8y. Tomaž pri Ormožn. KatoliSko irobražeralno druatvo yabi mnogoštevilno ojbčinstvo k predsta\-i pet dejanske igre »Repoštev«, ki se vrši v nedeljo, dne 11. februurja po večernicah v Po6ojilnici (g. Skerlec). Med odmori svirajo do mači tamburašl. Ker še je na vsporedu več zanimivih točk, zato pridite v obilnem številu domačini in so&edje. Uog živi. Čraa. Smilijo so nam bralci, ki morajo brati novicc, katere nikakor ae odgovarjajo resaici. faka raca na \-odi je tudi novica v «Napreju« z dne 25. m. ui. Iles smo juaieli pri Dretnika gospodarski sestaaek, kjcr se aas je zbralo precejšnje števiio. Govorili sino o uaši Kmetijski družbi. Naš aadučiteij aam je kazal sledeče časopise: «Kmetovaica«, »Sloveaskega Sadjarja«, «Siovcaskega Čebelarja« in pa «Prtrod.<: Skupno snio iste prebiraii in se pogovarjaii o uaši izobraz:>i, katerc se pa gotovi ijudje zelo bojijo. Tisteiau dopisniku v aNapreju« sveiujemo, naj drugokrat zraven pnde in uaj puzljivo posluša, da 110 bo siiial \ač trave rasti. Sploh pa imajo naši sociji navadu, <la kadar bi moiali siišati resaico, jo pa popihajo, kakcr so od Mate\ža z gcneralom \Tcd. Nadaije se stavijo tudi ceka vp-L-SLšaaja aa gospoda nadučitelja, za katera bomo kar mi odgovorili. 1. Naž nadučitcij je kmetski sin ia j«j svoj čaa opravljal vsa kmetijska dcla, torej dobro vc, kako ini kinetje trpirao. 2. Sokol je ravao tako verea, kaktktisti sociji, ki kadar je božja služba, stojijo pred 1-anzcngruljei-jpui, aaš nadučiteij pa gre v cerkev. 3. Zakaj bi se aaj vas bal, nima povoda, stojimo pa tadi vii kmetjt?, ki plačujemo dnvke, za njim. Nadalje naši sodrugi tadi ne morejo pozabiti tislega shoda pri Matevžu, kjer so se baje tako lepo zgovorili z nami ia spekli tako dober kruh, da kai- skorja od sredice ieze. NaSerau gospodu naduciteiju pa |>oveiao, da je na pravi poti, lc tako naprej, ie večkrat še pridite med uas. Svcčina. Tako polagoma se nam že kažejo obrisi raznih strank, ki bodo prišle v upoštev v naših obmejuih občiaah. Ljudje že razumejo, da ne bo aavzlio ninogiin volilnim škatljam (ki jim pravijo škatije za škorce) j>€st ali sedem straak, temveč samo dve in sicer stranka Slovencev in slranka tistih, ki tiščijo sloveasko ljudstvo v žrelo velesrbskega centralizma. Našlo 6e bo sicer nekaj nezavedrih volilcev, ki bodo tili na limanice iiberalaih ačiteljev in samostojnih nemškutarjev, pa v naši fari bo bore malo takih. Četudi si s«žejo v roke pobožni From iz Sp. Kungotc, veleudeni g. Spreitz iz G. Kungote, naš sokolsko uniformiraai Mohor tcr evaagelijski zlatoust, nadstraakar ia iakatelj zgubljene vere, debelokožni g. Robnik iz ŠL Jurja, gre naš zavedni yolilec neastra^eno v boj za svoje pravice, ki mu jih je v blato iiollačil dosedanji c^atrali^tični režim. Zdi se nam, da hoče v našib krajih sladki gospod Robaik nositi «fano« zopcr klerikalnega zmaja. Slišal seui, da se je že celo štuiil med napredne stranke, ko je namreč dne 15. 1. 190S slovesao izjavil: «Mi na- Dopisl. Sm&rtao iia Pohorjo. Predstava Igre <Go«larica naSe *tif>8 Go8j:.2t' eelo in splofcuo ugaja. 