I 1 ečji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List: slovenskih idelavcev v Ameriki* VKLEFON: G0RTLANDT 287%, Entered u lecond 01— Matter, leptember 11, 1903, »t the Poet Office at New York, N. Y., under the Act cf Congreas of March S. 187t. IBDE.U The largest Slovenian Daily the United States. Iwwd every daf except Sunday« and legal Holidays. 75,0 JO Readers. TELEFON: OO&TLANDT 287«. NO. 153. — ŠTEV. 153. NEW YORK, MONDAY, JUNE 30, 1924. — PONDELJEK, 30. JUNIJA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. DELO IN DEMOKRATIČNA PLATFORMA Možje, ki so sestavljali platformo demokratične stranke, so omalovaževali skoro vse zahteve, katere je stavilo organizirano delavstvo. — Te zahteve so se tikale o-troškega dela ter Sherman, Esch Cummins in Vol-steadove postave. — Obljube v platformi so brez vsakega pomena. — Delavstvo je zahtevalo preklic Sher-manove postave. Poroda John Leary. V splošnem govorjtpio je poročilo resolucijskega komiteja, razočarljivo in nezadovoljivo za delavce, ki so navzoči na demokratični narodni konvenciji. Zadovoljivo je le za one, ki se zavzemaj za tretjo stranko, kateri bi na-čeloval senator La Folleie. Ta element, ki pa je v manjšini, je prepričan, da bo vsled tega, ker ni hotel resolucijski komitej sprejeti ali vpoštevati večine zahtev organiziranega dela, ojačeno gibanje za tretjo stranko, ki bo imela svojo konvencijo v Clevelandu dne 4. april? Večinski elementi, noče o-pustiti svoje nepris transi e politike, pa je pripravljen soglašati z možmi te tretje stranke. Platforma je razoeaijiva za organizirano delavstvo predvsem raditega, ker n^T-e vpoštevati poziva na države, naj takoj odobre amendnint, ki se tiče dela otrok in poziva, naj se prekliče Esch-/uriimins postavo. Keglede na to, kakšni bo končna odločitev, je obljuba v platformi, 4'da se bo soolovalo z državnimi oblastmi za dobrobit, zavarovanje ter vzgojo otrok" brez vsakega pomena in brez vsake vrec losti, ker nočejo številne južne zakonodaje sprejeti nikalili postav proti izkoriščanju o-trok v industrijah. Skoro prav tako nezacbvoljiva je planka, ki se tiče Esoh-Cummins postave. Jelavska skupina je prav posebno naprosila, naj se preklje delavske sekcije te postave, da bi se s tem omogočilo (Jrektna pogajanja med železniškimi družbami ter njih plužbenei. Demokratična platforma ]>a le priporoča izpimembo tozadevnih določb postave. ne da bi stavila kakii direktnih predlogov. Organizirano delavsti> je prav posebno naprosilo, naj se prekliče Shermanotf postavo, ker se jo je v praksi preje izrabljalo proti delavstvu kot pa proti kombinacijam kapitala, kot prvotno namenjeno. Planka, ki se tiče monopolov, potrjuje Sliermnovo postavo ter je vsled tega direktno zanikanje delavslh zahtev. Isto velja glede plf^k, ki se tiče prohibicije. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V ŠKRIPCIH Novi francoski ministrski predsednik se je komaj izognil porazu pri prvi važni predlogi svojega režima. — Rešila ga je le politika g£ede Rubra. Delavskim voditeljem rija izraz, 'Sla ni delavstvo tr- žni predmet" in tudi izjavi ki se tiče kolektivnega barantanja. S stališčem delavs a soglaša, tudi izjava, ki se izreka proti priseljevanju A: jatov. Planka glede obdačei [i soglaša z zahtevami delavstva, a v splošnem govor j 10 je demokratična platforma nezadovoljiva za organizino delavstvo, ker omalovažuje njegove glavne zahteve. DOVOLJENJA ZA P O VRATI: V ZDRUŽENE DRŽAVE Priseljeniška oblast je ravno izdala predpise glede izdajar povratnih dovoljenje (perm i za inozemee, nastanjene v Zdij ženih državah, ki hočejo za čas: odpotovati v inozemstvo. Oni, si -hočejo izprositi tak "permit ralnega priseljeniškega koir lar za prošnjo edinole od geni ralnega priseljeniškega kom sarja. Naj pišejo v angleškem j zik«. Pismo naj bo naslovljer na: Hon. Commissioner of I m m gration, Washington, O. C. Lal ko pišete takole: — "Dear Sil Please send me a copy of Appl eat ion Form No. 631, for a pe mit to reenter the United State after a temporary visit abroa4 Respectfully yours (Ime in n slov)". V prevodu se to glas "Cenjeni gospod: Izvolite posh ti mi primer formularja prošnj st. 631, v svrho dovoljenja za pJ daljnih mesecev. Za tako podaljšanje treba prositi posebej. Le oni inozemci si lahko zagotovijo podaljšanje svojega obiska, ki so si priskrbeli predpisani "permit". vratek v Združene države po 7.1 časnem obisku v inozemstvu, spoštovanjem ..." Generalni priseljeniški kom sani formula-r za prošnjo, kak< tudi drugo tiskovino, ki vsebu formularja in vložitev prošfnj Priseljeniška oblast je izjavila ne bo teh formul ar je v razdeli seljeniškega komisarja za potrebni formul ar. Treba dobro razumeti, kaj ti "permits" pravzaprav pomenja-jo. Permit ne jamči za to. da se bo potniku dovolil aopeten vstop v Združene države, ako ne bi*"on iz kakega razloga* odgovarjal predpisom splošnega priseljeniškega zakona. Permit je le dokazilo, da se inozemec vrača iz začasne odsotnosti v inozemstvu in da je za to priseljenec izven kvote (non quota immigrant). Ob svojem po vratku v Združene države se y njim postopa na isti način, kakoi z vsakim drugim priseljencem, k je po zakonu izvzet iz kvote. Povratna dovoljenja veljajo 1» za toliko časa, kolikor je izrecno navedeno v samem "permitu". General, priseljeniški komisar sme izdati "permite", ki naj veljajo kvečjemu leto dni. Zakon pa dovoljuje. da sme ta rok podaljšati, vsakikrat ne dlje kot za šest na- sar mu na to takoj pošlje predp ^dor Re sedaJ naha^ v s*arem kraju brez "permita" -- ----- brez - permita . ne more prositi za ta.ko podaljšanje, dasi. potrebna navodila za izpolni *do ;ie odpotoval, ni bil novi za- kon še sprejet. On se mora vrniti tekom šestih mesecev po svojem odhodu iz Združenih držav, alf pa med parohrodarske agente, bari) doprmP^i razl(>"e< zaka^ in druge prjvatne organizacij]e lzostal dlje casa* marveč da jih bo pošiljala le nun posameznikom, ki hočejo v liti prošnjo za "permit" Ur v io zaprosijo generalnega BOJABX NAROČAJTE 8E HA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI t DHlVlil f Pariz, Francija, 29. junija. —-Ministrski predsednik Herriot je stavil danes na tehtnico obstoj svojega kabineta, ko je zahteval zaupnico glede predloga, da se dovoli 205.0fX),000 frankov za zaseden je Ruhra. S tem pa je tudi povzrčil razkol v svoji večini in strmoglavi jen bi bil, če bi njego vi nasprotniki ne sklenili, da ga puste v uradu, mesto tla glasujejo proti politiki, katero so ustra^-no zagovarjali tekom Poinearejeve ga režima. Ministrski predsednik Herriot je izzval zbornico, ko je stavil vprašanje zaupnice glede toza devnega dovolila, potem ko so so-cijalisti objavili, da se bodo vzdržali glasovanja. Glasovanje je bilo 456 glasov proti 26 in komunisti so bili edini, ki so glasovali proti. Socijalisti pa so se vzdržali glasovanja. Herriot je objavil, da ne more vlada neposredno izprazniti o-zemlje Ruhra, ne da bi opustila pravic Francije, čeprav so socijalisti vedno nasprotovali vsem tozadevnim dovolitvam. Izjavil je, da ust raj a pri na daljni okupaciji Ruhra. kot je že izjavil v svoji nastopni proklamaciji. Stališče socijalistov je povzročilo razočaranje v vrstah večine, a manjšina je kazala povsem odkritosrčno veselje vpričo zadrege, v katero je prišla vlada. Na hodnikih so poslanci razburjeno razpravljali o zadevi Ln ko je bil objavljen izid, je bila večina po slaneev mnenja, da je to slab pričetek za novi kabinet. Predloga, kot je bila konečno sprejeta s 550 glasovi proti 26. dovoljuje izdatke, katere se bo eventualno iztirjalo iz Nemčije, v znesku 5,278,000.000 frankov za penzije, zasedenje Ruhra in rekonstrukcijo. URADNIKI NOVOIZVOLJENEGA NARODNEGA RE PUBLIKANSKEGA ODBORA VELIKANSKI VIHARJI V DRŽAVI OHIO Domneva se, da je izgubilo tristo ljudi življenje, in da je bilo poškodovanih več kot 1500 ljudi v velikanskem viharju. — Lorain, East Lorain, Elyria in Sandusky so odrezani od ostale dežele. — Dva kraja sta baje popolnoma uničena. — Za vzdrževanje reda je bila poklicana milica. ŠE VEČ IZGNANCEV PRIPU-ŠČENIH. Duessqldorf, Nemčija, 