I ADVERTISE IN | 1 THE BEST j I SLOVENE NEWSPAPER 1 Commerical Printing of I All Kinds I £f|lUAX.lTY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^OL. XXXVIII.— LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 16, 1955 i OGLAŠAJTE V 1 I NAJBOLJŠEM I i SLOVENSKEM | i ČASOPISU i I . * I i Izvršujemo vsakovrstne g I tiskovine | ŠTEVILKA (NUMBER) 32 Zadnje vesti Ohio je zajelo deže\Tio vreme, tudi Cleveland. Bo deževalo. Dež s« bo mešal s snegom. Najvišja temperatura dneva bo 36 stopinj. najnižja 25 stopinj. Profesor Kirk, ki se bavi s ka-^nskim slučajem zdravnika Sa-»nuela Shepparda, pravi, da ima podlage za obnovo postopanja. Morilec Marilyn Sheppar-tlove bi moral biti, tako bo dokazal Kirk, levičar, kar pa Samuel ni. V puščavah v Nevadi bi mora-danes zjutraj eksplodirati atomska bomba, lladi vetrovne ^fga \Temena so tudi današnji poskus odložili. Komisija za atomsko energijo je dala v javnost nekaj poro-^■'1 kakšne so posledice atomske energije. Vodikova bomba bi okužUa ozemlje, ki je enako površini države New Jersey. Tajnili za obrambo, Wilson, je ^ zvezi z atomskim orožjem zatr-dil, da ima Amerika v tem orožju še vedno premoč. Sovjetska vlada je danes urad-^0 obvestila japonsko vlado, da je pripravljena na splošna poga-^nja med obema državama, i^ahko pride do miroATie pogodbe ^ Japonsko. V gla\^em mestu Švice, v Ber-d ' ^ vedno opravka z og ki na romunskem poslani-^ ^ tir je oboroženi anti-ko-•nunisti Romunci se nahajajo \ poslopju poslaništva. Šofer po-Z je bil ubit. švicarske ob-i so poslale okrog poslaništva ocne policijske in vojaške čete. •^vicarska vlada se danes sesta-na izredno sejo. Zadnje poro-a pravi, da dva od štirih zarot-' *ta pripravljena prtnlati dva pa trdita, da gresta raje v smrt. Policija je dala danes ultimat, ^ predajo ali pa se začne z I^Padbm na poslopje. Zarotniki '-ahtevajo, da romunska vlada onia izpusti pet političnih zapornikov. V Londonu se nahajata itali-l^nska politika, predsednik vlade ario Scelba in njegov zunanji ^inister Martino. Imela sta dalj-^e razgovore z predsednikom bri-nske vlade Churchillom. ®anes ponoči ob 11.30 uri bo Rovoril ameriški državni tajnils ohn Foster Dulles, in sicer z ra-•jskim in televizijskim preno-Som. John Foster Dulles se bo dotaknil sedanje ameriške poli-tike do Kitajske in Formoze. V kraju Hammond, Ind., je po- Maršal Tito skupno z Nehrujem naj posreduje v kitajskem vprašanju? WASHINGTON, 15. februarja—Združeni narodi v New Yorku so za enkrat odložili debato o tem, da naj ta organizacija posreduje na Kitajskem. Danes so v Washing-tonu trdili, da ideja sama ni opuščena, je le odložena. Zanimivo pa je, da se med diplomati slišijo glasovi, da bi bile najbolj prikladne osebnosti za to posrerdovanje za premirje, predsednik indijske vlade Nehru in Jugoslovan maršal Tito. Kot smo poročali, se je pred-"^ lici ija na pritožbi^ sosedov morala vdreti v hišo neke 44-letne žen-ki je neznanokam izginila, enska, Ollie Andrews, se je pc-®^la z ptiči in je redila celo jato j^ov. žival je bila zaprta in brez "l^ne. Policija je našla 29 psov, J so že poginili, pet mačk, dva f»oloba in vrano. Deli pohištva So bili ogrizeni, vanje^ se je žival v stradanju zak tavala. У New Yorku so v aferi Ser-R'ja Rubensteina aretirali šofcr-^ Hermana Scholza, ki je po dol-izpraševanju priznal, da jp dvemi leti imel načrt, da Ru- nstema ugrabi in ga odpelje. Ni - " sediiik Jugoslavije Josip Broz Tito pravkar vrnil s svojega potovanja po Indiji in po Burmi. Naglasil je, da si tudi ta azijska ljudstva želijo mir, kakor tudi, da se Jugoslavija ne bo obvezala ne za nastop z zapadnim, ne s komunističnim blokom. Predsednik indijske vlade Nehru se iz Londona vrača v Indijo. Med potjo se je ustavil v Egiptu, kjer je povdaril, da se vprašanje Formoze mora rešiti na en ali drugi način, predvsem pa s pogajanji. Vprašanje Indokine se je rešilo s pogajanji. Naj se torej glede Formoze skliče posebna konferenca, to pa izven organizacije Združenih narodov. Tito in Nehru sta se v Indiji posvetovala tudi o kitajskem vprašanju. Verjetno je, da sta se na gotovi liniji zedinila in kot taka prihajata sedaj v poštev kot najbolj resna posredovalca. Bojevita Moskva in Peking Moskva in Peking sta praznovala petletnico sovjetsko-kitaj-ske pogodbe in so bile na mero-dajnih mestih ob tej priliki izmenjane politične besede. Povsem naravno je bilo, da je tako Moskva, kakor Peking povdarjal skupne interese med obema državama, obenem pa skupno pomoč obeh držav. Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin je Kitajski zagotovil rusko pomoč, če bo ta potrebna. Diktator Kitajske Mao je rabil ostre besede na račun Amerike. Gre li za stvarnost, ali propagando? V Washingtonu presojajo položaj takole: Niti Sovjetska zveza, niti Kitajska ne bo začela vojne. Obe državi imata dovolj notranjih težav. Vojne radi Formoze ne bo. Ko se je izpraznjevalo otočje Tachen, je bila tam ameriška mornarica, kakor tudi ameriško letalstvo. Komunistom se je nudila prilika, da začnejo s sovražnostmi. Niso storili ničesar. Računati je s tem, da bo šlo v bližnji bodočnosti za zelo močno politično propagando, cilj te propagande pa bo ta, da se nekatera ljudstva ostrašijo. Tudi v Washingtonu ne prikrivajo, da gre nova komunistična propaganda v prvi vrsti proti novi nemški pogodbi, novi oborože- Ko pa gre za notranje razmere v Sovjetski zvezi in Kitajski, ni dvoma, da te razmere niso rožnate. Iz poročil, ki prihajajo iz Moskve, se razvidi, da produktivnost v Sovjetski zvezi pod vodstvom Malenkova ni nara-stla. Vprašanje ruskih kmetov in prehrane je odprto. Enako na Kitajskem. V takih razmerah si nobena omenjenih držav ne bo upi.. .