PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 59 (13.889) Trst, četrtek, 28. marca 1991 Craxi še vztraja pri zahtevi po krizi, KD jo z različnimi argumenti odklanja Odločilen dan za politično krizo Tajniki večine spet pri Andreottiju Namesto neučinkovitih sprememb v vladi Occhetto predlaga splošno preosnovo demokracije Andreotti predložil programski načrt preverjanja, ki je razočaral vladno koalicijo RIM — Politična tematika je bila tudi včeraj osredotočena na vprašanje krize, čeprav izjave predstavnikov strank vladne večine niso vsebovale nobene bistvene novosti. Za PSI ostane kriza »edina možna rešitev«, za demokristjane »ni nujna, vendar naj bo, če je že tako naneslo«. Demoproletar-ci, republikanci in liberalci pa včeraj niso bili kdo ve kako zgovorni, in so raje kot o krizi, govorili o Andreottije-vih programskih točkah za preverjanje. S seznamom točk se okvirno ne strinjajo. Liberalec Altissimo meni, da je Andreottijev načrt premalo pozoren do vprašanja javne finance, socialdemokrat Cariglia opozarja, da sploh ne vsebujejo ključnih vprašanj, kot je institucionalna reforma, republikanec La Malfa pa se itak z Andreottijem načelno ne strinja. Sedaj je menda vse odvisno od predsednika vlade, ki bo danes sklical tajnike vseh petih strank vladne večine, da bi skupaj odločili, kaj naj ukrenejo. Danes naj bi torej bil odločilni dan. Politični delovnik se je začel z zasedanjem demokrščanskega političnega NADALJEVANJE NA 2. STRANI Craxi in Amato na zasedanju vodstva PSI (Telefoto AP) Davek na lastništvo avtomobila bomo plačali do 6. aprila RIM — Minister za finance Rino Formica je včeraj podpisal odlok o podaljšanju roka za poravnavo davka za lastništvo avtomobila. Vozniki bodo pristojbino lahko poravnali do 6. aprila, to je teden več kot je bilo prvotno določeno. Ukrep je minister podpisal potem, ko so nekatere deželne uprave opozorile na težave številnih lastnikov novejših avtomobilov, ki še niso dobili avtomobilske davčne knjižice. Vozniki, ki te knjižice nimajo, morajo pristojbino nujno plačati v uradih ACI. Poleg tega pa zadnji koristni dan za poravnavo davka pade na soboto in na predvečer velikonočnih praznikov, ko se veliko ljudi odloči za potovanje. V pričakovanju spopada med Jelcinom in Gorbačovom ob kongresu ruskih poslancev Napetost pred današnjo manifestacijo Prepoved ni prekinila stavke rudarjev Sporočilo direkcije ZTT Na srečanju s sindikalnimi predstavniki na deželnem uradu za delo je ZTT izrazilo svojo pripravljenost, da zamrzne kolektivne odpuste in išče nadaljnje možnosti za odobritev dopolnilne blagajne. Po večdnevnih intenzivnih pogajanjih in konstruktivnem sodelovanju se je vodstvo podjetja znašlo pred nenadnim nerazumljivim zadržanjem tovarniškega sveta. Direkcija ZTT je vsekakor še pripravljena na razgovorom rešitev vseh spornih točk, ki so ostale predmet sindikalnih pogajanj. Ne more pa sprejeti stališča sindikata, da bi dopolnilno blagajno soupravljal tovarniški svet podjet-ja. Prav njegovo togo vztrajanje na tej zahtevi, ki je in ostane nesprejemljiva, povzroča podjetju, uslužbencem samim in vsem naročnikom Primorskega dnevnika neprecenljivo škodo in obenem celo ogroža delovna mesta že itak Prizadetih uslužbencev založniške hiše. Še enkrat se opravičujemo bralcem za nevšečnosti, ki iim jih situacija v podjetju povzroča, hkrati pa pričakujemo razumevanje in sodelovanje vseh, ki jim je usoda naše založniške hiše pri srcu. Direkcija ZTT MOSKVA — V napetem ozračju, ki so ga ustvarile vladne prepovedi stavke in shodov, se danes v Kremlju začenja kongres poslancev ruske federacije, ki naj bi trajal predvidoma deset dni. Demokratična Rusija, ki je organizator manifestacije v podporo Borisu Jelcinu, ni preklicala manifestacije, občinski možje pa so izjavili, da bodo sami stopili na čelo povorke. »Neubogljivi« so tudi rudarji, ki nadaljujejo s svojo stavko kljub prepovedi vrhovnega sovjeta. Vse to bi lahko privedlo najprej do spopada s policijo že ob današnjem kongresu, istočasno ni izključeno, da bodo oblasti oklicale izredno stanje. Predsednik Mihail Gorbačov je ta trenutek tarča tako desnice kot levice, pravi sovjetska tiskovna agencija Tass, morebitna neposredna izvolitev Borisa Jelcina za predsednika Ruske federacije pa bi lahko bila povod za državljansko vojno. Ob že itak dovolj razburljivih dogodkih se plete vrsta domnev. Pristaši Borisa Jelcina trdijo, da bo še močnejši po kongresu ruskih poslancev (1000 predstavnikov 150 milijonov prebivalcev v Ruski federaciji), na katerega vsekakor vplivajo rezultati referenduma Ruske federacije. Volivci so namreč odločno podprli Jelcinov predlog, da mora biti predsednik Ruske federacije izvoljen neposredno. Kongres je zahtevala parlamentarna skupina Komunisti Rusije, da bi se parlament izrekel o zaupnici Jelcinu. Zahteva je bila posledica Jelcinovega nastopa na televiziji, ko je označil Gorbačova za »diktatorja«. Rdeči trg in sosednji trg, kjer je predvideno zaključno zborovanje, je policija že včeraj previdno zastražila in prepovedala prehod voznikom in pešcem. Vstop v neposredno bližino Kremlja so dovolili samo poslancem in uslužbencem. Policija pa bi danes lahko zastražila tudi postaji podzemske železnice, ob katerih naj bi se množica začela zbirati ob 17. uri. Shod je predviden poldrugo uro kasneje. Z vrsto izjav so oblasti »pojasnile«, da je 23 oklepnih transporterjev s 120 vojaki prispelo v Moskvo na običajne »vaje«, obenem so poudarile, da ne nameravajo uporabiti transporterjev ali orožja proti udeležencem shoda, čeprav bo policija opremljena s ščiti, čeladami in pendreki. Rudarji se vsekakor ne nameravajo ukloniti Kremlju. Skoraj četrtina premogovnikov stavka že tri tedne, nihče ne spoštuje prepovedi stavke. V podporo rudarjev so napovedali svojo stavko tudi delavci metalurške in naftne industrije. Iz Latvije so stavkajočim rudarjevm v Kuzbasu poslali nekaj vagonov živil in zdravil. V nedeljo spet v veljavi poletni čas RIM — V nedeljo stopi v veljavo poletni čas, ki bo trajal vse do konca septembra. Kazalce bomo torej premaknili za eno uro naprej in s tem pridobili eno uro svetlobe. Poletni čas so sprejele vse članice Evropske skupnosti iz varčevalnih ukrepov pred več kot dvajsetimi leti. Kljub temu da državna ustanova za električno energijo ENEL navaja, da bomo tudi letos prihranili kakih 100 milijard lir, pa je lahko vsakomur jasno, da poletni čas služi predvsem turizmu in le v manjši meri energetskemu varčevanju, navsezadnje prihranimo s poletnim časom le 600 milijonov kWh, medtem ko znaša letna poraba kar 205 milijard kVVh. Stavka tiskarjev: Primorski dnevnik 3 dni ne bo izšel Tovarniški svet uslužbencev Založništva tržaškega tiska je včeraj napovedal 3-dnevno stavko, da bi podkrepil lastna stališča v odnosu do vodstva podjetja. Zaradi tega Primorski dnevnik v petek, soboto in nedeljo ne bo izšel. Časopis bo spet izšel v torek, 2. aprila. Stališča vodstva podjetja, tovarniškega sveta in novinarjev objavljamo na drugem mestu. V pkviru vsedržavnih stavk za obnovitev delovne pogodbe pa bodo v soboto stavkali tiskarski uslužbenci vseh časopisov, ki izhajajo v Venetu in v Furlaniji-Julijski krajini. Tudi teh zato v nedeljo ne bo v kioskih. Časopisi bodo spet izšli v torek, ker je velikonočna nedelja za novinarje in tiskarje dela prost dan. Sporočilo Tovarniškega sveta ZTT Po dolgotrajnih in težavnih pogajanjih smo upali, da se približujemo takemu predlogu, ki bi, čeprav bi nalagal velike žrtve vsem uslužbencem, dovolil Založništvu, da se izkopa iz hude krize. Na žalost je Direkcija pokazala, da ji ni dosti, da bi dosegla sporazum, ker je predstavila nov načrt, ki je postavljal vse spet na glavo in bil za uslužbence nesprejemljiv in celo žaljiv. Tovarniški svet ZTT in pokrajinski sindikat FILIS-CGIL sta vprašala nasprotno stran za premor v pogajanjih, ki bi nam omogočil, da zberemo delegate raznih oddelkov in jih seznanimo z zadnjimi predlogi. Istočasno -bi ta premor izkoristili za poglobljena srečanja z nekaterimi krajevnimi političnimi in ekonomskimi silami. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sporočilo sindikalnega odbora novinarjev Pogajanja med upravo in tovarniškim svetom ZTT so se še dodatno zaostrila. Posledica nove zaostritve je tridnevna stavka tiskarjev in pomožnega osebja, tako da bo Primorski dnevnik znova izšel šele v torek, 2. aprila. Novinarski kolektiv izraža veliko zaskrbljenost nad takšnim potekom pogajanj, ki so zašla v slepo ulico. Zato znova poziva vse pristojne dejavnike slovenske manjšine v Italiji, da v teh ključnih trenutkih s konkretnimi pobudami izpolnijo izkazano zavzetost za bodočnost Primorskega dnevnika. Bralcem in naročnikom, ki so v tem času močno oškodovani, pa potrjujemo, da se bomo še nadalje z vsemi silami borili za obstoj in razvoj našega dnevnika. Sindikalni odbor novinarjev PD Zaskrbljenost Evropske skupnosti nad položajem v Jugoslaviji LUKSEMBURG — Nenavadno pozno, šele okoli polnoči je Jacgues Poos, zunanji minister Luksemburga in predsedujoči ministrskega sveta ES, sklical tiskovno konferenco. Povsem upravičeno, saj so imeli ministri dela čez glavo, pogovarjali so se o vprašanjih obrambe in varnosti v okviru vse pogostejših zahtev državnikov, pa tudi evropskih ustanov, da je treba narediti korak naprej v smeri politične združitve dvanajsterice. Vse to je služilo tudi pripravam na izredni sestanek šefov držav ali vlad, ki bo 8. aprila v Luksemburgu. Tudi razprava o Jugoslaviji je bila zato v poznih večernih urah. To, kar je povedal novinarjem, je menda zadnje, kar lahko stori ES, da bi vplivala na miren razplet jugoslovanske krize. Sprejeli so še eno resolucijo, ki so jo podpisali vsi ministri, in sklenili, da v Jugoslavijo pošljejo "trojko". Ta najnovejša deklaracija se sklicuje na dosedanje, ki jih je ministrski svet že objavil in poslal jugoslovanskim in republiškim oblastem, tudi v njej ponavljajo zaskrbljenost ES zaradi položaja v Jugoslaviji ter spodbujajo k demokratičnemu dialogu med vsemi političnimi silami in sicer brez vsakršne uporabe sile. Spet seveda zahtevajo, naj bodo temelj pogajanj človekove pravice in pariški dogovor o ' novi Evropi". ES upa, da bodo politične in gospodarske reforme prinesle zadovoljstvo vsem članom jugoslovanske družbe in da bo prav to rezultat razgovorov med vsemi političnimi silami v Jugoslaviji. Na temelju teh demokratičnih sprememb je mogoče še naprej razvijati odnose med ES in zveznimi ustanovami. Dvanajsterica poudarja, da "ima združena in demokratična Jugoslavija velike možnosti za vključitev v proces integracije nove Evrope". Ta najnovejša deklaracija torej potrjuje dosedanje ocene, nekoliko bolj kot prej pa vztraja pri demokratičnih odnosih. Kaj to pomeni v najtanjših diplomatskih odtenkih, bo pokazal čas. Nedvomna novost in vsekakor najmočnejši diplomatski pritisk na Jugoslavijo, da reši krizo na temeljih, ki jih priporoča resolucij^, je "trojica", ki bo obiskala Beograd. Gre za zunanje ministre Italije (De Michelisa), Luksemburga (Poosa) in Nizozemske (Van Den Broourka), ki bodo v Jugoslavijo pripotovali v prihodnjih tednih, da bi še enkrat pojasnili stališča ES o jugoslovanski krizi. Poos je na tiskovni konferenci povedal, da se bodo v Beogradu pogovarjali z zveznimi oblastmi, da bo priložnost tudi za stike z republiškimi. O vsem se bodo seveda dogovorili po utečenih diplomatskih kanalih. "Trojka" (prav ta ruska beseda se je udomačila med zahodnimi novinarji in diplomati in jo prav tako redno kot "perestrojko" uporabljajo v uradnem govoru) je institucija diplomatske službe v nevarnih okoliščinah, ko ne prinese več rezultatov nobeno drugo uveljavljeno diplomatsko "orožje". Le primer: evropska "trojka" je takoj po koncu zalivske vojne odšla v Damask, Tel Aviv in Tripoli, po nemirih v baltiških deželah pa je obiskala Gorbačova. Ti primeri jasno pričajo, da je ES posegla po zadnjem diplomatskem sredstvu, da bi vplivala na razplet jugoslovanske krize. Ker se izredno srečanje dvanajsterice naglo približuje, ne bi nikogar presenetilo, če bi voditelji vlad in držav na tem sestanku kljub lastnim težavam zaradi politične združitve povedali svoje tudi o Jugoslaviji, ki s svojo agonijo grozi miru in stabilnosti stare celine. (dd) Medtem ko je miting srbske opozicije v središču Beograda potekal povsem mirno Danes v Splitu prvi od vrste sestankov ki bodo odločali o