N.jT«2ji almnalri dnevnik v Združenih državah VeU* za vse leto • * • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Ne* York celo leto « Za inoniiiirtto celo leto l 7.00 List slovenskih delavcev y Ameriki* Hm largest Slovenian Deflj fio the United States* everyday except Se and legal Hofidajs. 75,000 TELEFON: CHelsea 3-3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under Act at Congress of March Ji, 1879. TELEFON: CHelsea 3-3878 No. 222. — STEV. 222. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 23, 1935. — PONED ELJEK, 23. SEPTEMBRA, 1935. VOLUME tt.ttt __ LETNIK ZLIH. MUSSOLINI ZAVRNIL LIGINE MIROVNE PREDLOG S NAVZLIC ZAVRNITVI PREDLOGOV JE PA PUSTILA ITAIJA ODPRTO POT Z NADALJNA POGAJANJA Italijanski kabinet je razpravljal o predlogih. — Predlogi nimajo niti najmanjše podlage za rešitev spora. — Toda odgovor je "milejši" kot prejšnji Mussolini je vi odgovori. — Vse je odvisno od Lavala. Preteča stavka v premogovni industrij1 RIM, Italija, 22. septembra. — Italijanska vlada je odgovorila "ne" na predloge, katere je sestavil Ligin odbor petorice v Ženevi za rešitev abesinsko-italijanskega spora. Toda ta zavrnitev ni tako odločna kot so bile prejšnje italijanske zavrnitve. Mussolini je odgovoril, da predlogov ni mogoče sprejeti, toda ni stavil kakih protipredlogov, temveč je besedilo sestavil tako, kot bi skoro Ligo prosil, da stavi nove in bolj ugodne predloge. Mussolini s svojim odgovorom še ni zaprl vrat za nova pogajanja, temveč je pustil še nekoliko upanja, da bodo pogajanja, ki se, kot znano, vrše v Londonu, Parizu in Rimu, v zadnjem trenutku še mogoče odvrnila katastrofo. Italijanski kabinet pod predsedništvom Benita Mussolinija je na zadnji Ligin predlog sklenil naslednje: "Kabinet je vzel na znanje predloge, katere vsebuje poročilo odbora, petorice. Kabinetni svet jih je natančno obraynaval. Kabinetni svet pa, četudi uvažuje prizadevanj^^oc^bora petorice, je sklenil, da smatra predloge ^ nesprejemljive, ker ne nudijo niti najmanjše podlage, ki bi zadostovala za kon-čnoveljavno prepričanje o resničnih pravicah in interesih Italije.** To so popolnoma drugačne besede, kakor pa jih je v sličnih odgovorih do sedaj rabil Mussolini. Ta odgovor ne odklanja kompromisa. Mussolini je s previdnimi besedami pokazal, da je pripravljen pogajati se, ako mu Liga stavi nove predloge, ki bi jih mogel sprejeti, da bi se častno izmotal iz zagate, v katero je zašel. Liga je priznala, da Abesinija potrebuje evropske narode, da ji pomagajo do civilizacije. Na drugi strani pa je Anglija priznala italijansko potrebo pa razširjenju. Potrebno je samo ta dva naziranja na kak način združiti, da se doseže sporazum. Tozadevna pogajanja so sedaj že v teku. Laval pa je tudi obvestil Mussolinija, da Francija ne bo več sledila Italiji na poti, ki vodi do vojne, da pa je pripravljena z vsem svojim vplivom posredovati, da pridejo angleška in italijanska naziranja do soglasja. Mussolini je najbrže sprejel to Lavalovo ponudbo in upa, da ga bo s svojim posredovanjem izvlekel iz zagate. 2ENEVA. Švica, 21. septembra. — Poročilo o seji italijanskega kabineta je Ženeva spočetka sprejela kot odločno odklonitev mirovnih predlogov Liginega odbora petorice. Toda italijanska delegacija je takoj šla na delo in je skušala ta vtis odstraniti. Baron Aloisi je zatrjeval, da je prejel samo besedilo kabinetnega sklepa in da pričakuje uradno besedilo s potrebnim pojasnilom. Zato je tudi angleška delegacija, ki je bila mnenja, da je italijanski kabinet zavrnil predloge, sklenila, da počaka uradnega obvestila italijanske vlade, pre-dno izreče svojo sodbo. V teh okolscinah je tudi odbor petori .te takoj sklical sejo, ki je trajala poldrugo uro in je objavil naslednje poročilo: "Odbor petorice se je sestal danes ob 6.30 in je vzel na znanje poročilo italijanske vlade. Da pa dobi pravi vpogled v pomen tega poročila, je od- NEMČUA BO OHRANILA NEVTRALNOST Nemčija noče imeti nobenega opravka z abe-sinsko zadevo. — Mussolini jevo vabilo je zadelo na gluha ušesa. BERLIN, Nemčija, 22. sept. Neki zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bo ostala Nemčija popolnoma nevtralna v italijansko-abesin-skein sporu. Ako bodo izbruhnile sovražnosti, hoče imeti državni kancler Hitler prosto roko ter bo izdal vsa varnostne odredbi1, da bo za jamčil Nemčiji nevtralnost. Italijansko časopisje je pisalo o velikem prijateljstvu med Nemčijo in Italijo, toda Hitler je imel za vsa ta hvalisanja ^rluli a uešesa. — Naše stališče je slično stališču Združenih držav, — je rekel uradnik zunanjega ministrstva. Mi se pod nobenim pogojem ne bomo vmeše-vali v to reč. Na vprašanje, če bo Nemčija prodajala Italiji in Abesi-niji orožje, je odvrnil omenjeni uradnik, da potrebuje Nemčija orožje za svojo lastno o-brambo. Edina želja Nemčijo je, živeti v miru s svojimi sosedi. NADZORSTVO NAD MUN1-CIJO V milDRŽAVAH WASHINGTON, D. C., 22. septembra. — Vlada je postavila nov urad za nadzorstvo nad municijo v soglasju z nevtralno postavo, katero je sprejel zadnji kongres. V območju državnega de-partmenta je bil postavljen "urad za nadzorstvo orožja in niunicije,,? čegar ravnatelj je Joseph C. Green. Green bo sestavil seznam predmetov, ki spadajo pod c-značbo "orožje, munieija in vojne potrebščine". Ta listina bo tudi podlaga za predsednikovo prepoved za prodajo c»-rožja vojskujočim se državam. Municijski odbor, ki je sestavljen iz državnega, zaklad-niškega, vojnega, mornariškega in trgovskega tajnika, bo imel prvo sejo v torek. - POŠILJANJE ZLATA V U. S. Parniki bodo prihodnje dni pripeljali zlata v vrednosti več milijonov dolarjev. — Evropa