PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 302 (12.934) Trst, četrtek, 24. decembra 1987 o ■o e- 559 lije) ■p 23 ■P O o o o ?0 O O Vlada odobrila ustrezni zakonski odlok Bencin proste cone tudi na Tržaškem Podaljšana določila za Goriško do konca leta 1988 Iste ugodnosti za obmejni pas videmske pokrajine RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila zakonski odlok, s katerim so bili kontingenti proste cone za Gorico podaljšani do konca prihodnjega leta, obenem pa je bila, kar zadeva goriva po znižani ceni, enaka ugodnost določena za preostali del goriške pokrajine, za celotno tržaško pokrajino in za obmejni pas videmske pokrajine. Vladni seji, na kateri je prišlo do tega sklepa, je prisostvoval tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine Adriano Biasutti, ki je po sklepu izrekel zadovoljstvo nad to odločitvijo, s katero je vlada v celoti osvojila predloge deželne uprave. Pred vladno sejo se je Biasutti sestal z ministrom Santuzom in je nato s podpredsednikom vlade Amatom ter z ministroma za industrijo Battaglio in za finance Gavo preveril podrobnosti tega sklepa. Tako je bilo moč premostiti še zadnje pomisleke, zaradi katerih bi lahko prišlo do odložitve tega sklepa. Kar zadeva vsebino zakonskega odloka, je treba povedati, da so bila določila za goriško prosto cono podaljšana do 31. decembra 1988 v pričakovanju odobritve organskega zakona o preosnovi teh določil. Obenem so območje, na katerem so ta določila v veljavi, razširili na celotno goriško pokrajino. Poleg tega je vlada za 70 odstotkov povečala kontingent bencina za goriško pokrajino. Kar zadeva druge ugodnosti, so sklenili, da ostane zaenkrat kontingent za Gorico nespremenjen in da bodo morebitne spremembe vključili med parlamentarno razpravo za dokončno odobritev tega odloka. Ob isti prilož- NAD AL JEV ANJE NA 3. STRANI LOJZE SPACAL 1944 Preusmeritev letala v Rimu RIM — Komaj 15 let star zračni gusar, Nizozemec italijanskega porekla, je včeraj v poznih popoldanskih urah z bombo v roki preusmeril letalo nizozemske letalske družbe KLM. letalo je letelo na progi Amsterdam—Milan, gusar pa ga je preusmeril na rimsko letališče Fiu-micino. Na krovu letala je 95 oseb, 91 potnikov in četvero članov posadke. Gusar je v zameno za osvoboditev talcev zahteval milijon dolarjev in drugo letalo, s katerim bi lahko pobegnil. Na rimsko letališče Fiumicino so prispeli državni pravdnik Sica in drugi preiskovalci, ki vodijo pogajanja z zračnim gusarjem. Po dveh urah pogajanj je gusar, po sicer še nepotrjenih vesteh, izpustil 60 potnikov. Gospodarstvo poslej priloga Primorskega dnevnika V celoti objavljamo »Sporočilo bralcem«, ki ga je pripravilo Založništvo tržaškega tiska, in »Besedo uredništva«, ki jo je napisal Elio Fornazarič, odgovorni urednik tednika Gospodarstvo. V novem letu bo torej tednik izhajal kot tedenska priloga Primorskega dnevnika, na kar se v uredništvu v zadnjih dneh temeljito pripravljamo. Seveda pa ne gre samo za preprosto priključitev, temveč za širši napor, da gospodarsko problematiko čim bolje in kvalitetneje približamo širokemu krogu naših ljudi. Zalo načrtujemo posebno gospodarsko redakcijo, ki bo v tesnem sodelovanju s časnikarji, ki delujejo v zunanjepolitični redakciji, na področju Alpe-Jadran ter na tržaški in goriški kroniki. Na tak način bomo lahko podrobneje obveščali o pomembnih domačih in tujih gospodarskih dogodkih in še bolj poglobljeno obravnavali celotno problematiko. Pri tem trdem delu bomo ohranili vse dragocene in kvalitetne dosedanje sodelavce tednika Gospodarstvo, a skušali bomo pritegniti še nove. Vse to s ciljem, da bomo vsi skupaj le še naprej ustvarjali instrument za nadaljnje utrjevanje gospodarskih struktur slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S temi besedami namreč bodrilno zaključuje svoje novoletno voščilo bralcem dosedanji odgovorni urednik Elio Fornazarič in s to iskreno željo tudi Primorski dnevnik zaključuje sporočilo, posvečeno temu problemu. Odgovorni urednik Bogo Samsa Sporočilo bralcem Dne 1. decembra letos je prišlo do pravne združitve med založbo Gospodarstvo in Založništvom tržaškega tiska. Da ne bi prišlo do ukinitve našega edinega gospodarskega glasila in v prepričanju, da je gospodarska problematika Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini čedalje pomembnejša, je novi založnik sklenil, da bo odslej tednik Gospodarstvo izhajal kot tedenska priloga Primorskega dnevnika. Tednik bo ohranil svoje uredništvo in bo tudi približal gospodarsko problematiko širšemu krogu ljudi. Zvestim bralcem Gospodarstva se zahvaljujemo za razumevanje; uredništvu, vsem dopisnikom in sodelavcem izrekamo priznanje za vloženi trud, odgovornemu uredniku dr. Eliu Fornazariču pa želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu v novih pogojih. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Beseda uredništva Dragi bralci, pred vami je zadnja letošnja številka Gospodarstva, hkrati s tem pa je to tudi zadnja številka v seriji izhajanja samostojnega tednika, ki se je začela pred dobrimi štiridesetimi leti v skladu s še starejšimi izročili slovenskega ekonomskega tiska v teh krajih. NADALJEVANJE NA 3. STRANI Sklep medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje Nuklearko pri Latini bodo zaprli gradnjo JE Trino 2 pa prekinili RIM — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE je odredil včeraj takojšnje zaprtje jedrske elektrarne Foče Verde pri istoimenskem kraju blizu Latine in prekinitev del za.iz-gradnjo nuklearke Trino 2, poimenovane po Tri-nu Vercellese. Odbor je pod predsedstvom proračunskega ministra Colomba in v navzočnosti ministrov • za industrijo, državne soudeležbe, znanstvene raziskave, zunanjo trgovino, turizem in politiko EGS ter guvernerja emisijskega zavoda Banca dTtalia sklenil ustanoviti medministrsko delovno skupino, ki naj preveri, kako se spopasti z bremeni, ki jih bo naložil sklep o jedrskih centralah. V tej zvezi je napovedal minister za javne soudeležbe Granelli lastno »poročilo o posledicah ukrepa na proizvodnem, tehnološkem in zaposlitvenem področju« zaradi »negotovosti, ki jo poraja huda zamuda v postopku za izdelavo novega vsedržavnega energetskega načrta«. Odbor CIPE je tudi odredil, da mora državna ustanova ENEL razveljaviti vse pogodbe in naročila, ki jih je podpisala oziroma zaupala raznim podjetjem za gradnjo centrale pri Vercelliju. Kaže, da bo znašala njena zguba zaradi tega 1.700-1.800 milijard lir - samo s tovarno Ansaldo je npr. ustanova podpisala pogodbo vrednosti kakšnih 1.200 milijard lir. Vprašanje centrale pri Latini je seveda problem zase, saj gre samo za »decommissioning«, to je za razstavitev strojev in opreme, česar ni mogoče še denarno oceniti. Vodstvo ustanove ni sicer še uradno komentiralo sklepa, čeprav ga je pričakovalo. Odprta pa ostaja seveda problematika o jedrskih elektrarnah Caorso in Montalto di Castro, kjer so investicijske razsežnosti povsem drugačne in kjer ENEL še naprej plačuje delavce in tehnike, čeprav sta zaprti. Poslanca stranke zelenih Mattioli in Scalia opozarjata, da ne v eni ne v drugi ni poskrbljeno za dovoljšnjo varnost, kakršno narekujejo mednarodni predpisi, »in vendar se na te sklicuje tudi resolucija petstrankar-ske večine, za katero je zahtevala vlada zaupnico v poslanski zbornici.« Poslanca izražata zadovoljstvo nad sklepom CIPE, polemično pa se vprašujeta, zakaj vlada »namenoma pozablja« elektrarni na premog v Gioii Tauro in Brindisiju. OBVESTILO Bralce obveščamo, da smo zaradi barvnega tiska sinoči zaključili redakcijo v zgodnjih večernih urah. Zato so naše današnje vesti nekoliko okrnjene. Zaradi božičnih praznikov pa bomo, kot vsi drugi dnevniki v Italiji, spet izšli v nedeljo, 27. decembra. Danes priloga V nedeljski Naš športnik 1987 številki Slovesna podelitev program priznanj najboljšim naših športnikom Primorske tradicionalnih in zamejstva bo v soboto, izletov 26. t. m., v Izoli za leto 1988 Italijani v SFRJ zahtevajo uresničevanje svojih pravic ROBERT ŠKRLJ KOPER — Na sestanku predsednikov Skupnosti Italijanov in konzuli Istre in Reke, ki je bil včeraj popoldne v Kopru, je nenadoma z vso ostrino in polemičnostjo prišla v ospredje peticija, ki jo je podpisalo čez tisoč ljudi, predvsem pripadnikov italijanske narodnosti z obalnega območja in v kateri zahtevajo od inštitucij večje spoštovanje pravic italijanske narodnosti v Jugoslaviji in zavrnitev zakona o jezikovnih pravicah narodnostnih skupnosti. Predstavniki podpisnikov so vse prisotne posredno, preko sredstev jav-* nega obveščanja pa vso javnost, predvsem pa vse pripadnike italijanske narodnosti pozvali, naj se v petek, 8. januarja prihodnje leto zberejo na Reki, kjer naj bi dvignili glas za pravice Italijanov v Jugoslaviji in opozorili, da ob splošni brezbrižnosti prihaja do postopnega genocida nad italijansko narodnostjo. Opredelili naj bi se tudi proti sprejemanju zveznega zakona, ki bi omejeval dvojezičnost. Pobudniki peticije so mnogim sredstvom javnega obveščanja, predvsem hrvaškim časopisom, koprskemu radiu in televiziji očitali, da besedila peticije niso objavili, podobno kot ne objavljajo skoraj ničesar o dejanskih problemih Italijanov v Jugoslaviji. Zelo ostre in jasno izrečene besede pa pri predstavnikih Unije Italijanov in pri mnogih predstavnikih skupnosti Italijanov niso naletele na ugoden odmev. S to peticijo se Unija Italijanov ne strinja in je ne podpira, je dejal predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Silvano Sau. Izrazil je bojazen, da bosta peticija in napovedani shod na Reki prinesla italijanski skupnosti več škode kot koristi. Zakaj? Posebno na Hrvaškem se bodo institucije večinskega