^IMORSKt DNEVNIK L začel izhajali v Trstu DroHk13^3 1945- njegov Dfvcw?.dnik PARTIZANSKI
bra^1^ pa 26 novem-1943 v vasi Zakriž nad
razmnožen na d 5. do 17. sep-1944 se je tiskal
......
od s. do
tembra
V tioL	ac Je l|SI
Rin. skarn’ »Doberdob« v ši pri Gorenji Trebu-’ °d 18. septembra 1944
»o.1- maja 1945 v tiskarni Sovenija.« pod Vojskim J 1 Wn|i, do 8. maja 1945 kie V 0svobojenem Trstu, kJa J.® iz^la zadnja števil-• BM je edini tiskani par-'.jaski DNEVNIK v zakajeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 201 (14.031)
Trst, sreda, 9. oktobra 1991
Gospodarska ministra Šešok in Ocvirk včeraj predstavila nov monetarni sistem
Tolar prvi slovenski denar
a si bo prizadevala še naprej normalno poslovati z ostalimi jugoslovanskimi republikami Veliko pričakovanje za reakcije v Trstu in Celovcu, kjer bo tolar že danes svobodno kotiral
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Slovenska gospodarska ministra, minister za finance Šešok in podpredsednik vlade Ocvirk, sta včeraj pravi množici domačih in tujih novinarjev opisala in pojasnila zapleten mehanizem uvajanja slovenskega denarja - tolarja. Banke so bile ves včerajšnji dan zaprte, pošte in drugi uradi, ki se ukvarjajo z denarjem, pa z njim niso poslovali. Vsi so se mrzlično pripravljali na današnji in na naslednje tri dni, ko bodo dinarje zamenjavali za tolarje v odnosu ena proti eni. Za sedaj bodo to še boni, na katerih ni natisnjena beseda tolar, ampak preprosto znesek, za katerega veljajo (od 1 do 1000), v šestih mesecih pa bodo bone zamenjali za pravi denar, ki ga bo izdala slo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZRN bo gospodarsko podprla Slovenijo
BONN Zvezna republika Nemčija je pripravljena ekonomsko in politično pomagati pri uresničevanju osamosvajanja republike Slovenije in to takoj, ne da bi čakala na razplet jugoslovanske krize. Pri tem za uradni Bonn priznanje Slovenije ni problematično, ampak gre samo še za vprašanje pravega trenutka in okoliščin. Na Jugoslavijo ne gledajo več kot na celoto, zveznim organom pa odrekajo legitim-nostr.
To so nekatera zagotovila, ki jih je v pogovoru s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom v daljšem in nediplomatsko odprtem pogovoru izrekel zvezni kancler Helmut Kohl. V pogovoru sta sodelovala tudi zunanja ministra Genscher in Rupel. Helmut Kohl je zagotovil, da bo Nemčija podprla napore slovenske vlade za reševanje in oživljanje gospodarstva.
Zasedanja konference v Haagu danes ne bo
HAAG — V Haagu bi se morala ranfcs nadaljevati mirovna konfe-nca o Jugoslaviji, vendar pa do asedanja ne bo prišlo, ker je Hedsednik konference lord Car-HJton moral predčasno odpoto-ah v New York, kjer naj bi se z ^ oralnim tajnikom OZN dogo-hl o bolj neposredni vlogi sve-vne organizacije pri razreševa-krize na območju nekdanje
Jugoslavije.
k Včeraj se je tudi zvedelo, da bo od ^'UeHar za svojega posebnega v P°slanca za Jugoslavijo imeno-d bivšega ameriškega državne-Ja senretarja Cyrusa Vancea.
Na zasedanju v Haagu naj bi na j'°vabilo Hansa van den Broeka j?hoyno sodelovali tudi Tudjman, tr l:°aevič in Kadijevič, vendar »jHka v Haag ne bo odpotovala, er se je položaj izboljšal.«
Včerajšnja odločitev hrvaškega sabora na tajnem zasedanju
Tudi Hrvaška neodvisna
Na bojiščih zavladalo relativno zatišje V Zagrebu pogovori za utrditev premirja
ZAGREB — Hrvaška je suverena ter samostojna država. Tako je včeraj odločil hrvaški sabor na tajnem zasedanju v neki palači družbe INA. Sabor je obenem odločil, da prekine vse ustavne zveze z Jugoslavijo ter je proglasil Jugoslovansko ljudsko armado za okupatorsko vojsko. S tem je v bistvu osvojil vsa stališča, ki jih je včeraj zjutraj hrvaškemu parlamentu predlagal premier Franjo Gregurič.
Včeraj se je namreč začelo dvodnevno zasedanje sabora Hrvaške. Na skupni seji vseh treh zborov je po uvodnih besedah Žarka Domijana, predsednika sabora, in po uvodnem poročilu predsednika vlade Franja Gregu-riča ter pojasnila predlogov možnih sklepov Vladimirja Seksa,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZAGREB Po odločitvi vojaškega vrha, da pogojno prekine z vojaškimi akcijami na Hrvaškem, je včeraj zavladal relativen mir. Spopadov skoraj ni bilo, kar ne velja le za mesta v vzhodni Slavoniji, kjer pa so Vukovar, Vinkovce in Osijek z minometi in topovi tolkli četniki. V Zagrebu je bilo po ponedeljkovem barbarskem napadu na predsedniško palačo včeraj mirno, dan pa je minil v znamenju mrzličnega dogovarjanja med predstavniki zvezne vojske in hrvaških oboroženih sil za utrditev krhkega premirja.
V prisotnosti opazovalcev ES so se pogovarjali namestnik koman-
danta 5. armadnega območja general Rašeta, pomočnik hrvaškega obrambnega ministra Adanič in polkovnik Agotič v imenu zbora narodne garde, še prej pa se je Rašeta pogovarjal tudi s hrvaškim obrambnim ministrom Šušakom. Po pogovorih je tiskovni predstavnik opazovalcev ES v Zagrebu ocenil kot »konstruktivne«.
Med dnevom so se včeraj razširile tudi vesti, da Hrvaška ne pristaja na prekinitev ognja. Te govorice je popoldne demantiral glasnik hrvaškega zunanjega ministrstva Babič, ki je poudaril, da vlada Hrvaške ni nikoli izjavila, da ne spreje-
ma predloga o novi prekinitvi ognja, »da pa je povsem normalno, da se brani, ko je napadena, ko umirajo hrvaški državljani in se rušijo hrvaška mesta.« Zato tu po njegovem ne gre toliko za sprejem pogojev, ki jih postavlja zvezna vojska, kot za to, da se agresor umakne s hrvaškega ozemlja.
V zvezi s ponedeljkovim bombardiranjem predsedniške palače pa je včeraj general Rašeta dejal, da ne ve, kdo je dal ukaz za napad, »da pa to gotovo ni bila jugoslovanska vojska.« Najavil je tudi, da bodo opravili preiskavo, da bi odkrili, kdo je za napad odgovoren.
Potem ko je samostojnost Slovenije postala v Evropi neizpodbitno dejstvo
Italija se prilagaja neizbežnemu
<^RlM — Jugoslovanska kriza in neodvisnost
genije in Hrvaške še naprej močno odme-_ a v italijanski politični razpravi, ni pa se še niti polemika okrog hipotetičnega pre-
hoda
Htori,
tankov »jugovojske« skozi Trst. Iz Monte-a je tako včeraj s strani številnih parla-
^tarnih skupin prišla nova zahteva po skli-Plenarne razprave o Jugoslaviji, ki jo je stavil radikalec Cicciomessere, brezpogojno s° se mu pridružili še demokristjan Piccoli, p^allst Piro in Violante za DSL, ki so tudi parili popolno nesprejemljivost oddaljene-jjp aatuma (22. oktobra), ki ga je vlada progra-ala za novo razpravo o Jugoslaviji. tic> PaHanientarnih vrst so včeraj prišle tudi vlarf- vse odločne zahteve italijanski Hr -nai PHzna neodvisni državi Slovenijo in vaško. Kakih sto demokrščanskih poslancev
s prvima podpisnikoma Piccolijem in Agrusti-jem je na vlado naslovilo interpelacijo, v kateri poudarjajo, da je Slovenija praktično zaključila proces svojega osamosvajanja in zato nalagajo vladi, naj jo takoj prizna, tako kot tudi Hrvaško ali katerokoli drugo republiko, ki bi to v helsinškem duhu zahtevala. Enako zahtevo so na vlado naslovili tudi mladi evropski demokristjani, ki v posebnem dokumentu kritizirajo De Michelisovo zunanjo politiko, ki da je s svojo prosrbsko usmeritvijo dejansko legitimirala agresijo na slovenski in hrvaški narod. Na račun zunanjega ministra je včeraj precej strupenih puščic naslovil tudi njegov strankarski kolega Franco Piro, ki ministra celo dolži čudnih »poslovno-založniških vezi z Miloševi-čevim enturažem«. Takojšnje priznanje obeh
republik sta nadalje zahtevala še liberalec Al-tissimo in posteči se radikalec Panella, ki je povrhu predlagal tudi takojšen odpoklic italijanskega ambasadorja iz Beograda.
Na predsednika vlade se je včeraj s posebnim sporočilom obrnilo tudi pet poslancev italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu, ki si želijo čimprejšnjega priznanja obeh republik, saj bi to po njihovem mnenju pripeljalo tudi do pogojev za čim prejšnjo rešitev problemov italijanske skupnosti v Istri.
O hipotiziranem umiku ostankov JA iz Slovenije preko Trsta pa sta včeraj iz »daljave« končno spregovorila tudi Andreotti in De Mic-helis. Prvi je stvar obravnaval v odgovoru tržaškemu poslancu Coloniju in na neki razpravi na Malti, kjer je v bistvu dejal, da je bila NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Svetovalci tržaške pokrajine nimajo pravice do rabe slovenščine
NA 5. STRANI
Danes bodo o itru zakona sklepali načelniki parlamentarnih skupin
Occhetto včeraj predstavil svoj »alternativni« finančni zakon
Pred današnjim sestankom načelnikov poslanskih skupin večinskih strank o parlamentarnem itru finančnega zakona, se je večina kometarjev in polemik vrtela okrog možnosti za korekcije vladnega zakonskega predloga. Propračunski minister Pomicino je včeraj zanikal, da bi bila vlada gluha za konstruktivne predloge o spremembah vladnega besedila, čeprav je opozoril, da obstajajo »količki«, ki jih v nobenem primeru ne bi smeli prekoračiti. Vlada torej sodi, da obsega ekonomskega manevra ni mogoče spreminjati, to pa pomeni, da lahko pride do sprememb samo v primeru, ko le-te zagotavljajo enak priliv v državno blagajno in enako strukturno učinkovitost, kakršno je sama programirala.
Kot kaže, je to osnovno merilo upoštevala Oc-chettova DSL, ki je predstavila po lastnem prepričanju bolj pravičen finančni »protizakon«, ki pa naj bi v državno blagajno prinesel polnih 62 tisoč milijard lir, kar je celo milijardo več od vladnih namenov. Alternativni finančni zakon temelji na načelu »enakomerna porazdelitev bremen - sanacija - razvoj«, glavnino priliva pa naj bi uresničili s strukturnimi
ukrepi na ravni dohodkov (+ 22.650 milijard) in izdatkov (-32.550 milijard), s katerimi naj bi tudi začeli proces dejanske sanacije državnih računov. V tem okviru Occhetto govori o nujnosti davčne reforme, ki naj razširi davčno osnovo in uravnovesi davčni pritisk, o odpravi bančne tajnosti, davčni osamosvojitvi krajevnih uprav, ukinitivi zdravstvenih dajatev podjetij in delavcev (ki naj bi jih nadomestila neka taksa na dodatno vrednost finalne porabe) in o uvedbi ekološke takse. Occhettov finančni zakon odpravlja tudi zdravstvene tikete in zgornjo mejo pri plačah javnih uslužbencev, uvaja pa obdavčenje dohodkov od kapitala, investicije za kooperacijo z vzhodnoevropskimi državami, vlaganja v znanstveno raziskovanje in sodstvo, izreden poseg za italijanski jug itd.
V razpravo o finančnem zakonu je včeraj posegel tudi predsednik KD De Mita, za katerega bi lahko razpisali predčasne volitve, vendar šele po odobritvi zakona. Povsem nasprotnega mnenja pa so novoko-munisti, ki bodo napeli vse sile za propad tega »jesenskega ropa«, tudi za ceno takojšnjih volitev.
Preiskovalci zanikali nova sodna obvestila
o nesreči pri Ustici
RIM — General Romolo Mangan!, vodja radarskega centra v Martinafranci, major Vito Patroni Griffi, marešalo Marzulli (oba iz radarskega centra Martinafranca) in marešalo Di Mico, ki je bil v času strmoglavljenja DC9 družbe Itavia pri Ustici v službi v radarskem centru v Licoli niso dobili nikakršnega sodnega obvestila. Glede položaja marešala De Mica so dodatno še pojasnili, da je De Mico že dobil sodno obvestilo, ko je preiskavo o strmoglavljenju potniškega letala pri Ustici še vodil preiskovalni sodnik Vittorio Buca-relli. To so včeraj izrecno poudarili preiskovalci v rimski sodni palači in tako demantirali vesti, ki jih je v ponedeljek zvečer objavil
TG1, včeraj pa ponatisnili tudi italijanski časniki.
Zaradi potreb preiskave pa zdaj . ni izključeno, da bo sodnik Priorei ki vodi preiskavo o Ustici, zahteval izročitev magnetoskopskega
traku oddaje, čeprav državno tožilstvo v zvezi s tem še ni sprejelo nobene odločitve. Imena četverice častnikov in podčastnikov so bil3 večkrat zabeležena na posnetkil1 telefonskih pogovorov v radarskem centru v Martinafranci n3 dan nesreče letala DC9. Gre z3 pogovore med različnimi radarskimi centri vojaškega letalstva, kot tudi za pogovore z drugimi pristojnimi oblastmi. Tekste pogovorov, ki obsegajo več kot 700 tipkanih strani, sodniki še vedno pregledujejo, da bi odkrili morebitne kršitve kazenskega zakonika.
V Londonu in Parizu spreminjajo mnenje
Laskave luksemburške ocene slovenske poti v neodvisnost
LONDON — »Priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške bi imelo v tem trenutku nasprotne, nezaželene učinke in bi le še razširilo spopade. Če Slovenija in Hrvaška vztrajata pri neodvisnosti, je edini način za njeno uresničitev pot pogajanj o mirnem razhodu z Jugoslavijo in določitev meja ter zagotovilo manjšinam, zlasti Srbom na Hrvaškem.« To je včeraj izjavil britanski zunanji minister Hurd v pogovoru za televizijsko mrežo BBC.
Poudaril je, da je ES storila vse, da bi pomagala Jugoslovanom, vendar si ti očitno ne želijo miru. Premirje namreč kršijo vsi. V minulih dneh pa je bila najbolj dejavna JA. Jugoslovanska kriza se bo v prihodnjih dneh znašla na dnevnem redu varnostnega sveta
ZN, ki ima veliko širša pooblastila kot ES. Sankcije proti Jugoslaviji še ne veljajo, države ES se še posvetujejo, kaj storiti.
Predstavnik za tisk v francoskem zunanjem ministrstvu pa včeraj ni hotel dajati izjav o hrvaški in slovenski neodvisnosti, četudi se je moratorij, za katerega so se dogovorili na Brionih, iztekel. Opozoril je le, »da si Pariz želi enoten odziv ES«. Pravica naroda do samoopredelitve je po njegovem mnenju nedotakljiva in nobena federacija se ne more ohraniti s silo in proti volji tistih, ki jo sestavljajo. Hkrati pa Francija opozarja, da je treba upoštevati težave, ki bi jih lahko prinesla neodvisnost republike, predvsem v zvezi z manjšinskimi pravicami in mejami, (dd)
LJUBLJANA Ob izteku Brionskega moratorija je luksemburški zunanji minister Jacgues Poos sprejel pooblaščenca slovenske vlade Franceta Dreua. Voditelj luksemburške diplomacije je dejal, da razume probleme, želje in hotenja slovenskega naroda. Poudaril je, da je Slovenija edina republika, ki je striktno izpolnjevala Brionsko deklaracijo, zato jo Evropska skupnost smatra za zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja, ki spoštuje medparodne obveznosti. Poos je izrazil prepričanje, da ne bo nobena država članica Evropske skupnosti brez skupnega dogovora priznala Slovenije, to pa naj bi veljalo tudi za Avstrijo. Zato je Sloveniji predlagal, naj po izteku moratorija ne vleče nadaljnih osamosvojitvenih potez s prevelikim truščem. Zaščiti naj svoje gospodarstvo ter nadaljuje svojo pot previdno in počasi do zaključka mirovne konference v Haagu. Zelo pomembno je nadaljnje aktivno sodelovanje Slovenije na haaški konferenci, kar bo pripeljalo do avtomatskega priznanja Slovenije.
Franceta Dreua je sprejel tudi predsednik luksemburške vlade Jacgues Santer. Dejal je, da njegova država tudi sedaj, ko ni več predsedujoča v Ev-
ropski skupnosti, aktivno sodeluje pri reševanju jU' goslovanske krize, vendar so zaradi razvoja dogodkov v zadnjih dneh zelo zaskrbljeni. Evropska skupnost zelo ceni prizadevanja Slovenije pri reševanj3 krize in upa, da bo tudi po 7. oktobru aktivno sodelovala na mirovni konferenci v Haagu. Za priznanj3 Slovenije v Evropski skupnosti ni nobenih večjih zadržkov, skoraj vse države pa so si edine, da je potrebno problem Slovenije reševati zunaj jugoslovanskega paketa. Seznanjeni so z dejstvom, da bi z razdružitvijo Slovenije bilo najmanj težav, saj se s ten1 strinja tudi Srbija, poleg tega pa ima Slovenija čist3 etnične meje in največ možnosti za preživetje. Santo1 je prepričan v skorajšnje priznanje Slovenije in sicet v skupnem dogovoru znotraj Evropske skupnosti. Evropa ceni Slovenijo kot korektnega in zaupanja vrednega partnerja. Za rešitev krize v Jugoslaviji Evrop3 zaenkrat še ni enotna, nima pa tudi pravih instrumentov za ustavitev ognja. Zaradi tega bi več lahk0 napravili skupaj z Varnostnim svetom OZN, vendaf tam obstaja problem veta velesil, je še poudaril Jac' gues Santer. (STA)
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani
• Tolar
venska narodna banka.
V teh treh dneh bodo zamenjavali dinarje po kurzu 1:1, v naslednjih dneh pa jih bodo menjavali samo po kurzu, ki se bo prosto oblikoval na tržišču. Bankovec bodo z boni-tolarji nemoteno zamenjavali do višine 20 tisoč dinarjev ali tolarjev, zneske do 50 tisoč bodo vpisovali na tekoče račune, za višje vsote pa bodo iskali izvor, da ne bi prišlo do vdora razvrednotenega jugoslovanskega denarja v novi slovenski denarni sistem.
Določili so tudi, da bo ena nemška marka veljala 32 tolarjev, kar je več, kot je veljala doslej na svobodnem sivem trgu, kar pomeni, da skušajo tudi na tak način pomagati izvoznikom. Eskontna stopnja bo 25-odstotna, kar pomeni, da računajo s približno tolikšno inflacijo tolarja v prvem letu njegovega obstoja.
Cilj celotne operacije je doseči stabilno in zdravo valuto, za kar razpolagajo z rezervami v višini 130 milijonov mark, poslovne banke pa z 200 milijoni dolarjev, povrhu pa je slovenska plačilna bilanca v zadnjih mesecih aktivna. Za stabilno vlauto je nujen družbeni konsens in prepričani so, da ga bodo dosegli s sindikati in gospodarsko zbornico, da ne bi prišlo do neupravičenega dvigovanja plač in cen.
Z ostalimi jugoslovanskimi republikami bodo še naprej normalno poslovali, samo pariteta dinarja do tolarja se bo ravnala po ponudbi in povpraševanju, pri čemer pa ni dvomov, da bo v kratkem prišlo do inflacijskega vala dinarjev.
Hrvati so želeli, da bi Slovenija počakala na njih pri uvajanju svoje valute. To pa ni bilo mogoče zaradi vedno večjega števila
dinarskih bankovcev v obtoku. Celotna masa, ki jo je izdala jugoslovanska narodna banka namreč že presega 60 milijard di-najrev, toda brez nadzora so izdajali dinarje tudi v Srbiji in po vseh ostalih republikah, in to za najmanj enako vsoto. S tem so plačevali JA, vojno med Srbijo in Hrvaško in relativni socialni mir, kar pa vse nujno vodi h gospodarskem bankrotu in super inflaciji. To je resnični razlog, da se je tako mudilo in zato Slovenija ni mogla čakati niti ure več. Poleg tega pa Srbija pripravlja identičen sistem lastne valute in skuša tudi na ta način bremena prevaliti na druge republike. Slovenska vlada in gospodarstvo računata na obstoj carinske unije posebne vrste, tako da bi med bivšimi republikami ne prišlo do carinske vojne, ampak samo do plačevanja normalnih prometnih davkov. S tem bi se ob ustavitvi sovražnosti lahko obnovile nekatere tradicionalne gospodarske vezi.
Osnova za vse skupaj pa je stabilni tečaj tolarja, zato je nujen uravnovešen državni proračun, važen pa bo odziv, ki bo prišel z domačega in tujih tržišč. Pri tem bo še posebej zanimiv odziv v Trstu in Celovcu, saj bo tolar v teh dveh obmejnih mestih kvotiral svobodno že danes, in bo torej prvi pokazatelj resnične vrednosti nove slovenske valute.