se boji vojne med Italijo in Abesinijo. Evropske banke so naglo pričele pošiljati svoje zlate zaklade v Združene države. Razne evropske države so določile, da pošljejo za $21,754,000 zlata v Ameriko; samo Anglija ga bo poslala v vrednosti — $9,539,000. Od 9. septembra je bilo poslanega zlata v Združene države za $154,054. V Parizu čaka še za $57,08(i,000 zlata za prevoz v Združene države, na Ho-lanskem $41,800,000, v Angliji pa $39,139,000. Federal Reserve Bank of New York naznanja, da je iz Indije prejela zlata v vrednosti $2,248,400 in da je na potu iz Londona 10,200,000 unč srebra. Vsled bojazni preti vojno v Afriki so so evropske banke in privatni lastniki zlatih zakladov odločili poslati svoje zlato na varno v Združene države. Do konca leta bodo Združene države po cenitvi finančnikov imele zlata v vrednosti 10 bilijonov dolarjev. LONDON, Anglija, 22. sept. — Neko poročilo pravi, da bo v prihodnjih desetih dneh zaradi bojazni pred italijansko abesinsko vojno poslano zlato v NtAv York v vrednosti $47, 798,750. PARIZ, Francija, 22. sept.— Iz Francije so banke naglo pričele pošiljati zlato v Združene države, ker se boje vojne v Afriki. Parnik Europa je odpeljal 267 zabojev zlata v vrednosti $17,128,800. Po vseh evropskih državah skušajo kapitalisti iz strahu pred vojno poslati svoje zlate zaklade iz svoje dežele. ZDRAVSTVENO STANJE SENATORJA LEWISA MOSKVA, Sovjetska unija, 22. septembra. — Senator J. Hamilton Lewis iz Illinoisa, ki je prišel študirat ruske razmere, je zbolel na pljučnici. — Zdravi ga dr. Adolf S. Rum-reich, ki je prideljen ameriškemu poslaništvu, in razni- evropski specijalisti. Njegovo zdravstveni stanje je izredno resno. bor sklenil, da počaka na uradno sporočilo italijanske vlade in na pojasnila, ki ga bodo mogoče spremljala.** Kratko: odbor je sklenil, da italijanskega poročila ne sprejme saj za sedaj kot "ne". Pri vsem tem pa delegati držav smatrajo italijanski odgovor za popolno zavrnitev Liginih predlogov in so mnenja, da hoče Italija samo pridobiti na času, predno prične z vojno. NAZUSK0 POSTOPANJE FANATIČNO Zgodovinarji bodo imeli priložnosti opisati nemško dušo sedanje dobe. Nazi ji so pogledali celo skozi vrata zakonske sobe. ANCONA, Švica, 22. sept.— Bodoči zgodovinarji bodo imeli priložnost opisati, kako se je davila nemška duša v sedanji dobi in pri tem ne bodo mogli zamolčati dogodkov 15. septembra, 1935,—pravi slavni zgodovinar Emil Ludwig. — Mogoče bodo potekla stoletja in postave, ki so bile sprejete, bodo mogoče ostale, toda'iie v smislu kanclerja Hitlerja. Tekom zadnjih dni je bila Nemčija v Nuerenbergu ponižana na stališče tibetanskih fanatikov, ko so naziji na svojem zborovanju sprejeli novo postave. — Kralji in cesarji so tekom stoletji včasih odpovedali pravice raznih narodnim skupinam. Papeži in knezi so izgnali ljudi, ki so jim bili nasprotnega mišljenja in žene izgan-cev so bile izpostavljene poniževanju. — Toda niti v dobi židovskih pogromov v Rusiji in na Španskem, niti v preganjanju kristjanov v Armeniji ni prišlo do tega, da bi država ne nasprotovala samo ženitvam, temveč tudi ljubezni, ki je bil vedno najvišji svobodni dar človeka. — Do sedaj še ni nikdar noben diktator pogledal skozi vrata zakonske sobe, ali pa bi zapovedal, kaj se sme zgoditi za temi vratmi. — Spočetka so naziji hoteli v deželi Židom iztrgati iz rok njihovo moč, ker so s svojo sposobnostjo finančno in politično obvladali deželo. Ker pi med njimi ni bilo v tem smislu dovolj zmožnih mož, so zavzeli čisto nemško in arijskD stališče. Tako so vzeli 100,000 Židom njihovo premoženje in politično moč. — Današnja Nemčija, ki je dovolila v svetovni vojni, da je v njihovi armadi služilo 14 tisoč Židov, njih sinovom pa ne dovoli, da bi se poročili z nemškimi dekleti. — V času, ko je Mozes postavil podlago za -moralni nauk, so Nemci prebivali v duplinah in so molili bv,ga groma in strele. — Nazijske postave so nasprotne najstarejšim postavam človeštva. POGAJANJA GLEDE MEZD SO SE SEDAJ ŽE ŠESTIČ IZJALOVILA WASHINGTON, D. C., 22. septembra. — Deželo zopet ogroža nova stavka v industriji mehkega premoga. Pogajanja med lastniki rovov mehkega premoga in premogarji so se v soboto zvečer že šestič razbila v šestih mesecih. Advertise in 'Glas Naroda'* Sedanja pogodba poteče v nedeljo opolnoči. Ako ne pride do sporazuma pred tem časom, ali pa ako se predsedniku Rooseveltu ne posreči doseči zopetne odgoditve stavke, tedaj bodo voditelji premogav-ske unije naročili premogar-jem, da prenehajo z delom. Nadomestni delavski tajnik Edward F. McGradv je predsedniku Rooseveltu sporočil mišljenje operatorjev in pre-mogarjev ter mu je obenem naznanil, da je položaj zelo resen. Ako bo stavka kratka in bo prišlo do poravnave v kakih treh tednih, tedaj bodo operatorji mogli razprodati svoje zaloge, toda proti koncu bo cena premoga naglo naraščala. Dolga premogarska stavka pa se bo po mnenju mnogih razširila tudi na železno in tudi na avtomobilsko industrijo, ki potrebuje mnogo železa in jekla. Železne tovarne pa bodo poskusile vse, da preprečijo stavko v svojih premogovnikih. Ako pa so v teh rudnikih zaposleni unijski delavci, tedaj bodo pustili delo. Pa tudi oni premogarji, ki niso člani United Miners of America, se bodo po veliki večini pridružili svojim unijskim tovarišem. Največ nemirov je pričakovati v trož ju Uniontovn, Pa., kjer je bilo v stavki pred dvema letoma prelite mnogo krvi v spopadu med pazniki pre-mogarske družbe in med delavci. Kratka stavka deželi ne bo mnogo škodovala, pač pa pride mogoče do kakili spopadov in do bojev. Vendar pa je pričakovati, da se bodo med