29. jun. Proklamacija francoske misije, ki je dovoljevala gotovim Nemcem, izgnanim iz zasedenega ozemlja povratek v domovino, je bila danes razširjena ter vključuje vse pregnance iz DuesLseldofa, pred krajin, zasedenih od francoskih mestja Duesseldorfa ter Ruhr po krajin, zasedenih od francoskih eet. Odločba je postala pravomoc-na takoj. DEMOKRATIČNA KONVENCI JA NI IMELA V NEDELJO NOBENE SEJE. Narodna konvencija demokratične stranke ni imela včeraj ni-kake seje. Pripravilo se je izlet po Hudson reki navzgor, da se obišče vojaško akademijo Združenih držav v West Pointu. Tikete je dal vsem delegatom brezplačno na razpolago državni komitej. Tudi na Coney Lslandu je bilo prirejeno vse potrebno za zabavo delegatov in celo brodovje je odplulo iz newyorskega pristana. Pred kratkim je bil izvoljen novi Tvorijo ga: Rov O. West, ler. Charles D. Hines. COPYRIGHT UNOCRWOOO tJMMinrM« «..», republikanski narodni odbilr. Mrs. A. T. Hert, William M. But- MUSSOLINIJEV KABINET BO MORAL RESIGNIRATI DIVJI ZAKONI NISO NEMORALNI V SRBIJI Mimstri in podministri Mussolini-jevegu kabineta so pripravljeni odstopiti, da omogočijo reorganizacijo vlade. — Kralj bo sprejel ministrskega predsednika. London, Anglipa, 29. junija. — V neki Exchange Telegraph brzojavki iz Rima se glasi, tla so vložili vsi italijanski ministri in podministri svoje resignacije, da omogočijo s tem Mussoliniju reor-ganiziranje vlade. Rim, Italija, 29. junija. — Soglasno z načrti, ki so bili sestavljeni v zadnjih urah. bo obiskal ministrski predsednik Mussolini kralja v poi^leljek zjutraj, nakar bo objavljena sestava novega m inistrst va. List Giornale d "Italia pravi, da bo vseboval novi kabinet zastopnike fašistov, liberalcev, de mokra tov in katoliških nacijonalistov ali klerikalcev, da l»o obstajal v glavnem iz zastopnikov sedanje večine. Malo vrjetno je, da bi Mussolini spa-ejel resignacijo kateregakoli člana sedanjega kabineta, dokler ne h<> mogel objaviti imen naslednikov. Na ta način se hoče izogniti vsem zadregam ter pre-.kinjenje.m v uradovanju. Resignacije imajo namen o-prostiti predsednika zadreg, v katere je zašel, ko se je pojavila kriza ob priliki od vedenja ter u-mora socialističnega poslanca Matteotti-ja. Pred no bo v pondeljek obiskal kralja, namerava niinistr. predsednik sprejeti delegacije obeh zbornic parlamenta in te delegacije mu bodo izročile svoj odgovor na prestolni govor. Kralj se bo ob tej priliki poslužil starega privi-'egija ter podal svoje mnenje gle-le odgovorov na prestolni govor. Z veliko nestrpnostjo pričakuje italijanska javnost odgovora kralja, ker domneva, da bo vsled tega ublažen strankarski boj. ki se je razvil tako oistro izza odveden ja ter umora soeijalističnega poslanca Matteotti-ja. Jugoslovansko sodišče je odločilo, da divji zakon ni nič nemoralnega. Zanimiv slučaj pred sodiščem. Vse do gotove meje. KOMUNISTIČNEGA KON GRESA V MOSKVI. &TRAJK POŠTNIH USLUŽBENCEV V TORONTO. Toronto, Canada, 29. junija. — Na nekem zborovanju poštnih uslužbencev je bilo sklenjeno, da se štr ajkarj i vrnejo na delo. Štrajk je trajal enajst dni. O upravičenosti njihovih zahtev bo razpravljal poseben odbor rikgnieu Berlin, Nemčija. 29. junija. —-Kolikor se je moglo dosedaj izvedeti, ni bilo na komunističnem kongresu v Moskvi sklenjenega ničesar posebnega. Včeraj je nastopil kot glavni govornik Leninov naslednik, ministrski predsednik Rvkov ter podal splošen pregled položaja v sovjetski Rusiji. KONVENCIJA TISKARJEV. Concord, N. H., 29. junija. — Tiskarska unija je imela letos svojo letno konvencijo v {Fall River, Mass. Predsednikom Je bil izvo-Paul V. Berlin, Nemčija, 29. junija. — Najvišje sodišče v Jugoslaviji je izdalo naslednji odlok; — Povsem naravno je, če moški in ženska skupaj živita. To naravno stanje nima nobenega o-pravka z moralo. Takozvani "divji zakon'' j^ le ena oblika navadnega zakona. Edini razloček je ta. da divjega zakona ne brani postava. Vprašanje glede morale divjega zakona se je pojavilo, ko j« zahtevala neka poročena ženska od svoje obvdovele maitere zapuščino ter podprla svojo zahtevo z dokazi, da živi mati z nekim moškim v divjem zakonu. Sodišče je tožiteljico zavrnilo, češ. da ni mati svojim Otrokom ničesar dolžna. V odločitvi se je nadalje glasilo, da postava ne smatra divjega zakona kot nekaj nemoralnega, pač pa za nekaj navadnega in vsa kdanjega. Nadalje je izjavila vlada, da bo kljub temu skušala preprečiti širjenje divjih zakonov. V DOLINI MISSISSIPPI J A JE BILO DOSTI ŽRTEV. Chicago, 111.. 29. junija. — Najmanj ducat ljudi je bilo ubitih vsled velikega viharja, ki se je jKijavil v ogrenjem delu Mississippi doline včeraj zjutraj. Nešteto število nadaljnili je bilo poškodovanih. Poroča se, da znaša škoda na lastnini več milijonov dolarjev. Vihar je !»i! najstrašnejši \ Peoria. 111., kjer je zavzel obliko tornada. Iz okolice Peorije poro čajo o desetih smrtnih slučajih. Vihar je zadel Peorijo kot blisk ter razvil naglico tri in šestdesetih milj na uro. Veter je pihal iz treh različnih smeri. Na stotine streh je tornado odnesel in številne hiše so bile popolnoma porušene. Velika drevesa so bila izkoreninjena in voda je preplavila skoro vse kleti. Pot tornada preko Peorije je bila široka približno dve milji ter je šla preko East Peoria do rioverdale, Washington in Mar-ton. GLASOVANJE GLEDE PRED SEDNIŠKIH KANDIDATOV. Pariz, Francija, 29. junija. — Francoski ministrski predsednik ITerriot sicer vztraja na -svojem stališču, da morajo Francozi ostati v Porurju. kljmb temu pa predlaga. naj dobi Nemčija več jako važnih koncesij', da bo lažje nu- Cleveland, O.. junija. — Tristo ljudi je mrtvih in najmanj 1T)(X) poškodovanih v Lorainu vsled velikanskega tornado, ki se je pojavil predvčerajšnjim zvečer. Tozadevna poročila je dobil polkovnik Pond, ravnatelj Rdečega križa za civilno pomoč. Takoj je dal navodila, naj se poš lje na lice mesta tisoč šotorov iz Camp Perry. Požarna hramba iz Elyrijc, kateri se je posrečilo dospeti v Lorain, je poslala nujen poziv na pomoč ter sporočila, da je bilo več sto ljudi poškodovanih, ko se je podrlo neko gledišče. Neka ulica v South Lorain je bila podininirana. Iz Sandusky-ja so prišla poročila o veliki škodi, katero je povzročil tam vihar. Vse zveze s sosednimi kraji so prekinjene. Vihar je podrl brzojavne in telefonske droiie ter po-triral žice. Vsled tega so postali odločeni od celega ostalega sveta kraji kot Lorain, Sandusky in dru^i, ležeči v severnem delu države, in vsled tega. je bilo tudi nemogoče izvedeti vse podrobnosti glede nesreče. Prva poročila, ki so prišla, so javljala, da je bilo v East Lorain ubitih skoro sto ljudi, ko se je porušilo večje število hiš. V nekem drugem poročilu pa se je glasilo, da so bili ti ljudje poškodovani. Nekatera poročila so javljala, da znaša šte\ ilo mrtvili dvesto. Neki avtomobilist, ki je vozil skozi Lorain, je obvestil elevelandski list Plain Dealer, da ni porušen ie "East Lorain, temveč vse mesto Lorain. Pomožni vlak .je bil odposlan na lice mesta, kamor je tudi odšlo veliko številko avtomobilov z zdravniki in bolniškimi strežnicami. Columbus, ()., 28. junija. — Generalni pribočnik Fr. Henderson je izdal danes zvečer povelje, naj se napote nekateri oddelki 148. infanterijskega polka državne mili ee obenem z inžinirskim polkom iz Clevelanda. v prizadete kraje Lorain, Elyria in Sandusky. Generalni pribočnik je obvestil governerja Donalieva o nesreči, in pribočnik in governer se bosta sestala v AVooster, da odpotujeta skupaj v prizadeti okraj. Zupan iz mesta Sandusky je poslal nujni poziv, naj se pošlje tjakaj čete ter sporočil, da je mesto v razvalinah. Generalni pribočnik nima nikakili direktnih sporočil iz Loraina ali Elyrije. a neofieijelna poročila pravijo, da je bilo ubitih samo v Lorainu več sto ljudi. Sandusky, O.. 29. junija. — Vsled tornada, ki je pri-hrul nad to mesto in okolico pozno včeraj zvečer, je izgubilo življenje petindvajset ljudi. Vse* hiše ob vodni fronti so bile porušene in izbruhnilo je tudi več požarov. PLEN POŠTNIH ROPARJEV V TREH LETIH. Washington, D. f'., 29. junija. Glavni poštni inšpektor Rush I). Simons je izjavil, da so v zadnjih treh letih oropali roparji ameriško pošto za $11.217.309. Skoraj polovico tega denarja je dobila pošta nazaj. Vsega skupaj je bilo aretiranih 7.'5 postnih roparjev. ZAMOREC ODSEKAL ROKO NA SPROTNIKU. Včeraj bi razburjena ljudska množica kmalu liučala petdesetletnega zamorca Samuela .Jonesa, stanujočega na West End Ave. v New Vorku. Policija ga j»« pravočasno spravila ua varno. Jones -se je pri delu spri s svojim tovarišem Johnom Millerjem ter mu odsekal roko. DENARNA IZPLAČILA iV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so nai« cent sleMt: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 ' 5000 Din. => $62.50 Pri ■aitaitllh. ki znaSaJ« manj kot m taarjtv 11 centov u poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošie in izplaioje "Poštni Movd ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir............$ 9.70 500 lir............$23.25 300 lir ..........$14.25 1000 lir ..........$45.50 Pri naročilih, Id znašajo manj kot tH lir —*---T poutoej po 11 eenttv za poštnino in druse stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Jadranka "n1^* ? Trata, Op* tljl ln Zadrti. Za pofilljatve, ki preeegajo PRTTISOC DINARJEV ali pa DVATlSOfi LIK dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ta Hfrt-iakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tlutega dne, ko nam pride pee lani denar v reka. POŠILJATVIS PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—, Qlede isplačil v amer. dolarjih glejta poseben oglas t tam Hstn. Denar nam Je poslati najbolje p« Deaseode Postal Mosmjt Order all pa New Yelk Bank Draft FRANK 8AKSEB STATE BANK 12 Oortiandt Stmt, Ntw York, T. TeL Oortlandt SWT. GLAS X A RODA. .TTNT. 1924. •GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by glovenic Publishing Company FRANK 8AK6ER, President (A Corporation) LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Business of ths Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortland« Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. »GL.AS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado Za pol leta . Za četrt leta . $6.00 ......»3.00 .......50 Za New fork za celo leto ........$7.00 Za pol leta .........................$3 50 Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za pol leta .........................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemžl nedelj In praznikov. JDoplel, brez podpisa ln osebnosti se ne prlobcujejo. Penar nnj se blagovoli po-illjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjl blvaliS.'e naznani, da hitreje najdemo naelovnlka._ »GLAS NARODA" J t2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2676__ ^■SSS^r NAPAČNI NAZORI j Xovi priseljeniški zakon ima na vesti poslanec Johnson iz Washingtona. Za uveljavljanje vsake postave in vsakega zakona je treba ver ali fnanj argumentov. < e so argumenti dobri ali slabi, je drugo in stransko vprašanje. To potrjujejo dokazi, ki so povzročili sprejem Vol- steadove postave. Poslanec Johnson naprimer je podkrepil svoj predlog z domnevo, da bodo imele Združene države v petdesetih lepili dvesto milijonov prebivalcev. V sled tega domneva nega dejstva, naj bo priseljevanja ustavljeno oziroma kolikor mogoče omejeno. Njegov predlog je bil sprejet. Z jutrišnjim dnem postane zakon. V listu 44Congressional Record" je objavil članek. v j katerem pravi: — "Združene države so bile dolgo časa upanje vseli nezadovoljnih in preganjanih.. Priseljeniške postave so bile sprva dobre in zadostne. Kakorliitro je pa začelo I priseljevanje iz vseli dežela naraščati, so začele dežele, iz katerih se je priseljevanje vršilo, domnevati, da imajo nekako odločilno besedo v Združenih državah. To domneval jeVa treba Evropejcem in Azijatom izbili iz glave. Zadnje' iifidsko štetje je pokazalo, da ima Amerika 113,000,000 pre-' J/ivalcev. Izza zadnjega ljudskega štetja se je torej ste-j Ivilo prebivalcev pomnožilo za lepe milijone. (bi ne bi-' lo nobenega priseljevanja in če bi se prebivalstvo množi-j lo v enakem razmerju, bi imele Združene države leta 1974 ' najmanj dvesto milijonov prebivalcev. Tedaj se bo za-' čel resničen boj za eksistenco v tej deželi." Nadalje je omenil Johnson, da je dospelo soglasno z zadnjo priseljeniško postavo 358,000 priseljencev vsako I leto v deželo in da bo sedaj to število znižano na 107,000.1 Značilna so njegova naziranja glede Japoncev. Pravi, da izključenje Japoncev ne bo dalo povod voj-l ni, ampak nasprotno, da bo vojno z Japonsko preprečilo.1 Johnson razlaga: — "Vsled izključit vene postave ne bodo prizadeti materijalni interesi Japoncev. Japoncem! se je posrečilo zavzeti mesto v krogu peterih velesil. Vsled tega zahtevajo enakopravnost, dočini se za Kino. Fonnozo! in Indijo niti ne zmenijo. Ker bi Azijati neizmerno škodo-' vali ameriškemu delavstvu, ne preostaja Združenim državam drugega, kot da Azijate izključijo." Potom nove priseljeniške postave se bo po Johnso-novem mnenju stvorilo enotno ameriško pleme. Besedičenje o plemenski enotnosti je bajka, katero je zasnoval Samuel Gompers, ki je povzročil ameriškemu de-j lu že dosti razočaranj. Novice iz Slovenije. Umrji v Ljubljani. .Zadnje dni so umrli sledeči: Vinko Zalar. rejenec. 6 mesecev; Ivan Peterko vir*, mizarski pomočnik, 28 let; Alojzija Sušteršič, re-jenka, G tednov; Ivan Zupane, delavec. 41 let; Anton Boncar. pek. gostilničar in posestnik. 4G let ; Fran Čeme, uradnik. 72 let; Fran Trefalt, železniški podurad-nik, fil let; Fan Fajdiga. hiralec. 74 let; Anton Logar, bivši žel. delavec, 50 let; Frančiška Seliškar, postrežnica, 26 let; Josipa Zdravje, služkinja, 23 let; Otokar Ha-sek, akad. slikar. 47 l«t; Valentina Traven, posest nik ova hči. 2 leti; Marica Grohar, delavčeva hči, 4 leta r Ivana Mcglič, služkinja. 22 let. Ogenj v Šiški. V Si5ki, odnosno na polju med gorenjsko in kamniško progo, je pogorel (kozolec, napolnjen s suho travo, last posestnice Marije Babnik na Gasilski cesti. Ogenj so zapazili oikrog dvanajste ure, zažigale« pa je 13-letni solar Danijel Primšič iz Šiftke. Dečko je menda malce slaboumen; v šoli M2 je Slo proti koocu leta zelo slabo, zato je sklenil, da si konča življenje. Predno pa odide tja. odkoder se ne more povrniti, j«1 hotel po lastni izpovedi storiti še nekaj velikega. To "veliko'' je bil sklep, da zažge kak kozolec. Vzel je doma žveplenke. odšel na polje in vtaknil gorečo žveplenko v skoro že suho travo v kozolec Babnikove. Ko je videl uspeli, je hitel čez polje proti Posavju in se hotel vreči v valove Save. Neki pasant, ki je uvidel dečkov namen, pa mu je to preprečil in ga povedel domov k starišem. Dečko je noč prespal, zjutraj pa je zopet pobegnil z doma. Poprej je še izjavil, da mora na vsak način v Savo. Kljub intenzivnemu iskanju ga doslej še niso našli. Neprevidna vožnja. Jera Habjan iz Depole vasi št. 3 je peljala na enovprežnem vozu prašiče v mestno klavnico. Na Poljanski cesti pr je zadela ob dvo-kolesni voziček Frančiške Kaj-žar iz Vižmarij. Kajžar je hotela voziček umakniti, pri tem pa je začel konj Habjanove brcati in je zadel s kopiti voziček, ki je od-letel n« stran j^gfgnil Kajžar idu »Lat jevo pod kolesa voza Ilabjanovc. Kolesa so šla preko Kajžar je vein jo lahko poškodovala. Smrtna kosa. Te «1 ni je preminil dr. -T:ik«>-. P i mat. graščak v št. 11: ju pr> Velenju. Pokojnik je bil odličen narodni delavec in vrl napred-njak. — V Domžalah je umrla pn kratki bolezni uradnica tovarn* Bistra" Tea Ozermak. — V Vranskem je umrl v starosti SI let Fran "SVoschnig, sodni uradnik v pokoju. — V Celju je preminul Ivan Križan, bivši notarski- solicitator navdušen pristaš demokratske st ranke. — Umrl je v Krškem v starosti 60 lat -Franc Geraldi. dimnikarski mojster in posestnik. Pokojnik je bil vrl narodnjak in na-prednjak ter vsled svoje koncil i-jantnosti, pošte.nosti in značajno-sti znana osebnost.' — Na Viču je umrl Vilibald Sever v visoki starosti 80 let. Pokojnik, rodom iz Ribnice, je služ-boval 25 let kot gimnazijski pro- Vsako društvo ima svoje dohodke in stroške. Stroški