Oba slovenska gospodarska mi-nistrta celotno operacijo ocenjujeta trezno, umirjeno in prav zato učinkujeta prepričljivo. Zaživel je torej slovenski tolar, prva slovenska moneta v dolgi zgodovini slovenskega naroda. Rodil se je iz nujnosti po slovenskem političnem in gospodarskem razvoju. Do zadnjega trenutka se ni vedelo, kako se bo slovenski denar imenoval. Na seji vlade je z veliko težavo prevladalo ime klas, češ
da je izvirno slovensko ime, da je programsko in z globoko vsebino. Toda v parlamentu so bila ostro nasprotna mnenja, ker ta naziv nima nobene veze z denarjem, ker je nekaj obrobnega, samo ruralnega. Pa se je pojavil še karant in slovenska lipa. Sele nekaj čez polnoč je končno le prevladal tolar, ki spominja na Marijo Terezijo, ki je na našem območju uvedla srebrne kovance, denar, ki je bil dolgo trden, uveljavljen in cenjen. Tolar je torej poleg klasa in lipe premagal še karant in krono, ki so bili med konkurenti.
V Sloveniji je trenutno v obtoku finančna masa 18 milijard dinarjev. To maso bodo zamrznili in »spravili« v obračunsko postavko delitve dolgov in vrednosti bivše Jugoslavije. Ne bodo jih torej tihotapili v jugoslovanski obtok, česar se tako boji jugoslovanska narodna banka.
• Tudi Hrvaška
podpredsednika sabora, v odprti, živi in konstruktivni razpravi o položaju na Hrvaškem sodelovalo več predstavnikov.
Ubranili bomo svobodo in demokracijo, je na začetku seje rekel Žarko Domijan, ki je prepričan, da bo na tem sestanku hrvaški sabor potrdil svoje prejšnje odločitve in željo naroda, da naj bo Hrvaška svobodna in neodvisna, samostojna in suverena država, del civiliziranega sveta.
Uvod v razpravo je bilo poročilo predsednika vlade Greguriča. Ta je poudaril, da se je z odločitvami, ki jih je o vzpostavitvi samostojne in suverene države Hrvaške pred več kot tremi meseci sprejel sabor, začel proces razdru-ževanja od drugih jugoslovanskih republik. Hkrati so se začele tudi dejavnosti za mednarodno-pravno priznanje Hrvaške. Reakcija do-
gmatskih in boljševističnih sil bivše Jugoslavije na slovensko in hrvaško odločitev ni bila presenečenje. S pohodom na slovenske državne meje je skušala armada pokoriti Slovenijo, končalo pa se je z njenim sramotnim porazom in umikom. To kar je armada izgubila v Sloveniji, vojno, čast, meje, ozemlje, materialne temelje za lagodno življenje, si skuša povrniti na Hrvaškem, tako da se vdinja ekspanzionistični in nacionalsocialistični srbski oblasti. Za zmeraj izgubljeno ali začasno zapostavljeno Slovenijo je armada zamenjala z novim bojiščem. Srbija, armada in njeni pomočniki so nekaj časa skušali varati javnost z ideološkimi floskulami o gibanju za Jugoslavijo in o domnevni obrambi »golorokega srbskega prebivalstva, ki ga bojda napada hrvaška ustaška in fašistična oblast«. Dejansko gre v vseh teh napadih za osvajanje novih ozemelj. V tej »sveti« vojni sploh ni pomembno, katera politična stranka na Hrvaškem je na oblasti.
Gregurič je natančno pojasnil tudi delovanje vlade demokratične enotnosti v njegovem 67-dnev-nem mandatu. Predlagal je, naj sabor sprejme predlog o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, kar so poslanci pozdravili s ploskanjem. Končno je Gregurič ugotovil, da ni ne političnih, ne vojaških, gospodarskih ali institucionalnih razlogov, zaradi katerih bi Hrvaška morala podaljšati moratorij. Ta je zato postal preteklost in od ponedeljka so v veljavi odločitve sabora, po katerih je hrvaška samostojna in suverena država.
Podpredsednik sabora Šeks je predlagal osnutek saborskih sklepov, med katerimi je gotovo najpomembnejša odločitev, da Hrvaška prekinja vse državno-pravne vezi z dosedanjo SFRJ. Pravna
ureditev SFRJ na celotnem ozeffl' lju Hrvaške ne velja več. Predi3' gali so tudi, naj Hrvaška pozov3 Srbijo, Črno goro in JLA k preki' nitvi vojne, Bosno in Hercegovk)0 pa da naj ne dopusti izrabljanj3 svojega ozemlja za napade na Ek' vaško. Tako imenovano JLA s° razglasili za napadalsko okupator; sko vojsko in kot taka mora tako) zapustiti ozemlje Hrvaške. Ob p°' zivu državam, da naj priznajo Ek' vaško, so na seji sprejeli načel3 OZN in drugih mednarodnih ak; tov in listin. Hrvaška pa se je tud1 zavezala, da bo še naprej sodel°' vala na haaški konferenci.
Vse to so po Šeksovih beseda!1 le okvirni predlogi sklepov sak3' ra, o katerih poteka - tako kot0 sedanjem vojaško-političnem k vojnem položaju na Hrvaškem ' zelo živahna in konstruktivna raz' prava. Zaznamujejo jo seved3 ostro in kritično proučevanje V°' ložaja na tarenu in predlogi bkl učinkovito in uspešnejšo obran1' bo. Poslanci so bili odločni, d3 mora sabor aktivirati »zamrzuj3-no« odločitev in deklaracijo o vZ' postavitvi samostojne in suveren6 Hrvaške.
• Tudi Italija
Italija izrazila le svojo pripravlj3-nost za ta umik v imenu miru k da je od zamisli odstopila, ker J dobila negativen odgovor iz Z39 reba in dvome iz Ljubljane. Michelis pa je iz Barcelone z nje mu lastno odrezavostjo izjavil, d vlada v zvezi s tem ni sprejela n° bene odločitve, ker za sedaj ni P0” gojev, če pa bi se ti jutri pojavn1' bi o predlogu ponovno razmisln' Na specifično novinarsko vpra®3 nje se je dotaknil tudi priznanj Slovenije in Hrvaške, kar pa z3ljj ni več »politični problem«, a®??! le še »formalen«: do priznanja 0 namreč lahko prišlo šele po konc haaške konference.
£ seje izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze
Pri bližnjem popisu prebivalstva dosledno zahtevati slovenske pole
TRST — Pospešitev postopka za odobritev zaščit-^ga zakona, uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti pri sprejemanjunovih statutov kra-jovnih uprav ter spoštovanje slovenskega jezika pri nižajočem se ljudskem štetju so bili glavni argumen-Ponedeljkovega zasedanja izvršnega odbora Slo-venske kulturno gospodarske zveze. Gre za vprašanja, ki so v tem trenutku za Slovence v Italiji najbolj nktualna in zahtevajo jasne opredelitve ter odgovore.
Zakonska zaščita slovenske manjšine je v tem okviru vprašanje zase, saj se z njim ukvarjamo že oesetletja. Iz poglobljene in izčrpne razprave je izšlo Poleg pričakovanja, da se bo na italijanski parlamen-tarni ravni nekaj vendarle premaknilo z mrtve točke, Prepričanje, da mora tudi manjšina sama narediti nove ustrezne korake tako na krajevni kot na vsedr-zavni ravni, da bi postopek za uzakonitev naših pra-vrc končno stekel ter se zaključil na najbolj ugoden način. Pri tem je bila pozitivno ocenjena pobuda abotnega predstavništva Slovencev v Italiji, ki je pobelilo prejšnji teden skupen sestanek temu vprašanju ter se dogovorilo za konkretne pobude. Izvršni odbor SKGZ meni, da je skupen nastop najboljši na-oua za uveljavljanje naših zahtev. Posebej je bila v teUi okviru poudarjena potreba po povezovanju naše jnanjšine z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaš-jb- Sodelovanje obeh narodnostnih skupnosti, ki se norita za podobne cilje, je lahko zgled in model pri Slrjenju kulture miru in sožitja v Evropi, zlasti v trenutku, ko del te Evrope, v naši neposredni bližini, Ptetresa brezumna vojna. Pomemben korak na poti sodelovanja med obema skupnostima je ravno jutrišnje srečanje v tržaškem hotelu Excelsior, kjer bodo
predstavniki italijanske manjšine spregovorili tržaški javnosti o svojih problemih in izkušnjah.
Z vprašanjem zakonske zaščite se tesno povezuje tudi vključevanje slovenščine v statute krajevnih uprav. Medtem ko je manjšina v okviru uresničevanja reforme krajevnih uprav odločno zahtevala načelno priznanje naših narodnostnih pravic (in SKGZ je poleg drugih organizacij in strank naredila vrsto korakov, da bi bilo to načelo upoštevano na zadovoljiv način), je žal prevladala v večini krajevnih uprav z italijansko večino usmeritev, da je treba pri vključevanju manjšinskih pravic pač počakati na zaščitni zakon. Najbolj očiten dokaz popolnega preziranja slovenskih zahtev je statut tržaške občine, v katerem je manjšina imenovana samo dvakrat in še v teh primerih se sklicuje na državni zakon (ki ga seveda še ni). Nekoliko boljše je na pokrajinski ravni in v go-riški občini, vendar smo tudi tu daleč od pričakovanj.
Te dni bodo občinski in pokrajinski sveti glasovali o statutih. V tej fazi izraža izvršni odbor SKGZ popolno solidarnost in podporo slovenskim izvoljenim predstavnikom, ki si prizadevajo, da bi naša skupnost dosegla vsaj nekaj priznanja. SKGZ hkrati odločno protestira nad zadržanjem vseh tistih sil, ki se trmasto oklepajo teze o čakanju na zaščitni zakon.
Posebno pozornost je izvršni odbor SKGZ posvetil ljudskemu štetju, ki se bo pričelo v kratkem. Izrazil je zahtevo, da mora ustanova ISTAT poskrbeti za zadostno število slovenskih popisnih pol in da mora dati popisovalcem pravilna navodila, kako pristopati do slovenskega prebivalstva. Slovensko javnost pa poziva, naj dosledno zahteva poleg italijanske tudi slovensko popisno polo.
V organizaciji socialističnega krožka »Primo maggio« v Vidmu
Ciril Zlobec sodeloval pri okrogli mizi o položaju na Slovenskem in Hrvaškem

Udeleženci okrogle mize v Vidmu
VIDEM — V času, ko je Republika Slovenija po trimesečnem moratoriju dosegala svojo celovito samostojnost, so pri videmski pokrajinski upravi na pobudo socialističnega krožka "Primo Maggio" pripravili okroglo mizo o stvarnosti v Sloveniji in v Hrvaški.
O tem so pred številnim občinstvom spregovorili član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec, novinarka koprske televizije Tatjana Juratovec, podtajnik v pravosodnem ministrstvu Franco Castiglio-ne in deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro.
DSL za priznanje suverenih republik
Deželno vodstvo Demokratič-ne stranke levice je ob izteku moratorija, ki je bil sprejet z Brionskim dogovorom, razpravljalo o jugoslovanski krizi in odmevih, do katerih je prišlo v deželi FJK.
Po poglobljeni razpravi, ki je Potekala ob uvodnem poročilu deželnega podtajnika Nica Coste, je vodstvo odobrilo stališče, s katerim DSL izraža popolno podporo vsem, ki si v teh dramatičnih urah prizadevajo, da bi utihnilo orožje in bi končno stekla pogajanja, ki bi bila resnično sposobna zagotoviti rešitev konflikta med jugoslovanskimi republikami.
DSL poudarja, da dogodki zadnjih dni nedvoumno potrjujejo mnenje tistih, ki so vztrajali na stališču, da lahko vsakršna pozitivna rešitev temelji samo na Pravici samoodločbe narodov m suverenosti republik. Gre za edino podlago, na kateri je mo-ijoče s konsenzom graditi vsako °bliko morebitnega sodelova-bja. V tem smislu je po zapadlosti moratorija nemogoče odlašati z diplomatskim priznanjem
republik, ki so to že zahtevale, in tistih, ki bodo takšno zahtevo postavile v bodočnosti.
Deželno vodstvo DSL poudarja, da je samo s pogajanji mogoče rešiti odprta vprašanja in zagotoviti manjšinam in narodnostnim skupnostim pravice in zaščito, obenem pa zahteva od vsedržavnih in deželnih oblasti, da se sprejmejo vse možne pobude za razvoj in zaščito italijanske manjšine.
Pobuda predsednika republike in dolgi molk vlade sta imela v Trstu zelo negativen odmev. Neutemeljen in improviziran predlog je med drugim povzročil bedne iredentistične kampanje in okrepil nacionalistične poskuse, da se obudijo strahovi iz preteklosti. DSL poziva civilno družbo v deželi, da se aktivno zoperstavi takšnim poskusom in se zavzema za okrepitev sodelovanja med levičarskimi silami v prostoru Alpe-Jadran. V tem smislu je vodstvo Demokratične stranke levice pozitivno ocenilo nedavno stališče DSL in PSI o skupnih pobudah v deželi.
V Dragonji šlo gladko
SEČOVLJE, DRAGONJA — V prvih urah po uveljavitvi novega režima na meji s Hrvaško je na obeh istrskih mejnih prehodih promet tekel mirno in brez zapletov. Za edino posebnost je "poskrbel" hrvaški gardist, ki je prišel oborožen do meje, vendar prijavil in deponiral orožje, odpeljal otroka v begunsko zavetišče v Koper in se kasneje vrnil. Ob osmih zjutraj se je na sečoveljskem mejnem prehodu zbralo nekaj radovednežev, ki so opazovali, kako poteka nov režim na meji. Nabrala se je tudi vrsta kakih 10 avtomobilov, toda čakanja ni bilo, promet je tekel gladko. Cariniki in obmejni miličniki so zahtevali osebne ali druge dokumente in odgovarjali na vprašanja mimoidočih. Tudi policaji in cariniki so pripravljeni na to, da bodo prvih 10 dni opravljali bolj nekakšno svetovalno vlogo in pojasnjevali potnikom, kako bo pravzaprav potekal promet in kakšen bo red. Po zelo približnih podatkih iz koprske UNZ dnevno prihaja redno na delo iz hrvaškega dela Istre v Slovenijo kakih 300 ljudi (brez onih, ki hodijo delat v Trst), v obratni smeri pa okoli 250. (Na vsej hrvaško-slovenski meji dnevno migrira kakih 15.000 ljudi). Te podatke bodo šele v naslednjih dneh dodobra preverili; tudi zato, ker bi moral vsakdo, ki bo delal na drugi strani meje, imeti potrdilo o delu. Oba mejna prehoda — v Dragonji in Sečovljah bosta namenjena blagovnemu in potniškemu prometu: prehod v Sečovljah bo bolj potniški, v Dragonji pa bo registriran še za prehod živine in rastlin.	BORIS ŠULIGOJ
Ob panjskih končnicah v Ulmu tudi goriška in tržaška vina
« ULM — Na pobudo Čebelarskega muzeja v Iller-§Knu pri Ulmu v Nemčiji, kjer imajo tam živeči tUr'Ve-nc' svoi klub, in v sodelovanju s Centrom za jjnstično in ekonomsko propagando Slovenije bodo
k, oaprii razstavo slovenskin panjskm koncmc, n_]Je bila prej štiri mesece v miinchenskem Nacio-t ben, muzeju. Odprtje bo spremljal kulturno-gas-bomski program iz Slovenije, pa še izbor in poje n v-in iz slovenskega zamejstva v Italiji, za kar trtPP^krbelo Združenje slovenskih vinogradnikov iz zvo • *n goriške pokrajine v sodelovanju s Kmečko va[Z° ‘z Trsta in Gorice. S Tržaškega bodo obisko-Cl razstave lahko pokušali vina Borisa Škerka in
Danila Lupinca (Praprot), Pepka Miliča (Zagradec), Zorana Parovela (Mačkolje), Silvana Ferluge (Piščanci) in Martina Ušaja (Nabrežina). V ponudbo bodo dali teran, malvazijo, vitovsko in nekaj sauvig-nona. Z Goriškega pa so svoja vina poslali zadruga "Brda" (Števerjan), Emil Sfiligoj (Oslavje), Primožič (Oslavje), "II Carpino" (Sošol in Cibili iz Steverjana), Bensa "Častelada" (Oslavje), Joško Gravner (Oslavje), Radikon (Oslavje), Boris in Anton Pintar (Stever-jan) in Marcello Humar (Števerjan). Kmečka zveza je poskrbela, da bodo obiskovalci imeli na razpolago tudi turistično propagandno gradivo o naših krajih,
na primer brošuro o Cesti terana, krasno barvno publikacijo Kras je krasen v nemščini in slovenščini in še kaj. Seveda so prireditelji poskrbeli tudi za predstavitev turistične ponudbe drugih predelov Slovenije, vključno z degustacijo gorenjskih specialitet. To bo prvič, da se bodo tudi naša tržaška in briška vina predstavila v tem predelu Nemčije, za kar gre zasluga Centru za turistično in ekonomsko propagando, Skupščini republike Slovenije oz. Izvršnemu svetu in njegovemu svetovalcu g. Ivanu Martelancu. Razstava panjskih končnic v renesančnem gradu pri Ulmu bo odprta do konca februarja, (j. k.)
Po uvodni besedi moderatorja Alberta Di Caporiacca, sicer tajnika gibanja Movimento Friuli, ki se je zavzel za priznanje obeh sosednjih republik, je Ciril Zlobec dokaj jasno povedal, kakšne so težnje samostojne Republike Slovenije. V tem prizadevanju ni nobenega paradoksa z evropsko težnjo po združevanju držav. Skupen evropski dom je mogoč samo pod pogojem, da so vsi narodi, ki ga sestavljajo, svobodni in da se kot takšni opredelijo za združevanje.
Ciril Zlobec je bil na moč kritičen do obnašanja evropske diplomacije, ki je predolgo časa ciljala na federativno rešitev vprašanja. Tudi v zadnjem času, ko bombe padajo na Zagreb — je bil mnenja Zlobec — Evropa ni storila odločilnih korakov, da bi preprečila eks-panzionistične težnje Srbije in podprla prizadevanja Slovenije in Hrvaške. O Sloveniji je dodal, da izpolnjuje vse pogoje za to, da bi bila mednarodno pravno priznana, in zaradi tega tudi ne more razumeti zadržanja mednarodne diplomacije.
Novinarka Tatjana Juratovec je na vprašanje o možni ponovni agresiji na Slovenijo izrazila precejšen optimizem. Zelo skeptična pa je bila, kar zadeva prekinitev ognja na Hrvaškem. Po njenem mnenju naj bi se vojne operacije kmalu razširile tudi na Bosno in Hercegovino, saj si je težko zamisliti, da bo Srbija kar tako čez noč, spremenila svoje agresivne cilje.
Spričo prikazanih scenarijev je nujno, da Italija in z njo celotna evropska skupnost priznajo republiki Slovenijo in Hrvaško ter se postavijo po robu Srbiji. To je bilo mnenje deželnega odbornika Fer-ruccia Sara, ki je bil dokaj kritičen do mednarodne in tudi do italijanske diplomacije. Prizadeval si je, da bi Italija čimprej priznala Slovenijo in z njo vzpostavila vsestranske stike, kar bi v bistvu pomenilo nadaljevati na poti prijateljstva in sodelovanja, ki je bila nakazana v skupnosti Alpe-Jadran. Svoje zaključne misli je Saro posvetil mirovnikom, ki da so odpovedali na vsej črti. Vse bolj očitno postaja je nadaljeval da se mirovna gibanja angažirajo samo v trenutku, ko so v vojnih operacijah soudeležene Združene države Amerike, za Slovenijo in Hrvaško pa si ni vredno kaj dosti prizadevati.
Podtajnik Franco Castiglione je podprl osamosvojitvene procese v sosednjih državah. Ob tem pa je ugotovil, da bodo morale republike bivše Jugoslavije vendarle poiskati pot sodelovanja in skupnega dogovarjanja in to kljub sedanjim srb-sko-hrvaškim spopadom.
RUDI PAVŠIČ
Odprli Sodobno elektroniko 91
je LjUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču se 9l 38. mednarodni sejem Sodobna elektronika qoveni 80 odPrli v Festivalni dvorani, otvoritveni p °r pa je imel predsednik slovenske vlade Lojze v„ erle- Poudaril je, da poteka letošnji sejem v po-jR drugačnih okoliščinah kot prejšnja leta, hkrati st lzrazil zadovoljstvo, da so se med domačimi razje ! ialci pojavila nova imena. Glede firm iz tujine Uj pjalr da je njihova prisotnost (kljub vojnim raz-ram na Hrvaškem) nadvse pomembna, saj to po-Zor111' Poznai° slovenske razmere in so torej po-ainJ6 na do9aianie v Sloveniji. Na kratko je spo-fat • C*a Se ravno na dan otvoritve sejma izteka mo-p^jL hkrati pa izrazil željo po kakovostni rasti
Sejem Sodobna elektronika je najstarejša prireditev te vrste v Jugoslaviji. Letos sodeluje na njej okoli 400 razstavljalcev (230 tujih). Od domačih (slovenskih) razstavljalcev je 50% malih privatnih podjetij. Zastopstvo iz tujine je letos znatno nižje, predvsem zaradi nestabilnih razmer, delno pa tudi zaradi istočasnega sejma telekomunikacij v Ženevi. Največ tujih razstavljalcev je iz Nemčije in sicer 71, nato pa iz Avstrije, ZDA, Švice itd. Italijanskih firm je 10.
Sejem bo odprt do petka, 11. oktobra. Na njem razstavljajo proizvode s področja poklicne elektronike, telekomunikacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov in materialov.