tem časom vroče glave med lastniki rovov in med delavci toliko ohladile, da bo prišlo konečuo do zaželjenega sporazuma. Vlada pa si stavlja vprašanje: — Ako bo spor v bodoče poravnan, zakaj ne bi bil poravnan prej, predno se prične stavka? Zakaj naj bi bilo zaprtih več tisoč rovov in bi bilo brez dela okoli 400,000 premo-garjev?, S temi vprašanji bo stopil McGrady pred 300 operatorjev in delavcev ter bo zahteval, da javno razglasijo, kaj je vzrok, da se v šestih mesecih niso mogli pogoditi. Pogodba med operatorji in delavci je potekla 1. aprila. — Od tedaj je bila podaljšana že petkrat in zadnjikrat do 22. septembra. Delavci zahtevajo trideset ur dela na teden, medtem ko so po dosedanji pogodbi delali pet dni na teden po 7 ur na dan. Premogarji pa so prej- šnji teden privolili na dosedanji delovni čas, ako so jim plače zvišane. Operatorji pa so bili pri volji podaljšati dosedanjo pogodbo do 1. aprila 193*>. Premogarske zahteve so: — 50 centov povišanja plač. na dan za vse delavce, ki so plačani na teden; 10 centov povišanja pa za kopače in nalagal-ce premoga. HAILE SELASSIE IMA LAŠKI VOJNI NAČRT Cesarjevi svetovalci študirajo italijanske vojne načrte ter se pripravljajo na obrambo. ADDIS ABABA, Abesinija, 22. septembra. — Vojaškim svetovalcem abesinskega cesarja Haile Selassija se je posrečilo dobiti tk>kument<», v katerih je popolnoma obrazložen italijanski vojni načrt za podjarmljenje Abesinije. Sedaj jih izvedenci študirajo ter pripravljajo deželo na uspešno obrambo. Italijani nameravajo najprej zavzeti Aduwo, kjer je bila pred štiridesetimi leti italijanska armada strahovito poražena. Odtam bi se pa ne odpravili proti glavnemu mestu. Prodiranje bi se vršilo od Assabe v Eritreji of francoski Somaliji proti Džibuti - Add is Ababa železniški progi. Prvi večji cilj prodirajoče armade bi bil Harar. Druga armada bi pa prodirala ob angleški Somaliji proti Ogadenn. Južna frčita bi bila široka 125 milj. Armada bi bila opremljena z lahkimi tanki, oklopnimi k i-rami, lahko artilerijo in velikim številom letal. Italijani bi prodrli vsak dan za kakili petiudvajest milj. Letala bi metala bombe na vasi in uničevala pridelke. ROOSEVELT POČIVA HYDE PARK, N. Y., 22. septembra. — Predsednik F. D. Roosevelt, ki je pripravljen, da se vrne v "Washington, si je dva dni dovolil popoln počitek. Njegova mati Sara Delano Roosevelt je obhajala svoj 81« rjostni dan, ob kateri priliki so se zbrali skoro vsi sorodniki. Rooseveltova mati je pre-j jela mnogo čestitk iz vseh kri jev dežele. nULZ 'S MURV D'A " NEW YORK, MONDAY; SEPTEMBER 23, 1935. TU E LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 7L « Glas Naroda" »• • j Omd ud PnbUfliMd bf 4MVKMIC PUBU Enak Sakaer, President ISHLNG COMPANY IA Corporation « Mf hpttin. L. Benedlk, Tre«.t. of a bor« offiocn: New York Ctty. N. Y. "ALASNAIODl" (Vaice «1 tiM lUl bree portpiee U oeebno*tl * i* priobčojejo. Deq§r x»#J ee bUfoioil »o«lljaU po Monej Order. Pri praRMjabf krpja naroCnl*©?. prgeijpo, da # aa» tadi prejjfaje biTylUBc aaeaaal. ^a bltreje aaJdeeao aaeloralka. "OLAfl NARODA", SI« W. 18th Street, New Ye*. N. Y. CHelsm 1-1171 KDO JE TAKO GOVORIL? Iz stenografskega zapisnika Lige narodov objavljamo sledeči odstavek: — "Prošnja Abesinije, da jo sprejmemo!v Ligo narodov, je za Ligo narodov velika čast. Ta prošnja je tembolj pomembna, ker prihaja od naroda, ki je živel doslej na robu velikih mednarodnih zmešnjav, pa si je z občudovanja vredno vztrajnostjo obranil skozi stoletja svojo vero in svoj narodni značaj. — Abesinski narod je upravičen do viteškega spoštovanja, in njegovi prošnji moramo ugoditi. . . Trgovina s sužnji je v Abesiniji pod smrtno kaznijo prepovedana . . . Abesinija bo pomagala Ligi narodov v boju proti suženjstvu . . . Abesinija i bo kot članica Lige narodov v osrčju Afrike aktivna in uspešna zaščit niča miru!" Kdo je govoril te besede! Ko je leta 1923 prosila Abesinija za vstop v Ligo narodov, je govoril te besede grof Bonn Longare, načelnik — italijanski4 delegacije. ANGLEŠKE VOJNE PRIPRAVE Za jasno znamenje resnega položaja v Evropi je treba smatrati odlok angleške vlade, da se napovedani mornariški manevri ne bodo vršili v bližini škotske obali. Že več dni ni nobenih natančnih poročil o gibanju velikih angleških bojnih ladij. Izvedelo se je le, da je odplulo proti afriškim pristaniščem nekaj angleških križark in da je pristanišče Gibraltarja zaprto. Neki pariški časniški poročevalec trdi s precejšnjo gotovostjo, da je v Sredozemskem morju 114 angleških bojnih ladij in torpednih čolnov. Velike križarke so stacijonirane v bližini Gibraltarja in vhoda v Sueški prekop. Francija, ki se je dolgo časa branila odločno nastopiti proti Italiji, se je slednjič le vdala splošnem pritisku, vt-don je pa še prepričana, da so ediuole sankcije proti Italiji prava in zdrava pot. Kaj je s francoska mornarico, ni znano širši javnosti, brez dvoma bo pa sodelovala z angleško. Italija se navidez niti ne zmeni za angleške bojne ladje v Sredozemskem morju. Iraško časopisje dosledno podcenjuje moč angleške mornarice. Listi pravijo, da italijanski submarini visoko nad-kriljujejo angleške ter da bodo za slučaj potrebe napravila italijanska letala z angleškimi bojnimi ladjami kratek proces. Polegtega, da podi Mussolini Italijane v klavnico, jim tudi nesramno laže, kajti neoporečna resnica je, da se italijanska mornarica niti oddaleč ne more meriti in primerjati z an* gleško. DEKLE POSTAJA MLADENIČ V Ogrskem Gradišču na Ce-ihoslovaškem je mlado dekle, obiskovalka tamkajšnje trgovske akademije, zbujala že dalj časa pozornost, ker je kazala razna moška nagnjenja in se je morala vsak dan briti. V juniju je postalo dekletu pri zrelostnem izpitu od razburjenja almbo. Zdravnik, ki so ga pozvali, je ugotovil, da je dekle prav *& prav moški. V počitnicah je odpotovala s svojim očetom Ba Dunaj, tam so jo na neki kliniki operirali Tedaj se jc spremenila v pravega mladec niča Prejšnji teden je brhki Hfcl&deiuč, ki je de pred kratkim kmuI krila, že še tal po promenadi Ogrskega Gradišča. Pra? -T»T" GLAS NARODA" * dp-Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za tUri kraj stane ft. — V Italijo Ksta ne pošiljamo. INCIDENT PRJ RO-rCATCU, BEOGRAD, 9. septembra.