se večjidel tičejo tiskovin, najemnine za dvorano, po-sebnih ped por itd. To je povsem običajno in enostavno. Blagajnik slovenskega društva "Tabor Slovanov'' v Californiji l)o ]>a moral zapisati med izdatke i ud i naslednje: "fZa ženski klobuk . . . Tako je odredil sodnik na zahtevo lepe Marie Jerman, kateri >o na zabavi omenjenega društva klobuk tako poškodovali, da ni /.a nikamor. Poročilo o tem sem čital v listu "The Sun Francisco Call and Post". List je objavil tudi sliko gospodične -Jerman, in reči moram, da je to punca in pol. Gleda jako poredno ter napravi na človeka vtis, da se ni šaliti ž njo. Če je zadevo glede klobuka pri-tirala do sodišča, mi bo menda dovoljeno vprašati, kam bo priti ral i tistega, ki ji bo vzel svobodo. ★ V angleškem listu je dotično iruštvo označimo kot "Tabor Uovanovič" \ To je nadaljiii dokaz, da imajo Pašiči in drugi "iči"' velik vpliv. ki seže eelo do Californije. ★ Priznan učenjak je imel dolgo predavanje o razliki med moškim ill žensko. Navzočih je bilo dosti poslušalcev, ki pa koncem predavanja niso bili čisto nič na boljšem, kajti učenjak je razpravljal o predmetu z visokimi nerazumljivimi besedami. Po predavanju mu reče lepa dama : Gospod profesor, lepo ste govorili. toda jaz nisem popolnoma razumela. Prosim vas, razjasnite mi z navadnimi besedami, kakšen je duševni razloček med moškim in žensko. Učenjak se je zamislil, potem pa odvrnil: — Dobro, gospa. Povedal vam bom primer, navaden primer iz vsakdanjega življenja. Ako hoče moški komu telefonirati, začne premišljevati, kje je najbližji te-efon. Ako pa ženska pride do te-efona, začne premišljevati, komu naj telefonira. ★ Rojaka, ki se je mudil na trimesečnem obisku v Evropi, so ilugnalaumtHka Ustanovljen* L 1898 5KatxiL Slehtuus InkorjHjrlraiut 1. J&t/f GLAVNI URAD v ELY. MINN. J Olavnl otDornlkii rr—aaifc: meinour perpan, »IS m ■«., cumui, B, Podpredsednik: I.OIIS B Al. A NT. ImiS E. 3 2nd St., L,,rain, O. Vajnlk: JOSEPH FISH L. KB, Jiily, Mluu. BU«a]ntk: L.OL7IS CHAMPA, Box Ml. Kly. kina. £UcaJai* ulipueuilli uxutnla: JOEM MO Y SAM, ftlj „ wa jfct*. Mlutk. Minn. vrkavni MtaMlki Wt- iua. QKAHU. Ml luu Ml 8U« . I§ taxi B*. m Kita Arm.. fuutmrs*. Pm. Nt1T HI. Clair At«., Clntlui, I*. Ztfrulavalril M»»ri VAUiNTirf rate, TM IXJHdom Rd., N. M, CMnaUM. FAD LINK ERMENC, 181 Park Btr.. HllwaiikM, WIS. IOSIP BTERLB, 404 K. lieu Avenu«, Pueblo. UoM. AN VON ClLABC. Ml lUrktl ■ treat. .Wt^HM WL ---------f«dBottao tradnc |l«ill»l -OU4 Kwmm*. . . .. Tm rtnri tikajo«* m wadnlh sad«T kato? imrat peUStatrv Ml| m potfUJaJo nt (larnefa tajnika. Vn prlt«ib* naj >• polllja aa prtM- —dPlk« porotnega odbora- ProlnJ* aa »prejeu novik Uaacv tm trr—trf— ■yrUSevala naj m polllja na vrhoTaeca xdramika. JfatotlOTUika KatoUBlca Jednota prlpoofla rua Iigodortim b •Mien pristop. "Cdor Cell postati član t« orsatlfcaell«,. naj «« MClaal tajnik« blltnjeca drultva J. B. K. J. Za uatanoTltev novlb drulter m pa ob ral M na (L tajnika. Noto drultTO ae lahko vstanol * I «'anl alt Alanlaaa^. Iz Jugoslavije. ie>or v Pni ju. Leta 1919 so ga Ita-lijani jirejrnali. — V Idriji je umrl upokojen !iidn;ški urinlnik Frane Šinkovec v starosti i»7 let. Pokojnik. i'en meščan, je zapustil vdovo in šest sinov, katerih dva sta inženirja. dva pa državna uradnika v Jugoslaviji ter eno heerko. ! — V Ljubljani je umrl Ivan . Verderber, cestar in posestnik, v starosti 64 let. — Jakob Breeko, delavec, Gti let. { Sadna letina v Sloveniji. >" l Dolenjskem in deloma t ud na Štajerskem vsled preobilnega deževja v easu, ko je bilo drev je v cvetju, ni pričakovati dobre sadne letine. Na Gorenjskem, kjer sadovnjaki pozneje cveto, pa je pričakovati mnogo sadnega pri delka. Himen. Josip Zupančič, urednik "Slovenskega Naroda", se je poročil 7. Mileno Pirčevo, hčerko doktorja Maksa Pirca, odvetnika v Ljubljani. vprašali: — Ali si videl dosti revščine v Evropi? — O, dosti, dosti — je rekel. — Nekaj sem jo eelo seboj prinesel. ★ T7. ("hieage poročajo: V uredništvo Edinosti je prišel agent. Pravzaprav prinesla so ga, tako je bil omagal samega navdušenja in veselja. — Kaj je. za božjo voljo? — so ga obkolili. — Kje je Kovreta Kje je Ko-verta ) — Povej vendar. — mu pravi urednik — kakšne vesti prinašaš? — Dobil sem enega novega naročnika — pravi agent in pade v nezavest. Urednik modruje: — Tez pet tednov bo rojstni dan Patra Koverte. Toliko časa moramo počakati. Novico o novem naročniku mu bomo povedali takrat. To ho najlepši dar, kar si ga more misliti. Tista dva dolarja za naročnino bom pa plačal iz svojega žepa. da bo po dolgih. dolgih letih že vsaj en pla- čan naročnik več. ★ Jugoslovanska vlada je proglasila. da divji zakoni niso nemoralni. Bog ve. kdaj bo to proglašeno v Združenih državah? Tedaj bo že vsaj imel neki gospod v Connecticutu mirno vest. * Zdravniki trdijo, da drži človeški želodec tri litre tekočine. To dejstvo je s ni so v zadnjih dneh občutili več j>otresi|Lh sunkov, ponekod precej m< -iiill. V Gaeku in Nevesi-nju s. j.- baje porušilo nekoliko hiš in je bilo tudi vet*- človeških žrtev.'Ljud>.tvo je zapustilo hi še in jiva na prostem. V eni no-| či je eismografska postaja v Mo-!>taru beležila potres, čigar epi-l rente leži v neposredni bližini i M ostra. Veka suša v Boki Kotorski. V loki Kotorski je zavladala velik; suša. ki je napravila že nmop škode. Že nad 40 dni ni padi; niti kapljica dežja, sulnee pa pipeka kakor v mesecu juliju al avgustu. Vse rastlinstvo je požgno .hI solnčnih žarkuv. Vročina h* velika in naravnost ne-znosH. Parn žaga v Otočcu pogorela. Di ,">. junija zjutraj je v i-ko-li»'i točea ]»ogoreLa parna žaira lesneji trgovca Frnnje Prpiča. Žagaje bila šele lani zgrajena. Skod znaša nad tri milijone dt-narj«*. Žaga je l>ila zavarovana. V.\\ tukajšnjo ljudstvo je to velik l.arec. ker je miutgo stotin ljiulinašlo zaslužek jn-i tem po-djet.i Nesreča na železnici. N, železniški progi Saš-I)obo-vicao našli mrtvega železniškega daven. Štefana Smederja,, roda iz Dubice. Domneva se. da ; je vlak vrgel s tira. pri čenu je dobil težke poškodbe na pleč, kolesa, pa so mu odrezala ot noyi. Jeli Vaša navala hranili? Hranjenje, kakor tudi nino? druge vrline, so za dosego napredka in izboljmja življenskih razmer neobhodno potrebne. .Ao še niste jjrieeli hraniti, ne odlašajte dalje tei/eč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri s«dni domači banki na "Special IntereslAccount" kjer A'ain prinaša — m obresti na leto 111 je sijrnost zajamčena. Vse vloge, katere prejmeo do 10. julija se o-brestujejo od 1. JLIJA t. 1. Denarna nakazila v dolaih, dinarjih in lirah izvršujemo cencn točno. ZASTOPSTVO VSEH HEKMORSKIH PA-ROBRODNI3PROG. _^_i___-T » Frank Sakser 82 Cortlandt Street GLAS NARODA. 30. -Try 1924. C h a l i. Spisal Guy de Maupasant. Admiral de la Vallee, ki je nn»- ka, da so moje noge jedra dose. Tidezno zaspal na svojem stolu, je gale tla. Zelo slabo se je sedelo spregovoril s svojim trudnim jda- na tej klopi • KIPAR IN NJEGOV UMOTVOR som: "Doživel seni izredno ljubezensko dogodtieo; ali naj jo vam povem?" Govoril je, na da bi se zganil, iz globoeine svojega .sir >kega stola pri tem pa mu je na u.sticah lebdel razdeljen nasmešek ki ni nikdar zapustil, oni Voltairjev nasmešek, radi katerega je veljal za strašnega skeptika. I. Bil sem takrat 30 let star mornariški poročnik ko so mi poverili neko astronomsko nalogo v Srednji Indiji. Angleška vlada mi je vlada vsa potrebna sredstva za iz-1 vršitev mojega podjetja in kmalu sem prodrl s rp.-emstv«.n- nekaterih mož v t^> posebno, presenetljivo, čudežno de;TeL.. Rabil bi d.'