notranjo sti, a tedaj je zučutil močan udarec po nosu, medtem ko se je šipa zdrobila na drobne kose. Cim se je zavedel, da je Valjavac porinil metlo sko-zi lino in ga tudi ranil, je zadevo prijavil svojim predstojnikom in tako so jeznori-tega mladeniča prijavili sodnim oblastem. Valjevac pa je seveda zanikal žalitve in kletvine ter dejal, da je hotel vodo za pitje in ne za pranje. Agent mu je slabo odgovoril, čes da mu jo bo dal. ko se bo njemu zljubilo, zaradi česar je zahteval razgovor s poveljnikom stražnikov. Namesto odgovora pa naj bi ga bil agent surovo pahnil v celico in mu zaprl vrata v obraz. To ga je razburilo ter je začel z metlo udarjati po vratih. Smola pa je hotela, da je v nervoznosti nehote udaril po šipi in po Frausinu, ki ga je opazoval Agent je pred sodnikom priznal, da ne ve. če ga je Valjevac res žalil; tako se je pač njemu zdelo in zato ga je tudi prijavil. Tudi glede udarca je dodal, da je treba dogodek pripisati zgolj naključju In s tem je agent praktično rešil obtoženca obsodbe: sodišče ga jp namreč oprostilo obeh obtožb zarad pomanjkanja dokazov —(o)— Z isto formulo je sodišče oprostilo tudi 32-letnega Fr derika Zerjula u Drevoreda Od Sv. Ivana smo dobili tole pismo: »Ze pred dnevi sem vam nameravala napisati, kaj se dogaja v našem otroškem vrtcu, da bi to objavili v ((Primorskem dnevnikus in tako opozorili pristojne šolske oblasti, da popravijo krivico. Napisala bom kar na kratko, da bo bolj jasno. Pred dobrim mesecem je zbolela pomočnica v slovenskem otroškem vrtcu, ki pomaga vrtnarici pri otrocih, skrbi za red itd. Na njeno mesto je prišla nek/i Italijanka in smo se zaradi tega zelo začudile, ker sploh ni znala slovenske besede, ni razumela otrok, o-troci pa ne nje. Bila je v službi nekaj tednov, n ato je bila premeščena in na njeno mesto je prišla spet Italijanka, ki tudi ne razume slovenščine. Slovenske matere, ki pošiljaj o svoje otroke v otroški vrtec, nimajo nič proti omenjeni ženski ,toda opozarjajo oblasti, da v slovenski vrtec spada slovensko, učno in pomožno osebje. Pri Sv. Ivanu imame dovolj mladih zena, ki so sposobne za tako delo in so brez zaposlitve. Prizadeta mati.n Dne 10. marca se je v Trstu rodilo 11 otrck, poroke so bile 4, umrlo pa ie 15 oseb. POROČILI SO SE: električar Lionello Zerpi-ni in gospodinja Am-ailia elemente, zobotehmk Bruno Signorelli in uradnica Maria Polesel, težak Ru-dolf Sosič in gospodinja Frančiška Malalan, mizair Fra-n-c Makovec i-n gospodinja Graz-iella Grohovac. UMRLI SO: 78-letma Regina Don-aggio vd. Vidich, 61-let.na Roza Kerpan vd. Coga-ri, 54-let-na Lucija Sever por. Mahnič, 85-letn-a Maria Serafi,ni vd. Ce-saratto. 73-1-etni Ivan Skenl, 76-lebni Anton Mlač, 85-letn-a Ol-g-a Černač vd. Zo-rn. 94-letna Irene Spadcn vd. S-pa-don, 90-letna Lui-gia Da-n-elon vd. Risigari, 73-let-na Marija Cok por. Batič. 16-letni Cesare Ar.-gelo Alpron, Wil-ly Bron-t star 4 mesece. 79-letni Silvio Tu-rrini, 77-letna Alojzija Majcen vd. Bizjak, 84-1-etni Salva tor e Mustacchi-Ni&sin. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU bo imela svoj redni letni občni zbor danes 1.1. marca 1956 ob 8.30 dopoldne n? sedežu v Ul. Roma 15-11. Dnevni red; 1. Otvoritev 2. Volitev komisij 3. Poročila: tajnika, referentov, blagajnika 4. Diskusija 5. Dopolnitev pravil 6. Volitve 7. Razno 14.30 El campanon: gcmetn-e tekme; L- . na glasba: 16.00 ReP Stabat rrva.er. cp. 58^aSZi0, sopranistka Magda zoso-pranistka Luisa K “ norist Amedeo B«< Raph?el Arie kester in zbor iz *— ra Šport; 21.05 Sandro «Tri.ie se-retimentalci«. dejanjih. ■t O I* 14 6 Slovenska poročila: 1 • 'j Italijanska poročila. »• 17.40. 22.30 6.00-7.15 Spored i* Ks1; 7.15 Jutranja glasba; < tijska ura; 8.20-10.10 Ljubljane; 10.10 Glasb^. neja: 10.30 Zena in N# La-hka glasba; H-J® koncert; 15.00-1545 d Pismo je s-icer kratko in zares jasno. Ne potrebuje posebnih pripomb- Pri vsem pa se vsiljuje vprašanje, kakšen namen zasleduje vodstvo o-troških vrtcev s takim nameščanjem osebja v slovenske vrtce, ki sploh ne pozna slovenščine? Za odgovor ni treba dosti razmišljanja in ugibanj. Gromove ilustracije v prostorih sedeža USIS Chiesa obtožila vdora v sobo svoje mačehe, ki je nekaj dni pred dogodkom umrla. Po smrti ženske so namreč zapr li sobo ter vrata zaklenili ključem. Nekega dne pa sta dva moža prijavila policijskim agentom, da je nekdo vrata odprl s tem, da je potegnil iz stene enega izmed obročev žabice. Preiskovalni organi so se najprej obrnili za pojasnilo k podnajemnici stanovanja, 24-letni Mariji Canziani, ki je povedala, kaj se je pravzaprav pripetilo: 20- januarja lani so polkna zaprte sobe zaradi burje neusmiljeno tolkla ob steno ter povzročala precejšen ropot- Ker ni mogla več prestajati, je prorila svojega sostanovalca 2ex-jula, da bi jih zaprl, kar je mož tudi storil- Zerjul, proti kateremu je Čukova vložila ovadbo, je priznal, da je vstopil, a se je v sobi zadržal le toliko, kolikor je rabil za svoje delo. Moža so tudi sumili, da si je prisvojil nekaj zlatnine pokojnice, a to je Zerjul zanikal, češ da bi kaj takega storil lahko že med boleznijo ženske, kateri sta on in njegova sostanovalka stregla. Sum je odpadel in mož se je sedaj moral zagovarjati le zaradi nedovoljenega vdora v stanovanje, vendar je bilo jasno, da je Zerjul to storil le, da bi zaprl na pol odprta polkna in tudi preprečil morebitno škodo Razstava na sedežu USIS bo odprta za javnost od ponedeljka dalje vsak dan od 10. do 13. In od 16. do lt. ure. Razstava v občinski galeriji oa je odprta še danes dopoldne, ko bo Izžrebana vstopnica za na grado. Kolegica Nada Rupel Cavazza je v sredo povila čvrstega sinčka. Cia. ni uredništva in uprave ((Primorskega dnevnika» iskreno čestitajo in želijo obilo sreče. Motociklist ga |o podrl V trenutku, ko je hotel prekoračiti cesto na križišču Ul. Baiamonti z Istrsko cesto, je v 46-letnega Karla Nadraka trčil neznan motociklist, katerega pa niso mogli identificirati. Slike s proslave #. marca, ki je bila 7. t. m. v dvorani na stadionu ecPr-vi majn so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. ' Razna obvestita Tržaški filatelistični klub «1 Košlm. Danes 11. t. in. bo prostorih kluba. Ul. Roma 15-11 običajni sestanek od 10. do 12 Otrok padel s stola Okoli 13. ure So pripeljali v otroško kliniko v Ul. Man-zoni komaj 2-letno Giuseppi-no Monticco, katero so zaradi slabosti, bruhanja in udarca na glavi pridržali v zdravljenju. Njena 29-letna mati, ki jo je spremila, je izjavila, da je dekletce že 8 trn. padlo v stanovanju v Ul- delle Doc-ce s stola, na katerem je sedelo. Zdravniki menijo, da zadeva ne bo huda in da bo dekletce okrevalo že v 5 dneh. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA JUGOSLAVIJO Trst - Buje: (ponedeljek, sreda, sobota). Odhod z avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice ob 7.15. Povratek istega dne ob 17. Buje - Trst: (torek, četrtek in petek). Odhod ob 7.30. Povratek istega dne ob 16. Trst - Koper: vsak dan. Odhod: z avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice ob 7.30, 13, 15.30 in 19. Kopei - Trst: vsak dan. Odhodi ob 7, 10.20, 15 in 18. Trst - Sežana: (torek, četrtek, sobota in nedelja) Odhod z avtobusne postaje na Trgu Liberta ob 7. Sežana - Trst: (torek, četrtek, sobota in nedelja). Odhod ob 9. Trst - Herpelje: štirikrat mesečr.o: vsako drugo sredo in soboto). Odhod z avtobusne postaje na Trgu Liberta ob 7. Herpelje - Trst: (štirikrat mesečno: vsako drugo sredo in soboto). Odhod ob 9.20. OKLICI: uradnik Giuseppe Bo-nora in gospodinja Anna Glessi, mehanik Bruno Zorzenon in čistilka Giuseppina Furlan vd. Al-legretito, barist Alberto Mega in gospodinja Grazielia Carlin. poslovodja Guido Miani in gospodinja Lucia Peresscmi, želez uradnik Girolamo Del Rosso in krznarka Nives Zanotta, tesa' Mario Bottan in gospodinja Luciana Mosenich, barist Luciano Tomini i-n uradnica Norma Mat-tiassi, električar Natale Godina in prodajalka Marica Strain, uradnik Edvard Savarin in uradnica Marija Rebula, prodajalec Gilbert Ukašič in prodajalka Amalija Gruden, uradnik Sergio Bon tempi di Roccaspada in uradnica G ml lana Furlanetto, uradnik Carlo Toniolo in učiteljica Bruna Delpiano. geometer Fab*o Felluga«-’4n gospodinja Ardea Drioli, uradnik Giorgio Viara-tn gospodinja Noriš Magris. žagar Elio Mer.ggiol; in gospodinja Oliva Brez, ladijski konstruktor Bruno Malusa in uradnica Mirel-la Colia, uradnik Nevio Marini n dr. fil. Silvana Rozza. želez uradnik Felice Stefano Cernec-ca in gospodinja Teresa Kosa Rossi, natakar Amerieo Cerchia in gospodinja Laura Maria Cres sa, kurjač Giuseppe Dagri ir gospodinja Norma Perentin. livar Albino Nessi in gospodinja Carmela Turco, kuhar Marič Cocolet in gospodinja Lucia Or-mas, ladijski strojnik Felice An. cona in uradnica Ivana Šinkovec. Inženir Dario Rcssi in gospodinja Elvia Apollonio, pomorščak Pietro Bianco in gospodinja Annamaria Di Martino, u-radnik Sergio Slmonetti in gospodinja Luigia Devescovi, fin. podčastnik Giovanni Rainis in uradnica Adriana Rigotti, čistilec Umberto Minni in gospodinja Silvana Zidarič, pek Rena-to Deste in baristka Valnea Bruck, uradnik Edoardo De Simone in gospodinja Giovanna Santopietro, železničar Aldo Mat-tiussi in gospodinja Lucia Fre-gonese, inženir dr. Ferruccio Carbi in profesorica dr. Maria Raffaella Craglietto, uradnik Sergio Malazzi in prodajalka Silva Serbo, inženir Ruggero Ferraiolo in gospodinja Luisa Tozzi. železničar Luigi Coslovich in gospodinja Gisella Gambo agent javne varnosti Salvatore Perricone in gospodinja Nicoli-na Sudano. mehanik Gvido Mo-derc in gospodi) pomoč. Assun-ta Romana Cudiclo vd. Todorie kurjač Venanzio Bergamo in dt lavka Marija Sosič vd. Černigoj pomorščak Delto Giraldi in ladijska uslužbenka Maddalena Oca monter Giorgio Farra in gospo- dinja Licia Fopn. uradnik Dano Gervtilli i-n šivilja Aladina Mon- tebetlo. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Cipolla, Ul. Belpogg-o 4: De Colle. Ul. P. Revoltella 40 Depangher, Ul, S. Giusto 1; Man zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Gimnastica 14; Rcvis, Trg Goldoni 5 NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul. P Revoltella 42 Depangher. Ul. S. Giusto 1: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Zanettl, Testa d’oro. Ul. Maz-zini 43: Harabaglia v Barkovijah in Nicoli v Skednju Ljubljane: 15.15 z,a P1/ 15.45 Lahka 8«, Jo' morska bu-rja; 16.3u-iL: rni iz Ljubljane; 17.00 uP^ jr* lomki; 17.30 Novela; ‘J, «f črno; 18.00-19.25 #; (j Ljubljane: 19.45 20.00-22.15 Spored « Rv_. 22.45 Igra orkester a n.etz: 23.15 Plesna gi*5" (S I. O \ «4 A J * lX *. , i.fKl J5 »e 7.35. Operetna gi^-jdo; iskaili smo Janeza r Slovenske narodne in ^ 06'p; popevke in melodije, ška preds.ava - Eričn 35. maj; 9.38 Ve*R 10.00 Družinski . Ludvig van Beethoven^ ■ , il00 ‘ftu? simfonija «Eroica». **• e: ja za beneške slovcn0re(1 j- V J*» Od jJCUCuliv , J-U Opoldanski glasbeni s peJJ del; 12.00-12.10 Fogovcr ^ -. šalci: 12.10 Op'JldansK'-vi)J V j, spored - II. del; 14.15 Le:j * ,j bavnih melodij; l8„ cnvo Sr V poslušajte!; 16.3(^£i,Vjg Šfi __________ __ Druži či (reportaža); m,- ski orkestralni spored. ^ ,i,. • ( - Mark D/nu ((# dijska igra kovec za milijon vi-tev); 20.00 Veče'rn>_. ra1* cert; 21.00 21.15 Melodije in .J^gi ^ radi poslušate; 22.15 cert. r ur, n v i K 16.15 Športni FHm «Vrača se r>avi»; 20.30 Filmski T q m,c,c VT Onrrie: 6 8(r sta-re gospe«, igra taža s festivala v ROssetti. 14.00: ((Sreča je b:ti ženska«, S. Loren, C. Boyer. Excelsior. 14.00: «Izprijena mladina«. J. Dean, N VVood Fenke. 14.00: «Moja sestra Evelina« J. Leigh. J. Lemmon, Nazionale. 14.00: «Vichita», J. Mac Crea. M. Bridges. Filodrammatico. 14.00: »Prismuknjeni nečak«, D. Martin, J. Levvis. Supercinema. 14.30: ((Osemnajst- letna dekleta«, V. Lisi, M. Al-lasio. Arcobaleno. 14.00: ((Gugalnica iz rdečega žameta«, R. Milland. J. Collins Astra Rojan. 14.30: »Orli v neskončnosti«, J. Stewa-rt, J. Al-lyson Capitol. 13.00: ((Zdravnik na odprtem morju«, B. Bardot, U. Bogarde, Cristallo. 14.00: ((Globoko kakor morje«. V. Leigh, K. More. Mladoletnim prepov. Grattacielo. 14.00: ((Plavolasa mrzl-ica«, Diana Dors, J. Greg-son. Alabarda. 14.00: »Preklet dan«, S. Tracy. R. Ryan. Arišton. 14.00: ((Viharji pod morji«, R VVagner, T. Moore. Armonia. 14.00: «2elezna -roka* - vica«,' R. Stack. V. Thiess. Aurora. 14.00: ((Stekleni čeveljček«. L. Caron, M VVildkUi,, , ».ni Rt Garibaldi. 14.00: ((Spomni se me«, HISO S 4 STANOVANJ* ^ L. Ru-ffo, N. Pa-rigi. ■ <="» Ideale. 14.30: «Zenska z reke«, S. Loren. Impero. 14.45: »Lepa mlinarica«, S. Loren. V. De Sica. Italia. 14.00: «Najlepša ženska na svetu«. G Lollobrigida. V. Gassman. S. Marco. 14.00: «Teodora», G. M. Canale, G. Marcha-11. Kino ob morju. 14.30: »Kri-k krvi«, T. Morgan. M. Zetter-ling. Moderno. 14.00: «Moia žena ima rajši svojega moža«, B. Grab-le, M. Champion. Savona. 14.00; «Zelen ogenj«, G. Ke!ly, S. Granger Viale. 