I. VOGRIČ
l\aši proizvodi trajajo dalj časa
TOTAL
TEKOČA
GORIVA
ZA
OGREVANJE
VAM
DOSTAVIMO NA DOM
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
LUBRIFICAIVTI
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV
•	Prodaja na debelo
in na drobno
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
Organizacije civilne družbe o statutih krajevnih ustanov
Poudarek naj bo na kulturi sožitja
•	v ••	i 9 •	••• IV
m na večji participaciji občanov
Zanimiv seminar na pedagoškem liceju
Načrtovanje si utira pot tudi v šolstvu
Na tržaškem sedežu ACLI je bila včeraj tiskovna konferenca, ki jo je sklical Koordinacijski odbor tržaških ljubiteljskih, kulturnih in drugih organizacij. Gre za skupino trinajstih združenj, ki so se zbrale, ko je pričel postopek za obnovo statutov krajevnih ustanov, ki jih predvideva vsedržavni zakon 142 o reformi.
Združenja in društva so se zbrala zato, da bi v duhu zakona dosegla takšne statute, ki bi upoštevali prisotnost civilne družbe in omogočili širšo participacijo pri upravljanju javne koristi. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je vodil predsednik ACLI Franco Codega, so podali obračun svojega dela in to v trenutku, ko v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu razpravljajo prav o novih statutih.
Glede odnosov s tržaško občinsko in pokrajinsko upravo so govorci ugotovili, da so bili različni. Ustrezna občinska komisija in drugi upravitelji so sprejeli delegacijo organizacij, ki predstavljajo del tržaške civilne družbe. Pogovori so sicer zalegli le delno, saj nekateri bistveni predlogi niso bili sprejeti. Pokrajina Trst je imela v tem smislu do Koordinacijskega odbora slabši odnos, saj delegacije po nekaj mesecih, odkar so Pokrajino zaprosili za srečanja, še ni sprejela. Predlog za nov pokrajinski statut je v nekaterih točkah boljši od občinskega, marsikje pa obstajajo, po mnenju odbora, velike pomanjkljivosti, ki dokazujejo neupoštevanje zahtev civilne družbe.
Kot temeljno pomanjkljivost so predstavniki Odbora naglasili pomanjkanje členov v korist slovenskega prebivalstva v občinskem statutu. V predlogu obstaja stavek, ki se glede Slovencev sklicuje na vsedržavno zakonodajo, ki je ni. To je seveda absurd in veliko premalo; nekdo je v šali dejal, da se bo potem italijanska vlada sklicevala na občinski statut... Ob tem so naglasili, da bi ob takšni odločitvi Trst potrdil kulturo ločevanja, namesto, da bi poudaril kulturo miru in sožitja, kot so to zahtevale organizacije Odbora.
V predlogu občinskega statuta je zelo pomanjkljiv tudi člen, ki govori o možnosti uporabe občinskih struktur s strani kulturnih in drugih organizacij. O tem in drugih problemih pa bo odločal tudi bodoči pravilnik. Vprašljiv je tudi člen o dostopu občanov do raznih občinskih aktov. Člen se generično nanaša na vsedržavni zakon,
moral pa bi zadevo točneje in tudi praktično določiti. Bolje je, po mnenju Koordinacijskega odbora, rešeno vprašanje državljanovega branilca, saj bo razpolagal z uradom in potrebnimi strukturami.
Glede pokrajine je odbor kritiziral dejstvo, da ni imel s to ustanovo stikov in da je bil seznanjen z vsebino statuta le pred nekaj dnevi. V pokrajinskem statutu, so povedali predstavniki Odbora, je glede Slovencev vsebina nekoliko boljša, saj je tu manjšina izrecno omenjena, omenjene pa so tudi možnosti uradnega komuniciranja v slovenskem jeziku. Skratka, pokrajinski statut (govor je seveda vedno o osnutku) je bolj naklonjen politiki miru in sožitja. Slabši pa je tisti del statuta, ki govori o odnosih med ustanovo ter kulturnimi in drugimi organizacijami civilne družbe. Tu ni jasnih kriterijev, kar je seveda nesprejemljivo, saj ima prav pokrajinska uprava velike pristojnosti na področju kulture. Pokrajina ima tako nalogo, da podeljuje prispevke vrsti kulturnih društev ter nalogo, da koordinira kulturne stvarnosti. Pristojnosti ima tudi na podlagi
deželnega zakona o miru in še vrsto drugih nalog, ki predpostavljajo stike s številnimi kulturnimi ter prostočasnimi organizacijami in društvi.
Veliko kritik smo slišali tudi na račun členov, ki govorijo o referendumu in o možnosti, da občani dajo svoje predloge. Za referendum bi morali zbrati kar 10.000 overovljenih podpisov; za preprost predlog ali peticijo pa bi morali zbrati kar 5.000 overovljenih podpisov. Naj zapišemo, da stane vsak overovljen podpis približno 3.000 lir, za deželni referendum pa je potrebnih 20.000 podpisov, kar je seveda nesorazmerno s številom pokrajinskega referenduma. Skratka, občani bodo lahko naslovili na pokrajinsko upravo kako peticijo le z veliko težavo in s tem bi se uprava "ogradila" pred morebitnimi predlogi občanov.
Ob zaključku tiskovne konference so vsi prisotni naglasili, da bodo velikega pomena tudi pravilniki, ki bodo v praksi uveljavljali štatute. Vsi so zato izrazili upanje, da ne bi na sprejem novih pravilnikov morali čakati celo večnost.
Na Pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek v Trstu poteka že od sobote dalje zanimiv in poučen seminar, ki zajema vrsto problemov s področja programiranja bodoče dejavnosti na šoli. Začel se je v soboto z zelo zanimivim posegom psihologa prof. Janeza Bečaja iz Ljubljane z naslovom »Dobro počutje z drugimi«, ki je zajemal problem velikih pričakovanj in profesorjeve odgovornosti, posledic teh pričakovanj in napačno razumljene odgovornosti, odklonilno zadržanje profesorja do dijakov in šolnikov, motiviranje dijakov in šolnikov za sodelovanje in še napotke k dobri in učinkoviti komunikaciji preko spoznanja samega sebe.
Ze ta začetek je predstavljal zelo koristno in vzpodbudno premiso za nadaljnja dva dneva seminarja, ki sta ga vodili izvedenki iz področja programiranja šolske dejavnosti prof. Lucia Marchetti in Rosanna Ducati iz Ferrare.
»Spoznali smo se s predavateljicama na enem od tečajev za programiranje in takoj razumeli, kako pomembna je bila poglobitev in uvedba takih programov tudi na naši šoli,« nam je povedala ravnateljica liceja Elvi Slokar. »To je že drugo leto, ko smo uvedli ta seminar in moram povedati, da je imel pozitivne učinke tako na profesorje, kot tudi na dijake, na sam pouk na šoli in na učne uspehe.«
Na lanskem seminarju so postavili temelje učenju, oziroma navajanju načel programiranja vsega dela na šoli. Letos so seminar obogatili, ga podaljšali na tri dni in v njem - poleg prvega dela, ki ga je obdelal prof. Janze Bečaj, začeli diskusijo o didaktičnem projektu šole, o pomenu tujega jezika v sklopu šolskega kurikula, o pomenu učnih enot in še o ustvarjalnem pisanju.
»Zjutraj smo imeli predavanja, popoldne pa je sledilo skupinsko delo, v katerem smo že poskusili pripraviti splošni projekt za našo šolo: to je analizo stanja dijakov, testiranje in evidentiranje realnosti, v kateri živimo in iz vsega tega potegniti smernice, po katerih želimo na našem zavodu nadaljevati.«
Posamezni razredni sveti so se v sklopu te pobude že začeli ukvarjati s programiranjem določenih razredov, kar se bo, po mnenju šolnikov, že ekonomsko izplačalo, razen tega pa bodo dijaki že na-kako poučeni o tem, kaj bodo profesorji med letom od njih zahteva-
li, kaj pa bodo tudi sami pri tem prispevali. Na osnovi vsega tega bo mogoče tudi vse predmete, ki so bili včasih med seboj strogo ločeni, tesno med seboj povezati.
»Na lanskem seminarju smo posvetili veliko pažnje problematiki otroštva in odraščajoče mladine, ki smo ju obdelali s področja zgodovine, psihologije, literature itd. Pomagali so nam pri tem razni eksperti.«
Letošnji tretji razred bo tudi deloval v takšni učni enoti, le da bo njegovo področje bolj znanstveno, obravnavana snov pa bo Leonardo da Vinci.
»Dopoldne smo imeli v glavnem predavanja,« je nadaljevala prof. Slokar. »Popoldne pa je sledilo eksperimentiranje, ki ga naši slušatelji sprejemajo z velikim zanimanjem in zavzetostjo - lahko bi rekli tudi z navdušenjem. Morda lahko prav tej atmosferi pripišemo dejstvo, da so se, kljub splošnemu demografskemu padcu, na naši šoli podvojili vpisi, da imamo paralelke in da imamo tudi več dijakov iz raznih krajev Slovenije.«
Po vsem, kar smo se pogovorili z ravnateljico Slokarjevo, ki je bila prav v času našega obiska na telefonski zvezi z dr. Antonelli-jem, predstavnikom ministrstva za šolstvo, ki je pozitivno sprejel in odobril vse predloge šole za razne izboljšave, smo se podali še v učilnico, kjer je potekal seminar.
Lepo je bilo to, kar smo izvedeli predvsem od obeh predavateljic, ki prihajata iz Ferrare, pa jim je bil položaj slovenske manjšine in njenega šolstva na^ tem področju povsem neznana. »Če so slušatelji odnesli od najinih predavanj nekaj koristi, odhajava medve prav gotovo močno obogatene ob vsem, kar sva o vaši manjšini, njeni šoli in drugih ustanovah, o njeni kulturi izvedeli. Težko je razumeti, da živimo relativno tako blizu, pa vemo tako malo o Slovencih, ki tu živite. Če sva vam medve posredovali kaj dobrega in koristnega za šolo, ste nas vi z vsem, kar ste nam nudili, prav gotovo dali še veliko več.«
Zelo navdušeni nad seminarjenii nad vsem, kar so se na njem naučili in izvedeli, so bili tudi prof. Veronika Brecelj, Mariza Škerk in Samo Pahor, ki so med drugim poudarili, da jim je seminar pokazal, da se morajo sami, kot šolniki spremeniti, da morajo drugače gledati na dijake, ki želijo videti v svojih profesorjih predvsem prijatelje in šele nato učitelje.
NEVA LUKEŠ
Kongres Confcoltivatori v Rimu za pravice Slovencev v Italiji
Pod geslom »Avtonomija za enotnost, enotnost za strokovnost, strokovnost za konkurenčnost«, je v dneh od 3. do 5. t.m. potekal v rimskem hotelu Hilton izredni kongres Vsedržavne zveze kmetov Italije (Confcoltivatori), katerega sta se udeležila tudi predstavnika Kmečke zveze iz Trsta, predsednik Alojz Debeliš in tajnik Edi Bukavec.
V svojem poročilu je predsednik sen. Avolio še zlasti poudaril potrebo, da se kmetijstvu v Italiji zagotovi potrebna profesionalnost, ki pa bo učinkovita le, če bo kmetijstvo čim bolj enotno, za kar pa je potrebna tudi njegova avtonomnost od političnih strank in vlade.
Razprava je potrdila prepričanje, da se bodo v novih gospodarskih izzivih Evrope razvijale in ohranile le sposobne kmetije in da bo treba na marginalnih področjih, kjer je kmetijstvo potrebno ne samo iz gospodarskih pač pa tudi iz drugih razlogov, kot so lahko ambientalni, družbeni, kulturni itd., kmetijstvu zagotovili dohodek iz družbenih sredstev.
V razpravo je posegel tudi predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki je delegate v imenu slovenskih kmetov v Italiji pozravil v slovenščini. Pritrdil je Avoliovi tezi o enaki vrednosti in časti kmetijstva in kmetov, saj to zadeva tudi slovenske kmete v Italiji, ki že 45 let čakajo, da bo demokratična Italija izpolnila pravno in ustavno obveznost v korist slovenske narodnostne skupnosti, kateri kmetovalci pripadajo v ogromni večini. Predsednik KZ je zato predlagal, naj se vprašanje ustavnopravne pravice Slovencev do globalne zaščite vnese v zaključno resolucijo izrednega kongresa. Njegov predlog je kongres sprejel.
Izredni kongres Confcoltivatori pa je sprejel še resolucijo, v kateri izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne Jugoslaviji, »ki ogroža mir v srednji Evropi«. Izredni kongres - je zapisano v resoluciji - ima za potrebno zahtevati večjo zavzetost italijanske vlade, da se avtonomno in v okviru Evropske skupnosti zavzema za mir v Evropi ob spoštovanju »helsinške listine« o pravici narodov do samoodločbe, su-verneosti in neodvisnosti, (j.k.)
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
prireja srečanje - debato
IZKUŠNJE ITALIJANSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI IN HRVAŠKI: ETAPE NJENE PRENOVE
Govorili bodo predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio TREMUL, člani odbora Ezio GIURICIN, Silvano SAU in Claudio GEISSA ter poslanec v slovenskem parlamentu Roberto BATTELLI.
Srečanje bo jutri, 10. t.m., ob 20. uri v dvorani hotela Savoia Excelsior na Nabrežju Mandracchio 4 v Trstu.
		
m	KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU	KMET02/3
CENTER ZELENI MARKET
UL Travnik 10 (Industrijska cona)
Uradna otvoritev jutri, 10. oktobra 1991
Člane, prijatelje in zveste odjemalce VABIMO na obisk v petek, 11. oktobra in v soboto, 12. oktobra, da skupaj proslavimo novo pridobitev.
Z občnega zbora Slovenske zamejske skavtske organizacije
Skavti za bolj kvalitetno delo
V nedeljo so se voditelji in voditeljice tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije in vsi starejši člani in članice zbrali na rednem občnem zboru. Že zjutraj so se zvrstila poročila načelnika in načelnice, blagajnika, gospodarja ter predstavnikov vej. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je bilo minulo leto zelo uspešno. Letos je ponovno naraslo število članov in se počasi približuje številu 400. Največ članov je v srednji veji skavtske organizacije, to je izvidnikov in vodnic, po padcu v zadnjih letih pa postopoma narašča tudi število volčičev in veveric. Poleg običajnih srečanj za božič, veliko noč, pustovanj in raznih izletov je organizacija pripravila za svoje člane pet taborov na Koroškem, ki so prav zaradi oddaljenosti od Trsta zahtevali precejšen organizacijski in finančni napor. Veliko truda so vložili tudi v organizacijo skavtskega športnega srečanja ali skavtijade, ki so se je udeležili poleg tržaških še goriški in koroški skavti ter skavti iz Slovenije.
Veliko pozornosti so voditelji posvetili tudi kvaliteti; kako so v minulem letu prvič uvedli imenovanje voditeljev, ki morajo ustrezati določenim pogojem (polnoletnost, eno leto pripravništva in specializacija v eni skavtski stroki). V ta sklop spadata tudi v dva nova projekta za delovanje v veji izvidnikov in vodnic (starost od 11 do 16 let) ter novinciata in klana (nad 16 let). Prvi projekt predvideva posebno metodologijo dela v srednji veji skavtske organizacije in sloni na osebnem napredovanju na vseh področjih, posamezniku pa stojijo ob strani voditelj, ki sodeluje pri njegovem napredovanju, in ostali člani voda, ki aktivno pomagajo pri uresničevanju ciljev, ki si jih posameznik postavi iz leta v leto. Drugi projekt je logična sosledi-ca prvega in predvideva osebno napredovanje posameznika kot aktivnega člana skavtske organizacije, slovenske manjšine in družbe, ki ga obdaja. Oba pro-
grama, ki sta bila predstavljena širšemu vodstvu v jutranjih urah, bo vodstvo postopoma uvedlo v delovanje-v popoldanskih urah so bile na programu debata in volitve novega vodstva Tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije. Največ govora je bilo seveda o novih programih, ki jih je občni zbor odobri) z veliko večino. Razpravi, ki se je dotikala najbolj perečih problemov v organizaciji, so sledile volitve. Za načelnico, ki bo svojo funkcijo krila tri leta, je bila izvoljena Vera Tuta-Ban. Z njo bo sodeloval načelnik Teo Kralj, ki je bil ponovno izvoljen soglasno. V pokrajinskem vodstvu bodo še tajnik-blagajnik Stojan Pahor, duhovni vodja Tone Bedenčič, gospodar Tomaž Petaros, po dva predstavnika vsake veje in pet stego-vodij. Novo vodstvo se bo sestalo že v petek, 11. oktobra, ko bo izdelalo celoletni program delovanja p° smernicah občnega zbora.
Občni zbor so voditelji sklenili s sveto mašo, ki j° je daroval duhovni vodja Tone Bedenčič.
O SZ v Vili Primc
Kakšno je življenje danes, v času perestrojke in krize komunizma, v Sovjetski zvezi? Otello Bosari in Marina Rossi, sodelavca Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, sta se pravkar vrnila iz te dežele in bosta o svojih vtisih poročala v petek v Vili Primc na Greti (Reber za Greto 38). Srečanje organizirata sam Institut in rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje. Začetek ob 17. uri.
Odločitev večine na Pokrajini v razpravi o statutu
Raba slovenščine ne sodi med pravice svetovalcev
P^dvčcrajšnjim so v tržaškem Pokrajinskem svetu pričeli s kon-retno razpravo o novem statutu, vetovalci so obravnavali vsak Posamezni člen in vse predložene ^roandmaje. Gre torej za dolgo elo in tako se je razprava sinoči svlekla pozno v noč, nadaljevala Pa se bo tudi v naslednjih dneh; Prav gotovo bo to prava svetovalska maratona. Podobno se bo dodajalo v tržaškem občinskem sve-u' kjer se bo razprava o statutu Pričela v petek.
Pred razpravo o statutu so po-rajinski svetovalci sprejeli reso-^ijo o Cossigovih izjavah glede Prehoda tankov JA preko Trsta. .a resolucijo so se dogovorili na-^liiiki skupin, obsodba prehoda fa i.e seveda prišla potem, ko se je pijanska vlada že izrekla proti akšnemu predlogu.
Vprašanje slovenske manjšine ® tudi v pokrajinskem svetu med srednjimi, vendar je treba zapisali, da prvi, načelni, člen upošteva Prisotnost Slovencev. Za ta člen se 6 izrekla velika večina svetovalcu (19). Za Slovence je prav goto-, ? Pomemben načelen odstavek, i se glasi: »Pokrajina v sodelova-]U z Deželo, občinami in Kraško y°rsko skupnostjo opravlja vse ^ajoge, ki težijo k temu, da se ču-a]° koristi, interesi in potrebe kupnosti. Pri tem se še posebno riti in vrednoti prisotnost Slovenke manjšine na pokrajinskem Zemlju ter prisotnost ostalih et-icnih, verskih in kulturnih speci-'ičnosti.
Do spremembe pa je prišlo pri rugem členu statuta, kjer Pokra-jnC določa območje, na katerem vrna kompetence. Naštete so tako se p°samezne občine, slovenske ocme pa so bile v prvotnem be-edilu imenovane v dvojezični va-ianti: Duino-Aurisina - Devin Nabrežina, San Dorligo della Val-6 'Dolina, Sgonico - Zgonik,
Monrupino - Repentabor. Liberalec Berni je k temu členu predložil popravek, v katerem je zahteval, naj se v tekstu statuta okoliške občine tržaške pokrajine imenujejo samo z italijansko dikcijo. Ta popravek so sprejeli z večino, nasprotovali pa so mu svetovalci Zelenih, SSk in DSL. Večina pa je odklonila tudi Martonejev (DSL) popravek, v katerem je zahteval, naj se pokrajinske ceste označijo z dvojezičnimi napisi, na mejnih prehodih pa naj bi postavili napise v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Na sinočnji seji so se tržaški pokrajinski svetovalci lotili enega izmed ključnih členov statuta in sicer člen št. 18, ki govori o pravicah pokrajinskih svetovalcev. Predložen tekst ne predvideva nikakršne pravice o rabi slovenščine v pokrajinskem svetu, čeprav je med drugim zapisano, da vsak svetovalec predstavlja celotno skupnost in torej tudi slovensko. O problemu rabe slovenščine je popravek, v katerem se naglaša možnost, da slovenski svetovalci uporabljajo tudi slovenščino v skladu s pravilnikom (tega sicer še ni), predstavil predstavnik Slovenske skupnosti Harej; njegov amandma so podprli člani svetovalske skupine DSL, medtem ko so Zeleni in socialisti (med razpravo so ga umaknili) predstavili nekoliko drugače formulirane popravke.
Večina pokrajinskega sveta se je izrekla proti Harejevemu predlogu (proti je glasovalo 14 svetovalcev, za 8, predsednik pa se je vzdržal) in tako po eni strani dokazala, da osvaja tezo Državnega sveta o izključni rabi italijanščine v veh voljenih svetih, po drugi pa nekašno protislovno zadržanje, saj načelno priznava slovensko manjšino (prvi člen statuta), v praksi pa ji ne daje pravic.
Ob otvoritvi novega trgovskega centra in parkirišča na robu mesta
Dolgih in v zadnjih dneh mrzličnih priprav je konec: danes popoldne bodo odprli »II Giulia« ali prvi trgovski center v Trstu. Še včeraj je bil bolj podoben razburjenemu mravljišču, kot pa trgovskemu centru: prodajalke so polnile še zadnje police, drugod so dokončno urejali izložbe, kopica uslužbencev je razporejala rastline, skrivala zadnje kable, pri izhodih so čakali na odvoz kupi kartonastih škatel. Organizatorji in voditelji konzorcija trgovcev zagotavljajo, da bo ob otvoritvi vse v najlepšem redu in res je kljub delovnemu neredu že zaznavno dovolj prijetno vzdušje. Po zamisli organizatorjev je to pravcati delček mesta s sprehajališči, trgi, vodnjaki, v katerih bo danes za gotovo tekla voda, klopcami za postanek, kioskom, od vsepovsod pa mežikajo prijetne izložbe.