— Pri taborski cerkvi (občina Hum na Solti, v neposredni bližini Rogatca na hrvatski strani So tie) je bilo včeraj cerkveno žegnanje, ki se ga je udeležilo okrog 1,500 ljudi iz vse okolice. Narodni poslanec Mato Domovič, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka, je imel v neposredni bližini cerkve shod, ki ga pa ni prijavil oblastem. Orožniška patrulja, se je dotlej zadrževala na šolskem dvorišču, se je zaradi tega napotila proti kraju, kjer se je pričel shod, da Domoviča po službeni dolžnosti opozori, da so shodi brez prijave oblastem po zakonu zabranjeni. Preden pa je prišla na lice mesta, je naletela na dva vinjena moška, ki sta se sprla in pretepala. Komandir patrulje ju je opozoril, naj se ne pretepata in ne delata nereda, ter ju je pozval, naj se razideta. Med tem pa je večja skupina ljudi, ki je opazila patruljo, napadla orožnike, začela metati proti njim kamenje ter jih psovala z žaljivimi izrazi. Iz skupine so padli tudi štirje re-volverski streli proti orožnikom. Orožniška patrulja se je zaradi tega umaknila za 120 do 150 m in je v imenu zakona pozivala napadalce, naj se razide-jo. " \ Med tem, ko so se orožniki umikali, je bilo šest izmed njih poškodovanih od kamenja in opek. Eden izmed njih, začasni orožnik Jordan Tošič, j? bil huje ranjen. Ko se je tti zgrudil na tla, so ostali po svojih službenih predpisih uporabili puške in oddali najprej sedem strelov v zrak, ko pa to ni nič pomagalo, osem strelov proti napadalcem. Na mestu mrtvi so padli Dju-ro Debeš, delavec iz Straže, star 55 let; Stjepan Burič, pev-kovski pomočnik iz Orešja, 28 Jet; steklar Alojzij Kerber iz Rusinc, star 27 let. Hudo ranjen je bil v trebuh kmečki fant Konrad Tunard s Huma na Sotli, star 18 let, ki je danes podlegel poškodbam. Ko so orožniki uporabili o-rožje, so se napadalci razbe-žali in je bil red takoj vzpostavljen. Določena je bila posebna preiskovalna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki notranjega ministrstva inšpektor dr. Vlaškanin, zastopnik oro žnlške komande orožniški podpolkovnik Božidar Petkovič in zastopnik banske uprave savske banovine inšpektor dr. Josip Vragovič. Komisija ima nalogo, da na licu mesta dožo-ne, kuko je prišlo do popisa -nega spopada in kdo ga je zakrivil. Proti krivcem bo tak-jj uveden postopek po zakonu, enako pa tudi proti sklicateljem neprijavljenega shoda. vijo celo, da se je že zaročil in sioer z bivšo sošolko, 6 katero je kot dekle stanoval skupaj. Ko opravi vojaško službo, se poročita. VELIK POŽAR V SAVINJSKI DOLINI GRIŽE, 5. septembra. — V torek okrog pol 24. je gasilski rqg zbudil iz spanja prebivalstvo v Megojnicah. V temni noči so odsevali po vsej vasi plameni ognja iz kozolca posestnika Jakoba Kloarja v Megojnicah. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci ter požar omejili. Tedaj se je vžigalo par metrov proč stoječe gospodarsko poslopje in se samo po zaslugi hitre pomoči domačih gasilcev ogenj ni razširil na vso vas. V Megojnicah je pred 50 ie-ti požar uničil srednji in spodnji del vasi, pred 15 leti, ko je rudniška lokomotiva zanetila požar, pa je pogorel zgornji del vasi. Tedaj prebivalci še niso imeli gasilnega orodja in je ogenj zato neusmiljeno go-bpodariL » DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvrspjen^o točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO $ 2.75 __________ $ 5J85 ......... % 7.30 ........... $11.75 ........... $28.50 ......... $47.00 ________ .......... Din. 100 ..................Din. 200 ..................Din. 300 --------------------Dil?. 500 ...................Din. 1000 --------------Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $0.35 ..............Lir 10$ S18.25 __________________________________Lir 200 $44.40..........................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $170— ....................Ur 2$00 $263— ..........................Lir ?000 KER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ea lsplatilo YeCjlh meakor kot zgoraj navedeno, bo did v dinarjih ali lirah dovoljujemo fte bolje* pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLASJIH $ 5— Morate pealatl..........$ $.7$ ..........$10.88 $10.— $15.— $20.— $40.— $50.— » m__m •••••• • • • fl«.— == ' " Ml____= ..... ..... ..........$41.2$ ..........$51.50 ^ Prejemnic dobi t starem kraja IzplačUo ▼ dolarjih. | Nujna aakazlla livriujeno p« Cable Letter za pristojbina $1—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GU* Naroda" 818 NEW TORS. N. Y. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. 