14.00: «Legenda o ognjenem lokostrelcu«. B. Lanc.i-ster. V Mayo. Vittorio Veneto, 14.00; «Brtga-doon«, V. Johnson, C. Charisse Belvedere. 14.0Q: »Bengalski strelci«, R. Hudson. A. Dahi. i Marconi. 14.30: ((Bengalski hu- ] zarji«. R. Egan, D. Add-ams. ! Massimo. 14.00: «Tam tam Ma-yumbe», M. Mastroianni, Ke-rima. Novo cine. 14.00: «Odisej». K. Douglas. S. Mangano Odeon. 14.00: «Ljubimca iz Ta-ga». F. Arnoul. D. Gelin. Mla-dolenim prepov. Radio. 14.00: «Cirkus s trem- arenami«, D. Martin, J. Leivis. Venezia. 14.00: «Sijajno poslanstvo«, J. Wyman, R. Hudson. Skedenj. 16.00: »Tujec«. ljiščem pri S.M.M. naslov na upravi 1>S '-j,", ‘ KOLESA, moška in 2e&»! ° Ijena. po 8.000 jit. ^ torna koleia PO 50.0®^, I prevoz blaga po 24-°0) jif. torna kolesa po 5U'bU* »-n obroke. Marcon. Ul r „ (6^ TRGOVINA JESTVIN V- ■ t\Ci. išče 14-15-letnega 4 slov na upravi Usta' .jvAi !< tfji MLADO DEKLE s..„[ |(0t &ie. obrazbo išče za-po5!®,,: pa tika-ntinj-a v uradu 9 a drugo delo. Naslov lista. ¥ NEDELJA, U. marca 1956 'IKMT ros I A.I V A 8.00 Jutranja glasba: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izbrane skladbe za godbo na pihala: 11.00 Igra orkester Rog,er Roger; 11.45 Havajski motivi: 12.00 Oddaja za najmlajše: Mihael Jeras: »Trije veterani«; 12.30 Pestra operna glasba; 13.30 Glasba po željah: 14.30 Parada lahkih orke strov: 15.00 Glasbeno predava- nje za naše malčke; 15.15 Dva odlomka iz Boitove opere «Me-fistofeles«; 15.45 Dunajski moti- «UNI0N» Svetovno znana varovalnica o^c-ri). 1828 ie v TR?1,. UL. GHEGA tel. 27512 - 35!j$K ProkuratcrRAV Moški in KROJAŠKI SAj-j izdeluje moške . ^\ # plašče. Posebn9 0y damskih Mfr plaščev. Nudi ^ to izbiro noosk' ne«i6 skih vzorcev, l,_^0 p strojih in napravah na krovu KONFEKCIJA ^ VITTADELI^ petin štirideseta filial TRST - Ul. Dant« 12. vogal Ul. Lanova (bivii Strukol) T«I»W Drevored XX. ve ptembrai 16 • Telefon 96-3^ / Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke, jopiči, hlače, montgomery itd Nafvečfa izbirat« nafbolf^ znamke, nafnlžje cene i L hjetno srečanje ansamblov liduardovejfa in Slovenskega narodnega gledališča s^uPina Edharda, velikega dramskega umetnika, ki. ga je našemu gledališkemu občinstvu ^ Orodno gledališče predstavilo že z dvema deloma, se je rade volje odzvala povabilu in 0m°9°čila prvi pomembnejši stik med slovenskimi in italijanskimi gledališkimi umetniki v Trstu *v*lk SNG LSuk. dr- Andrej Budal izroča Eduardu De Filippu poleg drugega tudi album s slikami z uprizoritev njegovih del v ,»»7: nar°dno gledali- * Sll/sl ‘uW11C kHje e™h Stremljenju, da li J, prevodfhed° nJeg0Va " '‘ki I Zdelo .Pa čeprav - ^»0, *.i n.a)prei neko- !8'>kn . iPS,rkSkak° je mo- r|V j dialekta v .r,t. neaPelj-" *h. Hov«, , "uie jezike. <•«*«> je še giobokveeske ,op‘-»«;. 0slane a , bumano- n Hk, Ja Vrednost. 0%°/^ SNG°n' Prišlo Vi/’,0- ki smPrV° Eduar' videli „ stn<> Ha i,v slov, ga v Ti- ...» VZenieini- «Fi- l!(s ‘a 'L.‘Gl, stno povesti«. N " VK& «# »a ''°Venci SPO-’ NjivHki i?Uard°vo de- r Ra- “ačia Soye ie zgodilo, 'M,' * *V-' Zelja a ' H v J11 F a da bi fSl V?Uardove S^vo ^i SNG se- 41* i. ** Nep-.-Poklicnirni le po vsem se ob e sku- : bij' aPlja. Vabilu m “Ham • vab skuPi S 01i Venda Iv.- Etk»> r v Tr- saj je 1 ln° r'i«evi navezo- težko. dvorani« \ voeraj - dvorani« ^ kS- ZrT VSi *la™ “ ki ,?rifakaliVmkom na >ih ?L Prih' - ‘ktih- n*j«H >,N>ah, drage go-v posa-živaW, Ra7-V'l se Vsi zbrana2gOVOr-al*> Pa je naslovil na goste nekaj pozdravnih besed upravnik dr. Andrej Budal, ki je Eduardu De Filippu izročil nekaj publikacij o SNG, gledališke liste slovenskih gledališč, ki so doslej igrala Eduardova dela ter album, v katerem so fotografije s predstav njegovih del v uprizoritvi SNG. Eduardo De Filippo se je upravniku prisrčno zahvalil ter izrazil svoje zadovoljstvo, da se s svojo skupino nahaja med igralci SNG. «S tem, da ste vi igrali moja dela,« je dejal, «in da se moja dela igrajo v drugih jezikih, sem pravzaprav dosegel svoj namen, biti namreč dramatik za množice.« Še je povedal, kako se moti, kdor prihaja h gledališču z varljivim upanjem po velikem zaslužku in lepem življenju. «V resnici pa je trpljenje, ki nam daje zaživeti nase notranje življenje. Iz svoje dolgoletne gledališke izkušnje želim tudi vam, da pridete do tega spoznanja.« Ko je še poudaril nekaj svojih pogledov, ki ga vodijo pri delu za gledališče, je dejal, da pač ne misli, da so njegova gledališka načela dokončna, gotovo pa so neko seme. Navdušen aplavz vseh navzočih je izrazil hvaležnost velikemu umetniku za njegov lep nagovor. Potem je Eduardo še posebej pozdravil Nado Gabrijelčičevo in Modesta Sancina kot dva nosilca pomembnih vlog iz njegovih del. Poleg Eduarda so bili deležni vljudne in prisrčne pozornosti tudi vsi ostali navzoči člani njegovega gledali-lišca, predvsem gospa Dolores Palumbo, Maria Vinci, Lilli Romanelli, Isa Danieli, Peppino De Martino, Nino Veglia, Ugo D’Alessio in drugi. Med njimi jih je več — vsi mlajši — ki so prvič v Trstu in vsi so v našem me- j. Eduardo De Filippo in Dolores Palumbo v delu «Moj zaklad je moje srčen stu zelo zadovoljni. Tudi glede na občinstvo v gledališču »Verdi« so prijetno presenečeni. Peppino De Martino, ki je bil med vojno in še pozneje petnajst let ločen od Eduardovega gledališča, pa je bil v Trstu že tedaj, ko so vsi trije De Filippo prvič prišli v naše mesto že davno pred vojno. Zanimivo je, kako si vsi člani te skupine žele, da bi vedno ostali v Eduardovem gledališču. Vprašali smo De Filippa med drugim, katero svojih del on sam najbolj ceni. Ne da bi dal na to prav ekskluziven odgovor, je dejal, da so mu vsekakor ljubi prav »Glasovi vesti«, ki jih sedaj igra tudi naše gledališče. Povedal nam je tudi, da pojde najbrž septembra z vso skupino v Ameriko. Iz Trsta pojde skupina najprej v Mestre, potem v Bergamo, nato v Lu-gano itd. Ker je bilo gostom znano, da so naši igralci že igrali «Filumeno Marturano« in »Glasove vesti«, se je vsak posebej zanimal, kateri naš igralec je kreiral njegovo vlogo. In tako so si postajali gostje »dvojni kolegi«. Obžalovali pa so, da jim obveznosti (istočasni nastopi!) ne dopuščajo, da bi vsaj videli kako naše gledališče predvaja njihova dela. Vse prehitro je potekel čas, ki je bil gostom na razpolago. Značilno pa je, da so se nekateri, ki niso imeli kakih opravkov, ki bi jih klicali drugam, kar neradi ločili od družbe naših gledališčnikov. < Bili smo že na toliko sprejemih, ampak vedno je nekaj hladnega, tudi v Parizu na primer...« pripoveduje e-den izmed De Filippovih igralcev in ena izmed igralk ga prekine: «Pa tudi v... (in tu navede ime italijanskega mesta, ki ga ne maramo imenovati). »Tukaj smo pa takoj našli odličen kontakt, poču tirno se v zares prijetni sreči. Ostanimo še tukaj!« In tako je res neka skupina še ostala, ko so drugi že odšli ter tako izkoristila do zadnjega čaš, ki ji je bil na razpolago. Slovo ni bilo več nič uradnega, temveč je bilo že poslavljanje dobrih prijateljev, ki si iz srca žele: obilo uspe- naši igralci in igralke ter | hov in na svidenje! Eduardo De Filippo pozdravlja Nado Gabrijelčičevo, »slovensko Filumeno Marturano«, kot jo je predstavil svoji skupini Maš tede pregled So včasih dogodki, ki nenadoma x najboljšo lučjo osvet-lijr položaj in silnice, ki ga ustvarjajo. V tam tednu je več takih dogodkov preneslo pozornost na Srednji vzhod, trenutno po krivdi igre velesil najbolj eksplozivno področje na *v«tu. V Jordanu je kralj Husein nenadoma odslovil angleškega generala Glubba, po domače Glubb paio, in z njim še ne-kaj visokih angleških častnikov, ki so imeli v svojih rokah arabsko legijo, najmočnejšo in najbolje organizirano urabsko oboroženo silo, če izvzamemo egiptovsko vojsko. S tem je bil na eni strani zadan hud udarec angleškemu prestižu in londonski vpliv v Jordanu »e je znatno zmanjšal. Toda London je gotovo r.ajbolj vznemirila možnost, da bi se razvoj, ki se je začel z jordansko odklonitvijo pristopa k bagdadskemu paktu, nadaljeval, zlasti še, ker je Angležem čez noč zmanjkala tako važna pozicija, kot je vsaj v neki men bila arabska legija Angleški položaji na Srednjem vzhodu so že tako in tako zelo razmajani; trenutno jih zvesto podpira le še Irak. Ti položaji so se začeli rušiti pod dvojnim udarcem: na eni strani jih spodkopuje na-rivna težnja narodov, da se o- Prvi slovenski lutkovni oder se je rodil v Solkajt Njegov pobudnik, organizator in igralec je bil akad. slikar Milan Klemenčič, kateremu se je pridružil tudi slikar Veno Pilon in mnogi slovenski kulturni delavci Slovenci se ne moremo pionašati s tako lutkovno tradicijo, s kakršno se lahko pmnašajo nekateri sosedni narodi. Lutke in lutkovno umetnost smo začeli spoznavati proti koncu preteklega stoletja, ko so prihajali k nam potujoči lut-karji-komedianti in na sejmiščih med vrtiljaki, strelišči in gugalnicami postavljali svoje «odre» in v jezikovni mešanici aii pa le pantomimično predvajali i-grice in prizore, ki so privabljali povečini vojake, služkinje in otročad, torej najpreprostejše občinstvo, ki je navdušeno sledilo «novi umetnosti« in rado pustilo lutkarju na krožniku kak krajcar. V tem času pa so drugod delovala lutkovna gledališča, ki so bila že na visoki umetniški ravni, tako na primer lutkovno gledališče dr. Veselega na Češkem, lutkovni gledališči v Muen-chenu Baden-Badenu in drugod. Da smo si tudi mi prisvojili »manjšega brata gledališke umetnosti«, gre zasluga Solkancu akademskemu slikarju Milanu Klemenčiču. Milan Klemenčič se je rodil v Solkanu leta 1875 in se že v otroških letih seznanil z lutkovnim gledališčem. £Rerez Češkoslovaške filmske ustvarjalnosti eg velike ^Husitske trilogije* Zelo uspeli tudi risani filmi h ima v in cjo- s5i.H-a'imivn bi ■ H H '*i vr-to ;-“i vo,v let m več C*10brtZUltalov1’fdolo^ili ..J■ ,0v. Brčz. ,V‘V Sk:lv Rudijih N. .nekda nJega Pa '■lik'1 Pro!? s -V - iz- .‘»VjHov ,°P‘tu u,.t„ H'1 Po'kakrčn< S v vsph H ' ot Hs n Vr°Pe. a N S of,pn° t* H«. teSat* -- . :Ev-ropska ■» rHilHaj dm!la Ul tllh, lh J dohršU «SNh >°* če- n> raz- po- V «ov ‘ se j asu- Te- tA L.We v‘Jen, m , h i *a fii■ b,1° XX« bil. , “Jon ‘V'>(J'eRa Progra-‘ti . st,val T.e*a nje in delo Jana Husa, češkega Lutra, sredina, ki je iz nje izšel, in razlogi, zaradi katerih se je pojavil v takratni Češki. Drugi del trilogije govori o borbi Hu-sovih naslednikov z Janom 2)išk,0 rta Č*1U, o borbi, »i jt, je ta vodil za neodvisnost Svoje dežele proti Vatikanu in proti cerkvenim ter posvetnim fevdalcem. Ta drugi del je že tudi posnet in ga bodo v kratkem prikazovali. ((Husitsko trilogijo« režira Otokar Vavra, e-den najbolj znanili čeških Režiserjev. Vloga Jana Zi-ške je bila dodeljena igralcu Zdeneku Stepaneku. kateri nastopa v njej tudi v ostalih filmih trilogije. Film je bil” posnet v barvah in predstavlja sijajen prikaz č*s» m idej) ki -jih obrav-, nav» CtJkbilovalka Iilmska industrija pa je še pred fil- mom neka) Janu Husu izdelala želo dobrih in P°- la za- SSS ‘Š. S*' do- *Jim Heh. ttak°MSim ^ ž*le membnih filmskih dal. Leta 194(> 'je' Ofokftr VavrS režiral zgodovinsko dramo ((Dijak prosjak«, zatem 1. 