7.n to se y ncdeljo, dne ^ febmar;a fte ponovi ;>o maŁi ob 11. urL Povabljeai 6e fc.aati sosetije In domačiru, k! je &e niste obi-ikall! prediijaki bomo delali na to, da bo v 20 letih konec Pelrovt; skale.« Kakor tedaj ni aihče veroval njegovim vzvišenim preroškim besedam, tako se ma tadi sedaj smejimo vsi, ki poznamo njegov klepetav jezik. — Zvedeli saio tudi, da je le malo maajkalo, da ai prišla ajegova debela koža aa preizkušajo, če je tudi aeobčatljiva, tistokrat nararet, ko je v druž-V aašega pristaša g. Tereela prodajal svojo podrepao vsiljivost Teh par yrstic aaj zadostaje, da tadi javaost i;:ve, kakšno kašo kuhaiuo mi, obmejni Sloveaci, za vse tistc, ki stojijo v slažbi pogaboaosaega centializma. Hoče pri Mariboru. Prostovoljno gasilao draštvo v Hočah priredi v nedeljo, dne 11. febraarja t. 1. društveao veselico v gostilai pri Šaatla v Hočah. Spored: godba ia ples, srečolov in prosta zabava. Vstopaiaa 3 dinarje. Začelek ob 15. ari. Ker je čisti dobiček aamenjen za nabavo aovih cevi, si draštvo usoja aljudao vabiti k obilai adeležbi. Prostovoljna darila sprejema dmštvcai blagajaik Fraac Šaatl, gostilaičar v Hočah. Slivnica pri Mariboru. Na Svečaico je imcla naša vas visck obisk: sam dr. Knkovec si je prišel ogledat tukajšnji terea, narareč v posebno sobo gostilae Lesjak. Da se tu aa deželi vabilu aa zbor zaupnikov skrahiraae < emokratske straake, prekrščeae v Kmetskoobrtno / vezo odzove še kakšea ačitelj-sokolaš, ai kaj čudnega, da sta se pa zaašla še dva kmeta iz Orehove vasi v t< j pisaai družbi, nam je pa res agaaka! Kaj ae vesta viriva, da je ravno dr. Kukovec podpisaa pri vseh zakonib, ki aajhujše tlačijo sedaj nas kmete? Ia vidva mu še cielata za te «asluge« parado! Sramota! — Gospod 'doiitar so prišli iz posebae sobe tadi aaia izpregovorit par besedic, pa jim je postalo kmala vroče, da so jo oikarili k svojim aazaj, saj so pa bili zares v zadregi: Kaj ae, gospod doktor? — Nikar si ne predstavljaj demokratska gospoda, da bi Slivaičaai daaes bili isto, kot pred dvemi leti. Gospodje trebašniki, s svojimi avtomobili ostaaite raje doma ia ae hodite dražiti aašega ljudstva aa deželo. Selnica ob Dravi. Iz vrst aaših saiaostojaežev se čaje, da aamerava sam eks-miaister Pacelj priti v ta sicer pozabljen kraj, da reši izgabljeae ovce. Koliko je aa tej vesti resaice, se bode prav gotovo že v kratkem izkazalo. Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo priredi dne 11. Kvečaaa popoldae ob 3- uri v hotelu «Beograd« šaljivo burko v treh dejaajih «Davek aa samce«. Vsi aljad no vabljeai k tej predpastai zabavi. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V aedeljo, dae 11. t. m., popoldne po večeraicah, priredijo aaše Orlke lepo veseiuo v draštveaem domu. Na sporeda je petje, šaljiv dvogovor in ganljiva igra v štirih dejaajih «Goslarica uaše ljabe Gospe.