&j-ct zvezkov, ako bi pripovedoval o tem potovanju. Vozil Nem se sko/.i nevrjetno div-ne kraje, bil sen; sprejet od nad-čl-neško lepih knezov, ki s" živeli v ne\erjetnem razkošju. Dva me-SM-a se mi je kot da hodim v p« "liii naokrog ko* da hodim po Lib;it začaranih slonov skozi kraljestvo vil. Odkril sem never-•cU' ru*valir*- sred fantastičnih go.:c4i, v most.h sanjava fantastike sem ua* ' io\"le spomen-«•, v' so bili f'.r. in <:iz< liraui. kot «» a<.ki, lahki U vrhovi o«.,Ton:-n»\ ^via, one pravljične, božanska sprn tr.ike, ;: tako ljubki, da sc-lahko zaljubiš v njihove oblike, k'.t . e morda zaljubi« v žensko, pt. ogledu i'..i katero »»Vutiš, te_ :iKi .i čustv" 10 /a«l'»\Ijsl vo. Tore! kakor pra 'i Victor Hugo, ko-■•iral sem po," Inoma bedeč v sa. n;l Slednji«" sem dosegel eilj svojega potovanja mesto Ganhara, nekoč eno najbogatejših Srednje Indije, danes čisto propalo in vlad no od razkošnega, vladohlepnega, rasilnega. domišljavega in groznega kneza Raje Maddana, pravega orijentalskega mogotca, nežno-euteeega in barbarskega slabega in krvoločnega ženskarja, brezsrčnega divjaka. Mesto leži globoko v neki dolini ob obali malega jezera, katero obdaja cela množica pagod — (indijsko svetišče), katerih zidov -je stoji v vodi. Mesto tvori zdaleka belo liso, ki postaja vedno večja, čimbolj se ji bližaš. Potem pa se prikažejo vedno jasneje svetišča, konice, puščice, same sloke forme ljubkih indijskih spomenikov. Eno uro pred vratmi sem srečal dragoceno opremljenega slona, ki je bil obdan od častne straže, ki jo je vladar poslal meni nasproti. In peljali so me z velikim sijajen v palačo. Rad bi si bil vzel toliko časa, da bi se lepo oblekel, toda kralje-ska nepotrpežljivost. mi tega ni dovolila. Obdan od vojakov bronaste barve kot kipi v bleščečih uniformah, sem bil peljan v veliko dvorano, obdano od galerij. Tu so stali možje živo pisano oblečeni in z dragocenimi kameni okrašeni. Na neki klopi, ki je bila brez naslonjala, kakor naše vrtne klopi, toda s čudovito lepim tepihom pokrita, sem qpazil neko bleščečo maso, neke vrste sedeče solnice; bil je Raja, ki me je pričakoval nepremično v obleki rumene barve, kakor čižek. Imel je na sebi ža deset do petnajst milijonov di-jamantov, a na čelu se mu je bliš-čala osamljena delfiška zvezda, ki j epripadala plemeniti dinastiji Pariharcev od Mundore, odkoder je izšel moj gostitelj. Bil je to mladenič kakih 25 let, o katerem bi sodil, da se mu pretaka po žilah kri črncev, dasiravno je pripadal čisti Hindu-rasi. Imel je velike, tope, nekoliko negotove o bili telesi ena sama- rama, toda borca sta še vedno obdelovala svoje meso z ostrimi grabljami. ki so obstojale iz špičastih klin. Eden je i_ Težavna vprašanje. s>ta.relost kot novost. Nekatere da-1 vilistov. 101 vojatk. 38 stražnikov me smatrajo kodre, ki pokrivajo I in čez 100 civilistov je bil otežko --.fV^šesa- tudi že za staromodne. In in lahko ranjenih. Proces je tra- Ženske se prepirajo, če so moder. nosij° ušesa nezakrita. Seveda le jal najmanj 2 meseca; povabljeni kratki ali dolge lasje. _ Po ki imajo majhna, lepo obli- nih je 32$ prič, obtožencev je 5h. mnenju pariških špecijalistoVvkovana u^sea. V njih pa nosijo med njimi dva socija lističu a po-so kratki lasje bojna napoved u'iane z dolgimi. ozkimi obeski, slanea. 14 krakovskih in varšav- vsemii zastarelemu."_ Izboren lase bodo nosile kmalu le škili advokatov brani obtožence. zaslužek frizerjev. najmlajSe, ali vsaj zares mlade __ženske. T*ko postanejo dolgi, buj- Koliko kilometrov so preletela dražestna. Krakovski monstreproces. Slika nam .predstavlja znanega kiparja llcnryja K..Bush. Brow-na, ki je napravil kip Indijanca za Grand Central postajo v New York n. r Knez je gledal vse to z divjo, strastno nasladko. Tresel se je od sreče, opravljal je iz sebe neko zadovoljno kruljenje in spremljal z nezavednimi gestami vsako kret- zadek in noseč mladiče v naročju. Kralj se je smejal kot bedast; vščipnil me je v ramo, da mi do-j mel rasekano liee. uho drugega pa[kaže sv°je zadovoljstvo, in se vse- Zanimiva je bilo razklano v tri dele. razvaline, med tem ko soj okoli nas. viseči n;r zidnih teme-! nih in vzboklinah ztooroVale belo-' i bradate živali, kažoč nam jezike in stisnjene pesti. Ko je imel rumeni vladar te ko_ njo borcev, pri čemur je nepresta-1 medije dovolj, se je dvignil in ko_ no kričal: "Udari vendar, udari!™kal resno dalje, vedno ob moji vendar!" I strani. Bil je srečen, da mi je že Eden od obeh je padel nezavesjna mojega prihod., pokazal ten na tla. Morali so ga odnesti!take reči. Opozoril me je na ve_ iz s krvjo poškropijenje arene, aj1^ lov na tigre, ki se bo vršil dru-Raja je zdihoval žalujoč poln tu-; dan meni na čast. jre. ker je bila borba 7.e "končana." i Udeležil sem se tega lova in po_ Nato se je obrnil k meni, da bi j tem še drugega, tretjega, desetega, čul- moje mnenje. Bil sem razka-j dvajsetega, ki so se vrstili eden za čen, vendar sem mu jako ži_ dragim. vahno čestital in on je takoj ukazal. naj me peljejo v Coueh-Ma- Streljalo se je zaporedoma vse živali, ki so nam prišle nasproti. haj (palača udobnosti), kjer naj I panterje, medvede, slone, antilope, hipopotame, krokodile in ne vem kaj še vse; polovico stvarstva. Bil sem izčrpan in zagnjusen nad tolikim prelivanjem krvi ter tru- hi stanoval. Sel sem skozi čudovite vrtove, ki so tam doli in sem prispel vi svojo rezidenco. Ta palača, ta okrasek, ki leži ob dan «d te vedno enake udobnosti. Wells o Mongolih. odkritja mongolske prošlosti—Razsežno Džengiska. novo cesarstvo. — V Rusiji se je zopet pojavilo sektarstvo z veliko močjo. — Del Moskve se imenuje Kitaigorod. koncu kraljevega parka, stoji z enim zidom v svetem jezeru Vi_ hara. Bila je štirioglata in je kazala tia svojih štirih straneh tri narazen postavljene stebrene galerije, ki so bile čudovito izdelane. Na vsakem vogalu so stremeli kvišku lahki stolpiči visoko, ali nizko, posamezno ali po dva, iste višne. a različni po zuanjosti. Bili so kot naravne cvetlice, ki so vzklile na tej preljubki rastlini rijentalske arhitekture. Vse so Slednjič je umirila knezova gorečnost in dal mi je na moje neprestane prošnje nekoliko časa za delo. Zadovoljil se je ^daj s tem, da me je obsipal z darovi. Pošiljal mi je dragotine. krasno blago, dresirane živali, katere mi je Haributlada prinašal z navideznim spoštovanjem, kot da bi bil jaz solnee samo, čeprav me je v srcu zelo zaničeval. In vsak dan mi je prinašala .T « v 1 1 služinčad pokrite sklede s kralje. bile pokrite z bizarnimi strehami. skimi Jedmi in vsak dan sem se ki so bile sliene koketnim avbi-eam. V sredini poslojpja je dvigalo mogočno svetišče prav do vrha vitkega, čisto prelomljenega stolpiča, svojo podolgovato okroglo kupolo, enako prsim iz belega marmorja, ki moli proti nebu. Ves monument je bil od zgoraj do doli pokrit s skulpturami. z o_ nimi izbranimi arabeskami, ki o-mamijo pogled, nepremične procesije nežnih bitij, katerih okame-nele kretnje opisujejo šege in navade Indije. Sobe so bile razsvetljene skozi koničasto obokana okna. ki so bila obrnjena na vrtove. V marmornata tla so bili vdelani ljubki šopki od oniksa. laislazu-la in akata. Nisem se še imel časa preobleči, ko vstopi dvorni dostojanstvenik Haribadada. ki je bil pooblaščen, da urejuje zvezo med knezom in menoj. Napovedal mi je obisk svojega gospodarja. In prikazal se je Raja v žefra-nasto rumeni obleki, mi zopet stresel roko in pripovedoval tisoč stvari. pri čemur me je neprestano spraševal za moje mnenje, katero sem mu z veliko težavo dopovedal. Nato mi je želel pokazati razvaline stare palače na drugem koncu vrta. Bil je to cel gozd kamenja naseljen od opičjega naroda. Ko smo se približali, so splezali samci strašno kričeč na zidove, & samice so proč, kažoč nam irvoj goli moral pokazati in kazati izredno zadovoljnost nad nalašč radi mene prirejenimi zabavami, kakor plesi Bajaderk (indijske plesalke), žon-glerske igre, pregledovanje čet, nad vsem. kar si je mogel izmisliti post reži j i vi. vendar nadležni Raja da bi mi pokazal svojo čudovito deželo v vsej njeni prelesti in krasoti. Kakor hitro me je pustil nfkoli-ko samega, sem delal ali obiskoval opice, katerih družba mi je neskončno bolj prijala,_ kot kraljeva. Nekega večera pa. ko sem se vrnil s sprehoda, sem našel Haribadada pred vrati moje palače. S slovesnimi in zagonetnimi izrazi mi je sporočil, da me čaka neko darilo njegovega gospodarja v moji sobi. Izrazil mi je obžalovanje svojega gospoda, da ni že poprej mislil na to. da bi mi nekaj ponudil, kar sem brez dvoma zelo pogrešal. Po teh temnih besedah se poslanec poklonil in izginil. je Konec prihodnjič. DVA AVUATIKA USMRČENA. Istres, Francija. 