1947 film o psihologiji, mladih ljudi, ki nosi n-slov »Slutnja«. Leta JU48 je po/oma-fit Karla Cepka iidilal film «KraRatil», nato še isto le-film «Molčeča barikada«, ki govori o preški vsta-•ji v času druge svetovne vojne. Poleg Vavre je treba o* meniti še režiserja Krško in njegov film «Iz mojega življenja«. Gre za delu, V katerem se prikazuje umetniški razvoj velikega češkega skladatelja Smetane. Pretežni del filma je, se razume, posvečen glasbi. Potem bi imenovali že neki tretji film. ki dokazuje, kako češki režiserji radi zajemajo svojo snov iz kulturne in politične preteklosti svoje dežele. Tako je režiser Karel Stekly, znan po svojih socialnih filmih »Sirena«, ki je leta 1947 prejel v Benetkah nagrado, in «Ana proletarka«, posnel po delu J. K. Tyla, pionirja češkega teatra v 19. stoletju, film z naslovom «Gajdaš iz Stra-konic«. To je nekaj povsem drugega od tega, kar je Stekly doslej delal. Film je namreč zgodba o nekem češkem. potujočem godcu ter o njegovih doživljajih v neki deželi Daljnega vzhoda. Tudi kar zadeva sodobnejše teme, bi ne mogli reči, da bi te v filmu ne bile obdelane. Vendar se navzlic temu zdi, kot bi si realizem v češkem filmu še ne bil pridobil domovinske pravice. Začeli so s snemanjem kratkih humorističnih filmov, • ki so pri občinstvu naleteli na zelo dober sprejem. Zraven njih zavzemajo v češkem filmu pomembno mesto tudi filmi iz kmečkega življenja kot so «Fro-na» in ((Plamteči dnevi«. Zanimiv je tudi film »Moj prijatelj Fabijan«, ki prikazuje cigane, ki od nomadov postanejo tovarniški delavci. .... —.. ■ • Toda v češki filmski tvornosti obstaja še neko področje, ki bi bilo krivično, da ga ne omenimo. Mislimo s tem na področje lutkovnega in risanega filma. Jiri Trnka je pred kratkim dokončal svoj tretji film o Svejku z lutkami. Velik u-speh je dosegel s svojim filmom «Pot v prazgodovino« režiser Karti Zeman, saj je ta film prejel priznanje tudi v Benetkah. Film je kombinacija lutkovnega in risanega filma. Na področju risanega filma lahko med u-spelimi deli imenujemo še ((Pustolovščine Tutu in Minete«, ki je bil posnet po knjigi Josepha Capka (Brata Karla Capka), ki nosi naslov #Zgodba o psu in mački« in ki jo je posvetil svoji hčerki Alenki. Ta knjiga je bila po vojni objavljena kot zbirka pripovedk v spomin Josephu Capku, ki so ga nacisti v nekem taborišču ubili. Film sestoji iz šestih epizod. V tem kratkem orisu seveda ni bilo mogoče zajeti vseh storitev ter uspehov, kakor tudi ne vseh napak in neuspelih poizkusov, do kakršnih je prišlo v tej desetletni povojni dejavnosti na področju filmskega u-stvarjanja v Češkoslovaški. Kljub temu pa moremo na osnovi prikazanega sklepati, da predstavlja češka kinematografija danes enega najbolj zanimivih ter aktivnih področij tovrstne dejavnosti v Evropi. V Gorico je namreč prihajal vsako drugo leto s svojimi lutkami italijanski lutkar Reccardini in njegove lutke SO malega Klemenčiča tako očarale, da si ni dal miru, dokler se ni seznanil z grbavim slugo, ki je čistil in pripravljal oder in lutke za predstavo. Z vsemi svojimi sredstvi — priboljški, sladkarijami in pečenim kostanjem — si je pridobil naklonjenost grbavca, ki mu je dovolil globlji vpogled v lutkovni oder »za kulisami«. V času Klemenčičevih študijev na akademiji v Muen-chenu, kjer je študiral scenografijo, je tam delovalo Schmidovo lutkovno gledališče in lutkovna umetnost ga je pritegnila še z večjo silo. Pozneje je Klemenčič dobil službo sodnega oficiala v Ajdovščini. Toda vsako ie-to je obiskoval Muenchen in muenchensko lutkovno gledališče. Od leta 1908 se je poleg omenjenega Schmidovega lutkovnega gledališča pojavilo v Muenchenu tudi ((Umetniško lutkovno gledališče«, ki so ga osnovali in v njem delovali znani kulturni delavci in ki ga je vodil Paul Brann. Obiski tega gledališča, ki je dajalo visoko kvalitetne umetniške predstave, so Klemenčiču dali pobudo, da se je lotil dela in nam ustvaril prvo slovensko lutkovno gledališče. Ko skoraj enole -nih pripravah je 22. decembra 1910 dal prvo predstavo. Bil je to »Mrtvec v rdečem plašču«, ki ga je ml prevedel iz italijanščine. Prvi predstavi so sledile še številne Poccijeve komedije. Ker je uredil lutkovno gledališče kar na svojem domu, je igral s komaj 10 cm visokimi lutkami. Pri tem so mu pomagali še njegova žena Pepca, znani slovenski slikar Veno Pilon in njegova sestra, ki so zato prvi slovenski lutkarji. Namen tega lutkovnega gledališča je bil predvsem zbuditi zanimanje za to umetnost med našo javnostjo. Prišla Je prva svetovna vojna, ki je prekinila začeto delo. Po komaj končam vojni je lemenKčič, ki je živel kot begunec v Domžalah," začel skupno z dr. Ivanom Lahom širšo akcijo za ustanovitev lutkovnega gledališča, ki naj bi bilo namenjeno predvsem mladini in seveda programsko primerno tudi za odrasle. Kmalu se jima je pridružil 'u-di Tone Gaspari. Ljubljanski gledališki konzorcij je dal na razpolago potrebna finančna sredstva. Lutke ie umetniško izdelal Klemenčič sam, ki jih je že za prvo predstavo imel več kot 60. Lutke, oder z odprtino 70 x 140, dekoracije, rekvizite in vse ostale potrebščine je izdelal v svoji delavnici v Domžalah. Zaveso pa mu je naslikal slovenski slikar Ivan Vavpotič. 20 ia-nuarja 1920 je bila v dvorani Mestnega doma v Ljubljani prva predstava prvega lutkovnega gledališča v Jugoslaviji. Prvi igralci na tej lutkovni predstavi so bili: Tinca Kordanova, Kri- sta Cubejeva, Milan Klemenčič, njegov sin Savo in Milenko Doberlet Za glasbeno spremljavo te in na- daljnjih iger je skrbel med narodnoosvobodilno vojno padli slovenski pesnik Miran Jarc, ki se mu je pozneje pridružil še pianist Lavrenčič, Kritiki Bevk, dr. Karel Dobida ip Boris Orel so z veseljem pozdravili prvo slovensko lutkovno gledališče. Zaradi nerazumevanja in brezbrižnosti tedanjih prosvetnih oblasti in zaradi odpovedi dvorane so . moram lutke točno ob peti obletnici ustanovitve, 20. januarja 1924, prenehati z delom. V tem času pa je Klemenčičev lutkovni oder dal že 105 predstav. Povsem razumljivo je, da je ta udarec Klemenčiča hudo prizadel in se je zato začasno odrekel lutkarstvu. Lutke, ki se jih je medtem nabralo že 120, in ostale rekvizite je odkupilo žensko telovadno društvo »Atena«. ki je priredilo nekaj predstav, nato je vse to dragoceno Klemenčičevo delo končalo v neki kleti, kjer so jih našli italijanski vojaki za časa okupacije in jih uničili. Prej smo rekli, da se je Klemenčič- odpovedal lutkarstvu le začasno. Zato si je nekaj let potem, ko je njegovo prvo lutkovno gledališče bilo prisiljeno na molk, izdelal nov oder z malimi 10 - centimetrskimi lutkami. O tem in o nadalj- njem razvoju lutkovnega o-dra pa morda kaj več kdaj pozneje. MARSIC Teden japonskeqe fi mi v Rimu Od 12. do Ig. t.m. bodo v Rimu organizirali »Teden japonskega filma«. Prireditvi bo prisostvovala tudi posebna japonska delegacija, ki jo vodi predsednik japonskega združenja filmskih proizvajalcev Fusao Koba.vashi. Med »tednom«, ki ga organizirata združenje japonskih filmskih proizvajalcev ter »Unitalia Film« cb sodelovanju sindikata italijanskih kinematografskih novinarjev, bodo v dvorani »Ar-chimede« predvajali sedem letošnjih japonskih filmov. IZŠLA je tretja knjiga zbirke BENJAMIN PLATI THOMAS: Abraham Lincoln Slovenski knjižni zavod je lani svojim knjižnim zbirkam dodal posebno zbirko-z naslovom «Bios». To zbirko je založba namenila tistim bralcem, ki žele obogatiti svoje znanje in svojo knjižnico izpopolniti s knjigami poučne vsebine in trajne vrednosti. Tako so v programu zbirke «Bios» življenjepisi slavnih domačih in tujih ljudi, pisateljev, umetnikov, državnikov, memoarski spisi, potopisi, zgodovinske monografije in druga podobna dela, ki razširjajo m poglabljajo poglede v človekovo življenje. V tej zbirki je na pr. izšla knjiga o skladatelju Davorinu Jenku, nadalje knjiga Tiborja Mendeja o Burmi. Zdaj pa je izšla, — sicer nekoliko z zamudo, ker spada še v okvir lanskoletne serije, — knjiga o velikem ameriškem državniku Abrahamu Lincolnu. Napisal jo je ameriški književnik in publicist Benjamin Platt Thomas in sodi med najboljša dela o Lincolnu, kar jih je v zadnjih desetletjih izšlo o tem velikem sinu Amerike. Benjamin Platt Thomas je vse svoje življenje posvetil proučevanju Lincolna in je o njem napisal že pet knjig od njih je ta, ki smo jo zdaj dobili v slovenščini, r.ajbolj popolna. Vsaj tako sodi ameriška kritika. Zajetno delo, ki je izšlo v slovenščini na 500 straneh, ni roman. Toda kljub temu se delo epo bere. Avtorjevo pripovedovanje je zanimivo, izredno živahno polno opisov svojevrstn h rogodkov in noživetij Ah, »lama Lin čolna in opisov :,oa ljudi k' so bili z njim neposredno v zvezi. V dvajsetih poglavjih pa pi«nr.»j' ne opisuje sama razgibane življenjske poti samoniklega ameriškega politika in slavnega predsedmka, ki je utrdil e-notnost Združeno držav A-meriae, temveč ti.ai dobršen koi nmtriške /go ljv.:.e 19. stoletja, torej časa, ki je bil eden najbolj razgibanih v amerišk- zgodovini. Razgibano obdobje secesijske vojne so slovenski bralci spoznali že iz raznih romanov (na pr. iz romana »V vrtincu«) Vendar nam knjiga o Lincolnu obdela obdobje amerške zgodovine z vsemi ekonomskimi in političnimi silnicami, . na dokumentaren način prikaže nemirni čas ameriškega kontinenta in razkrije vsa dogajanja ter vsa ozadja, ki so privedla do državljanske vojne, na drugi strani pa tako mečno vplivala na miselnost ameriškega Človeka. Ob vsem tem pa bralec spozna življenjsko pot Lincolna, njegovo prizadevanje za ureditev ameriške družbe, za osvoboditev črncev, ustvaritev enakosti vseh državljanov, vzpostavitev človečanskih pravic, za demokratično ureditev države in za pravičen mir v državljanski vojni. Tako predstavlja knjiga o Lincolnu zanimivo in tehtno napisano delo o Lincolnu, obenem pa drago- cen prispevek k spoznavanju ameriške zgodovine. Knjiga o Lincolnu bo prav gotovo zanimiva tudi za slovenske bralce. Vendar pa je vprašanje, kako ho snov, ki je nršemu človeku vendarle tuja — posebnn razne podrobnosti iz ameriške zgodovine in političnega življenja — mogla pritegnili naše bralce. Kljub temu, da bo knjiga, ki precej podrobno opisuje zgodovino ameriškega kontinenta, vendarle prav prišla mnogim, je vendarle vprašanje, če bo le tako koristila, kot izdajatelji pričakujejo oziroma so pričakovali. Posebej je omeniti res o-kusno in skrbno opremo knjige, ki je izšla vezana v polusnje in na finem, belem papirju, želeti bi bilo le, da bi še kako drugo delo. morda še zanimivejše za široki krog bralcev, bilo v pogledu opreme tako žlahtno. Sl. Ru. svobodijo tujega varuštva, na drugi strani pa jih spodjeda tudi ameriška konkurenca, ki se je prai> tako polakomnila tamkajšnjih bogatih petrolejskih ležišč in ki je Anglijo praktično že iztisnila iz Perzije. V tem položaju je angleška politika očitno usmerjena v dvoje: na eni strani zapirati emancipacijo domačih narodov, na drugi strani poskušati doseči nekak modus vivendi z Ameriko. Oboje se doslej m posrečilo, zlasti odkar so se na Srednjem vzhodu pojavile države, ki so se že p zadostni meri otresle tujega varuštva, da lahko vodijo povsem svojo, neodvisno politiko. Med temi državami prednjači E-gipt, pridružuje pa se mu tudi Sirija. Ce napoveduje Glub-bova odstavitev podoben razvoj tudi « Jordanu, je zaskrbljenost za pozicije angleškega imperializma kar upravičena- Za osvetlitev položaja lahko navedemo še dva značilna dokumenta. Prvi je izjava an-gleikega ministra Nuttinga, da re Anglija na noben način ne bo odpovedala svojim petrolejskim koristim na Srednjem vzhodu. Tu je Nutting zelo jasno povedal, kje Angleže čevelj žuli in kaj se skriva za riznimi lepimi besedami, s katerimi se ustanavljajo vojaška zavezništva pred neobstoječo zunanjo nevarnostjo (nevarnost, za angleške petrolejske koristi namreč, pa je seveda osvobodilno gibanje arabskih narodov in še ameriška konkurenca). Drugi dokument je pismo, ki ga je Glubb poslal londonskemu «Timesu» in v katerem v zaključku priporoča, naj bi politika proti Jordanu ne bila prevet uenergič-nas. Glubb namreč razlaga, da je v interesu jordanskega kralja, da ostane v dobrih odnosih z Anglijo in se ne veže preveč z ostalimi arabskimi državami (ki so mu nmd drugim obljubile izdatno finančno pomot v nadomestilo za morebitno izgubo angleške pomoči), ker da je revolucionarni režim v Egiptu repubti-konsko usmerjen in torej nasproten vsaki monarhiji in ker l ičijo kralja Huseina od Saudske Arabije dinastične razprtije. To pismo namreč lepo kuže sredstva, s katerimi se pomagajo vzdrževati angleške »petrolejske koristi«. Ce pa ta sredstva, ki se naslanjajo na staroslavni izrek »divide et irnpera«, odpovedo, to v rezervi tudi druga, bolj »prepričljiva«. Tako v Londonu že grozijo z vojaštvom, ki je na Cipru (pred meseci so tja poslali ojačenja prav zaradi položaja v Jordanu, ko ta ni hotel pristopiti k bagdadskemu paktu). Skratka, grožnja s surovo silo — vse v obrambo »petrolejskih kori-sfi*z pardon, varnosti in stabilnosti na Srednjem vzhodu. Po podobnem sredstvu so Angleži posegli na Cipru, kjer so predvčerajšnjim deponirali nadškofa Mokariosa in še štiri cerkvene dostojanstvenike, ker so podpirali gibanje za priključitev Cipra h Grčiji v skladu z željo, ki jo je prebivalstvo že takoj po vojni izrazilo s plebiscitom. Tudi to jt bilo potrebno zaradi varnosti, reda, stabilnosti itd. — dejansko pa zaradi važnega vojaškega oporišča, tem važnejšega po angleškem umiku s suežkega področja v Egiptu. To pa je popolnoma prav tudi zv tiste, ki se sicer tako pobožno razburjajo, če na primer v Jugoslaviji kaznujejo nekega nadškofa za njegove ustaške zločine . .. Vse kaže, da se je angleška vlada v zagati, v katero so zašle njene imperialne pozici-ir, odločila za krajšo pot. Toda te lahko ta pot za nekaj časa ohrani te pozicije, petrolejske in druge koristi, je pa obenem zelo nevarna, ker povzroča nadaljnjo napetost na področju, ki je že tako dovolj vznemirjeno — nevarna pa je tudi za same pobudnike in izvrševalce, ker jasno kaže, kdo povzroča napetost. Svetovne- (Nadaljevanje na 5. strani) Salumiiicio Viennese TRST - Aquilinia (začasni telef. 