usodi Jugoslavije LJUBLJANA — Danes se sestane šest republiških predsednikov v Splitu, kjer naj bi se pričel resničen razgovor o reševanju jugoslovanske krize. Ozračje je napeto, polno pričakovanj, ugibanj in pripravljalnih potez. Včeraj popoldne je zasedalo slovensko predsedstvo, veliko se govori o sestanku Tudjman-Miloševič, sestalo se je zvezno predsedstvo, evropska dvanajsterica je sprejela novo stališče do jugoslovanske krize in naposled se je včeraj točno ob 15. uri v Beogradu pričel dobro obiskan miting srbske opozicije. Ni bilo nobenih izgredov, ne solzilca, ne pendrekov, niti vodnih topov, ker tudi ni bilo milice, ki naj bi »skrbela za red in mir«. Največ ugibanj je o razgovoru med Tudjmanom in Miloševičem. V resnici se ve zelo malo, oba protagonista pa molčita. Vendar je včerajšnja Borba polna indiskrečij, ki nakazujejo, da naj bi šlo za svojevrsten sporazum ali kupčijo: Tudjman je priznal Miloševiču oblast v Srbiji, kar pomeni tudi v obeh pokrajinah, Miloševič pa suverenost Hrvaške nad njenim celotnim teritorijem, torej tudi nad Kninsko krajino. Oba pa naj bi privolila v zamenjavo predsednika vlade Markoviča, ki vztraja pri trdni valuti. Govori se, da naj bi postal novi predsednik vlade predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Slovenec Dagmar Šuštar. V Splitu se pripravljajo za sprejem na stotine domačih in tujih novinarjev; zanje so rezervirali hotel »Marijan«, uvedli deset novih telefonskih in drugih linij. Skratka, priprave so obsežne, saj gre zares za zanimiv in važen dogodek. Vsi ugibajo, kje in kako bodo potekale tiskovne konference, ali v luksuzni vili »Dalmacija«, eni izmed toliko Titovih rezidenc, ali v šestih apartmajih, ki so jih nalašč za to priložnost rezervirali v hotelu. To pa že ni več samo logistično, tehnično in protokolarno vprašanje, temveč hkrati zajema vsebinski odnos in odgovor na zapletena vprašanja, ki bodo na dnevnem redu predvidoma triurnega razgovora, kateremu bodo sledili skupno kosilo, turistična vožnja z ladjo in nato predvidena skupna tiskovna konferen- Tudjman ni pripravil osnutka skupnega uradnega sporočila, vsebinsko je torej vse odprto in se bo dejansko razpoloženje videlo šele danes. V tem okviru je izredno pomemben včerajšnji miting združene srbske opo- zicije, na katerem je pred veliko množico Vuk Draškovič med drugim dejal, da ne želijo živeti v Srbiji, ki jo lahko nekdo v soboto izključi iz Jugoslavije, nato pa v torek ponovno vključi vanjo. Parole so ostre, uperjene proti srbski vladi, še zlasti pa proti Miloševiču. Včeraj se je sestalo zvezno predsedstvo, ki je obravnavalo varnostno-poli-tični položaj, in to v okviru iskanja izhoda iz krize na temelju sporazuma o bodočnosti Jugoslavije. Sklenili so samo, da bodo o varnostnem položaju in funkcioniranju države do dogovora o ureditvi krize obvestili jugoslovansko skupščino. V sporočilu in po drugih vesteh ni več nobenih groženj z uporabo sile. Na sestanku je poleg predsednika vlade in zunanjega ministra sodeloval tudi namestnik obrambnega ministra. Sklenili so pomilostiti več zapornikov. B. S. Z včerajšnje manifestacije srbske opozicije, ki je potekla brez posega policije Slovenska skupščina razpravlja o spornem državnem proračunu LJUBLJANA — Včeraj se je v slovenski skupščini pričelo dvodnevno zasedanje o dveh ključnih zakonih. Najprej je predsednik Lojze Peterle poročal o proračunu slovenske vlade, katerega so po prvi razpravi v skupščini in na pritisk slovenske Gospodarske zbornice oklestili za 5,8 odstotka; sedaj znaša 69,637 milijona dinarjev. Okrog 64 milijard bodo dobili z dohodki države, deficit v višini šestih milijard pa nameravajo kriti s posojili. Predsednik Peterle je bil zelo jasen in odločen. Proračun je skrajni kompromis, ni ga več mogoče zniževati, ker bi preveč posegli v splošno porabo, kulturo, šolstvo, zdravstvo itd., ni pa ga niti mogoče povečevati, ker bi to pomerilo za že sicer preveč obremenjeno gospodarstvo prehudo breme. Predsednik Peterle je zlasti poudaril, da so temeljito pretresli izdatke za slovensko obrambo in jih znižali na najmanjšo možno mero. Predvidena sredstva so še oklestili za 12 odstotkov. V proračunu določena sredstva za obrambo so za petdeset odstotkov nižja, kot so bila v lanskem proračunu. Tudi izdatke za slovensko policijo so zmanjšali, za zunanje ministrstvo pa je za 55 milijonov dinarjev manj. O zakonu o ljudski obrambi Slovenije je poročal obrambni minister Janez Janša in ga zagovarjal s trenutnimi prilikami, ki zahtevajo od Slovenije krepitev obrambnih dejavnosti. Janša je omenil, da je prišlo v zadnjem razdobju do novih pritiskov na Slovenijo, kar dokazujejo stališča zveznega armadnega vrha in predlogi o vojaških obveznikih in teritorialni obrambi, ki jih vsebuje pismo predsednika Anteja Markoviča. Položaj je ves čas na skrajnem robu izrednega stanja in poskusov, da se nastali položaj rešuje s silo. Seveda se je o obeh zakonih razvnela v slovenski skupščini zelo vroča razprava, ki se bo nadaljevala tudi danes. Vendar je zelo yerjetno, da bo vlada uspela odobriti oba zakona, ker razpolaga v parlamentu z zadostno večino in ker tudi opozicija ne vztraja pri obstrukciji ali ogorčenem protestu. V ta okvir spadajo tudi nepričakovane vesti o sestanku Demosa za zaprtimi vrati in predlogih, da naj bi se Slovenija takoj odcepila. Kasneje se je izkazalo, da so tudi v Demosu različna mnenja, da ne bo nobenih nepričakovanih potez, razen normalne in tudi razumljive zaskrbljenosti zaradi nastalega položaja in pritiska na vlado, da bi čim prej pripravili vse akte, ki izhajajo iz plebiscitnih odločitev o razdru-ževanju Slovenije. (B. S.) Za svobodo tiska SARAJEVO —• Novinarji sarajevskega dnevnika Oslobodenje in tamkajšnje televizije, ki so se jim pridružili študentje in profesorji, dramski umetniki in meščani, so na včerajšnjem shodu pred skupščino Bosne in Hercegovine zahtevali svobodo tiska, odstop ministra za informacijo in njegovega namestnika ter odobritev statutov obeh ustanov. • Odločilni dan NAD AL J A VEN JE S 1. STRANI vodstva, ki se je po nekajurni prekinitvi nadaljeval še v večernih urah. Kljub zapletenosti položaja predsednik vlade redno izpolnjuje obveznosti, zato se je včeraj odzval vabilu kanclerja Kohla, ki ga je povabil v avstrijski Salzburg, kjer sta govorila o posledicah zalivske krize in evropski politiki. Vodstvo KD je skušalo poiskati pogoje, ki bi omogočili naraven iztek mandatne dobe. Dobri volji KD pa bi se morale odzvati vse stranke, predvsem pa vladne, česar gotovo ne namerava narediti PSI. Včeraj je izdala Sporočilo, v katerem med drugim piše: »V politični položaj so drugi, ne mi vnesli zmedo, dvoumnost in kaos«. Izjava tokrat ni bila všeč De Miti, ki trdi, »da imajo socialisti nešteto mnenj, izkazati pa bi se morali tudi z dejanji in pojasniti, kaj pravzaprav imajo za bregom«. Drugi demokrščan-ski lider, Guido Bodrato, krizo odklanja, kajti »ni jasno, ali jo je PSI zahtevala, zato da bi vsilila razpravo o predsedniški republiki ali pa bi rada ta argument razvlekla vse do volitev«. Med precej omiljenimi ocenami in občasnimi znaki polemike se stranke mrzlično posvetujejo med seboj in se pripravljajo na današnje srečanje s predsednikom vlade. V okviru posvetovanj se je republikanski tajnik La Malfa sestal s Craxijem. Pogovarjala sta se o splošnem političnem položaju in La Malfa je ponovil zaskrbljenost, da bi se razčiščevalna kriza sprevrgla v vladno in se končala z volitvami. Kot smo že omenili, je Andreotti včeraj predložil programski načrt za politično preverjanje, ki so ga že ocenili vsi, razem demokristjanov, katerih »stališče je vsem znano«. V trinajstih poglavjih so omenjena dejansko vsa odprta vprašanja, vendar se je Andreotti spretno izognil vprašanju institucionalne politike. Omenjen je le referendum o preferenčnih glasovih, do katerega so liberalci skrajno kritični. Čas, ki še ostaja do izteka naravnega mandata bi po njihovem mnenju lahko bolje izkoristili. Nevarnost vladne krize je včeraj zdramila tudi opozicijo, razen seveda DSL, ki budno sledi dogajanju. Tajnik Occhetto je na nekem zborovanju v Bologni ponovil, da mora o krizi razpravljati parlament, šele potem bi bil razpust zbornic kolikor toliko upravičen. Poleg tega pa DSL ne namerava zagovarjati novih političnih volitev, ki temeljijo na starih pravilih. Occhetto zato predlaga, da bi v času, ki še ostaja do konca zakonodajne dobe, poiskali ustrezne »forume in sredstva za demokratično preosnovo države in ne vlade, ki bi bila povsem nekoristna«. Vlada naj bi priredila nekakšno kon-stituanto, ki bi vsebovala vsa odprta vprašanja. BTPP0t/l3 Položaj v Iraku še vedno do skrajnosti dramatičen DAMASK — Iz Iraka prihajajo v zadnjih urah do skrajnosti protislovne vesti. Medtem ko Sadamov režim trdi, da so zatrli šiitski upor na jugu države in da bo podobna usoda doletela kurdske upornike, pa drugi viri navajajo, da kljub silovitemu helikopterskemu in topniškemu bombardiranju Kurdi še utrjujejo svoj položaj, medtem kcf je bila republikanska garda na jugu uspešnejša, a upora še vedno ni zatrla. Pričevanja iraških beguncev, ki so se zatekli na območje pod nadzorstvom ameriške vojske severno od Kuvajta in v Iran so srhljiva. Iraški jurišni helikopterji zasipavajo osvobojena ozemlja z napalmom in fosforom, tež-jke havbice pa sistematično bombardirajo mesta in vasi v rokah upornikov. V Mosulu se republikanska garda brani še vedno z živim ščitom kakih 20 tisoč civilistov. Položaj je do skrajnosti dinamičen, ker prihaja do množičnih dezerterstev pripadnikov iraške vojske kurdskega rodu. Pešmerge dobivajo tako tudi bolj sodobno orožje, kar jim je omogočilo, da so včeraj sestrelili pet iraških helikopterjev. Prav helikopterji in letala bi lahko strli kurdski odpor, ker že prihajajo vesti o uporabi iperita. Nič čudnega torej, da Kurdi očitajo Ameriki in vsej protiiraški koaliciji, da ne izvaja določil o premirju, ki Iračanom prepoveduje uporabo helikopterjev in letal. Kurdi so pozvali tudi generalnega tajnika OZN De Cu-ellarja, naj vsaj poskrbi, da humanitarna pomoč ne pade v roke Sadanjove-mu režimu, temveč naj jo razdelijo prebivalstvu. Seveda pa Kurdi zahtevajo, da OZN poseže in da se konča teror proti civilnemu prebivalstvu. Da je Sadamov vojaški stroj še močan in da bo povzročil ogromno kr-voprelitje, pričajo tudi izjave ameriškega generala Schwartzkopfa, ki trdi, da je Bush pogrešil, ko je ukazal prekinitev sovražnosti. Po Schwrtzkopfo-vih trditvah bi morali vojno nadaljevati vsaj še 24 ur, pa bi dokončno strli republikansko gardo, ki sedaj ne bi klala šiitskih in kurdskih upornikov. • Sporočilo Tovarniškega sveta ZTT NADALJEVANJE S 1. STRANI Togo stališče Direkcije zahteva od nas samo žrtve in meče na uslužbence vso odgovornost za dramatično stanje, ki se je ustvarilo v podjetju. Na opazko, kako to, da na tako drastično kles-tenje delovnih mest v vseh oddelkih ni predvideno sorazmerno krčenje vodstva, ki se je v zadnjih letih celo pomnožilo, je Direkcija odgovorila, da je vodstveno osebje nedotakljivo. Za napake, za katere niso krivi, bi morali plačati samo uslužbenci in njihove družine, in to s privoljenjem sindikata. Na kaj takega Tovarniški svet ne bo nikoli pristal. Zavračamo natolcevanja Direkcije, da je za prekinitev pogajanj kriv Tovarniški svet, ko pa je sama predstavila jasno nesprejemljiv načrt, ki bi še bolj dramatično oklestil že itak zreduciran organik ZTT. Po našem je še možno doseči sporazum za prebroditev krize, toda s takim sogovornikom, ki bo pokazal enako dobro voljo in pripravljenost za dosego sporazuma, ki ne bo samo v škodo uslužbencev. V znak protesta zaradi neodgovornega stališča Direkcije proglašamo tri dni stavke, od katerih je eden v sklopu vsedržavne stavke tiskarjev za obnovo delovne pogodbe. Dragi bralci in naročniki, mi se vam ne opravičujemo, ker Primorski dnevnik ne bo izšel, ker je škoda zaradi stavke obojestranska (vi boste prikrajšani za dnevne novice, mi pa za več kot polovico plače), a naš boj ni izključno za ohranitev delovnih mest, temveč da boste lahko tudi v bodoče imeli tak dnevnik, ki bo odgovarjal vašim željam. PETLETNE OBVEZNICE • Obveznice BTP s koriščenjem 1. marca 1991, zapadejo 1. marca 1996. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. marca. • Obveznice se koristijo s 1. marcem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 3. aprila, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 28. marca Minimalna cena na dražbi % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 95,40 14,28 12,47 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju. Tovarniški svet ZTT KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST graficcntci TRGOVINA JESTVIN Guštin Marjan HOTEL-RESTAVRACIJA PIZZERIA, TOBAKARNA Milič RESTAVRACIJA »Pod Tabrom« Tel. 327121 COL - REPENTABOR 43 E X1, w w w w w w w w w w w -w w w w w w w w O^' V-Jšv GOSTILNA nstioi Škabar Najemnica Milena Žagar Repen 70 Tel. 327117 BRlSClKI Tel. 327330 COL (Repentabor) št. 8 iff II 11 •S ■„.c Miloš - Rqimund GORICA - Ul. A. Gregorčič 15/1 - Tel. 21025 Ul. S. Michele 266 - Tel. 21514 Fax'(0481) 21987 GOSTILNA »PRI ULM« Rupnik Marija OSLAVJE 5 - Tel. 535447 A. MLAKAR s.n Import - Export SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425 Telex 460484 k GOSTILNA »DVOR« briška vina - domač pršut - pristna domača kuhinja DVOR — STEVERJAN — Tel. 884035 'TVRDKA Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST GORICA - ŠTANDREŽ Ul. del Carso 67 — Tel. 21065 ¥ 1 PEKARNA - SLAŠČIČARNA Claudia Cozzutti GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. (0481) 521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. (0481) 33010 Gostilna pri Mirotu Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša 'it Vsem oglaševalcem vesele velikonočne praznike SOVODNJE Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 TRGOVINA JESTVIN v Dušan Pelicon SOVODNJE — Prvomajska 52 Tel. 882060 Publiest S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT TRST - Ul. dei Montecchi 6 - Telefon (040) 7796688 « « a & « H « iti » « « ^ ^ Podoben namen praznovanja staropoganske Vesne in krščanske velike noči Prebujenje mrtve narave ob pomladi RADO RADEŠČEK Med pomembne dobe v koledarskem letu spada tudi staropoganski pomladanski praznik, praznovanje prihoda Vesne. Krščanska cerkev namesto tega starega ljudskega praznika praznuje veliko noč, ki jo mnogi Slovenci nazivajo tudi »uzem« ali »vu-zem«. Metličan Janez Navratil piše, da »vuzem« pravzaprav pomeni spomlad ali vigred, kakor jo imenujejo štajerski Slovenci. Beseda »vuzem« je namreč nastala iz starega predloga Vi-, ki pomeni Iz-in besede zima. Pravilno bi se moralo torej glasiti »vizim«, to je iz zime ali izzimek, ker smo tedaj iz zime. Če je bil nekdaj staropoganski praznik proslavljanje pomladi, ko se po dolgi zimi mrtva narava spet prebudi v življenje, krščanska cerkev ta praznik praznuje kot spomin na Kristusovo vstajenje od mrtvih. Namen praznovanja velike noči in staropoganske Vesne je pravzaprav enak: prebujenje mrtve narave ob prihajajoči pomladi. Koroški Slovenci v okolici Pliberka in Velikovca so nekdaj na večer pred veliko nočjo mahali z gorečimi plamenicami sem in tja za hišami. Pred dobrimi 50 leti, ko je bil ta običaj še ohranjen, se niso več spominjali njegovega pomena. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da naj bi goreče plamenice pomagale slabotnemu soncu, ki naj bi na svoji nebesni poti svetilo močneje in topleje. V Porkčah na Koroškem so že ob postu posekali smreko ali borovec, ki so ga oklestili in naličili. Na veliko soboto so ta mlaj odnesli na polje in debelejši konec vtaknili v ogenj. Takšne baklje so nekdaj delali pri vsaki hiši.' Čim imenitnejša je bila hiša, temveč so jih naredili. Kasneje so te baklje nosili neoženjeni moški po njivah in se končno vrnili k ognju, navadno na gričku nad poljem. Stari ljudje so pri tem »že brali« (molili) in peli. Potem so na gričku zažgali že prej pripravljeni veliki^ kres' »kopirnico« (kopico, grmado). Štajerci so nekdaj takšne kresove zažigali na veliko noč zjutraj. To so bile tako imenovane »Vuzenice« in prenekateri so trdno verjeli, da do koder sega dim teh kresov, do tja ni kuge in tudi ajda ne pozebe. Obnavljanje hišnega ognja V začetku tega stoletja so Metličani še pošiljali zgodaj zjutraj na veliko soboto sinove in hčere in tudi hlapce ter dekle k cerkvi z lončički po posvečeni ogenj, ki so ga potem gospodinje metale doma v peč. Kasneje je vsako veliko soboto cerkovnik prinašal iz vasi Lokvice z veliko bukovo gobo ogenj, prižgan na posvečenem ognju ob cerkvi. Nato je vrgel v vsaki hiši drobec tleče gobe v peč. Ta običaj se je imer noval »domačega ognja obnavljanje«. Navada obnavljanja domačega ognja ob velikonočnih praznikih v nekaterih slovenskih vaseh še do danes ni izumrla. Tako župnik ali cerkovnik še vedno nosita posvečeni ogenj ob velikonočnih praznikih s tlečo gobo po Meri Kosič TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI GORICA Raštel 27 Tel. (0481) 33790 ■BS Tradicionalne velikonočne butare in pirhi hribovskih vaseh v okolici Turjaka na Dolenjskem. Še vedno je ohranjena navada obnavljanja hišnega ognja tudi v Gradišču pri Lupovici. Ministrantje na ta dan nosijo iz cerkve Matere božje na Brdu tlečo bukovo gobo od hiše do hiše. V vaseh v okolici Trebnjega na Dolenjskem mežnar ali mežnarica prinašata po vaseh tlečo‘bukovo gobo. V vsaki hiši potem gospodinja vrže košček te gobe v peč. Gospodinje dajejo mežnarju ali mežnarici po dva ali tri jajca, ponekod pa tudi denar. Gre torej za nekakšno obliko cerkvenega koledovanja. V Lazcu nad Cerknim in v okoliških vaseh je na veliko soboto zjutraj še vedno ohranjeno obnavljanje hišnega ognja. Navada je, da gredo po blagoslovljen ogenj s kresilno gobo otroci, potem pa koščke tleče gobe raznašajo o hišah in dobivajo od gospodinj različne darove: največkrat živež, redkeje denar. V Stopniku nad Vranskim je še ohranjena navada, da na veliko soboto zjutraj otroci prinesejo s kresilno gobo blagoslovljeni ogenj iz farne cerkve v vsako hišo. V Hru-ševju pri Polhovem Gradcu gre na veliko soboto kakšen fant iz vasi v farno cerkev na Dobrovo. Tam pri žegna-nem ognju prižge bukovo lesno gobo in da potem pri vsaki hiši gospodinji po košček za v peč. Gospodinje mu zato dajejo jajca, ali kaj drugega, včasih tudi denar. V Motniku na Gorenjskem so nekdaj verovali, da se mora na veliko soboto s posvečenim ognjem peči kolač in kuhati velikonočne jedi. Če pa ogenj na večer ali ponoči na veliko nedeljo ugasne, bo gospodinjo dolete- la nesreča. Na Štajerskem so nekdaj verovali: Ako na veliko soboto samo en ogenj (žerjavico) onega ognja, ki ga blagoslovijo pri cerkvi, prineseš domov ter vržeš v peč, se hiši ni treba bati ognja (požara). Čudežna voda Na veliko soboto zjutraj so duhovniki prvič posvečevali novo krstno vodo. Ni še dolgo tega, kar so nekateri ljudje v okolici Polhovega Gradca verjeli, da je žegnana voda dobra za umirajoče. Včasih so tudi pravili, da se žegnana voda nikoli ne pokvari. Ponekod so menili, da je ta voda potrebna pred smrtjo. Takrat so škropili okoli bolnika, da hudobec ne bi imel moči nad njegovo dušo. Uporabljali so jo tudi za škropljenje živine, ki so jo na novo pripeljali v hišo. Na Gorenjskem so včasih pravili: Ko na veliko soboto pri maši »zvonove odvežejo«, tedaj mora človek hiteti do tekoče vode in se umiti, še preden odzvoni. Potlej se ga vse leto ne bo prijela kuga. S to vražo se strinja tudi štajerska vera: kadar slišiš na veliko soboto prvikrat zvoniti, si umij obraz, ker potlej ne dobiš mrzlice. Podobna je tudi vraža, ohranjena v Lešah na Koroškem, ki pa ne omenja vode: kadar človek sliši na veliko soboto prvikrat zvoniti, se mora valjati potleh, kajti le potem ga vse leto ne bo bolel trebuh. Na Krasu pa so se predvsem starejši ljudje na veliko noč umivali z vodo tistih jajc, ki bodo blagoslovljena in sicer na tešče. Verjeli so, da bo potem koža zdrava, lepa in gladka. (Foto Davorin Križmančič) Velikonočni žegenj Marsikje na Slovenskem in še pred nedavnim tudi v Metliki so dekleta nosila na veliko soboto popoldne ali v nedeljo zjutraj k blagoslovu jerbas različnih rastlin. Tista, ki je prišla z »žegnjem« prva domov, se je prva omožila. Tudi v okolici Logatca na Notranjskem so nekatere ženske verjele, da je tista, ki je na veliko soboto prva prišla od »žegnja« iz cerkve, prva na vrsti, da se poroči. Za spoznanje drugačna je štajerska vraža, ki dostavlja, da mora dekle, ki prva pride domov z »žegnjem«, hitro po vodo in se potem kmalu omoži. Velikonočni »žegenj« blagoslovljena jedila, je po ljudskem mišljenju imel nekdaj na Slovenskem velik pomen. Štajerci so nekoč jedli na »vuzem« osoljena jajca in hren že na tešče. Živini je dal gospodar črnega kruha in hrena. V Stopniku nad Vranskim še vedno dajejo na veliko nedeljo zjutraj vsej živini košček črnega kruha, ki ga blagoslovijo v cerkvi na veliko soboto. V Kobaridu so morali na velikonoč in še naslednji dan na tešče poskusiti »žegenj«. Dajali so ga tudi živini, misleč, da se bo potem bolje redila. Dajali so ga vsem domačim živalim razen mački, ker je ta - hudičeva žival - po mnenju preprostih ljudi otresla svetega duha in blagoslov iz jedila. »Žegenj« je bil torej nekdaj po pojmovanju preprostih ljudi zelo pomemben. To dokazuje tudi vera iz okolice Slapa ob Idrijci: Neka dninarica je pravila, da so nekoč na samotni kmetiji zamudili pri fari večernice z blagos- lovom kruha na veliko soboto popoldne. Verna družina je bila prepadena. Pa se domisli stara teta, da je slišala praviti, da pa papež na velikonočno jutro ob sončnem vzhodu blagoslovi ves svet. Zgodaj zjutraj na velikonočno jutro je obesil kmet na hruško pred hišo košaro z velikonočnimi jedmi. Vsa družina je potem čakala, da je sončna luč obsijala njihovo kmetijo in košaro z jedmi. Velik pomen so v preteklosti imele tudi jajčne lupine. Nekateri Dolenjci so jajčne lupine velikonočnih pirhov sežigali v peči, drugi pa jih potresali ob veliki noči okoli hiše ali poslopij, misleč, da potlej ne morejo blizu strupene živali, zlasti kače. Tudi v vaseh nad Trebnjem in v okolici Litije je še vedno v navadi, da na veliko soboto žegnajo suho meso in pirhe. V Gabrovki pri Litiji so še pred nekaj leti ob veliki noči trosili okoli hiše in gospodarskih poslopij lupine pirhov, da ne bi prišle kače in druga plazeča se golazen v hišo. Z istim namenom so nekateri Štajerci trosili okoli hiše hren. Na Kozjaku so nosili jajčne lupine na pšenično setev ali pa jih dajali kokošim v »obroč«, da bi le-te bolje nesle. V Movražu nad Koprom, na dan pred veliko nočjo pripravijo jajca in sladek kruh in vse to nesejo v cerkev, da duhovnik blagoslovi. Na velikonočno jutro jedi pojedo, jajčne lupine in ostanke kruha pa nesejo v hlev pod krave. Veliko jih še vedno verjame, da bi živina zbolela, če tega ne bi naredili. Na Kozjaku so nekdaj kosti posvečenega mesa zatikali za streho, da strela ne bi udarila v hišo: V Metliki so potlej takšne kosti zažigali, jih stolkli v prah ter naredili mazilo za tiste, ki jih bole kosti. Zapovedi in prepovedi Med velikonočnimi prazniki je bilo ljudem tudi marsikaj zaukazanega ali prepovedanega. V Gradišču pri Lukovici so preprosti ljudje verjeli, da se na veliko noč, belo nedeljo (to je prvo nedeljo po veliki noči), na križevo, te-lovo, dan svetega Petra in Pavla ter na vse svete ne sme delati z živino. Kdor se je pregrešil, ga je doletela kazen, lahko tudi smrt. Vaščani v Žiberšah pri Logatcu so bili prepričani, da se na veliko soboto in nedeljo ne sme zabavati, sicer te bog »štrafa« (kaznuje). V Zgornji Savinjski dolini so na veliko soboto, ko so nesli jedila k blagoslovu, dali zraven še pest pšenice. Nato so naredili velik krog iz vejic od butare, ki je bila blagoslovljena na cvetno nedeljo. V krog so nasuli pšenice, ki so jo kokoši morale pozobati. Baje potem teh kokoši vse leto ni videl kragulj. Zanimiva je vraža, izpričana v okolici Hoč, ki pravi: Iz dvanajst žegnanih jerbasov je moral biti obdarovan na veliko noč vsak človek in sicer s kruhom, ki so ga na Štajerskem imenovali »presmec«. Torej je bilo treba po velikonočnih praznikih zaužiti dvanajst porcij (kosov) tega kruha. Preprosti ljudje so verjeli, da bodo potem postali žilavi in tudi kruljenja z lakoto dvanajst mesecev ne bo v želodcu. Izvirna je tudi vraža, ohranjena v okolici Ormoža, kjer so verovali, da mora gospodinja na velikonočno soboto kuriti na vrtu, če hoče pridelati dosti kumaric. O O TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET GRAFICA GORIZIANA S.N.C. Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Štandrež) Tel. (0481)22116 TRGOVINA OBUTVE COTAR GORICA - Raštel 72 Tel. (0481)533667 FOTO VIDEO OPTIKA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ - IZROČITEV V 30 MINUTAH GORICA - Korzo Italia 41 - Tel. 533124 vse za amatersko fotografiranje fotografski in video servisi za vse priložnosti in poroke center za kontaktne leče GRADIŠČE - Ul. Giotti 8 - Tel. 92324 GORICA - Korzo Italia 90/A - Tel. 535590 ”CORIUM“ IMPORT - EXPORT s. r. L Ul. Genova 13 34121 TRST Tel. (040) 60310 Telex 461102 CORIUM I Fax(040)364533 #1 hobles PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321 Podelila jo je posebna komisija Nagrada »Vstajenje« Dušanu Jelinčiču Dušan Jelinčič Komisija literarne nagrade "Vstajenje", ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej; prof. Martin Jevni-kar, urednik Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar je podelila letošnjo nagrado "Vstajenje" Dušanu Jelin- čiču za knjigo "Zvezdnate noči". Komisija je pregledala 18 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski pesniki, pisatelji in strokovnjaki. V utemeljitvi nagrade je med drugim zapisano: "Ogrodje Jelinčičeve pripovedi so dnevniški zapiski, ki jih je sproti pisal od začetka do konca. V knjigo je tako zajel opis težke poti in vzpenjanja na Broad Peak v divji naravi, polno nevarnosti in smrtnih težav, življenje v gorskih taborih in sožitje z gorniki različnih narodov. Poleg opisov narave je v delu polno vrtanja vase in premišljevanj o najrazličnejših problemih sodobnega življenja. Knjiga je človečanska, napisana realistično nazorno in dokazuje slovensko uspešnost tudi v planinstvu. Nagrado "Vstajenje" bodo podelili v ponedeljek, 8. aprila, na večeru Društva slovenskih izobražencev. Denar za nagrado je podelila Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Izšel je pri Državni založbi Slovenije Slovensko-francoski slovar s 60.000 gesli Pri Državni založbi Slovenije je izšel Slovensko-francoski slovar, ki obsega 60.000 gesel, kar je precej, ni pa toliko, kolikor je bilo prvotno zamišljeno. Sestavila sta ga Viktor Jesenik (A-N, R-Ž) in Narcis Dembskij, izkušena poznavalca francoskega jezika. Ta ugotovitev velja zlasti za znanega prevajalca, profesorja Viktorja Jesenika, ki je mladost preživel v Franciji in tam tudi končal svoje študije. Tako je bil ta prvi poklican, da posreduje tak slovar, ki mora temeljiti predvsem na bogatem poznavanju francoskega jezika. Samo nekdo, ki mu je francoščina temeljni jezik, se je lahko uspešno lotil izdelave takega slovarja, ki naj predvsem Slovence seznani z bogastvom francoščine, Francozom pa posreduje najnujnejše razumevanje slovenskega jezika. Kaj pomeni 60 tisoč gesel, pove skoraj tisoč strani obsegajoča knjiga običajnega slovarskega formata, natisnjenega v dveh kolonah, v katerih bo uporabnik najbrž našel skoraj vse tisto, kar bo potreboval. To velja zlasti za povprečnega uporabnika slovarja, morda manj za strokovnega prevajalca. Sicer pa kaže obsežnost slovarja in njegovo temeljitost primerjava s podobnim Kotnikovim slovensko-francoskim slovarjem, ki je izšel leta 1925 in predstavlja na svojih 380 straneh malega formata pravega pritlikavca napram sedanji izdaji. Res pa je, da tudi čas veliko pomeni. Urednik založbe je v posvetilu knjigi na pot zapisal, da zgodovinske spremembe v svetu in jeziku niso nikjer tako očitne kot v zastarevanju slovarjev. Jezik slovarja je vedno izsek zgodovinske danosti. Seveda pa je slovar treba sprejeti tudi kot izziv za dialog z jutrišnjim slovarjem. Zato je ob velikem zadoščenju, ki ga imemo ob izidu novega slovensko-francoskega slovarja treba prisluhniti prošnji sestavljavcev slovarja, naslovljeni na vse uporabike, naj sproti signalizirajo vse pomanjkljivosti. Upamo, da bo ta prej izšla kot v desetih letih, saj se je delo na tem slovarju začelo pred tolikim časom in je knjiga zadnja leta bila primorana počakati na ugodnejši trenutek za izid. Tako kot gre avtorjema vse priznanje za dolgotrajno, zamudno in očitno uspešno delo, tako moramo izreči priznanje tudi Državni založbi, ki z izdajanjem novih in novih slovarjev opravlja pomembno kulturno poslanstvo. Sl. Ru. Lucija in Ambrozij v PDG Danes bo v gledališki dvorani v Solkanu premiera Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice ' Lucija in' Ambrozij".. Gre za "pravljično operico", ki sta jo pripravila Srečko Fišer in Mirko Vuksanovič. Avtor libreta je Srečko Fišer, ki dela kot lektor pri PDG in je sodeloval pri več kot 50 uprizoritvah. Fišer je znan predvsem kot prevajalec, saj je poslovenil vrsto pomembnih knjig znanih avtorjev, kot so James, Eco, Pirandello, Pasolini, Svevo, Calvino in drugi. Glasbo "operice" je napisal Mirko Vuksanovič, ki je najbolj poznan kot avtor pop glasbe. Med drugim je član novogoriške skupine Avtomobili in je sooblikoval vse tri njene plošče. Poleg tega je napisal glasbo za vrsto predstav PDG, sodeloval pa je tudi pri filmih in raznih ploščah. Režiser predstave je Stanislav Moša, dramaturginja pa je Diana Koloini, za koreografijo je poskrbel Karel Riegel. V glavnih vlogah nastopajo Jože Hrovat, Alenka Vidrih, Nevenka Sedlar in Janez Starina. V TK Galeriji bodo danes odprli razstavo izdelkov družine Zelenko Danes bodo v prostorih Galerije Tržaške knjigarne odprli razstavo družine Zelenko. Svoja dela bodo razstavili Sonja Rauter-Zelenko, Karel Zelenko, Rok Zelenko, Lea Bernetič-Zelenko in Nina Zelenko. Družina Zelenko je vsekakor svojevrsten umetniški pojav, o avtorjih je znani slovenski likovni kritik Janez Mesesnel zapisal: "Pet umetnikov, članov iste družine, to je zagotovo edinstven primer v današnjem času v Sloveniji. Spominja na srednjeveške in renesančne družinske delavnice- vendar gre v našem primeru za pet povsem individualno izoblikovanih ustvarjalcev. Učenje mlajših pri starejših, prenašanje tehničnih izkušenj, pomoč pri kritični presoji - vse to je zagotovo pripomoglo k zorenju mlajših. A danes so vsi -starša Sonja Rauter in Karel Zelenko, sin Rok, hči Nina in tudi snaha Lea Bernetič zrele umetniške osebnosti, ki se izražajo v slikarstvu, grafiki, keramiki in negujejo vsaka svoj estetski model. Sonja Reuter-Zelenko izdeluje keramiko (na sliki njena Žena s pokrivalom), Karel Zelenko izdeluje grafiko, v kateri "odmeva tisto človečnost vsakdanjosti malega prebivalca naše kulturne sfere." O mlajših članih družine pa piše Mesesnel naslednje: "Rok Zelenko je izčistil svoje slikarstvo s tem, da je poleg negovanja slikarske v bolj modernem kot sodobnem pomenu besede svoje sujete omejil na bistveno." "Transavantgardna prizadevanja so do neke mere pogojila tudi keramične krožnike in samonikle stožčaste, deloma uvite oblike-plastike snahe Lee Bernetič." "Nina Zelenko"'pa se je po Mesesnelovem mnenju spustila v drzno tekmo z ostalinami tisočletij naše kulturne zgodovine." Slovesno odprtje razstave bo ob 18. uri, vsekakor bo to med najbolj zanimivimi razstavami v letošnji sezoni. Seveda ne samo zaradi "posebnosti" slikarske družine, ampak predvsem zaradi kakovosti razstavljenih grafik, skulptur keramike in slik. Izšla je nova zbirka K. Koviča Poletje Novejša pesniška zbirka Kajetana Koviča, ki je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru nosi naslov Poletje. Ta naslov kaže, da naj bi drobna knjižica pesmi predstavljala del življenjskega in umetniškega vrha pesnika, ki se s svojo liriko uvršča med najbolj promi-nentne slovenske pesnike našega časa. Vendar pesmi te zbirke in njih razporeditev ' kaže, da predstavlja zbirka bolj nekak pregled življenske-ga (in ne toliko pesniškega) opusa pesnika, ki bo letos jeseni dopolnil pestdeset let svojega življenja. Kovič se v teh pesmih ozira nazaj, zaživi v sodobnosti, obenem pa misli tudi na jesen življenja. To kažejo že naslovi ciklov te zbirke. Medtem ko se v ciklu Ocean ozira v svojo mladost in se spominja svojih mladih dni, se že v drugem ciklu pojavljajo reminiscence na smrt. In zaključna cikla nosita značilna naslova Odtekanje ter Navodilo za spanje. Tudi pesmi znotraj teh naslovov ka- žejo na to, da prestavljajo te pesmi sedanji življenjski vrh, ko se pesnik ozira v mladost, obenem pa že misli na jesen in na konec ko se bo izpolnil smisel življenja, "odtekanje v temne vode oceana, da se nahranijo ribe" ali pa, "da bo mirno odšel na izvoljeni prostor v zvezdnem oboku ene od rimskih cest v silnem vesolju". V pesmi Deček se pesnik spominja svoje mladosti, v Pesmi o malih sestričnah svojih otroških iger, pesem Poletje predstavlja vrh zrele osebnosti, v Mojem bifeju pa že misli na smrt in se sprašuje kako jo bodo njegovi sodobniki sprejeli. V zbirki se tako v loku štirih ciklov in v loku pesmi znotraj vsakega cikla zvrste pesmi o mejnikih človekove in pesnikove eksistence, o smislu življenja in o spoznanjih zrelega človeka, ki se zaveda,da se mu iz brezskrbne mladosti življenje preveša v "tihi oceon", SL. RU. Odprli so jo pred nedavnim v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« v Piranu Razstava »Josef Ressel Na pobudo in po idejni zamisli dr. Sandija Sitarja so v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« v Piranu zasnovali razstavo ob stošestdeseti obletnici poskusne vožnje vijačnega parnika »Civetta«, ki je na ogled od 7. marca do 7. aprila v prostorih piranskega muzeja. O Resslu in njegovih izumih na različnih področjih tehnike in tehnologije je bilo že mnogo napisano, številna so tudi samostojna znanstvena dela, postavljeno je bilo že več razstav; v muzejih v Trstu, na Dunaju in v Pragi pa je njegovo delo predstavljeno v stalnih zbirkah. Piranska razstava, ki nosi naziv »Josef Ressel in pomorstvo« obiskovalcem razkriva segment Resslovih raziskovanj in prizadevanj, ki so postala aktualna po porazih Napoleonove vojske v Rusiji in v srednji Evropi (1813r1814), ko je Avstrija dobila znaten del vzhodne obale Jadranskega morja, s tem pa tudi realne možnosti, da se razvije v pomorsko silo. Razstavo je otvoril Mgr. Aleksander Čičerov, sekretar Komisije za pomorstvo pri Skupščini Republike Slovenije in nakazal nekatere smernice pri nadaljnjem razvoju slovenskega pomorstva, pri čemer je posebej poudaril pomen izobraževanja kadrov in dokončno osamosvojitev pomorske panoge, za kar se je že pred leti zavzemal dr. Miroslav Pahor. Drugega novembra leta 1818 je po Jadranskem morju prvič zaplul parnik. To je bila v Panfilijevi ladjedelnici v Trstu splovljena »Carolina« (poganjal jo je parni stroj prek lopatastih koles), ki je prevažala potnike in pošto med Trstom in Benetkami. Parniki so z redkimi izjemami še nekaj desetletij opravljali le poštni in potniški promet, jadrnice pa so še naprej uporabljali za potrebe vojne mornarice in za tovorni promet. Od plovnih lastnosti parnikov je bila najbolj moteča neenakomerna obremenitev koles pri bočnem nagibanju ladje; ko je bilo eno kolo preveč po- topljeno, se je drugo namreč pogosto vrtelo v prazno. To je tudi zmanjševalo izkoristek stroja in povzročalo obremenitve prenosnega mehanizma in parnega stroja samega. Posledice so bile številne okvare, drago vzdrževanje, precejšnja hrupnost in sunkovite spremembe hitrosti. Prijavo patenta in izdelavo uporabnega vijaka po že znanih teoretskih načelih enciklopedije navadno pripisujejo Ericssonu in Smithu. Francoz Frederic Sauvage je prijavil patent že leta 1832, vendar pomembnejših poskusov ni uspel opraviti, medtem ko so bile Smithove in Ericssonove poskusne vožnje (leta 1836. oz. 1837) uspešne. Josef Ressel, sicer politehnično izobražen, je imel velike težave pri uveljavitvi različnih patentov pa tudi v gozdarski službi, ki jo je vrsto let zelo uspešno opravljal. Ze pred letom 1825 je na reki Krki in morda tudi na Ljubljanici preizkušal čoln na ročno gnan vijak, po nekaterih virih pa še pred podelitvijo patenta tudi v Trstu. Že leta 1827, torej več let pred Sauvageom in drugimi, mu je bil podeljen privilegij za redno linijo s parnikom na vijak med Trstom in Benetkami. Potniški in poštni promet med tema mestoma je takrat opravljala že omenjena »Carolina«, parnik na lopatasta kolesa, katerega lastnik je bil uspešen angleški poslovnež VVilliam Morgan, ki je bil v marsikaterem pogledu usodno poguben za promocijo številnih Resslovih izumov. Po prejemu privilegija je Ressel skušal ustanoviti delniško družbo za linijo Trst-Benetke, za kar bi moral zbrati 35.000 goldinarjev, kolikor je bilo potrebno za gradnjo parnika na vijak in začetek poslovanja. Policijska uprava pa mu je prepovedala izvedbo projetka do poteka veljavnosti Morganovega