^,eti splošni svetovni konflikt. In če grozi Kruščev? Kruščev rad govori in rad grozi. Tudi njemu gre za propagando. Sicer pa bo v Sovjetski zvezi preteklo precej časa, predno se bo našlo pravo razmerje med komunistično stranko in Rdečo armado. Sedanji predsednik vlade Bulganin je tako vojak, kakor tudi član komunistične stranke. Znani maršal Vorošilov je naenkrat postal le slamnati mož. Žukov, ki je pravi maršal in sedaj vojni minister, predstavlja Rdečo armado. Je pa vprašanje v koliko bo lahko Žukov uveljavil moč sebe kot vojaka, na drugi strani Rdeče armade, v koliko pa bo stranka močnejša. Torej razmerje med Rdečo armado in med stranko. (Pokojni Stalin Rdeči armadi ni nikdar popolnoma zaupal in je zamenjaval vojaške poveljnike kar po vrsti, da je imel med armado svoje udane pristaše, ki so nastopali v imenu ruske komunistične stranke.) KO OBRAČUNAVAMO Z DAVKI . . . Dne 15. aprila je zadnji dan, da vložimo davčno napoved. Kaj se lahko napove kot davka prosto? Zdravniški stroški so navadno precejšna postavka v našem domačem proračunu. Lahko se sklepa, da pod to postavko spada na splošno vse, kar smo izdali za zdravljenje ali pa kar izdamo, da zdravje ohranimo. Federalno sodišče v Phi-ladelphiji je samo sebe postavilo na glavo, enkrat tako, drugič drugače. Šlo je za sledeči slučaj: Gospa Edna Hollander, doma iz Pittsburgha, stara 71 let, si je dala v svojem privatnem stanovanju napraviti preprosto dvigalo, seveda samo za njo. Zakaj? Edna je trpela na srčni bolezni. Če bi morala hoditi po stopnicah, bi ji srce nagajalo. Stroški za dvigalo so stali $1,130. Edna je hotela, da bo ta znesek upoštevan kot davka prost. Torej, da ne pride med obdavčene dohodke. Druga instanca federalnega sodišča ji je dala prav, prva pa ne. Morda namig, kako sestaviti davčne prijave. * Valentine's day je dan srčkov. Na kateri dan se praznuje, končno ni važno. Na dan "srčkov" so šli v New Yorku pogledati, koliko je bilo izdanih poročnih dovoljenj. Našteli so jih pet. Koliko pa dovoljenj, da so domači psi registrirani? Čez 100... DEUVSKA VPRAŠANJA JE REŠITI SKUPNO! ALI TEHNIKA SPODRIVA DELAVCA! EISENHOWER SE KESA . . . WASHINGTON, 15. februarja —Pogodba Dixon—Yates skrbi Eisenhowerja. Kakor znano, gre za to, da se s federalno pomočjo vgnezdi v Tennessee Valley Authority privatni kapital. Demo-ki-atski kongi es te pogodbe ne bo odobril. V Beli hiši trdijo, da se Eisenhower zaveda, da je napravil veliko taktično napako. Vsa pogajanja o tej pogodbi so bila tajna. Eisenhower bi se mo^-al obrniti na Amerikance z javninj govorom preko radia in televizi-' je, pa bi pojasnil svojo politiko, predno je sploh začel s tajnimi pogajanji. Ker tega ni storil, je prepričan, da bo s to pogodbo propadel. POMANJKANJE STROKOVNO IZOBRAŽENIH DELAVCEV WASHINGTON, 15. februarja—Tendenca ameriškega delavstva je ta, da naj se delavska vprašanja uredijo na splošno, enako za vso Ameriko, ker sicer so krivice več kot na dlani. Minimalna mezda na uro je sedaj določena s 75 centi. Praktično je pa med 48 državami Amerike le pet držav, kjer se upošteva najnižja mezda tako za moške, kakor za ženske. To stanje je pripoznal tudi delavski tajnik Mitcell. Mitchell je hotel, vsaj po nje-'* govih lastnih izjavah, da federalna vlada poseže vmes, ko gre za opravlja dvoje delavcev isto delo, kot ga je opravljalo popre je 200 posamezne zakonodaje v ameri-j delavcev. Naštevanje teh sluča-ških državah, ki hočejo prepre-j jev bi šlo lahko v nedogled. DOBIČKI ELEKTRARNE Clevelandska družba Cleveland Electric Illuminating Co., je izkazala za leto 1954 $14,063,891 čistega dobička. Na prvi pogled se zdi vsota precej visoka, je pa manjša od dobička iz leta 1953, ki je znašal $14,765,329. Mendes-France ]e ziv! PARIZ, 15. februarja—Socialist Christian Pineau, ki sestavlja novo francosko vlado, si je postavil za vzgled prejšnjega mi nistrskega predsednika Mendes —Francea. O njem je dejal: "Bivši predsednik Mendes— France je spoznal potrebo, da pribori Franciji na mednarodnem položaju vlogo, katero je Mlada ženska najdena mrtva Ko se je šofer družine Green na 1538 Oakwood Dr., včeraj zjutraj prijavil na službo, je vstopil v garažo, ki je bila napolnjena s strupenimi plini, motor enega izmed avtov pa je še obratoval. Stopil je bliže in videl v avtu zleknjeno hčer družine, Miss Lois Hexter, stara 25 let. Poklicana policija je skušala spraviti žensko k zavesti, toda zaman. Poleg trupla je policija našla li stek, kar daje domnevo, da se ni in svobodni Zapadni Nemčiji, gre za samomor. ŠOLAR STANE $302.44 se nobenih dokazov, da bi umoril Rubensteina. Blagajnik šolskega sveta v Euclidu je izračunal, da stanejo v Euclidu $302.44. Na splošno se stroški večajo, ker tudi učitelj-stvo pritiska na zvišanje plač, to povišanje plač pa se je v zadnjem času dovolilo. * Ko gre za vprašanje šoloobveznih otrok, je za Ohio zelo značilna številka, da imamo med Ohijci 85,000 duševno zaostalih, deloma so v tej številki všteti vprašanje. tudi odrasli. Ali se zaostalemu otroku ne da pomagati? V Ohio imamo tri take zavode, toda jim je dana meja. Spravijo jih pod streho kakih 2,350 Kam pa z ostalimi? Šolska oblast ima pred seboj listo kakih 2,000 prosilcev, če bo pa teh 2,000 spravila pod streho bo nadaljnih 2,000 prosilcev takoj na redu. Tudi eno javno Policaj zadel z avtom William Thompson, star 24 let, član clevelandske policije, je snoči na splozki cesti zgubil kontrolo nad svojim avtom in zadel v avto, katerega je šofiral 37 let star Norman W. Dost. Thompson je dobil poškodbe po roki in nogi ter se nahaja v Deaconess bolnišnici, Dost je v igti bolnišnici z dvakratno zlomljeno levd nogo. Rop hotela Zgodaj danes zjutraj je vstopil v hotel St. Regis na 8205 Euclid Ave., neki moški, ki je imel ob pa-pu svojega dežnika pripet samokres, nad obrazom pa robec. Nočnega klerka Abraham Martins, starega 75 let, je prisilil, da mu je izročil $150 iz predala. Miss Betty Pullman, stara 23 let, stanovalka v hotelu, ki se je baš . i tedaj razgovarjala z klerkom, pa mu je morala izprazniti svojo denarnico, v kateri je imela $22. Pogreb . Pogreb pokojne Mary Unetič se vrši v petek zjutraj ob 9. uri Francija zgubila. Jaz pravim, da | iz Grdinovega Lake Shore po sem se z njegovo politiko popol-j grebnega zavoda v cerkev Mari- noma strinjal. Če bom predsed-1 je Vnebovzete ob 9.30 uri in na- nik vlade, bom šel po njegovih j to na pokopališče Calvary. stopinjah." ; , , .v . Iz bolnišnice Prestal operacijo V Cleveland Clinic bolnišnici Mrs. Mary Kozlevcar se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1449 E. 174 St., kjer se še vedno na E. 93 St. in Euclid Ave. se na-: nahaja pod zdravniško oskrbo, haja Al Hribar, sin poznanih Mr. | Najlepše se zahvaljuje vsem za in Mrs. Frank Hribar, ki vodita j obiske, cvetlice, dai ila in voščil gostilno na Waterloo Rd. Včeraj ne kartice, ki jih je prejela. Pri-je prestal težko operacijo, želimo! jatelji jo sedaj lahko obiščejo na mu hitrega okrevanja . | domu. _ čiti delavske unije. 17 ameriških držav je takih, ki so izglasovale postave, da delavca ni siliti v delavske unije. Ko ponuja svojo delavno moč, naj bo svoboden, od delodajalca in njega bo odvisno, za katero plačo se bosta pogodila. Gre torej za stanje kot pred letom 1935, v katerem letu je bilo federalno priznano, da se delavske unije pogajajo v imenu delavstva. Zanimiva je vsekakor ugotovitev Mitchella, da je v Ameriki le pet držav, ki se ozirajo na zakonito minimalno mezdo, ki je bila leta 1949 po kongresu določena s 75 centi na uro. Mitchell dalje priznava, da je 12,000,000 ameriškega delavstva sploh brez vsake pravne zaščite, ker posamezne ameriške države nimajo delavske zakonodaje! Premalo sti*okovnih? V delavsko-industrijskem po-i kretu se je iznesla trditev, da jej premalo strokovno izobraženega | delavstva, ki bi znalo operirati s j sedanjimi stroji. Trdi se, da se-j danja tehnika napreduje v hi-i trejšem tempu, kot pa gre delav- j ska izobrazba. Tehnika bo zahte-i ^ T v J - J •• 4- cam, da bo ravno leto 1955 ne vala v bodoče, da ]i streže vedno, Zagovor mdnstrije Ko gre za predmetno razpravljanje, tako med delojemalci, kot delodajalci, ameriška industrija trdi, da stroj ni sovražnik delavca. Stroj dviga produkcijo, ustvarja pa tudi nova mesta. Če pa vzamemo v poštev dejansko stanje, moramo priznati, da je število zaposlenega delavstva v letih 1947 do konca leta 1954 narastla za približno pet milijonov. Nove investicije, tako trdi industrija, ustvarjajo nova mesta. Od leta 1947 dalje se je v Ameriki investiralo 169,000,000,-000 dolarjev, bodisi da je šlo za nove tovarne in podjetja, bodisi, da je šlo za modernizacijo podjetij. Gorostasne so številke, kako zvišuje stroj produkcijo. Samo napredek v tehniki je v letu 1954 povečal produkcijo, ki bi jo sicer moralo opraviti 15 milijonov delavnih rok. Industrija tudi trdi, da moderne potrebe rodijo zopet modeine potrebe druge vrste. Da se vse jjotrebe zadostijo, pa sredstev ne bo nikoli dovolj. V delavskih krogih so prepri- več strokovno usposobljenih delavcev. Nadalje se trdi, da preveč izgubljamo izpred oči vprašanje ameriške izobražene mladine, ki mora precej časa svojega življenja biti pri vojakih. Gre za mladino, ki je usposobljena za prak- toliko leto, ko bo šlo za mezdna vprašanja, za stroške življen-skih potrebščin, marveč za vprašanje ali bo moderni stroj delavca res spodrinil, ali pa bodo novonastale potrebe zaposlile od-višno delavno moč., KOZE—ŽRTEV tično delo, ki je kos modernemu!_ .»p«, tehničnemu razvoju, čas pa pre-1 PLAMENA bija pri vojakih. Stroj mesto delavca ZOPET—PRAVDA ZA KAVO Clevelandske prodajalne kave na drobno so zadnje dni znižale občutno ceno kavi. Kava prihaja v Združene države v glavnem iz Brazilije. V Braziliji so začeli, pravijo, da špekulantje, z novo akcijo, da se cena kavi na licu mesta proizvodnje znižuje. V resnici je na trgu v Braziliji cena kavi zopet padla. Trgovci pravijo, da je padec cen nenaraven in da ne ustreza tistemu znanemu pravilu, da se cena kavi ustali na točki, kjer se zedinita ponudba in povpraševanje. Koliko pa je zalogo kave v v zadnjem času je najvažnejše delavsko vprašanje, ali bo delavca spodrinil stroj ali ne, gremo torej nasproti večji brezposelnosti ali večji zaposlenosti. Amerika je dežela, kjer se stroji največ uporabljajo. Če pri- j merjamo Ameriko s komunistič- Knjiga Kulturnih vriov no Kitajsko, gre kakor za dva V Harvardu, Mass., je imel Warren Ernst farmo za vzrejo koz. Njegova farma je bila daleč naokoli največja. V stajah za koze je nastal ogenj, ki je zadušil več kot sto koz; na srečo lastnika Ernsta je kakih sto koz pobegnilo. Ernst je ocenil nastalo škodo z $50,000. Ameriki? Iznešena je bila trditev, da je v Združenih državah 132,000,000 funtov manj kave na zalogi, kot jo je bilo lansko leto. S tem pomanjkanjem kave da bodo delali dobičke — špekulantje. Ameriška mornarica je imela v vojnem času v lastni upravi troje pražarn. Enako kopna vojska. Federalna vlada se je odločila, da te pražarne polagoma opusti. Eno od teh je že opustila, češ, da nima smisla, da bi z uradno pomočjo pražarna stala v konkurenci s privatnimi pražar-nami. pola. Najvišja in najnižja stopnja tehnike in uporabe strojev. Tudi tam, tako se trdi, na Kitajskem obstoja brezposelnost, čeprav ni strojev. Ideja, da se delavcu za jamči gotova letna mezda, brez ozira na spremembe v tovarnah, ima! ozadje, da se delavske unije bojijo, da bo moderna tehnika spo-drinila delavno moč. Dokazi so jasni. Družba Ford Motor na primer uporablja za gotovo produkcijo avtomobilov spričo moderne tehnike le 41 delavcev tam, kjer so pred modernimi stroji delali delavci po številu 117! Avtomat v tovarni, kjer se izdelujejo radijski aparati, je dovede! do položaja, da s pomočjo avtomata Organizacija, v katero spada 16 narodnostih v Clevelandu, ki imajo ob East Boulevardu svoje kulturne vrtove, je pred kratkim izdala lično knjigo z ilustracijami. Vsaki narodnostni skupini je posvečenih nekaj strani z opisom in shko njih kulturnega vrta. Knjiga je trdo vezana in se prodajaj za $2.75. Blagajnik te organizacije je Mr. Anton Grdina st., pri kateremu se te knjige lahko naroči. Dobite jih lahko ako se zglasite pri njemu osebno, mu pišete ali pokličete po telefonu. Naslov je: 1053 E. 62 St., Cleveland 3, Ohio. Kdor knjigo naroči po pošti, neo-ra dodati ceni devet centov za prodajni davek (sales tax). ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Б231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPIION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raziiašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Three Months—(Za tri mesece)____'__ __$10.00 __6.00 _ 4.00 k'oi- Canaaa, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) t or bix Months—(Za ^3t mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 . 7.0C - 4.50 h-mered as Second Class Matter April 26th, 191« at the Post Office at Cieveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. SPOMINI NA ABRAHAMA LINCOLNA (3) Predsednik Abraham Lincoln naj nam oživi v spominu tudi kot oseba. Rojen je bil dne 12. februarja leta 1809 v kraju Hodgensville, Kentucky v koči iz hlodov (log cabin) in to med drvarji. Lincoln se je selil po Ameriki s svojimi starši, prav kakor so poskušali s srečo naseljenci prvih časov. Kakor druge ameriške predsednike, se drži tudi Lmcolna neka pravica, da seže njegov rod daleč, daleč nazaj, prišel pa je iz Anglije. Kot na primer Roose-velti, ali Eisenhower j i danes, tako se je lahko Lincoln takrat skliceval na to, da je starega rodu, torej pravi Ameri-kanec. Družina Lincoln je bila v Ameriki že leta 1637. Razširila se je kot veje drevesa. Abraham Lincoln je bil pravi tip Amerikanca. Tam oblWhaisa^pyu je k^ de&& bhko Wdelna oči, kako se prodajajo na trgih sužnji. Ta vtis mu je ostal neizbrisen v spominu. Lincoln je znal napravljati čolne, je znal dostavljati pošto, je bil prodajalec v trgovini, je bil v bojih z Indijanci, kjer je postal celo poveljnik, se je šolal Ш šolal kot samouk, dokler se ni prikopal do velikih pozicij v domači upravi. V krajevne oblasti je bil stalno izvoljen. ^ . -• 4 3 Ш Abraham Lincoln se je dne 15. aprila 1837 stalno naselil v Springfieldu v Illinoisu in začel z odvetniško prakso. Dne 4. marca 1861 je prvič zaprisegel kot predsednik. Komaj pa je začel drug termin predsednikovanja, je dne 9. aprila 1865 padel pod krogi j o fanatika Wilkesa Bootha, ko je prisostvoval ob zaključku državljanske vojne v gledališču v Washingtonu predstavi "Our American Cousin Ce UREDNIKOVA POSTA Klub društev A. J. C. vabi na predpustno zabavo EUCLID, Ohio—Klub društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. je na zadnji seji sklenil, da priredi na pustno nedeljo, to je na 20. februarja plesno veselico. Pričetek bo ob 3. uri popoldne. Godba bo prve vrste za to pustno veselico. Gotovo še nismo pozabili, da je na pustni veselici vedno dosti zabave. Če pa se kateri ali katera želi malo našemiti, tudi dobro, saj bo še bolj veselo in prav za. pustni čas. Tako bo bolj po starokrajski šegi. Kuharice so obljubile, da bodo pripravile vse najboljše dobrote. Rupertov oče so nam pa obljubili preskrbeti najboljšega za suha grla. Torej, prijazno vabimo vsa društva, društvene člane, ki zborujete v A.J.C., kakor tudi rojake in rojakinje, da se udeležite te pustne zabave. Ne bo vam žal če boste navzoči, žal pa vam bo, če vas ne bo v veseli družbi, ki se bo na pustno nedeljo zbrala v A.J.C. na Recher Ave. Vstopnina je prosta. Torej, na veselo snidenje! John Zupančič, tajnik. Kontest za gospodinje V clevelandskem okolišu se je 1. februai'ja pričel kontest za "Mrs. America." Kontesta se lahko udeleži vsaka gospodinja, stara 21 let, ki se želi spustiti v tekmo za najbolj učinkovito gospodinjstvo in kuho. Sponzorji tega kontesta v O^io so The East Ohio Gas Co., Ohio Fuel Gas Co. in Lake Shore Gas Co. Tozadevne listke za prijavo v kontestu se dobi pri plinski družbi The East Ohio Gas Co. ali pri lokalnih prodajalcih plinskih predmetov. Vsaka žena, ki se kontesta udeleži, bo sodelovala pri seriji tekem v pečenju raznega peciva. One, ki bodo zmagovite pri svojih distriktih, bodo potem udeležile se glavnega kontesta. Zmagovalka bo prejela prosto potovanje v Florido zase in za svojega moža, poleg drugih lepih nagrad. Druge zmagovalke bodo po vrsti prejele novo kuhinjsko peč in pralno opremo, DeSoto sedan avto, itd. Prireditev krožka št. 1 P. S. .v . ' ZANIMIVOSTI V začetku marca 1804 takoj po začetku prve srbske vstaje, je poveljnik srbske vojske va-Ijevske in šabaške nahije Jakov Nenadović udaril z uporniki na Šabac. Ves marec in april so Srbi oblegali mesto in ko so se Turki že hoteli vdati, je prejel CLEVELAND, Ohio—Običaj-1 Jakov od harambaše Djordjija na letna prireditev s večerjo, ki j Curćije s Cera, iz samostana Čo-jo priredi krožek št. 1 Progresiv-1 kešine pismo, da sta zvorniški nih Slovenk, se vrši v nedeljo, 6. j paša Vidajić in Nožin aga iz Ma-marca. Popoldne bodo imeli po- če s 1500 Turki odrinila na pose tni ki priliko zabavati se z igranjem kart, točno ob 6. uri se pa prične servirati okusna večerja. Naša Jennie Perko bo glavna kuharica, pomagale ji bodo pa naše pridne članice. Cena večerji je le $1.50. Listke za večerjo dobite pri članicah, lahko pa tudi pokličete tajnico (KE 1-7197) ter jih vam rezervira. Naše članice se z vso vnemo pripravljajo, da bo prireditev čim bolj uspešna. Pridite in se moč Šabcu in da bosta spotoma zažgala samostan Čokešino. Ker Jakov Nenadović s svojimi četami ni mogel opustiti obleganja Šabca, je določil 200 upornikov in jih poslal na pomoč Čurćiji, ki je imel zbranih 300 hajdukov. Ko je čurćija zagledal Jakova brez vojske, se je s hajduki umaknil v gore. Toda pri upornikih, ki jih je pripeljal Nena-dović, sta ostala harambaša brata Nedića. Turki so navalili