Novi trgovski center (za publiko ga bodo odprli jutri) vsekakor ni običajna veleblagovnica, saj združuje kopico večjih in manjših trgovin, ki ohranjajo svoje posebnosti. V okviru središča si je uredila prostore služba SIP, eno od stavb so si že pred časom zagotovili finančni stražniki, sicer ima v centru svoj sedež pet deželnih od-borništev, KZE, občinska izpostava in večja ambulanta. V centru je 65 privlačno urejenih trgovin, ki ponujajo malodane vse - od pisanih bombonov do obleke, od skrbno zasnovanega (po vzrocu PAM) marketa z jestvinami (vseboval bo tudi ribarnico in pekarno) do knjigarne in kioska s časopisi in cigaretami. V centru je nekaj veletrgovin, kot so Coin, Oviesse ali Chicco, ki pokrivajo velike površine, ob njih pa so manjše trgovinice z omejeno, a izbrano ponudbo. V glavnem so si v centru zagotovili prostor nekateri tržaški trgovci, ki imajo trgovine v drugih mestnih predelih.
Na razpolago obiskovalcem je prav pri vhodu informacijski center, ki ga dopolnjujejo panoji z načrtom prostorov. Center je opremljen s telefonskimi kabinami, garderobo in stranišči. V vseh treh nadstropjih deluje klimatska naprava. Posebnost predstavlja odlično opremljeno otroško igrišče, kjer bodo na razpolago varuške. Center še zdaleč noče biti samo prodajno središče, temveč nudi tudi precej možnosti za razvedrilo: dunajsko kavarno, »hitro« restavracijo s hamburgerji in ocvrtim krompirčkom McDonal-ds, ki je že prilagodila svojo ponudbo italijanskim navadam z zelenjavnimi dobrotami, taverno Dreher, ki bo skušala postati tudi prireditveno središče. V centru je tudi nadvse prijeten avditorij s 140 mesti. V samem centru je zaposlenih 350 oseb, v okviru celotnega kompleksa pa je v službi 1000 oseb.
Center je opremljen z velikim parkiriščem, v katerem je 1300 mest na razpolago obiskovalcem. Parkirišče je dostopno tako z Ul.
Giulia kot z Ul. Pindemonte, kakih 60 m dolg hodnik ga veže s samim centrom, od koder se vijejo tekoče preproge, premične stopnice, med nadstropji pa so tudi dvigala. Pešci imajo še druge dostope z Ul. Bonomo in ul. Giulia'
Če bo center zaživel po zamisli Konzorcija, kot je izzvenela želja iz včerajšnjih besed Giovannija Donata, odgovornega za center, ob predstavitvi na tiskovni konferenci, bo prav gotovo postal pomembno mestno »zbirališče«, v katerem bo mogoče prijetno prebiti nekaj ur. Urnik je namreč dokaj ugoden - od 9. do 19. ure brez prekinitve od torka do sobote, lokali imajo še nekoliko širše urnike posebno zvečer. Ta trenutek še ni znano, kakšen vpliv bo to imelo na okolico in sosednje trgovine, lahko pa upamo, da bo novo parkirišče zadostilo vsaj nekaterim mestnim potrebam in da bo v kratkem razbremenjen promet v Ul. Giulia, ki ga v zadnje čase dostavna vozila in kamioni večkrat spravljajo v hude težave.
Na sliki prikupna notranjost restavracije Mc Donald's.
Delegacija SKGZ pri tržaškem kvestorju Lazzeriniju
Preprečiti fašistično izzivaštvo!
n Slovenci v Trstu smo zaskrbljeni nad naraščanjem in fP.nosti in izzivaške dejavnosti nacionalističnih tašističnih krogov, ki dvigajo napetost ter kalijo }.a' m sožitje v ten krajih, ter pričakujemo od pristoj-sta oblasti, da bodo preprečile vsakršno nadaljnjo opnjevanje nasilja in izzivanja na škodo slovenske-fQa Prebivalstva. To zaskrbljenost in zahtevo je izrazi-predstavništvo Slovenske kulturno-gospodarske šncZe tržaškemu kvestorju Lazzeriniju med včeraj-Jlm srečanjem na kvesturi. Predsednik Klavdij Pal-sta ln- tainrk Dušan Kalc sta namreč najvišjega pred-avnika sil javnega reda v Trstu opozorila na naraš-
čanje protislovenske dejavnosti ter naštela nekatere primere, ki razburjajo in zaskrbljujejo slovensko javnost na Tržaškem, kot so poškodovanje vhodnih vrat sedeža slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška, napad na Sama Pahorja in izzivaške zahteve fašistov o odstranitvi spomenikov NOB.
Kvestor je izrazil razumevanje za to zaskrbljenost ter pripravljenost, da okrepi policijski nadzor tako v mestu pred sedeži slovenskih ustanov kot v okolici. Danes bosta predstavnika SKGZ obiskala tudi tržaškega prefekta Vitiella.
Po napovedani uvedbi tolarjev dinarjev v Trstu ne menjujejo
Dinarjev včeraj v Trstu niso menjali. Tržaške menjalnice so v pričakovnaju sprememb že pred tednom dni nehale sprejemati dinarje, še predvčerajšnjim jih je sprejemala Tržaška kreditna banka in sicer po 20, kar pomeni, da je bilo za tisoč dinarjev mogoče dobili 20 tisoč lir (ali v obratni smeri - za sto tisoč lir je bilo treba plačati pet tisoč din). Pri Tržaški kreditni banki so nam povedali, da so dinarje v preteklosti menjali tudi v najhujših časih, iz cesar lahko sklepano, da so zdaj časi še hujši. Ustavila se je tudi črna borza, saj nihče ne ve, kaj se bo zgodilo in nihče tudi ne ve, ali bo dinarje sjploh lahko vnovčil. V tržaških menjalcah bodo morda že jutri spet zaceli z menjavo, pričakujejo, da se bo pojavilo zanimanje za tolarje, dinarji pa znajo res čez noc postati ničvreden papir.
Slovenski profesorji Pozdravljajo rojstvo Republike Slovenije
lreieli smo s prošnjo za objavo: niiv,r°JesorB slovenskih nižjih sred-izn na Tržaškem, zbrani na u^P^njevalneni tečaju na Prose-jg„ Pri Trstu dne 7. in 8. oktobra ^ . z veseljem pozdravljamo dan Janškega rojstva svobodne in su-korf"116 ^P^lik® Slovenije, ki je ncno dosegla svojo samostojnost, poženi nad dogodki, ki pretre-Voi ^ePubliko Hrvaško, obsojamo UtP ° ^0t; sredstvo za reševanje po-bonih.sP°rov pričakujemo, da * dalija slovensko in hrvaško dr-a^> čimprej priznala.
^avedamo se, da je prva naloga Van- a’ da vzgaja otroke k spošto-tu 'U d° sočloveka, k sožitju med j^i ZlVečima narodnostima v duhu Vs uv in skupnosti. Zato pozivamo len s?dnke, predvsem pa naše ko-Ooriudadjanskih šol, da sledijo do-in iC°Iri v Soveniji in na Hrvaškem ijjjP^radujejo dijakom objektivne
jg^dl.očno obsojamo vsako deja-S ■kl v°di k nasilju in nestrpnosti. Hip sPada tudi nedeljsko zborova-sta IrilSovske stranke v središču Tr-^Padi Sramotn'mi protislovenskimi
Od pravični zaščiti italijanske S, lsine v Istri zahtevamo tudi za <7nce v Italiji zakon o globalni Povo’ - H-3 katerega čakamo že ves
Odločno stališče Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja
Italijanska demokracija kot temelj
Ob dogodkih, izjavah in protestih, ki so v preteklih dneh razburjali Trst, je zanimivo stališče, ki ga je izrazil Deželni inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini. V trenutku, ko dosega sožitje narodov v Jugoslaviji nesluteno zaostritev, ki zadeva tudi italijanske severno-vzhodne dežele, je namreč vsakršno zgodovinsko spreobračanje tržaške preteklosti skrajno nevarno -opozarja Inštitut, vztrajno obujanje bolečih čustev in spominov pa je izključno v funkciji iskanja političnega učinka.
Skupine, ki se bolj ali manj odkrito sklicujejo na ideologijo ali simbole fašizma ali nacizma, skrivajo resnico, ki je ni mogoče zanikati: vojna, ki sta jo hotela Hitler in Mussolini, 20 let fašistične diktature in tragičen poraz Italije leta 1943 so glavni vzrok bolečih ran, ki jih je v desetletjih utrpelo ljudstvo v teh obmejnih področjih ob še dodatni bolečini za žrtvami, ob nasilni oblastnosti in preprečevanju demokratičnega sožitja.
Ob jugoslovanski krizi in evropskem iskanju mirne rešitve bi morala Italija odklanjati nedostojne in zmedene besedne izpade, ki prihajajo s samega vrha državne oblasti in so namenjeni tržaški javnosti, ker nosijo s seboj nevarne posledice.
Ob nakazani možnosti prehoda orožja in tankov JA skozi tržaško pristanišče -
načrt, ki so ga prav tako hitro in zmedeno preklicali - je najbolj presenetilo nespoštovanje ustavnih načel, popolna odsotnost zagotovila, da ne bodo vojaška vozila, ki naj bi šla skozi Trst, ponovno uporabljena v vojnih napadih na jugoslovanskem ozemlju.
Predstavniki italijanske vlade in krajevni politični možje tudi niso pojasnili, kaj pravzaprav predstavljajo ti »ostanki« neke vojske, ki jo je težko označevati za »zvezno« in »jugoslovansko« in ki se mora umakniti iz države - Slovenije, ki je dosegla novo neodvisnost: ta stvarnost je popolnoma različna od partizanske vojske, ki so jo sestavljali ne samo Srbi, temveč tudi Slovenci, Hrvati, predstavniki drugih narodnosti, med katerimi je bilo nemalo Italijanov. Tista vojska je leta 1945 osvoboditev Trsta izpod nacističnega jarma spremenila v trd zasedbeni režim.
Inštitut odločno opozarja pred krajevno in vsedržavno javnostjo, da se moramo sklicevati na italijansko demokracijo, ki se je rodila iz protifašističnega zavezništva, močnega prej v družbi kot v institucijah, zavezništva, ki lahko premaga sodobne krize rasti - upajmo začasne začasne - in prispeva k rojstvu nove Evrope in ki lahko nudi jamstvo življenja in razvoja narodom, ljudstvom in manjšinam.
Sodelovala bosta Samo Pahor in odv. Berdon
Mixer nocoj o fojbah
V	nocojšnji oddaji Mixer, ki jo bo z najavljenim pričetkom ob 22.10 predvajala druga mreža RAI, bodo razpravljali tudi o vprašanju fojb na Tržaškem. Voditelji oddaje so k sodelovanju povabili tudi Sama Pahorja in odvetnika Bogdana Berdona, ki sta o tem že veliko rekla in napisala. Telefonsko vabilo sta prejela včeraj, ga z veseljem sprejela v prepričanju, da je treba s tem vprašanjem dokončno »obračunati«.
Seveda računata na možnost, da se voditelji oddaje nameravajo sklicevati tudi na nedavne dogodke v Trstu v zvezi z najavo, naj bi se oklepniki JA preko našega mesta umaknili iz Slovenije, vendar pa je po njunem mnenju zelo pomembno, da se o fojbah govori v okviru tako odmevne oddaje kot je Mixer. »Slovenci bi se morali otresti more v zvezi s fojbami, Italijanom pa bi morali končno preprečiti, da špekulirajo s tem vprašanjem«, je v krajšem telefonskem pogovoru izjavil odv. Berdon. Po njegovem mnenju bi morali končno ugoditi zahtevi, ki jo med drugim vsebuje prijavo, ki jo je že pred leti izroil sodnim oblastem, da se fojbe odpre in ugotovi istovetnost trupel in vsega, kar do danes zakrivajo.
Ko »rop« znaša. 16.000 lir
V	poročanju o vsakdanu, ki označuje naše mesto, se zadnje čase vse prepogosto srečujemo z dogodki, nad katerimi se lahko vsi skupaj samo zgražamo in zamislimo. Včeraj zgodaj popoldne je namreč neki mladenič, katerega natančnejši opis ni znan, iztrgal starejši gospe torbico, jo pri tem vrgel na tla, nakar se s »plenom« odpeljal na motorju. Izkupiček njegove kraje pa znaša 16.000 lir!
Gospo, ki je stara 74 let, ime pa ji je Maria Mijan por. Perusco, so morali pospremiti v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, vsekakor hujših poškodb ni utrpela.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
v petek, 11. t.m. ob 20.30 bo v prostorih TPPZ v Bazovici generalka za nastop v gledališču v Viareggiu, 16.t.m. Odhod iz Bazovice bo isti dan, ob 6.30. 17. t.m. se bomo poklonili padlim partizanom v Marzabotu ob navzočnosti tamkajšnjih oblasti.
koncerti
V Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
ROXY BAR
Do konca meseca si bodo sledili večeri jazz glasbe. Nocoj od 21. do 23. bo nastopila skupina ZIGOZAINA in v petek skupina MALAMENTE.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Urga, territorio d'amore, r. Nikita Michalkov.
EXCELSIOR - 15.15, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Grido dl pietra, r. Werner Herzog, i. Vittorio Mezzogiorno.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Piedipiatti, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 L'ombra del testimone, i. Demi Moore, Bruce Willis.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Oscar, un fidanzato per due figlie, i. Ornella Muti, Sylvester Stallone.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Le tenta-zioni di Venere, i. Clenn Close.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2, i. Prisedla Presley.
MIGNON - 16.00, 22.15 II muro dl gom-
ma, r. Marco Risi.
EDEN - 15.30, 22.10 Ossessione di una donna in orgasmo, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
LUMIERE - 20.00, 22.15 Rosencrantz e Giuldenstern sono morti, i. Richard Dreyfus.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Lost Angels, i. Donald Sutherland.
RADIO - 15.30, 21.30 Vergini, corpi fre-menti, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, SREDA, 9. oktobra 1991
DIONIZIJ
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 11.19 - Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 17.49.
Jutri, ČETRTEK, 10. oktobra 1991
HUGO
PLIMOVANJE' DANES: ob 3.25 najnižja -34 cm, ob 9.33 najvišja 54 cm, ob 16.08 najnižja -55 cm, ob 22.20 najvišja 31 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb rahlo pada, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 2,8 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Vittoria Carrada, Ile-nia Bossi, Matteo Guerra, Giada Cirillo, Luca Vescovo, Giulio Ainzara.
UMRLI SO: 97-letni Guido D'Ambrosi, 65-letna Angela Cattonar, 64-letna Rosa Sabadin, 76-letna Caterina Grassi, 71-let-ni Vincenzo Pizziga, 81-letna Vittoria Sav, 82-letna Anna Besednjak, 66-letni Umberto Contino, 78-letna Cesira Mez-zani, 80-letna Lucia Dezorzi, 74-letna Maria Karoli, 92-letna Giovanna Giura-tich, 79-letna Renata Gladuli.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7. do nedelje, 13. oktobra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Mazzinijev drevored 1 (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes slavi na Proseku 90. rojstni dan ANDREJ REGENT. Vse najboljše ter še na mnoga zdrava leta mu želijo hčeri Lidija in Darinka z možema, vsi vnuki in pravnuki.
Za 80. rojstni dan želi sekcija DSL Zorko Kralj iz Trebč vse najboljše RI-KOTU.
__________gledališča_________________
Slovensko stalno gledališče -
Kulturni dom
V	petek, 11. t. m.,ob 20.30 (abonma red A) premiera Sofoklejevega dela KRALJ OJDIPUS. Ponovitve: v soboto, 12. t. m„ ob 20.30 (abonma red B); v nedeljo, 13. t.m., ob 16. uri (abonma red C), v sredo, 16. t.m., ob 20.30 (abonma red D) in v četrtek, 17. t. m. , ob 20.30 (abonma red E).
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
V	petek, 11. t. m. , ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom Lu Jia. Na sporedu Beethoven, Prokofiev in Mendelssohn. Ponovitev koncerta v soboto ob 18. uri(red S).
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, katerega prvi koncert bo na sporedu v torek, 15. t. m. ,v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. Ciklus se bo zaključil 26. novembra. Koncerti bodo na sporedu ob torkih in četrtkih.
La Contrada - Gledališče Cristailo
Sezona 1991/92.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela SETTE SEDIE DI PAGLIA DI VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra vsak torek in ob nedeljah ob 16.30 in ostale dneve ob 20.30; ob ponedeljkih zaprto.
V	gledališču Cristailo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
izleti
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 20. oktobra društveni izlet v Bassano in Marostico. Vpisovanje sprejema Danica - tel. 232114 do vključno 13. t.m.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t.m. izlet na Sveto goro in goriška Brda. Za informacije tel. 363452 ali 41579,7.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
ABONMA 1991/92
Vpisovanje abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. št. 734265.
Prosimo abonenete, da dvignejo izkaznice.
OTVORITVENA PREDSTAVA
KRALJ OJDIPUS
v petek, 11. t. m., ob 20.30 - Abonma red A
mali oglasi
8?WEDA SUSHMEL
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 Ur DALJE
SUHA DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tek. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
V NAJEM dajem nebivajočim obnovljeno trosobno stanovanje z balkoni in ogrevanjem v bližini Dreher. Možnost opreme po izbiri. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Stanovanje".
IZKUŠENA bolničarka nudi pomoč ostarelim in bolnim. Tel. (003867) 73541.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu in možnost varstva otrok. Tel. na št. 228000 ali 228800 - urnik uradov.
NUDIMO zaposlitev mlademu skladiščniku ( trgovina jestvin). Tel. (0481) 533497 ob delavnih urah.
SLOVENSKO PODJETJE v Trstu išče osebo z znanjem knjigovodstva in osnovnega programiranja na P.C.-ju za zaposlitev v Trstu. Pismene prošnje poslati na Publiest - Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro "Programer".
DAJEM v najem trgovino sadja, zelenjave in trafiko. Tel. 229527 ali 229157.
PRODAM mercedes 190, letnik 1986, bele barve v odličnem stanju. Telefon 299269.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava slikarja ROBERTA TIGELLIJA.
V	državni ljudski knjižnici - Ul. del Teatro Romano 7 — je do 19. oktobra na ogled razstava čipk, ki jo organizira dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom občine Trst in v sodelovanju z Državno ljudsko knjižnico in Fa-meia muggesana.
V	galeriji Beneške hiše v Miljah je na ogled slikarjev Paola COMUZZIJA in Giuliana DAL MOLINA. Razstava bo odprta do 19. oktobra.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi na ogled razstave pod naslovom PODOBA NEVIDNEGA. Razstavo je pripravila Silva Bogatez in bo odprta do 21. t. m.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo ROLANDA TOPORA. Urnik razstave: vsak delovnik od 17. do 20. ure.
šolske vesti
Osnovna šola M. Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da bo priredila tudi letos tečaj slovenščine za odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 812214 ali 773411.
razna obvestila
Ruščina v pesmi - Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sedem večerov avtorjeve ruske pesmi, ki bodo posvečeni liku in delu Vladimirja Vysockija. Ciklus je osnovan tako, da nudi možnost za jezikovne vaje. Srečanja bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prvo bo konec oktobra v prostorih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Informacije na ZSKD, tel. št. 635626 od 8. do 13. ure.
KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da bo odhod avtobusa jutri, 10 t.m., ob 14.30 s trga Perugino.
MARKO METLIKA
nas je razveselil s srebrno medaljo na mladinskih igrah.
Čestita mu ŠD Zarja
Kolegi in vodstvo Indulesa čestita svoji uslužbenki Tanji Jevnikar ob rojstvu sina
NIKA
Niku pa želi obilo sreče in zadovoljstva v življenju
menjalnica	s. 10.1991
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI	
Ameriški dolar		.. 126,250	1215,—	Japonski jen 		..	9,7017	9,40
Nemška marka ....	.. 746,920	742,—	Švicarski frank		852,14	843.—
Francoski frank		..	219,40	216,-	Avstrijski šiling ...	.. 106,174	105.—
Holandski florint ..	. 663,020	658.- -	Norveška krona ...	..	190,96	188,—
Belgijski frank		..	36,269	35,25	Švedska krona ....	..	205,02	201.—
Funt šterling		.. 2193,80	2155.—	Portugalski eskudo	8,687	8,20
Irski šterling		.. 1999,05	1970.	Španska peseta ...	..	11,844	11,40
Danska krona		..	193,87	190,-	Avstralski dolar ...	.. 1000,50	940 —
Grška drahma		6,712	6,30	Jugoslov. dinar ...	—	—
Kanadski dolar		. 1117,90	1050,—	ECU		..	1531,10	—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE SLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
V petek v mariborski dvorani Tabor
Festival slovenske narečne popevke
MARIBOR - Festival narečnih popevk Vesela jesen nadaljuje tradicijo. Tudi letos so se slovenski avtorji zabavne glasbe množično odzvali na razpis za prireditev, ki bo v petek v dvorani Tabor v Mariboru.
Strokovna žirija, ki je izbirala skladbe za festivalski večer, je prejela 60 predlogov, od katerih je izbrala 16 skladb, ki bodo na festivalu javno predstavljene prvič. Skladbe pa bodo izvajali nekateri med najbolj znanimi izvajalci slovenske lahke glasbe. Ob letošnjem festivalu je bila posneta tudi kaseta, na kateri so vse skladbe in bo na dan prireditve že v prodaji.
Zabavno prireditev v dvorani Tabor v Mariboru bosta neposredno prenašala prvi program Radia Slovenija in program MM2 Radia Maribor, televizija Slovenija bo pripravila posnetek prireditve, najboljši izvajalci pa bodo predstavljeni v posebnih zabavnih televizijskih oddajah.
Za najboljšo popevko po izboru občinstva bodo glasovali gledalci v dvorani Tabor in žirije desetih radijskih postaj iz Slovenije in zamejstva. Besedila pesmi bodo ocenjevale kulturne redakcije časopisov Večer, Dnevnik in Vestnik iz Murske Sobote (nagrajeni bodo trije najboljši teksti), strokovna žirija (Bojan Adamič, Tomaž Tozon, Kajetan Zupan, Slavko Avsenim ml., Duro Penzeš in Franček Pungerčič) pa bo podelila nagrado popevki, ki najbolj ustreza ideji in razvoju festivala narečnih popevk.