naroda še bolj zaprle do narodnosti in nanjo lahko celo izvajale pritisk. Z nekaterimi ostalimi predstavniki Skupnosti Italijanov se je opredelil za mehkejšo pot. Iz mnogih izvajanj predstavnikov narodnosti je bilo čutiti zadrego in na trenutke celo strah pred možnimi posledicami. Predsednik Skupnosti Italijanov z Reke Mario Bonita je izjavil, da brez soglas- NADALJEVANJE NA 3. STRANI ■■I gradbeno podjetje Bl PANGERC prijateljem in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič 34137 TRST Ul. Molino a Vento 10 - Tel. 773978 S. R. L. IMPORT - EXPORT TRST — Ul. Ghega 2 Tel. 040/64535 - 64449 Telex 460517 TECHNA I 120 j ■■F C.I.S.A.A. PRENOVLJENI HOTEL POŠTA commercio TRST — Trg Oberdan 1 intermediazione (v centru mesta) r SViluppO Tei. 68397, 64184, 65922 W 'mr alto r adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu 139 1 Giovanni Manzin TRST — Ul. S. Caterinal Tel. 040/410411 — Telex 460505 1 PRODAJA NA DEBELO šunka, suho meso, sir in jestvine Ul. S. Cilino 52 — Tel. 567845 ULICA CARDUCCI 10 ULICA ORIANI 3 vošči vsem vesele praznike Glauco Decorti *.*.*. INSTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST — Ul. Capodistria 35 Tel. 820089 CVETJE - SOBNE RASTLINE-VENCI - ARANŽMAJI Savina * TRST — Ul. delUstria 10 Tel. 755590 145 . ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Valetič Ivo in Karis Jožita želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRST— Ul. Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti) 56 j URARNA BATTISTI - Bersan Franco Zastopnik SEIKO Velika izbira ur SEIKO (prodaja in popravila) - Predmeti za darila, bižuterija visoke mode, vžigalniki TRST - Ul. Battisti 14 - Tel. (040) 775670 KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V Bifeju TOMAŽIČ TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 — Tel. 68073 KONFEKCIJE »rvvi« Stefania Millo UL. F LAVI A Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL: 231118 149 IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE TRST - VIDEM UVOZ - IZVOZ Sedež 33100 Videm — Ul. Roma 42 — Tel. (0432) 502424 Podružnica 34135 Trst — Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713/411826 — Telex 460319 - FRIEX - Telefax: 040/43073 98 AILIPIE\ - Sedež administracije: Ul. Pindemonte 4 Tel.: (040) 577363 - 575170 Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 Telex: 460371 ALPTS I Telefax: 577707 Filiala: Ronke (GO) - Ul. IV. novembra 14 •FARGO. FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul., del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 FILIALA GORICA: Telex 461012 Ul. Trieste 160 —Tel. (0481) 20769 agroforešt] 100 ii to 109 SADJE - ZELENJAVA DARIO HUSU IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA * TRST — ULdelHstria 3 TRST j Tel. (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Geppa 9 Telex 460134 AGROF GORICA Ulica Trieste 160 Tel. (0481) 20982 SADJE IN ZELENJAVA Gradina Lonjerska cesta 177 NADOMESTNI DELI Auto Jolly TRST — Ul. Valdirivo 24 Tel. (040) 61835 IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. Rismondo 9 Telefon 761-884, 761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA mineralni vodi Rogaška in Radenska kraški pršut in pršut S. Daniele pivo Puntigam in Reininghaus mineralna voda in pijače Crodo in Lissa briška vina in kraški teran • Sporočila NADALJEVANJE S 1. STRANI S trpkimi občutki si moramo žal priznati, da so bila vsa prizadevanja, da bi ohranili Gospodarstvo kot samostojno glasilo po najnovejši zaostritvi njegovih finančnih težav, zaman: v krogih, ki bi lahko razpolagali s potrebnimi javnimi sredstvi, ni ustrezne politične volje; delček krivde za nastali položaj pa najbrž nosimo tudi mi vsi, saj morda nismo vedno kot bralci, naročniki ali oglaševalci upoštevali dejanske stvarnosti tednika. Gospodarstvo bo odslej izhajalo — žal v skrčenem obsegu — kot priloga Primorskega dnevnika, ohranilo pa bo kontinuiteto s svojim predhodnikom tako glede strukture kakor tudi glede svoje formativne in informativne vloge v našem slovenskem zamejstvu. Zato sem prepričan, da nam bodo bralci ostali zvesti tudi naprej. Ob tem, ko se zaključuje samostojna serija Gospodarstva, smo dolžni izraziti svoje priznanje in zahvalo vsem tistim sorojakom, ki so v teh štiridesetih letih omogočili najprej nastanek, nato razvoj in — zakaj ne — tudi afirmacijo Gospodarstva kot strokovnega glasila naše skupnosti. Tako gre naše priznanje ustanoviteljem lista v daljnem avgustu 1947. leta, prvemu uredniku dr. Mirku Koršiču, uredniku dr. Lojzetu Berce-tu, ki je vodil in razvijal list nad 30 let, dosedanji uredniški garnituri Jožetu Korenu, Radu Grudnu, tajnici Mauri Čepar, lektorici Vlasti Filipčič, kompjuterski operaterki Eleni Kocjančič in odgovornemu za oglasni oddelek Jožkotu Morelju ter še vsem zunanjim sodelavcem in dopisnikom, med katerimi bi posebej