95-898) SE PRIPOROČA za sledeče proizvode: HRENOVKE ORIGINALNE (FRANKFURTER) KRANJSKE KLOBASE «PRAŠKE» ŠUNKE SLANINA IN DRU80 PREKAJENO MESO TRGOVCII Poslužujte se naših proizvodov, ki so najboljše vrste TAKOJŠNJA DOSTAVA v mestu in na podeželju VmI produkti * ni umi tir in Vienne-pte ho opremljeni k » » K Č W X A A C H « „Ei ussarB“ • v IC TRST - UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKR1TEUA TRGA) VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- ‘ •"1T'-:,r= MACIM PRŠUTOM. ----- JI, 0111« URADNIH PODATKIH povečana brezposelnost med mladino V januarju skoro tisoč brezposelnih vajencev več kot v decembru. Skupno je zabe- ležil urad za delo v januarju več kot 7 tisoč brezposelnih mladincev in mladink Najnovejši uradni podatki o brezposelnosti, katero ugotavlja urad za delo, govore, da se je brezposelnost v januarju tega leta ponovno izredno močno povečala in da se je istočasno izredno zaostrilo vprašanje brezposelne mladine. decembra prete- V januarju se tako urad za delo zabeležil skupno 21.163 brezposelnih oseb in kar 2.233 oseb več kot v decembru 1955. Uradna statistika ne upošteva posebej vseh mladih brezposelnih (izpod 2Q let) in se nanaša samo na vajence. Teh pa je bilo 20. januarja brezposelnih 2.917 — skoro tisoč več kot 20, klega leta. Značilno ie, da je bilo največ vajencev brezposelnih v industriji in to kar 1.519, kateri sledi v trgovini 661 in uradniki 533. Izredno visok odstotek brezposelnih vajencev y industriji predstavlja zelo resen opomin, saj ugotavljajo uradna poročila tržaške industrijske, trgovinske in kmetijske zbornice, da prav sedaj preživlja velika tržaška ladjedelniška industrija ugodno svetovno konjunkturo in bi pričakovali, da bodo obrati CRDA, ILVA itd. prav sedaj sprejeli večje število vajencev, da si zagoto- Na proslavi praznika žena Gojenci baletne šole SNG predvajajo balet čitank iz Verdijeve opere »Traviata* Skupina pionirjev iz Skorklje in Rojana Je sodelovala na proslavi z enodejanko (Nogometna žoga* Mlada Tatjana Prinčič je skupaj s pionirji iz Rojana in Skorklje recitirala »Kupite rožice* ve kvalificirano visoko - sposobno delovno silo. Do tega, kot vidimo, ni prišlo in beleži prav industrija največje število brezposelnih vajencev. Visoka številka brezposelnih vajencev v trgovskih obratih različnih strok ne preseneča, saj je znano, da preživlja tržaška trgovina na drobno in na veliko hudo krizo, kar tudi pavzroča, da le s težavo najdejo delo vsi tisti, ki bi hoteli priti do dela. Pri teh podatkih pa je treba upoštevati tudi vajence zaposlene v pomorstvu, saj so ladje v zgodovini Trsta vedno bile važen faktor zaposlitve. V januarju je bilo vkrcanih kot vajenci le 62 mladincev, kar je izredno nizko število in kar seveda povzroča večji dotok v ostale poklice. Število brezposelnih vajencev, pa še ne vsebuje dokončne številke vseh mladincev. Uradni podatki so sicer zelo skopi, vendar omenjajo tudi druge kategorije. Tako prvič objavlja urad za delo, da je bilo 2Q januarja brezposelnih 1.170 oseb izpod 21. letom in drugih oseb, ki iščejo prvo zaposlitev. Razumljivo je, da je bila med temi osebami velika večina mladih ljudi, saj so zelo redki starejši ljudje, ki iščejo prvo zaposlitev. Poleg tega' je bilo 20. januarja 1956 kar 2.161 deklet - gospodinj, ki so bile vpisane na uradu za delo, ker so iskale prvo zaposlitev. Razumljivo je, da je tudi med temi dekleti velika večina brezposelnih mladink. Skupno število brezposelnih mladink in mladincev, ki ga dobimo na osnovi teh podatkov in ki presega sedem tisoč, pa še vedno ni popolno. U-radna statistika namreč ne upošteva posebej tistih mladincev in mladink, ki so bili že zaposleni in ki so zaposlitev iz kakršnega koli razloga izgubili. Ni pa dvoma, da to število ni nizko. Se mnogo višje pa je število mladincev in mladink, ki iščejo prvo zaposlitev, pa se na uradu za delo sploh niso javili. To je razumljivo, saj urad za delo le v redkih primerih preskrbi zaposlitev, katero morajo iskati mladi ljudje sami, odnosno jo iščejo njih starši. Xo število je ne- dvomno zela visoko, čeprav ga ni mogoče statistično ugotoviti. Končno pa je treba pri pojavu mladinske brezposelnosti še upoštevati izseljevanje, ki zajema v zadnjih letih v vedno večjem obsegu prav mlade delavce in delno tudi delavke. Brezposelnost je torej v resnici mnogo večja, saj se je v zadnjih letih izselilo mnogo mladih delavcev. Ponovno povečanje brezposelnosti mladine, mora predstavljati za yse odgovorne kroge resen opomin, saj govori, da ostaja stalno več tržaške mladine brez vsake možnosti za zaposlitev in izgublja vero v bodočnost. FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Gronchi v Amerik Tudi filatelisti so proslavili z novimi znaml letnico rojstva velikega skladatelja W. A. "° j Fiacenza). V I,d“*tl#0yiij :» začela revija Vedno teže dobe mladinci zaposlitev, kar vodi do povečanja brezposelnosti mladine in ji jemlje vero v bodočnost Italijanska poštna uprava je pretekli teden praznovala precej velik dogodek. Predsednik republike Gronchi je odpotoval z letalom v Združene države Amerike in v Kanado, Ob tej priliki so izdali pretiskano letalsko znamko za 50 lir lilaste barve. Znamka ima nominalno vrednost 120 lir in primesen napis o potovanju predsednika republike. V veljavi bo ostala do konca leta. Ves glasbeni svet je v januarju proslavljal dvestoletnico rojstva velikega avctrij-skega skladatelja W. A. Mozarta. Tak dogodek ni mogel mimo avstrijske poštne uprave, ki je izdala prav lično izdelano znamko za 2,40 šilinga, na kateri je reproduciran slavni umetnikov portret, ki ga je napravil slikar Josef Lange. Tudi Zapadna Nemčija se je spomnila z znamko za 10 pfenigov na čast Heinrichu von BOGOMIR MAGAJNA: «0 LEPEM VEDENJU* Zakaj naj bi v vlaku prostor starejšemu? Človeku, ki se vrata in dosti zna lepo vesti, se dosti raje odpirajo vsa bolj uspešno izvrši svojo življenjsko nalogo Lepo vedenje ni samo domena mladine, ampak vsakega človeka, ki se zaveda svojega jaza. Zato bi bilo mogoče pisati tudi članek: Otrok in lepo vedenje — ali Gospodinja in lepo vedenje — ali Sef in lepo vedenje — itd., itd. Da sem se odločil za zgornji naslov, pa je vzrok prav ta, ker je izšlo mnogo člankov, ki napadajo prav mladino zaradi slabega vedenja, ne da ;bi pri tem vsaj omenjali, da je taka mladina pri nas v veliki manjšini. Vsak človek je nekako e-goistično zastavljen. Da lahko vstopi na višjo stopnjo srčne kulture, ki je tesno povezana z lepim vedenjem, je odvisno od cele vrste vzrokov, predvsem od ožjega okolja, od vzgoje doma in od vzgoje v šoli. Mladina je dosti bolj dostopna za pravo besedo in pravo pobudo, toda dostikrat ni take besede in pobude od nikoder. Mladinec enostavno ne ve, kako se je treba vesti in zakaj se je treba lepo ve-, ki ji je pade) na tla, kar se sti, ker mu tega nihče ni; ne sme, ker bi jo moral le; razodel, ne doma, ne v šoli. j vljudno opozoriti, ali, ki jo bo' V konviktu, kjer sem stano-1 pustil na obcestnem hodniku val kot gimnazijec, je bilo ob-l na levi strani ceste na svoji vezno preštudirati knjigo o le. I desnici, kar se ne sme, ker pem vedenju. Menim, da bi morala vsaka šola žrtvovati vsaj uro na teden za študij o lepem vedenju, da bi morali vzgojitelji napisati primerne učbenike tako za osnovno šolo kot za višje srednje šole. To bi bilo neizmerne koristi za vsakega, najsi živi v domovini, še bolj pa. če gre za enim ali drugim poklicem, za eno ali drugo funkcijo, v tujino. Človeku, ki se zna lepo vesti, se dosti raje odpirajo vrata vsepovsod, tak človek tudi dosti bolj z uspehom izvrši nalogo, kot bi jo sicer, najsi bo ta naloga kulturnega, političnega ali gospodarskega značaja. Mislite si samo šport-nika-tekmovalca, ki bo nekje v Buenos Airesu ali v Parizu pobral darpi žepni robček, ZANIMIVOSTI IZ PRIRODOPISA Polž je močna žival mora dama skakati s pločnika na cesto, ali če jo bo «vljudno» pustil po stopnicah, da gre pred njim navzgor, kar se ne sme, dasi ji mora sicer povsod dajati prednost, ki si bo prižgal cigareto na slavnostni večerji, preden 'je večerja končana, ki bo kadil pri mizi, če je za to določen poseben prostor, ki bo poljubljal damam roke v krajih, kje ■ to ni običaj, ki bo povabljen sedel k pogrnjeni mi-Zi, preden sedejo žene, ki si bo pri mizi sam izbral naj-častnejši prostor, ki bo med jedjo cmokal, si vrtal zobe z zobotrebci, si kar sam nalival pijače v svoj kozarec, ki bo pri usekovanju zatrobil kot trobenta, ki bo hotel imeti pri mizi sam skoraj vso besedo in bo pri tem celo na vse pretege hvalil samega sebe in udrihal po drugih, ki bo pripravljen izreči celo ne- Cudili se boste čei, kakšno moč neki ima polž? No, pre-čilajte do konca! Francoski naravoslovec Jean Cadar je pred kratkim izdal knjigo, ki na 400 straneh govori samo o polžih. Odkril je, da so se polži pojavili na zemlji približno takrat kot človek in da so še pred začetkom terciarja prišli iz Azije po suhi poti. Verjetno so potovali več sto let, preden so jiremagali alajske gore. Kakor ugotavlja Jean Cadar, se lahko polž premakne za 1 centimeter v 1. minutah. Razen tega preživi ta žival vso zimo m še precejšnji del poletja v spanju. Polž je največji fakir v gla-dovanju. Ugotovili so, da lahko brez kakršnekoli hrane preživi tri leta. Ob edinem zobu ima polž na jeziku 25.600 drobnih ostrih izrastkov, s katerimi lahko grize papir, kredo in tudi les. Ze marsikateremu naravoslovca se je zgodilo, da mu je. Ijenje polž pobegnil iz dobro zaprte [svetu. lesene škatle — pregrizel jo je Jean Cadar je ugotovil, da so polži tudi pevci. Poleti lahke po obilnem dežju slišimo v gozdu tisoče in tisoče polžev, ki se oglašajo tako, da odpirajo in zapirajo usta ter pri tem dajejo glasove, podobne žvižganju in prasketanju. Polž ima zelo dobra pljuča. Prt izdihavanju spusti toliko sape da lahko z njo zamaje plamen srednjedebele sveče. Polž se tudi nikoli ne. more porezati. Po noževi ostrini se lahko sprehaja, kolikor ga je volja, pa se mu ne bo nič zgodilo. In navsezadnje — polž je pravo čudo moči. Jean Cadar pravi, da lahko polž vleče za sabo tovor, ki je dve sto krat težji od njega. Vpregel je polža v vpziček-igračko, na kate. ram je bilo sto polžev. Ta govor je mali slinavec povlekel tako spretno, kot bi vse živ-prevažal vozičke po Veliki zajec in mali zajček Veliki zajec in mali zajček. Veliki zajec ima velika ušesa, mali zajček pa majhna. Sedita v zelju. Veliki zajec gloda veliko glavo zelja. Mali zajček grize majhno glavico. Pride lovec in ustreli: pif, Veliki zajec skoči; ho pa, ho-pa, a mali zajček skaklja: hop, hop — naravnost domov. Mama zajklja povleče velikega zajca za veliko uho, malega zajčka pa za majhno uho. Oba jokata. Veliki zajec toči velike solze, mali zajček pa tako drobne, da jih niti videti ni. Mati zajklja jima potem reče: «Ne jočita več. Velikega zajca bom povila z veliko ruto, I štora majhnega pa z majhno ruto. Potem bo veliki zajec legel v veliko posteljo, mali zajček pa v posteljico«. Tako je tudi bilo in potem sta bila veliki zajec in mali zajček potolažena. Slano šalo ali žaljivko o svoji domovini itd., itd. Taki primeri gredo v stotine in tisoče a tež vo zameriš človeku, ki o njih še nikoli ni slišal. V dobi dekadence smo skušali ovreči premnogo pravil lepe ga vedenja, češ, naj se člove’-ravna po svoji svobodni volji naj se kaže povsod tak, kot je sam doma. Res, nekatere dobe so imele v pravilih lepega vedenja premnogo preti ranih stvari, ki so upravičeno šle v pozabo. Bliža se čas ko bodo šli v pozabo zadnji cilindri, zadnji fraki, visoki trdi ovratniki, kar je prav, toda vselej bo družba zahtevala da prideš k njeni mizi čist, čisto in okusno napravljen, da ne boš med obedom klatil takih kvant, ki vzamejo vsem tek in silijo želodec na bruhanje, čeprav bo sicer družba primerno in o pravem času povedano šalo rada poslušala. Treba je vedeti, da marsikdaj prav pri pogrnjeni mizi hitreje kot pri ' konfe-lenčni mizi uspeš s tem ah onim predlogom ali nalogo, če postaneš vsem okoli sebe prijeten. Slišiš mladinca, ki pravi: «Zakaj naj bi jaz prepustil svoj prostor v vlaku starejšemu. saj sem prav zaradi pro-pnšel pol ure poprej, pa naj bi starejši prišel popre ]». Kai pogostoma vidiš kako pridrvi mladina iz šole na vlak, zasede bliskovito prostore in pusti zraven sebe stati stare žene in može. morda celo mater z dojencem, če je v kupeju za matere in otroke zmanjkalo prostora. Niti enkrat nisem videl, da bi starejši nagnal mladinca z njegovega prostora, ampak je potrpežl ivo stal poleg. Treba je v šoli ali doma v družini’ pojasniti mladincem, zakaj je pravilno, če prepuste prostor starejšim. Prvi vzrok je etični, saj je skoraj vsak stari človek izvršil v življenju mnogo težkih nalog, preživel stotine in stotine grenkih in bridkih ur, stotine težkih u-darcev, pa ga je treba zato ceniti bolj kot samega sebe. Drugi in poglavitni vzrok pa je zdravstveni. Treba je vedeti, da n. pr. zalije kri mišico mlademu človeku trikrat do šestkrat hitreje v istem času kot staremu, da se torej pri mladem človeku snovi, ki nastajajo zaradi napora, dosti hitreje čistijo iz organizma kot pri starem, da zaradi tega mladinec dosti . laže prenaša fizični napor. Treba je vedeti, da je pri starih poapneva-rje ožilja dosti bolj razvito, da bolehajo mnogi za previsokim krvnim pritiskom ali za sladkorno boleznijo, za omoticami itd., da je žena, ki stoji poleg tebe, verjetno že večkrat rodila, da ima morda ze. lo razširjene žile na nogah itd. Vse take stvari pospešujejo utrujenost. Kot študentu mi ni bilo nič stati dve sto km ob oknu v vlaku in občudovati pokraune. ki so brzele je stoja na tako dolgi vožnji prava telesna muka, kai šele mimo. Za