v CuvaitnA Jug&stai/ifo Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V Ljubljani, dne 23. marca 1935. štev. 11 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Več morale »Interesi vseh poedincev in vseh grup morajo biti brezpogojno podrejeni splošnim nacijonalnim interesom. To neomajno stališče Narodne Odbrane mora postati splošno narodno. Vsi mi kot poedinci in kot celota nosimo polno moralno odgovornost za sedanje stanje, za to se moramo vsi brez razlike spokoriti in delati kolikor le moremo, da grehe preteklosti popravimo. Vse naše delo, vse naše misli naj bodo posvečene skupni nacijonalni sreči.« Ilija Ž. Trifunovič. . V smislu gornjih besed našega predsednika, ki tvorijo »Čredo« Narodne Odbrane, je naša organizacija postavila nalogo, da ae vsa društvena in javna vprašanja rešujejo jako, kakor to zahtevajo splošni narodni interesi. Na žalost moramo ugotoviti iz raznih •bnogobrojnih pojavov našega javnega življe-n.ja, da gredo interesi poedincev pred intere-?t splošnosti, da znajo ti poedinci svoje egoistično delovanje prikriti in ga celo prikazati k°t čisti altruizem, kot domoljubje in požrtvovalnost za narodne koristi. V težki življen-ski borbi današnjega časa, ko stradajo cele parodne mase, ko naše delavstvo, celo naša inteligenca ne more najti zaslužka in kruha, 'ntamo iše vedno posameznike, ki_ imajo več služb, ki so presiti in preplačani, ki imajo veliko več hrane kot apetita v nasprotju z Unišami, ki imajo veliko več apetita^ kot prane. Ko na eni strani gledamo tisoče in tlsoČe naših ljudi brez razlike stanu m oklica, ki nimajo niti toliko, da se človeka dostojno preživljajo, ki so brez obutve, proz oblačil, brez strehe in brez vsega, k.ar je potrebno za najskromnejšo eksistenco, — vidimo na drugi strani razne domače in tuje sumljive tipe, ki mislijo, da jim •|e vse dovoljeno, ki dnevno zavzemajo razne Pozicije v našem družabnem in gospodarskem življenju ter odrivajo domačega, poštenega, narodnega človeka. Vsa naša večja industrija in trgovina je že v tujih rokah ali last tujega kapitala; v kolikor je naša, je po večini tudi odvisna od tujca. Na celi črti se čuti ^drivanje domačina v korist tujca, na celi črti se loteva domačega življa, od kmeta in delavca do inteligenta, apatija, nemoč in popuščanje ter malomarnost za vsa javna vprašanja našega življenja. Celega naroda se loteva počasi,, ampak gotovo ono nevarno stanje, ki je predznak agonije. Kdo naj pomaga? Moralni in pravni red v družbi in državi zahteva, da ne dovolimo, da narod zapade nemorali, servilnosti in neodgovornosti. Za sedanje žalostne stanje smo vsi odgovorni, kolikor kot posamezniki, toliko tudi — ali mogoče še več — kot celota. Zato se moramo 7- po besedah predsednika brata Trifunoviča, vsi kot poedinci in kot celota, spokoriti za Srehe in pristopiti k delu za narod in državo ® čistim srcem in z vedro dušo ter brez stra-'u pred žrtvami in z neomajno vero v uspeh. .nacijonalisti smo daleč od tega, da bi na-lvno hoteli vstvarjati čudeže in da bi verjeli v nemogoče stvari. Dobro vemo, da v naši državi obstojajo in da bodo še obstojale diference in spori. Tako osebni in plemenski, kot verski in klasni. Ravno zaradi tega stoji Nahodila Odbrana na neomajnem stališču pobijanja vsakega nasilja, demagogije, varanja in protizakonistosti, naj to pride s te ali one strani, ker se zaveda, da zlo more roditi samo novo zlo, da se iz krivice ne more roditi pravica. Narodna Odbrana se zaveda, da se nacije in države ne vstvarjajo čez noč, da je to delo težko in dolgotrajno, ona ve, da se mentaliteta celih generacij ne more spremeniti v enem desetletju, za to ni nestrpna in čaka. Pri tem pa ni ne gluha ne slepa. Ona ve, da je med narodom mnogo sebičnežev, nemoralnih materijalistov in propalic, ki mu Pijejo kri, ve pa tudi, da je v narodu božja jskra pravice in resnice, morale in poštenja, to iskro mora Narodna Odbrana zbuditi in 1° razplamteti v vse objemajoči ogenj narodnega ponosa in državljanske zavesti, v ogenj Predani d° skupne sre°e in sPlošnega na- Narodna Odbrana je na pravi poti! j v Ostvaritev ciljev Narodne Odbrane pri-aša zmago nacijonalne ideje, a ta zmaga povrni smrt vsem izrodkom, špekulantom, ana-žahn^lnim tip.°?9> korupcijonistom, tujim slu-i Ptttkom jn inozemskim vampirjem, ki piie-J M»vo kri našega naroda, pri tem ga pa iem e'° in Pre.7-irajo. Mi nacijonalisti veru-g ” ® vv.to ustvaritev, vera je naše najmočnej-Bnhn0/'Je’ se zavedamo, da oni, ki ni iz-lio v resnico in pravico, ki ima vo- živAi ^ tn vztrajnost, pričaka ono, za kar je ) delal 111 se boril. Potrpežljivost in Prijateljska gesta Italije Že dolgo je namigovala Italija, da bodo nastopile v dosedanjem gotovo ne doorem razmerju med njo in nami važne spremembe. Tako za boljše poznavalce razmer ni prišla nepričakovano izjava, katero je o priliki svoje nastopne avdijence podal v imenu Mussolinija novi poslanik Italije v Beo gradu. Naj se gleda na stvar kakor se hoče, brez dvoma znači ta oficijelno v imenu Italije, zlasti pa v imenu Mussolinija podana izjava važen dogodek, katerega moramo z veseljem pozdraviti. Kaj vse nas loči od Italije, o tem pač ni treba govoriti nam. Zavedati pa se moramo tudi vsega onega, kar nas druži, kajti pravi nacijonalizem ne more m ne sme biti nikdar slepo fantaziranje, on mora vpoštevati vsa ona stvarna dejstva, ki so tu in preko katerih se iti ne more. In eno tako dejstvo je, da sta Jugoslavija in Italija navezani druga na drugo pri svojem uvozu in izvozu, da potrebujeta torej Jugoslavija in Italija druga drugo. Zanima nas seveda bolj vprašanje, zakaj je prišlo baš sedaj do iako naglega pre-okreta. Nameravana ekskurzija Italije v Abe-sinijo seveda ni še zadosten razlog za to, da je Italija prvič preko ust Mussolinija priznala današnje meje naše kraljevine, obljubila rešpeklirati te meje in s tem pred vsem svetom opustila svoje aspiracije na^ našo Dalmacijo in naše otoke. Ni pa le slučaj, da je bil izvršen ta korak Italije v istem času, ko se je Nemčija demaskirala in je pred vsem svetom izjavila, da se ne čuti več vezano na verzajske omejitve glede oboroževanja. Najprej je objavila, da si bo ustvarila svoje vojno zračno brodovje, nato pa je proglasila splošno vojaško dolžnost. Naj se razburjajo sosedi Nemčije, kolikor hočejo, mi nacijonalisti smatramo, da je Nemčija s temi svojimi ukrepi pripomogla k razčiščenju. Ves svet je vedel, da se Nemčija oborožuje z vsemi silami, da delajo njene tovarne noč in dan in ustvarjajo vedno popolnejša ne samo obrambena, marveč tudi napadalna sredstva za borbo na zemlji, v zraku in na morju. Francija je imela točne podatke o iem oboroževanju ter je neprestano opozarjala Anglijo, ki se je slednjič prepričala tudi sama o pravilnosti teh francoskih trditev. Na stvari se ni torej spremenilo ničesar, preje se je Nemčija oboroževala tajno, sedaj bo nadaljevala to delo javno. Žalost za raztrganimi mirovnimi pogodbami pa tudi ne more