25. junija. —-Dva mlada 'francoska avijatikla sta se v tukajtšni bližini dvignila v zrak vsak s svojim aeroplanom. 700 čevljev nad zemljo sta se zrakoplova trčila. Avijatika sta padla na zemljo ter obležala na mestu mrtva. Ameriško-angleški zgodovinar lr II. Wells je pred letom izdal "Oris spošne zgodovine ' m je z njim zaslovel koi kov Carlvlc, kei je neke dobe človeške zgodovin« <"-iNio na novo razsvetili. Zanimiva je njegova razprava o imperiju I>že>ngis _ Kana ter njegovih naslednikov. posebno z ozirom na rusko Moskvo. Mongoli, pravi sicer niso imeli svoje eivilzacije, ali bili so prenašalci tuje civilizacije, in sicer kitajske. To se vidi in čuti na moskovski Rusiji ki je na_ stala v srednjem veku na mestu nekdanje slovanske kijevske Ri'-sije. arstvo Džengis-Kanovo je obsegalo kitajski Peking in Moskvo: promet med njima je bil živahen in tako se ni čuditi, če je konfueijanska kitajska civilizacija po Monogolih (tako rekoč nad »lavami Mongolov) obrazila tudi psi-ho moskovsko. Seveda je kitajska napol simbolska pisava bila ovira : tudi so bile verske razlike, ali če so moskovski knezi vsako leto hodili na Volgo na poklon k tatarskim kanom, sestajali so se tam sigurno tudi z konfucijanskimi mi_ ijonarji. Kitajski kupci so prihajali na sejme v ruska mesta. Zakaj bi se sicer del Moskve imeno. val ''Kitajgnrod"? Spričo tega, da so Mongoli sorodniki Kitajcev, da so se sami kitajili. ni vednrt lahko reči, katere kitajske ideje in institucije so v "Moskvo prišle neposredno iz Pekinga in katere posredno od Mongolov. Sigurno pa je pekinškega po-kolenja maskovski — carat. Carat nikakor ni nastal po vzoru mon-golskotatarskih kanatov, ki so i_ mel i drugačen ustroj. Ko* učenci Pekinga so moskovski Rusi pobijali fevdalni sistem in krvno plemstvo nadomeščali z uradniškim plemstvom. Bizanc je' pozneje vplival na carat, ali v dobi, ko se je carat razvijal (12. — 14. stoletje) so bile zveze Moskve s Carigradom minimalne. Poljski listi poročajo po ruskih časopisih, da se je sektarstvo, ki je od nekdaj bilo v Rusiji razvito, zdaj zopet pojavilo z novo močjo. Posebno privlačna je nova sekta Mikojlovičev v Južni Rusiji. Zol ve se tako po svojem ustanovitelju bivšem srednješolskem profesorju Mikojlu. Prvotno je sekta nastala v okolici Ilarkova. Njeni pripadniki odklanjajo cerkvene eerimo-nije in priznavajo samo sveto -pismo. Odklanjajo tudi 7,.ton. Kot glavno življensko kr t,ost smatrajo delo na poiju, za'o v svoje kon-^regacije ne $pr< jemajo niti tovarniških delav- cv, niti meščanov in inteligentov. Kmet, je za nje ideal človeka. !l t., t>' :,,.. -, • u i- i ni. gosti ženski lasje, baje zopet l/ rTariza poročajo v Berlin, da i-.j/K,',.., .. „ - • ii- *>JU1 največjih mikov za — moške, razburja zenstvo vprašanje: dolgi ^ oi; ir^o+i-; - ^ x> i- • {Saj zanje, za moške, hoče biti žen- ali kratki lasje? Prelivajo se po-! inL-; ;„.„;io ,, u i - i • • . i Rka vedno lepa in vedno drugače roki črnila v borbi, ki je nastala; _ _ r med pristašicami in pristaši kratkih in nasprotniki in nasprotnicami, ki so za dolge ženske lase. Po večni logiki mode je baje gotovo, da zmagajo končno dolgi j lasje, ker so zopet nekaj novega.; ^ Krakovu se vrši ogromna sod-nekaj česar nima vsaka, in nekaj. na obraviava radi krvavih poulič-kar bo zato zelo drago in torejnemirov za časa. splošne stav-nekaj. česar si ne bi mogla pri J v Kraikovu dne b. nov. 1923. voščiti že prav vsaka. Pariški speJ Pri k«1«?1'!1! .if bilo usmrčenih 3 '•ialisti trdijo, da so bili kratki! r'astniki in 11 vojakov ter 18 cl-lasje bojna napoved vsemu zastarelemu in znak nove dobe. v kateri vlada novi, mladi rod. V gledališčih in v slovstvu, v novinah. športu in politiki je prišla po prevratu do veljave mladost.' Vse staro se je umaknilo. Zato je postala mladost geslo tudi v ženski modi. Simbol mladosti pa je bil! damam tudi "deška glava", ka-! kršno je imela večno mlada in le-1 pa Ninon de Lenelos. klasična u-| metniea ljubezni. Toda kratke. | gladko česane lase so ženske kma-j lu začele stilizirati. nato k od rat i I in končno okoli ušes kupičiti. Vr_ j nil se je stari "chignon". Prodani lasje se kupujejo nazaj, kajti "chi-j gnon" mora biti iz Istih las ali vsaj iste barve las. Frizerji torej izvrstno služijo. Ker pa so nastali naenkrat širokokrajni klobuki zopet modni, postajajo dolgi lasje potrebni. Dame si "puščajo lase rasti". Vrača se še nedavna za_ francoska trgovska letala? Število kilometrov, katera su dosedaj preleteli francoski trgovski aeroplani, dosega že številko, ki si jo moremo predstaviti samo s pomočjo primerjanja: več kakor 24 potovanj okoli zemlje ali 2fi oddaljenosti lune od zemlje. R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobit« fdiao pri: NAV1NŠEK-POTOKAR 831 Creev« fit- Contmaugh, Pa. PIŠITE PO CENIK. POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklyn!!. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York I Sprejeli smo 'sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga......................90 Sanjska knjiga, srednja.......................... .36 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod .............................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost.................................. .50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ..................................... 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek .................................. 1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. .................................. 1.25 Kobinson, povest ... .................................... — —j .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman____________ « .80 Rinaldo Rinaldini ______________________________.50 Sveta Genovefa ............................................ .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu.......................... Hitri računar ali Praktični raeunar..................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v plačno vezano 5._ Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbiiTv Ameriki. Trdo v platno vezano.................. 3,—- Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ......m ........................................... .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. % Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Strart : : : Hew York, M. T. 1 GLAS NARODA, 30. TCTN. 1924. MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil Q. P. AMERIŠKI PRVAKI TENNISA 4 (Nadaljevanje.) — Ila, srečal se~w ga pri vratih ter ni hotel vrniti mojega pozdrava. Ta prokleti. neznoxni gizdalin. — Dober sodnik ljudi si, Lal, — je rekel Oliver ter vstal. — -Jaz grem v Arwenack, ila izmenjam par komplimentov s Sir Johnom. Njegove tesno stisnjene ustnice ter odločni izraz so tako dobro izpopolnile besede, da ga je prijel Lionel za roko. V- Ti vendar ne misliš? . . . — Da. Da pomiri svojega brata, ga je potrepal po ramenu. — Sir John. — je pojasnil, — govori preveč. To napako je treba popraviti. Grem da ga naučim čednosti molčanja. — Bos prše l v zadrege, Oliver. — Ne jaz, pač pa on. Če govori kak človek o meni. da sem pirat, trgovec s sužnji, morilec in Bog ve kaj še vse. mora biti tudi pripravljen na posledice. Pozen si, Lal. Kje si bil? — Jahal sem prav do Malpas. — Prav do Malpasv — Oči Sir Oliverja so se zožile, kot je bila njegova navada. — Cul sem govoriti, kakšen magnet te vleče tja, — je rekel. -- Bodi oprezen, dečko. Prepogosto hodiš v Malpas. — Kako, — je rekel Lionel, precej hladno. — Jaz mislim, da si sin svojega očeta. |Zapomni si to in ne sku-1 šaj slediti njegovim potom, ki hi ti pripravila njegov lastni konec. Dobri Master Peter ine je ravnokar spomnil pusfcolovsfev najinega očeta. Xe hodi prepogosto v Malpas, pravim. Ničesar več. Roka. katero je ovil krog ramen mlajšega brata ter iskrenost bta mlademu človeku popolnoma onemogočili vsako ogorčenje nad tem svarilom. Ko je Sir Oliver odšel, je sedel L/ionel, da obeduje in Nik mu je stregel. Jedel