na upornike. Bitka moža proti možu je trajala ves dan. Brata Ne DRAMSKI ZBOR "IVAN CANKAR," CLEVELAND, 0. — FRANK ČESEN — (Opomba: Dramsko društvo "Ivan Cankar" praznuje svojo 35-leJtnico v nedeljo dne 20. februarja v SND. Ob tej priliki bo vprizorjena dr. R. Dobovišekova veseloigra s petjem v treh dejanjih "Kura g. Bombe-ka" ali kot se v izvirniku imenuje, 'Radi kalna kura." Toda ne mislile, da je lo kak šna prevratna kokoš, temveč le svojevrstno zdravljenje g. Bombeka, ki kol junček bez-Ija za lepo madžarko, Elelko, v Rogaški slatini. Režiral bo J. Sleblaj, ki si je za 35-lelmco "Cankarja" izbral najboljše igralske moči, ki so na razpolago. če se torej hočete pošteno zabavali, tedaj pridite sigurno na lo predstavo, ki bo obenem redka proslava lega dinamičnega dramskega društva. Sedanji odbor društva je sledeči: Predsednik Frank Plut, podpredsednik Stanley Dolenc, lajnik-blagajnik John Pollock, zapisnikar John Sleblaj. Nadzorni odbor: Mary Somrak, Jennie Dagarin in Jack Plemel. Režiser John Sleblaj. Oskrbnik kostumov Vincent Salmich. Mojster odra Frank Žagar. Redileljica Marie Zakrajšek. Da pa bo javnost tembolj spoznala napore in idealizem bivših in sedanjih članov Cankarjeve družine, naj priobčim kratko, toda slikovito zgodovino tega društva. Ta zgodovina s slikami vred, bo priobčena tudi v Slovenskem izseljenskem Koledarju za leto 1956. Ako niso vsi podatki ločno, naj mi prizadeli oprostijo, ker sem imel pri pisanju na razpolago le omejene vire.—Frank Česen. sami prepričajte, da bo res nekaj; (jja, gta bila ranjena v noge, pa bavite si vstopnice za večerjo pravočasno. Tajnica. Pustna zabava v Hrvatskem domu CLEVELAND, Ohio — Istar- I'ano posetnikov. Pri tem je treba povdariti, da so bili igralci samo delavci, ki so morali žrtvo- „ . ' v J „T M,- I vati ure počitka, da so se lahko sko Primorski klub priredi svojo | gube, da so se morah vrniti v j y • letno pustno zabavo v nedeljo,i Zvornik. ^aj. že mora človek dati najvišje kar ima to ip živlipnip H« piepncajt«, ua uu ic:, zaoečati svnip ^ivliPn^Vn л i - / t ^ J®"-'.®' izvanrednega. Torej, se vidimo|gta se še sede branila. Ko se je ... ^ gotovo Lincoln ni mo-1 že popoldne na kartni zabavi. Na-1 zmračilo, so ostali uporniki brez gel storiti. ' ■ Lincoln je s svojo smrtjo dobil okrog svoje glave še sijaj mučeništva, kar mu je naenkrat v ameriškem "navadnem človeku" pripomoglo, da je postal narodni junak, ki v ameriški zgodovini nima primere. Mi smo celo mnenja, da če je po slovenskih domovih slika Franklina Delana Roosevelta, ker je bil ta človek nam Slovencem pač bolj blizu, bi zraven njega lahko, morda še bolj upravičeno stala tudi slika Abrahama Lincolna! Abraham Lincoln je tip ameriškega človeka. Kadar je govoril o farmarju, je videl njegove probleme. Kadar je govoril o delavcu, je spoznal njegove težave. Lincolnova beseda pa je bila modrost in pesem o vsem ameriškem življenju. V dneh prvega do tretjega julija 1863 so se vršili boji v kraju Gettysburgu v južni Pennsylvaniji, Gettysburg je zgodovinsko znan. Abraham Lincoln je prišel tja, da prisostvuje v modernem izrazu vzeto odkritju spomenika neznanemu junaku in skupnemu pokopališču, kjer trohnijo kosti padlih vojakov. V Gettysburgu je Lincoln naslovil navzoče kratko, njegov sestavek pa je bil pravi evangelij in so te besede vklesane ne samo v srca, marveč v'skale in v cement, tudi v spomenik, ki ga ima Lincoln v Cleve-landu. Končni povdarek, da je po njegovem mnenju vlada iija Prosser 2. Venček lepih pesmi poje zbor Abraševič 3. Kolo plese pi oizvaja skupina "Kolo Aces" 4. Duet od zbora Slavulj 5. Duet od zbora Zarja 6. Pozdravni govor našega rojaka Istriana, glavnega pred- „ _______ sodnika Hrvatske bratske zajed- to, a gre iz ljudstva, da gre z ljudstvom in da dela za j nice, Vjekoslav I. Mandich ljudstvo, je postala svetovna parola. Morda se bomo spom-mil domačega narodnostnega gibanja v stari Avstriji pa bomo enako naleteli na program "iz ljudstva, za ljudstvo," manjkalo pa jc z ljudstvom, ker takratni Slovenci rem kraju svoje vlade itak niso imeli. Naš človek je poleg pridnih rok, poštenja in vstrajnosti, prinesel v Ameriko tudi tradicijo in smisel za kulturno-prosvetne vrednote, ki se odražajo v narodni pesmi in drami. Pesem mu teši hrepenenje po rojstni domovini, vaški idili in očetovi hišici. V drami si je krepil duha in spoznal umetniško veličino naših in tujih pisateljev. In še več; pri oblikovanju značajev v igri, je spoznal samega sebe. Drama je bila in je še, važen činitelj našega življenja v tujini; lahko bi rekli, najpomembnejše sredstvo za uspešen kulturni razmah. In kadar se bo pisala zgodovina ameriških Slovencev, bo poleg pesmi tudi drama dobila častno mesto. Zato je potrebno, da pridejo od časa do časa vsaj njeni odlomki v zgodovinske spise. In ker sem se nekoč že sam udejstvoval pri amaterskih dramskih društvih, bom skušal podati bralcem Izseljenskega Koledarja, skromne izčrpke najbolj aktivne igralske skupine izven Slovenije: Dramskega zbora "Ivan Cankar," v največji slovenski naselbini Združenih držav v Clevelandu, Ohio, Zgodovina tega razgibanega kulturnega društva, je povezana s kipečim navdušenjem mladih našeljencev-idealistov, ki so v skromnih razmerah in z velikimi žrtvami pričeh gojiti dramatiko. Pri tem pa'niso iskali priznanja. smodnika. Turki so to začutili in znova udarili nanje. Nastal je , ........ strašen pokolj.Turkiso bili močJ^T Sitnih koristi Naj- nejši od peščice upornikov. zadoščenje so doživeli ta- ... . , , ■ o , П i krat, kadar so imeli polno dvo- silo se je le nekaj Srbov, med ^ ^ ^ njimi tudi Jakov Nenadović. Brata Nedića sta obležala na bojišču. Turki so imeli tolikšne iz- Samostan čokešine | niso zažgali. To je bila sloveča bitka na Cokešini 29. aprila 1804, ki jo je opisal tudi Višnjić v svojih pesmih. Navadno pravijo, da sta v njej dva brata Ne-1. Ameriško himno poje Ma-j(jića zadržala in razbila zvorni- ške Turke. 