biti tako globoka in iskrena, da bi nas mogla spraviti iz ravnotežja, saj so bile vse lepe mirovne pogodbe že davno krpe papirja, ki niso pomenile ničesar. Točko za točko je znala Nemčija izigravati te pogodbe, pri tem so ji pomagali enkrat Italijani, drugič Američani, tretjič Angleži, v veliki meri pa ji je bila v pomoč Francija, ki se iz strahu pred oboroženim konfliktom ni vztrajnost sta sadni drevesi, katerih korenike so grenke, zato pa sad tem slajši. Kdor še nima toliko moči, da bi se boril z vero v takojšnji uspeh, je že polovico dosegel, ako veruje v ta uspeh, ako ostane med slabiči močan, med nekarakterji karakter, med nemoralnimi moralen, med bolnimi zdrav, med starimi mlad, med obupanci pa poln vere v končno zmago. — Vse take čvrste in nezlomljive karakterje, prave narodne ljudi, ki predstavljajo pravo moč naše nacije, žeti in hoče zbrati Narodna Odbrana v svojih vrstah, da jih organizira in pripravi za končno zmagovito borbo proti vsemu družabnemu zlu, proti vsem sovražnikom, v katerih vrstah se velikokrat nahajajo tudi na videz nedolžni in pohlevni »patrijoti«. Enako kakor pred 26 leti, ko je vsled aneksije Bosne in Hercegovine čez noč nastala Narodna Odbrana in v kratkem času enega meseca organizirala za borbo celokupni srbski narod, celo izven mej tedanje srbske države, ravno tako mora tudi v sedanjih več kot težkih prilikah zbrati naša organizacija vse, kar je pošteno, moralno, karakterno in nacijonalno v svojih vrstah, da brani našo svobodo, državo in narodno edinstvo, ako bi bile te skupne dobrine od kogar koli ogrožene. Največjo dolžnost pa ima naša omladi-na, da stopi na plan in v borbo za narodne ideale, za pravico in resnico, proti laži in neodgovornosti, nemorali in korupciji. To ni več samo dolžnost naše omladine, to je njena pravica. Kdor se bori za svojo pravico, ne greši, kdor rešuje narod in državo, se ne more pregrešiti proti zakonu. »Začnimo borbo brez strahu, moško in odkrito, ker je borba neobhoden predpogoj zmage, dočim je pravica kruh naroda, katerega ni nikoli sit.« M. B. znela povzpeti do odločnosti takrat, ko Nemčija še ni bila prežeta Hitlerjevega duha in še ni bila notranje tako konsolidirana kot je danes. Gotovo ni slučajno, da so italijanska službena glasila pred par tedni javljala vsemu svetu, da ima Italija na razpolago 8 milijonov oboroženih mož in da je toliko močna, da krije lahko 'prav vse svoje potrebe sama, da torej ni več odvisna od uvoza. Bila je to grožnja na račun Nemčije, ki se je takrat že čisto javno pripravljala za ono demaskiranje, katero je izvršila sedaj. Nemčija je to tudi razumela, pa se očividno ni preveč prestrašila vse 8 milijonske italijanske armade, ker se pač zaveda, da je rožljanje s sabljo mnogo lažje kot pa vstop v resnično borbo, o kateri se ve, kje se začne, o kateri pa nihče ne ve, kje in kako bo končala. Zato lahko rečemo, da je prijateljski korak Italije napram nam direktna posledica zadnjih ukrepov Nemčije, ker vedo ne samo Italija, marveč tudi Francija in Anglija, da je razmajana celokupna stavba evropskega ravnotežja. To je opasno zlasti danes, ko so bili prekrižani grški računi in predstavlja še obstoječi balkanski pakt ogromno vrednoto v računih evropske diplomacije. To so vzroki, da je porastla cena Jugo- slavije in Jugoslovenov tudi v oni Italiji, ki je gledala doslej v nas vedno le neko napotje, s katerim bo treba slej ali prej obračunati. To je vzrok, da smo doživeli uvodoma omenjeno izjavo g. Mussolinija, to je pa tudi vzrok, da moramo biti baš sedaj skrajno previdni, oprezni in premišljeni. Mir za vsako ceno, to mora biti naša parola, kajti samo v miru se bomo mogli okrepiti še bolj in postati še tehtnejša postavka v diplomatskih računih. Cim težja bo ta naša postavka, tem več takih izjav bo podajanih na našem dvoru, pa ne samo s strani Italije, marveč tudi s strani drugih velesil, ki se bodo morale pač enkrat navaditi tudi na računanje s postavko, ki se imenuje Jugoslavija, oziroma jugo-slovenski narod. Zvestoba zaveznikom in prijateljem, ki pa ne sme iti tako daleč, da bi nas zasužnjila enemu ali drugemu izmed teh prijateljev. Mlad in žilav narod smo, zato moramo imeti svobodo gibanja in delovanja. Svojo zvestobo smo dokazali že dovolj, pa jo tudi že drago plačali, upajmo, da je prišel čas, ko bomo vodili tudi obratne račune. Če bomo pametni in zreli, je ta čas že tu, izjava novega poslanika kraljevine Italije na našem dvoru nam nudi najboljši dokaz za to. I. C. Domače in tuje Mi smo čudni ljudje: kjer le moremo, zapostavljamo domače za tujim. Če je potreben bolniku strokovni zdravnik ali kakšno specialno zdravljenje, si išče tujega specialista in tuj sanatorij. Če je potrebno zdravljenje v kopeli, zapostavljamo naše vode. Ko išče kaka tvomica poslovodjo-strokovnjaka, napravi vse, samo da bi dobila dovoljenje, da pripelje tujega inženjerja. Prav tako delajo rudarska in druga podjetja, velike ekonomije in velike trgovine. Ko se išče blago za obleko, takrat se gleda, da bo tudi to blago tuje in samo v zadregi se zatečemo k domačemu proizvodu. Zobna krema in ostala kozmetična sredstva imajo vrednost in se uporabljajo samo, če so tuj proizvod. Isto velja tudi za manufakturo, perilo, čevlje, obleke in okrasje, za delikatesno blago, ki predstavlja neko vrednost samo v slučaju, če je tuje in zato, ker je tuje drago plačano in preplačano. Študenti, ki so zgotovili šole doma in ki so dosegli najvilšje akademske stopnje, ki pa niso imeli možnosti, da bi svoje znanje povečali še v tujini, so vedno potisnjeni v stran, če se pojavi kot njihov protikandidat za isto mesto človek z inozemsko diplomo brez ozira na to, kako je to diplomo dobil in kakšna je vsebina naslova (n. pr. kontinentalni doktorat na Angleškem, M ga je dobil), da ne naštevamo še naprej. Primerov je brez števila in težko, da bi njihovo listo izčrpali do kraja. To grdo mišljenje se je ukoreninilo posebno po naših mestih, ki hočejo biti središča narodne kulture. To mišljenje se od tod postopoma prenaša tudi v naše vasi in nam preti z vso svojo resnostjo. Res je sicer, da mi nismo posebni strokovnjaki za prirejanje kozmetičnih preparatov in da nimamo kopališč tako urejenih, da bi zadovoljila vse snobistične zahteve tako-zvane družabne »smetane«, nimamo tovaren, ki bi proizvajale lokomotive in težke motorje. Naše blago ima lastnost, da se nekoliko 'mečka in tisti, ki niso imeli te sreče, da bi svoje študije »poglobili« v inozemstvu, oni res ne vedo vse svetovne modrosti, toda zato odlično služijo državi in narodu v poklicih, ki so njihovo polje dela. Toda obstojajo tudi druga dejstva, ki jih ne more nihče ovreči. Nekatera moramo zaradi prepričeval nost j tudi navesti. Kar se tiče naše medicinske službe, dela na takozvani preventivni in kurativni medicini, je njihov ugled in uspeh na zavidni višini. Obstojajo 'številna in jako laskava priznanja uglednih predstavnikov svetovne medicinske znanosti, ki so