starejšega človeka za mater, ki drži dojenca v svojem naročju. Natečaj za razstavo otroških risb Tudi letos je ENAL razpisal natečaj za pokrajinsko razstavo otroških risb. Natečaj predvideva tri različne kategorije in to; otroke, ki posečajo osnovne šole; dijake prvih dveh razredov nižjih gimnazij in strokovnih šol ter tečajev in otroke, ki posečajo otroške vrtce. Risbe so lahko napravljene s svinčniki, barvicami, v akvarelu itd. ter morajo biti za prve dve kategorije predložene v formatu 20 X 30 cm, za otroke tretje kategorije pa 10 x 15 cm. Izbrane risbe bodo nato razstavljene v neki umetniški galeriji ter nagt-ajene. Posebna komisija bo tudi izbrala risbe za 5. nacionalno razstavo, kjer pa pridejo v poštev samo učenci osnovnih šol. Stephanu, utemeljitelju »svetovne poštne zveze*. Njemu na čast je že pred vojno izšla posebna serija znamk. Poštni urad Organizacije združenih narodov je zadnje dni februarja izdal dve novi znamki, posvečeni »Mednarodni zvezi telekomunikacij (UIT). Znamki imata nominalno vrednost 3 in 8 centov in prikazujeta alegorijo službe PTT. Vsi se še prav dobro spominjamo znamk, ki so bile izdane za časa zadnje vojne za u-porabo na zasedenih ozemljih. Svet nima še miru in zato izidejo od časa do časa tii pa tam pretiskane zasedbene znamke. Egipt je tako sedaj izdal pretiskane znamke za zasedbeno ozemlje bivše Palestine, kjer taborijo že več let egiptovske čete, Znamke, ki so bile v ta namen izdane, so navadne egipčanske znamke s pre-tiskom «Palestina» v francoščini in arabščini. Vseh znamk je šestnajst. Kitajska poštna uprava se je povsem prilagodila sovjetski. Tako izdajajo na Kitajskem ob priliki raznih mednarodnih praznikov znamke, ki so slične sovjetskim in tistim, ki jih izdajajo v vzhodnoevropskih državah. Pred kratkim so na Kitajskem izdali propagandno serijo za kitajski petletni načrt. Serija je sestavljena iz devetih znamk, na katerih so natisnjene slike raznih gospodarskih objektov, k. so jih zgradili, ali ki jih mislijo zgraditi na Kitajskem. V Vzhodni Nemčiji bodo v kratkem vnovič odprli znamenito umetniško galerijo v Diesdenu. V tej galeriji je bilo pred vojno nekaj tisoč u-metnin priznanih umetnikov, od Nemcev do Italijanov. Nizozemcev in Francozov. Vojna je mnoge umetnine uničila, le. ta 1945 pa so sovjetske vojaške oblasti odpeljale precej teh umetnin v Sovjetsko zvezo Sedaj je Sovjetska zveza te umetnine vrnila, državna uprava v Vzhodni Nemčiji pa je palačo obnovila in poiskala izgubljene umetnine. Vseh pa niso našli, tako da bo nova galerija le majhen del predvojne. Da. bi propagirali obisk tega muzeja, so odprli v Vzhodnem Berlinu razstavo najbolj znanih del te galerije. Tudi poštna uprava je prisko. čila na pomoč ter izdala lično serijo znamk, na katerih so reproducirane nekatere slike, ki jih branijo v tej galeriji. Znamka za 5 pfenigov prikazuje »Portret mladega človeka* delo Alberta Dtirerja, znamka za 10 pfenigov »Čokoladno čašo* Jana Etienna Liotarda. znamka za 15 pfe-Trgov »Paža* Bernardina Pin-turicchia. znamka za 20 pfenigov «Rembrandt in SaskiF* Rembrandta, znamka za 40 pfenigov «Deklico, ki bere pismo* Jeana Vermeera in znamka za 70 pfenigov «Si- ksfinsko madono* Raffaella. Italijanska filatelistična revija «11 Collezionista Italia fi-latelica* si je v nekaj letih pridobila precejšen sloves ne samo v Italiji, ampak tudi v svetu. Urejena je precej dobro, prinaša novitete iz vsega sveta. Glavni delež pa odpade na študij italijanskih klasičnih znamk. Hvale vreden je način, kako se ta študij vrši. Nekateri krajši članki se objavljajo kar na straneh revije, druge razprave, ki so daljše, pa se objavljajo v sredinska prilogi, tako da se lahko odstrani, ne da bi pri tem revija kaj trpela. Giulio Bolaffi, urednik te revije in filatelistični trgovec objavlja že nekaj let razpravo o poštnih pečatih italijanskih vojvodin (»Ducatov* — Parma, barvne posnetke v * nem svetu zelo z"' j tigovca in ind“!lij,*iisj cea Burrusa o ita jj žavicah. Barvn' e!t j«j zelo posrečeni. no, do kakšne razlik', razvi*1 dandanes kljub ki barv in enak bile tiskane nos' ki so nakladah. NaraV^jja v razlika, pa klem stoletju, jj JYoV še zelo tega imajo klas barv»-‘ velike razlike v j tenkih. Te 'azl.lk „ih čutne pri sardulS,nljsi<: takozvane četrte ^ Takrat s« 1858-1862. po nekaj tisoč zn- p( šle, so imen« nekaj let po po nefcdj sOy nutne potrebe^. imenovana revi)3 e"V$ nih posnetkov ' zramk. Tako do vrednoto več odtenkov. _ Peter K hišna štef Peter je Prvii^ljf prvi razred. “ y ročil otrokom, ds slednji da:i P^’1 A* napisano ime nujejo, ulico : -m8'.. ladjo, ki je^ "/ 7.3 plovbo vi"*1 . filozof: . :p & »Prijatelj, kje 1 oče?* «Na ladji. *°. ljala*. je °dvrP «In tvoj de s( 1/1 i »Tudi na ladJY,!' ribe. Nastal je čoln in ded je »In tvoj Pra„jjl i »Z ladjo je , utonil*. .jgfli ■ »Kako se . ' ladjo?* vpraša ja. »Poglej, n.a„,e^ smrt vsi tvoj1 ^(6' nepremišljen S'1 ,t f «Ej. dragi f'10®.1" «g°v°r'*ie No, povej t*11’ mornar, tvoj oče?* n I* »Umrl je 1*P J ji postelji*- „ JF, »In drugi tv°Vf’ «Tudi tako. v stelji*, o- .tel” * «Kako je P° U , mornar, «da v vsak večer }eC tvoji r so vsi v postelji?* bel tre brada »'■ (i- Naročniki! KUPUJTE pri TV# ki oglašajo v našem listu! Ribarič Iv#11 THDjE 1MPORT VSEH VRST LESA IN jgl* TRST — ULICA F. CRISPI »4 " ULICA DELLE MILIZIE 1* " A POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI D* AVTOGARAŽA TRST-ROJAN — UL. MUHEHI ST. ? (jj0b' privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja Prostori za parkiranje avtomobilov 1® Ji I — -i rj motornih koles — Odprto tudi ponoči " fl))»iy Prevoz potnikov z °,e.B « I"11 1 bili na v* kraje, tu«*1 s • v- • Dopisi Iz naših krajev BOL) UNEC vrlm!adn|ih dnevih’ ko se ie začeli Hj ° zt>oljšalo, smo letos ,I, m na Poliu’ ki ie de in zaostalo zaradi hu- Poln« Zime' Caka nas še niivah *8 v vinogradih in doknadili j, b°m° lahko na" Km * smo zamudili. srcu k* Pa tar stisne P'i Dam’j gre na Polje. Zima vse .,',namree uničila skoraj ko sm In t0 Prav sedaj, Vzei; ° Se sp.et lotili in se za-sadov Za g°i'tev oljčnih na- pesek iBlnK3?*. kude zime nismo lju ko 30 Z ilelom na podi Y ,r Je ~ .spl<* začeli ii dek ^e Še VSe 2mrzl°- Tu' iašaico Pri Sradnji' nove vo-bee« , 0 zastala zaradi sla-bili brerzeme"a; več dni smo i9 zmrznil t ’ marsikomu Pa 'o V na s kr°mpir, saj je bi-stonini išem mrazu tudi 20 za J POd ničlo. Takega mra-0 verjetno nikjer drugje na našem področju, burja pa je razsajala, da je bila groza. Slišali smo, da bodo popravili pot v Drago. To bi bilo zelo potrebno in koristno, ker je pot v obupnem stanju. Sempolaj Minulo soboto smo imeli drugi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu. Učiteljstvo je obravnavalo o naj-boj perečih vzgojnih momentih, ki prihajajo v poštev za uspešen šolski napredek (red, točnost, natančnost, pomoč i. e.). Potrebno je, stalno nadziranje in zanimanje roditeljev za šolsko delo, starši so sicer pretežno dnevno zaposleni, a če želijo, da bi njihovi otroci čim bolje napredovali, morajo redno nadzorovati njihovo šolsko dejavnost in jim pomagati le v toliko, v kolikor sami ne zmorejo. Sestanka se je udeležilo o-krog polovica staršev šoloobveznih otrok, kar ni posebno razveseljiv pojav. Tudi imajo starši marsikaj na srcu in bi bilo splošno koristno, če bi to na sestanku povedali. Učiteljstvo bi jim bilo za to zelo hvaležno. * * # Prihodnjo nedeljo (18. t.m.) pride v šempolaj zastopnik Kmečke zveze, da bo sestavil prijave dohodkov po Vanoni-jevem zakonu, ki jih moramo predložiti davčni upravi do 31. t.m. Štednja zahteva, da ne trošimo vrednot po nepotrebnem. To bi bilo potrebno tudi pri javni razsvetljavi, ki je ob naravni svetlobi večkrat ni treba. S A L E, Ž Ker se oglašamo bolj redko, bomo danes poročali nekaj več. Predvsem smatramo za važno povedati nekaj o večernem kmetijskem tečaju, ki se je zaključil v sredo. Predavatelj dr. Baša nam je povedal kar in kolikor je v desetih OjNJUNl SEDEMDESETLETNICI Dve kraški korenini: toton Pertot in Franc Ferfolja ANTON PERTOT drujjjd dobrim tednom je v čionOB SWojceu, prijateljev in d9o q Pevskegti zbora P- d. I0.letn.ru1en,> praznoval svojo orežing00 Anton Pertot iz Na-V 50^ ~~ kamnolomi št. 3. % o 0 3. marca zvečer je hdpoin' Uorant društva veselo ,kjpr2cnje. Slavljenca je lr0; 1 AAjljrtj« f " ' ,r>,ehu 6pa društva in mu v ^"°8o >S8k članov ičtet še RMefnz, zdravja in sreče, lil 2a llc Pa se je leptf Mhia- 2 lepj?,020rnost tn voščila ter .besedami spodbujal Pozdravil predsednik ^prert°’„da bi nadaljevala in mi je pred leti vse uničila kuga«. «In na lov hodite še?« Ne samo upokojenec, prosvetni delavec in čebelar, Pertot je tudi dober lovec in član lovske sekcije v Nabrežini. eSeveda. Tudi če je mraz in burja, sneg ali dež. Letos sem ustrelil štiri zajce in porabil pet patronov. Le enega zajca sem dvakrat streljal, pa mi ni ušel«. Skoraj mu ne bi Verjeli, pa je res. Človek mu ne bi prisodil, da jih ima že 70 na ramenih. Se vedno je čil in duhovit. Ob koncu pogovora nam je zaupal svojo skrivnost: «Veš, ko gre človek v pokoj, ne sme v lenobo. Vedno mora migati, fizično in duševno«. * * * ■ Tri dni mlajši od Pertota pa je Franc Ferfolja iz Nabrežine — kamnolomi 26. Kaže, da je dober zrak v Nabrežini pri kamnolomih. Fer-fclja se je rodil kot sin številne družine v Vojščiči riti Krasu. Ze ko je bil otrok je okusil, kako je grenko -žij/fjer nje, saj je imel komaj šest let ko je šel od doma. Bil toun„do,,a*a v prosvetnem de- 9)U ju -’l”ijettl' Med prijetnim kram-cer j. ,n petjem je lep ve- ptuu D Tazumete, zakaj je PočQsti rosvetn° društvo tako ,e9a in° našega Pertotasta-fle9u a .neutrudnega prosvetno 8 auca. Na kratko bo-*n,toln,C!nsklb motorjih je nekaj let v več krajih pri sorodnikih, nato pa so ga poslali v Solkan, kjer se je izučil v mizarski stroki. Delal je v Bukovci, nato je služil vojsko, prišel v Trst, kjer je dobil službo v neki trgovini pohištva. Med vojno je moral spet v vojsko; vrnil se je kot invalid in dobil zaposlitev pri neki banki, dokler je niso zaprli. Dobro leto je bil brez d.ela, nato pa je bil 21 let službi pri neki zavarovalnici, dokler ni stopil v pokoj. S prihranki in odpravnino si ie s sinom pripravil čedno hišico in se preselil v Nabrežino, ker ga je pa£ še vedno mikal Kras. Pertotu in Ferfolji, ki sta zavedni in pravi kraški korenini, kličemo: «Se na mnoga leta!«. večerih mogel. Dotaknil se je vsake kmetijske veje in nam dal potrebna napotila za čimbolj donosno izkoriščanje zemlje. Iz vsega smo mogli spoznati ogromen gospodarski pomen naprednega kmetovanja in u-videti, da smo v marsičem v veliki zamudi. Če je to pri nas, ko si vendar .močno prizadevamo, da iz zemlje pridobimo čim več, toliko slabše je po drugih vaseh. Obisk tečaja je bil odličen; pri vsakemu predavanju je bilo navzočih več kot 50 poslušalcev, kar pomeni, da je imelo vsako gospodarstvo svojega člana. Tudi mladina je bila dobro zastopana. Take tečaje bi morali imeti vsako zimo in na daljši rok. Več gospodarjev je pričelo z izboljševanjem svojega gospodarstva pri pravilnem izhodišču — na senožeti. Tukaj je glavni vozel naprednega gospodarjenja po trajno veljavnem pravilu; več in dobre krme, več dobrega gnoja, večji in boljši pridelki. Seveda so zaradi zime odpadla mnoga iz-boljševalna dela in so šli mnogi načrti po vodi. Škodo imamo tudi na krompirju in pesi V četrtek so praznovale naše žene dan žena. V prijetnem razpoloženju so vse domače žene prebile večer v zavesti, da je sloga med ženami nujno potrebna zlasti v naši vasi, in to tembolj, ker zavzema žena v družbenem življenju vedno bolj važno mesto. Iz naše medsebojne politične borbe je žel uspeh le tretji ali tisti, ki se boji enotnosti delovnih ljudi. Skupnost žena na tem večeru je pokazala, da se one zavedajo kako potrebno je medsebojno razumevanje, strpnost in vzajemno sodelovanje. To vs; pozdravljamo. LONJER KATINA RA tujskem prometu v naši občini. Malokje so dam zanj tako ugodni pogoji kot pri nas. Kedka je prirodna lepota devinske obale in zanimanje tujcev zanjo naglo raste. Občina mora storiti, kar je v njeni moči, da ta promet čimbolj pospeši. Seveda ni to tako lahka in enostavna zade. va. ker zahteva sredstva, pravilno razumevanja za to gospodarsko postavko, ustrezno organizacijo. Zelo umesten je predlog glede ustanovitve turističnega društva, ki naj bi skrbelo za izvedbo vsega, kar ie v zvezi s turizmom. Prepotrebna pa je našemu gostinstvu strokovna vzgoja, ker so ti obrati na splošno tako pomanjkljivi, da ne odgovarjajo niti najosnovnejšim zahtevam gostov. Vse premalo se naši gostilničarji zavedajo, da je sodobni človek, naj je domačin ali tujec, vse nekaj diugega kot oni iz preteklosti. Ce nam je za napredek svojega obrata, ne smemo zahtevati, da bi se gost moral ravnati po naši želji in večkrat tudi komodnosti. Tukaj in tudi drugje bi moglo turistično društvo opraviti hvaležno nalogo in mnogo prispevati k pospešitvi tujskega, prometa. Pri širjenju miramarske ce. ste leti mnogo