20. septembra zjutraj je po kratki jn mučni bolezni umrl v Clevelandu Ignac Golob. Pokojni je bil star 58 let in je bil doma iz vasi Selo, fara Mirna na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal 35 let in sicer je bival 22 let v Thomas, W. Va. V Cleveland u pa 13 let. Gabriel Pleše na Calumet, Mich., ki je obtožen poskuša-nega umora, nekega Italijana pa imenu Marino, ni imel o-praviti z nobenim Italijanom. Zdaj se je izvedelo, da prizadeti ni Italijan, temveč Jugoslovan po imenu M ari nič. — Vzroka prepira in tepeža je bila pijača. Težko poškodovan v avto nezgodi je .bil koroški rojak Anton Wurcer v Milwaukee. Nesreča se je pripetila blizu njegovega doma. Odpeljan je bil v okrajno bolnišnico, kjer so ugotovili da ima zlomljeno no^o iii prebito lobanjo. Njegovo stanje je resno. Ko je dne 19. avgusta rojak Frank Markelc bil pri delu na neki strehi v Milwaukee, in se je pri tem sesul dimnik, m a je padla na glavo opeka, ki ga je znatno poškodovala. Odpeljan je bil v Columbia bolnico, kjer je ostal 20 dni, na povrat-ku domov se mu je stanje poslabšalo ter je bil 14. t. m. prepeljan nazaj v bolnico. John Begovič v Greensburg, Pa., star enajst let, je te dni podlegel poškodbam pri avtni nesreči. Po kratki bolezni je umrl v LaSalle, 111., Jos &ek, ki je bil lastnik turističnega doma v Jones vi 11«% 111. Star j<* bil 53 let in doma iz Gradišča pri Vipavi. Zapušča ženo ter več sinov in hčera. "MUSSOLINI DELA VOJNO" SAX DIEGO, Cal., 22. sept. — 14Kaj dela Mussolini i" — je vprašal sodnik Harden Pie-tra Puccija, ki je prosil za a-meriško državljanstvo. . ■ Mussolini de-la~Y4*j*u>, ~ je odvrnil Puccio. Pucciu.je brez vsakega odloga dobU drugi državljanski papir. ŽGANJE USMRTILO OTROKA Petletni Lodge Paterson je izpil včeraj v Brooklynu pol pilita žganja. Par ur zatem je umrl. Pri Patersonovih jt» bil neki obiskovalec, ki je pustil žganje na mizi. Mati je bila v drugi sobi. ko se j<» otrok polastil steklenice in izpil njeno vsebino. AtfTACIJA ZA GRŠKO MONARHIJO «__ ATENE, Grška, 22. sept. — List "Verna** pravi, da je bila odkrita tajna organizacija, katere člani so rezervni in u-pokojeni častniki, ki hočejo aktivnim častnikom dopovedati, da je kralj Jurij pravi voditelj. List navaja tajni oklic na io organizacijo: "Sledili bomo delovanju o-pozicije in označili bomo hiše najbolj delavnih in bomo iznašli, kako jih je mogoče napraviti neškodljive.'* Peter Zgaga PEČLAEJI Bučna zabava na veselicah me ne briga dosti, • V ženski družbi sem neroden, med pe-člarji se pa najbolje počutim. Pečlarji si niso vsi enaki, Ni dovolj, če se človek odloči: — Pečlaril se bom. To je laliko reči, storiti pa težje. Pečlarija je velika umetnost. Srečen .tisti, ki jo ume. Za pečlarja moraš biti tako- UMETNA OŽIVITEV Na kongresu fiziologov, ki se vrši ta čas v Moskvi, ji' sloviti ruski biolog prof. Brjulio-neitko predvajal zbranim učenjakom svojo senzacionelno metodo za oživljanje mrtvih organizmov. Prof. Brjuhonenko je izumil pripravo, tako zvani avtojek-tor, ki sestoji iz črpalk in priprav, ki omogočajo kri obdržati na določeni temperaturi in pod določenim pritiskom. Pri demonstraciji je narkotiziri.l nekega psa in mu izčrpal vso kri. Utrip, dih, refleksi in vsi življenjski znaki so prenehali, pes je bil sigurno mrtev. V tem stanju je ostal deset minut, nakar je raziskovalec vključil avtojektor. ki .je kri ponovno spravil živali v žile. Po petih minutah ji je začelo srce rahlo utripati, potem je začel pes polagoma dihati, zenica je reagirala • ponovno na svetlobo in končno je bil pes živ kakor prej, pred svojo smrtjo." K poskusu, ki je napravil na navzoče velik vtis, je ruski u-čenjak izvajal, da je treba pri smrti razlikovati dve fazi, početim in dokončno. Dokončna se prične v trenutku, ko se 'začne organizem razkrajati. Dokler se ne začne ta razkroj, je mogoče mrtvi organizem obuditi. Do dokončne smrti poteče, kakor je dognal z neštevil-nimi poskusi, 35 do 40 minut. Ves ta čas je mogoče mrtve organizme umetno oživiti. 47 DNI ZASUT Neka žrtev strašnega potresa v Belučistanu, majhen hindujsko prodajalec, se je rešil šele sedaj po 4? dneh. V času, ko je zadivjal potres v Quetti, jc bil mož v svoji prodajalni in ga je popolnoma zasulo. K sreči je imel pod razvalinami dovolj prostora, da se je lahko gibal. Začel se je z najprimitivnejšim orodjem počasi, toda sigurno izkopavati izpod ruševin. P o 47 dneh mu je uspelo, da je prilezel na dan. V tem Času se je hranil z indijskimi slaščicami iz svoje prodajalne, a imel je pa k sreči pri sebi tudi velik sod vode. rešeni veterani Tekom zadnjega viharja v F loridi je bilo nsmrčenih ve« veteranov, ki so bili zaposleni pri reliefnih delih. N ekatere, ki so se rešili iz kera pe štv. % so odvedli motorni čolni v Miami. i, ... rekoč rojen ali ustvarjen. Če nisi, je bolje, da se oženiš oziroma da greš nazaj k ženi o-kušat zakonske sladkosti. En sam pečlar ni popoln božji stvor. Dva morata biti, da gre vse po sreči in po žnori. Dva ali trije. Toda bolje, da sta samo dva, kajti če so trije, ne pojeta metla in krtača svoje zmagoslavne pesmi, ampak kvarte padajo po mizi, vsled česar se krompir prismo-di, -mleko gre čez in jetrca se pripalijo. Za mleko je nazadnje vseeno, če je ali če ga ni, toda prismojen krompir in pupal jena jetrca niso dobra uiti za jezik niti za želodec. Pravi pečlar se mora z vso vnemo posvetiti delu, ko je pa enkrat delo opravljeno, mora premišljevati, kaj bo skuhal prihodnji dan. To pa ni tako lahko kot bi mislila ta ali ona oseba žen>kt'-ga spola. Ženska vrže v lonec kos mesa, pristavi malo krompirji, pa je njena kuha v kraju. Pri tem se tolaži z mislijo, da je juha najbolj zdrava jed na svetu. Ne rečem, da ni. Kaj pa prašičeva glava v ričetu, pljučna pečenka v mrežici s krompirjem in kislo repo, telečje ledi-ce, prašičevi parklji, koštm-nova — no, pa kaj ti pravil Marjanca, »aj vem da boš rekla, da to vse skupaj nič ni, zraven boš pa sline cedila. Take jedi kuhajo nevrvorški pečlarji, zato so pa tudi fantje od fare, da se žensk le s težavo otresajo, toda otresajo se jih dosledno