Prireditev v dvorani Tabor v Mariboru bo povezovala Ida Baš. Po festivalskem delu in pred razglasitvijo rezultatov bodo nastopili pevci in ansambli, ki sicer snemajo za ZKP RTV Slovenija.
Sceno bo pripravila aranžerska skupina glavnega sponzorja, Verne iz Maribora, s cvetjem in zelenjem pa jo bo okrasila vrtnarija Anke Pečovnik iz Frama.
Costanzo: Jutri problem mafije v ospredju Showa
RIM - Maurizio Costanzo je prejšnji teden odložil nadaljevanje svoje oddaje o mafiji, da ne bi dolil olja na ogenj polemik, ki sta jih s Santorom vzbudila s »štafetno oddajo«, prvo skupno oddajo Raia in Finvesta. Ta teden pa bo konferansje spet »zagrizel« v problem. Jutri zvečer bo v svojem Showu obravnaval vprašanje mafije, posebno pozornost pa bo posvetil klanu Madonia, ki naj bi bil mandator umora palermskega podjetnika Tibera Grassija.
V pogovoru z novinarji se Costanzo ni veliko zmenil za polemike, ki jih je skupno s Santorom izzval v prešnjem tednu in pri tem dodal, da če ga De Mita napada, ga je predsednik Cossiga pohvalil za njegov prispevek.
Tudi preklic vabila na Fantasti-co, oddajo prve mreže Rai ga ne razburja preveč. »Doslej me niso spet povabili. Vendar se bom te oddaje udeležil le, če bodo nanjo povabljeni tudi novinarji TG3, ki so v soboto iz solidarnosti odklonili sodelovanje«. Costanzu se ne zdi, da postavlja vodstvu Raia preostre zahteve in tudi ni mnenja, da bi tokrat igral vlogo žrtve. »Mislim, da je stališče pravilno: vsi ali nobeden.Poleg tega pa sva s Santorom pripravila štafetno oddajo z uradnim privoljenjem vodstev Rai in Fininvesta. KD se je razhudila in dosegla, da so preklicali vabilo za Fantastico. In vodstvo Rai je naivno, če je mislilo, da bom molčal.«
Skupina Siouxie and the Banshees drevi v Ljubljani
Po nekajmesečnem zatišju se na ljubljansko sceno spet vračajo tuji glasbeniki. Oktober ponuja štiri zanimive koncerte.
Prvi nastop bo že danes v dvorani Tivoli, kjer se bo predstavila skupina Sioiuxie and The Banshees. Skupina je nastala pred petnajstimi leti v ZDA, zaslovela pa je v Angliji, njeni glasbeni domovini. Pevka Siouxie Sioux je skupaj z basistom Stevom Severinom, kitaristom Marcom Pirronijem in bobnarjem Sid Viciousom sledila punk glasbi znane skupine Sex Pistols. Njihov trdi in alternativni rock gre proti vsem shemam rock glasbe, kar je pravzaprav bilo značilno za vse punk skupine in tudi zaradi tega je gibanje punk kmalu izumrlo. Siouxie and the Banshees pa so se nekoliko preusmerili na dark sceno in nadaljevali s snemanjem in še kar uspešno prodajo plošč.
Uvod v koncert Siouxie and the Banshees bo nastop prvovrstnih neo rockerjev Blues Aeroplanes.
Ljubljanski Cankarjev dom bo 15. oktobra gostil brazilsko pevko Margareto Menezes, ki je pri nas nastopila julija letos v Centi na tamkajšnjme festivalu brazilske glasbe. Ljubitelji jazza pa bodo 28. in 29. oktobra lahko poslušali skupino Jack De Johnette'sa Special Edition oz. skupino Bobby Wat-son/Victor Lewis & Horizon.
WAL.
Predlogi italijanskih modnih kreatorjev
Prihodnjo pomlad v Chaplinovem slogu
V Milanu predstavljajo te dni kolekcije italijanskih modnih kreatorjev za prihodnjo spomlad in poletje. Errauno si je za ženske izmislil »look« v slogu nepozabnega Chaplina	(Telefoto AP)
AUTOPARK
fe E LV E • E II E
ENOSTAVNO
PARKIRANJE
INFORMACIJE
TRST
Ul. Udine	Tel. 418519
CZ
današnji televizijski in radijski sporedi
a rai i____________________
6.00	Nad.: Vita di Cavour
6.55	Aktualno: Unomattina
7.00	Poročila
10.15	Gospodarstvo
16.25	Otroška oddaja
11.05	Nan.: Časa Cecilia
U.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Benvenuti a »Le Dune« - Evviva il capo
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Nad.: La Castiglione (zgod., It. 1975, 3. del)
15.00	Odprta šola:^ Korenine nasilja, 15.30 Študenti
16.00	Risanke: Scooby Doo
12.30	Nanizanka: I fratelli Cuor di leone
12.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Fantastico bis
18.40	Aktualno: Potovanje okrog človeka - Droga in Aids
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Variete: Voci e volti nuovi 1991
22.45	Dnevnik
23.00	Športna sreda: odbojka -World gala
24.00	Nočne vesti in vreme
0.30 Danes v parlamentu
0-	40 Rubrika opolnoči
1-	00 Filmske novosti
RA|2_______________
6.00	Nanizanke in risanke
8.30	Nad.: Un pezzo di cielo
9.30	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: lo Semiramide (zgod., It. 1963)
11.35	Kratke vesti
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Quando si ama,
14.20	Santa Barbara
15.10	Film: Cento ragazze e un marinaio (glas., ZDA 1962, i. Elvis Presley)
16.50	Vesti in iz Parlamenta
17.00	Odprti prostor
17.20	Variete: Videocomic
17.30	Nan.: Hill Street
18.20	Športne vesti
18.45	Nan.: II commissario Kdster
19.45	Dnevnik, vreme, šport
20.30	TV film: Afghan Break-down (dram., It.-SZ 1990, r. Vladimir Bortko, i. Michele Placido)
22.10	Mixer dokumenti
23.15	Dnevnik - Pegaz
24.00	Vreme, vesti, horoskop
0.05 Film: L'arcangelo (kom.,
It. 1969, r. Giorgio Capi-tani, i. V. Gassman)
RAI 3	|
11.30	Šport: lokostrelstvo
12.30	Aktualno: Krožek ob 12
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: Nagrada Emilio De Martino,
16.00	IP v balinanju,
16.30	supermarecross (IP, finale)
17.00	Nan.: Vita col nonno -
17.45	Aktualno: La rassegna -Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dokumenti: Bodymat-ters - Glas
18.45	Dnevnik, Dreby, vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Un giorno in pretura (vodi Roberta Patrelluzzi)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Allarme in citta
23.40	Dok.: Argentina - Sirote Plaze de Mayo 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
|~	TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), otroška oddaja: Ziv žav, 9.55 drama Vrnitev v Kalifornijo
11.00	Nadaljevanka: Materinska ljubezen
11.50	Video strani
13.30	Poročila
15.30	Sova (pon.), vmes nanizanka Skupni računi in nad. Bratovščina vrtnice
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.35 Domače obrti
17.50	Spored za otroke in mlade: Klub klobuk
19.00	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Oče naš (dram., Šp. 1985, r. Francisco Regueiro, i. Fer-nando'Rey)
21.50	Dnevnik in vreme
22.20	Poslovna borza
22.30	Rock proti vojni
23.20	Nočni program Sova, vmes nan. Alf in nad. Afera Lancaster-Miller
0.40 Video strani
HUP) TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: II domestico
18.30	Risanke
18.45	Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Super Classifica Show in dokumentarec
20.30	La speranza dei Rayan
21.00	Dok. oddaja: Čuda sveta
21.30	Nan.: Buck Rogers
22.20	Dnevnik
22.30	Nan.: Agente Pepper
23.20	Rubrika o športu
fe' TV Slovenija 2
7.00	Program HTV 1
18.05	Košarka: Smelt Olimpi-ja-Riga
18.45	Slovenci v zamejstvu
19.15	TV Slovenija 2 - Studio Maribor: TV Ruleta
19.30	Dnevnik ORF
20.00	Danes v skupščini
20.30	Balet: Čarobna piščal
23.00	SP v ritmični gimnastiki
24.00	Yutel
CANALE5 * 9
T00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Bonanza
9-35 Film: II brigante Musoli-no (dram., It. 1950, r. Mario Camerini, i. Amedeo Nazzari)
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Variete: Non e la RAI
12-55 Canale5News
14-30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gioco dei
9, vmes (19.40) News
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	TV film: La montagna dei diamanti (dram., It. 1991, r. Jeannot Szwarc, i. Isabelle gelinas, Jason Connery, 1. del)
22.45	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) News
1-20 Variete: Striscia la noti-zia
RETE 4________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.30 Valeria,
10.30	Stellina
11.00	Kviz: Čari genitori
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.50	Nadaljevanke: Sentieri,
14.50	Piccola Cenerento-la, 15.20 Cristal, 16.45 General Hospital, 17.20 Febbre d'amore
17.50	TV4 Novice
17.55	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Il gioco delle cop-pie 19.00 Risanke
19.40	Nad.: Primavera
20.30	Film: Lalunga estate cal-da (dram., ZDA 1958, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Joanne Woodward)
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
23.30	Film: Il maratoneta (dram., ZDA 1976, r. John Schlesinger, i. Dustin Hoffman, Laurence Oli-vier)
2.00	Programi non stop
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - Primo amore, 9.30 Chips - Un centauro in erba, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
13.45	Film: Lo študente (kom., It. 1983, r. Nini Grassia, i. Nino D’Angelo, Jenny Tamburi)
16.00	Nanizanki: Supercar - L'-orchidea velenosa, 17.00 A-Team - L’appunta-mento
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo
18.20	Šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Varieteja: Primadonna,
20.00	Benny Hill Show
20.30	TV film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Villag-gio, Laura Antonelli, 1. del)
22.30	Nogomet: Saint-Etien-ne-Milan
0.30 Odprti studio
1.05	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Marinai, donne e guai (kom., It. 1958, r. G. Simonelli, i. Ugo To-gnazzi, Abbe Lane)
16.00	Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It. 1962, r. Camillo Mastrocingue, i. Mario Carotenuto)
17.30	Film: Due strani papa (kom., It. 1983, r. Mariano Laurenti, i. Pippo Franco)
19.30	Risanke
20.30	Film: Champagne in Pa-radiso (kom., It. 1983, r. Aldo Grimaldi, i. Al Bano, R. Power)
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Film: Intrigo di colore (krim., 1975, r. Arthur Marks, i. Pam Grier)
TMC____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Nan.: A pranzo con Wil-ma, 12.00 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Bellezze al bagno (glas., ZDA 1944, r. Red Skelton, i. Esther Willi-ams)
16.55	Rubrika: Zenska TV
18.30	Kviza: Arriva la banda,
19.45	Telelotto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Vendetta per il Santo (krim., VB 1973, r. J. 0'Connoiy, i. Roger Moore)
22.25	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.30	Večerne vesti
23.50	Rubrika: Top Šport
1.40	Nan.: Ray Bradbury
2.10	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina Pop glasbe
16.00	Risanke non stop
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanki: A sud dei Tropici, 20.00 Si e giova-ni solo due volte
20.30	Film: Tradimenti (kom., VB 1983)
22.00	Nan.: Barney Miller
22.45	Dnevnik
23.15	Rubrika o motorjih
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Potpuri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. Marko Sosič, 9. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija; 12.20 Lahka glasba;
12.40	Ceciljanka 90: MePZ Lojze Bratuž;
12.50	Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Blues; 15.50 Mi in glasba: tenorist Anton Dermota (Mozart, Čarobna Piščal); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 45; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila in glasba; 9.20 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Doktor Petelin; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija;
10.35	Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; li.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah in čestitke;
14.40	Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.15 Rock-onario; 16.30 Summersong;
17.00	Telefonski pozivi v živo; 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'ltaly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of 21.00 Radio ga ga.
Prvi dan nove države Slovenije na Goriškem
Na mejnih prehodih običajen promet Danes na Pokrajini pomembno srečanje
S solidarnostno akcijo so pomagali otrokom iz Ukrajine
Hvala Kulturnemu domu in goriškim ustanovam
Prvi dan nove države Slovenije je na Goriškem minil dokaj mirno, lahko bi rekli, vsakdanje. V pričakovanju jasnejših navodil, predvsem pa objave v noči na torek sprejetih ukrepov, se je življenje ob in na meji odvijalo po utečeni praksi, le v bankah, menjalnicah in trgovinah niso sprejemali dinarjev, valute, ki ni več valuta sosednje države in ki se bo le še do konca leta obdržala kot plačilno sredstvo, v pričakovanju slovenskega tolarja.
V bankah preko meje pa včeraj sploh niso poslovali. Razlogi so seveda isti.
Posebnih zunanjih znakov ni bilo, če izzvzamemo izobešenje slovenske zastave pri nekdanji karavli na Sabotinu in prazna droga na mednarodnih mejnih prehodih, kjer je še prejšnje dni plapolala jugoslovanska zastava.
Na mejnih prehodih ni bilo opaziti posebnosti. Promet, tako blaga, kakor oseb, se je odvijal običajno, saj bo treba kar lep čas, da se bodo novosti postopoma uveljavile.
Na poveljstvu mejne policije smo se pozanimali, kako bodo ravnali, za razliko od avstrijskih oblasti, do potnikov, ki bi se na meji predstavili s slovenskim potnim listom. Dobili smo kategoričen odgovor, da nimajo nobe-
nih novih navodil in da za italijanske obmejne organe velja še zmeraj jugoslovanski potni list, oziroma prepustnica za maloobmejni pas.
Sicer pa so slovenski potni listi kot se zdi redkost. Na območju Nove Gorice do zdaj še niso izstavili nobene take listine in menda tudi obrazcev še nimajo.
V Gorici bo danes dopoldne pomembno srečanje med predstavniki novogoriške občine in Goriške pokrajine. Na njem bodo postavili temelje za tesnejše sodelovanje med ustanovama.
Komisija za stike z zamejstvom, ki jo vodi Albert Bevčič, je na svoji zadnji seji izoblikovala vrsto predlogov, ki jih bodo na današnjem srečanju posredovali Predsedniku pokrajine. Predlogi se nanašajo na povečanje prepustnosti meje, na možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja na ekonomskem in monetarnem področju itd.
Tako bodo na današnji seji vnovič predlagali, da se maloobmejni prehod Neblo prekvalificira v mednarodni prehod, prav tako pa prehod v Škabri-jelovi ulici, ki pomeni najbolj neposredno povezavo med mestoma.
Na današnjem srečanju bo govor tudi o pripravljenosti in možnosti, da se v Novi Gorici odpre podružnica kakšne italijanske banke ali skupine bank. Govor bo nadalje o predlogu za organizacijo mestnega avtobusnega prometa med Novo Gorico in Gorico, ki bi se_ odvijal prav skozi mejni prehod na Škabrijelovi.
Pred kratkim ustanovljeno združenje Italia - Slovenia je ob včerajšnjem prvem dnevu nove države Slovenije, izdalo sporočilo. V njem opozarja, da Italija ne meji več na Jugoslavijo ampak na novo državo. To naj bi bil dodaten razlog, da italijanska vlada prizna republiko Slovenijo. Združenje izraža tudi upanje, da se bo spremenilo dosedanje stališče vlade, ki je videlo v enotni državi Jugoslaviji še zmeraj rešitev za vse narode na Balkanu in da bo Italija priznala vse narode, ki se želijo osamosvojiti.
Vsakršno nadalnje zavlačevanje bi pomenilo samo zaostrovanje sedanjih razmer.
V Ljubljani je bilo, na pobudo Zelenih Slovenije in Rdečega križa Slovenije, priložnostno srečanje predstavnikov slovenskih podjetij in organizacij, ki so na katerikoli način omogočili bivanje černobilskih otrok v Sloveniji. S srečanjem so se želeli organizatorji zahvaliti za pomoč, s katero so otrokom, prizadetim v černobilski katastrofi, omogočili preživeti mesec brezskrbnih dni v Sloveniji. Ob tej priložnosti so pobudniki, še posebej sekretar predsedstva Ze-Idnih Slovenije Božo Flajšman ter član predsedstva Republike Dušan Plut, ocenili celotno akcijo in seznanili navzoče z nadaljnjimi aktivnostmi solidarnostnega odbora s posebnim ozirom na nadaljnje tesnejše sodelovanje z nekaterimi republikami v Sovjetski zvezi.
Na srečanju so se tudi zahvalili in izrekli priznanje za sodelovanje pri omenjeni solidarnostni akciji Upravnemu odboru Kulturnega doma iz Gorice, ki je bil pobudnik obiska černobilskih otrok v Italiji,
Goriški prefekt dr. Palmiero sprejel novinarje
Novi goriški prefekt dr. Mario Palmiero je včeraj sprejel krajevne predstavnike sredstev množičnega obveščanja. Šlo je za spoznavno srečanje, ki ga je vladni predstavnik izkoristil, da je naglasil pomen vloge javnih občil in s svoje strani zagotovil večjo odprtost in sodelovanje državnih služb pri posredovanju informacij, obenem pa je želel, da bi ta pripravljenost na sodelovanje bila obojestranska.
Dr. Palmiero je tudi spregovoril o svojih pozitivnih vtisih o goriški stvarnosti dober mesec po prevzemu funkcije na čelu goriš-ke prefekture.
Gorica je mirno in delavno mesto brez velikih težav v javnem redu, kar gre po eni strani pripisati njeni legi in omiki ljudi, po drugi pa tudi nadpovprečni prisotnosti sil javnega reda.
Šolski center je skoraj dograjen vendar,,.
Zaenkrat m denarja za opremo
Približno tri tedne se že odvija pouk v novem šolskem centru v Puccinijevi ulici. Dijaki so se na nove prostore že navadili, čeprav je bilo sprva precej težav. Vse težave sicer še niso bile odpravljene, vendar pa si podjetje, ki izvaja dela, prizadeva, da bi objekt dokončalo čimprej.
Tudi v lastnem interesu, saj je pač zelo težko delati na gradbišču, kjer se sočasno objekt že uporablja, dela pa še trajajo.
Sicer velja povedati, da se dela izvajajo zdaj na takoimenovanih skupnih prostorih — od telovadnice do avditorija in raznih delavnic, medtem ko so učilnice in drugi pomožni prostori za redno šolsko dejavnost že skoraj nared.
Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo šolski center tudi uradno izročili namenu. Prej bo treba, kot se zdi, zagotoviti še precej dodatnih finančnih sredstev za nakup različne opreme, za ureditev avditorija, za namestitev alarmnega sistema, ureditev zelenih površin itd.
Takšen je rezultat včerajšnjega srečanja v šolskem centru, za katerega je dala pobudo goriška SSk, tudi z namenom, da se na občini pospeši postopek za dokončanje objekta .
Srečanja sta se poleg načrtovalca in vodje del inž. Marjana Cefarina, udeležila občinski odbornik Breščak in svetovalec Bernard Špacapan, funkcionarka ob-
činske uprave Kogojeva ter novinar Primorskega dnevnika. Z ugotovitvami, pomanjkljivostmi in željami pa je goste podrobno seznanil ravnatelj dr. Vladimir Sturm.
Medtem ko bo v prihodnjih dneh dokončno rešeno tudi vprašanje ogrevanja — inž. Čefarin je zagotovil, da bodo centralno gretje priklopili že v naslednjem tednu — ostaja zaenkrat nerešena vrsta drugih vprašanj, ki sicer ne sodijo v okvir gradbenega posega.
Vse kaže, da bo treba iskati dodatna finančna sredstva za nakup opreme. V vsoti namenjeni gradnji centra namreč strošek za tak poseg ni predviden. Denarja torej ni. Nekatere ustanove so že priskočile na pomoč. Tako bo Kmečka banka poskrbela za opremo knjižnice, ki bo skupna. Vendar se zdi malo verjetno, da bi zmogli Slovenci v lastni režiji, to je preko raznih ustanov, poskrbeti za vse.
Navsezadnje gre za posege vredne nekaj sto milijonov lir. Ena od možnosti, ki se nakazujejo je v tem , da bi del sredstev za nakup opreme prispevala Pokrajina, ki je (bo) od občine prejela preko milijarde lir za zemljišče, ki je bilo njena last.
Del teh sredstev bi Pokrajina lahko namenila za nakup opreme. Razlog za tak ukrep je dovolj tehten: v novem šolskem centru je nameščena tudi šola, ki sodi v pristojnost pokrajine.
Kolesarjenje prijateljstva med Novo Gorico in Gorico
Športna zveza Nova Gorica, Goriška skupina za socialni turizem in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji so pobudniki 14. kolesarjenja prijateljestva, ki bo na območju Gorice in Nove Gorice v nedeljo, 13. oktobra. Na 30-kilo-metrski progi množičnega netek-movalnega pohode bodo udeleženci šli iz Nove Gorice skozi Gorico, Sovodnje, Bilje, Volčjo drago, Šempeter do športnega parka v Novi Gorici, kjer bosta start in cilj kolesarjenja. Start bo ob 9.30 oz. od te ure dalje, saj bodo zaradi pričakovanega navala kolesarjev spuščali udeležence na progo postopoma. V primeru slabega vremena bodo start nekoliko zakasnili ali preireditev odpovedali v primeru, da bi tudi po preteku
dveh ur ne prenehalo deževati.