omenil dolgoletnega dopisnika iz Ljubljane dr. Jožka Žiberno. Naše priznanje in zahvala naj gresta nadalje tudi vsem drugim sodelavcem, ki so vsa ta leta, sicer morda nekoliko manj vidno navzven, s svojim delom in prizadevnostjo — skromni, a vztrajni kot kraške raše-Ijike — prav tako odločilno prispevali k izhajanju tednika. Vseh teh ne bom mogel imenovati, pa naj mi za to nihče izmed neomenjenih ne zameri: v spomin mi prihajajo predvsem dolgoletni upravnik lista Miroslav Pertot, dolgoletni akviziter Ljubomir Černe in pa pred kratkim preminuli prav tako dolgoletni in-kasant Vilko Batič. Čisto ob koncu bi rad apeliral na bralce, naročnike, sodelavce, oglaševalce in na vse, ki čutijo z nami, naj bodo še naprej v stiku z Gospodarstvom, da bomo vsi skupaj »viribus unitis«, lahko še naprej ustvarjali inštrument za nadaljnje utrjevanje gospodarskih struktur slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S to željo nazdravljam vsem ob novem letu 1988! Odgovorni urednik Elio Fornazarič Glede enakopravnosti jezikov manjšin v Avstriji Pomembna razsodba ustavnega sodišča DUNAJ — Avstrijsko ustavno sodišče je danes odločilo, da je leta 1976 sprejeti zakon o narodnostnih skupnostih deloma pomanjkljiv in v neskladju s 7. členom avstrijske državne pogodbe, po katerem sta poleg nemščine tudi slovenščina oziroma hrvaščina uradna jezika v upravnih območjih z narodnostno mešanim prebivalstvom. Odločitev je odgovor na pritožbo komiteja za zaščito pravic gradiščanskih Hrvatov, ki je pred približno letom dni. ustavnemu sodišču predstavil dokumentacijo o primerih, ko sodišča in druge upravne ustanove na Gradiščanskem nišo hotele priznati hrvaščine kot uradnega jezika. Po sklepu avstrijskega ustavnega sodišča je in ostaja 7. člen avstrijske državne pogodbe osnovni zakonski temelj pri urejanju manjšinske politike, prav tako pa je ustavno sodišče'odločilo, da je treba v letu 1976 sprejeti zakon vnesti formulacijo o pravici do rabe hrvaščine kot uradnega jezika v jezikovno mešanih področjih Gradiščanske. Takšne formulacije doslej v zakonu ni bilo. Položaj v zvezi z rabo slovenščine kot uradnega jezika v jezikovno mešanih področjih Koroške je nekoliko drugačen. V 1976. leta sprejetem zakonu o narodnostnih skupnostih so namreč navedene občine, v katerih je poleg nemščine tudi slovenščina uradni jezik, ki ga pripadniki slovenske narodnostne skupnosti lahko uporabljajo pri komuniciranju z uradnimi ustanovami. Po mnenju predstavnikov slovenske skupnosti pa so tudi ta določila zakona pomanjkljiva in v neskladju s 7. členom državne pogodbe, ker v zakonu navedene občine, obsegajo komajda tretjino narodnostno mešanega področja na Koroškem. BOJAN GROBOVŠEK Z vojsko nad Palestince Izrael izbral represijo JERUZALEM — Izraelska vlada bo še naprej izvajala represivno politiko na zasedenih območjih Cisjordanije. Sedemnajst dni neprenehnih bojev med izraelskimi vojaki in palestinskimi demonstranti je terjalo že več kot dvajset mrtvih in 158 oseb je bilo ranjenih, obrambni minister Rabin pa je še včeraj izjavil; »Ne bomo dopustili, da bosta Ramalah in Nablus postali Bejrut, Tir in Sidon.« To je bil njegov uvod v daljši programski govor, ki ga je imel v izraelskem parlamentu (kneset). Kljub številnim poskusom predstavnikov levice, da bi prekinili govornika, je Rabinu uspelo objasniti ukrepe, s katerimi namerava izraelska vlada vzpostaviti »mir« v državi. Vojaške odrede bodo potencirali in jih namestili v kraje, kjer bi lahko izbruhnile nove demonstracije. Vojaki bodo morali uporabljati solzilce, smeli pa bodo tudi seči po orožju in streljati v zrak. Sam minister Rabin pa je dodal, da bodo smeli streljati na tiste, ki ščuvajo narod. »Ciljati v noge,« je rekel Rabin. Izraelski obrambni minister je tudi izjavil, da so odražali nemiri v Cisjor- daniji povsem spontane zahteve ljudstva, nasilje pa naj bi se začelo stopnjevati, potem ko je demonstracije in-strumentalizirala PLO. Rabinove izjave pričajo o težkem položaju, ki ga podoživlja palestinski narod v izraelski sredi, pa tudi o težki poziciji, v kateri se je ponovno znašla tudi izraelska vladna politika. Proti izraelskim vladnim izbiram se je izrazil tudi Varnostni svet OZN, ki je soglasno (ZDA so se vzdržale) sprejel ostro resolucijo proti izraelskemu kršenju človekovih pravic Palestincev v Cis-jordaniji. Tudi Egipt je posredoval Izraelu svoje kritično stališče do nasilnega izvajanja protipalestinske politike. Izraelski odnos do prebivalstva, ki živi na zasedenih območjih, je nedopusten, in bi lahko povzročil novo diplomatsko krizo med obema državama, trdijo v Egiptu, kjer je bilo tudi nekaj protiiz-raelskih demonstracij. Tednik Al Aha-li v svojem uvodniku piše, da bi morali »Izrael seznaniti z reakcijo egiptovske vlade, ne le z mnenjem ljudstva«. • Bencin NADALJEVANJE S 1. STRANI • nosti bodo tudi