privilegija leta 1830. Spomladi leta 1829 je bila »Civetta« v tržaški ladjedelnici »Pan-fili« že narejena, a tovarna v St. Step-hanu na Zgornjem Štajerskem ni pravočasno poslala parnega stroja. Zato je Ressel tedaj odpotoval v Pariz, da bi tam pripravil parnik za poskusno vožnjo in nabavil parni stroj za »Ci-vetto«. Že aprila je bila vožnja uspešno opravljena, zato je Ressel s parniš-kimi družabniki hotel skleniti pogodbo o izkoriščanju patenta. Slednji pa so tedaj že poznali tehnične zakonitosti delovanja in izdelave vijaka (in valjčnega mlina) ter so Ressla kratko-malo odslovili. Prek poletja je bil nato v »Civet-to« vgrajen šestkonjski parni stroj. Prva uradna vožnja je bila izvedena jeseni leta 1829, ko je »Civetta« s hitrostjo 6 vozlov, s potniki na krovu preplula pol italijanske milje, nakar je počila cev, ki je dovajala paro pod pritiskom v valja. Resslu so bili nadaljnji poskusi prepovedani, septembra pa mu je bila vročena odločba, ki mu je prepovedovala plovbo s parnikom med Trstom in Benetkami. Vzpostavitev take linije bi namreč pomenila kršitev Morganovega privilegija. Ressel je pripisoval neuspeh »Civettine« poskusne vožnje slabemu parnemu stroju, nekateri raziskovalci Resslovega življenja in dela pa menijo, da je ves projekt oviral William Morgan. Tudi kasnejša prizadevanja, da bi ga javno uvrstili med pionirje pri uvajanju vijaka v parno plovbo so bila brezuspešna. Sele posthumno so mu različne institucije (npr. akademija za znanost v Washingtonu) priznale delež v razvoju ladijskega vijaka, vendar marsikatera novejša enciklopedija Josefa Ressla niti ne omenja. Prvi načrt vijaka naj bi Ressel'narisal že leta 1812. Risba predstavlja dvostopenjski vijak s polovico zavoja ter tri možnosti namestitve: na krmi med krmilom in trupom (kot pri »Civetti«), med dvema čolnoma zadaj in med čolnoma spredaj. »Civetta« je, kot vse Resslove kasnejše zamisli, imela vijak na krmi. Premni namestitvi vijaka v patentu naj bi botroval vpliv prijateljev, češ, naj vijak ladjo vleče. Vseh Resslovih izumov na različnih in pomorstvo« področjih tehnike in tehnologije (prometna tehnika, metalurgija, optika, agrotehnika, kemija...) je preko trideset. Kot zanimivost navedimo, da ga je istrski okrožni glavar javno pohvalil za izboljšave pri plugu in stiskalnici za olive in grozdje. Za zgodovino pomorstva je med drugim pomemben tudi Resslov prispevek k natančnosti navigacije. Izumitelj je namreč ugotovil, da so na rezultate vseh takrat obstoječih navigacijskih naprav pogubno vplivali morski tokovi in lom žarkov v atmosferi. Na podlagi poznavanja morske hidrogra-fije je skušal izdelati postopke in instrumente, ki bi neodvisno od astronomskih opazovanj določili pravilen položaj ladje glede na obalo oz. morsko dno. Za avstrijsko mornarico pa je bila najbolj pomembna Resslova službena dejavnost. Po letu 1828 ga viri predstavljajo kot gozdarskega mojstra pri Provincialni upravi državnih posestev za Primorje v Trstu. Višji gozdni agent s sedežem v Mo-tovunu je postal leta 1835, tri leta kasneje pa je nastopil službo v mornarici. V njegovo delovno območje so dosodili državni gozdovi od Soče do Istre in Krke. Za naglo razvijajočo se vojno in trgovsko mornarico je bilo potrebno zagotoviti zadostne količine kvalitetnega lesa (za gradnje fregate so npr. potrebovali 2600 kubičnih metrov primernega lesa). Ressel je ugotavljal in opozarjal višje instance, da avstrijski gozdovi teh zahtev ne izpolnjujejo. Predvsem je primanjkovalo ukrivljenega lesa t.i. puhastega hrasta (Ouercus pubescens), iz katerega so bili zgrajeni ogrodje in podvodni deli ladje. Primerni so bili le gozdovi, od koder je bilo možno les prevažati po morski poti, t.j. v Istri, na Krasu in na Krku. Ressla je zelo skrbela tudi izro-panost in devastacija istrskih in kraš-kih gozdov ter s tem povezana revščina prebivalstva teh pokrajin. Spoznal je, da ponovna pogozditev ni zgolj tehnični problem, ampak tudi socialni. Njegovi pogozditveni načrti zato vsebujejo strokovna dogajanja, sodelovanje občin in prebivalstva ter propagando, ki naj bi kmete prepričala, da bi pogozditev ugodno vpliv-la tudi na kmetijstvo. Resslovi načrti torej presegajo parcialno gozdarsko načrtovanje in danes jih lahko opredelimo kot zametek modernega regionalnega načrtovanja, ki upošteva gospodarsko celoto. Njegova prizadevanja so bila prvi strokoven in sistematičen poskus pogozdovanja in melioracije Istre in Krasa z aktivnim sodelovanjem prebivalstva. O Resslovih zaslugah pri uvajanju plovbe z vijačnimi parniki si zgodovinarji tehnike in prometa niso povsem enotni. Pripisovali so mu prvenstvo pri namestitvi vijaka na krmi pred krmilom. Nekateri So mnenja, da je iznašel ugodno kombinacijo vetrnice in Arhimedove vijačnice. S plovbo »Civette« s potniki na krovu pa je za več let prehitel enciklopedij-sko priznana izumitelja vijačnega pogona Ericcsona in Smitha. Če pomislimo, da sta središči tehničnega kul-turnea napredka prve pol. 19. stol. bili v Veliki Britaniji in Franciji, Ressel pa je deloval na jugu Avstrije -dežele, ki ji. je tedaj industrijska revolucija šele na mala vrata odpirala okno v svet, je toliko bolj očiten omen znanstveno-raziskovalnega dela Josefa Ressla, ki je s svojimi raziskavami posegal v številne življenjsko pomembne fragmente človekovega udejstvovanja. Dokumentacijski material za piransko razstavo »Josef Ressel in pomorstvo« so prispevali Tehniški muzej Slovenije, TV Slovenija, PAK, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom Koper, Pomorski muzej iz Trsta, pri zbiranju je sodeloval ing. arh. Mirko Lipužič, levji delež pri postavitvi razstave pa je imel kustos pomorski etnolog IGOR PRESL, avtor teksta lično oblikovalnega spremljajočega kataloga. Slavko Gaberc Odločitev disciplinske komisije UEFA Milan izven Evrope ZURICH — Milan prihodnjo sezono ne bo smel nastopati v tekmovanjih za evropske nogometne pokale. Tako je včeraj odločila disciplinska komisija Evropske nogometne zveze UEFA, ki je razsojala o ravnanju vodstva in nogometašev Milana ob koncu četrtiinalne tekme pokala prvakov Olimpigue Marseille - Milan 20. marca. Kot znano, je minuto pred iztekom srečanja pri vodstvu domačinov z 1:0 (s čemer si je Olimpigue že na igrišču zagotovil napredovanje v poliinale) mrknil eden od reflektorjev. Sodnik je tekmo tedaj prekinil. Ko je bila okvara po nekaj minutah odpravljena pa Milanovi nogometaši niso hoteli nadaljevati tekme, ker po njihovem mnenju in po mnenju spremljevalcev ekipe na igrišču ni bilo pogojev, ki bi zagotavljali varnost igralcev. Po nekajminutnem brezplodnem dogovarjanju je vodja ekipe Afriano Galliani zaukazal svojim, naj zapustijo teren, kar se je tudi zgodilo. Disciplinska komisija UEFA }e Gallianija zaradi njegove odločitve diskvalificirala vse do 31. julija 1993. Do tega datuma ne bo smel slediti nobeni ekipi z roba igrišča. Obenem je Olimpigueju naprtila 25.000 švicarskih frankov globe, to je približno 20 milijonov lir, »ker ni primerno pripravila srečanja«. »Sodniki« UEFA so še dodelili domačinom zmago za zeleno mizo z izidom 3:0. Stroga kazen je nemalo presenetila milansko društvo, ki si je obetalo milejši ukrep. Vodstvo kluba je medtem že najavilo priziv, da bi doseglo znižanje kazenskih ukrepov, o tem prizivu pa bo razpravljala prizivno sodišče UEFA v prvem tednu aprila. Pri Milanu so zlasti zagrenjeni, ker niso pričakovali tako težke kazni. Kljub nešportni potezi so ponavljali, da se je Milan doslej še vedno zelo korektno obnašal na tekmah za evropske pokale, in to tudi v primerih, ko so jih sodniki očitno oškodovali. Še huje kot za Milan se je končalo za dresdenski Dinamo, ki je bil zaradi neredov, ki soj jih njegovi navijači povzročili na tekmi proti Crveni zvezdi, diskvalificiran kar za dve leti. Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo Jugoslavija izvrstna proti S. Irski JUGOSLAVIJA - SEVERNA IRSKA 4:1 (1:1) STRELCI: Binič v 36', Hill v 45’, Rančev v 47', 60' in 62'. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Vulič (Naj-doski), Jarni, Spasič, Hadžibegič, Jožic, Prosinečki, Savičevič, Rančev, Baždarevič, Binič. SEVERNA IRSKA: Kee, Fleming, Rogan, Donaghy, Morrow, Hill, Denni-son (Ouinne), Magilton, Dowie, Wilson (Clark), Black. SODNIK: Namoglu (Tur.); GLEDALCEV: 6 tisoč. BEOGRAD — Z novo prepričljivo zmago si je Jugoslavija praktično zagotovila uvrstitev v finalni del evropskega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto na Švedskem. Doslej so »modri« zmagali v vseh štirih tekmah in zgoditi bi se moralo kaj res hudega, da ne bi v preostalih štirih osvojili vsaj tri točke, ki bi jim dokočrio omogočile nastop v končnici tega prvenstva. Kljub temu pa je- Osim po včerajšnjem uspehu svaril, da niso še na Švedskem: »Sedaj moramo misliti na tekmo z Danci in če zmagamo, lahko rečemo, da smo si dokončno zagotovili uvrstitev na finalnem turnirju.« Z dru- ge strani je irski selektor Bingham odkrito priznal, da so bili Jugoslovani boljši in pristavil: »Mi smo majhna dežela in nimamo tako kvalitetnega izbora igralcev kot ga ima Jugoslavija. Čestitam jugoslovanski reprezentanci za odlično igro, čeprav so se tudi moji igralci v prvem polčasu izkazali.« Nadalje je povedal, da je irska reprezentanca pomlajena in da je v njej veliko novih igralcev. To pa ne zmanjšuje uspeha Osimo-vega moštva, ki je pokazalo izreden nogomet. Ta ugotovitev se nanaša na drugi polčas, ko je Rančev zapečatil izid. Sicer so modri tudi v prvem polčasu dominirali, vendar so v napadu zapravili vrsto ugodnih priložnosti (Binič, Prosinečki, Rančev). Takoj v začetku drugega dela tekme je Rančev povedel svoje v vodstvo. Kot da je gol vlil novih moči: Jugoslovani so ustvarjali priložnost za priložnostjo, »maši-nerija« Crvene zvezde v dresu jugoslovanske reprezentance je ubrala tak tempo, da so se Irci na vse kriplje bo--rili, da jim Osimovi napadalci ne napolnijo mreže. Kljub temu sta do kraja tekme padla še dva gola, kar je le in potrdilo premoč domače vrste. 4. SKUPINA DOSEDANJI IZIDI Severna Irska - Jugoslavija 0:2, Fererski otoki - Avstri ja 1:0, Danska - Fererski otoki 4:1, Sverna Irska -Danska 1:1, Jugoslavija - Avstrija 4:1, Danska - Jugoslavija 0:2, Avstrija - Severna Irska 0:0, Jugoslavija -Severna Irska 4:1. Jugoslavija Danska Fer. otoki Sev. Irska Avstrija LESTVICA 4 4 0 OSTALI SPORED 12:2 8 5:4 3 2:4 2 2:7 2 1:5 1 1.5. Jugoslavija - Danska, Severna Irska - Fererski otoki; 14.5. Jugoslavija - Fererski otoki; 22.5. Avstrija -Fererski otoki; 5.6. Danska - Avstrija; 11.9. Fererski otoki - Severna Irska; 25.9. Fererski otoki - Danska; 9.10. Avstrija - Danska; 16.10. Fererski otoki - Jugoslavija, Severna Irska - Avstrija; 13.11. Danska - Severna Irska, Avstrija - Jugoslavija. Danes v Ljubljani in na Jesenicah pričetek 34. svetovnega hokejskega prvenstva B skupine Med favoriti tudi modri in azzurri Kvalifikacije za EP Še 4 tekme V Ljubljani in na Jesenicah se danes pričenja 34. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, na katerem sodeluje osem reprezentanc: Avstrija, Nizozemska, Francija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Norveška in Poljska. Prvenstvo bo trajalo vse do 7. aprila, skupno bodo namreč odigrali 28 tekem, od teh jih bo na Jesenicah osem. Ljubljansko prvenstvo bo imelo še dodaten čar, kajti šteje tudi kot kvalifikacija za nastop na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah v francoskem Albertvilleju. Na OI bodo smele nastopiti prve štiri uvrščene, prav toliko jih bo tudi na-redovalo v svetovno A skupino, ki jo bodo s pri-odnjim letom razširili na 12 moštev. Zato tudi ne bo nobena ekipa izpadla v C ligo, katero so po razpustitvi Nemške demokratične republike zapustili Nizozemci. Glavni favoriti prvenstva so nesporno Norvežani, ki so lani izpadli iz A skupine, in Poljaki, ki že vrsto let nihajo med A in B skupino. Vrh tega so Poljaki najbolj uspešni hokejski drugoligaš, saj so na prvenstvih B skupine zmagali že sedemkrat, po štiri zmage imajo Italijani, tri Norvežani, a po eno Japonci, Jugoslovani in Nizozemci, Francozi in Avstrijci pa so brez zmage. Letošnja izvedba SP bo prav gotovo zelo zanimiva, saj menda prav vse reprezentance računajo na napredovanje v hokejsko elito, zato ni čudno, da vstopnice, zlasti seveda za tekme Jugoslavije, hitro zmanjkujejo. Italijani in Nizozemci imajo v svojih vrstah mnogo Kanadčanov, Avstrijci igrajo trd in oster hokej, Francozi se pripravljajo, da na domačih 'olimpijskih igrah ne bi razočarali, Japonci pa so znani kot izredni borci. V najbolj neugodnem položaju je pravzaprav gostitelj Jugoslavija. Za časa priprav so modri odigrali samo štiri tekme. Večina reprezentantov je z Jesenic, to moštvo pa je letos v državnem prvenstvu doseglo eno svojih doslej najslabših uvrstitev. V jugoslovanski ekipi je samo en Kanadčan, to je Ran-som Drčar. V taboru modrih so kljub temu optimisti. Opirajo se na izkušnje 36-letnega vratarja Lomov-skega (Medveščak Zagreb), branilcev Murajice in Borisa Pajiča (Medveščak oz. Jesenice), napadalcev Bešiča (Bolzano), Šuvaka (Jesenice) in Gorenca (Olimpija) ter na znanje trenerja Anatolija Kostrju-kova, sovjetskega strokovnjaka, ki dosega same uspehe, odkar trenira v Jugoslaviji. Čeprav so modri izgubili na vseh štirih prirav-Ijalnih tekmah (dvakrat z Nizozemci v gosteh in pa v Avstriji in na Japonskem) Kostrjukov ni pesimist in pravi: »Tekme za trening so različne od prvenstvenih. Z Japonci smo izgubili, a bi lahko tudi izdatno zmagali. V igri moštva je napredek viden, treba pa je igrati bolj ostro in bolj organizirano.