kamenja v nižino — v vinograde. Ne vemo, če je ta škoda res neizogibna in bi se ne dala preprečiti. Naše prosvetno društvo se zdaj marljivo vadi. Pevski zbor je imel zadnje dva nastopa, čeprav je bil nekoliko okrnjen zaradi nekaterih pre-napetežev. Nastopil je na Prešernovi proslavi na stadionu «Prvi maj» in v tržaškem radiu z lepo uspelim koncertom. Zdaj se pevski zbor pripravlja za nastop v koprskem radiu in kakšni vasi onstran meje. Tudi dramska družina se marljivo vadi za veselo in zabavno trodejanko s pomočjo požrtvovalnega člana SNG Staneta Raztresena. S to igro nameravajo nastopiti doma m v drugih vaseh. Pri vsem tem je najbolj razveseljivo, da je tudi naša mladina zelo delavna. Posebno jo zanima šah. Le tako naprej, draga mladina, v prosvetnem delovanju se boš bolj izobrazila in napredovala kot pri kvartanju. VASCAN PREČNIK NABREŽINA FRANC FERFOLJA Ko smo pred dnevi pokopali 77-letnega Antona Cima-dcrija, so se starejši zavedali, da se poslavljajo od borca-staroste za delavske pravice. Imel je velike zasluge pri u-stanoviti Delavske zadruge in tclniške blagajne. Kot odličen kamnosek je mnogo pripomogel pri vzgoji mlajšega kamnoseškega rodu. Njegovo poštenje, požrtvovalnost in nesebičnost so bile odlike, ki so v borbi za boljšo usodo potrebne tudi sedanjemu rodu, biez njih ne more biti resnične delavske enotnosti, ki je v tej borbi nujno potrebna. Naj zaslužni delavski borec počiva v miru! • » * Na ponedeljkovi občinski seji je bilo precej govora o Ce nočemo, da nas življenje ne iztiri, moramo vse svoje moči posvečati vsakdanji borbi za obstoj. Ta pa je vedno težja, ker se možnost zaslužka krči, po drugi pa cene življenjskim potrebščinam rastejo. Zima, ki je uničila zalogo kmetijsko-vrtnarskih pridelkov, je pospešila podražitev teh živil. Zato je naravno, da si prizadevamo izvleči iz zemlje čimveč. Z umnim delom se da to doseči tudi pri nas. Ce drži, da huda zima prinese dobro letino, smemo letos pričakovati odlično letino; saj smo dali zimi tako velik davek, kot ga ne pomnimo. Odkar moremo čez državno mejo, si gospodinje vsako toliko pomagajo s kakšnim kilogramom mesa, ki si ga po tukajšnjih cenah morejo le bolj redko nabaviti. Vsekakor bi bila zelo priporočljiva reja drobnih živali, zlasti kuncev kar bi nam moglo mnogo žaleči in nadomestiti marsikatero količino kupljenega mesa. PREP POMLADANSKO PRIPRAVO ZEMLJE Naša zemlja potrebuje naravnih in umetnih gnojil Pomlad se naglo bliža. Vrzemlji ta gnojila ne prijajo. I Za njih pravilno porabo bi kolikor nam je zima ukradla Tudi to je deloma res- Pač bilo treba poznati sestavo delovnih dni za tekoča dela | pa moramo zanikati, da bi bi-1 zemlje, oziroma dognati raz- le naše prilike takšne, da bi jc Ko je bil star 21 aon. v Maribor, kjer ?lr°)e i„ami izPlt za parne ebiici L, stoP‘l v službo k že-Cp»com 01 Hojnik. Pred za-*e je vPrve svetovne vojne 3e doburn,1^ v Nabrežino in ,l(1 Sroi,, z3>0 prt vodovodu pri lci- Med vojno je bil B°jTi|2et82ntcl na Opčinah, ,ot eleL.,Pa ie dobil službo J*S j. TXiar pri podjetju et do ,3cr ie delal celili 30 ,,polea L'.°le upokojitve. ,'n°! i>ea!O380u dela pa „ . - i*co j,., je d i ° na®eI čas za pro-c»e ................ * nt ru2lno> katere je ,€ri tf Mar*boru je sodelo-/ mb^aškem zboru in Ni » ar“zini; ICO se je tjt*°t,(i| abrežino je spet so-,,yer : \ dramski d ružimt ojni ^ Ostajala. Po zadnji tel droniskPi°nJ)Vno sodeloval *i-dQ. društ,, druUni prosvet-, Mic j a' katerega pred- tr,ž. . bil ..-z . r, , . lesnik tudi ?.Tll®tva in je že več vet let. Zdaj Sp2 član glavnega od bolet, K rC, f, . »'uunega o u/T.koU sv°jib mladih I^oval t\Se 38 .PeT.tot v dramskih dru .f 'ostnl , Io? Ste dosti' til elt sm v 'Urah?« < nekaj °lt,take tgre, da je to> nL. P8fla- Ne bi pa 0,1 sen, <\t’ Pri kolikih dji ^ašali °?8!oua!>>- K« smo >i»i„'rifdini’ rnisli o sedate v,ak nn-n te dejal, da se, *n znr.n! Pai svoje zalite- i k° vTosU’ da ^ - in da se mladina teh je bilo žal dosti -nas bo sedaj delo preganjalo. Delovne dneve bo treba ne le temeljito izkoristiti, ampak tudi čim bolj umno porabiti. Predvsem nas čaka skrb za dobro pripravo zemlje. Tega opravila ne smemo odlašati, pa čeprav ne mislimo na takojšnjo setev (saditev). Kot že večkrat, opozarjamo tudi v tej priliki, na čim izdatnejše gnojenje s hlevskim gnojem, ki je naravno in zato — če pravilno pripravljen — najboljše gnojilo. Naravnega gnojila pa nam ne da le hlev, ampak tudi stranišče in kurnik in tudi sami si ga lahko pripravimo. Priporočali smo napravo mešanice (com-posta), ki je vsestransko uporaben in pisali o vrednosti pepela. Polno je gospodarskih naravnih gnojilnih sredstev, le zbrati jih je treba. Kdor dobro pozna pomen domačega gnoja v kmetijstvu, zna navadno ceniti tudi u-metna gnojila. Dokler pa teli r.e poznamo in jih stavimo vse v en koš kot «prah», jih bomo tudi odklanjali, češ da je to pomožno gnojilno sredstvo drago, neučinkovito celo škodljivo i.e. in to tudi drži in bo držalo vse dotlej, dokler se ne bomo seznanili z bistvom in svojstvom posameznega gnojila. Zal smo pri tem pri nas skrajno zaostali.. Zato je uporaba umetnih gnojil tako pičla in ponekod nepoznana. Pravimo, da se kultura kakega naroda meri po količini uporabljenega mila. Za kmetijstvo pa bi rekli; napredno kmetovanje merimo po količini porabljenih umetnih gnojil. Mnogi trdijo, da to a Kras ne velja, češ da naši ne dovolile uspešne porabe umetnih gnojil, če z njimi pravilno ravnamo. Slaba stran naših podnebnih razmer v odnosu do umetnih gnojil je suša. V suhem letu to gnojilo ne učinkuje in zem. Ijc zaskorji. A že nekajkrat smo pisali, da je najboljši lek proti suši rahljanje zemlje. To pravilo je za naše ~ lo potrebno. Zaskorjena zemlja pa ni posledica le suše, ampak je še prej zaradi pomanjkanja organskih snovi v zemlji, z drugimi besedami: zaradi pomanjkanja gnoja. Dobro razgnojena zemlja, posebno ona, ki smo jo preorali pred zimo ali med njo, se ne bo zaskorjila. So pa še drugi razlogi, ki nam prinašajo neuspehe.^ U-metno gnojilo je namreč ie dodatno ali pomožno gnojilo, in ne popolno, kot je pravilno pripravljen hlevski gnoj. Dočim ta zemljo izboljšuje in obnavlja, je vsako umetno gnojilo enostransko in da zemlji le določeno hranivo Izkušnje so dognale, da z rastlinami odvzamemo zemlji v največji meri kalij, fosfor dušik in apno. To pomeni, da so te tvarine rastlinam najbolj potrebne. Vendar ljubijo ene rastline bolj kalij, druge fosfor, tretje dušik m četrte apno. Veliko kalija potrebuje-io okopavine (krompir, pesa itd.), veliko fosforne kisline zrnje, dušika krmske rastline in stročnice, apna stročnice in detelje. S srednjo letino odvzamemo v naših prilikah povprečno s hektara (10.000 kv.m) zemlje tele količine redilnih snovi: merje njenih vsebovanih snovi, upoštevati prejšnji pridelek, katero od štiri zgoraj navedenih snovi rastlina, ki bo sledila, najbolj nudi itd. Temu primerno si tudi nabavimo količine posameznega gnojila. Na splošno trosimo njivskim kulturam na vsakih 1000 kv. metrov okrog 15-20 kg kalijevega gnojila (kalijeve soli), okrog 50 kg fosfatnega gnojila (superfosfata ali Tomasove žlindre, zadnjo še pred zimo), okrog 15 do 20 kg dušičaste-ga gnojila (apnenega dušika, čilskega solitra ali amonijevega sulfata). Apneni dušik vsebuje tudi apno in je za današnje prilike zelo priporočljiv. Prizadevajmo si, da ‘se čimbolj seznanimo s temi gnojili in jih tudi pravilno uporabimo. Prepričali se bomo, da so ta tudi nasi zemlji zelo koristna. l M iinu ,e pri vro' hde' dn , ta, potožil pa i(, eb m e zdaj pri mladih V dr»m,kit°nynanja 20 de-Oa pr‘jetnfi družinah- 3o Pot*Pa!, e,m raZ0ot>oru smo ..8)ean,._ ud' za neko dru- tt>l!“°n ,,ne8belic«l,» ri Čeh rert°t 8 ar->em je znova, ireč kalija fosforja dušika apna (vse v kg) S pšenico 13 34 10 (Zrnje in slama) 26 S krompirjem 67 30 (gomolji in stebl.) 127 29 S fižolom 93 38 (zrnie in stebl.) 54 26 S senom 95 25 90 60 Te redilne snovi je treba snovi zastopane v pravilnem zemlji vrniti, sicer je naše iazmerju, se pravi, da je ne- kmetovanje roparsko. Ker pa katerih od teh premalo si po. riso v našem gnoju redilne magamo z umetnimi gnojili Naš tedenski pre g ied (Nadaljevanje s 3. strani) RICMANJE Tokrat samo žalostne novice iz naše vasi; v zadnjih tednih se namreč kar vrsti pogreb za pogrebom. Dne 2. marca smo pokopali 87-letno Uršo Kuret roj. Pregare, ki je umrla po krajši bolezni. Bila je skomna i-n delavna gospodinja. V mladih letih je nosila v Trst kruh in mleko Kljub svoji starosti je bila vedno dobre volje in je rada katero povedala. Istega dne je bil pogreb 52-letne Antonije Zahar, ki je stanovala pri mostiču pod Logom. Nekaj časa se je zdravila v glavni bolnišnici, malo je okrevala, nazadnje pa jo je kar stisnilo. Pokojnica je bila izobražena ženska, poznala je več jezikov in je bila nekaj let za tolmača pri ZVU. V četrtek 9. marca pa je bil pogreb 34-letnega Josipa Komarja. Med vojno' je bil interniran v zloglasnem nemškem taborišču Mauthausen, kjer mu je začela izpodjedati zdravje zahrbtna bolezen. Ko se je po končani vojni vrnil domov, je še nekaj časa delal v pristanišču, nato pa je zaman iskal zdravja v sanatorijih. Priznan je bil kot stoodstotni invalid-internira-nec in je dobival invalidnino. Depo si je uredil dom pred dobrim letom, a mu ni bilo usojeno, da bi si vsaj nekoliko popravil zdravje. Pred kratkim se ga je prijela še druga bolezen, zaradi katere spet moral v bolnišnico kjer je umrl. Truplo so pripeljali domov, da bi ga pokopali na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležila skoraj vsa vas. Pevski zbor je zapel nekaj žalostink pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču, vmes pa je igrala žalne koračnine domače godba. Od žalosti potrti soprogi in staršem, kakor tudi svojcem drugih pokojnikov iskreno sožalje. Naj bo vsem lahka domača zemlja! BAčOVICA ga javnega mnenja danes ni vet mogoče tako lahko varati s frazami o obrambi pred komunistično nevarnostjo Preostane nam na kratko še tretji dogodek — zasedanje SE ATO v Karačiju, ki je bilo spet znak za prizadevanja, da se ohrani nadzorstvo velesil nad področji, kjer imajo prav malo opraviti in kje zaradi tega nadzorstva omejujejo nesporne pravice domačega prebivalstva, odvisnega alt formalno neodvisnega. Toda tudi to prebivalstvo se zaveda svojih koristi in izražati jih morajo celo vlade, ki so sicer dovolj pokorne velesilam. Zaradi tega so tri azijske delegacije podprle tezo Irancoskega zunanjega ministra Pineauja. ki se je zavzemal za to, da bi se delovanje SEATO usmerilo predvsem v gospodarsko sodelovanje. Toda na teh zaostalih področjih sodelovanje ni dovolj, potrebna je pomoč. Ker pa države, ki edino lahko dajo izdatno pomoč, niso ravno navdušene za takšno spremembo organizacije, ki so si jo zamislile kot podporo svojim strateškim načrtom, Pineaiijevo prizadevanje ni imelo posebnih konkretnih rezultatov. T. C. Pred kratkim je končno nekaj domačinov, ki so čakali na to celih 10 mesecev, dobilo zaposlitev pri SELAD. Kljub temu pa imamo v vasi še mladih ljudi, ki so brez zaposlitve, čeprav so nekateri, kot vsako leto, dobili tudi pri gozdni policiji začasno zaposlitev pri zatiranju borovega prelca. Ker je burja s snegom vred nanesla vse polno smeti, papirja in raznih odpadkov po cestah in vaških ulicah, bi bilo prav, da bi delavci, ki so zaposleni pri SELAD vse to očistili in odpeljali, sicer bodo imeli izletniki iz mesta in onstran meje, ki so začeli prihajati k nam v vedno večjem številu, slab vtis o naši vasi. Domačini AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC UPOVEC usaHourstnt oreuozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6, tel 33-113 Riltii j 5 f in 'rane . delavnim J? 11 Afe ■ K * * KlJtrčiUl f Cmp' 15 I^JUCAtl* Te/e/on 95214 , -r -r^. lllll limtH-inlcl Inrrlnur/l i£Ue TRGOVINA KMHTIJSKIII ST It IIJ lil IH ORODJA ( R S T — Strada vecchia per IJstria 266/a — Tel. 41 -176 Umetna gnojila, krma za ži-' vino — prvovrstna inozemska semena in semena lastnega pridelka — sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine. Is fflcičlsoff Na strmem pobočju hriba stoji oad bogato Osapsko dciioo prijazna vasica Mač-kolje, ki šteje približno 85 liiš in 490 prebivalcev. Domačini se ukvarjajo skoraj izključno s kmetijstvom, nekateri pa delajo v raznih tovarnah v Trstu. V Mač-koljah pridelajo dobro vino, krompir, češnje in oljke. Letos pa so tudi tu oljke zelo trpele zaradi mraza in kmetje se bojijo, da so jim skoraj vse zmrznile. Lan* je bil pridelek olja dober. Po vasi Je nekaj ulic, ki pa so, kot po vseh istrskih vaseh, v nekaterih krajih zelo tesne. Da bo lahko avtobus vozil prav v vas, bodo morali cesto razširiti in podreti eno ali dve hiši. Inženirji se še niso odtočili, če bodo na tem tesnem ovinku podrli ievo ali desno hišo. Po pozni zimi in hudem mrazu je spet zasijalo sonce, a je še vedno hladno. Kmetje so šli takoj na delo, ker so zelo v zamudi. Razen graha, niso še nič posadili. Ker je zemlja precej zmrznila, je zdaj rahla In je kopanje manj težavno. Trobentice so se pokazale in napovedujejo bližnjo pomlad. Kako bi v lepem dnevu otroci ostali doma? Milan in Elide sta seveda vprašala starše, če jima dovolijo. Zapela sta <*Jaz pa grem na zeleno travco, trgat rožce za mojo mamico, iepe rumene trobentice* in sta jih tudi nabrala lep šopek. UtoffOf V vasi imajo trgovino, dve gostilni, cerkev in trafiko. Pošto prinaša vsak dan po-štarica iz Doline, kjer je poštni urad in sedež občine. Z mestom imajo avtobusno zvezo štirikrat dnevno, potrebovali pa bi še Javni te. lefon, ker je vas razmeroma velika in oddaljena. Čudno, da sem ne prihajajo izletniki iz mesta, saj je kraj, posebno spomladi, ko Je vse v svetju, zelo lep in privlačen. Kakor v drugih vaseh v Bregu, le tudi v Mačkoljah . precej peric, ki si služijo kruh s pranjem perila meščanov. Zdaj Jim je nekoU-ko laže, odkar jim je občina postavila novo pralnico. Pozimi ne piha burja, polet* pa ne žge sonce. Ob ponedeljkih prinesejo v mesto čisto perilo in poberejo umazano. V vasi pa je tudi nekaj mlekaric, ki se vozijo v mesto z avtobusom. Med Mačkoljami in Pre-benegom so pred nekaj leti sezidali lepo šolo, v katero hodijo otroci iz obeh vasi. Zdaj so uredili tudi dvorišče. Stavba je na sončnem in mirnem prostoru, učilnice pa so prostorne in dobro opremljene. 