Akcija ni tekmovalnega značaja, udeleženci bodo morali voziti po cestnoprometnih predpisih in imeti za to primerno opremljena kolesa. Kolesarjenja se lahko udeleži posameznik ali skupina. Vsak bo prejel karton za žige kontrolnih postaj, s katerimi prejme priložnostno kolajno. Ob progi bodo okrepčevalnice, na cilju pa malica, napitek in nagradno žrebanje. Posebej bodo nagradili najbolj številčne skupine in skupine iz najbolj oddaljenih krajev.
Prijave zbirajo na sedežu športne zveze v Novi Gorici, v Gorici pa na sedežu ZSŠDI (Ul. Malta 2, tel. 33029), TGS, v Katoliški knjigarni ter agencijah IOT in Appia-ni. Vpisnina znaša 4 tisoč lir.
Afera Gladio se spet prepleta s preiskavo o ozadju Petovelj
Državno pravdništvo v Benetkah je v okviru preiskave, ki jo vodi sodnik Felice Casson glede deviacij v postopku o ugotavljanju resnice o petoveljskem atentatu, naslovilo bivšemu šefu italijanske obveščevalne službe ŠISMI admiralu Fulviu Martiniju obvestilo o novi hipotezi prekrška. Gre za dokaj težko hipotezo politične konspiracije. Obvestilo je Martiniju izročil sam sodnik Casson, ki ga je v ta namen včeraj popoldne sklical v beneško sodno palačo. Martini je v spremstvu svojih odvetnikov Coppija iz Rima in Šorgata iz Benetk zapustil Cassonov urad po 15 minutah, pri tem pa ni hotel dati novinarjem nikakršne izjave.
Bivšega voditelja obveščevalne službe je sodnik Casson že zaslišal januarja lani. Osumljen je nudenja podpore neofašistu in domnevnemu pripadniku tajne organizacije Gladio Massimilianu Fachiniju. Razširitev preiskave na novo hipotezo prekrška sta zahtevala namestnika državnega pravdnika Rita Ugolini in Gabriele Ferrari, ki menita, da naj bi bilo nudenje pomoči Fachiniju zaobjeto v težjem prekršku političnega zarot-ništva. Martini naj bi pridržal dokumente z informacijami o neofašistu z namenom, da bi prikril obstoj Gladia.
O tej zahtevi državnega pravdništva, ki temelji na hipotezi, da je Gladio bila protizakonita organizacija, bo sedaj moral odločati sodnik Casson. Če bo ocenil, da je utemeljena, bi utegnil zadevne listine posredovati rimskemu sodstvu, ki je pristojno za preiskavo o Gladiu.
KJILTIJBNI
SOLIDARNOSTNI ODBOR ZA POMOČ SLOVENIjl '91
MANIFESTACIJA ZA MIR NA HRVAŠKEM IN V JUGOSLAVIJI
»Dovolj vojnih grozot«
JUTRI, V ČETRTEK, 10. OKTOBRA 1991 OB 19. URI BO V ATRIJU KULTURNEGA DOMA V GORICI (ul. Bras 20) ENOURNA MIROVNA MANIFESTACIJA PROTI VOJNI V JUGOSLAVIJI IN ZA MEDNARODNO PRIZNANJE SLOVENIJE IN HRVAŠKE.
VABLJENI!
Danes pogreb M. Furlan
Danes dopoldne bodo pokopali 28—letno psihologinjo Marino Furlan iz Gorice, ki pa je že več kakor sedem let živela v Rimu. Pogrebni sprevod bo ob 11. uri iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev na Rojcah. Furlanova je utonila pred tednom dni pri otoku San Pietro, ob južni obali Sardinijo, Motorni čoln v katerem se je peljala skupaj z Antoniom Meneghettijem iz Rima, se je prevrnil. Ob tem naj bi Furlanova za-dobila poškodbe na glavi in naj bi menda tudi zaradi tega utonila,
čeprav naj bi ji Meneghetti skušal pomagati.
Sodna oblast je uvedla preiskavo.
■ V prometni nesreči, zgodila se je včeraj dopoldne v Vilešu, se je ranil 70-letni upokojenec Gino Justolin iz Poljana, ul. Terza Ar-mata.
Z avtom fiat tipo je trčil v avtobuse pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Pridržali so ga na zdravljenju za mesec dni.
junija letos. Priznanje in zahvala Kulturnemu domu, ki ga je na srečanju predstavljal Igor Komel, gre tudi celotni goriški skupnosti, ki se je še posebej izkazala z gosto-lubnostjo. Zahvala gre tako tudi goriški občinski upravi, Kmečki banki in Goriški hranilnici ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je obisk černobilskih otrok v Gorici uspel.
Srečanja v Ljubljani se je udeležil tudi konzul Sovjetske zveze v Jugoslaviji.
Gladovna stavka za mir v Jugoslaviji
Goriški občinski svetovalec Renato Fiorelli bo skupaj še z dvema občinskima svetovalcema zelenih iz Trsta in Vidma začel gladovno stavko za mir na Hrvaškem in priznanje republik bivše Jugoslavije. Povod za nenasilno mirovno pobudo, piše v tiskovnem poročilu Deželne zveze zelenih, je dramatična zaostritev na Hrvaškem, dogajanje ob zagroženem prehodu orožja JA skozi Italijo in škandalozno obnašanje evropskih vlad v odnosu do jugoslovanske krize. O vojni, ki je v teku na Hrvaškem, se bo odločalo predvsem pri nas, v okviru Evropske skupnosti, menijo zeleni, ki bodo o gladovni stavki in drugih pobudah zelenih v deželnem svetu FJk podrobneje spregovorili danes na tiskovni konferenci v Trstu.
razna obvestila
KD Kras Dol-Poljane priredi plesni tečaj za začetnike. Prvo srečanje bo danes, v sredo, 9. oktobra ob 19.30 v društvenih prostorih na Palkišču.
V oddaji Na goriškem valu Radia Trst A boste danes, ob 13.30 lahko prisluhnili: kroniki kulturnih in športnih dogodkov, zapisu s predstavitve knjige "Primer Slovenija", predstavitvi informativnega biltena ZSKD, pogovoru z ravnateljicama doberdobskega in goriškega didaktičnega okrožja, pogovoru s pobudniki in organizatorji ne-davnega obiska dijakov zavoda Žiga Zois v Celovcu.
SPD Gorica vabi v nedeljo, 13. oktobra na družabnost — praznik kostanja, pri Štekarjevih v Steverjanu. V slučaju slabega vremena bo družabnost 20. oktobra.
Tečaj ritmične telovadbe v priredbi PD Standrež in ŠD Velox se bo začel 16. t.m. Tečaj bosta vodili prof. Nataša Sirk in Kristina Marušič. K sodelovanju vabijo odtroke od 5. do 16. leta. Prijave pri Anici Pavio (tel. 21003) in Kristini Marušič (tel. 21419).
Moški pevski zbor Skala — Gabrje bo 12. oktobra ob 19.30 pel na celovečernem koncertu v gradu Kromberk, pod vodstvom Rozine Konjedic.
Občinska uprava v Steverjanu obvešča, da je še do 10. t.m. na razpolago vsakomur, osnutek Statuta občine. Interesenti naj se javijo v tajništvu, vsak delavnik v uradnih urah.
Sekcija VZPI-ANPI Dol/Jamlje priredi v nedeljo 20. oktobra ob 15. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemata Mario Croselli in Karlo Kobal ter Ettore Moro do 15. oktobra.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Piedipiatti«. VERDI 17.00-22.00 »The Doors«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlTorso bianco — dr. Tavasani — Korzo Italia 10 — tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo dr. Olivetti Ul. Primo maggio 94 — tel. 790338.
-J- Zapustil nas je naš dragi
1 Marcelo Devetak
(POLDO)
v 51. letu starosti
Žalostno vest sporočajo žena, hčeri, mama in sestri ter ostali sorodniki
Pogreb bo danes, 9. oktobra, ob D' uri iz hiše pokojnika, Vrh št. 49, v farno cerkev.
Topla zahvala vsem, ki bodo spre; mili dragega pokojnika na zadnji pob,
Vrh, 9. oktobra 1991
Kralj
Ojdip
Ojdipov mit bo znova oži-Vel na odru Slovenskega stalnega gledališča v petek °b 20.30. SSG začenja svojo repertoarno in abonmajsko sezono s Soioklejevo mojstrovino, ki je ena izmed vrhuncev človekove misli in stremljenja k »popolni umet-n°sti«. Antična drama, ki ne Pozna razkrajanja zoba časa, ho torej zaživela v vsej svoji polnosti, človeški globini in izzivu našemu času, saj gre 2a uprizoritev, ki je med bajambicioznejšimi projekti bašega teatra.
Režijsko palico Sofokleje-vega »Kralja Ojdipa« v novem prevodu Kajetana Gantarja ima v rokah slovenski gledališki mojster Mile Korun. V glavnih vlogah bodo igrali gost Radko Polič (Oj-hip), Lidija Kozlovič, Anton Petje, Adrijan Rustja, Tone Gogala, Alojz Milič, Miranda Caharija, Vladimir Jurc, Potem pa še desetčlanski zbor z dvema deklicama. Skratka, ves ansambelski spekter SSG, okrepljen še z gosti. Pomemben delež v Predstavi bodo imeli glasba Vida Kumarja in koreografija Ksenije Hribar, kot tudi scena Janje Korun in kostu-bii Marije Vidau. Lektor je Jože Faganel.
Po dolgotrajni bolezni v petinsedemdesetem letu starosti
Umrla je Natalia Ginzburg
Umrla je ena najbolj znanih in upoštevanih sodobnih italijanskih pisateljic Natalia Ginzburg. Vest o njeni smrti je boleče odjeknila v celotni državi, predvsem pa v intelektualnih in političnih krogih (Ginzburgerjeva je bila poslanka neodvisne levice). Smrt je prišla iznenada, čeprav je bila pisateljica v zadnjih mesecih hudo bolna. Pogreb bo jutri.
Intelektualna biografija Natalie Ginzburg je vezana na odnos s skupino pisateljev, ki se je oblikovala v Torinu proti koncu tridesetih let in je predstavljala jedro nastajajoče založbe Einaudi. Leta 1919, ko je bila Natalia stara tri leta, se je oče preselil iz Palerma v Torino, kjer je bil univerzitetni profesor človeške anatomije. V liceju je pisateljica spoznala Leone-ja Ginzburga, po rojstvu Rusa, preučevalca slovanske književnosti, animatorja skupine antifašističnih intelektualcev, ki je poznal tudi zapor. Natalia mu je dala v branje svoje prve literarne izdelke (zbirko pesmi in pripoved) in Ginzburg jih je med leti 1934 in 1937 objavil v raznih revijah. Leta 1938 sta se poročila.
Vojna je potem prekinila vročično aktivnost skupine torinskih intelektualcev, ki so si prizadevali iztrgati italijansko kulturo obrisov provincializma in jo približati tokovom v svetu. Ginzburga so (kot vse tujce židovskega porekla) deportiran v Pizzone, kamor mu je
Natalia Ginzburg
sledila pisateljica, ki je leta 1941 napisala svoj prvi roman »Pot, ki pelje v mesto« in ga zaradi rasističnega zakona objavila pod psevdonimom Alessandra Torninparte. To delo, ki je izšlo pri Einaudiju, je pesnik Alfonso Gatto (pozneje je postal dober pisateljičin prijatelj) popolnoma raztrgal. Ginzburgerjeva je v teh letih sklenila z založnikom tudi pogodbo, ki je predvidevala prevod celotnega Prousta, vendar je pisateljica prevedla samo »Swanna«.
Z možem je v Pizzonu preživela tri leta, po padcu Mussolinijevega režima (25. julija 1943) se je Leone Ginzburg preselil najprej v Torino, nato v Rim, kjer je 8. septembra začel z aktivnostjo proti nacizmu in izdajanjem ilegalnega časopisa »Italia libera«. Pisateljica se mu z otroki pridruži oktobra, vendar so že 19. novembra moža aretirali, ga zaprli v Regina Coeli in izročili Nemcem. Med zaslišanjem je bil večkrat kruto tepen, tako da je 5. februarja podlegel poškodbam. Pisateljica je od tedaj iskala zatočišča v mnogih italijanskih mestih, po osvoboditvi se je vrnila v Torino, kjer se je skupaj z Milo, Pavesejem, Balbom in Gal vinom zaposlila v redakciji založbe Einaudi. Leta 1947 objavi svoj drugi roman »Bilo je tako«.
Leta 1950 poroči anglista Gabri-eleja Baldinija in leta 1959 mu sledi v London. Medtem sta ji izšli roman »Vsi naši včeraj« in zbirka treh novel »Valentino«, za katero prejme leta 1957 nagrado Viareg-gio. Leta 1961 objavi Ginzburgerjeva zbirko esejev »Male kreposti«, v naslednjih dveh letih pa napiše svoji najpomembnejši deli »Glasove večera« in »Družinski leksikon« (nagrada Strega leta 1963), s katerima se uveljavi v mednarodnem literarnem prostoru. Italo Calvino, ki je prvi prebral krtačne odtise romana »Glasovi večera«, ji piše: »V enem dihu sem ga prebral. To je najlepši roman,
kar si jih napisala. Prepletanje družinskih zgodb je nekaj, kar imaš samo ti. In percepcijo starosti in dozorevanje mladih, kako ti boleče dozorevajo. Žalostno, žalostno za umreti. Ampak popolno«.
Od leta 1965 se Ginzburgerjeva posveti tudi gledališču. Tega leta ji stalno gledališče v Torinu uprizori »Poročila sem te iz veselja«, temu delu pa sledijo še mnoga. Leta 1969 umre Gabriele Baldini in Natalia Ginzburg se dokončno preseli v Rim. Za nekaj let prekine sodelovanje z založbo Einaudi, svoje knjige objavlja pri Garzanti-ju in Mondadoriju. To so leta plodnega pisanja, saj izide z njenim podpisom kar nekaj romanov, dram in esejev. Leta 1988 je napisala dramo »Intervju«, ki jo je potem igralo tudi Slovensko stalno gledališče v režiji Borisa Kobala. Njeno zadnje delo je krajši esej, posvečen življenjski usodi deklice Serene Cruz.
Izjemen razpon literarnega dela Natalie Ginzburg kaže na veliko ustvarjalno žilo pisateljice, ki se je v Italiji in svetu uveljavila tudi s svojo družbeno angažiranostjo in konkretno solidarnostjo z vsemi šibkimi in emarginiranimi. Njena smrt pušča v italijanskem kulturnem prostoru zares veliko praznino.
Dirigent Luig spodbudil orkester k muziciranju
Da je lahko kakšna orkestralna izvedba v veliki meri odvisna od 'hrigenta, je pokazal tudi zadnji koncert Verdijeve jesenske simfonične sezone, ki ga je vodil 40-letni mojster taktirke Michael Luig iz Dortmunda.
Že v prvih taktih Mozartove Simfonije št. 36 v C-duru KV 425 sLinz« je bilo zaznati, da stoji za pultom Verdijevega orkestra dirigent lasnih in stilno preciznih izbir ter komunikativne živahnosti pri razbiranju partiture. Orkester se mu je odzival pozorno in dokaj prožno, zvočno polno in z ustreznim fraziranjem, kar je prišlo do lepega izraza že v nvodnem, resnem in slavnostnem Adagiu velike ekspresivnosti. Po ne-°liko medleje podanem dragemu stavku Poco Adagio, v katerem se je jhoboka dramatičnost precej porazgubila, je Minuet izzvenel z vso lah-otno prikupnostjo, da bi v zaključnem Presto prišla do polne veljave nmično in kontrapunktističo-kontrastna bujnost skladbe, r. Sredino zajetnega programa je zavzel Koncert za klavir —1.4 v .duru op. 53 (za levo roko) Sergeja Prokofjeva s solistom Marcellom ^obadom. Ob ne vedno preciznem orkestrovem podajanju zlasti na Pjuhodu s tretjega na četrti stavek in na zaključku le-tega, kar je neko-
rahljalo celotno izvedbo te sicer ekspresivno močne lirično-drama-cue skladbe velike virtuoznosti in tudi fizičnega napora, ki ga zahteva ®sti od pianista, ki mora z levo roko malodane z akrobatsko veščino ^vladati celotno klaviaturo, je pianist Marcello Abbado bil nalogi kos mpi meri zlasti v boleči liričnosti dragega stavka Andante ob spevni elodični podpori godal, kot v tretjem stavku Moderato z dramatičnimi Poudarki in v zaključnem ritmično razgibanem in malce ironičnem vi-
Spored je sklenila Schumannova Simfonija št. 3 v Es-duru op. 97 Renska«, prežeta z romantičnim nabojem, ki je pod Luigovim zanosnim °dstvom zaživela v svoji polifonski inšturmentalni plastnosti, zadržani ovesnosti, liederističnem fraziranju in blagi ritmični spokojnosti, ki Podzavestno kliče v spomin »Jutro na Renu«.
. Na nekaterih mestih smo pogrešali več zvočne polnosti v orkestru, oda v celoti vzeto je izvedba bila na zadovoljivi ravni, kar je potrdil udi dolgotrajen aplavz številnega občinstva, (j.k.)
Tudi v Cristallu začetek nove sezone
Večna zveza Trst - Dunaj
»Sedem slamnatih stolov z Dunaja«, na njih sedijo protagonisti zadnje komedije tržaškega satiričnega para Carpinterija in Fara-gune. Sedijo in se menijo, podoživljajo ljubezenska srečanja in avanture v pravem komedijskem tempu, ki dobesedno narekuje, da se vse lepo izteče: čuteča srca se združijo, sebičneži pa morajo priznati svojo nemoč pred pristnimi človeškimi usodami oziroma se sami ujamejo v zanke, ki so jim nastavljene.
Tako nam govori premiera, ki smo jo v soboto gledali v gledališču Cristallo, ko je »Sedem slamnatih stolov z Dunaja« odprlo letošnjo sezono skupine La Contrada. V teatru se je zbrala neverjetna množica, ki so jo sestavljali vplivneži in navadneži in sledila dogodkom ter besedam v dobrem pristnem tržaškem narečju, popopranem s pravcatimi jezikovnimi finesami. Okvir uprizoritve, ki jo je tokrat režiser Francesco Macedonio vodil s pravim navdihom in smislom za doziranje komičnosti in stopnjevanjem (kljub vsemu ne bi škodilo s škarjami poseči v prvo dejanje), je bil seveda postavljen v avstro-ogrsko podnebje, pod katerim so se »sprehajali« znani liki Carpin-
terija in Faragune. Nastala je tako predstava, ki bi jo lahko imeli za »ljudsko gledališče« in kot taka je tudi zadovoljila okus prisotnih. Smeha, ploskanja na odprti sceni in medklicev je bilo na pretek in deležni so jih bili prav vsi igralci, ki so v svoje delo vložili veliko prizadevanja in spretnosti. Igrali pa so Gianfran-
co Saletta, Adriano Giraldi, Ric-cardo Canali, Laura Bardi, Orazio Bobbio, Paola Bonesi, Mimmo Lo Vecchio, Ariella Reggio, Maurizio Repetto, Marcello Rampazzo, Li-dia Braico, Maria Grazia Plos in Patrizia Burul. Sceno je oblikoval Gianfranco Padovani, kostume Fabio Bergamo, glasbo pa Livio Cecchelin. (mč)
Brane Gradišnik: Nekdo drug (kriminalni °uian), samozaložba, 1990, str.: 171 .do Posega, načelnik oddelka za zatira-klasične kriminalitete v Ljubljani, je na Jlv'hek knjige zapisal pomenljiv stavek, 1 0 knjigi pove več kot vsakršna strokov-»D lecenziia- Skoraj zgroženo je kriknil: obro, da avtor ni kriminalec!« s. Vsebina zgodbe je naslednja: Falirani udent germanistike Damjan Kardoš, znosno zaposlen kot prodajalec kart v kinu etropol se nepričakovano zaplete (tudi Pod vtisom mnogih kriminalnih filmov, ki nn mora dan za dnem gledati) v lov na mtparača, ljubljanskega posiljevalca in KUca žensk. Zgodi se namreč, da v kinu jPazi sumljivega neznanca, ki bi bil lahko ,azParač, in ga prične zasledovati. Toda
iov
na zločinca se počasi prevesi v lir,0.' leP° medicinsko sestro, ki j.
lov na
Do 1CPU rneaicinsno sesiro, ki jo nato (e .m/an v navalu nekih čudnih, njemu do q°aJ neznanih strasti napade. V spopadu žrtev obgrize in pobegne. Ko si Damjan sv° v bližnjem bifeju izpira rane, izgubi u°l Poročni prstan in tako da možnost po-di m emu inšpektorju Muleju, da ga izsle-no-aključje je hotelo, da je ravno tisto ref' skoraj na istem kraju pravi Razparač pis m°rri- Ko Damjan naslednji dan v časo-u Prebere vest o zločinu, ga informacija
Kriminalka pisatelja Branka Gradišnika
Je »nekdo drug« tudi v nas?
močno zbega. Preganjati ga začene strah, če ni on sam Razparač in če mogoče počne nezavedne stvari, ali če ni celo dvojna osebnost, zločinec in prodajalec kart. Na to ga napelje tudi obisk pri očetu v bolnici, ki je na nepojasnjen način izgubil spomin.
V vsaki kriminalki se zločin mora dogoditi, če ne sploh ni prava kriminalka, toda v Gradišnikovi knjigi ga nerpestano pričakujemo drugje (priznati je treba, da nas avtor zelo spretno zapeljuje v razne zaključke), kot se nato dejansko zgodi...
Naj razkrijemo samo še to,da ima kriminalka tako originalen razplet, da se ga ne bi sramovala niti slavna Agatha Christie.