jih prejeli naši strokovnjaki. In to so vsi samo naši domači ljudje, ki jih vidimo v vsakdanjem življenju. Posamezna naša kopališča so danes svetovnega slovesa. Njihovo zdravilno moč so pričeli v zadnjem času izkoriščati tudi tujci in pri tem ne štedijo s priznanji. Slično je z našimi domačimi tehničnimi strokovnjaki. Ni samo zasluga dobre administracije, da imamo danes hiter in poceni železniški promet. Zato moramo biti hvaležni predvsem našim mladim strojnim in gradbenim inženerjem, ki so končavali študije v naši državi in niso imeli prilike, da bi študirali na tujih fakultetah. Z nekim naravnost neverjetnim elanom so se ti strokovnjaki oprijeli dela, ki je dotlej bilo v rokah starejših generacij in uspeh ni izostal: Stroški prometa so zmanjšani na polovico, toda brzina, točnost, udobnost in sigurnost naših železnic je na zavidni višini. Naši domači mladi inženerji vršijo svoje odgovorne funkcije samostojno in na popolno zadovoljnost onih, ki imajo priliko kontrolirati njihovo delo. Podobno je tudi z ostalimi grupami, fakultetno izobraženih intelektualcev, ki so zgotovili študije v naši državi. Če je torej naše fakultete ne dajejo množice doktorskih diplom, nam dajejo sposobne ljudi, katerih znanju lahko verjamemo in ki se morejo vedno meriti tudi z najboljšimi študenti tujih fakultet. Moremo torej gledati z mnogo večjim zaupanjem v tiste velike možnosti, ki jih daje naša lastna znanost in delavnost, naš lasten napor za emancipacijo od inozemstva. Moramo podpreti polet našega razvoja in to lahko storimo samo na ta način, da s polnim zaupanjem pristopimo k tistemu, kar je domače in zavrnemo vse, kar je tuje. Spominu blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedini-telia SPOMINSKA KOMEMORACIJA OB ZAKLJUČKU GLOBOKE ŽALOSTI DNE 8. APRILA 1935 Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 8. aprila t. 1. ob 20. uri v kazinski dvorani svečano komemoracijo v spomin blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Spored koncerta, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, bomo objavili posebej. Prosimo vse organizacije, da za ta dan opuste svoje prireditve. O medsebojnem kulturnem spoznavanju Našo politično uedinjevanje ali, če ho-' 6ete, naše državno edinstvo, se mnogo hitreje uresničuje nego naše kulturno msdsebojno spoznavanje, ki ga nekateri označujejo z besedo »narodno edinstvo». (Sicer so ti pojmi še precej motni!) Pa ni nič čudnega! S poli- . tiko se ukvarjajo vsi ljudje skoraj vsak dan, vse ljudske plasti so pri tem prizadete, vsak vedem državljan čita politične časopise, raz- ‘ miši j a o sodobnih gospodarskih in socialnih razmerah in se nehote seznanja tudi s političnimi prilikami in neprilikami v drugih delih naše države. — Poleg tega se da, — kar se tiče zunanje oblika, — tako politično edinstvo doseči kar -z vladnimi odredbami. DTŽavna uprava mora biti povsod enotna, ako naj veljajo v vsej državi isti zakoni, zato -smo — vkljub raznim avtonomističnim bor-'bam v teku nekaj let dosegli, da je država enotno organizirana in da se skuša posamezne pokrajine — ki so kakorkoli zaostale — dvigniti, da bi bile razmere kolikor mogoče v vsej državi enake. Tako se no le politično oz. državno uedinjujemo, ampak tudi približujemo, ker čutimo vedno bolj, da nas druži ista usoda, da je sreča ene pokrajine sreča tudi za druge in da bo za vse tem bolje, cim bolj bo izenačeno vse naše javno politično oz. državno življenje. Kulturno oz. narodno edinstvo — kolikor je sploh mogoče — pa le počasi napreduje. Pomislimo, koliko ljudi se vsak dan peča s kulturo, da so to večinoma posamezniki iz višjih narodnih vrst in da pri tem — vsaj na videz — ne gre za tako važne življenjske zadeve kakor pri politiki. V politiki je namreč vedno in povsod v najožji zvezi vprašanje kruha, zato čuti vsak, da se pri nji rešuje tudi njegovo vprašanje. Od tod ono veliko zanimanje in pripravljenost prilagoditi se vsemu, kar bo vsem v korist. Pri kulturi ne gre toliko za materi jel na vprašanja, zato se širšim vrstam kulturna vprašanja ne zde tako važna — ali vsaj ne nujna — in jih prepuščajo onim, ki se zanje zanimajo. Poleg tega so kulturne naprave vse bolj vko-reninjene v ljudstvu, kakor državne ali politične, zato se ne dajo Spreminjati z nika-•kimi odredbami in se tekom celih stoletij morebiti le malo izpremene. Tako so n. pr. jezik, slovstvo, nar. pesem, pisava itd. kulturne vrednote, ki so se razvile v stoletjih in se bodo po svoje razvijale naprej. Tu se ne •da nič uedinjevati in k večjemu le malo iz-■preminjati. Vsak tak. poskus, prisiljen ali rade volj en, je že v naprej ponesrečen. Tu gre le za medsebojno »poznavanje in — če govorimo o našem narodnem ali kulturnem edinstvu — mislimo pri tem samo na to, koliko smo doslej približali drug drugemu nage .kulturne svetove in njih dobrine; eni razlikujejo dva (slov. in srbohrv.) svetova drugi tri (slov., srb.-hrv.) nekateri še več (mace-•donski, juž. srbski, dalmatinski, bosanski itd.), 'kajti nas ne ločijo samo jeziki — ali, če liočete, narečja — ne samo pisave, ampak tudi vse, kar razumemo pod t. zv. »regionalizmom«, to so one pokrajinske posebnosti, •Id igrajo poleg zgodovine, jezika, pisave itd. •važno vlogo pri kulturnem uedinjevanju naboda. Zato se zadovoljujemo s tem, da spo-Knavamo, kaj ima ta ali oni del naroda, ta ali ona pokrajina kulturno vrednega, lepega, velikega. Slikarje in kiparje spoznavamo na razstavah in v reprodukcijah, glasbo, pesmi in skladatelje na koncertih in v glasbenih šolah, težje pa je s slovstvom, kjer — se •mora reči — da smo se doslej Še malo približali drug drugemu, še danes je n. pr. hr-vatska javnost malo informirana o tem, kaj ■se godi in ustvarja pri nas, enako malo se •mi zanimamo, kaj delajo na Hrvatskem ali v Srbiji; le redko se pojavi delo, ki bi prestopilo naše nar. meje. Književne izložbe naših knjigaren najbolj pričajo, kako malo je v Jugoslaviji razširjena jugoslovanska knjiga in kako daleč so še vsi trije glavni kulturni svetovi iJrug od drugega. Ne rečemo, da se ne ■dela nič; razne revije in časopisi skušajo nas informirati o teh in onih literarnih dogodkih, gledališče nudi tu in taim kaj iz produkcije naših sosedov — sicer pa le redki oni, ki bi se zanimali za slovstvene pojave izven svo-■jr«Ta ožjega kulturnega kroga. Isto je na znanstvenem polju, dasi tam vsaj strokovne organizacije skušajo premagati pokrajinske meje. Zato je razveseljiv poskus, ki so ga napravile »Ideje«. Ta tednik skuša informirati vse •naše pokrajine o naših važnih kulturnih dogodkih in vrednotah. Redaktor Crnjanski nam je že znan iz svojih bojev zadnjih let. »Ideje« so urejevane dobro, resno^ in pregledno. Prinašajo dobre članke iz našega kulturnega življenja. Tak list je zmožen, da pravilno pouči nas in druge o nas in drugih, zato je velike važnosti, kdo in kako poroča v tak list. Naravno je, da želi tak list in njegovi čitatelji pred vsem pravilnih informacij glede