in vztrajno in so v tem pogledu trdni kakor skala. In kakšna stanovanja ima-jo! Ne razkošnih, pač pa čedna in prijetna. Vse je lepo čisto in snažno. Ne samo ob nedeljah popoldne, pač pa tudi v ponedeljek zjutraj in ves teden od jutra do noči. Smeti sploh nimajo priložnosti, da bi se nabrale, če se pa slučajno naberejo, jih pečlar' ne zmede pod posteljo; vsa posoda je sproti pomita, zavese pri oknih lično zlikane, tla so tako snažna, da ni na črni obleki najmanjšega praška^ t 1000 kg težki, niso prav nič plašni in lovijo jih z lasom v močne mreže. Te navidez neokretne živali so pa jako urne in gibčne. Xe le, da se s svojim neokretnim trupom postavijo navpično, marveč se morejo tudi tako nazaj obrniti, da se z glavo dotaknejo plavuti repa. Kako ti sloni iz vode niso zahtevni med prevozom, ko skoraj ničesar ne u živajo — časih tudi po 100 dni ne—, pa so potem v ujetništva tako požrešni, da pogoltnejo na dan tudi po 100 kg rib in še več. V domovini morskih "slonov živijo tudi smešni pingvini, ki so tako domači, da jih izlahka primes. Nedavno so v nekem zoološkem vrtu pingvini celo y valili — kar je nekaj posebnega v ujetništvu. .Jako zanimivo je bilo opazovati pingvine pri valjenju. Tako so ustvarjeni, da morejo valiti tudi v snegu. Edino jajce leži na nogah in jajce obdaja mošnjiček, tako da ima jajce vedno enako toploto in nič ne dotika ledenih tal. Oče-pingvtin in mati-pingvin-ka menjaje valita, zdaj drži on jajlou, ki je bolj učen ko njegov bratranec — hudobni afriški slon. Indijskega slona uporabljajo tuui kot domačo žival. Slone lovi jo na razne načine. Na otoku Sumatra ga lovijo v jamah. Daleč kje sredi pragozdne gošč.-zapaziš slonove sledove na stezi, koder se hodijo sloni napajat h kaki reki. Ondi izkopljejo lovci 5 m globpko kockasto jemo, ki jo naštel jejo z listjem ip vejami, da se slon ne bi obtolkel. Vrh jame položijo vej na t o rešetko, ki jo tako prekrijejo, da sliei tlom v gošči. Ko čakajo lovci po dneve in tedne dolgo, pride kak slon prav po tisti stezi in telebne v jamo. Naglo mu vržejo vrvi okrog vratu, kar je prav težavno delo, ker slon venomer opleta z rilcem krog sebe. Ko so vrvi dobro privezane na močne deblo drevesa, zasipajo jamo počasi z zemljo. Slon cepeta v jami in se skuša rešiti, a r.a ta način nehote leze više in više na poteptani zemlji, ki si jo spodkoplje podse. Zdaj ima lovec to težko nalogo, da sIot na z raznimi slaščicami in pomirljivimi besedami umiri in udomači. OasiJi morejb slona že čez nekaj dni (če ni slon že kak star samec) odvesti v taborišče. Živalsko taborišče je čuden tabor, kjer vse kar miglja raz- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z jnalimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parqikj Yam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parjiikp. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če Žalite dobiti sorodnika iz stare-pa kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačpo. Pišite nam! SLOVEl^IC PUBLISHING Co, Travel Bureau £16 West 18th Street New York, N. Y. , Mi $astppamo vse paro-- brodne družbe. -tf ......."iT ,1 — 1 1 nib živali. — Mnogo velikih težav je treba še prestati, preden so živali na bližnji železniški postaji ali v pristanišču. Medtem se mora lovec neprestano truditi, da si z veliko potrpežljivostjo pridobi naklonjenost živali in jih sprijazni z drugačno hrano, ki jih mora vaditi nanjo zaradi prevoza, ki traja po več tednov in kjer živali ne bodo dobivale sveže hrane. Navzlic največji skrbnosti in negi, pa med prevozom pogine več ko polovica ujetih živali, ki se le ne morejo privaditi spremenjenim razmeram in pomorskemu ozračju. Zato je razumljivo, da so inozemske živali tako silno drage. ('e so dragoceni gojenci lovca srečno prišli v kraj, kamor so bili naročeni, se lovec še dolgo ne sme posvetiti samemu sebi in še ni čas počitka zanj. Le on more živali, ki jih samo on natančno pozna, tudi privaditi novemu okolišu in novim življenjskim razmeram. Natančno jih mora nadzorovati v novem domu in jih še dolgo oskrbovati. Tako je poklic lovca na inozemske živali poln največjih naporov in skrbi, zato jih pa tudi čuti z njimi in razume. Taki lovci navadim ne govorijo 4'lovske latinščine" in ne raz naša jo na dolgo in široko, ko- RODILA JE 05ME&ČKE Iz Šanghaja poročajo, tla .je žena nekega mehanika na južnem Kitajskem rodila osmer-čke, sedem dečkov in deklico. Mati in otroci so vsi zdravi. potreba, da jo nosi okrog trebuha. Gospod stritima stotero sredstev, ki jih jaz ne poznani; vem tudi, da kaže oče provincijal, kakor je pravično, napram njemu veliko ugodljivost, in če gospod stric v tem slučaju misli, da bi bil najboljši izbori, če redovnik malo menja zrak, z dvema besedama on..." 44 Prepusti te, blagorodje, to misel, komur tiče/' je rekel grofovski stric malo osorno. 44Ah, res je!" je vzkliknil Attilio, malo po-gugal gTavo ter se samemu sejbi pomilovalno pusmelinil. 