sprejeli sklep o avtentični razlagi nekaterih dvoumnih določil. Za tržaško pokrajino je vlada določila kontingent bencina, ki je za 60 odstotkov višji od kontingenta za Goriško glede na večje število prebivalstva. Isto ugodnost so predvideli za videmsko pokrajino in sicer za tiste obmejne občine, za katere je v veljavi videmski sporazum o maloobmejnem prometu. Med temi so. tudi vse občine Beneške Slovenije in Kanalske doline. Kontingent torej zadeva 340 tisoč hektolitrov goriva za goriško pokrajino, 540 tisoč za tržaško in 136 tisoč za videmsko pokrajino. Ob koncu zasedanja vlade se je predsednik Biasutti zahvalil ministrskemu predsedniku Gorii in drugim ministrom za odobritev tega ukrepa in za zagotovilo, da bo mogoče odlok v parlamentu še izboljšati. Zadovoljstvo je s tiskovnim poročilom izrazilo tudi deželno vodstvo KD. no področja, saj bo ta kontingent goriva cenejši od goriva v Jugoslaviji. To seveda tudi predstavlja olajšavo za upravitelje bencinskih črpalk, ki se že dolgo pritožujejo zaradi preskromnih dohodkov. Novo določilo predstavlja pomemb-olajšavo za prebivalstvo obmejnega Dizdarevic o zunanji politiki Jugoslavije ZAGREB V intervjuju za zagrebško revijo Danas je jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarevič presenetljivo odkrito in dinamično ocenil sedanje stanje v zunanji politiki svoje države. »Ko je bil Tito še živ in ko je bil naš notranji položaj še veliko stabilnejši in v razcvetu, ko je bila naša družbena misel in praksa v velikem ustvarjalnem vzponu, se je lahko zgodilo, da je naša diplomatska služba na nekaterih področjih odpovedala. Zadostovalo je, da je Tito s svojim osebnim ugledom in ugledom Jugoslavije obiskal ta območja in pojasnil naše slabosti. Več let smo lahko živeli od pogojev, ki jih je tak obisk ustvaril. Zdaj tega več ni, danes obstaja velika potreba po tem, da naša diplomacija na široko odpre vrata, saj so naše potrebe večje in je nujno potrebno zagotoviti večji gospodarski prodor Jugoslavije v svet, kar zahteva izjemne napore,« je dejal Dizdarevič. Na vprašanje o odnosih z EGS je Dizdarevič odgovoril, da posveča Jugoslavija precejšnjo pozornost sodelovanju z Evropo. »Očitno je, da bi se morala bolj odpreti proti Evropi, da se preveč izčrpava z neuvrščenimi državami, nekaterimi globalnimi aranžmaji itd.« Dizdarevič je odgovoril tudi na vprašanje o trenutnih jugoslovansko-izraelskih odnosih in spomnil, da SFRJ nima s to državo diplomatskih odnosov že celih 20 let, in to zaradi znanih razlogov. V zadnjem času je to postala vroča tema razgovorov o jugoslovanski zunanji politiki. »Mi se tudi leta 1967, ko je Izrael napadel in si priključil okupirana ozemlja nismo ravnali po komerkoli in se tudi ne bomo zdaj. Imamo svoja načela, ki so utemeljena,« je dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve, (tp) Vlada sprejela vrsto davčnih ukrepov RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila vrsto sklepov davčnega značaja. Gre za nekatere podražitve, pa tudi za nekatere davčne olajšave. Tudi letos bodo podražitve v prvi vrsti prizadele avtomobiliste. Državna davščina na posest vozil se bo povečala za 25 odstotkov, dodatni davek za dizelska vozila se bo povišal na 33.750 lir za konjsko silo, podražila pa se bo tudi taksa na avtomobile na plin. Za 20 odstotkov pa se podražijo davki na vladne koncesije, torej tudi kolek za vozniško dovoljenje. Med davčnimi olajšavami naj navedemo predvsem nove odtegljaje za družinske članke pri obračunavanju davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF. Ti odtegljaji bodo odslej višji, poleg tega pa bodo V breme vsi člani, katerih dohodek ne presega 4 milijonov lir letno. Kar zadeva druge davke, je treba najprej poudariti, da so bile za leto dni podaljšane ugodnosti tako imenovanega »zakona Formica« v zvezi z nakupom prvega stanovanja. Prav tako je bila podaljšana možnost forfetizacije plačevanja davkov za nekatera manjša podjetja. December - mesec pomembnih manifestacij Združenih narodov December je v Organizaciji združenih narodov mesec pomembnih mednarodnih manifestacij. V duhu Združenih narodov slavimo 10. decembra Dan človekovih pravic, temu pa sledi Teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresij. Ta teden ni neposredno emanacija Združenih narodov, vendar ga slavijo nemara tri četrtine članov svetovne organizacije in ima odmev tudi v njej. V zvezi z Dnevom človekovih pravic, ki je skupen ideal, ki naj bi ga uresničili vsi narodi in države, je znano, da obstaja slovita Deklaracija. Ko so jo sprejeli, so sprejeli še dve takoimenovani konvenciji, o državljanskih in političnih ter o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah. Ta dva dokumenta sta bila osvojena predvsem na predlog manjšin in novih držav v Združenih narodih, ki jim je šlo in jim gre, da bi bile človekove pravice tudi stvarno