raznih kulturnih dogodkov, velikih mož, važnih slovstvenih in drugih umetniških del. Razne kulturne debate naj se opravijo doma. Tak list ni forum zanje. O njih se kvečjemu lahko poroča, seveda čim najbolj objektivno in razumljivo. O tem »mo premišljali, ko smo čitali v 15. in Ifi. štev. »Idej« članek >0 Prešernu, ▼etikom slovenafkom pesniku,c Prešeren je gotovo še marsikateremu Ju-goslovenu malo znan pesnik. Saj Slovenci nismo storili kdove kaj, da bi ga pokazali bratskemu svetu v pravi luči. Oskrbeli smo mu nemški prevod — srbohrv. pa ne. Danes pa smo že prišli do zaključka, da je bolje, da »e prevaiamo med seboj, kakor da se ne jk>-znaino. Tako smo ini v prevodu spoznali Stankoviča, Srbi pa CankaTja. Vidi se, da se pri kulturnih stvareh ne more z glavo skozi zid in da je treba gledati na stvari tako, kakršne so. Rekli smo, da je zelo važno, kako informiramo o sebi naš bratski sosedni svet. Zato ne moremo biti zadovoljni s člankom, kot je ta članek o Prešernu. Ivana Mraka poznamo iz njegovih nastopov v Ljubljani, iz »Slepega preroka« itd. Njegov članek o Prešernu je zmes raznih njegovih teorij, ki bo za druge le malo ali slabo informativna. Prešernov problem je obširen in ga nista in ne bosta rešila ne Sever ne Vidmar in še kdo drugi ne. Na pesnika in njegovo delo so gledali in še gledamo z različnimi očmi. To je bolj naša domača zadeva. Da se je »kato-lički arhitekt 'Plečnik približao katoliČkom Prešernu,« kar baje »glasno svedoči Plečnikova bazilika u Pragu« in da je Plečnik »postavio s tim jedinstveni pendant katoliČkom slovenačkom epu »Krst pri Savici« — mislim, da še ni doma nepobitno dokazana resnica, zato bi je še ne bilo treba prodajati pred svetom. 0 Aškercu sodimo lahko različno. Tako kot Mrak ne sodi niti kak ultraklerikalec. Mrak namreč trdi, da je Aškerc »neverovatno drsko popljuvao sve, što nam je sveto, te je sav ovaj samoubistveni rad dostigao svoj vrhu-nac u definiciji Prešernovog epa (,Krst*)« češ, da je v predgovoru k Prešernovim »Poezijam« (1. 1902.) >f/značio na pamfletski način ,klerikalni značaj* Prešernovog epa, okleve-tao ovog a ni j e shvatio veličinu u epu datog života kao takvog, kao mala čovečanska po-tencija nije shvatio da se Prešeren uklonio ovde nekoj cenzuri več da je enostavno ispe-vao onu ,vjeruju‘, koje smo ispovedali do go-dine 1918 svi Slovenci.« Mislimo, da je naša dolžnost, da branimo Aškerca pred takimi očitki posebno v onem svetu, kjer predstavlja Aškerc enega naših največjih nacionalnih pesnikov. Tudi Preišeren je tu prikazen kot izrazito katoliški pesnik in bo mogel dobiti v pravoslavnem svetu nekak poseben verski značaj, ki ga v njegovih pesmih niti v »Krstu« ni. Prav tako ni res, da Prešernovega imena do 1. 1900. »nije simeo ni napo- inenuti ni jedan slovenački katolički list.« Cemu jugoslovenskemu svetu pisati take neresnice. Kaj imajo eni in kaj mi od tega? Mrak piše, da je Aškerc, zbog svog rene-gatskeg ponašanja (pljujuci na katoličku veruj cisto aiuoiuatski izgubio tla pod nogami te nije megao ep (»Krst«) pravimo shva-titi.« Zato pa si domišlja g. Mrak, da on vse pravilno »snvača« in da je njegova razlaga nekako višje razodetje. Ako bi se vse to godilo na domačih tleh, bi se nad tem ne vznemirjan, ker imi vsi dobro vemo, kdo in kaj je bil Aškerc, a kakšno sodbo naj si o tem »re-negatu« in brezbožcu ustvari Srb, ki čita to kolobocijo. Gotovo je tudi med Srbi in Hrvati nekaj ljudi, ki dooro poznajo Prešerna in Aškerca. Ti imajo itak svojo sodbo o obeh. Gre tu za ljudi, ki jun naš kulturni svet ni tako znan in z ozirom na nje ni vse eno, kaj in kako se piše o naših zaslužnih možeh po takih revijan. Aškerc je imel lahko svoje napake, kakor vsak človek, lahko, da je živel v zmoti, a zato, ker je bil svobodomiseln človek svoje dobe in povedal nekaj resnic tudi glede slovenskega katolicizma, ni še nikak renegat. Doslej sploh nismo »renegate« označevali po veri, ampak samo po narodnosti. G. Mrak zahteva v listu, ki naj o nas informira jugoslovanski svet, da moramo biti vsi verni katoliki, zato ker smo Slovenci — sicer smo renegati. Ni res, da je Aškerc »pljuval« na katoliško vero, on je spoštoval vsako pošteno versko prepričanje, bil je bogoiskatelj in bogoborec, zato ni 'mogel molčati o zlorabi in slabih straneh onega klerikalnega katolicizma, ki je oblastno vladal nad Slovenijo vse do 1. 1918. Glede tega se z g. Mrakom ne bomo prepirali, želeli bi le, da bi »Ideje« vršile svojo vzvišeno nalogo brez takih člankov, kjer se sramote naši veliki možje. Ni treba poniževati onih, da povzdigujemo drugo. Na polju narodne kulture ima vsak svoje zasluge, kdor je delal na njem s poštenim srcem in d; bro voljo, da dvigne narod na višjo stopnjo duhovnega sveta. Ugovarjali bi le še stavku, ki se glasi: »Ako je Prešeren kao veliki pesnik o8®' tio, dožive« te rečima manifestovao ce4®8 našeg čoveka — tiin je a priori bio i mora« biti — katolički.« Prešeren je bil — vsaj po mnenju svojih sovrstnikov — slab katolik, kakor večina naših vodilnih duhov. Ako bi torej katolicizem kaj odločal pri njegovih pesmih — b1 moral biti to slab pesnik. Mi pa vidimo, da je Prešeren, vkljub temu da je bil slab katolik, dober pesnik. Iz tsga sklepamo, da ka-toličanstvo ni nujno, da katoličanstvo ni nujno potrebno, da kdo >oseti, doživi te rečima manifestira celog naSeg čoveka«, ampak da jf zato potreben pred vsem pesniški dar, ki, pravijo, da je od Boga. Sicer bi bili boljši pesniki oni Prešernovi nasprotniki, ki so bih zelo katoliški, pa jim Rog ni dal, da bi bili — pesniki. In to je glavno in važno za naš jugoslovenski svet. G. Mrak pozablja, da s pretiravanjem izgubi vsaka stvar na resnosti in da je od vznesenega do smešnega le en korak. Tako izgubi na vrednosti v članku tudi to, kar je v njem dobrega. Mislimo, da je jugoslovenskemu svetu Plečnikova bazilika v Pragi prav tako ma- lo znana kakor šišenska cerkev. Zato se da z njo le težko pojasniti pomen Prešernovega »Krsta«. Res je, da stoji danes na Kralja Jurja Podjebradskega trgu na Vinogradih cerkev, ki priča o visoki umetnosti našega arhitekta, marsikdo občuduje njene preproste linije in skrivnostno lepoto, a dvomimo, da bi imela ta cerkev kaj skupnega s Prešernovim epom. Prav tako nepotrebno je vmešavanje Veronike Deseniške. Skromen in pregleden prigodni članek brez te navidezne učenosti bi mnogo bolj izvršil svoje poslanstvo in ne bi po nepotrebnem budil dvomov in pomislekov, ki se včasih porajajo »za bratski inat«, ako previsoko govorimo o stvareh, ki jih smatramo za svoje narodne vred; note, in je bolje, da jih pokažemo v pravi luči in resničnosti, da ne bo ugovorov. Peter List. Po obisku bolgarskih pevcev O priliki koncerta pevskega zbora Rodina iz Sofije je odmevala prenapolnjena dvorana hotela Union v Ljubljani navdušenih aklamacij občinstva, ki je vzhičeno vsled res vzornega in umetniškega prepevanja, pa je dajalo duška tudi onim čutom, ki prepletajo narod od