44Ali sem jaz poklican, dajati nasvete gospodu stricu? Toda strastna skrb za dobro ime m*-še hiše, ta me sili govoriti. Tn bojim se, tla sem povzročil še drugo zlo," je dodal z zamišljenim izrazom. "Bojim se, tla sem Rodrign napravil krivico v mislili gospoda strica o njem. Xe imel hi miru, če hi jaz bil vzrok, tla bi vi mislili o Rodrigu, tla nima vse one vere v vas in vse one pokorščine, ki jo mora imeti. Verujte, gospod stric, tla je v tem slučaju res..." "Pojdite, no, pojditel Kakšna krivica, kakšna krivica bodi med vama dvema, ki bosta večno prijatelja, dokler se eden ne izpameti ? — Razuzdanca, razuzdanca, ki zmerom kakšno stakneta, jaz pa moram za vama popravljati; kajti.. . skoro bi povedal kako neumnost, vidva mi dajeta več misliti kakor," in tu si lahko mislite, kako je spet zapihal, <4vse te preljube državne zadeve." Attilio se je še malo opravičil, napravil n«v-kaj obljub in nekaj poklonov, nato se je poslovil in odšel in spremljale so ga besede : "Bodimo pametni!" Tako .so je grofovski stric vedno poslavljal od svojih nečakov. DEVETNAJSTO POGLAVJE Oe bi ktlo videl na slabo obdelani njivi kak plevel, n. pr. lepo kislico, in bi liotel natanko izvedeti, ji li vzrastla iz semena, ki je dozorelo na njimi sami, ali ga je veter sem zanesel, ali ga je ptica izpustila na tla, ne bi nikoli prišel do jasnega .sklepa, pa naj bi si še tako u-bijal glavo. Tako bi tudi mi ne mogli povedati, ali je grofovski stric sklenil z lastnimi možgani ali po 4-ttilijevem prišepetovanju, da se po služi očeta pj-ovineijala in tako ua najboljši način preseka zamotani vozel. Oče provincial in grofovski stric sta si bila stara znanca; videla sta se bolj poredkoina, a vedno z velikim dokazovanjem prijateljstva in pretiranim ponujanjem uslug. Ko je grofovski stric temeljito vse premislil, je nekega dne povabil očota provinci jal a na kosilo ter ga obdal z vencem omLznikov, ki so bili izbrani z nad vse tankim ume van jeni. Pri mizi je grofovski gospodar kmalu napeljal pogovor na Madrid. V Rim se gre po več poteh; on je šel v Madrid po vseh. Govoril o dvoru, o grofu vojvodi, o ministrih, o guvernerjevi družini, o bikoborbali, ki jih je on znal prav dobro popisovati, ker je odličnega mesta užival to zabavo, o Escurialu, o katerem je znal vse natanko poročati, kajti neki služabnik i vojvode ga je bil spremil po vseh kotih. Nekaj časa je vsa družba tkakor kako poslušalstvo posvečala pokornosti samo njemu, nato se je razdelila v posebne pogovore in on je ua - ta nekako zaupno nadalje pripovedoval še drage take lepe reči očetu -provincijaln, ki je sedel poleg njega in poslušal, tla je oni govoril m govoril in govoril. Toda na nekem mestu je oče provincial malo zasuknil pogovor, odtrgal ga je od Madrida taer ga od dvora do dvora, lain v Havre A«|uitania t Cherbourg 'St. septembra: Kurojia v Bremen 't. oktobra : Majestic v Cherbourg 4. oktobra: Bremen v Bremen 5. oktobra: Lafayette v Havre Con te di Savuia r Genoa 9- oktobra: Manhattan v Havre Xorinnndie v Havre 11. oktttbra : Berengaria v Cherbourg r«. oktobra : Kuropa v Bremen 17 oktobra : Aquitania v Cherbourg 10. oktobra : Rex v Genoa lie rte Fran«-e v Havre SV okotbra: Washington v Havre Norman«lie r Havre 2T>. oktobra : Majestic- v Cherbourg Itoma v Trst Bremen v Bremen Nemci so začeli dvigati bojne ladje, ki so jih po svetovni vojni raje potopiLi kot da bi jih izročili Angležem. Dvigajo jih s pomočjo velikih zračnih sesalk, ki so sličn«» dimnikom. Na sliki vid ite oklopnico "Koenig Albert ni do JUGOSLAVIJE preko Bremena na ekspresnih paraikih BREMENEUROPA HITRI VLAKI VAS NARAVNOST OD PARNIKA ODVEDEJO NA PRIJETNO VOŽNJO PROTI LJUBLJANI Ali potujte na znanih hitrih parnikih DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN skoro vse 2ivlje-' kaj delavcev pa je bilo zapo-j^je y zaporih ' z u11 a j tik okrog požiral- " nika. Ti so nenadno opazili, da MARIBOR, Ti. septembra.— Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne zagovarjal 05 letni delavec Franc Šorej iz Gaberja zaradi neke tatvine, ki jo ji- izvršil 22. junija t. 1. v Brat i slavci h. Obsojen je bil n»*'6*ite»seeeV strogega zapora. Zanimivo je, da je bil Sorel leta 1910 zaradi umora obsojen na smrt,' pozneje pa pomilo-ščen na 20 let robije, katero kazen je presedel v mariborski kaznilnici. Njegov kazenski list izkazuje IG kazni zaradi raznih tatvin in je Sorel večji del svojega življenja presedel v zaporih. Trije ponesrečenci iz tr2ica TRŽir, 10. septembra. — V nedeljo sta dva delavca iz Doline pri Sv. Katarini nad Tržičem, .'i0 letni France Ober in 2t» letni Anton Kavčič, napravila s kolesoma izlet proti Jesenicam. Ko jim je pri voz'1 .nasproti neki avtomobil, sta rse drug za drugim tako nesrečno zaletela vanj, da sta dobi- se je pričela zemlja udirati. Vsi prestrašeni so takoj jeli klicati fante, ki so bili v predoru, naj pridejo takoj ven, ker se zemlja seseda. Res so z vso naglico prihiteli iz požiralnika in le malo je manjkalo, da zadnjega ni ubila zasipajoča se zemlja in skalovje. Oči vidno delavci niso navajeni takega dela, saj v požiralniku niti niso postavili potrebnih opor. ( e ne bi bil zunaj žive duše, bi zemlja in skalovj«-pokopala v požiralniku pet mladih ljudi. 191etni Ludvik Trpin je pa kopal pesek v domačem pesko-lomu v Spodnji Dragi. Izpoil-kopoval je ravno neko plast v višini 4 metrov, ko se mu je naenkrat vsa plast utrgala. Le za las je ušel, da ga ni živega podsulo. K sreči je peščeno gmoto odrinila lestev, na kateri je stal kopač. Lestev mu je v stejrnu prelomila levo nogo in jo še zvila v stopalu. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. la precej nevarne rane. Kavčič se je občutno potolkel po srlavi in si nalomil noire. Ober pa je odnesel notranje jjoškod-be. — Včeraj pa so pripeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice 2 letno šoferjevo hčerko Bogom i ro Svajger-jevo iz Tržiča, ki je dopoldne doma padla z okna v prvem nadstropju in dobila prav tako hude notranje poškodbe. ZAKLAD V LONCU ZA MEZGO rešitev pred smrtjo VIŠNJA GORA, 5. septembra. — V Lučali pri Višnji gori je že nekdaj dni zaposlenih več delavcev pri melioraciji ondotne doline. Delo se opravlja s subvencijo banovine in ie zaposlenih več domačih delavcev. V glavnem delajo pri po-žiranilku, ki ga nameravajo razširiti. Pet domačin fantov je požiralnik širilo na 8 m širine, nc- V Norwicliu na Angleškem so prijeli dva vlomilca, ki so ju osumili, »la sta iz blagajne v neki hiši odnesla plen skoraj dveh milijonov dinarjev jugoslovanske veljave. Pravih dokazov proti njima pa niso meli, ker ukradenega denarja niso našli. Moža pa sta bila le prava storilca, to sta priznala nekemu nameščencu odvetnika, ki naj bi ju zagovarjal. Ta nameščenec je proučeval akte zoper oba vlomilca. Povedala sta mu tudi, kam sta skrila denar; v lonec za mezgo, ki je rabil kot cvetlični lonec na nekem grobu. Odvetniški pripravnik je nato izjavil, da jima hoče s pomočjo tega denarja dobiti ljudi, ki bodo pričali za njiju. In tako je tudi storil. Našel je za primerno nagrado kar sedem prič, s katerimi je podprl njiju alibi. — Ostanek ogromne vsote, ki jo je vzel iz lonca za mezgo, pa je hotel obdržati kar zase. In SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ni wbst isth mm raw you. m. y nšivm mam za csra voznih lis rov, mm- ekrvacuo kabof. of pojasnila sa fo-tcvanji to mu je postalo usodno. Detektivi so kmalu prišli na to, v kakšno afero se je bil mladi možspustil in bo imel tudi on opravka s sodniki. BOŽIČNI IZLETI NEW YORK.................. 5. decembra BREMEN...................... 7. decembra ALBERT BALLIN ............12. decembra EUR OP A ......................15. decembra Izlioriie žrlrzni^kc zveze iz Bremena ali Hamburga. Odplutja iz New Ynrka "S" HAMBURG-AMERICAN LINE ^ NORTH GERMAN LLOYD Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. " iit man i: X ad ulje can je JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena ,/ - ____trdo vezane Kirjitfft je pufite&na onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje___Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 6) stvvnL Cena —............ Menda ni bilo pisatelju na sVetu. ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Framia Jules Verne, in kar je glavno, skoro vse nj<»- gove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, |>o-let v stratosfero itd. .15 .75 .60 KAZAKI, spisal L. X. Tolstoj. 308 strani. Cena Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega na]>oldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. N'a[teta povest, itolna huruih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale--ševcc. TRI knjige po 15«. 18« in 114 strani. Cena-----.60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši i Kisla li v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priltorll v življenju mesto, j »o katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. (>b titan iu se Ih> moral čita-telj večkrat od srca nasmejati. KMEfKI PINT, spisal A vpisi Šenoa, 464 strani. Cena Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih liojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. K RIŽEV POT PETRA KUKjENKA. spisal Pa-stuškin. 83. strani. Cena ............................... Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so Iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOSjI NOŽICL — spisal Anatole France. 279 strani. Cena........ Anatole France je bil brezdvomno eden naj-od ličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je i »osebno Itokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga t« svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. Meško^, 144 strani ............ .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob AleSevee. 863 strani. Cena ...............................................60 I z! »orno je pogodil ljubljanske tipe na5 prvi humorist AleSevee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot Sive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de Ia Hira, 292 strani. — Cena -------1.— Fantastičen roman ▼ Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivl domišlji- jo .75 M Al J LORD. spisala Frances Ilodgcson Burnett. . 193. strani. Cena ................................. -8® Globoko zasnovana inivest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. l>eček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozna ralik med bogatini in reveži. i«ač pa zna razlikovati le med dobrim ia slabim. .MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena JM Štiri zanimive črtb-e našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJ1 IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. lil* strnili. Cena ........ .60 M5LIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 91* strani. Cena ---------------- 75 IM skrajnosti najiet roman iz modernega življenja. Opiieiibeim je znani angleški ro-auopisee iHiznan jx> eelem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. *30 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. F. Krek), 18S str........60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 sir. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je nnjiMHiii'iubnejsc delo Ivana 1'ankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.56 Zanimivo delo, ki In> ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena ................................... .80 Povesti morskih gusarjih In piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povosti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam do]>adejo j»o-vesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. (Jaršiu. lili strani. Cena____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi {Mita omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matičič, s slikami Cena L50 NAŠA VAS. spisal Anton Novatan. 221 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reborn a ndira j t e pis m o. KNJIGE POŠILJAMO POSTNI NE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.