uveljavljene. Deklaracija je bila sama po sebi preveč deklarativna, skorajda brezobvez-na. Navedeni konvenciji je podpisalo 83 (prvo) in 87 (drugo) držav. Prihodnje leto ju bo, kot kaže, podpisalo tudi večje število neuvrščenih dežel. Zanimivo je, da konvencij nipo podpisale Združene države, bržčas zato ne, ker ne vsebujeta postavke o pravici do lastnine. Potemtakem se dogaja, da Združene države domala na vsakem koraku in ne glede na stanje pri njih, naglašajo pomen človekovih pravic, pa čeprav niso podpisale dveh ključnih takoimenovanih izvedbenih dokumentov. Teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije slavijo v posameznih deželah, v glavnem pa prav tako decembra. V Jugoslaviji je na primer trajal vse do 15. decembra. V bistvu gre za podporo tistim, ki se bore proti nasilju, segregaciji in raznim oblikam dominacije ter zatiranja narodov. Naj- bolj izrazit primer nasilja je v Južni Afriki, kjer je ravnanje oblasti še zmeraj posledica kolonialne politike. O proporcu vemo: štirje črnci so dejansko odvisni od enega belca. Južnoafriški režim pa je zaslovel ne samo zavoljo notranjega ravnanja pač pa tudi zaradi napadalnih kolonialističnih akcij, ki jih nenehoma izvaja na račun sosedov, kot so Namibija, Angola in Zimbabve. Primer nasilja je tudi v severni saharski puščavi, kjer obstaja in se uveljavlja gibanje Polisario. Primerov pa je več. Eno osprednih mest zaseda Palestinsko osvobodilno gibanje, ki si prizadeva za ustanovitev svobodne in neodvisne palestinske države. Teden solidarnosti je manifestacija, ki žanje uspehe. Ne gre za podporo v orožju, marveč v številnih drugih oblikah, ki naj pripeljejo do še večje mobilizacije svetovnega javnega mnenja zoper zatiralce. V bistvu si organizatorji prizadevajo za politično podporo. Nase so prevzeli nalogo osveščanja tudi v tem smislu, da svet, ki o posameznih primerih žal kaj malo ve, seznanijo z raznimi potankostmi. V Srednji Ameriki je proces prebujanja sila intenziven. Novejši primeri ustanavljanja skupnih organizacij proti že kroničnemu tujemu vmešavanju potrjujejo, da hotenja in gibanja za svobodo in neodvisnost dozorevajo domala povsod. Nikaragva je le manjši primer. Izjemen napredek je na azijski celini. Na Bližnjem in Srednjem vzhodu pa je še zmeraj zavozlano, napeto, moreče. Pri mnogih zaključkih, ki jih je mogoče potegniti v zvezi z nasiljem ter raznimi oblikami dominacije in zatiranja narodov, je bistven tisti o blokih. Nesporno je namreč, da je sinonim delovanja bloka nadvlada, zato pa tudi, po potrebi, nasilje. Blok je po svoje derivat, pa tudi izraz kolonializma. V Združenih narodih so uspeli priti do podatka, po katerem gre letno za neposredno ali pa skrivno pomoč dejavnikom, ki so proti osvobodilnim gibanjem in za zatiranje narodov in narodnosti, nad 10 milijard dolarjev. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti še nekaterih drugih, prav tako grobih primerov nadvlade. Razmere v Kampučiji so še zmeraj absurdne zavoljo kolonialistične politike Vietnama, ki je pred leti z akcijo.v tej deželi žal zapravil domala ves ugled, ki si ga je bil pridobil z junaškim bojem za neodvisnost. Še bližnji pa nam je primer Afganistana, kjer sovjetske vojaške enote brez dvoma igrajo vlogo agresorja; Afganistan je spet primer, kako so žal pogosto prevladujoči pogledi v korist velesile. Gibanje neuvrščenih je zanesljivo najbolj pomemben dejavnik v borbi proti nasilju. Na zadnjem vrhu v Harareju so primere navedli kar po vrsti, drugega za drugim. Ključni sestanek neuvrščenih o tem vprašanju je bil leta 1970 v Lusaki. Tito je tedaj naglasil, da »so odkrito in brezpogojno upiranje sili in agresiji, skupni odpor pritiskom, vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve drugih, intervenciji in vsiljevanju tuje volje nujnost časa in bistvo neuvrščene politike«. In v duhu takšne politike so pričeli zdaj razmišljati v Združenih narodih o zasedanju, ki naj bi imelo kot eno glavnih točk prav problematiko solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije. Seveda je pričakovati, da nekateri ne bodo soglašali; toda obravnava take problematike bi še bolj utrdila ugled svetovne organizacije. • Italijani zahtevajo NADALJEVANJE S 1. STRANI ja reške SZDL tamkajšnja skupnost ne bo dala na razpolago prostorov. Očiten je bil razkol med dvema metodama nastopanja za pravice italijanske narodnosti, med uveljavljeno umirje-nejšo ter počasnejšo potjo, za katero so se zavzemale predvsem uradne strukture Unije, ter drugo, agresivnejšo in bolj direktno potjo, ki so jo zastopali podpisniki peticije, predvsem mladi predstavniki italijanske narodnosti iz Slovenije (Dovolj nam je stopicanja na mestu, medtem ko italijanska narodnost izginja). Do soglasja oz. sporazuma med obema skupinama na sestanku v Kopru ni prišlo. Velik vprašaj pa je, kaj se bo zgodilo do napovedanega srečanja na Reki. Zelo pomembna informacija, ki so jo na sestanku v Kopru dobili predsedniki skupnosti Italijanov, pa je bila, da so finančni problemi Unije Italijanov za enkrat rešeni (do konca leta), saj sta tako Hrvatska kot tudi Slovenija dali potrebna sredstva, odprto pa ostaja vprašanje, kako naprej v prihodnjih letih. MIRO KOCJAN fetasEs D[lpFGa®)!Kp]0:,G 34017 TRST PROSEK 548 - telefon (040) 225468 PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988 Celoletna.............................. 