Triglava do Črnega morja ler polagoma jačajo zavest medsebojnega biat-stva in medsebojne povezanosti. Brez dvoma morejo ravno laki medsebojni obiski največ koristiti procesu zbliževanja med nami in Bolgari, ki je sicer začet, ki pa še daleko ni zaključen. Problem Jugoslavija—Bolgarija ni tako lahak, kot si ga predstavljajo nekateri navdušeni fantasti, ki ne vidijo prošlosti in ne poznajo vs^h onih prepadov in težkoč, ki jih je ta prošlost nagrmadila med nas in Bolgare. Stojimo na stališču, da smo en narod, zavedamo se, da smo vezani drug na drugega in da bomo mogli le kot kompaktna celota predstavljati oni faktor moči in vpliva, ki nam gre ne le po številu, marveč tudi po svežini in sposobnosti našega naroda. Toda pot do dosege končnega cilja je še dolga, današnja generacija ne bo doživela zaključka te poti. Sistematično, vsestransko premišljeno delo, predvsem pa opuščanje vsega, kar bi razmerju med nami in Bolgari škodovalo, to je zaenkrat raša prva in glavna naloga. Baš radi tega pa ne moremo preko nastopa naših emigrantov o priliki tega koncerta. Pravilno je bilo, da so se pridružili gra-tulantom tudi zastopniki naših emignntov in da so tudi ti iskreno in prisrčno pozdravili Bolgare. Ni pa bilo v redu, da so predstavniki naših emigrantov apelirali na sočutje in pomoč našim nesvobodnim bratom s strani Bolgarov. Med bolgarskimi pevci je bilo tudi nekaj emigrantov, ki so se rodili v Makedoniji ter $e izselili v Bolgarijo ter smatrajo še danes, da ima edino Bolgarija pravico do Makedonije, ki je po njih mnenju bolgarska zemlja. Razpoloženje teh makedonskih emigrantov napram Jugoslaviji gotovo ni tako, da bi se moglo od njih pričakovati kako posebno sočutje za one naše brate, ki žive pod vlado fašizma, to tem manj, ker je večina teh makedonskih emigrantov ifalofilska. Položaj ob tej priliki je bil točno isti, kot ga je doživela naša Glasbena Matica, ko so tekom njene turneje apelirali Bolgari nanjo kot predstavnico Jugoslavije, naj se zavzame za Bolgare, zasužnjene po Romuniji. To so pogreške, ki se pri takih primerih ne smejo dogajati. Kot bratske goste smo in bomo sprejemali Bolgare, želimo, da postopajo enako tudi Bolgari napram nam, toda obravnavajmo svoje lastne zadeve vsak zase. Prevelike so še razlike med nami, premalo je bilo še res bratskega sožitja in sodelovanja, da bi mogli že sedaj pričakovati medsebojne ,pomoči tudi v takih zadevah, ki prehajajo preko meja naših domačih razmer na polje mednarodne diplomacije. Vsak naš korak mora biti baš glede Bolgarov do skrajnosti premišljen, predvsem pa, kazati se moramo napram njim vedno močne. čemu opozarjati jih na naše lastne, tako bolestne probleme, če in dokler nam oni lahko servirajo v odgovor druge, ki bi jih morali mi zavrniti z vso odločnostjo in brezobzirnostjo. To gotovo ni prava pot k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. Zlorabe označbe: »Domače blago" Naša akcija »Svoji k svojim« je pod de-vizo »kupuj domače blago« doslej dosegla velik uspeh. Uspeh je tolik, da je začelo marsikomu, ki ponuja tuje blago, iti za nohte. Začele so se že mnoge zlorabe naziva »domače blago«. Marsikaj se občinstvu ponuja kot domače blago, kar niti od daleč ne more biti spoznano za tako. Za nas ta pojav ni nič novega in smo ga pričakovali že vnaprej kot potrdilo uspešnosti naše akcije in računali smo z njim ter pazili in ukrepali. Naše kupujoče občinstvo opozarjamo na dejstvo, da je ono mnogim veljalo kot nezavedno, še velja za tako in je v mnogočem še nezavedno. Premalo presoja in gre hitro na limanice, posebno še spretni reklami To slabost našega občinstva so mnogi izrabljali in še izrabljajo, istočasno pa je to tudi delo proti naši akciji. Velika napaka mnogih naših ljudi je, da so napram občekoristnim akcijam neopravičeno skeptični, so neverni Tomaži, v marsičem hočejo videti samo »kšeft«, od vsake akcije hočejo, naj bi menda kar v 24 urah ustvarila popoln, nov položaj, ne da bi tudi oni po svoje morali kaj storiti za to. Menijo, da je najvažnejša njihova dolžnost vsako akcijo obsojati že vnaprej na neuspeh, dalje da se ne smejo potruditi, da bi nje pomen in namen razumeli, da morajo vse vprek sumničiti, biti nedočakljivi, neaktivni, posebno pa, da morajo biti voljni od vsakega nasprotnika akcije pustiti se zbegati in zlorabiti. Premalo je zavednosti in razsodnosti, premalo one ustaljenosti in zrelosti, ki bi vsakega posameznika navajala, da vse sumljive pojave preiskuje, premisli in si šele potem ustvarja resnično zrelo sodbo. Nasprotno, za vsako beganje je naše občinstvo povečini, žal neverjetno dostopno in*vsak »šlager« je voljno nekritično sprejeti za resnico ter biti dober objekt za potegavščine. Tudi je premalo obzira na korist splošnosti, preveč rado se gleda vsako pozitivno akcijo iz svojega prav in čisto osebnega, navadno zelo malenkostnega stališča. Tako je, skoraj bi rekli, da že kar naravno, da mnogi n. pr. mila »Hubertus« kar ne morejo smatrati za pravo naše domače blago, ker je ime slučajno (kakor pri mnogih stvareh) latinsko in čeprav je lastnik tvor-nice zanesljivo Slovenec. Radi pa verjamejo, da je kjerkoli v tujini napravljena kotenina zanesljivo, pravo domače blago, ker je na zavoju natisnjeno ime »Slovensko platno«. Saj je že naša usoda taka, da resnice ne verjamemo, da premalo mislimo in se damo radi preslepiti. Za žarnico »Tesla« nisi pripravljen verjeti, da je naše blago in smatrati za svojo dolžnost, da ji daš prednost pred drugimi. Pa ti prinese tihotapec ne-otrošarinjeno madžarsko žarnico, o katere kakovosti in vporabnosti nič ne veš, pa.J0 vendar hitro kupiš, ker je za 2 Din cenejša. Tihotapcu plačaš za 2 Din zmanjšano trošarino in masten dobiček, kupiš mačka v Žaklju, pa si že domišljaš, da si sloni prav in nili ne misliš, da si za korist tihotapca pomagal ociganiti državno blagajno. Nili ne pomisliš, da si ti država. Niti ne pomisliš, da mora državna blagajna zaradi takih iz-padkov iskati kritja pač z drugimi obremenitvami državljanov, ne pomisliš, da moraš zaradi prisleparjenih 2 Din potem plačati v državno blagajno v drugi obliki najbrže še več. Sam sebe biješ po zobeh. Zlorabam naziva »domače blago« in za' vajanju občinstva je žalibog mnogo krivo tudi razno časopisje, ki za denar nekritično prinaša neresnično, zavodljivo reklamo, k1 marsikaj priporoča kot domače blago, kar niti z daieka ni. Nc samo ljudstvo, nego iudi časopisje, ki ustvarja javno mnenje, bi se baš zato v važnih narodno obrambnih akci-jah moralo zavedati svoje dolžnosti incelo ne bi smelo za denar objavljati priporočil, ki ne odgovarjajo resnici. Akcija »Svoii k svo-jim« ni kaka bojkotna, nego je narodnoobrambna akcija in časopisje bi to moralo rigorozno upoštevati ter reklamne navedbe, ki ne odgovarjajo resnici ali, ki akciji ško^ dujejo, brezpogojno odklanjati, čeprav izgubi dotični inserat. Ker pa naša časopisna pod' jetja ne delajo tako, opozarjamo našo javnost, naj ne verjame