« To bo aaše mladiae plemenila zabava za pastao aedeljo. Vabimo domačiae ia sosede, da se je adeležijo v velikem števila. Pridite poslušat, kaj premorejo naše Orlice. Vclika Nedelja. Na gostiji Gašperič—Bezjak v Trgovišča so gostje darovali na predlog Aadreja Korpar, posestaika iz Oslašovec za Dijaško kahinjo v Ptaju in Maribora 400 K. Vsem lepa hvala, vrlima novoporočeacema pa obilo sreče! Leskovec. Izredai poroki. Dae 29. januarja 1923 smo imeli dve poroki. Dva ženina brata Jarij ia Mihael Skok. Dve aevesti sestri Neža ia Jera Fošaarič. Vsi so iz Velike Varnice. Bog jih obilo blagoslovi! Leskovec. Naš poštni sel sedaj veliko trpi. Nositi jmora iz Št. Vida cele bale raznih listov: «Tabor«, «Km. list«, »Repablikanca« itd. Ko bi mesto teh listov raje prižli viaski kupci, bi bilo nam Haložanom bolj po volji. — Republikaaci bodo postavili pri nas kaadidata v osebi Čvrkovega Tiaeka. Je zmožen! Ima velike zaslage. Dr. Novačan se lahko skrije pred njim! Št. Janž pri Rcčici. No Grega, ali veš, kaj je tukaj v št. Jaaža aovega? Grega: E, jaz ne vem za aičesar, to pač vem, da mrzlo je bilo te dai precej. Pavel: E, ti Grega ti, kaj aič ae veš, da bomo mi zdaj imeli za poslaaca Nackovega Petra iz Grošovelj. Na eni zadnjih ne delj je že imel shod aa Rečici. Pa je bil Peter kar tiho, samo en doktor Novačaa je pa že govoril, da bo Peter vso zemljo tukaj pri aas razdelil, torej vidiš kako dobra duša je ta naš Peter, kako bode za nas skrbel. Pavel: Ljubi moj Grega, o Petru mi kar tiho bodi, saj on še svojega očeta na smrtni postelji ni hotel po sinovsko spozaati, kaj bi še potem kaj za aas aapravil. Midva pa bova volila dne 18. marca (če ne bova že prej flosa peljala) tisto aašo staro stranko, ki je Nackovemu Petru v želodca obtičala. Rečica ob Savinji. Dragi mi uredaik «Slov. Gospodarja«, sporočiti vam moram, da našo župaijo, kakor tudi celo občino je zdaj doletela izvaredna čast, kajti imamu svojega kandidata za bližajoče se volitvc in to v osebi Petra Tlaker, cemeatarja v Varpolja. Da ga bo&te dragi čitatelji bolje spozaali, vam povem, da ta sedaaji kandidat Peter Tlaker je že bil pri vseh straakah ia zdaj aa zadaje še je pa abral v dr. Novačaaovo repablikaasko straako, kjer pač apa, da bo prišel do poslaaskega maadata, saj tako ma je obljubil sam drNovačan, da bodeta potem vso sloveasko zemljo razdclila, tako pač sedaj ljadem okoli trobita. Pa mi pošteni Rečičaai bomo 18. marca pokazali, da za Petra Tlakerja ae maramo, ia kako tudi, saj je to tisti Peter, ko je bil ajegov oče na smrtai postelji, ni k ajemu prišel in ko je oče ležal aa mrtvaškem odru, ga aiti kropil ai. Pač pa sc je bratil z bivšiai koiaaaistom Zaleznikom iz Ljubnega, ki je sedaj zaprt radi moteaja vere. Škoda, da mora v zaporih sedeti, ker bi lahko bil glav, ni agitator za dr. Novačana ia Petra Tlakerja. Torej, vidite dragi volilci, kaka čedna dražba je to bila. Vaaia dr. Novačan in Peter Tlaker pa pri vsem tem žeJiino prav dober tek. Sv. Peter v Savinjski dolini. Z yso slovesaostjo se je dne 31. jamiarja vriila v šentpclerski cerkvi poroka Alojzija Kramcr z Marijo Hrovat iz krščaasko-zavedne , Ciglarjeve hišc. Gostovaaja je lahko Ijubljaaski «Pre- ; rod« vesel, ker se je vršilo v mejah hvalevredne zmer- ' aosti. Ob začetka aoči so se veseli svatje razšli. Vrli žeaia je od svojih gostov prejel za volilai sklad Kmet- ske zveze 600 K. čast darovalceai! Obil sreče želimo žeaiau in aevcsti Mariji Hrovat, ki se je laai veliko trudila za razširjeaje katoliškega časopisja v aaši ob- čiai. Št. Ilj pod Turjakom. Na