Mnogi recenzenti so delo označili s samimi superlativi. Dejstvo namreč je, da je Gradišnik napisal res napeto zgodbo, ki na trenutke skorajda presega okvir žanra. Predvsem je treba pohvaliti briljanten jezik. Pisatelj se je odločil za pripoved v prvi osebi, občasno pa zgodbo poživljajo dialogi izpisani v ljubljanskem narečju (za teh-
tno izvedbo tega je poskrbel Velimir Gjurin, ki na koncu knjige v obširni razpravi -tudi napisani v ljubljanščini - pojasnjuje, kako se to narečje najbolj učinkovito lahko piše) in to na posebno duhovit način; za dialoge je namreč prihranil kratke vsakdanje pogovore, prepolne fraz, praznih čvekanj in stereotipov. Jezik je torej živ, da bolj ne more biti, povrhu pa je še simpatičen, inteligentno reduciran na najnujnejše in poln vzdušja.
Kot drugo kvaliteto knjige je gotovo potrebno omeniti prav sposobnost ustvarjanja napetega vzdušja. Gradišnik se je očitno dodobra seznanil s pravili kriminalnega žanra, saj zna iz majhnega dogajanja (zgodba se »zgodi« v osmih dneh) narediti veliko napetost, kajti avtor bralcu nikoli ne razkrije vseh dejstev, skriva pa se za junakovo subjektiviteto. Zato fantazija išče najrazličnejše možne rešitve in hlastajoče lovi tisti odločilni preobrat, ki bo vse razkril, pisatelj pa ga zna zadrževati do konca, do zadnjih strani knjige.
Kot tretje je potrebno omeniti, da Gradišnikov roman dokaj uspešno, z nonšalanco in celo mimogrede opravi še nekaj pisateljskih nalog: prikaže vzdušje ljubljanske malomeščanske scene, psihološko natančno oriše nekaj tipičnih oseb ljubljanskega middle-classa, se ponorčuje iz policijske preiskave, ošvrkne hladnost in preračunljivost zdravnikov, pa še bi se kaj našlo.
Vsekakor je za ljubitelje napetih zgodb »Nekdo drug« knjiga, ki jo bodo sladokusci prebrali v »enem kosu«. Pravzaprav bo bralce fasciniralo spoznanje, da majhen »nekdo drug« lahko ždi tudi v njih samih...
JOŽEK ŠTUCIN
Pesniški prvenec
Sežanska Zveza kulturnih organizacij bo jutri ob 18. uri v bistroju Arkus v Sežani predstavila pesniško zbirko »Žarenje« mladega domačega pesnika Marjana Viteza. Gre za prvenec, ki je izšel pod sponzorstvom Psihiatrične bolnišnice Idrija, uvod v zbirko pa je napisal primarij Jože Felc. Zbirka obsega 50 pesmi, ki gredo od inti-mizma preko impresionizma do konstruktivizma. Vitez bo predstavitev svojega prvenca obogatil še z likovno razstavo.
Postava azzurrov za tekmo s SZ znana šele v soboto
Na klopi Cagliariju bo sedel Mazzone
Vidni še zaupa svojim
Slovo Giacominija
Vicini se me včerajšnjim treningom pogovarja z vratarjema reprezentance Zengo in Pagliuco	(Telefoto AP)
VARESE — Azeglio Vicini bo sporočil sestavo moštva za sobotno odločilno kvalifikacijsko tekmo za EP v Moskvi proti Sovjetski zvezi šele tik pred pričetkom srečanja, ne pa dan prej, kot to počenja ponavadi. Isto je storil pred polfinalom "mundiala" z Argentino in...izgubil, toda selektor azzurrov ni vrazjeve-ren, zato se za "svarila" novinarjev ne meni.
Dobro obveščeni poznavalci vedo vsekakor povedati, da do večjih sprememb ne bo prišlo, saj je Vicini kljub zadnjim neuspehom pozval na priprave običajno dvajseterico. Ob tem, da je nastop branilca Ferrija vprašljiv zaradi poškodbe (v nedeljo je v prvenstvu odigral vsega 22'), so možne novosti le kar se tiče zvezne in napadalne vrste. Kaže, da bodo o porazu v Bolgariji odstranjeni erti, Lombardo in Mancini, na njihovem mestu pa naj bi igrali De Napoli, Lentini in Rizzitelli.
»Moti se, kdor trdi, da se opredeljujem zmeraj za ene in iste igralce. Vedno sem upošteval indikacije prvenstva, a žal to za zdaj ni odkrilo novih talentov, navsezadnje pa se mi tudi ne zdi prav, da v ogenj pošljem tako zaslužne mlade kot so Zola (Napoli op.ur.).«
Na vprašanje, zakaj v moštvu ni Casiraghija pa je Vicini odgovoril, da se je doslej med napadalci v prvenstvu izkazal le Vialli, "malenkostne razlike" pa so mu narekovale, da se je opredelil raje za Rizzitellija in Schillacija.
Vicini je prepričan, da se bodo njegovi fantje v Moskvi izkazali,
čeprav se boji slabega vremena in zavida sovjetskemu kolegu Bišovet-su, da mu ustrezata dva rezultata, poleg zmage namreč tudi neodločen razplet.
Zeman: »Foggia meri na naslov prvaka«
FOGGIA — Trener prvoligaša Foggie Zdenek Zeman je izjavil, da
njegovo moštvo računa letos na osvojitev naslova prvaka. »Točno se zavedam, da bodo po teh mojih izjavah mnogi mislili, da se mi je povsem zmešalo, a mislim čisto resno. Po prihodu ruskega napadalca Kolj-vanova (izbrani strelec zadnjega prvenstva SZ) bomo še močnejši«, je pribil Zeman.
CAGLIARI — Trenerju Cagliariju Massimu Giacominiju so štete ure. Po petih zaporednih porazih ga namerava vodstvo društva odsloviti. Danes bo vodstvo društva uradno sporočilo, da vajeti moštva prevzema Carlo Mazzone. Dogovor z novim trenerjem je bil dosežen že včeraj, predsednik Orni pa je s sodelavci popoldne odletel v Rim, da bi se sporazumel le še glede podrobnosti pogodbe. Po nedeljskem porazu z 2:0 v Veroni je krajevni tisk ugotavljal, da deluje ekipa nerazsodno in neborbeno. Giacominiju sicer priznavajo strokovnost, vendar pa mu očitajo, da je "premehak" z igralci, medtem ko naj bi bil Mazzone mnogo bolj odločen.
Za furlanskega trenerja je bila torej uvodna zmaga s prvakom Sampdorio le slepilo. Pred pričetkom prvenstva so mnogi zapisali, da je Cagliari za Giacominija zadnja možnost, da preusmeri navzgor svojo padajočo krivuljo uspešnosti. Po "zlatih letih" pri Milanu je doživljal sama razočaranja, nazadnje lani v Trstu, ko ga je sredi sezone zamenjal Veneranda.
Uspeh Smelt Olimpije
VIDEM — V tekmi za evropsko klubsko košarkarsko prvenstvo je ljubljanska Smelt Olimpija sinoči v Vidmu s 77:75 (35:32) premagala peterko iz Rige in se uvrstila v tretje
kolo predtekmovanja. Ljubljančani so namreč zmagali tudi v Rigi. Srečanje, ki je bilo po sklepu mednarodne zveze na nevtralnem igrišču, si je ogledalo le 500 gledalcev.
Od danes SP v ritmiki
ATENE — Letošnja izvedba SP v športno ritmični gimnastiki bo v znamenju rekordne udeležbe. Od danes bodo namreč v grški prestolnici nastopale telovadke iz 42 držav. V vseh zvrsteh so favoritinje tekmovalke iz Sovjetske zveze in iz Bolgarije. V vrstah SZ bosta poleg prvakinje Timočenkove še novi zvezdi Kostinova in Skaldinova. Prva dama bolgarske reprezentance pa je Marinova.
Brazilec Motta zamenjal Guerro
RIM — Nov trener italijanske ženske odbojkarske reprezentance bo 31-letni Brazilec Marco Aurelio Motta, zmagovalec dveh brazilskih naslovov prvaka in dobitnik zlate kolajne na ženskem mladinskem SP. V vrstah azzurr bo prišlo do korenitih spremembn, poslavlja pa se tudi prva dama šesterke Manuela Benelli. V soboto se bo medtem začela prvoligaška sezona z rekordno udeležbo tujk, teh bo namreč leto kar 49, kajti po dve bo smela na igrišče uvrstiti tudi vsaka ekipa iz A-2 lige.
Za Jadranove mladince
Ugoden start
LATTE CARSO - JADRAN FARGO
76:104 (36:56)
JADRAN FARGO: Oberdan 15 (3:7), Gherli, Daneu 9 (9:12), Crisma 26 (2:5), Pettirosso 4 (0:2), Ažman 16 (6:10), Sterni 6 (0:2), Sosič 22 (2:2), Škabar 2, Berdon 4 (2:2), Briščik 2, Godnič.
TRI TOČKE: Sosič 4.
PON: Berdon v 36. min.
Jadranovi košarkarji so zelo uspešno začeli letošnje nastope v državnem mladinskem prvenstvu (skupina 1), saj so sinoči v gosteh zanesljivo odpravili Latte carso, ki je imel kar štiri igralce, ki nastopajo tudi v članskem moštvu.
Po izenačeni igri v uvodnih minutah so naši le ujeli pravi ritem in so si z dobro obrambo mož-moža in z učinkovitim napadom priigrali zanesljivo prednost tudi 20 točk, tako da zmaga ni bila nikoli vprašljiva.
Za zmago bi pohvalili vse jadranov-ce, posebej pa bi omenili Martina Sosiča, ki je dosegel kar štiri trojke, in Marca Crismo, ki je postregel številnim gledalcem tudi z nekaterimi atraktivnimi potezami.
Umrl košarkarski delavec Orlandini
Znani tržaški košarkarski delavec Franco Orlandini je nenadoma umrl. Bil je nenadomestljiv košarkarski navdušenec in velik prijatelj slovenskih košarkarskih društev.
Po prvem delu kvalifikacij v moškem in ženskem odbojkarskem deželnem pokalu FJK
Valprapor Imsa in Sokol Indules prva v skupini
Medtem ko so v tekmovanju za zvezni odbojkarski pokal odigrali šele dve koli, so se kvalifikacije v pokalu FJK konec tedna že prevesile v svojo povratno fazo, pri čemer sta Valprapor Imsa (v moški konkurenci) in Sokol Indules (med ženskami) že na dobri poti, da dosežeta uvrstitev v naslednji del.
Zvezni pokal MOŠKI
SKUPINA 12
Borovci so si od sobotne tekme s Sedicom, ki bo prav tako kot oni, igral v C-l ligi, nemara pričakovali nekoliko boljši rezultat, tolažijo pa se lahko z dejstvom, da so Belunčani v prvem kolu enako prepričljivo odpravili tudi Vivila, ki je lani napredoval v C-l ligo skupaj z njimi. Prav tekma s Furlani, ki bo v soboto na Alturi, naj bi prinesla plavim kaj več zadoščenja in odgovor na vprašanje, kaj si lahko obetajo od težkega državnega tretjeligaškega prvenstva, čeprav ne gre pozabiti, da igra Bor Agrimpex ta čas precej okrnjen in še upa, da bo lahko v bližnjem prvenstvu imel na voljo še Rudesa in Pernarcic-ha. Pokalne tekme so vsekakor dobra priložnost za mlajše igralce, pri čemer sta se Paganini in Furlanič že lahko izkazala.
IZIDA 2. KOLA: Bor Agrimpex - Sedico 0:3, Vivil - Volley bali Videm 0:3. LESTVICA: VBU in Sedico 4, Vivil in Bor Agrimpex 0. PRIHODNJE KOLO: Sedico - VBU; Bor Agrimpex - Vivil.
ŽENSKE SKUPINA 10
Kljub temu, da po dveh kolih samevajo na zadnjem mestu, slogašice ne morejo biti nezadovoljne s svojimi dosedanjimi pokalnimi nastopi. Peterlinove varovanke so bile namreč vključene v skupino, v kateri so same ekipe iz višje lige. Doslej jih nista nadigrala ne Albatros (B-l liga) ne tržaški SGT Vitrani (B-2 liga), prepričani pa smo, da bodo naše igralke v soboto nudile močan odpor tudi letos okrepljeni Latisani, čeprav velja poudariti, da se Koimpex pokala ni lotil z ambicijami po rezultatih, o čemer najbolj zgovorno priča zamenjava postav na vsaki tekmi.
IZIDA 2. KOLA: Koimpex - SGT Vitrani 1:3, Latisana - Albatros 1:3. LESTVICA: Albatros 4, Latisana in SGt Vitrani 2, Koimpex 0. PRIHODNJE KOLO: SGT Vitrani - Albatros (12.10. ob 18.00); Koimpex - Latisana.
SKUPINA 11
Sobotna tekma s premočno Sangiorgino za borovke nikakor ni mogla biti merodajna. Jasnejšo sliko o stopnji priprave ekipe bo trener lesu lahko dobil po sobotni tekmi s Kennedy-jem, čeprav bodo plave še naprej (in vse kaže da vsaj do začetka prvenstva) nastopale brez standardnih igralk Vitezove in Maverjeve, kar se očitno bolj pozna, kot je bilo mogoče pričakovati.
IZIDA 2. KOLA: Sangiorgina - Bor Tombolini Drinks 3:0, Kennedy - Vivil 3:2. LESTVICA: San-
giorgina 4, Kennedy in Vivil 2, Bor Tombolini Drinks 0. PRIHODNJE KOLO: Kennedy - Bor Tombolini Drinks (12.10. ob 29.30); Vivil - Sangiorgina.
Moški pokal FJK
SKUPINA A
Po dobrih igrah proti tretjeligašema Crem-caffeju in Rozzolu so slogaši proti četrtoligašu ACLI-ju iz Ronk odpovedali.
IZIDA 3. KOLA: Cremcaffe - Rozzol 3:1, ACLl Ronke - Sloga 3:0. LESTVICA: Cremcaffe 6, Sloga, Rozzol in ACLI Ronke 2. PRIHODNJE KOLO: ACLI - Rozzol; Sloga - Cremcaffe (12.10-ob 20.30).
SKUPINA B
Z zmago v derbiju z 01ympio CDR je Valprapor Imsa utrdil svoje prvo mesto in si je glede tudi na zdajšnji količnik v nizih verjetno že zagotovil končno zmago v skupini.
IZIDA 2. KOLA: 01ympia CDR - Valprapor Imsa 0:3, Comet Torriana - Soča Sobema 2:3-LESTVICA: Valprapor Imsa 6, 01ympia CDR 4, Soča Sobema 2, Torriana 0.
Ženski pokal FJK
O tem, katera ekipa bo napredovala v naslednjo fazo, bo verjetno odločala povratna tekma sokolovk z Al turo, kajti prvi derbi v Nabrežini med tema ekipama (kljub zmagi) Sokolu Indules še ni zagotovil odločilne prednosti.
IZID 3. KOLA: Sokol Indules - Altura 3:2-LESTVICA: Sokol Indules 4, Altura 2, Virtus 0. PRIHODNJE KOLO: Altura - Virtus, Sokol Indules je prost.
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-
MILAN-TURIN-GENOVA-
VENTIMIGLIA-ANCONA-BARI-
LECCE
Odhodi iz Trsta
4.20	K Benetke
5.05	K Benetke § (1)
5.45	IC (Svevo) Mestre-Milan ** * 20 * * * * * * *
5.50	H Benetke
6.17	K Portogruaro § (1)
7.25	E Benetke
8.25	H Benetke
9.25	E Benetke
10.00	K Benetke §
10.45	IC (Marco Polo) Mestre-Rim Termini* *
12.25	H Benetke
13.49 K Portogruaro § (1)
14.20	H Benetke
15.25	H Benetke
16.10	IC (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-
**
nn
17.13 H Benetke 17.32 K Benetke §
18.15	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
19.25	K Portogruaro
20.25	H Benetke
20.40	E (Simplon Express) Mestre-Milan Lambrate-Domodossola-Pa-riz (pogradi 1. in 2. raz. Trst-Pa-riz; spalniki Zagreb-Pariz)
Zimski vozni red vlakov
Velja od 29. septembra 1991 do 30. maja 1992
H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City
21.15	H Benetke-Milan-Turin in Be-netke-Milan-Genova-Ventimig-lia (spalniki in pogradi 2. raz. T rst-V entimiglia)
22.18 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.03 IC (Svevo) Milan-Mestre**
2.17	H Benetke
6.50	K Portogruaro § (1)
7.15	H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst)
7.45	H Portogruaro (1)
8.10	E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 2. raz. Rim-Trst)
8.45	E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1. in 2. raz. Pa-riz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb)
9.25	K Benetke §
10.10	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.17	H Benetke
13.00	H Benetke
14.15	H Benetke
14.50	K Portogruaro § (1)
15.17	H Benetke
16.15	H Benetke §
18.10	H Benetke §
19.05	H (Benetke Express) Benetke
19.50	K Benetke §
20.06	H Benetke
20.40	IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre*
22.15	IC (Tergeste) Turin-Milan-Me-
, •*
stre
23.17	K Benetke §
23.40	E Benetke
* - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo
* * - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA Odhodi iz Trsta
9.15	E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta (pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
13.40	E Opčine-Ljubljana § (1)
18.38 H Opčine-Ljubljana § (1)
19.35	H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Beograd)
23.59 E Opčine-Zagreb-Vinkovci
Prihodi v Trst
5.50	E Vinkovci-Zagreb-Opčine
8.55	E (Benetke Express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Trst)
9.40	H Ljubljana-Opčine § (1)
16.28 H Ljubljana-Opčine § (1)
20.00	E (Simplon Express) Budimpeš-ta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz)
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob nedeljah, 1.11., 25. in 26. 12.,	1. in 6. 1.,
20. in 25. 4., 1. 5.
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta
5.30	H Videm-Trbiž §
6.08	K Videm (1)
6.55	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj (spalniki Rim-Moskva; spalniki in pogradi 2. raz. Rim-Budimpešta) (2)
8.08	H Videm
10.15	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.15	K Videm (§)
14.10	H Videm (1)
14.35	K Videm §
16.40	H Videm (1)
17.20	K Videm §
17.54 H Videm (1)
18.22 H Videm §
19.18	H Videm §
21.08	H Videm
21.25	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
23.25	K Videm §
Prihodi v Trst
0.28 K Videm §
6.25	K Gorica § (1)
7.02 K Videm §
7.50	H Benetke-Videm (1)
7.37 K/H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm
8.35	K Videm (§)
9.35	K Videm (1)
10.50	H Videm 13.31 H Videm (§)
14.22 H Videm (1)
15.07	K Videm §
15.43 H Videm § (1)
16.40	H Videm
18.18	K Videm §
18.52 K Videm 20.13 H Trbiž-Videm
21.08	K Videm §
22.00 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Videm (spalniki in pogradi 2. raz-Budimpešta-Rim; spalniki Mo5" kva-Rim; oba po Trbižu-VidmU" Benetkah) (3)
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob sobotah
(3)	- ne vozi ob četrtkih)
Na Goriškem bo zazmla odbojkarska sezona
Slovenske predstavnice uspešne
Najprej mladinske ekipe
S prvega državnega kvalifikacijskega ‘umirja mladinskih kategorij v Čentu, so se slovenske predstavnice vrnile z lepo uero pokalov. Na zmagovalno stopnico je topila Krasova mladinka Monika Rado-tuf, v igri dvojic pa Borov par Bersan-Po-sega. Pri mlajših pionirkah je drugo mesto ^edla Katja Milič, pred svojo klubsko soigralko Vanjo Milič, s katero sta v paru osvojile drugo mesto v konkurenci starej-Sm pionirskih dvojic.
Kot to zahteva pravilnik so se naše Predstavnice v individualnem delu tekmo-vunja najprej pomerile z nasprotnicami v skupinah. Vse tri (Radovič, Posega, Ber-«n) so bile v njih zmagovalke. Monika Radovič je svoj neustavljivi zmagovalni Pohod nadaljevala do špice tekmovanja. V četrtfinalu je strla odpor Obekserjeve, v Polfinalu Piemontčanke Carossove in v fi-ualu z 2:1 premagala Posegovo (21:16, č4:26, 21:18). Borova igralka Ana Bersan se le uvrstila med osmerico najboljših, saj je v četrtini finala morala priznati premoč Piemontčanke. Vsekakor pa lahko zapiše-uio, da je bil finale mladink v znamenju slovenskih predstavnic, tako posamezno kot tudi v dvojicah, kjer je Borov par osvojil prvo mesto, Monika Radovič pa skupaj s Simionatovo (Azzurra) tretje mes-tO' Krasovi mlajši pionirki Katja in Vanja Milič sta se prav tako odlično odrezali v Prvem delu tekmovanja po skupinah, kjer sta premagali vse nasprotnice.
Monika Radovič
V končni uvrstitvi je Katja Milič zasedla drugo, Vanja Milič tretje mesto, pri čemer je treba upoštevati, da je Vanja šele letos začela z »uradnimi« nastopi in je očitno pomanjkanje tovrstnih tekmovalnih izkušenj botrovalo, da ni napredovala v finale. Obema je stopila na pot dobro raz-
položena igralka iz Piemonta Balboni, kateri sta krasovki odvzeli set: Vanja v polfinalu, Katja v borbi za prvo mesto. Sicer bi tudi tu imeli slovenski finale.
Naj omenimo, da sta v tej konkurenci prvič nastopili Krasovi predstavnici Ivana Stubelj .in Nataša Grom. Krasov trener Matjaž Šercer je bil z nastopom in rezultati svojih varovank zelo zadovoljen. Turnir v Čentu je bil prva preizkušnja veljavna za kvalifikacijo na mladinsko državno prvenstvo glede na uvrstitve, pa tudi za kriterij absolutnih kategorij, ki bo na sporedu čez približno mesec dni. Z odličnimi rezultati, ki so jih dosegle krasove igralke in borovki, bo na kriteriju nastopilo kar sedem krasovih igralcev. (JJ.)
Monika Radovič na pripravah
Iz Rima smo prejeli vest, da je bila Krasova igralka Monika Radovič ponovno vpoklicana na priprave mladinske državne reprezentance, ki bo v tehničnem centru Fiuggiju od 13. do 20. oktobra. V očesu zveznega selektorja očitno niso ušli uspehi Radovičeve in njen kakovosten napredek pri igri.