11. marca ^ Danes proslava PRAZNIKA ARCA točno ob 15. uri na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1 Včeraj minus 6,2 na letališču Vse kaže, da se je šesti mrzli val, ki je v polovici tega tedna tako močno pritisnil, pričel poslavljati. Temperatura se je namreč nekoliko dvignila, čeprav je še vedno precej pod ničlo: v petek zjutraj so na letališču izmerili 7,2 stopinje pod ničlo, včeraj pa le 6.2 stopinje. Na srečo je burja ponehala, nebo pa se je zjasnilo, kar zrradi precej dolgega dne o-mogoča, da se čez dan zrak nekoliko ogreje Naši kmetje se nad vremenom nekoliko pritožujejo, češ da bi bilo treba nekaj dežja, ker je presuho Moča torej ne b' škodovala, samo da ne bi prišla v obliki snega. KDU Si 80 KONČitO M»SČMNI[ HUMOVI TRE VEKE!E? Zaprli so izvirek in družino prikrajšali za pitno vodo To je že tretji primer nestrpnosti ustanove glede starih pravic njenih bivših najemnikov Po razsodbi spora med na- jemniki iz Pevme in ustanove Tre Venezie se je dogodilo v Pevmi več stvari, ki dajo skle- tuževa prvič nastopila s sa- mostojnim koncertom v svojem rodnem mestu. Kot znano je nastopala že na več Za slovenski napis ni prostora? Na agenciji Apiani na Kor- —v vsak dan številni jugoslovanski državljani iz obmejnega pasa menjajo denar, da si lahko kupijo kar je po videni, skem sporazumu dovoljeno r.isti tez mejo. Agencija je v la namen pripravila večjezični napis, ki pomeni, da urad menjuje denar. Presenečeni smo opazili, da med štirimi jeziki ni slovenskega niti srbohrvaškega, čeprav menjajo denar v glavnem samo Jugoslovani, in sicer v velikih količinah. Ta' pomanjkljivost nikakor ni umestna. KOMISIJA ZA PREftOS ARHllOV ZAKLJUČILA DELO Predstavnike delegacij sprejel prefekt dr. Zerbi l/čeraj je jugoslovanska delegacija odpotovala Včeraj je odpotovala v Ju-1 lič je prejšnji teden iskal sta- goslavijo skupina članov mešane komisije, ki je na podlagi člena J sporazuma od 23. ro železo. Iskanje ga je privedlo tik državne meje. Ne da bi vedel kdaj, jo je nehote decembra 1950 urejevala vpra- j prekoračil. Jugoslovanski gra-šanje prenosa arhivov. | ničarji so ga ustavili in ga V petek je jugoslovanske in i odpeljali na poveljstvo v No-italijanske predstavnike meša- j vo vas, od koder so ga na-ne delegacije sprejel prefekt j slednje dni vrnili italijanskim dr. De Zerbi. Od italijanske i oblastem. delegacije sta bila prisotna j Ta poklic prinaša res razne piedsednik prof. Fe in inz. ] neprijetnosti. De Savorgiani, od jugoslovan. r.ke delegacije pa predsednik di. Grubič m dr. Sartori. Pred dnevi so odpeljali v Jugoslavijo zadnje mikrofilme, na katerih so posneti najvažnejši dokumenti pokrajinske knjižnice. S' tem je bilo omogočeno, da je Jugoslavija dobila fotografije važnih dokumentov, ki se nanašajo na Gorico in njeno zaledje, obenem pa so avtentični dokumenti ostali pri nas. Sporazum o prenosu dokumentov je bil sklenjen po petletnih pogajanjih. pati, da se skuša ustanova koncertih v inozemstvu m se znesti nad kmeti, ki niso ho- vsepovsod dobro uveljavila, teli odstopiti od svojih pravic in so raje sprejeli sodni postopek. Svoj čas smo že poročali, da je ustanova najprej prepovedala uporabo izvirka, h kateremu so hodili v poletnih mesecih iskat vodo ne le številni Pevmci, ampak tudi meščani od bližine mosta, ker je voda zelo okusna. Potem je vaščane vznevolji-la vest, da so zaprli staro pot, ki je bila nekdaj glavna pot v St. Maver ter so jo ljudje še vedno uporabljali. Te dni pa se je izvedelo, da so zaprli tudi izvirek, ki ga je uporabljala družina, ki stanuje poleg drevesnice. Ustanova je že pred nekako tremi meseci pisala prizadeti družini naj si napelje s ceste vodovod, ali pa naj gredo z vozičkom po vodo v Pevmo, ker voda iz studenca, ki so ga uporabljali okoliški prebivalci vsaj sto let, ni pitna in je zaradi tega škodljiva za zdravje. Ne moremo verjeti, da je ustanovi tako hudo pri srcu zdravje njenih bivših najemnikov; prej bi verjeli, da jim hočejo pokazati svojo maščevalnost. Napeljava vodovoda bi precej stala, ker je potrebnih okoli 200 m cevi in jarka. Po drugi strani pa je do prve pipe v Pevmi okoli 1000 metrov. Družini so priporočili, naj hodi po vodo v Grojno, kjer je korito za napajanje živine. Toda če je nepitna veda iz studenca, je prav tako nepitna voda iz Grojne. Logika ljudi, ki hočejo 'ju-dem odvzeti njihove stare pravice, re je torej pokazala t ez vsake podlage. zato bo tudi tokrat prav gotovo deležna pozornosti poslušalcev, ki bodo prišli na koncert. Prodaja vstopnic^ je na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in pred koncertom pri blagajni Prosvetne dvorane. Natečaja Goriško županstvo obvešča, da je razpisan javni natečaj za eno mesto mestnega stražnika ter za mesto brigadirja mestnih stražnikov. Rok zapade 16. aprila t. 1. Za vsa potrebna pojasnila, naj se interesenti zglasijo pri občinskem personalnem uradu. Promet na mirnskem letališču v [ebruai ju Kljub mrazu v februarju priletelo in odletelo 21 letal Čeprav je bilo februarja zelo slabo vreme, je -vendar i.a mirensko letališče priletelo in odletelo skupno 21 letal, v katerih se je pripeljalo 64 p< trnkov in odpeljalo 53. Letala so pripeljala tudi 438 kg pitljage, 234 kg raznega blaga in 204 kg pošte. Nova nakazila za s!ao'kor in kavo proste cone Koncert Damjane Bratuieve v soboto v Gor c V soboto 17. marca ob 21. uri bo imela v Prosvetni dvorani na Korzu samostojen koncert znana goriška pianistka Damijana Bratuževa. To bo za nas pomemben kulturni dogodek, saj bo Bra- Zveza trgovcev gonske pokrajine obvešča, da se razdeljevanje sladkorja in kave proste cone vrši na podlagi izročitve odrezkov nakazil zelene barve, ki so bile izdane v tekočem mesecu. Omenjene nakaznice bodo veljale vse do meseca februarja 1957. leta. Z izdajo novih nakaznic za nakup sladkorja in kave po prosti coni so do sedaj veljavna nakazila rumene barve izgubila veljavo. # # * V počastitev spomina pok Bruna Valentinizzuja je ob obletnici smrti daroval njegov brat Carlo 1.000 lir za sirote zavoda sContavalle«. Obmejm blok na Stupici ponovno odpit za promet Po prenehanju najhujšega n.raza v letošnji zimi so končne odprli tudi obmejni blok ra Stupici, ki je bil nekaj časa zaradi vremenskih nepri-lik zaprt. Prebivalci s Kobariškega, pa tudi iz Kanala puhajajo sedaj v vedno večjem številu čez mejo v Čedad. Posebno veliko jih pride ob sobotah, ko je v Čedadu tiadicionalni tedenski semenj. S seboj prinašajo raznovrstno domače blago, ki ga zamenjujejo za druge potrebne predmete. Domači trgovci pa tudi gostilničarji so s tem zadovoljni, saj se jim večajo za-s.užki, ki so bili zadnje čase izredno pičli. Obratno pa si je tudi precej prebivalcev Nadiške doline, posebno iz šempetrske občine oskrbelo potrebne propustnice, s kate-r mi prehajajo mejo pri Stupici in gredo na obisk ali izlet v Kobarid in Tolmin. Spomladi in posebno poleti se bo niih število še povečalo, saj fi bo marsikdo želel obiskati ljudi in kraje, ki jih po vojni ni več videl. GOJENCI GLASBENE SOLE PRI GLASBENI MATICI V TRSTU priredijo danes 11. t. m. ob 16. uri KONCERT v Gorici v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 1 Spored: 1. Nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gojencev dirigentskega tečaja. 2. Nastop solistov pri klavirju, z violino, klarinetom itd. p n Prodaja vstopnic blagajni dvorane. Cene: Sedeži I. vrste po 200 lir, II. vrste 100 lir, stoj.šče 80 lir. Dijaki :n otroci plačajo polovico. Seja goriškega pokrajinskega sveta Včeraj popoldne so se v občinski dvorani na Korzu Verdi ponovno sestali svetovalci pokrajinskega sveta. Obravnavali so točke zadnjega dnevnega reda in razpravljali tudi o nekaterih novih vprašanjih, ki zadevajo pokrajinsko upravo. Več o včerajšnji seji bomo poročali v torkovi številki našega dnevnika. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 4 do 1Q. marca 26 rojstev, oklici Danes občni zbor SPD Danes ob 9. uri bo v prostorih gostilne «Pri zvezdi« deveti občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice. , . Ker se bo ob tej priložnosti Vlttono L.''z;*r- razpravljalo tudi o okrepitvi 18 primerov smrti, 4 in 1 poroka. Rojstva: Claudio Braida, Margherita D’Angelo, Anto-liietta Pintar, Loredana Stefani, Franco Peressin, Renato Volk, Morenzo Nardini, Mau-lizio Altihier, Paola Metus, Flavio Maraston, Roberto Carrara, Adriana D’Ambrosi, A-lessandro Trampuš, Gianni Polo, Donata Interbartolo, Giuseppe Miotto, Mario Miot-t->, Elena Delpin, Giorgio Fior, Adriana Cnrlet, Adriana Ver-zegnassi, Patrizia Giani, Te-resa Candita, Attilia Far ivelli, Mariarosa Di Felice. Smrti: 78-letna gospodinja Jcžefa Uršič, vd. Radizza, 71-letna gospodinja Santma Al-banese, vd. Marši, 74-letna gospodinja Giuseppina Lovec por. Fornazarič, 50-letna gospodinja Maria Salsteo, vd. Mezzorana, 64-letni upokojenec Antonio Candotto, 72-letni državni upokojenec Franc Kavčič, 72-letni upokojenec Pietro Dean. 76-letna gospodi, nja Giacomina Visintin, vd. Leghissa, 70-letna gospodinja Anna Depollo, 39-letni zlatar Bruno Sulligoni, 84-letni mizar Andrea Licer, 85 letni u- ERUGl DAN V SESTRiERU BERTHOD PRVA V SLALOMU in zmagovalka v kombinaciji Carla Marchelli druga v kombinaciji; Švicarka Colliard diskvalificirana delovanja društva, posebno o izletih v okviru obmejnega pesu, vabimo vse ljubitelje planinstva, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Danes kongres PSDI Danes dopoldne se na sedežu na Travniku nadaljuje pokrajinski kongres PSDI, ki se je pred nekaj tedni začel v Foljanu in na katerem so izvolili delegate za kongres ter razpravljali o kongresnih poročilih. Požar na Kostanjevici Včeraj je nastal na Kostanjevici vzdolž italijansko- jugoslovanske meje požar, ker se je vnelo grmovje. Po dve-urnem delu je italijanskim m jugoslovanskim gasilcem uspelo pogasiti požar. Med požarom se je razpočila ročna granata, ki je bila v zemlji j in ki je ranila nekega fir.an-j carja, ki je tudi pomaga! gasiti plamene. Ogenj se je razširil na okrog 800 kv. metrov zemljišča. 81 letni upokojenec Pasquale Manzin, 80-letna Amelia Sto-rari, por. Netzbandt, 38-letni upokojenec Amelio Rizzi, 73-letni upokojenec Mario Bas-sutto, 52-letni dninar Vittorio Stacul, 79-letni ribič Andrea Reagente- Oklici; mehanik Fidalmo U-lian in pletilja Liliana Ardit, Z’dar Mario Tofful in gospodinja Elena Bucciol, modelist Tarcisio Montagner in tkalka Giuseppina Pacor, asistent javnih del Alfonzo Marcuzzi in bolničarka Teresa Pero-chon. Poroke: upokojenec TJr«nce-sco Lorenzon in gospodinja Ada Nanut. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan lri ponoči lekarna Alesuni, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68; od 3. do 12. pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27. - tel. 33-49. Med iskanjem železa prekoračil mejo Čeprav je med jemeljskim prebivalstvom, povzročilo pobiranje raznovrstnih kovin, ki so ostale po vsem Krasu po hudih borbah med prvo svetovno vojno, že precejšnje število žrtev, ker iskalci čestokrat najdejo nerazstreljeno. granato, ki jim med odpiranjem ali pa prekladanjem eksplodira, je ta obrt se vedno eden izmed izhodov, ki se jih poslužuje zlasti mladina, da se piezivlja. Tudi 3 8-letni Oskar Semo- K B W O CORSO. 14.00: «V pekel in nazaj«, cinemascope. VERDI. 14.00: «Lov na tata«. G. Grant in G, Kelly. CENTRALE. 14.30: «Pionirji Alaske«. A. Baxter in J. Handler. v barvah. VITTOR1A. 14.30: «Crni maščevalec«, E. F’ynn, cinemascope. MODERNO. 