dobri volji pri g- Jurača v Št. Florjaaa se je aabralo za Dijaško kuhiajo 200 K. Bog povmi vseai diirovalcem! Sv. Rupert nad Laškim. Tadi tukaj pri nas še imamo par saaiostojnih ptičkov. Pa komaj toliko jih je, da jih lahko seštejemo aa prslih eae roke. Kakor po drugod, tako se tadi takajšnjira majajo tla in par pihov vetra ia jih bo popolaoma zmaajkalo. Samostojni Jakob Pašaik, p. d. Špilanc, se je širokoastil, da bo pri prihodnjih volitvah imoi vse za seboj, duhovaiki pa morajo aa vsak aačin iz politike, ker so veliki sovražaiki kmeta. Oho, Jakee, kam si zajadral! Dahovaik še ni spravil nikogar iz posestva, advokatje so jih pa že maogo. Pa glejte ga šmeata, ko tudi v Belgrada niso več marali slabostojnih petolizcev, pa je raislil k repablikancem pristopili, komaj da je še oslal pri Samostojai. Pa, Jakec, ae žalaj preveč, saj je dr. Novačaa ravao tak razgrajač, kakor je Pucelj. Ali se še spomiajate, kako je dr. Novačaa dobil zaašnico od aatakarice v hotela »Evropa« v Gelja. Ali—že ve dr. Novačaa, kako je meseca julija 1921 na vrta hotela «Evropa« kot pes obgrizel plačilao natakarico, ki je morala radi tega iskati zdravaiške poaioči?! Takši ljudje aaj uče koga še političae olike! Zatorej, Jaka, le ne žalaj preveč, ia bolj staaovitea bodi! Pucelj in drugi bodo lahko živeli z milijoni, ki so jih iztrgali iz naših rok z ogromnimi davki, ti boš pa tadi lahko požiral slabostojae sliae. Star pa resničea pregovor pravi: Kdor visoko leta, ta aizko pade. Planina. Daaes, na Svečaico je bil veličasten shod KZ aa javnem trgu. Navzočih je bilo gotovo 700 ljadi. Govorila sta Deželak ia kaadidat Skoberae. Ljadstvo je mimo sledilo tehtnim govoroai. Samostojai se aiso apali aa plaa. Ob sklepu govcua in med govorom je ljudstvo barno odobravalo boj za avtoaomijo, obsojalo delo Samostojae ia odobravalo delo aaših poslancev. Samostojne trdnjave se rašijo. Buče pri Kozjem. Volilaa borba se je tadi že pri nas pričela z vso živahaostjo. Najbolj si prizadevajo agitatorji SKS in SRS, toda vse te aadkriljuje v svojem smotreaem delovaaju naša SLS in že danes lahko ugotovimo, spozaavajoč ljadsko mišljeaje, da bode tadi zmagala s pretežno večiao. SKS je izgabila ves svoj vpliv ia z ajim seveda tadi volike vsled svoje centralističae politike ia zaslepljeacem so še že davao odprle oči. Ceatralizem je tisto zlo, ki najbolj abija aas prečane; bomo li torej šli s tisto straako, ki je delovala v smisla centralizma?! Samostojai so bili vedao v vladi in so torej soodgovorai za vse slabe vladiae naredbe. Zavedamo se dobro, kaj so v teh časih samostojno-demokratske vlade poslaaci SLS storiii za svoje ljadstvo, zato se pa vsak zaveda svoje aajsvctejše dolžaosti, da na dan volitev odda svoj glas za te poslance. Naj aaš — grobokop g. Aaton Perc, si še toliko čevlje trga za slabostojaeže, vse aič ma ne bo pomagalo, le čevljev ne bo imel siromak! Gospod Perc, ko ste prosili gospoda žapaika in aas faraae, naj vam dajemo splošno biro mesto plače v deaarja za pogreb mrličev, smo vam to dovolili, apoštevajoč vaš gmotai položaj — čeprav ni jj  tega nikjer v Sloveniji ia čeprav ni v skladu z zakoni — pod pogojem, da opastite