« Za uvod bodo modri danes v Ljubljani (kjer bodo odigrali vse tekme, razen proti Franciji) takoj naleteli na najtrši oreh, saj bodo merili moči z Norvežani. Obračun srečanj med reprezentancama je odločno v korist Skandinavcev, ki so v dosedanjih 25 tek- mah kar šestnajstkrat zmagali, štirikrat pa igrali neodločeno. Na SP so se Jugoslovani in Norvežani pomerili trinajstkrat, Jugoslavija pa je zmagala le dvakrat, zadnjič v Bukarešti leta 1972. Norvežani so prepričani, da bodo drevi zmagali. Kot spodbuda za modre naj velja ugotovitev, da je jugoslovanska hokejska reprezentanca prav v Ljubljani dosegla svoj doslej največji uspeh na SP leta 1974 z uvrstitvijo na 2. mesto v skupini B in skupno na 8. mesto na svetu. Azzurri bodo prvo tekmo igrali z Nizozemsko in računajo na uspeh. Spored Italije in Jugoslavije: Danes, 28. 3. Jugoslavija - Norveška; Italija - Nizozemska. Jutri, 29. 3. Italija - Japonska; Jugoslavija - Francija. Sobota, 30. 3. Jugoslavija - Avstrija. Nedelja, 31. 3. Italija - Japonska. Ponedeljek, 1. 4. Jugoslavija - Italija. Sreda, 3. 4. Jugoslavija - Poljska; Italija - Avstrija. Petek, 5. 4. Jugoslavija - Japonska; Italija - Francija. Nedelja, 7. 4. Jugoslavija - Nizozemska; Italija - Norveška. Košarkarski pokal prvakov 1% Scavolini ie tekma z Arisom odločilna PESARO — Drevišnji dvoboj med Scavolinijem iz Pesara in solunskim Arisom je odločilen glede uvrstitve v superfinale evropskega košarkarskega pokala prvakov. Barcelona in splitski Pop 84 sta si sodelovanje na pariškem "finalu štirih" (od 16. do 18. aprila) namreč že zagotovila, Makabiju je dovolj, da premaga že izločeni Bayer iz Leverkusna, tako da je tekma v Pešam osrednja tekma zadnjega kola. Scavolini je v Solunu izgubil samo s točko razlike, z zmago (razlika v točkah ni važna) pa bi si danes zagotovil končno tretje mesto. Italijani so drevi favoriti, tudi zato, ker se grško moštvo, za katerega nastopa tudi bivši Splitčan Sobin, doslej na gostovanjih z eno zmago res ni iz-■ kazalo. DANAŠNJI SPORED: Bayer - Ma-kabi, Barcelona - Kingston, Pop 84 -Limoges, Scavolini - Aris. CLEAR CANTU - REAL MADRID 95:93 (37:45, 77:79) CLEAR CANTU: Dal Seno 2, Bosa 2, Rossini, Gianolla 6, Bouie 29, Mannion 35, Pessina 21, Marzorati, Gilardi. REAL MADRID: Llorente 21, Romay 3, Biriukov 7, Roberts 20, Herrera 14, Villalobos 6, Čargol 7, Martin 15. SODNIKA: Rigaš (Gr.) in Jungen-brand (Fin.); PM: Clear 24:36, Real 18:23; PON: Biriukov (40), Gianolla (42), Roberts (43), Martin (45); 3 TOČKE: Rossini 0:4, Gianolla 1:2, Mannion 7:11, Marzorati 0:1, Llorente 2:3, Biriukov 1:6, Villalobos 2:5, Cargol 0:3; POŠKODOVAN: Bosa v 12'54" (domneven zlom desne rame); GLEDALCEV: 4.500. CANTU — Peterka iz Cantuja je z zmago v povratni finalni tekmi Kora-čevega pokala (slavila je tudi v prvi z izidom 73:71) dohitela Real Madrid kar se tiče osvojenih evropskih naslo- vov: vsak jih sedaj ima po deset v svoji vitrini. Vsekakor so se igralci iz Cantuja sinoči pošteno namučili in srečanje se je odločilo šele po podaljšku. V regularnem delu so namreč Spanci nadoknadili zaostanek dveh točk iz prve tekme (vodili so z 79:77). V poslednjih petih minutah pa je italijanska ekipa imela še toliko psihičnih moči, bolj kot tehničnih, da si je priborila pokal. Po prvem izredno slabem polčasu sta v drugem in zlasti v podaljšku Bouie in Pessina, ob izrednem Manni-onu, pokazala svojo pravo vrednost. Real je namreč začel izredno dobro, Biriukov je zaustavil Manniona, in po 6 minutah že vodil z 8:17, a v 16' kar z 22:40. Tedaj pa se je začel show Manniona, tako da je Clear polčas končal z 8 točkami zaostanka. V drugem polčasu je Clear pokazal večjo požrtvovalnost in z delnim izi- dom 9:0 povedel s 64:45. Veselje pa je malo trajalo, Španci so sept povedli (59:61 v 29'), Clear se je mučil, pomagala sta mu tudi sodnika, in v podaljšku le žel sadove svoje muke. ZLATA KNJIGA 1973: Forst Cantii; 1974: Forst Cantii; 1975: Forst Cantu; 1976; Jugoplastika Split; 1977: Jugoplastika Split; 1978: Partizan Beograd; 1979: Partizan Beograd; 1980: Arrigoni Rieti; 1981: Juven-tut Badalona; 1982: Limoges; 1983: Limoges; 1984: Orthez; 1985: Simac; 1986: Bancoroma; 1987: Barcelona; 1988: Real Madrid; 1989: Partizan Beograd; 1990: Juventut; 1991: Clear Cantu. Poraz Ježice LJUBLJANA — V drugi polfinalni tekmi play offa jugoslovanskega ženskega košarkarskega prvenstva je Cr-vena zvezda v Ljubljani z 81:77 (39:36) premagala Iskra Delto Ježico. Ljubljančanke so zmagale v prvi tekmi, tretja in odločilna pa bo v Beogradu. Obetajo mu lepo bodočnost LONDON — V britanskem glavnem mestu so včeraj uradno predstavili nov bolid formule ena italijansko-an-gleške hiše Benetton, ki je delo slavnega Johna Barnarda. Šasija avtomobila je iz ogljikovih vlaken, ves načrt pa je angleški inženir obdelal kompju-tersko. Novi dirkalnik ima siglo B191 in bo prvič tekmoval čez mesec dni (28. aprila) v Imoli na dirki za VN San Marina. Na predstavitvi je bil tudi predsednik avtomobilske hiše Alessandro Benetton. Le-ta si nadeja, da bodo njegova vozila v prihodnji sezoni, ko bodo opremljena s polavtomatskim menjalnikom s šestimi prestavami, osvojila vsaj nekaj dirk, dodal pa je tudi, da bo avtomobili benetton vedno bolj konkurenčna. Avtomobile benetton poganja znani fordov osem valj ni triinpollitrski motor, upravljala pa jih bosta Brazilec Nelson Piguet in Kolumbijec Roberto Moreno. Med diskvalificiranimi nogometaši tudi člana Triestine Kazen za Ceroneja in Conco MILAN — V zvezi z nedeljskimi tekmami A lige je športni sodnik za eno kolo diskvalificiral šest igralcev: Le-ti šo: Mara-dona (Napoli), Stringara in Zenga (oba Inter), Bigliardi in Bona-cina (Atalanta) in Faccenda (Fiorentina). Med kaznovanimi drugoligaši sta tudi branilca Triestine Cerone in Conca", ki bosta prisiljena mirovati za eno kolo. Ostale kazni: 2 koli - Gelsi (Pescara); 1 kolo: Rosin (Reggina), Car-nasciali in Flamingi (Brescia), Evangelisti (Taranto), Pusceddu (Verona), Sensini (Udinese) in Vignoli (Avellino). Strela ubila dva igralca in sodnika QUITQ — Strela je ubila dva mlada nogometaša amaterja in nogometnega sodnika v predmestju Guayaquila v Ekvadorju. Nad področjem se je ulil hud dež, vendar tekme niso prekinili. Eden od igralcev je imel šele petnajst let. Tyson - Ruddock znova 28. junija NEW YORK — Tyson in Ruddock se bosta ponovno srečala 28. junija v Las Vegasu, ko naj bi razjasnila, kdo je dejansko boljši. Istega večera bodo še tri borbe za svetovni naslov: za poenotenje naslova v superlahki kategoriji med prvakom IBF in WBC, Mehikancem Chavezom, in Američanom Garzo (prvak WBA), med svetovnim prvakom v superperesni kategoriji VVBC Nelsonom iz Gane ter Avstralcem Fenechom ter za naslov v srednji kategoriji WBC Jacksonom (Deviško otočje) in Američanom Miltonom. Poleg tekme med Jugoslavijo in Severno Irsko so včeraj na sporedu še štiri kvalifikacijska srečanja v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo. Rezultati: SKUPINA 2: San Marino - Romunija 1:3 (1:2), Škotska - Bolgarija 1:1 (0:0). LESTVICA: Škotska 6 točk (4 tekme), Švica 4 (3), Romunija 4 (4), Bolgarija 4 (4), San Marino 0 (3). SKUPINA 5: Belgija - Wales 1:1 (0:0). LESTVICA: Wales 5 točk (3 tekme), Belgija 3 (3), Nemčija 2 (1), Luksemburg 0 (3). SKUPINA 7; Anglija - Irska 1:1 (1:1). LESTVICA: Irska 4 (3), Anglija 4 (3), Poljska 2 (2), Turčija 0 (2). Milutinovič trener ZDA NEW YORK — Jugoslovan Bora Milutinovič je novi trener nogometne reprezentance ZDA. Vest je krožila že prejšnje dni, včeraj pa so jo tudi uradno potrdili. Milutinovič je zamenjal Boba Ganslerja, ki je ekipo vodil od januarja 1989 do februarja letos. Pomožni trener bo John Kowalski. Milutinovič ie vodil že reprezentaci Mehike in Kostarike na svetovnih prvenstvih leta 1986 oz. 1990, nekaj mesecev pa je bil tudi pri Udineseju. Nemčija boljša od SZ FRANKFURT — V prijateljskem nogometnem srečanju je Nemčija z 2:1 (0:0) premagala Sovjetsko zvezo. Zadetke so dosegli Reuter v 65', Mattha-eus v 81' in Dobrovolski v 83' (11-met-rovka). V prijateljski tekmi ste se pomerili tudi Češkoslovaška in Poljska. Zmagala je Češkoslovaška s 4:0 (2:0). Odbojkarski superpokal osvojil CSKA BRESCIA — Z zmago proti ekipi Gabeca Montichiari s 3:1 (15:12, 15:8, 8:15, 15:10) je moskovski CSKA osvojil odbojkarski superpokal. Sovjeti so superpokal osvojili že leta 1988. Borg potrjuje povratek LONDON — Nekdanji sloviti teniški as Bjorn Borg je potrdil, da se bo po osmih letih vrnil k agonističnemu tenisu. Borg, ki ima sedaj 34 let, je dejal, da že osem mesecev trenira pod vodstvom nekega azijskega izvedenca, ki je bil njegov svetovalec že pred desetimi leti. Pristavil je še, da se je s tenisom zasebno vedno ukvarjal, tudi ko je opustil agonistično dejavnost. Njegov prvi nastop po tolikih letih odsotnosti naj bi bil v Montecarlu prihodnjega aprila. V Crikvenici start jubilejne Alpe-Adria LJUBLJANA — Jubilejna, 25. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, ki bo bo letos prvič veljala tudi za svetovni pokal prve kategorije, bo na sporedu od 4. do 10. maja. Start bo v Crikvenici, kjer bo krožna etapa, a cit] v Ljubljani. Druga etapa bo od Crikvenice do Nove Gorice in Gorice. Tretjo etapo bodo vozili iz Gorice do Šmohorja Avstriji, četrto od Šmohorja do Drobo^ Ija. Peta etapa bo na kronometer ekipno v Borovljah, šesta bo kolesarje p0' špeljala do Ptuja, sedma do Zagreba poslednja do Ljubljane. Skupno bodo kolesarji pn 1.050 km. Konkurenca bo močna, so svoj nastop prijavilo 12 reprezen tanc: Španija, Nemčija, Avstrija, Banja, ČSFR, Nizozemska, Švedska, Madžarska, Bolgarija, Poljska, Sovjetska zveza in Jugoslavija. Slednja bo nast pila s tremi ekipami. evozili saj Šolskega smučarskega prvenstva se je udeležilo 184 naših šolarjev Valentina in Erik pred vsemi V organizaciji Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jože Stefan iz Trsta je bilo na Zoncolanu 9. šolsko smučarsko prvenstvo v veleslalomu. Skupno je bilo prijavljenih 184 osnovnošolcev ter nižje in višješolcev, ki so branili barve naših šol in zavodov s Tržaškega, Goriške in^prvič tudi Dvojezične osnovne šole iz Špetra. Samo tekmovanje je več kot dobro uspelo, čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno. Ne glede na pozni termin so bile snežne razmere dokaj ugodne. Domačini so zelo dobro pripravili progo in s pomočjo snežnega cementa so bili pogoji za tekmovanje dobri kljub dokaj visoki temperaturi. Med nastopajočimi je bilo največ osnovnošolcev, ki so pokazali dobro smučarsko znanje in s tem so najboljši porok za nadaljevanja dobre tekmovalne tradicije tudi v tej športni panogi. Vsi osnovnošolci so bili nagrajeni s spominsko kolajno, najboljši trije v vsaki od petih tekmovalnih kategorij pa z zlato, srebrno in bronasto medaljo. Najboljše tri osnovne šole, nižje srednje in višje srednje šole pa je organizator nagradil z ličnimi pokali. Prav tako so dobili pokale najboljši oziroma zmagovalci v vseh desetih kategorijah. Posebno pohvalo pa zaslužita Valentina Šuber (učiteljišče Anton Martin Slomšek), ki je dosegla najboljši absolutni čas v ženski konkurenci (53"38) in Erik Vodopivec (Jožef Stefan, 49”37), ki se je kot edini spustil pod 50 sekund in seveda dosegel najboljši absolutni čas v moški konkurenci. Tako Šuber kot tudi Vodopivec sta bila tudi nagrajena z lepima pokaloma. IZIDI 9. ŠOLSKEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA 1. in 2. razred osnovne šole - deklice 1. Nika Furlani (Župančič) 40"36, 2. Martina Milič (Kokoravec) 44''20, 3. Petra Dilli (Milčinski) 48"59, 4. Martina Bogateč (Bevk) 53"42, Alesandra Glavina (Milčinski) r02'’01, Martina Tonet (Finžgar) T20"20, Meggy Mauri (Milčinski) 1'24"201 Karin Sancin (Milčinski) 3T2 "45. Ena tekmovalka je bila diskvalificirana, ena pa ni dospela do cilja. 