15.00: «Pozor na žogo«. SESTRIERE, 10. — V okviru tekmovanja ((Kandahar« je danes na sporedu ženski slalom. Na okrog 350 m dolg, progi s 160 m viš. razlike je razpostavljenih 44 vrat, na drugi progi, po kateri bodo tekmovalke vozile v drugi vožnji, pa je 42 vrat; proga men prav tako okrog 350 m, a ima 170 m padca. Prva vozi Vera Schenone in doseže lep čas 52”3, Avstrijka Hofherr, ki vozi za njo, pade. Toda naslednja Avstrijka, Jo-sefine Frandl, doseže čas, ki ga potem nobena več ne prekosi: 49”6. Tudi Berthod je slabša, pac pa se je zdelo, da bo zelo blizu Frandlove Italijanka Minuzzo; in res zasede drugo mesto, ki ji ga v prvi seriji voženj nobena tekmovalka več ne odvzame. Švicarka Colliard je padla ter toliko zamudila, da je vsak njen boljši plasma izključen. Zdelo se je skoraj neverjetno, da bi kdo še lahko prehitel Avstrijko Frandl. Toda 7 desetink sekunde prednosti, ki jih je ircela pred švicarsko Berthod, je ta kar pometla: v drugi vožnji je bila za 3”7 boljša od Avstrijke! Končna zmagovalka je torej Berthod, zlasti še. ker Minuzzo spusti vrata in pri tem precej zamudi. Schoepf in Colliard niti ne startata drugič, vendar sta navedeni med diskvalificiranimi, ker je pač tak pravilnik. Vera Schenone je v drugi vožnti izpustila vrata in je bila tudi diskvalificirana. Rezultati: Slalom: 1. Berthod (Sv.) (50”3, 56"8) 107”!; 2. Frandl (Avstr.) (49”6, 59”6) 109”2; 3. Agnel (Fr.) (52”1, 59”) Ul”l; 4. Marchelli Carla (It.) (52”, 59”8) 11I”8; 5. Seltsam (N.) (52”7, 59”5) 112’8; 6. Klecker (Avstr.) 115”2; 7. Minuzzo-Chenal (It.) (50”!, 65”7) 115"8; 8. Poloni (It.) 115’8; 9. Reichert (Nemč.) 116”2; 10. Neviere (Fr.) 116”5; 11. Hoerl (Avstr.) 116”7; 12. Grosso (Fr.) 117”4; 13. Heggt veit (Kan.) U7"6; 14. Snite (ZDA) 119”3; 15. Hochleitner (Avstr.) 120”2; 16. Front (Fr.) 121"4; 17, VVheeler (Kan.) s 5' kazenskega pribitja 121”8; 18. Gouiran (Fr.) 122”2; 19. Kru ger (Kan.) 128”9; 20. Bonlieu (Fr.) 130”, Startalo Je 32 tekmovalk, diskvalificirane so bile 4: Colliard, Seguin, Schenone in Schoepf. Kombinacija: 1. Berthod (Sv.) 1.12 točke; 2. Marchelli Carla (It.) 2.61; 3. Frandl (Avstr.) 3.82; 4. A-gnel (Fr.) 6.33; 5. Minuzzo-Chenal (It.) 8.38; 6. Klecker (Avstr.) 9.72; 7. Reichert (Nemč.) 10.07; 8. Poloni (It.) 10.26; 9. Heggtveit (Kan.) 10.99; 10. Neviere (Fr.) 12.95; 11. Hochleitner (Avstr.); 12. VVheeler (Kan.); 13. Seltsam (Nem.); 14. Grosso (Fr.); 15. Hoerl (Avstr.); 16. Gouiran Thiolier (Fr.); 17. Front (Fr.); 18. Snite (ZDA); 19. Bonlieu (Fr.), 20. Pitou (ZDA); 21. Ebner (It.); 22. Kruger (Kan); 23. Davy (Avstr.); 24,Looser (Sv.), 25. Hofherr (Avstr.); 26. Fo-well (V.B.); 27. Telinge (Fr.); več kot polovico manj kot na olimpiado v Helsinkih pred štirimi leti. Juventus Sampdoria 2:2 TORINO, 10. — Tukaj je bila danes prvenstvena tekma med Juventus in Sampdorio. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Juventus: Viola, Corradi, Turchi; Emoli, Nay, Opezzo; Colella, Francescon, Boniperti. Bartolini, Praest. Sampdoria: Pin, Farina, A-gostinelli; Martini, Bernasco-ni, Chiappin; Meroi, Ronzon, Tortul, Rosa, Arrigoni. Sodil je De Gregorio. Tekma je bila dovolj dolgočasna in težko je reči, katero moštvo je bilo boljše. Juventus je prišla v vodstvo po e-najstmetrovki, ki jo je Emoli pretvoril v gol. Gostje izenačijo, vendar uspe Juventus doseči v I. polčasu še drugi gol. Ko se je zdelo, da se bo s tem rezultatom tekma končala, je v zadnji minuti izenačil Farina, ki je prešel v napad. Neodločen rezultat je končno bolj pravičen po pokazani igri obeh moštev. Najboljši strelci pred današnjimi tekmami Z dvema goloma je v nedeljo dosegel na lestvici najboljših nogometnih strelcev Nor-dahla. Zelo nevarno pa jima je za petami še več kandidatov za prvo mesto. 16 golov: Nordahl, Vinicio; 15 golov: Virgili; 14 golov: Basretto; 13 golov: Pivatelli; 12 golov: Bettini; 11 golov: Schiaffino; 10 golov: Firmani, Frizzi; 9 golov: Eonistalli, Dal M011-te in Montuori; , 8 golov: Buhtz, Murolo; 7 golov: Brugola, Carapelle-se, Skoglund. Tortul; Včerajšnja tekma med Juventus in Sampdorio ni prinesla med boljšimi sprememb. Spremembe pa bodo nastale danes in želeli bi, da bi kmalu zagledali na kakem višjem mestu tuftj.JEjrighentija in druge strelce Triestine. ----- ,, o--------------------- predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 15. uri in v ponedeljek 12. t. m. z začetkom ob 18. url CINES barvni film: Ljubezenska simfonija Igrajo: CLAUDE LAYDU, LUCIA BOSE’, MARINA VLADY in GINO BECHI Dve strastni ljubezni v življenju najbolj romantične#* skladatelja. odgovorni ureanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi Argentina bo poslala na olimpiado v Melbourne samo skupino kakih 50 ljudi, torej Hlinil ŠKKDRNJ predvaja danes 11. t. m. ob 16. uri RANK film: TUJEC V ponedeljek 12. t. i ob 18. uri WB film: pri Jamtiretta . >50 CC CTSie 10 A. MEROLLI tdinl zastopnik za Goriško GORIGA - Ulioa Gambald, S letat. 2?23 PaODAliMA CENA L £50.00° Mehanična delavnica in črpalka bencina SIMIČ MARII in BBtiMARUA OPČINE - Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov "CIMATTI,, S temi motocikli se ~ lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo po- KINO PROSFK-KONrOVEl predvaja danes 11. t. m. ob 16. uri zanimivi film: DIVJI NOKTURNO Igra Barbara StanwyCK trebo se obrnite na domačo tvrdko TRST. Ul. Milano 18 TELEF. 35-160 1 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna scje||c» najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pr‘rl,sfl' ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna m °koSti ska gnojiila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake vel' ^ Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke Zaloga „Liquigasa" in RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli) vseh vrst štedilnikov Zoppas ■ ' OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOTOO DOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOGOGOOOOOOOGOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOdoOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOGCGOGOGOOOOGOOOOOGGGGOOOOD01 c0°° Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 25. f= Drugo poglavje: Nadaljevanje - Sošolci in tovariši • Sarajevski atentat 3. Med profesorji, ki so se mi vtisnili s svojo močno in r i« Kil __ endim • vp pnonKkn izrazito osebnostjo v spomin, je bil _ sodim: velenemSko nastrojen - dr. Adolf HUbel. Mislim, da sem ga dobil že v drugi za razrednika in za profesorja nemščine in latinščine. V tretji je postal naš razrednik dr. Rudolf Perhauc, ki je bil že prej naš profesor matematike in fizike. Za nemščino pa sem imel od tretje naprej trentinskega nemškega zida Arturja Freuda. Vsekakor je bil dr. Hiibel moj profesor latinščine vse do konca nemške gimnazije. Bil je to izrazita moška pojava srednje velik, športno razvit, malce plešast, sicer temnolas in z velikimi, izrazitimi temnimi očmi. Bil je širokopleč in močan a ne debel Neke značilnosti se spominjam, ki se je stalno ponavljala: Ko je sedel, si je zmerom potegnil obe hlacmci visoko navzgor, da bi si jih ne zmečkal. Ko pa je vstal izza pulta, da se posprehodi po razredu ali da tega zapusti, se mu je vsaj ena hlačnica zataknila na krepko razvitih mecah, tako da se je videl kos spodnjih hlač, dolgih, belih, kakršne so nosili takrat možje. Na glas zasmejati se ni upal nihče kaiti dr Hiibel je bil v razredu avtoriteta. Toda iz našega muzanja in iz naših pogledov je kmalu spoznal, da mora biti nekaj na njem narobe. Ni dolgo ugibal. Pogledal je navzdol in se popravil. Kdaj pa kdaj se je namuznil, tudi zardel je včasih in se navadno opravičil s kratkim; «Pardon!» Ta ali oni od mojih vrstnikov je bil mnenja, da je bil dr. HUbel nasproti nam, Slovencem, krivičen. Jaz in mnogi z menoj vred tega ne moremo potrditi. Ko bo čas, bom uo-vedal še o nekaterih drugih profesorjih v tem pogledu nasprotujoče si sodbe različnih učencev. Za dr. HUbla vem, da si je z njim še dolgo let po prvi svetovni vojni dopisoval naš odlični slavist dr. Mirko Rupel, ki je bil tudi njegov učenec in Mašenkin sošolec. Nišam bil med odličnimi latinci — to mi je branilo že moje prepogosto sanjanje z odprtimi očmi med uro —, vendar ves čas med dobrim’. Kot sem že omenil, sem bil od nekdaj podvržen privlačnosti «močnih osebnosti«. Tako mi je tudi dr. HUbel od vsega početka imponiral in morda je bilo tudi to vzrok, da me je imel na svoj način rad in da me vsa štiri leta, kar sem ga imel, ni nikoli «preganjal». Čutil sem, da sem mu bil tudi jaz simpatičen in prav nič ne pretiravam, če rečem, da je marsikdaj zamižal na eno, pa tudi na obe očesi, če sem ga kdaj polomil, ali če me je zasačil, da nisem bil pri stvari. Zanj sem bil navadno ljubeznivo ironično «mein lieber Freund« — «moj ljubi prijatelj«. Ce n sem znal, me je odslovil; «Ein ander’ Mal, eln ander’ Mal, mein lieber Freund.«*) Ce sem se pa izgovarjal, da nisem vedel, da imam napisati nalogo, ali da nisem utegnil (za take izgovore je bilo med prvo svetovno vojno nič koliko priložnosti) me je ljubeznivo ironično potrepljal po rami in rekel: «Wir kennen uns schon, mein lieber Freund; setz’ dich, mein lieber Freund.«*) V četrtem razredu so nas začeli vikati tudi tisti profesorji, ki so nas bili dotlej tikali. Med temi je bil dr. HUbel, ki je sam napovedal, da nas bo odslej vikal, ker smo že toliko kot odrasli. Poklical je tega in onega učenca, a se nj nikoli zmotil. Ko pa je prišel do mene in me hotel vikati, mu je šlo na smeh. «Verzeih’, lieer Freund, ich kann dir gar nicht Sie sagen, wir kennen uns doch schon zu lange.«**) Prvi trenutek sem bil osupel, morda celo rahlo prizadet. Toda njegov prisrčno ironični in ljubeznivi nasmeh me je hitro razorožil. Ne spominjam se, da bi bil kdaj izrecno omenil imenu. Toda ko sem pozneje bral tega tako IP° pil 1 /pitega nemškega filozofa, sem se pogosto spom po razvpitega svojega profesorja latinščine v Trstu. Geslo centralnih sil je bilo takrat med prvo Ppe,en>-. vojno «Wir vvollen, wir mUssen und wir werden s-e*„a4^. Ko je dr. HUbel govoril o dogodkih na fronti, je L končal s tem geslom. Toda iz njegovih ust se je nrjvfeL geslo, kakor bi bilo pravkar odkrito, kakor bi bilo V o3ev iz najglobljih globin njegovega spoznanja in njeg°v pf*1, nosti. V besedo «wollen» — «hočemo» je polagal s fl9f# j poseben poudarek. Mislite si zdaj dečka, ki je P° ^ Kr‘; resnicoljuben, a ki je vzgojen in prepričan o nasprofU ^ r Dr. HUbel je imel to značilnost, da se je smejal bolj z očmi kakor z usti. Ko je stopal v razred, je bil njegov korak marcialičen, vojaški, in njegov obraz resen in strog. Toda oči so ga izdajale, da se smeje in da na tihem uživa, da se dela rujšega, kot je bil v resnici, in da mu je spet prav, da mi to vemo, a da si vendar toliko ne upamo, da bi razgrajali. Navado je imel, da je stopal naravnost proti katedru. Pri naj; manjšem šumu v razredu je obrnil svojo okroglo glavo proti učencem, ne da bi menjal smer svoje hoje, in nam pokazal svoj strogi obraz. Toda oči so bile nasmejane in kdaj pa kdaj se mu je tudi obraz raztegnil v nehoteno široko muzanje. oznanja njegov profesor. Dr. HUbla sem imel rad i° «jio L ga na tihem in morda nezavedno postavil za zgled- tr9iii' .................................... ................ centtpt sil me ni prav nič motila, niti da bi ga bil imel manj rad, niti da bi bil za trenutek pokolebal v svoji ^ s veri in želji, da bi bile centralne sile poražene. K? arol^.d dokaj čudno: njegova neomajna vera v zmago i a domov, sem si na tihem ponavljal pri sebi- «Wir^ Bil je med onimi profesorji, ki so med urami večkrat govorili tudi o splošno zanimivih stvareh. Večkrat je omenjal dogodke na fronti in skušal najti primero s Cezarjevimi ali Hanibalovimi pohodi. Prav pri njem smo brali Cezarjeve komentarje h galski vojni in tu je bilo dovolj prilike za historično primerjanje. Bil je med najbolj zanimivimi predavatelji, kar sem jih imel kot učitelje in mislim, da če sem bil še tako malo pozoren učenec, nisem vendar preslišal nobenega njegovega «ekstempore». wir mUssen und wir werden slegen«, toda ne iJi-L Nemčija s Turčijo in'Bolgarijo, marveč antanta s sV?;glšv) ljeno Srbijo na čelu. Toda o tem bom v naslednjih P obširneje govoril. . .zScDelg Eno izmed njegovih gesel, kakor prepisanih iz Nie1 je bilo: «Ihr mUsset vorerst vvollen lernen«.**) Take ^ ^i besede niso ostale brez odmeva v meni, samo da sed1 per prisvojiti le metodo, cilj pa sem si hotel izbrati in viti sam. ). Neke zime sredi prve svetovne vojne Je pritisnil hud mraz. Učenci smo bili močno oslabljeni zaradi.P p •. * * - - - -.«»1 jil kanja hrane. Malone vsi smo dobesedno stradali pL sK v šoli zmanjkalo kuriva in so ostali razredi nezakurjel L r e"1 se pritožili dr. HUblu, da v takem mrazu ne more”_ vzdržati in da zato prosimo, naj bi nas poslal doih° ‘ ^ *) «Drugič, drugič, (moj) ljubi prijatelj.* *) «Se že poznava, ljubi prijatelj; sedi, ljubi prijatelj.« **) «Oprosti, dragi prijatelj, jaz te nikakor ne morem vikati, poznava se že vendar predolgo.« *) «Mi hočemo, mi moramo zmagati in mi bomo **) «Vi se morate najprej naučiti hoteti«. £ I*1 (Nadaljevanje ,dl> 1