vso hajskajočo politiko, ki ai v sklada z našo stranko ia še manj s cerkveaimi predpisi. Ni Vam pomagal ae Urek no Drofeaig, pomagali smo Vam mi katoliški »klerikalai« kmetje do kruha. Zato si tudi prisvajamo pravico, da Vam /akličcmo: Jezik za zobe, ta naj miruje, poslažajte se raje svojih rok! Dobili ste čez pet polovnjakov vinske bire, jj  o dragih predmetih aiti ne govorim, pa še navzlic biri se Vam kot aekdaj od vsake posamezne jame v denarju plača. Ker je bilo miaulo leto k krog 20 mrličev, če izračaaimo samo vredaost viaa, ki ste ga dobili, zaslužite pri vsaki jami krog 2000 K- Lahko bi bili torej bolj točni v svojem poklicu. Seveda, kdo bi pa potem za slabostojneže letal od hiše do hiše! Pred kratkem j«1 umrl nek agledea kmet, a ker je bil «klerikalec«, riste imcli, g. Perc, pri kopaaja jame aobeae pažnje. Ko se je rakev polagala v grob, je skoro atoaila v vodi, ker niste vode prej, kakor je to Vaša dolžaost, odstraaili. Toda o vseh teh aeredaostih smo molčali, a da bi aam pa vaški grobokop usiljeval svoje slabostojne kaadidate, kandidate tiste stranke, ki je postala grobokop sloveaskega naroda, to pa že res presega vse mcjc. Naj Vam ta rahel opomia zadostaje, sicer si boste posledice saaii sebi pripisali. Vsem aašim volikeai pa kli^emo: Ne dajte se zbegati od hlapcev teme, pa aaj si nadevajo lo ali oao iaio, ti delajo k za svoje žepe, ampak vsi kot edea oddajte glas za aašo SLS, ali kakor se pri nas imeauje KZ, da bo aaša zmaga na ccli črti. s tcm boste dali sebi aajboljše spričevalo. NA RAZPOTJU. Miha: Zdaj smo pa že notri v zmešnjavi. Jaz žc skoro ae veni, kje se me glava drži. Samostojaeži aie vlečejo: drži z aami, učitclj mi priporoča neko napredno ali radikalno straako. župnik in kajs^nn pa pravila, da bi volil s Kinetsko zvezo. Jaz mislim, najboljk* je, da aobenega ae poslušam in sploh ae grcm volit. Vlcčcui na katero straa čem, povsod s-e koma zamerim. Vse volitve so za eao pasjo figa Jože: Prcj ko se kaj o tem pogovarjava, mi poyej, ali bereš kake feasopise. Miha: Seveda berem- Moj soseA mi posodi «Domovino«, v gostilni dobim «Kmetijski list«, učitelj mi včasih da «Slov. Narod«. Ta pa tam scm že kupil y mestu kakšao »Jutro« ali «Naprej«. Jože: In kako se ti zdi, da pišejo ti listi? Miha: Edea piše o žapaikih ia kaplanih, drugi hm li miaistra Paclja, vsi skup, pa se mi zdi, da preganjaj« aekega klerikalaega zmaja, ki je bojda strašao ncvareu aaši državi. Mi Slovenci baje moramo biti srečni, da so aas Srbi oslobodili ia iz hvakžaosti smo mi dolžni, da pošiljamo v Beograd polne žaklje, nazaj še pa prazaib ae dobimo, ker je žekznica predraga. .Jože: Kaj pa pišejo ti listi o sloveaski avtonomiji? Miha: Te beseda pa ne razumem. Nisem je splot aašel v tch listih. Jože: Ti rad verjamem, da jim ta beseda srardi. Avtonomija, to je za aas prave Sloveace edina rešitev. Ali veš, kaj je avtomobil? Miha: Ti si cel kolofoktar. Zdaj hočeš avtonomijo in avtomobil v jeden žakelj stlačiti. Bodi uo smešen. Jože: Nič smešen. Besedi sta si podobni; avtomobil je tak voz, ki se sam pelja, avtoaomija pa taka uprava, ki si jo mi sami damo. Le dobro premisli: kaj je boljše, če