vsaki časopisni reklami, priobčeni v listih, ki poslovno temeljijo na zaslužku od inseralov in ki zato, ker so pl a' čani, vede ali nevede delajo v škodo dobre stvari, ki za denar pomagajo slepiti občinstvo. Uvažujte pa tiste tvrdke in njih izdelk" ki jih mi označimo kot naše, kajti mi ji«T1 »našinstva« ne priznavamo kar tako na besedo, še manj pa za denar. Žalostne prikazni se nam zdijo oni, ki so akcijo »Svoji k svojim« spočetka pozdravili, sedaj pa izgubljajo zanimanje in vd|0 zanjo zato —- ker je v raznih reklamah (plakatnih in po časopisnih inseratih) toliko zlorab označbe »domače blago«. Teh zl°r®“ vendar ni naša akcija kriva, pobija jih in lih bo tudi dokončno pobila. Vse ob jaravem času. Tisti, ki so disgustirani, naj ne mečejo puške v koruzo, temveč naj krepko pomagajo in tudi sami naj izvajajo pritisk na pravo adreso pri časopisnih podjetjih. V naši samoobrambni akciji pričakujem^ od javnosti več kritičnosti, spoznanja, razsodnosti, strpnosti, odločnosti m volje. Se bolj določno ji bomo javili, kaj je »domače blago« in kdo proizvaja odn. prodaja ieS domače blago po kriteriju, kakor smo ga že večkrat objavili. Pomisli pa naj se tudi to, da nismo vsegamogočni, da ne moremo prepovedati zlorab in da ne moremo delati čudežev ter v najkrajšem času dovesti akcijo »Svoji k svojim« do končne popolnosti. To n' odvisno samo od nas, odnosno naših idealnih, požrtvovalnih delavcev, nego je to zelo odvisno od zrelosti in zavednosti občinstva, Ki ga moramo v to šele vzgajati. (To delamo tudi s pričujočim člankom.) Brez zavestnega« razsodnega sodelovanja javnosti, akcija more postati popolna. Izvajati in izpopolnjevati jo moramo le toliko, kolikor je to 1 ozirom na zrelost, treznost in zavednost javnosti možno, odn. dosegljivo. Tudi pri naprednejših narodih so take akcije dosegi1; svojo popolnost šele tekom let ob založitv veliko dela in ob mnogih denarnih stroškiM; Vsakdo naj se zaveda svoje dolžnosti in nai jo vrši, pa bo hitro drugače. Viteške sekcije NO Organizacija kot je NO, ki je vsedržavni pokret in ki ima ogromne nacionalne zasluge -ja,uadinjende jugoslovenskega naroda in države ped krono Karadjordjevičev, se kot voditeljica vsega jugoslovenskega nacionalnega gibanja zaveda, da ni njeno delo saino na iracionalnem polju, temveč da mora posegati v vsa javna vprašanja 'tikajoč se jugosloven-skoga naroda, njegovih interesov in koristi. NO ima jasno začrtano pot do svojih ciljev, katere mora za vsako ceno doseči, pa naj bo Jo komu prav ali ne. NO se zaveda, da sta NO m narod drug drugemu potrebna in da sta nerazdružljiva. NO nima nikakih prevratnih ^anienov, ker je uverjena, da si bo znal naš jugoslovanski narod priboriti svojo boljšo bodočnost v svobodni jugoslovenski državi, pač Pa se ona zaveda, da je treba dajati narodu Pravilno inicijativo, katera bode v korist celoti, nikdar pa poedincu ali poedinim skupinam. NO se ne oklepa oseb, ona se je oklenila samo enega in to je našega mladega kralja, sina Velikega Mučenika, ki je daroval življenje za svoj narod. Narodna Odbrana se tudi raveda, da je še sto stotisoče neosvobojenih bratov pod tujimi jarmom, ki si želijo priti v naročje matere Jugoslavije. NO čuti z narodom vse zlo, ki tare jugo-■sloveoski narod in zato hoče pomagati našemu narodu in to brez razlike stanov. Ker ona l!® dela razlike med višjim in nižjim, med '■evežem in bogatinom, ona dela razliko med !1®poštenim in poštenim in med nezavedinim in zavednim Jugoslovenom. Kdor je proti lastni, narodni državi, ta ne zasluži zaščite, podpore in zaslužka ne od države in ne od naroda. Če bo NO hotela izvesti svojo borbo do skrajnosti, v kar moramo biti prepričani, ji je potrebno borbenih in discipliniranih sil, pri čemer pridejo v poštev njene viteške čete in Omladina NO, ker v obeh imenovanih sekcijah se zbirajo mladi, borbeni in neustrašeni borci ter oni starejši, ki S3 čutijo sposobne še za tako težko borbo. V viteški sekciji je potrebna brezpogojna disciplina, požrtvovalnost in poslušnost svojih predpostavljenih. V viteški sekciji ne more biti oni, ki nima sposobnosti za borbo ali oni, ki ima prevelike obveze do kogarkoli. Predpogoj za vstop v viteško sekcijo je, da je član NO, ker vsi borci viteGke sekcije se rekrutirajo iz vrst NO. V viteški sekciji se geji predvsem bratstvo in medsebojno zaupanje drug do drugega in sočutje do bližnjega. To je potrebno za to, da ikadar bo NO klicala »Zbor«, da bodo vsi bratje borci na mestu in da bodo znali izvesti nalogo, katero bodo prejeli, ki bo le v korist jugoslovenskemu narodu in v ponos NO. Z drugimi besedami, viteška sekcija je in ■mora biti izvršna sila celotne NO. Dolžnost viteških sekcij je, da se njeni člani, ki rabijo po trudapolnem delu poleg počitka še duševne hrane, vzgajajo tudi kulturno, predvsem z igrami, predavanji in slično. Janko Lipnik. Po naši zemlji Oplenac fil m nase zemlje Imamo šolo, kjer imajo profesorji razen rednih učnih ur nemščine, strojepisja in ste-f^SJrafije, še neobvezne popoldanske ure iz 'lfnenovanih predmetov. Obisk leh prostovoljen ur, ki stanejo mesečno 30 Din po dijaku ln Predmetu, je samo teoretično prostovoljen, ^ktično pa prisiljen, kajti težko dijaku, ki bi (>cwlonil »prostovoljni« obisk. Razen tega se ^Pfašujemo, zakaj imamo predpisane šolske i^jige, uporabljati moramo pa slabo pisana i draga skripta, ki povrh vsega v jezikovnem ?°Qledu ne delajo časti sestavljalcu. Upravičena so skripta edinole pri predmetih, kjer 1,1 Predpisanih šolskih knjig. Prosvetno ministrstvo je prepovedalo procesorjem posebne ure in izdajanje skript, ^obro bi bilo, če bi tudi ministrstvo za trgovino izdalo slične predpise. STAROSTNA OSLABELOST IN REKLAMA ZA BOLJŠEVIKE »Slovenski narode je star časopis. In kol P11 ljudeh, tako tudi pri časopisu: S starostjo pojavlja betežmost, dobi sklerozo, pa tudi Pamet počasi odpove svojo službo. Nekaj sličnega je zadelo očividno »Slovenski na-rod<, ki že dalj časa dela čisto sistematično r0klamo za boljševiške veleizum© in čudeže, ^aj ko bi gospod J. Z., ki menda te reklam-‘‘e članke piše, našel rnied ruskimi čudeži todi onega, kako se starost spremeni v mla- EKSELENCA Ekselenca Jenny Kusmanek von Burgeia-*-&dten naznanja, da je v letu Gospodovem &e vedno ekselenca von... ALI VESTE, ^.se na kočevski gimnaziji, ki baje živo-iz nacionalnih interesov, nemškutari po B|,H volji, da se ob pavzah nekateri junaki ves glas kličejo k zaupnim pomenkom, r8 si ti junaki dovoljujejo tvoriti posebno ^to, ki nekako zviška kakor s položaja at>sDodarja, gleda na ostale dijake? ..Ali veste, da je na tem zavodu velika i jugoslovensko orijentirane mladine, ki Ii 0 gleda lo, do skrajnosti izzivalno pokanje zagrizenih nemškutarjev, da obstoja nevarnost, da bo v naših fantih zavrelo ,n si bodo sami vzeli zadoščenje? Ker .profesorski zbor do danes še ni napravil nobenega koraka, da ti škandali že končno ponehajo, smo prisiljeni misliti, da o vsem tem ni