1. in 2. razred osnovne šole - dečki 1. Giorgio Pitacco (Ribičič) 34"02, 2. Erik Piccini (Bevk) 47"61, 3. Andrej Adamič (Vpranc) 48 "91, 4. Massimo Li-berale (OŠ Špeter) 50"38), 5. Mattia Cendou (OŠ Špeter) 55"16, 6. Mitja Suhadolc (Bevk) 56"89, 7. Juli Premru Vi-anello (Finžgar) 1'01"94, 8. Matjaž Suhadolc (Bevk) 1'13"75, 9. Axel Furlan (Milčinski) 1’13"90, 10. Elia Hrovatin (Finžgar) 30'01"63. 3., 4. in 5. razred osnovne šole - deklice 1. Karin Mezgec (Ribičič) 32 "34, 2. Fjona Mezgec (Ribičič) 33'"29r 3. Nastja Milič (Širok) 34"07, 4. Anja Strekelj (Bevk) 36 Tl, 5. Kristina Skerk (S. Gruden) 36''65, 6. Janja Del Linz (Župančič) 42" 19, 7. Karol Hrovatin (Jurčič) 42''61, 8. Vanja Milič (1. maj 1945) 43"29, 9. Jesenka Furlan (Jurčič) 45''03, 10. Ingrid Bianchi_ (Bevk) 45"34, 11. Jerneja Rebernak (Župančič) 46"36, 12. Tjaša Rogelja (Župančič) 46"88, 13. Jasna Leghissa (Jurčič) 47"42, 14. Mara Pavatich (Bevk) 47''44, 15. Eva Sancin (Bevk) 49"56, 16. Elisa Frandolic (Ribi-Cič) 50"99, 17. Elisa Costantini (OS Špeter) 54"81, 18. Nicoletta Cossutta (Župančič) 59''72, 19. Katrin Dilli (Milčinski) 59'"71, 20. Katja Legiša (Jurčič) ri7"03. 3., 4. in 5. razred osnovne šole - dečki 1. Dario Cossutta (Širok) 37' 01, 2. Dejan Furlan (Grbec) 40 "30, 3. Gorazd Milič (1. pnaj 1945) 41"82, 4. Tomaž Metlika (Župančič) 42 "58, 5. Borut Bo-gatez (Bevk) 43"33, 6. Devan Cecchi (Finžgar) 43"36, 7. Ivan Gabrovec (S. gruden) 43"98, 8. Andrea Hrovatin (Finžgar) 46"23, 9. Patrik savarin (Milčinski) 50"73, 10. Bojan Simoneta (1. maj 1945) 52"47, 11. Marko Mikolj (Ribičič) 53 "29, 12. Ivan Mikulus (Finžgar) 57 "63, 13. Andrej Budin (1. maj 1945) 1'32'28. Nižja srednja šola - dijakinje 1. Martina Kufersin (Kosovel) T04"65, 2. Tjaša Gruden (Cankar) riT’44, 3. Jasmina Štrekelj (Kosovel) 1T2"25, 4. Alja Hrvatič (Cankar) 1"14 "06, 5. Kristina Laurica (Gregorčič) 1T5"41, 6. Metka Kuret (Erjavec) ri5"42, 7. Irina Pettirosso (Gregorčič) ri6"34, 8. Monica Sancin (Gregorčič) ri6"85, 9. Poljanka Dolhar (Erjavec) 1T7 "96, 10. Andrejka Starec (Kosovel) 1'21"04, 11. Sara Brezovec (Levstik) 1'23"23, 12. Sara Boskin (Trinko) 1'24"60, 13. Milena Udovič (Gruden) 1'25"33, 14. Veronika Pertot (Gruden) r33"65, 15. Nina Cociancich (Erjavec) 1"42"21, 16. Karin Gabrovec (Gruden) 1"45"21, 17. Sara Perosa (Cankar) 12'24"07. Dve dijakinji sta bili diskvalificirani, tri pa niso dospele do cilja. Nižja srednja šola - dijaki 1. Fabio Germani (Kosovel) 58 "06, 2. Gabriele Talotti (Cankar) r00"14, 3. Christian Leghissa (Gruden) r01"40, 4. Borut Plesničar (Kosovel) r03"69, 5. Matej Makuc (Trinko) r04"23, 6. Wer-ner Sancin (Ciril in Metod Katinara) 1'06"04, 7. Peter Furlan (Cankar) 106" 15, 8. Massimo Babich (Ciril in Metod Sv. Ivan) 1'07"59, 9. Goran Čuk (Gregorčič) r08"30, 10. Igor Rolich (Cankar) 1'08"99, 11. Ivan Furlani (Erjavec) 1"09"32, 12. Robert Debeliš (Cankar) l'H"83, 13. Tibor Drassich (Gruden Križ) 1'13"29, 14. Marko Metlika (Ciril in Metod Sv. Ivan) 1T3"83, 15. Dimitri Pintar (Trinko) T14"17, 16. Aleš Omari (Erjavec) 1T5''69, 17. Devan Jagodic (Erjavec) 1'15'"72, 18. Ivan Pahor (Gruden) 1T8"23, 29. David Ves-naver (Ciril in Metod Sv. Ivan) 1"20 "00, 20. Sandy Sancin (Gregorčič) r20"15,21. Alex Prašelj (Gruden Križ) 1'20"69, 22. Igor Ota (Gregorčič) 1"21"20, 23. Zoran Bandelj (Gruden) l'22"32r 24. Marko Leghissa (Gruden) 1'36"52, 25. Robert Volčič (Kosovel) T39"48, 26. Manuel Sobani (Trinko) l"50"63.Dva dijaka sta bila diskvalificirana pet pa jih ni prismučalo do cilja. 1. in 2. razred višje srednje šole -dijakinje 1. Valentina Suber (Slomšek) 53"38, 2. Heidi Sigoni (Prešeren) 1"03"52, 3. Claudia Ferluga (Zois) T04 "69, 4. Erika Bezin (Zois) T07"79, 5. Martina Nanut (Zois Gorica) 1T5"77, 6. Lara Prašelj (Prešeren) r20"64, 7. Martina Fajt (Zois Gorica) T30"20. Ena dijakinja je bila diskvalificirana, dve pa nista prismu-čali do cilja. 1. in 2. razred višje srednje šole -dijaki 1. Peter Ferluga (Prešeren) 55"84, 2. Adrea Bergnach (Trubar) 59"69, 3. Tomaž Legiša (Prešeren) 1'00"54, 4. Alek- Zakaj bi spraševal zvezde. ■graf JOtOCOM* IN SI ŽE ZMAGOVALEC Vplačila se sprejemajo do 29. marca sander Purich (Stefan) T02"29, 5. Mar-co Crismanich (Zois) T05 "90, 6. Andrej Canziani (Zois) 1'07"39, 7. Samo Mijot (Prešeren) 1'07"73. Trije dijaki niso dospeli do cilja. 3., 4. in 5. razred višje srednje šole -dijakinje 1. Sarah Sossi (Zois) 0'57'j 2. Tanja Purič (Zois) 59"17, 3. Gabrijela Pieri (Zois) 1'00"69, 4. Vanessa Mezgec (Zois) rOT’52, 5. Valentina Fachin (Prešeren) 1'02"71, 6. Kristina Corsi (Zois Gorica) T09"41, 7. Francesca Sa-her (Cankar) 1T0"31, 8. Loredana^ Cibi-ni (Cankar) 1T6"53, 9. Mara Černič (Trubar) 1'21"'10, 10. Mirjam Radinja (Cankar) r32"08, 11. Erika Paulina (Prešeren) r33"37. Dve dijakinji nista prismučali do cilja. 3., 4. in 5. razred višje srednje šole -dijaki 1. Erik Vodopivec (Stefan) 49"37, 2. Robert Renčelj (Stefan) 50 "29, 3. Ales-sandro Žezlina (Stefan) 51 "12, 4. Gregor Presker (Prešeren) 53"66, 5. Marko Caudek (Zois Gorica) 58"69, 6. Tomaž Milič (Prešeren) 101 "50, 7. Martin Pertot (Prešeren) r03"14, 8. Marco Suber (Zois) 1'10"70, 9. Denis Uršič (Trubar) 1T0"70, 10. Marko Preši (Prešeren) 1"19"25. Dva dijaka nista prismučala do cilja. LESTVICE PO ŠOLAH Osnovna šola 1. Ribičič TS 192 točk, 2. Bevk TS 185, 3. Župančič TS 181, 4. Milčinski TS 137, 5. Finžgar TS 121, 6. Širok TS, 7. 1. maj 45 113, 8. Špeter Čedad 90, 9. Jurčič TS 81, 10. Gruden 80, 11. Grbec 55, 12. Gorazd 52, 13. Prežihov Vo-ranc 48 točk. Nižja srednja šola 1. Kosovel 226 točk, 2. Cankar 209, 3. Gregorčič 162, 4. Erjavec 136, 5. Gruden Nabrežina 108, 6. Trinko GO 102, 7. Ciril Metod Sv. Ivan 92, 8. Ciril Metod Katinara 48, 9. Gruden Križ 46, 10. Levstik 25. Višja srednja šola 1. Zois TS 208 točk, 2. Prešeren TS 196, 2. Stefan TS 196, 4. Zois GO 104, 5. Trubar GO 79, 6. Slomšek TS in Cankar GO 60. (G. F.) DPZZIO Jožef Stefan se najlepše zahvaljuje naslednjim ustanovam, podjetjem in društvom, ki so darovali pokale in praktična darila za 9. šolsko smučarsko prvenstvo: Deželi Furlaniji-Julijski krajini, Šolskemu skrbništvu Trst, Pokrajini Trst, Tržaški hranilnici, Občini Devin-Nabrežina, Občini Zgonik, Hranilnici Doberdob, Hranilnici Sovodnje, Hranilnici Opčine, Kmečki banki Gorica, Hranilnici in posojilnici Nabrežina, Tržaški kreditni banki, ZSŠDI Trst, SPD Trst, ŠD Breg, podjetju Infordata in Tržaški knjigarni. Na rednem občnem zboru SPD iz Trsta Izjemno plodna sezona Tradicionalno plodna in bogata dejavnost SPDT je v minuli sezoni dosegla svoj višek z dosego drznega cilja osvojitve Everesta, kar je društvu zagotovilo pomembna priznanja in sloves ne samo v zamejstvu in matični domovini, temveč predvsem v tržaških alpinističnih krogih in v širši italijanski javnosti. Društvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da je kot pobudnik in izvajalec velikega podviga dvignilo ime SPDT iznad ozkih meja krajevne stvarnosti. Tako je predsednik Lojze Abram v svojem poročilu na občnem zboru ocenil ta prodoren uspeh, za katerega je bilo treba veliko intenzivnega dela, prizadevanj in naporov. Upravičena sta zato. veliko zadoščenje in ponos za vse, ki so omogočili izvedbo odprave, posebno pa za tiste, ki so v njej neposredno sodelovali. Abram se je izrecno zahvalil Mariji in Andreju Štremfelj, Janezu Jegliču in šerpi Lapki Rita, ki so na najvišji vrh sveta ponesli zastavo našega društva, prav tako pa zamejskim alpinistom Tatjani Gregori, Dušku Jelinčiču, Lenartu Vidaliju, Davorju Zupančiču in vsem ostalim alpinistom za zasluge pri uspehu odprave. Predsednik je izrecno poudaril, da je velik delež pri pripravah in organizaciji himalajske odprave prispevala Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, pomembna pa je bila tudi izdatna pomoč sponsorjev, predvsem dežele FJK, ki je nad odpravo prevzela pokroviteljstvo in prispevala skoro tretjino finančnih sredstev z zneskom 50 milijonov lir. V raznih oblikah so prispevali tudi zavarovalnica Noricum, družba Ponteco in druga podjetja pri nas in v Naši mladi košarkarji na gostovanju v ČSFR Podobno kot pri ostalih športnih panogah bodo med velikonočnimi počitnicami mirovala tudi košarkarska prvenstva. Kljub temu pa bodo v splošnem počitniškem vzdušju nekateri vseeno na delu. Pisana in mnogoštevilna skupina mladih košarkarjev in njihovih trenerjev in spremljevalcev se je danes zjutraj podala na nekajdnevno gostovanje v ČSFR, kjer se bo udeležila dveh turnirjev. Povratek je predviden za ponedeljek v večernih urah. Skupino sestavljajo posamezne oziroma mešane postave mladinskih ekip, vseh tistih društev, ki so včlanjena v športno združenje Jadran: Breg, Konto-vel, Polet, Sokol in Dom Gorica. Zamejska odprava bo torej odpotovala na Češkoslovaško s tremi ekipami, kadetsko (letnika 74/75), naraščajniško (76) in najmlajšo (77,78 in 79), ki bodo nastopala na turnirjih v Kromerižu pri Brnu in Mladi Boleslav pri Pragi. Razen tekem bodo člani naše skupine en dan posvetili tudi ogledu češkoslovaške prestolnice. Gostovanje v ČSFR sodi v dogovor Jadrana s košarkarskimi klubi iz Krome-riža in Mlade Boleslav, ki bodo spomladi vrnili gostovanje in prispeli v Trst v svojimi moštvi. (Cancia) PROPAGANDA SERVOLANA - POLET 85:31 (42:16) POLET: Petaros 4 (0:2), Senica 4, Krt, Košuta 6, Lakovič 13 (2:2), Sosič 4, Budal. TRI TOČKE: Lakovič 1. Mladi Poletovi košarkarji so v prvem kolu tolažilne skupine prvenstva Propaganda nastopili močno okrnjeni in zaradi tega tudi visoko izgubili proti sicer ne premočni Servolani. Naši košarkarji so v prvi četrtini precej kljubovali gostom, nato pa so morali zaradi pravilnika drugo četrtino odigrati v treh in to so nasprotniki izkoristili, da so si priigrali tudi precejšnjo prednost, ki so jo v drugem delu tekme še povečali. (Cancia) obvestila PODRUŽNICA SPDT ZLATA KRONA MAČKOLJE vabi planince in prijatelje na 1. letošnji pohod in sicer na Nanos in v Predjamski grad. Pohod bo v ponedeljek, 1. aprila z zbirališčem pred gostilno Tul v Mačkoljah ob 7. uri. PODRUŽNICA SPDT ZLATA KRONA MAČKOLJE priredi v soboto, 6. aprila ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah večer s prikazom diapozitiv Zvonka Vidalija »Potovanje v Peruju«. PK BOR sklicuje v soboto, 6. 