je le malo in tekom tega kratkega obeda ni nikdar nagovoril starega služabnika. Bil je zelo zamišljen. V mislih je sledil bratu na osvetnem obisku v Arwenaek. Killigrew ifi bil nikakHotrok. pač pa ročen mož. Aojak in mornar. Oe bi bil Oliver ranjen in če bi ga zadelo ie kaj hujšega? . . . Stresel se je ob tej misli. Nato pa je. hkoio proti svoji volji, pričel razmišljati, o posledicah tega za njega samega. Njegovo premoženjsko stanje bi bilo povsem drugačno. Skušal je 'znebiti se te zaničevanja vredne misli, a vedno se vračala z veliko ustrajnostjo. Ni se dala pregnati. Prisilila ga je, da je razmišljal o svojih lastnih zadevah. Za vse. kar je imel, se je moral zahvaliti darežljivosti svojega brata. Razuzdani oče obeh je umil kot ponavadi umro ljudje take vrste in zapustil čez glavo zadolženo posestvo in številne druge dolgove. Celo hiša v Penarrow je bila obremenjena s posojili in na ta način pridobljeni denar je bil zapit, zakvartan ali pa i zmetan za številne ljubice, katere je imel Ralph Tressilian. Nato je Oliver prodal nellaj majhne lastnine v bližini Helstoii. katero je podedovali po svoji materi. Ta denar je utaknil v neko podjetje ob Španskem Main. Opremil je ladjo, naje! ljudi ter odjadral s Hawkinsom na eno onih ekspedicij, katere je Sir John povsem po pravici lahko imenoval piratske pohode. Vrnil se je s tako bogatim plenom v zlatu in draguljih, ila je lahko oprostil posestvo vseh dolgov. Zopet je odjadral ter se vrnil še bogatejši. Lionel pa je medtem ostal doma ter živel udobno. Ljubil je udobnost. Bil je po naravi brezbrižen in len. a imfl je tudi irošljive in ekstravagantne okuse, ki ponavadi spremljajo indoleneo. Ni bil rojen za boj in napor in nikdo ni skušal popraviti pomanjkljivosti njegovega značaja v tem oziru. Včasih se je vpraševal, k.ikšna bi bila njejrova bodočnost, če bi se Oliver ože-Ilil. Bal se je. tla bi ne bilo njegovo življenje več tako udobno kot je bilo sedaj. Ni pa se resno bal. Ni bilo v njegovi naravi — ter ni nikdar v naravi takih mož — da bi se preveč pečali s svojo bodočnostjo. Kadar je razmišljal o tem. je te misli pregnal z ttadaljno, da ga Oliver koncem konca ljubi in da mu bo dal vedno na razpolago vse. kar bo potreboval. V tem oziru je imel seveda popolnoma prav. Oliver mil je bil bolj oče kot pa brat. Ko so prinesli očeta domov, umirajočega vsled lane, katero mu je prizadel neki varani zakonski mož, je poveril Lioncla skrbi starejšega brata. Ob onem času je bil star Oliver sedemnajst let in Lionel dvanajst. Oliver pa je izgledal za. toliko let starejši, da se je Ralph Tressilian zanesel na tega mirnega, odločnega svojega s.na iz prvega zakona. Njegovim ušesom je umirajoči mož zaupal povest svojega razuzdanega življenja ter tudi obvestil Oliverja. da ne zapušča sinovoma skoro ničesar. Za Oliverja se ni niti malo hai. Vedel je. da si bo znal pomagati ter si priboriti mesto v svetu. Njegova skrb se je tikala izključno le Lionela, katerega je istotako prehodil z veliko natančnostjo človeka, ki umira. Vsled tega je izročil Lionela oskrbi Oliverja in ta mu je obljubil, da bo oče, mati in brat mladega človeka. O vsem tem je razmišljal Lionel, ko je sedel za mizo in zopet se je moral boriti proti oni grdi misli, da bi imel velike dobičke, če bi se zadeva v Anvenacku slabo iztekla za njegovega brata. Vse te stvari, katere uživa sedaj vsled radodarnosti nekega drugega, bi užival pozneje iz svoje lastne pravice. Sam peklenšček mu je šepetal v uho. da bi ne žaloval dolgo, če bi Oliver umrl. Da zamori te ostud ne in sebične misli, katere je neizmerno sovražil v svojih boljših trenutkih.- jc pričel razmišljati o neojmajni ljubezni, katero mu jc izkazoval Oliver. — Jzgini. Satan, — je vzkliknil na glas. — Master Lionel! Master Lionel! — je vzkliknil stari Nikola, k* je zapazil, da je mladenič prpbledel in da so mu stopile na čelo potne srage. — Ali vam je slabo? Linonel si je obrisal čelo. — Sir Oliver je odšel v Avvemaek po nevarnih poslih. — je rekel. — - In kaj za to? — je rekel Nikola. — ftel je, da kaznuje Sir Johna, ker ga je blatil. Krog ustnic starega služabnika se je prikazal poreden smehljaj — Tako? Si* John ima preeej dolg jezik. Lionel je bil presenečen, ko je videl to mirno zaupanje in pre pričanje glede načina, kako se bo obnašal njegov brat v tem spo padu. — Ti se prav nič ne bojiš. Nikola? — Ni rekel česa; a stari slu žabfiik ga je razumel in zopet se je pričel smehljati. — Bati sem? Zakaj? Nikdar se •nisem bal za Sir Oliverja in se tudi «edaj ne bojiru. Sir Oliver bo doma za večerjo in sicer s po ostrenim tekam. To je edina razlika, katero napravi v njem bojevanj«. ^jsrr.... . v- -v ; ^- j__ Slika mm predstavlja člane ameriške tennis skupine, ki bodo nastopili pri letošnjih Olimpijskih igrah ter skušali odnesti prvenstvo. Življenje umetnika. Usoda "Deklice na solncu". Slednjič je imel slikar srečo ter sliko precej dobro prodal. Zadeva je prišla končno pred sodišče in še sedaj ni pojasnjena. Neki pariški sli/kar, ki še ni dosegel umetniške slave, je nedavno v veliko začudenje svojih prijateljev dovršil končno sliko, ki naj bi proslavila njegovo umetnost. Živahno dekle mu je služilo mesec dni kot model in tako je nastala "Deklica na solncu *. Za časa slikanja je povabil se nepoznani slikar več svojih upnikov k sebi. da jih prepriča o svojem delu. ki mu bo prineslo tudi denar. Med slikarjevimi ' dobrotniki" je bil tudi vpokojen ravnatelj neke pivovarne, katerega je pridnost mladega slikarja tako navdušila, da mu je brez liadalj-nega posodil manjšo svoto. Malokomu so bili znani umetnikovi dolgi. Sam ni imel nobenega upanja več. da bi se še kdaj izkopal iz dolgov. Tudi ni pričakoval bogve koliko uspeha oerlllng*r Bremen; Glullo Ceaure, Genoa. t. julija: France, Havre: Aqults.nl a, Cherbourg. 10. julija: Columbus, Bremen: Cleveland, Hamburg; Mongolia, Cherbourg. 12. julija: Berengaiia, Cherbourg; Homeric. Cherbourg: Rotterdam, Bolougn«. America, Cheibourg; Martha Washington, Trat. Cherbourg; 14. julija: America. Geaoa* 15. Julija: Pittsburgh. Bremen. 17. julija: Westphalia, Hamburg. 1*. Julija: Majestic, Cherbourg; La Bavola, Havre; Lapland, Cherbourg; Mount Clay. Hamburg; Btuttgart, Bremen; Dullio, Genoa. 12. julija: Reliance, Hamburg; Saidlita, Sramen. 13. Julija: Fans, Harra. M- JulIJa: Leviathan. Cherbourg; Vcendana, Boulogne; Albert Bailia, Hamburg] Circa. Cherbourg. n. julija: Canopic, Cherbourg; Bremen, Bra« men. 50. JulIJa: Wano*. Havre. 51. julija: Zceltend, Cherbourg. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopnik! kateri so pooblaščeni nabil »ti naročnino za dnevnik "Giaa Nnroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom loplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $(1.00: za jk>1 leta $3.00; la Štiri mesee $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Francisco, Jacob Lanaln. Colorado: Denver. Frank Skrabec; Leadvllle, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John lajvečji. najrazkošnejši in »ajhitrejši z oljem kurjeni ploveč v Sredozemsko morie Parnik GIUXiIO CESARE (dpluje iz New Yorka proti Genovi 8. JULIJA Sprejemam«« tudi prijave za bndi>i*a odplutja <p(Hai Carp. 1 State St.. New York City Washington: black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Hock Springs, Louis Tsucher. - Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K Poleg gorinavedenlh so pooblaščeni pobirati naročnino tudi val tajniki i S. K. J. -, .,. , „ . , L,__ I Germ. Frank Janesti; Salida. Louia 0(1 Spilja <1o Dunaja okrog 2,0lCosteUo. Walsenburgi M. j. Baynk. Din. Razlika v dolžini proge po je seveda zelo znatna. Vlaki vozijo po avstrijskih tleh. točno in brez zamude. Zlasti vlaki, ki prihajajo 7. Dunaja, so v tera pogle_ »1 ti naravnost vzorni — ž njimi se pripelješ na vsako postajo do minute natančno. Na živahnem Dunaju sedeš v tramvaj. za katerega plačaš vedno edaj peča s prodajo slik. Slišal jo [samo 3 700 a. K, v jugoslovanskem o čudežni sliki in obljubil, da jo denarju dva Din. Za to vsoto se ho prodal v tek enega meseca za 4000 čehoslovaških kron proti