»Sparring partnerji« svetovnega slovesa, kot sta Dar Lili in Bulatova bo krasovka trenirala v Fiuggiju skupaj s Cranchijevo, Dinijevo in Obekserjevo. To je še eno priznanje vodstvu NTO Krasa in trenerju Šercerju za pravilno delo z mladimi in tako imenovano krasovo namiznoteniško šolo. (J.J.)
Preg pragom je nova odbojkarska sezona. Po poletnem premoru bodo zopet zaživela igrišča, v prvi vrsti na mladinskem področju. Kot lansko leto se bosta najprej začeli prvenstvi mladincev in mladink. Prva tekma bo na sporedu že 14. oktobra.
V	moški konkurenci se bo na pokrajinski ravni pomerilo sedem ekip, od teh so tri slovenske, kar zopet priča o predominanti slovenske moške odbojke na Goriškem. 01ympia, OK Val in Soča si bodo brez dvoma tudi letos delili najvišja mesta. V prvem kolu ne bo nobenega derbija, saj se bodo vse tri ekipe pomerile z italijanskimi nasprotniki.
V	drugem in tretjem kolu pa se bosta pomerili ekipi Soča Sobema in 01ympia, nato še Soča in OK Val. Derbi med OK Val in Olimpio bo na sporedu v petem kolu.
V	ženski konkurenci je veliko ekip in bo zato prvenstvo razdeljeno na dve skupini. V skupini A bo nastopalo 7 ekip, med tem pa je tudi ekipa Soče Scame, ki se bo v prvem kolu pomerila z ekipo iz Zagraja. Slovenske predstavnice 01ympie bodo v prvem kolu počivale. Slovenski derbi bo na sporedu že v tretjem kolu. V skupini B se bo med seboj pomerilo 6 ekip, ki so pa izključno iz italijanskega okolja.
MLADINSKA PRVENSTVA
Tudi na mladinskem področju se obeta živahna jesen. Do 10. oktobra je namreč čas za vpis ekip v turnir CO-RAG, ki bo letos že četrtič po vrsti. V prvem delu so predvidena povratna srečanja, ki bodo odločala o ekipah, ki bodo napredovale v naslednjo fazo tekmovanja.
Prve tri kvalificirane ekipe vsake skupine se bodo udeležile naknadnega dela turnirja. Skupine bodo izdelane na podlagi vpisov. V primeru, da bi se prijavilo več kot osem ekip, se bodo kvalificirale prve štiri ekipe iz vsake skupine.
V decembru bo steklo tudi prvenstvo »Primovolley« (bivša kategorija Under 13), v katerega se bodo letos lahko vpisali igralci in igralke letnikov 1979 in mlajši. Posebnost tega tekmovanja bo, kakor nam je povedal odgovorni Angelo Bocciero, tudi možnost mešanih ekip, poleg ženskih, ki so vsako leto v velikanski večini.
Glede drugih prvenstev in predvsem višjih lig, na odbojkarski zvezi še nimajo izdelanih koledarjev. Okvirno so nam povedali, da bi se morala prvenstva naraščajnikov začeti meseca februarja, prva divizija pa po vsej verjetnosti že meseca decembra. O drugih prvenstvih pa bodo še naknadno obvestili. (MMJJ)
Na rokometnem turnirju v Vicenzi
Krašovci zadovoljili
V okviru priprav na letošnje prvenstvo se je Krasova moška rokometna ekipa udeležila turnirja v Vicenzi, ki ga je organiziralo društvo S. Vito, ki sicer nastopa v tretji ligi, a v drugi tekmovalni fkupini kot Kras Trimac. Poleg Krašovcev in domačinov sta se Udeležili turnirja še drugoligaš j^tilland iz Brixna in ekipa iz Nove Gorice.
Krašovci so nastopili z dokaj °krnjeno postavo (najbolj sta se občutili odsotnosti Kozloviča in Cebulca), a so kljub temu osvojili drugo mesto. V prvi tekmi pa so P° podaljšku premagali San Vito z 18:14 (14:14, 8:7), v finalu pa so Oprali kloniti bolje uigranim Go-Pčanom z 13:15 (6:7). Tretje mesto s° osvojili domačini, tako, da so se razočarani Nemci, ki so očitno natopili močno okrnjeni, znašli na Zadnjem mestu.
Trener Lazar je bil zadovoljen s ^ojimi varovanci, ki so se izkaza-b kot kompaktna in zagrizena ®kipa. Treba bo sicer še nekaj dela, da bi izboljšali uigranost v Uapadu, daleč premalo sta namreč izkoriščena tako Sardoč kor Roc-Ca' do začtka prvenstva pa ne {Uanj ka časa saj se bo to začelo Komaj prvega decembra.
Za Kras je tokrat prvič nastopil Vfatar Michele Legiša, (letnik 62),
ki je prej nastopal z Cividinom, (s katerim je osvojil nekaj državnih naslovov), in je kot profesionalec nastopil tudi z nekaterimi drugimi italijanskimi prvoligaši. Njegove izkušnje bodo še kako dobrodošle Krasovi ekipi, ki se bo letos potegovala za napredovanje v višjo ligo. (Pjotr)
01ympia v gosteh
Mlade goriške odbojkarice nadaljujejo z gostovanjem v Sloveniji po uspešnih tekmah v Tolminu z ekipo Nove Gorice in z domačo šolsko ekipo. To nedeljo so se na povabilo odbojkarskega kluba Kočevje udeležile turnirja v Kočevju, na katerem je poleg domačink in 01ympie sodelovala še ekipa Pionir iz Novega mesta. Premoč obeh ekip so najbolj občutile igralke 01ympie, saj so izgubile obe srečanji. Obenem pa velja omeniti, da ekipa Pionir nastopa v prvi slovenski ligi, ekipa Kočevje pa v drugi.
Domačinke so bile še okrepljene z igralkami, ki nastopajo v slovenski super ligi. Žal je postava 01ympie na tem turnirju nastopala močno okrnjena, saj je na gostovanje odšla s samo sedmimi igralkami. Po končanem turnirju so gostitelji pripravili krajši izlet v okolico Kočevja, vse tja do meje s Hrvaško na reki Kolpi.
IZIDI: Lik Kočevje - Pionir 1:2; Pionir -01ympia 3:0 (15:3, 15:3, 17:15); Lik Kočevje - 01ympia 3:0 (15:13, 15:8, 15:12)
POSTAVA OLVMPIE: Bevilacgua, Brisco, Bratina, K. Corsi, H. Corsi, Kom-janc, De Biasi. (Esa)
nogometne mladinske lige
UNDER 18
BREG - OLIMPIA	0:0
BREG: Rapotec, Reja, Štrain, Švab, Ota, Sancin, Buzzi, Rochetti, Češe, Laurica, Majevski.
Brežani so skozi celo tekmo napadali, vendar niso prišli do gola. Nasprotnik se je dobro zaprl v obrambo, nekaj pa je temu botrovala netočnost.
IZIDI: S. Andrea - Muggesana 1:2, Domio - Pieris 3:2, Opicina - Edile Adriatica 1:1, Breg - Olimpia 0:0, Primorje -S.M. Sesljan 2:3, Staranzana - Fincantieri 4:0, Montebello -Chiarbola 0:5.
LESTVICA: Chiarbola in Domio 4, BREG 3, Montebello, Muggesana, Olimpia, Fincantieri, Opicina, Pieris, PRIMORJE in Staranzano 2, Edile. Ad. 1, S.M. Sesljan in S. Andrea 0.
NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - S. GIOVANNI	0:6 (0:2)
PRIMORJE: Emili, Baselli, A. Pahor, Zangari, Gherbassi, Guštin, Ostrouška, Digovič, K. Pahor, Husu, Ferfolja (v 46. min. Chiacchi).
Že na začetku tekme je sodnik izključil Kristjana Pahorja, poleg tega se je še poškodoval libero Gherbassi. Poleg tega so bili nasprotniki objektivno močnejši, tako da je visok poraz povsem razumljiv. Žal so naši začeli prvenstvo slabo, kot je že nekaj sezon negativna tradicija. (Maxi)
ZARJA - CGS	0:5
IZIDI: Opicina - Servola 11:0, Portuale - Olimpia 3:1, Primorje - S. Giovanni 0:6, S. Andrea - Fortitudo 1:2, Montebello - Domio 1:2, Zarja - CGS 0:5, Campanelle - Zaule 2:0. Počival: Don Bosco.
LESTVICA: CGS, Fortitudo in Portuale 4, Domio, Opicina, S. Giovanni, Olimpia, Zaule, Campanelle in ZARJA 2, Don Bosco in S. Andrea 1, Montebello, PRIMORJE in Servola 0.
NAJMLAJŠI
SOVODNJE - MOSSA	0:3 (0:1)
SOVODNJE: Rassu, Pahor, Peric, Tomšič, Peteani, Gergo-let, Devetak, Prinčič, Farra, Figelj, Pisk.
Sovodnje so to tekmo igrale še vedno brez Subanija, ker si je na prejšnji tekmi zlomil nogo. Verjetno bo odsotnost trajala več kot mesec dni. Ne glede na rezultat, so Sovo-denjci igrali boljše od igralcev Mosse, vendar pa so bili v napadu pomanjkljivi. V ključnem trenutku jim je pred vrati zmanjkalo športne sreče. Edine resne priložnosti so imeli nasprotniki. (A.G.)
obvestila - obvestila
TPK Sirena
organizira tečaj za jadralno dovoljenje (jadrnice in motorne čolne) pod vodstvom A. Chersija. Prvi sestanek bo v petek, 18. trn. ob 20.30 na sedežu kluba, Miramarski drevored 32. Informacije in vpisovanje na tel.št. 422696.
ŠZ BOR
sklicuje v ponedeljek, 21. oktobra, svoj 32. redni občni zbor v društvenih prostorih v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. predsedniško poročilo; 4. razprava o poročilu in pozdravi gostov; 5. razno. Začetek v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem ob 20.30.
KOŠARKARSKI KLUB BOR
sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na »1. maju«. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, razno.
SPDT - MLADINSKI ODSEK
sporoča, da je izlet Športne šole, ki je bil predviden za 13. oktober, iz organizacijskih razlogov prenešen na 20. oktober.
ŠZ SLOGA
obvešča, da je v teku tečaj otroške telovadbe, ki je vsebinsko vezan na osnove miniodbojke za fante in dekleta osnovnih šol. Tečaj vodi prof. F. Drasič s sodelavci in poteka v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah ob sredah od 14.45 do 16.30 in sobotah od 14.45 do 16.45.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da so še vedno odprta vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti se lahko vpišejo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure neposredno na kotalkališču, Repentabrska ulica 1 ali pa na tel. št. 211758.
ŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA obvešča, da se 14. oktobra pričenjajo začetniški teniški tečaji, namenjeni predvsem otrokom izpod 12. leta in pa izpopolnjevalni tečaj za lanske tečajnike. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko do konca maja. Vpisovanje na sedežu kluba (tel. 226115) še jutri, 9. oktobra, od 17. do 18. ure.
PLAVALNI TEČAJ ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v sodelovanju s PK Bor. Tečaj bo ob sredah v bazenu pri Alturi. Za prijave in informacije se lahko javite v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 635627.
Prejšnjo nedeljo je bil v centru “‘re Camini« na Katinari suhi tre-a.lng v organizaciji Sci CAI, s kate-hn se je praktično odprla smučarska Jazona. Treninga se je udeležilo 90
slovi
thovalcev, od teh je bilo kar 33
enskih zamejskih atletov, in sicer
28 Al
“ elanov društva Mladina Resco iz Križa in 15 članov SK Brdina z Op-n- Poudariti moramo, da so naši Predstavniki dosegli odlične uspehe. , 15 kategorijah so namreč odnesli ar 6 prvih, 4 druga in 3 tretja mesta. °zna se torej, da sta ti dve društvi aceli s fizičnimi pripravami že za-atlie dni avgusta.
Pozitivno je torej, da so, kar se tiče lzične priprave, naši atleti enakov-edni tržaškim in da je upati, da bo n. 1 na smučiščih tako. Res škoda, da atf0 kili na tek tekmovanju prisotni ioti drugih slovenskih društev, saj t..enimo, da tudi take izkušnje koristnih 28 29 knclnča tekmovanja na smučiš-
Pohvaliti moramo potncialne člane 1 i STE, ki bi morali sestavljati jedro ošnje medruštvene zamejske smu-rske tekmovalne ekipe, ki so se v sj ’kem številu udeležili tega suhega tig °ma. kar pomeni, da so že mental-„ Pripravljeni zastopati zamejsko klanje v belem cirkusu mladih, era tekmovanja bodo zažela 12. ja-arja prihodnjega leta.
, r°ga Tre Camini je bila zelo za-Uk Vna: ®tela je 14 vrat z višinsko raz-tP ° metrov. Zaradi zelo suhega fena je prišlo v popoldanskih urah
uspešno na suhem treningu na Katinari
Zbrani tekmovalci Brdine in Mladine Resco po tekmi v veselem razpoloženju po priznanju delegata CONI Feliuge
do nekaterih hujših padcev. Mlajše kategorije so tekmovale v enem samem spustu, medtem ko so drugi merili Jsvoje moči v dveh spustih. Tudi najboljši absolutni čas je bil dosežen od našega tekmovalca. Giulio Taučer (Brdina) se je namreč z veliko vnemo zagnal po progi in z najboljšim časom dokazal, da je še vedno dober agonist. Prvim trem v vsaki kategoriji je podelil pokale delegat CONI Felluga, ki je naše tekmovalce po-
sebno pohvalil za dosežene uspehe. Naslednja priložnost za naše atlete, da preiskusijo formo pa je 1. kraški suhi slalom, ki ga priredi Brdina 20. tega meseca pri igrišču v Velikem Repnu.
IZIDI
Baby ženske: 3. Martina Bogateč 48 ’45 (Mladina Resco); 4. Robert Pu-rič 5T'31 (Mladina Resco); 6. Veronika Bogateč 67"61 (Mladina Resco); 7. Mateja Piccini 68'53 (Brdina).
Baby moški: 4. Erik Piccini 40"73 (Brdina); 7. Danjel Ghezzi 64"75 (Mladina Resco).
Cicibanke: 1. Mateja Bogateč 35"08 (Mladina Resco); 4. Anja Stre-kelj 41"05 (Brdina).
Cicibani: 2. Borut Bogateč 38"08 (Mladina Resco).
Deklice: 2. Fjona Mezgec 35"26, 34"27, 1.09"53 (Mladina Resco); 3. Karin Mezgec 36"63, 37"42, 1.14"06 (Mladina Resco).
Naraščajnice: 7. Jasmina Štrekelj 39"08, 37"04, 1.16’T2 (Brdina).
Naraščajniki: 1. David Bogateč 30"37, 26"27, 56"64 (Mladina Resco); 2. Fabio Germani 29"39, 27"90, 57"29 (Brdina); 4. Gabriele Tallotti 32"83, 29"22, 1.02"05 (Brdina); 7. Alex Prašelj 33'72, 31"39, 1.05 T1 (Mladina Resco).
Mladinke: 3. Valentina Šuber 32"44, 31"06, 1.03"50 (Brdina); 5. Heidi Sigoni 38"77, 34"62, 1.13"39 (Mladina Resco); 7. Lara Prašelj 47"71, 35"68, 1.23"39.
Mladinci: Kristjan Volpi 28"36, 25"35, 53"71 (Brdina); 2. Peter Ferluga 29"16, 26"21, 55"37 (Brdina).
Članice: 1. Alenka Piccini 4T22, 35"18, 1.16"40 (Brdina).
Člani: 1. Giulio Taučer 26"64, 25"22, 51"86 (Brdina).
Amaterji: 4. Boris Bogateč 31"38, 29"99, 1.01"37 (Mladina Resco); 6. Paolo Ghezzi 34"77, 30'T8, 1.04"95 (Mladina Resco).
Veterani: 1. Mariano Suber 31"02, 28"13, 59"15 (Brdina). (E.M.)
Na turnirju Libertasa
Zmaga Bora
V slabo organiziranem košarkarskem turnirju v kategoriji naraščajnikov, ki ga je priredilo Libertas, so borovci povsem zasluženo osvojili 1. mesto. V polfinalni tekmi so naši košarkarji doleteli na mnogo bolj šibkega nasprotnika in se tako brez težav uvrstili v finale za 1. mesto.
Pred tekmo so se naši nekako bali nasprotnika, saj so bili vsi igralci za leto starejši od borovcev. Prvi polčas je potekal v znamenju izenačenja in nasprotniki so zaključili s prednostjo 3 točk, tudi zaradi nekaj zgrešenih podaj naših. V drugem delu tekme pa so »plavi« ujeli pravi ritem in tako premagali kvalitetnega nasprotnika. Po drugem mestu na turnirju Indules in po tem prvem mestu lahko naši gledajo z zaupanjem na zelo težko prvenstvo naraščajnikov, ki se bo pričelo 16. t.m.
IZIDI
POLFINALE
BOR INDULES - LIBERTAS B 88:55 (42:26)
BOR: Colja 4, Jogan 10, Kovač 2, Sancin 12, Uršič 21 (1:1), Oberdan 15 (5:6), Požar 6 (2:2), Coloni, Gregorič 4 (2:2), Verd, Lapelj 4 (2:10). PM: 12:21.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO
LIBERTAS A - BOR INDULES 76:92 (42:39)
BOR: Colja 2, Jogan 12 (2:2), Sancin 9 (1:5), Uršič 17 (3:6), Oberdan 16 (4:10), Požar 15 (1:1), Coloni, Gregorič, Lapelj 11 (3:4). PM: 14:28. (Matija Jogan)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sreda, 9. oktobra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Riston 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Senatorje je vojska prisilila, da so izglasovali tudi odstavitev Jean-Bertrand Aristidea
Začasni haitski predsednik bo vrhovni sodnik Nerette
PORT AU PRINCE — Sodnik vrhovnega sodišča Justice Nerette je bil imenovan za začasnega haitskega predsednika, ki bo nadomestil Jean-Bertrand Aristidea, ki so ga odstavili z vojaškim udarom prejšnji teden. Nerette je najstarejši vrhovni sodnik na Haitiju, vest o njegovem imenovanju pa je sporočil predsednik senata Robert Monde. V govoru po televiziji je Monde dejal, da je senat »zaskrbljen zaradi resnosti položaja, ki zahteva takojšnje ukrepanje, moral zapolniti praznino na vrhu državne oblasti.«
Toda ob tem je treba povedati, da so bili senatorji dobesedno z orožjem prisiljeni izglasovati odstavitev Aristidea in nato imenovanje Nerettea. Vojaške enote so namreč v ponedeljek ponoči obkolile sedež senata, da bi tako zagotovile glasovanje, ki bi jim us-
trezalo. Kasneje je iz vojaških vrst prišlo pojasnilo, da naj bi vojska intervenirala v senatu potem, ko naj' bi člani varnostne službe bivšega predsednika napadli senatno palačo.
Odstavljeni haitski predsednik Aristide pa je včeraj zahteval tudi podporo karibske skupnosti v boju proti avtorjem vojaškega udara na Haitiju. Na splošno pa ostaja Aristideov položaj dokaj negotov, čeprav je mednarodna skupnost vojaški udar obsodila. Govor je bil tudi o morebitni vojaški akciji pod patronatom OZN, O tej možnosti je govoril tudi generalni tajnik OZN De Cuellar. V skladu s predlogom OAD naj bi se Aristide vrnil v Fort au Prince ob podpori »jamstvene komisije« in mednarodnih sil iz Kanade, Venezuele in Argentine.
Haitska vojska je »poskrbela«, da je senat glasoval po njihovih željah (AP)
»Zeleni« avtomobili leta 1992 brez takse?
iiGtULiA ODPIRA
NOVARA — Minister za industrijo Guido Bodrato je za italijanske avtomobiliste, ki bodo prihodnje leto kupili vozilo s katalizatorjem ali s čistim dizelskim motorjem, pripravil zelo privlačen predlog: oproščeni naj bi bili plačila enoletne prometne takse oziroma deležni dokončne odprave zajetne dodatne takse za dizelski pogon. Na ta način - je dejal minister na včerajšnji slovesnosti ob odprtju nove rafinerije Esso-Sarpom v Tre-catu pri Novari - bi Italija za leto anticipirala začetek veljavnosti tozadevnega normativa EGS, hkrati pa bi po eni strani pripomogla k odpravljanju ozkih grl zaradi velikega povpraševanja po »zelenih« avtomobilih tik pred 1. januarjem 1993 (ko bo katalizator postal obvezen), po
drugi strani pa bi pomagala domači avtomobilski industriji, ki se bo po odpravi meja znašla pred hudo konkurenco tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so se že preusmerili na neonesnažujoče avtomobile.
Predlog je ministrstvo za industrijo pripravilo v sodelovanju z ministrstvi za finance (ki se sicer še ni izreklo), za zaklad in za okolje, Bodato pa bi želel, da bi ga vključili že v komaj izdelani finančni zakon, in sicer v poglavje o davkih, ki je v pristojnosti finančnega ministra Formice. Le-ta pa se po mnenju predlagalcev ne bi smel preveč upirati, saj bi majši priliv od avtomobilskih taks nadomestili z dohodki od višjih cen za avtomobile s katalizatorji oziroma s čistim dizelskim motorjem.
Jeruzalem se je v vojaškem obroču spomnil lanskega krvavega pokola
Ob prvi obletnici pokola na jeruzalemskem Griču svetišč je bilo včeraj mesto zastraženo kot nikoli prej, Palestincem so prepovedali vstop v mesto, že dan prej pa so prečesali vse mošeje, soldateska pa si je vseeno sezula čevlje, ko je z orožjem stopala v Alahove božje hrame	(Telefoto AP)