poučen. Zato ga prosimo in pozivamo mi, da se prepriča o resničnosti naših besed. Ko se bo to zgodilo, ne dvomimo, da bo ravnateljstvo v kar najkrajšem času objavilo sklep, da je odslej občevalni jezik na kočevski gimnaziji srbsko-hrvatsko-slovenski. Tistim mladim gospodom, ki napačno tolmačijo znano slovansko gostoljubnost, pa sporočamo v vednost, da je vsaka mera enkrat polna, zato naj se čimpreje poglobe v pojma gosta in gostitelja, pa v odnos me.d njima, in prepričani smo, da jim ne bo težko dognati, da je bilo njihovo dosedanje obnašanje nedostojno, zato žaljivo. Ne moremo jim odrekati večernega manevriranja v četverostopih po šahnu, toda zavedajo naj se. kakšne meje smejo zavzeti ti njihovi pohodi. Pa še nekaj, da ne pozabim! V bližnji bodočnosti bo začela v šahnu svoje vaje viteška sekcija NO, in takrat boste menda že tako ljubeznivi, da se nam boste o pravem času umaknili, ker sicer... no, saj se razumemo, kaj ne? Razstava naciionalne delavnosti V svrho pospeševanja domačega dela priredi v Beogradu v času od 21. aprila do 2. maja t. 1. gospodarska akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim« razstavo domače delavnosti. Okoli sto domačih tovarn vseh strok je že prijavilo svoje sodelovanje ter bo to ena naj večjih razstav, kar jih je bilo doslej v naši državi. Udeleženci, razstavljalci in posetniki uživajo polovično ceno na državnih železnicah in parnikih. Razstava bo v sredini Beograda, v prostorih osnovne šole Kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Pozivamo vse interesente, da čimpreje javijo udeležbo svojih tvrdk razstavnemu odboru, naše občinstvo pa opozarjamo na to razstavo, ki bo lepa slika našega gospodarstva. NACIONALISTI! Kupujte in vporabljajte žalne koleke Ciril-Metodove družbe. Oblastni odbor priredi za Veliko noč skupno s Pulnikom poklonitveno potovanje na Oplenac, ki bo združeno z ogledom razslave akcije Narodne Odbrane »Svoji k svojim« v Beogradu. Odhod je predviden za 20. aprila t. 1. zvečer, povratek pa 23. aprila zjutraj. Točen program in stroški bodo objavljeni v »Pohodu« in dnevnem časopisju. Vse prijave naslavljajte na Pufnika v Ljubljani. Opozarjamo brate Odbranaše, naj se po-služijo izredno ugodne prilike in se v čim večjem številu poklonijo spominu blagopokoj-nega viteškega Kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. Batiel Fran Kakor smo zvedeli, slavi naš primorski rojak g. Batjel Fran te dni svojo šestdesetletnico. Ni navada našega lista in nas nacionalistov sploh, da vodimo evidenco in pišemo o praznovanju obleinic tega ali onega našega človeka, moramo pa v tem konkretnem slučaju napravili izjemo, ker ne smatramo lo proslavo g. Baljela kot proslavo obletnice rojstva, marveč v prvi vrsti kot proslavo njegovega nacionalnega in strokovnega dela. Še kot mlad podeželski človek je Batjel Fran, kakor mnogi drugi sinovi našega kršnega Diimorskega Krasa, iščoč srečo odrinil preko morja v Ameriko. Tudi njega je Amerika, kekor mnoge druge, razočarala ..*■ v kar se liče pridobivanja materijalnih dobrin, ln vendar je g. Batjel prinesel iz Amerike velik kapital, siccT ne v obliki denarja, marveč v obliki bogatih izkušenj in amerikan-ske praktičnosti ter velikopoteznosti. Prinesel je s seboj prepričanje, da vodi do uspeha samo pridno, vztrajno, požrtvovalno in v glavnem solidno, lastno delo. Kakor nekdaj prosiuli ameriški mogotci, ki so začeli svojo karijero z najskromnejšo zaposlitvijo in z najskromnejšimi dohodki ter z vztrajnostjo, štedijivostjo ter iznajdljivostjo dosegli ogromne uspehe, tako je tudi naš g. Batjel začel pred dobrimi tridesetimi leti po povratku iz Amerike z obdelavo in prodajo neznatnih predmetov dnevne potrebe. Z marljivostjo, solidnostjo ter neprimerno požrtvovalnostjo in štedijivostjo je g. Batjel razvil iz skromnih začetkov tako obsežno delavnost, da predstavlja današnje njegovo podjetje gospodarski objekt, ki je po svoji veličini in produkciji brez dvoma prvi v naši državi. Batjelova »Tribuna«, ki izdeluje dvokolesa, otroške vozičke in razne druge v to stroko spadajoče predmete, je znana po vsej banovini in daleč čez njene meje. Vse kar je v tem podtietju in okrog njega je izključno uspeh dela rok in duha g. Baljela, za katerega je veljala in velja deviza: lastni kapital, lastni materijal in lastni domači delavec. To je načelo, ki ga propagira Narodna Odbrana v akciji »Svoji k svojim«. Kljub veliki zaposlitvi in velikim skrbem, ki so spremljale neprenehoma njegovo delo, ni pozabil g. Baljel, da je sin trpečega primorskega naroda, ter je kot pravi nacionalni delavec še posebej posvelil svojo skrb in ljubezen različnim primorskim narodnim organizacijam. ITudi danes v novi svobodni domovini prednjači ta marljivi nacionalni mož povsod, kjer se zahteva delo, požrtvovalnost in čisti nacionalni čut. Tudi mi se pridružujemo mnogobrojnim čestitkam, ki jih bo prejel g. Batjel v prihodnjih dneh. Te naše čestitke pa naj ne veljajo samo njegovi življenjski šestdesetletnici, marveč njegovemu vzornemu delu in njegovim pridobljenim uspehom na polju gospodarskega udejstvovanja in osamosvojitve narodnega gospodarstva. Narodno in gospodarsko zaslužnemu možu želimo še dolga leta mirnega in plodo-nosnega življenja. Kotevie Sokolska žeta Mozolj pri Kočevju je priredila dne 3. marca 1935 igro »Povodni mož<. Sokolska deca je to igro prav dobro izvedla in je s tem pokazala, da je bila svoji nalogi kos. Uidieležba je bila povotjaia, čeprav nas neprijatelji bojkotirajo. Člani pa pridno vadijo žaloigro »Užitkarjk. Rogaška Slatina Nekdaj se je iz naših trgov in mest širil po vsej Sloveniji val germanizacije s takšno silo, da s slovenščino človek že skoraj ni mogel priti naprej. Na naše priproste ljudi s podeželja je lo dejstvo vplivalo tako zelo, da nekateri še danes uvažujejo nemščino bolj, kakor svoj materinski jezik. V nedeljo je šla pred menoj skupina kmetskih žensk, ki so živahno razpravljale o tem, ali nam je danes nemščina potrebna, ali ne. Stvar me je zanimala, zato sem se vplel v pogovor in zvedel, da je tej debati dala povod zdraviliška uprava, ki baje zahteva od njih, da se morajo naučiti nemščine, ako hočejo dobiti službo pri zdravilišču. One starejše, ki so že pred prevratom bile sobarice in znajo nemško, so povdar-jale, da vsak boljši človek mora nemško znati. Da brez nemščine ne gre, tudi y Jugoslaviji ne. Saj je do tega spoznanja baje prišla tudi naša zdraviliška uprava,^ ki zahteva, da vsa služinčad mora v bodoče nemško znali. Mlajša dekleta »o temu ugovarjala, češ do zdaj je pa le šlo skozi dolgo vrsto let brez nemščine. Saj vsak gost, ki pride v Rogaško Slatino zna toliko slovenskih, oziroma srbo-hrvatskih besed, da se s sobarico lahko sporazume. Debata še ni bila končana, ko pridemo mimo pošte in tam opazim na zidu oglas. Postojim in čitam: »Zdraviliška uprava organizira tečaj nemškega jezika za sobarice, ki še niso zmožne tega jezika vsaj za službene potrebe. Tečaj je brezplačen in se začne itd.