si sam kruha vrežeš, ali če ti ga reže kdo dragi? Če si sam odločiš, kako lx>š davke plačeval, kako se naj tvoji otroci poučajejo, kako boš prodajal svojc pridelke — ali čc ti vse to drugi komaadirajo? Miha: Ko sem bil mal frkolia, so ma drugi rezaii kruh; odkar pa sam gospodarim, si ga režem sam, samo bojim se, da mi ga bo zmanjkalo, ko so take strahovite štibre in tako neznosaa draginja. Jože: Vidiš, to ti je šmeat! Zakaj se nama pa godi tako. Ravno zato, ker nimamo rai Sloveaci takc upraye, kakor jo mi sami hočemo imeti. Mi aimamo avtoaoraije, zato se pa lie moremo voziti v avtomobilih, še naših pokmanih kolesljev na «fedrah« so nam bili aevoščljivi .... Miha: Pa pišejo tisti listi, kako moramo biti sredni, da smo svobojeni. Pravijo, da smo Slovenci, jHrvati in Srbi samo en narod, in da je najboljše, če iinamo samo srbski jezik. Moj Ivanček jih je zadnjič y šoli skoraj dobil dvadeset i pet —. Jože: Vse tako govorjeaje je preneumno. Slovenci imamo svoj jezik in svojo književnost imamo syojo vero ia svoje običaje. Tisto kkčeplazenje pred Beogradom so pri nas uvedli liberalci in samostojneži, sarno da so se prerili do mastaih korit. Ljadstyo ostane slovensko, četadi bi jih vsakema prilepili na zadnji del dvadeset i pet. Ali misliš, da sc ažiga ljubezen do države s palico? Miha: Govorim s komarkoli hočem, vsak človek mi drugače govori, kakor berem v svojih listih. Vsak je nezadovoljen s sedanjimi razmerami in vsak si želi, da bi bilo boljše. Tudi «Domoviaa« in «Jatro« pišeta, da ne smemo oddati svojih glasov srbskim radikakem, seveda še manj Kmetski zvezi, ampak edinok naprednjakom ali samostojnežem. Jože: Bi pač radi tisti gospodje samostojneži in liberalci še nadalje ostali pri polnih jaslih. Iz srca rad volim samostojnega ali naprednega poslanca, če mi dokaž€š, da je kateri le eno dobro delo storil za slovenskoljudstvo. Miha: Žerjavova «Domovina« požre v vsaki Stevilki po pet ali šest fajmoštrov . . . Jože: . . . . ki so menda krivi, da je ubogi dclavee in uradaik sah kakor treska. Miha: Pucelj je profitiral pri volovski kupčiji lepe milijoac - ... Jože: . . . . ki so šli v nažo zgubo v žepe njcgovih prijateljev  Miha: Dobili smo lep denar za raztrgane rudeče kroae  Jože: . . . . ki nam pa nič ne pomaga, ker ga mi kmetje prav malo dobimo, pa tudi če ga imamo, ne moremo z ajim nič kapiti. Uibogi delavec, viničar, uradnik strada, bogati vladinovci pa se valjajo v razkošju in si kupujejo avtomobik, hiše itd  Miha: Ali misliš, da se bodo Sloveacem odprla nebesa, če bi vsi oddali svoje glasove Kmetski zvezi? Jože: Na tem sveta ne bomo našli nebes, pa tudi ne popolae pravice. če si pa hočemo vsaj toliko prayice priboriti, kakor je moramo zahtevati kot ljudje, ki znajo s svojo glavo misliti, aam n€ kaže delati drugače, kakor, da pokažemo figo vsem skparjem in zapeljitcem, volimo pa KZ. Miha: Mislil si bom, da so skriti v samostojni, napredni, in vem še v kateri dragi skrinjici odiralci in zatiraki slovenskiga ljadstra. Jože: Dobro. V vse listi škrinjice potisni figo, B v škrinjico Kmetske zveze oddaj krogljico. Potem \e ae bo nikdar grizla vest, da si volil aapačno. ... . f*r*f