20. februarja v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. Program te prireditve bo sledeči: Nobelove nagrade dele od leta 1901. Kemik in izumitelj dinami-ta Šved Alfred Nobel (1833 do 1896) je v oporoki določil, naj po njegovi smrti vsako leto po- i „ \ ^ T ^ . dramami m tragedijami, so So dele nagrade tistim, ki so si pridobili v minulem letu največ 7, Odmor Clevelandska zgodovina dramskih društev sega nazaj v pričetek tega stoletja. Najstarejše dramsko društvo je menda "Triglav," ki pa že dolgo let ni več delovno. Kmalu potem je pričelo gojiti dramatiko tudi telovadno društvo "Slovenski sokol." Med njima je več let vladala nekakšna tekma o igralski višini in kakovosti iger. Medtem, ko so "Triglavčani" specializirali z i mednarodnimi zgodovinskimi zaslug za človeštvo na področju kemije, fizike, književnosti, me- koii" igrali skoro izključno narodne igre, drame in komedije. In ker ste obe skupini imele dobre igralce, so bile igre v danih dicine in dela za svetovni mir. __, , , , , .ПА1 -,пг,о „ okoliščinah каг dobro podane. Od leta 1901 do 1953 je bilo z Nobelovo nagrado za književnost nagrajenih 48 uglednih pi- 8. Kazanje premikajočih slik sateljev. Med njimi so tudi tri v barvah, katere je posnel Mr. ženske: Švedinja Solma Lagor-V sta-; Joseph Dovgan na svojem obis- (1909), Italijanka Grazia ^ , !kustaredomovine.Odborsemu|D(^l'^da(lD27) in Američanka Ideja Abrahama Lincolna, četudi tipično ameriška, ni iBkrcno zahvaljuje za prijaznost(1938). Selnia La- ostala omejena jia Ameriko, marveč je postala svetovna - Prijazno vabimo vse naše pri- =« J" ^ " ............■ ' književnosti je zastopala smer romantizma, zlasti v svojem j)r-vem delu "Gosa Boring." S tem delom je zaslovela po vsem svetu. Pozneje je opisovala minu Kjerkoli so se dvignila ljudstva izven Amerike zoper do-' J^^cljc iz Clevelanda in okolice mačo tiranijo, so navadno za svoje bojne oddelke rabila ^ ...... tudi ime Lincolna. Lincoln sam se je kot človek izkazal to kar je bil, tudi ko je Šlo njemu samemu za to, ali naj pristopi h kaki verski organizaciji. Priznaval se ni'k nobe-ni veroizpovedi. Izpovedal pa je, da bi pripadal k tisti fr»rV\ri Lri X •утгкл!. • .... " —[ -------- •"* t-------*.1'1 v.Tiu^ia. ivuiuduči ixo0000000000000000<>000000000000000000000000000000<^y 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 NURSING offers one of the finest careers open to young women — an assured income, opportunity for advancement, service to humanity, training you will use as a wife and mother. Talk to your school adviser or in(|uii e at a colle^riate or hospital school of nursing —Kinci// Noto as a Sludcnl Nurse. ENAKOPRAVNOST TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. .J>0'000000000"000000000<>000000000000000000000000<>c>0c> o o o ^ишшшсшшнилттпнптганнмптштптштппттзиттинпнштшвзжиптштинниктииитттиитпо:« MICHEL ZEVACO I IIALJEyi yiTEZ i ZGODOVINSKI ROMAN | li^juiuiuiuiaiimiiiminmiiiiiiiiiaiiMiiiiiiiiuiiimiiimniiiiiiiimiomiiiimiiaiiiuuuiutiiiriiiiniiiniiiiiiiiHiKiiiiiiiiiiiiinmiiiii^ (Nadaljevanje) Prihitel je Vitry s svojimi stražarji, dospel je Ornano z vestjo, da je zunaj mirneje, odkar vedo, da se je Conde podvrgel; pojavil Ee je Richelieu, da nihče ni vedel odkod, Luynes je prilezel iz svojega skrivališča, Concino Concini je pritekel poljubit kralju roko. Marija de Medicis se je vrgla v sinovo naročje; dvorano je napolnila množica vsakovrstne gospode, ki je dolgo ni bilo na izpre-gled. Ludvik XIII. je okušal vso opojnost zmage in vso ponosno radost misli: "Vse to je podložno meni! Jaz sem njih gospodar!" "Živel kralj!" Navdušeni klici so odmevali po vsemu Louvru, razlegali se na ulice, širili se in zalivali mesto, čigar zvonovi so pravkar še zvonili na punt, zdaj pa so morali glasiti kraljevo zmago! Dve dolgi uri je stal princ Con-deški sredi vseobčega praznika, polumrtev od jeze in sramote; vse ga je obsipalo z zbadljivkami, najmarljiveje pa tisti, ki so še snoči najbolj klečeplazili pred njim ter moledovali za časti in službe, kadar se polasti prestola! Nazadnje pa je uplahnil človeški val. Dvorjani so se razgubili. Toda Richelieu je bil videl Cape-stanga in je prebledel! In videl CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT 5 OR 6 ROOM modern ranch type home by middle aged executive and wife; would require lease with option to buy; rent to $175. Preferably West or N. suburbs. Fillmore 5-0018 REAL ESTATE FOR SALE by owner — Stickney Township —'Lot 155x 133. 8700 South, 8200 West, near Roberts Road. Will sacrifice for $1500 or best offer for quick sale. Restricted property. Call for information. PRospect 6-2050 PARK FOREST — By owner. — 2 bedroom ranch; garage. Near L C., stores, schools. $14,300. 371 Miami SKyline 4-7183 GLEN ELLYN — By owner. 3 bedroom frame residence, baths, gas heat; close in; 1 block from parochial school; reasonable. Glen Ellyn 750-M NORTHBROOK — 3 bedroom ranch home. 33 ft. living-dining combination. Thermopane window. Near schools, shops, transportation. Low 20's. Open Sunday 2-5. 1436 Sycamore Lane Northbrook 1842 ATTENTION BUILDERS — For sale by owner. 