«---- Moram priznali, malo me je to-le dregnilo. Zadeva je navidez malenkostna, toda z nacijonalnega stališča se mi zdi silno nerodna. Ne vem, ali zdraviliška uprava pripisuje samo nemščini takšno važnost, ali pa namerava nadaljevati tečaje tudi drugih jezikov z ozirom na okolnost, da obiskujejo naše zdravilišče ljudje raznih narodnosti. Takšno 1 postopanje zdraviliške uprave prav gotovo ni podobno, vzbuditi med tukajšnjimi kmetskimi ljudmi jugoslovensko nacionalno misel in pribaviti spoštovanje našemu materinskemu jeziku. Tem manj, ker se še povsod poznajo sledovi nekdanjega ponemčevanja. K slovenski topo* nomastiki (Nadaljevanje) , Iz »ad Petovio« je nastalo Oplujl Obli-pa seveda ni »najstarejša slovenska« ‘Kelemina: »Hajdina«, C. Z N 1933, 2 — 4), *er je še pred kratkim eksistiral še drugi »aziv »Petava«, ki je mnogo bližji najstarej-Semu. Dr. Matija Murko piše v svojih »Spo-?l,nih na Ptuj« (v istem zvezku ČZN): »P°d ^eniškem klancem sem zaklical: mesto, J^eslo! Drugega imena nismo znali, Pluj ali ^emtertje Petava. Slišal sem šele pozneje.« yd te oblike so Nemci naredili Pettau, ka-*^emu se jasno vidi, da je od slovenske "»like (-au-ava) in predno bi kaj vedeli o i«. v*> moramo po nemški obliki znati, da eksistirali. Ker se nam je pa žal s ®u“il in nam je ostalo Optuj — Ptuj, je kar \ danes nemško ime bližje rimskemu, ohr .^mc’ *udi ra<*' porabijo! Slovenci so (j .an|li Pluj, ker se jim je zdel razumljiv v h rim5ki kraj)! Ko se je prvotno ime rgjj^kem času pozabilo, so ljudje skušali 0.'|.£jmačiti si tisto, ki je ostalo od rimske (»_!,* kakor pri Ogleji — Celeji — Celjeu ce>« kraj). sl-^e se zgodovinar Pirchegger in jeziko-9 1|CC4 vPrašuje v »Grazer Tagblattu« (od šipn' , ^ »Petan oder Ptuj«, bi moral po-fti n°’i i • duhovniku pritiče, odgovoriti: Ptuj on odgovoril, ker je Petiau samo va! (Gl. tudi Skoka, Etnolog UH., 186.) Petava je ženska oblika, kot prvotna Peto-via; iz Petovio je ženska oblika nemogoča, kvečjemu Petovo (-mesto! moški Ptuj!) Obe obliki moramo ločiti po času postanka. Ptuj je edino možna oblika od Petovjo; Petava pa je v času pred rimsko obliko. Težko pa je odločili, če se je prvo ime glasilo prav Petava. Poetovia bi govorila za dva glasova med P in t, torej Poetava, Poltava? Keltskih debel torej ne moremo iskati za Poetovio. Prof. Kelemina prim. galski hvaiteis — pšenica, temu imenu in nastavlja prakeltski Kwoitus, kar se v galobritanski grupi izpre-minja »kw« v »p«: poitusl »U« se je izpre-menil v ov, s v io, in tako je srečno zrastel Poetovio! To vse pa zalo, ker so stari prebivalci bili — »keltski Tavrisci«! Nam pa rimsko ime prav lepo slovansko zveni »P.t.vja«! Sorodno ime je rimska postaja Pultovia na Dravskem polju, ki je tudi slovansko ime. Po slovanskem svetu najdemo več takih imen; eno Poltava, je nastala po neki bitki (!) zelo znana. V bližini imamo Polskavo, rečico in kraj, ki je iste osnove in najbrže tudi pomena! Imen na -ava, -ova menda pri nas ne manjka. Tam zraven imamo Vičavo in D orna vol Zelo mogoče, da imamo v »Poltavi« ime za polje in Ptuj kar je potemtakem le »mesto« (dr. Murko!) na tem polju. S tem je pokazana velika možnost slovenskega izvora rimskega imena, dočim se to ime z nobenim drugim jezikom ne da raztolmačiti! IH AJDIN A) S problemom imena Ptuj —_ Poetovio je nerazdružno vprašanje, od kod je »Hajdina«. Temu vprašanju posveča J. Kelemina lepo razpravo v C. Z. N., kjer razlaga z »ilirskim* canda, ki pomeni po Bertoldiju kup gramoza. (Torej razvalina.) Ta canda pa je zelo dvomljive vrednosti, bogvedi od kod je in seveda ali se sme vporabljati v stik s (slovansko) Hajdino! Poglejmo najstarejše zapiske tega imena, pa nam bo takoj jasno, da pomeni Hajdina kraj, kjer stoji svetišče, staroslovanska Kontina. Tako imenuje narod selišča okrog svetišča še danes. Bela cerkev, Nova cerkev, itd. Zapiski so lile: Chandingen (I. 1164.); Kandingen; Gandin, množ. Gandi-ne (»Hajdine« spodnja in zgornja. Volfram iz Cesehenbacha v Pareivalu); dva kraja se omenjata zopet 1. 1202., appellatur tan una guam altera Candini; prav tako je množin-ska oblika Kandingen, od katere je najbrže -g- na koncu edninske oblike; Chaendingen (1265.), Candida v Celjski kroniki: »Candida, da-s isl die weisse stadt bei Pethau, Kau-ding.« Seveda je to ponesrečena razlaga takrat rabljene oblike Kandin (g), kot piše Kelemina. Zadnja oblika z -n- je Handin (1645.). Od te ni več daleč do Hajdine. Stara slovenska oblika je z -n- Kandina iz Kantina, zavest, da je pogansko ime, jo je končno prelevilo v Hajn-dina, nasjanjajoč se na »Hajdn« — neverniki! -n- se je moral izgubiti Tadi (končnice in tolmačenja Hajdina, kot Hajd-ovščina, Hajdna in dr. Slovensko ime ni imelo nikdar -o-, kot pravi Kelemina, da bi morala Chandina dati slov. Chondina ne Hajdina. Ker pa imamo Hajdino, je io pač »nemški vpliv!« (Kateri i kakšen?) A je bil v imenu vedno, samo -n- »je izginil vsled desimilacije s tretjim slogom« (Kel.) pa tudi to ni umljivo, če ne primerjamo s tem druga imena (glej »Onjake na Hajdni«) s Hajd — Hajdina — Hajdna vas, poganska. Stara »Chandina«, izg. Kandina, je torej Kantina, staroslovansko svetišče, katera beseda izvira iz Kat — Kant, kot. Tako n. pr. Koča — Kdtča, Kašča. Kantyna, Kontyna, gontina. V Herbordu (Iz XII. veka) vprašanje Tiemo »Zakaj so Slovani svoja svetišča imenovali »continas« in Sefridus odgovarja da se slovanski jezik v mnogih besedah približuje latinščini in od tod je po »continere* (vsebovati, vezali, zbirati) — continas! Seveda se je Herbora pomotil, ker beseda nima z latinščino nič opraviti! Romanska klet, cantina, je tudi od canto — cantone, kot pa izgleda ta beseda latinščino ne pozna. Na Spodnji in Zgornji Hajdini je stal po en tempel, na katerih mesta so prišli rimski mitreji, svetišča »nepremagljivega boga Mitre«! Na Hajdini je začetek rimskega mesta, tam je najstarejši »sveliščni okraj« in mitrej (1.) na Spodnji Hajdini je »uopče jedan od najstarijih (Abramije), iz katerega je ohranil Kijo boga Mitre, ki nese na hrbtu bika, kar je velika redkost in kaže na veliko starost. (Dalje prihodnjiE) Stran U. *POHODt Štev. 11. Litija »KURENT V ŠPANOVIJI« Spoštovani gospod urednik, blagovolite sprejeti k notici pod gornjim naslovom, priobčeni v »Pohodu« št. 9., od 9. t. m., sledeče pojasnilo: V prvi vrsti trditev dopisnika, da sta prišli na pustno prireditev kot maski dve boljši dami, »oblečeni v slovensko narodno nošo« (t. j. historično), ni resnična in predstavlja golo laž. Spričo takih izmišljotin in neznanja bi bilo za bodoče resnicoljubnemu dopisniku svetovati, da si pred obiskom sličnih prireditev prečita prof. Siča knjigo o slovenskih narodnih nošah, da bo potem zares umel ločiti pravilno, slavnostno narodno nošo od navadne noše starih kmetskih žena, ki jo še dandanes sestavljajo črno krilo in bluza, bela ruta ter navadna pisana ovratna ruta^ in to brez vsakršnega okrasja. Kajti v