pelješ lahko četrt ali pol ure, ali pa eelih 60 minut. Lahko tudi proviziji 1000 čeli. kron. SlikarjprestopiŠ in nadaljuješ vožnjo z mu je izročil sliko, pleskar je na istim listkom v podaljšanem prav-pisal potrdilo o prejemu in od-jeu. Menda je vožnja s eestno že-šel. leznieo na Dunaju najcenejša, ee_ Slika pa je na nepojasnjen na-|sar SP lahko poslužiš z vedno veličin izginila. Ilolub je^prišel pred kimi ugodnostmi in prijetnim do_ sodišče. kjer se jo moral zago- ] bičkom. varjati radi goljufije. Izjavil jej £lovpk srednjega stanu, ki mu .sledeče : ne rastejo bankovci na drevesu Prvi reflekant je bil mladi odvetnik dr. S., kateremu sem prinesel sliko v njegovo stanovanje. Drugi dan sem prišel zopet k njemu. Odvetnik, ki je bil komaj poročen. me je nalirulil: Vzemite sliko takoj nazaj. Tu imate 50 K. Moja žena mi je napravila velikanske sitnosti radi nage ženske na sliki, česar si niti predstavljati ne morete! Vzel sem sliko ter jo ponudil nekemu kapelniku. ki se je zelo interniral zanjo in m«; poslal k nekemu Židlihu. ki pa jo je po dvodnevnem občudovanju tudi vrnil. Končno sem jo ponn-dil nekemu znancu, čigar ime mi je neznano. Tako se je zgodilo, da je slika izginila. gre na Dunaju mimo Rang-hotela in se nastani v liofelu 2. vrste. Tam dobi sobo za 30. 40 ali 50 tisoč a. K. Za 50 tisoč zahteva lahko že nekaj komforta. K temu je prišteti še 20 odstotkov navedene vsote za služinead. ki te nikdar ne pozabi vprašati po uri odhoda. da se ti pravočasno nastavi z odprto d lam jo pred vrata pre-dno definitivno izgineš na ulico in zapustiš hotelsko p^istrešje. V restavracijah lalikry obedu ješ poljubno. Če si posebno siten ali če ti nagaja želodec, si smeš eel o privoščiti separatno pripravljene jedi Za meščanski obed plačaš povprečno 30 tisoč a..K. za večerjo tudi toliko. V ta račun Indiana: Indianpolis, Louia Rudman. lili no i*: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian: (iranville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Banihich J. Zaletel in John Kren: La Salle- J. Spelieh: Mascoutah. Frank Augnstin ; North Chicago, Anton Kobal, Math. Ogrin : Springfield. Matija Barborich ; Waukegan. Frauk PetkovSek. Kansas: Franklin ln okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. Fr. Vodoplree. Minnesota: Chisholm, Frank Oonfe; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gil bert, Louia Vessel; Hibbing, John Pov Se; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrljaa. Montana: East Helena, Frank Hreila; Klein, Greogr Zobec. Pozor čitatelji. Opoiorlte trgoTct tm * brtnlk«, pri katerih kup«-* jete ali naročat« la ste ■ mjih postrežb« xadovolj ki, da oglašujejo ▼ liatu "Gtlaa Kar oda". 1 Um boste vtregll Taca Vprai* "(Hai Karodc" New York: Gowanda, Karl Sternlsba.; Fall?, Frank Masle. Little Sodnijskim spisom je bila pri- _ ložena tudi fotografija te s]ike. P^ J^e vštet izdatek za krepedno ki je po poročilih upravičeno vzne j™sko pijačo in napitnino za na-mirjala mlado ženo mladega od-|takaTJa: vetnika. Razprava je bila prelo-1 Dražje od restavracije so ka-žena .dokler se ne najde znanec j'vame. Trna kava te stane z na_ • Ipit.nino vred 4 do 5 tisoč a. K. t.j. neznanega imena. h j __ 5 do 6 Din. Bela kava je cenejša, mleko takisto. V Banatu ni kolere. Službeno se objavlja, da se v Banatu ni pripetil noben slučaj kolere in ^^ so tozadevne vesti nenteme^^^k Trgovine so bogato založene * vsakovrstnim blagom. Izdelki iz usnja, zlasti čevlji, so sedaj cenejši nego v Jugoslaviji. Tudi perilo se izplača kupiti na Dunaju bolj kakor ▼ Ljubljani. Isto velja za -vthnjB oblčiA. Cene mo Ohio: Barberton, A. Okolsh ln J. Baric-h Cleveland, Anton Simčič. Jakob Rea-nik in Charles Karlinger; Collinvvood Math. Rlapnik; Lorain. Louis Balant in J. Kumše; Niles, Frank Kogovšek Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Acosta, in okolico, Martin Abram A m bridge. Frank Jakshe. Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ Broughton, Anton Iparec; Burdlne. John Demshar; Conemangh. Vid Ro-vaušek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina : Dunlo, Ant. TauŽelj ; Export. Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farrell. Jerry Okorn ; Imperial, Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown. John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; LloydeiL Anton Malovrh Midway, John Žust; Moon Run. Fr- Ma chek ln Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arb ln U Jakobicb; Reading, J. Pezdlrc; Rock wood, A. Hochevar; Steeiton, A. Hren Turtle Creek In okolico, Fr. Scbifrer West Newton. Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previch; WUlock, J. Pe-terneL Wert Virginia: Coketon, Frank lffiwiokM. Jomh TrataQt la okt&co. task Jetadbs Prav vsakdo— kdoi! kaj Uča: kdai kaj ponuja; kdor kaj knpujej kdor kaj prodaja; prav Tmakdo prlanaTa, da lmaj0 fodarlt uptk — mali oglasi v f 1 01 a■ Vftfila". DOM je namenjen potovati V •url kraj, Je potrebno, da M natančno poučen o potnih listi D, prtljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih mnoreoi dati vsled naBe dolgoletne l*kuinj% Vam bodo gotovo v korist; tudi prt« poročamo vedno U prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v UL raa-redu. Glasom nove naaetni.^ke postave, ki pride v veljafo s prvim julijem, bo lalUto dobil tudi isti. ki Še nI ameriški državljan dovoljenje za ostati ? domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazlla bo izdajal naselniškl komisar v \Vashlugton-u, D. C., ter se bo s istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj- Kako dobiti svoje« ls starega kraja. Kdor Zeli dobiti sorodnika aH svojca is starega krsjs, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljnl pri* seljencl ls Jugoslavije bodo prlpna če nI sem sopet po 1. juliju 1D24. Prodajamo vozne liste sa vse proge | tudi preko Trsta aamorejo Jugoslo* vii ni se«laJ potovati. Frank Sakser Stat« Bank 82 Cortlandt St., New York Kje je moj stric PRANK ZIHER, l>o poklicu krojač, rodom iz ob*-eine Turški vrh, okr. glavarstvo Ptuj. Leta 1900 jn odšel v Ameriko. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njm, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Ivan Petrovih, Klane, št v. pošta Kranj, Jugoslavija. (28, 30) OGLASI naj se .JERNEJ GAČNIK, ki je že 19 let z doma in jaz oskrbujem njegovo obširno posestvo. Ker pa že celih pet let ne vem nič o njem, zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo kaj ve o njem, da mi poroča njegov naslov. — Anton Gačnik, Drensk, pošta Skoflica, Jugoslavija. (28, 30) VICTOR TOVARNA NAM JE IZDELALA ZA MESEC JUNIJ 14 KRASNIH NOVIH VICTOR PLOŠČ Vse po 75c. Odpošljemo jih prvi dan ko dobimo Vaše naročilo. 77336 ZAKAJ PREMIŠLJUJEŠ. Polka. Godba na pihale. VOŽNJA V TUJE KRAJE. Polka. Godba na pihale. 77422 NEŽA IN PAVEL. Za ■meh, spremlja z harmonika. DESET ZAPOVEDI ZA DEKLETA. Za imeh. 77423 GORENSK1 VALČEK, Harmonika solo. NA SKOK SKOČI, Harmonika solo. 77384 NAŠA POLKA. Fina godba na pihal*. CVETJE POD VETRIČEM. Valcer. Fina godba. 77289 VESELI DRUŽI. Polka. Violina. Clarinet, harmonika. POLKA MAZURKA. Violina. Clarinet. Harmonika. 77210 V ZELENEM GOZDU. Šqti*. Kvartet godba. MOJA LJUBEZEN, Valček. Kvartet godba.. NEMŠKE NOVE PLOŠČE ZA JUNIJ. 73522 O, DU HIMMELBLAUER SEE, Victor orkester. FIAKER LIED, Victor orkester. 65207 AUF WIEDERSEH N, Možki kvartet, pet]*. ENTSAGUNG, Moški kvartet, petje 73143 KUKU POLKA, Za ples. Nemški orkester. LACH-POLKA z smehom. Za ples. Orcheater. 73285 KLEINE MADCHEN BRAUCHEN LIEBE, Orchester. ALTE KAMERADEN MARSCH. Vojaška godba. 77301 STIMMUNGS WALZER, Nemška godba vojaška. MARIECHEN WALZER. Nemška godba vojaška. 73306 KUKU-WALZER. Nemška godba za ples. LINE-RHEINLANDER. Nemška godba za pl**. 73118 DER LIEBE LUST WALZER. Nemška godba za ples. DONAUWELLEN WALZER. Godba z dvema harmonika. 73560 DIE VOGLEIN IM WALDE. Soldatenliedermarsch. 6CHOEN SIND DIE MAEDEL VON PRAG MAR8CH. IVAN PAJK, Victor Dealer 24 Main Street Conemangh, Pa. Za poštnino zvoilt* poalati jBe. C*nlk* zastonj. V ZALOGI IMAMO TUDI PIAN0 ROLLE, »LOvaNlKC, NEMtKK «N IliS.