2 lots 160x135, near all conveniences. Asking only $2,500 or best offer for both lots. Sacrificing for quick sale. Call RO 1-2979 ga je Concini ter je namignil Ri-naldu! Kralj je zamahnil z roko, in vsa sijajna družba je odšla, iz-vzemši Vitrya, Ornana, Luynesa in Capestanga. Tedaj je stopil mladi kralj h Condeju in mu položil roko na ramo, rekoč: "Pozdravljeni, gospod bratranec. Kakor se vidi, ste nas hoteli pehniti s prestola?" "Sire," je odgovoril Conde, "upam, da vaše veličanstvo ne misli poniževati premaganca!" "Premaganca?" je zategnil kralj. "Nu, da. Kje pa je ostalo tiste pol gardne stotnije, s katero ste hoteli napasti Louvre?" "Sire," je dejal Conde z bledim nasmeškom, "zajeta je po temle gospodu." "Veličanstvo," se je oglasil Capestang, "visokost pretirava; zajel sem le prazno opremo, brez ljudi." "Molčite!" ga je prekinil kralj. "Nu, dragi bratranec, poniževal vas ne bom; Bourbon lehko ubije Bourbona, toda poniževati ga — Bog ne daj!" Conde je trepetal. Krvniški oder se je risal pred njegovim zbeganim duhom. Videl je, kako krčevito se trudi mladi kralj, da bi ukrotil svoj gnev. "Tudi vi me gotovo niste hoteli ponižati?" je izpregovoril Ludvik Х1П. "Ne, sire!" je dejal Conde obupno. "Mari ste me hoteli umoriti," ■ "Ne, sire!" "Kaj pa? Vsekako ste me hoteli pehniti s prestola!" "Ne, sire!" Ludvik je glasno zasopel. Ozrl se je v Ornana, nato v Vitryja in spet v Condeja. Oči so se mu zalile s krvjo, in zdajci je bušil v leden grohot, ki je zlovešče odmeval po dvorani. "Oh!" je pomislil Capestang. "Ubije ga! Bogme, tega nisem hotel! Krvniški hlapec nisem, na mojo dušo, da ne!" "Belica ne bi dal za njegovo kožo," si je rekel Vitry. "Disgraziato! Nesrečnež!" je zamrmral Ornano. Kralj si je obrisal potno čelo. | "Bratranec," je dejal z negotovim glasom, "mogoče vam je znano, kako je spremljal maršal de Joyeuse mojega očeta v Rouen. Joyeuse je bil najprvo kapu-cin, potem pa je ušel iz samostana in postal eden izmed voditeljev katoliške lige. Novo dosto-' janstvo pa je prevzel šele, ko si je bil s tajno pogodbo zagotovil maršalsko palico. Kot maršal je prišel nekoč s Henrikom IV. v Rouen. Tam, kazoč na množico, ki se je zgrinjala od vseh strani, da bi videla velikega kralja, je vprašal moj oče Joyeusa, ki je stal zraven njega v sijajni, z zlatom vezeni obleki: 'Kaj pravite, gospod maršal, čemu neki zapušča ljudstvo svoje opravke in dere semkaj zapravljat čas?'— 'Zato,' je odgovoril Joyeuse, 'da bi se nagledalo vašega veličanstva.'—'Motite se,' je povzel moj oče, 'tisto čudo, ki se ga svet ne more nagtedati, ni kralj, ampak pozlačen kapucin . . .'In veste, kaj je storil Joyeuse? Poslovil se je na mestu, zasedel konja in jo udri v kalopu v svoj samostan. Živ krst ga ni videl od tistega dne." "Kaj pomeni ta zgodba, sire?" je vprašal Conde z zamolklim strahom. "Kaj pomeni?" je rekel Ludvik XIII, smehljaje se mu okrutno. "Ta zgodba pomeni, da imamo v Parizu kapucine, karmelite, do-minikance, frančiškane, benediktince, avguštince, usmiljene brate, lazariste, bele menihe, črne menihe, progaste menihe in še obilo drugih bogoljubnih hiš, tako da si lahko po lastnem vkusu izberete kraj, kjer boste po Joy-evu-sevem zgledu premišljevali do svoje smrti." "V samostan da naj stopim?" je kriknil Conde. "Jaz—kutar? Nikoli, sire, nikoli!" Kralj se je nasmehnil še ostreje. "Odločite se," je dejal. "Samostan ali Bastilja!" Dolg trepet je izpreletel Conde ja. V molčeči prošnji je iztegnil roke. Ornano si je grizel brke. Luynes je gledal brezbrižno. Capestang pa je drgetal in škrtal sam pri sebi. "Vsi hudiči! Kaj sem storil že spet! Krvniški hlapec ali bastilj-ski priganjač je eno kakor drugo ... Jo j meni bahaču! Iz gole ničemurnosti, da morem gnati vodjo upora po spuntanem Parizu, sem postal navaden, brez-časten birič!" "Sire!" je zastokal Conde. '"Samostan ali Bastilja!" je ponovil Ludvik XIII. Conde se je vzi avnal. "Ječa je ječa!" se je odrezal srdito. "Nihče naj ne poreče, da je videl Bourbona v kuti!" Ludvik je čakal tega. Obrnil se je k Vitryju in velel s strahotnim glasom: "Kapitan, aretirajte princa!" "Vaš meč, visokost!" je dejal Vitry, stopivši naprej. Conde si je odpasal meč. Hkrati pa se je ozrl na Capestanga in dejal s prezirljivim glasom: "Lepo ste jamčili zame!" In tako je odšel princ jetnik iz tistega Louvra, kamor je še pred malo urami iipal stopiti gospodar. Henrik II. Bourbonski, kraljev bratranec in pretendent na francoski prestol, je postal "številka 14" v Zakladnem stolpu bastiljske trdnjave! Vitry je odhaja je čudno pogledal Capestanga. Na kraljevo znamenje se je odstranil tudi Luynes in takisto ošinil viteza z očmi. Capestang je videl, s kolikšno zavistjo navdaja vse te ljudi. Stari maršal Ornano pa, ki je najzad-nji zapustil kraljevo sobo, je šepnil mlademu možu v uho: "DČber svet, prijatelj: ako ne pojdete odtod v največji milosti, zajašite konja in bežite na kraj sveta. Vi ne veste, koliko bodal se brusi za vas!" Nato se je obrnil h kralju in rekel osorno: "Sire, gospod Condeški ni tisti, katerega se najbolj mudi aretirati." "Kdo pa? Nemara Guise?' "Ne, sire: Concino Concini!" je hladno odvrnil maršal ter odšel počasi, kakor bi upal, da ga vendar še dohiti povelje . . . Drugič v svojem življenju sta ostala Ludvik in Capestang sama. Razlika pa je bila v tem, da je bil nocoj vitez potrt in kralj židane volje. V glavi mladega vladarja so še odmevale besede, s katerimi je pravkar iznenadil samega sebe: "Kapitan, aretirajte princa!" Njegovo prvo kraljevsko dejanje ! Prvi čin njegove moči!' Zapovedal je, in ubogali so nje govo voljo! Povzdignil je glas, in so zgrabili kraljevskega princa ter ga pehnili v ječo! Le mignil je, in po vsem upornem Parizu jej zavladal mir! ' Ta zavest je navdajala petnajstletnega mladeniča s ponosom. Njegov pogled, ki se je upiral v Capestanga, je bil poln občudujoče hvaležnosti. "Vitez," je izpregovoril kralj, "povejte mi najprej, kako je bilo s tisto gardno četo, ki jo je imel moj bratranec pripravljeno v Sivoje namene!" "Vidite, sire," je rekel Cape-:?tang, "najlaglje vam razložim vso stvar od začetka do konca kakor se je godila . . ." "Počakajte," ga je prekinil Ludvik ter udaril s kladevcem ob majhen zvonec. "Obednica bo pripravnejši kraj za najin razgovor." Kralj je ugibal sam pri sebi že ves čas, kako naj odškoduje rešitelja za to, ker ga je zadnjič imenoval bahača. Prišlo mu je na um, da bi ga povabil k svoji mizi. Dve minuti po njegovem znamenju so se odprla vrata naste-žaj. Oficir v veliki gali je stopil na prag, salutiral z golim mečem in kliknil: "Obed njegovega veličanstva!" Za njim je vstopilo četvero ha-lebardirjev. Vojakom so sledili štirje strežaji v slavnostnih liv-rejah, ki so nesli mizo, in zadaj spet štirje helebardirji. Strežaji so postavili mizo na sredo sobane. Halebardirji so se razvrstili ob stenah in zamrli nepremično kakor kipi. Na snežnobelem miz- nem prtu se je lesketala posoda, zlate kupice, dvoje šesterorogih | kandelabrov in več kristalnih I steklenic, v katerih se je iskrilo i staro burgundsko vino, vmes pa obilje raznih jedil, pokritih s srebrnimi zvonci. Capestang je ostrmel nad tolikšnim razkošjem. Hkrati pa— zakaj lačen je bil pošteno—se je željno ozrl na bogato mizo in pogoltnil slino, misleč si: "Kraljevanje je res imenitna stvar. Da sem kralj, bi lehko sedel k tej mizi in se napokal po kraljevsko; škoda, večna škoda! Nu, gledal bom kako je veličanstvo ; to je menda visoka čast, in tudi apetitu ne bo na kvar." Ludvik XIII. je vtem pomig-nil halebardirjem in strežajem, naj odidejo. "A kdo bo stregel vašemu veličanstvu?" je spoštljivo vprašal oficir. "Eh, storil bom kakor moj oče na bojišču: postrežem si sam! Gospod vitez, sedite tu nasproti; gotovo ste lačni z mano vred." Še tisti hip se je raznesla po Louvru vest, da večerja kralj prav po domače z mladim vitezom-Capestangom, in marsikateri plemič se je postavil na prežo, da bi se prikjipil novemu ljubljencu, kadar pride domov . . . Medtem pa je šepetal na stopnicah Concini z Rinaldom. "Ali je vse pripravljeno?" je vprašal maršal. "Presodite, svetlost: Montre-val in Bazorges v predsobi, Lou- vignac pod stopnicami, Pontrail-ie na dvorišču; jaz sem tu, da nadzorujem stopnice in predsobo, oboje hkrati. Ob vhodu Louvra pazi Chalabre z dvajsetorico tičev, izmed katerih ima tudi najpohlevnejši svoje tri, štiri duše na vesti. Nocoj nam ne uide! Toda on, ki so mu veljale smrtonosne priprave, se je baš tisti hip priklonil kralju, ves bled od ponosne ■ osuplosti: (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN ob deveti obletnici prerane smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta ,JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 1-0583 AvtomoDili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: «52 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 PERUTMI NA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry) ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912 FRANK BALS ki je svojo blago dušo izdihnil dne 14. februarja 1946. Jamica tiha, kotiček miru, v tebi ni križa, težav, ne ^ Kratki so dnevi na svetu za na > urno nam zgine odločeni čas. Sladko spavaj v tihem grobu, odšel si tja, odkoder ni a enkrat se snidemo na vekomaj- Žalujoči: Theresa, soproga Frank, William in Theresa, otrod Frank, Jerry, Bobby, Patricia, Nancy in Margaret, vnuki Cleveland, Ohio, dne 16. februarja 1955. Savings Bonds maturing tliis montli? ARLINGTON HEIGHTS — 5 room home, sell or trade for farm or land or WHAT HAVE YOU td offer. CLearbrook 3-7850 160 ACRE DAIRY FARM — In Lincoln County, Wisconsin, 105 acres under plow; milking parlor type barn; 2 modern houses; 3 car garage; other buildings; all in good condition; on blacktop road; lake and river on property. $20,000. __ Glen Ellyn 3257 WISCONSIN — Modern motel, 12 units, 6 room house. Busy routes 53-63. Good income. Sickness. Owner. Price $31,500. Riverside 7-2113 Chicago, 111* QUALITY AT A PRIpE—EASY ТШМЗ STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAklCrt, Prop, IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M. .to".9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — HELP WANTED NURSES NURSES — REGISTERED — Excellent opportunity for nurse wishing to learn O. B. anesthesia in connection with interesting nursing position. 1600 W. Maypole Call SEeley 3-3404 weekdays tk Же# FwrthT ЛдепсЈ «< Torn Oomainnlty Chart ТНЖ DITEBMAIIONAL ШВТГПГГЕ Of TWCA cmzEirs В1шжди pMmerly Loeated In Пш Manđiall Bnlldlng W«r* Drnfac Ш4 CXmaoUdAted To Tvtm THE NAnONAimES SERVICES CENTER NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE. PHONE SU. 1-4560 * HERESHOWTO GET4.80 BACK FOR EACH Ч.00 YOU PAID DOMESTIC COUPLE COUPLE — Caretakers for furnished apartments. Janitor, maintenance and managing premises. 3 room apartment, plus salary. и/г T MOnroe 6-9189, Mr. I. Kravitz for appointment BUSINESS OPPORTUNITY ANDY'S SNACK SHOP — 7 tables and chairs, counter, 8 stools-good business; must sell. School and factory trade. Open 5 a.m. to 6 p.m., 6 day week. NEvada 8-9394 2903 Harrison ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite; IVanhoe 1-9382 HAVE you heard the money-making news about your U. S. Savings Bonds? Even though they've reached maturity they'll still go on earning interest for another 10 years! Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning extra money for you—aa 8 out of every 4 Bond owners are doing—all you have to do is keep them. Itere's nothing to sign, no visit to the bank required. With this extended interest period, Bonds can earn np to 80% more than you originally paid. For instance, if you invested $37.50 in a Bond in 1945, it is worth $50.00 today. But if you hold it for 10 years more, it will be worth $67.34—a net return of $29.84. For your future—and the future of America—keep the Bonds you own. And go on investing in Bonds regularly where you bank—or through the Payroll Savings Plan where you work. Want уо#г interest paid as cwieal htome? ■■vest in 3% Series H United States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $600 to $10,000. Redeemable at par aft«: 6 months and on 30 days' notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by TVeasury check. Series H may be obtained through any bank. Annual limit: $20,000. Thš D. 8. ОоолгптШ do— not pay for thu advertuing. Th* ТУмтгу ОшраП^ шшЛ for thđir patriotic donation, the AdotrtUtint Ссипеп emd ENAKOPRAVNOST