4., ob 17. uri v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7), 4. redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev in umestitev delovnega predsedstva; 2. predsedniško poročilo; 3. pozdravi in diskusija; 4. razrešnica nadozornega odbora; 5. volitve novega odbora; 6. razno. ŠD BREG ustanavlja balinarsko sekcijo. Interesente vabi na sestanek, ki bo 29.3. ob 20.30 v novih prostorih društva v športnem centru v Dolini. Sloveniji, pomemben prispevek pa je prišel od samih članov odbora SPDT. Predsednik je v poročilu omenil tudi vse ostalo uspešno delovanje društva na različnih področjih, od alpinizma, izletniške dejavnosti, še posebno aktivnega mladinskega odseka, smučarstva, jamarstva, do markacijskih akcij in dobro obiskanih predavateljskih večerov. Javnost je bila o delovanju društva sproti obveščena s stalno rubriko na Primorskem dnevniku, o katerem je predsednik izrazil željo, da bi uspešno zmogel prebroditi hud krizni položaj, v katerem se nahaja. Abram je še omenil ustanovitev dejavne društvene podružnice »Zlata krona« v Mačkoljah in uspelo proslavo desetletnice pobratenja s planinci društva Integral iz Ljubljane. Kljub temu da je sezono mogoče oceniti kot izredno zadovoljivo pa je predsednik apeliral na večjo aktivno zavzetost članov pri organiziranju društvenih pobud, saj je tolikšno delo nemogoče opravljati le v okviru omejenega števila odbornikov. Veliko upanje je Abram v tem smislu izrazil glede mladinskega odseka, ki s svojim obetavnim delom lahko zagotavlja društvu prenavljanje z mladimi močmi. SPDT ima namreč pred seboj mnogo pomembnih ciljev, med katerimi je tudi načrtovana samostojna vključitev v vsedržavno planinsko zvezo CAI. »S svojo dosedanjo dejavnostjo, z delom, velikimi dosežki in zmagami SPDT vseskozi dokazuje svojo trdoživo vrašče-nost v središču mesta Trst in disledno nadaljuje po poti, ki so jo ob spoštovanju vrednot planinske predanosti začrtali nši predhodniki,« je zaključil poročilo predsednik in najavil proslavo 45-letnice povojne obnovitve društva, ki bo maja letos. Razprava je bila kot po običaju namenjena poročanju načelnikov odsekov, potem ko sta tajniško in blagajniško poročilo podala tajnik Ervin Gombač in blagajnik Žarko Vecchiet. Ob tem gre opozoriti na pomemben podatek, da je zlasti po zaslugi zavzetosti članov društvena bilanca v bistvu zdrava, kajti tudi kljub velikim stroškom za himalajsko odpravo je društvu uspelo zadržati deficit v sprejemljivih mejah. Poročila, ki pričajo o bogatem in razvejanem delovanju odsekov društva, so podali Dušan Jelinčič za alpinistični odsek, Pavel Fachin za smučarski odsek, Marinka Pertot za opravljeno predavateljsko sezono, Robert Devetak za mladinski odsek, Stojan Sancin v imenu jamarjev, Peter Suhadolc pa je pripravil poročilo o markacijskem delovanju. Suzana Štrajn je govorila o delovanju podružnice SPDT »Zlata krona« iz Mačkolj, Aleksij Civardi pa je prikazal sliko o premoženjskem stanju društva. Občni zbor so pozdravili številni gostje, med njimi popredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Stanovnik, ki je Lojzetu Abramu podelil častni znak PZS za posebne zasluge pri vrhunskih uspehih društva, Pozdrav Slovenske kulturno gospodarske zveze je prinesel tajnik Dušan Kalc. V imenu pobratenega društva Integral iz Ljubljane je pozdravil predsednik Marjan Dodič, za SPD iz Gorice Vlado Klemše, Karlo Kocjančič (SPD obala), Janez Košnik (SPD Jesenice), Viktor Šonc (PD Sežana), Vojko Čeligoj (SPD Ilirska Bistrica), Bruno Bontempo (PD Platak-Rijeka), Sonja Mašera, častna predsednica SPDT, Viktor Stopar (Sloga), Jordan Purič (SK Devin), predstavnik jamarskega odseka ŠD Grmada in Bojan Pavletič (Bor). Na slikah (M. Magajna): zgoraj delovno predsedstvo, spodaj udeleženci občnega zbora. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik četrtek, 28. marca 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V revni zahodnoafriški državi Mali se zgodovina ponavlja Oblast je v rokah vojaške hunte dejanski junaki pa so študentje BAMAKO — Zgodovina se v mali afriški državi Mali ponavlja: usoda dosedanjega predsednika Mousse Traoreja je povsem enaka usodi njegovega predhodnika Modiba Ke-ite, ki ga je sam kot mlad poročnik strmoglavil novembra 1968, torej pred dobrimi dvajsetimi leti. Res je, da je tedaj opravil vse brez prelivanja krvi. Predsednik Traore je sedaj v zaporu. Aretirali so ga v ponedeljek zvečer na letališču pri Bamaku (in ne v predsedniški palači, kot so prvotno javili), ko je očitno hotel pobegniti iz države. Stavba, v kateri so uradi državne varnosti, je blizu stavbe radiotelevizije in vojaki obe zelo pazljivo stražijo. Sicer oklopna vozila nadzorujejo vse ulice glavnega mesta. Pravijo, da so po prevratu ljudje na ulicah dali duška veselju. Junaki zadnjih dogodkov pa so v resnici študentje, ki so se pretekli teden prvi spravili na ulice z željo te »politične pomladi« in sb bili tudi prve žrtve. 200 mrtvih in tisoč ranjenih ni majhen davek za napredek v državi. Marsikdo meni, da bodo študentje tudi močnejši od vojaške hunte, ki je trenutno na oblasti. Predvidevajo, da bodo morali prevratniki v uniformah čim prej predati oblast ljudem, če nočejo izzvati novih neredov. Po mnenju nekaterih je dosedanji predsednik Moussa Traore že slutil, da so sprememe v državi, kot večstrankar- ska ureditev in demokratične volitve, neizogibne, a je bil prepočasen. Francoski predsednik Mitterrand je, denimo, že lani opozoril »afriške prijatelje«, da Pariz ne bo več podpiral avtoritarnih režimov. O novostih so nameravali razpravljati na kongresu vladajoče stranke ob koncu marca. Znak o tem so opozicijske stranke, ki jih je Traore pravkar omogočil, ko je dovolil ustanovitev posameznih opozicijskih združenj. Eden najvidnejših mož opozicije je Demba Dialo, ki je v preteklosti bil eden najbližjih sodelavcev Modibe Keite. Upor in nezadovoljstvo ljudstva sta se v zadnji dobi razrasla zaradi vedno večjega bogastva, ki ga je začel kopičiti vojaško birokratski vrh, tudi tisti, ki je bil v neposredni bližini predsednika države. Ljudstvo je odklanjalo tudi svobodno tržišče, ki je bilo za večino sinonim revščine. Kljub gospodarski liberalizaciji, za katero se je Traore odločil pred desetimi leti, je bila gospodarska in politična kriza v državi vse ostrejša. Za majhno državo Mali, ki živi od kmetijstva, prideluje bombaž, arašide, na jugu žito in proso, je dolg dveh milijard dolarjev do tujine preveliko breme. Vir napetosti so bili tudi spopadi med večinskim temnopoltim prebivalstvom in manjšino nomadskih Tuaregov, ki so jim pred nedavnim priznali regionalno avtonomijo. Zuluji pobili 15 ljudi iz plemena Xhosa Pokol pri Johannesburgu Krvava akcija singapurskih varnostnikov Osvobodili potnike in ubili ugrabitelje SINGAPUR — Pripadniki elitnih oddelkov singapurskih varnostnih sil so včeraj deset ur po pristanku potniškega letala, ki so ga štirje 'Pakistanci ugrabili na progi Kuala Lumpur-Sin-gapur, vdrli v letalo in pobili štiri ugrabitelje. Kot je navedel singapurski premier G oh Chok Tong, ni bil ob vdoru varnostnih sil nihče od 114 potnikov in 9 članov posadke ranjen (dvema članoma posadke je pred napadom uspelo zbežati in sta se le nekoliko potolkla). Oblasti so se odločile za nasilen konec ugrabitve, ko je postalo jasno, da ugrabitelji izgubljajo živce in postajajo do skrajnosti nasilni do potnikov. Po pričevanju potnikov so bili ugrabitelji oboroženi z noži, dinamitne palice, s katerimi so grozili, da bodo razstrelili-letalo, pa so bile navadne petarde. Za osvoboditev potnikov so ugrabitelji zahtevali, da singapurske oblasti oskrbijo letalo za polet do Avstralije in da pakistanske oblasti izpustijo številne politične zapornike, med katerimi tudi Asifa Alija Zardarija, moža bivše pakistanske premierke Buthove. Prav ta zahteva meče čudno luč na celotno zadevo. Buthova Pakistanska ljudska stranka je odločno zanikala, da bi bila vpletena v ugrabitev, kot v preteklosti odločno nasprotuje takim terorističnim oblikam političnega boja in je zahtevala ustanovitev večstrankarske parlamentarne komisije, ki naj pojasni ozadje ugrabitve. Pakistanska opozicija navaja, da se je nekaj podobnega že zgodilo leta 1981, ko je tedanji vojaški režim izkoristil podobno ugrabitev, da je razpustil Pakistansko ljudsko stranko in njene aktiviste množično aretiral. Glasnik bivše premierke Buthove Faruk Leghari je včeraj precej jasno navajal sum, da je ugrabitev zrežiral režim Na vaza Sarifa, da bi dokončno diskreditiral Buthovo in njeno stranko pred ljudstvom. Na slikah (telefoto AP): airbus A 310 s 114 potniki in 11 člani posadke takoj po pristanku na singapurskem letališču Changi (zgornja slika), po desetih urah so pripadniki elitnih oddelkov začeli svoj uspešni napad (spodnja slika). JOHANNESBURG — Zuluji, pripadniki stranke Inkhata, so pobili petnajst ljudi v črnskem mestu Alexandra (Telefoto AP), severno od Johannesburga. Oborožena skupina je namreč vdrla v šotor, kjer je potekalo žalno zborovanje za umrlim članom Afriškega nacionalnega kongresa in začela streljati na množico. Bilo je tudi 12 hudo ranjenih, med mrtvi pa je bil tudi sedemmesečni otrok. Spopad sodi v spor med pripadniki Afriškega nacionalnega kongresa, ki ga vodi Nelson Mandela in ki združuje pripadnike plemena Xhosa ter pripadniki stranke Inkhata, v kateri se pod vodstvom kralja Buthelezija zbirajo Zuluji. V preteklih mesecih so spopadi med obema plemenoma povzročili več tisoč mrtvih. Policija ponavadi pušča, da obe stranki obračunata med seboj, kar sicer lahko izzveni cinično, pri tem pa se varnostni organi izognejo obtožb, da so posegli in priskočili na pomoč tej ali oni frakciji. Samo v dveh zadnjih tednih je v raznih črnskih predelih v medsebojnih spopadih umrlo sedemdeset ljudi. Pripadniki vsedržavnega kongresa obtožujejo policijo, da ni preprečila spopada, čeprav so jih obvestili, da se po Alexandri potepa tolpa 200 oboroženih Zulujev. Xhose sedaj niso oboroženi, saj jim je policija odvzela orožje. ANC je namreč uradno prenehal z oboroženo vstajo in se torej ne morejo braniti. Dogodek še enkrat dokazuje, kako globoko so med Afričani zakoreninjena plemenska sovraštva. V pričakovanju zaimkih junakov WASHINGTON Ameriške vojake, ki se vračajo iz Zaliva, čakajo sanjske, nemara tudi malce perverzne ljubezenske noči. Njihove žene, zaročenke in ljubice namreč hitijo nakupovat seksi spodnje perilo, najrazličnejše dišave in pripomočke, da bi svojim ljubim pripravile čim bolj vznemirljive urice. V trgovinah s spodnjim perilom si manejo roke, saj Američanke ta čas sploh ne gledajo na cene in potrošijo povprečno po sto dolarjev za nakup. Presenečeni so tudi v sexy shopih, kjer prodajajo vsevprek. Tiste, ki imajo manj denarja, pa so prav tako našle rešitev: spodnje perilo in pregrešne spalne srajčke kupujejo na boljšem trgu, »hard« orodje pa v semenarnah, kjer so verige mnogo bolj poceni kot v sexy shopu. Vsak si pač pomaga, kot ve in zna. Savdski zakoni in ženske hlače WASHINGTON — Oprijeta oblačila so lahko tudi prijetna na pogled, so pa tudi nevarna. Neka ameriška poslanka je zaradi pretesnih hlač imela resne sitnosti z možmi postave v Riadu, kjer so ji zagrozili, da jo zaradi opolzkosti lahko tudi pahnejo v temnico. Poslanka je pred neko trgovino čakala kolega, ko so se ji približali trije policisti. Opozorili so jo, da je neprimerno oblečena, zato so jo hoteli po vsej sili pokriti z dolgo črno haljo, ki jo menda savdski policisti nosijo vedno s seboj. Poslanka je kajpak ubogala, saj so bile grožnje z zaporom zelo učinkovite. Pozneje pa izvedela, da savdski zakoni dopuščajo za ženske samo široke hlače, ki ne dajo slutiti, kakšna je oblika in dolžina nog. V Peruju se epidemija kolere še ni polegla LIMA - Od začetka epidemije kolere, ki se je pojavila v Peruju sredi januarja, je umrlo že 609 ljudi, prijavljenih pa je bilo 97.715 primerov bolezni. Za dobro tretjino okuženih je bila nujna hospitalizacija. Podrobno poročilo o položaju v Peruju je podal generalni direktor svetovne organizacije za zdravstvo Japonec Niroši Nakažima, ki se že nekaj dni mudi v državi. Nakažima je ugotovil, da so razmere v bolnišnicah neznosne, na podeželju pa sploh nimajo ustreznih zdravstvenih struktur, priznal pa je tudi, da sta tako njegova organizacija kot perujska vlada predolgo podcenjevali položaj, zato ga je sedaj zelo težko obvladati. Epidemija kolere bo imela za Peru tudi težke gospodarske posledice. Od začetka leta je namreč državna blagajna izgubila približno milijardo dolarjev »naravnega« zaslužka zaradi mednarodnih restrikcij, ukinitve ribolova in izvoza morskih sadežev ter ukinitve turizma. Nakažima je prepričan, da se bo epidemični val polegel čez kak teden, kar pa seveda ne pomeni, da bo bolezen popolnoma izginila. Za to bo potrebnih več mesecev. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so v krajih, ki jih je kolera najbolj prizadela, opazili visoko onesnaženost tako pri obalnih vodah kot sladkovodnih tokovih. Egipčanski kamnosek v Springfieldu Bostonska bolnišnica posoja dragoceno mumijo egipčanskega kamnoseka za krajši čas muzeju (AP) Potovanje sreče na iranski način TEHERAN Tudi Iranci imajo svoja potovanja sreče. Ne gre za izlet v neznano, še manj pa za mamilašk1 »trip«, pač pa za garaško potovanj6 na Japonsko. Povpraševanje je tako veliko, da mora iranska letalska družba, ki ta potovanja prireja, razdeli11 vozovnice hrepenenja s pomočjo lot6' rije. Za razčlenjena potovanja da na razpolago 30 tisoč letalskih vozovni6' ki jih dobijo v glavnem zdravi, miš1' časti tridesetletniki. Taki si pač ga' raški dopust na Japonskem lahko prl' voščijo. Tamkaj namreč delajo brez prestanka ves čas, kolikor traja vizum, štedijo pri hrani in vseh dru9," »luksuzih«, samo da lahko nato ptin6 sejo domov »bajni« zaslužek. Sledni je povprečno desetkrat večji kot piaC . akademikov. Kaže, da tako iraške ko^ japonske oblasti ne nasprotujejo toVr stni »zabavi«.