100.000 lir Mesečna ............................... 13.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih. Reševalne ekipe in prostovoljci še vedno iščejo trupla nesrečnih potnikov Brodolom filipinskega trajekta Dona Paz najhujša morska tragedija vseh časov Huda železniška nesreča v Braziliji MANILA — Število žrtev tragičnega trčenja potniškega trajekta Dona Paz in tankerja Victor narašča. Reševalci vedo, da bo to število ostalo za vedno le okvirno, saj ne bo mogoče najti vseh posmrtnih ostankov redno vkrcanih potnikov, prav tako pa ne bo mogoče določiti, koliko ljudi je dejansko plulo v Manilo. Kljub temu pa se je nedeljska nesreča v filipinskih vodah sprevrgla v najhujšo morsko tragedijo vseh časov. V brodolomu Titanica je namreč izgubilo življenje 1.500 potnikov, pri Filipinih pa je to število očitno večje, saj so vsi preživeli izjavili; da je bilo na krovu Done Paz dva do tri tisoč odraslih potnikov. Tisoč petsto potnikov je namreč plačalo redno vozovnico, na krovu pa je bilo tudi veliko otrok, ki potujejo brezplačno. Reševalne ekipe so do včeraj zbrale 121 trupel, ki jih najbrž ne bo mogoče prepoznati. Močan požar, ki je izbruhnil na krovu trajekta Dona Paz, in morski psi, ki gospodarijo v filipinskih vodah, so popolnoma iznakazili trupla. Morski tokovi so raznesli posmrtne ostanke nesrečnih potnikov daleč naokrog. Nekatera trupla so našli na plaži otoka Mindoro, ki se nahaja približno 40 kilometrov od kraja, kjer sta trčili obe ladji. V naselju Masaging je vaški glavar dal pokopati ostanke 27 žrtev kar na plaži. Glavar je namreč vprašal filipinske oblasti, kaj naj stori s trupli, ki jih je morje vrglo na plažo, ker pa ni dobil nobenega odgovora se je odločil, da vseeno nekaj ukrene. Zdrava pamet mu je narekovala, da je treba trupla pokopati, kar je tudi naročil vaščanom. V neki drugi vasi pa so prebivalci zanikali vest, da je v filipinskih vodah res prišlo do »božičnega čudeža«, kot je lokalni tisk imenoval primer petletnega fantka, ki naj bi ga rešili tri dni po tragediji. Nekateri ljudje so trdili, da se je krčevito držal neke plavajoče razbitine, drugi pa so prisegali, da so ga rešili s helikopterjem. Včeraj se je nato razširila vest, da otroka sploh niso našli. Na slikah (telefoto AP); filipinski ribiči pomagajo reševalnim ekipam pri iskanju ostankov potnikov, ki so izgubili življenje v najhujši morski tragediji vseh časov. Vsaj 45 ljudi je umrlo v železniški nesreči, do katere je prišlo v brazilski državi Rio de Janeiro, kjer se je brzec iztiril, nakar je na razbitine naletel še tovorni vlak (AP) Maurizio Gelli: Zaščitite mi očeta, ker ga hočejo umoriti ŽENEVA — »Bojim se, da ga bodo skušali umoriti.« Maurizio Gelli, sin kolovodje lože P2, je prepričan, da strežejo njegovemu očetu po življenju. Vendar naj ne bi šlo za atentat v velikem slogu, temveč za tiho zastrupitev, na primer s kavo - po Sindonovem zgledu. Toda Maurizia skrbi tudi očetovo zdravje. V jetnišnici Champ Dol-lon so napadle framasona spet bolečine, ki so značilne za srčnega bolnika (predlanskim je imel infarkt), zato zahteva Maurizio, naj bi ga po izročitvi italijanskemu sodstvu zaprli v Milanu ali Parmi, kjer bi imel na voljo popolno zdravniško oskrbo. Licia Gellija so obsodili predvčerajšnjim v Ženevi, kot znano, na 16 mesecev zapora, ker pa je večino kazni že odsedel, bo ostal za zapahi še 56 dni. Zaprosil je sicer za izpustitev na začasno prostost, o čemer bo razpravljala Chambre d'accusation v ponedeljek. Če bo priziv sprejela, bo o nadaljnjem-odločalo zvezno sodišče v Bernu, ki je dovolilo ekstradicijo Gellija že pred štirimi leti in ga lahko prepusti Italiji v nekaj urah. ZDA bodo izgnale nekdanjega SS LOS ANGELES — Ameriško pravosodno ministrstvo je začelo postopek za izgon kalifornijskega kmetovalca jugoslovanskega porekla, ki je bil med drugo svetovno vojno pripadnik oddelkov SS in je bil stražar v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Josef Eckert, tako se imenuje, je bil stražar v proslulem taborišču od leta 1943 do konca vojne in je prisostvoval ter se tudi udeležil zločinov proti človeštvu, do katerih je prihajalo v Auschwitzu, kjer je med vojno bilo ob življenje nad 4 milijone ljudi, povečini Židov. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; y SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in liska ZTT Trst član Italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG iii '71 DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK ZA POSLOVNOST. OBRESTI so vedno nižje. Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti S4I9I v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali vveekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 vveekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir. FINANCIRANJE je vedno bolj inteligentno. Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek .SUM . Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača. ■ DIESEL ima vedno večje prednosti. Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti HATSMA. Duna se ti zato vedno bolj splača. PONUDBE VELJAJO ZA DECEMBER Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Veljajo cene in obrestne mere na dan 1. 11. 1987. Pravico do teh ugodnosti imajo kupci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva RATSMA ■ anaa INFORMACIJE IN POSKUŠNJE: HATSAVA / Servizi Finanziari del GRUPPO FIAT lin« Zastopstvo Zastopstvo Zastopstvo Podružnica Fiat ANTONIO GRANDI sPa PLAHUTA G. & C. s.c TRIESTE AUTOMOBILI s,i SUCCURSALE Dl VENDITA Drev. Miramare 19 Ul. del Giacinti 2 E ASSISTENZA Ul. Flavia 120 Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1 Ul. di Polano 6 Ul. Čampo Marzio 18 Potem ko ga je odobril ožji odbor poslanske komisije Kaj predvideva zakonski osnutek za razvoj gospodarstva v deželi Od četrtka do četrtka V peto desetletje ----- Stanislav Renko --- RIM — Ožji odbor poslanske komisije za proračunska vprašanja je konec prejšnjega tedna, kot smo na kratko že poročali, soglasno odobril poenoteno besedilo zakonskega osnutka »za razvoj gospodarskih dejavnosti v Fur-laniji-Julijski krajini ter v pokrajini Belluno«. Osnutek, ki ga je izdelal poslanec KD Gianiranco Orsini, je sad vsebinske sinteze zakonskih predlogov KD, KPI, PSI, PSDI in MSI in predstavlja politično izhodišče za nadaljnji parlamentarni postopek, ki se bo po Novem letu pričel v pristojnih poslanskih komisijah. Predlog, ki ni bil še uradno objavljen, je znan kot predlog za razvoj obmejnih področij, čeprav ta naziv ni povsem točen, saj zadeva vso deželo in ne samo področja, ki mejijo z Avstrijo in Jugoslavijo. V pričakovanju parlamentarnega soočanja je Orsini poslal osnutek predsedstvu vlade in zakladnemu ministru Amatu, ki je v prejšnjih tednih izrazil nekatere pomisleke, tako nad delom ožjega odbora, kot nad nekaterimi predlogi, ki so si utirali pot med strankami. Te pomisleke je poslancem iznesel podtajnik Sacconi (PSI), ki je sprva napovedal, da bo vlada sodelovala v razpravi samo z amandamaji k poenotenemu besedilu, v začetku decembra po dokaj nepričakovano sporočil, da bo kabinet predložil svoj zakonski predlog. Poslanci, ki so se zbali novih zavlačevanj in zamud, so zato pospešili delo, odobrili poenoteno besedilo in tako postavili vlado pred izvršenim dejstvom. Po Novem letu torej ne bo več časa za zavlačevanja in vlada bo morala dokončno pojasniti svoja stališča in svoja gledanja na to problematiko. Parlamentarni postopek za odobritev tega zakonskega normativa se vsekakor obeta zelo živahen, tudi zato, ker se stranke predstavljajo z dokaj različnimi stališči. Vsi poslanci iz Furlanije-Julijske krajine, ne glede na strankarsko pripadnost, kolikor toliko enotno podčrtujejo potrebo po odobritvi tega zakona, ki bi moral na nek način priznati obrobno in obmejno vlogo naše dežele, tako v državni stvarnosti, kot v okviru EGS. Mnogi vsedržavni zastopniki vseh strank ustavnega loka pa so nekoliko bolj previdni. Ne zanikajo sicer zemljepisne in politične speciiike Furlanije-Julijske krajine, nočejo pa, da bi normativ za obmejna področja zmajal ravnotežja med posameznimi pokrajinami ter istočasno ustvaril nove razlike med obmejnimi deželami v državi. Člen 13 poenotenega besedila, pod geslom »Posegi v podporo kulturnim pobudam jezikovnih manjšin, ki živijo vzdolž meje«, govori tudi o Slovencih v Italiji ter o italijanski skupnosti v Jugoslaviji. Člena se dobesedno glasi takole: »Zakon namenja deželi Furlaniji-Julijski krajini posebno finančno podporo v višini 50 milijard lir (4 milijarde za leto 1988, 8 milijard za leto 1989 ter 13 milijard za leto 1990) za podpore kulturnim in umetniškim pobudam v korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji ter tudi kuturnim ustanovam, ki delujejo v tujini. Za finančno kritje tega člena bo treba skrčiti triletno proračunsko postavko (1988-90) št. 6865, ki je vključena v proračunsko tabelo zakladnega ministrstva za leto 1988 pod geslom "podpore za slovensko manjšino v Italiji ter za italijansko manjšino v Jugoslaviji"«. To je torej dobesedni prevod trinajstega člena tega poenotenega zakonskega predloga, ki je v ožjem odboru proračunske komisije naletel na soglasje vseh strank. Ne da bi se spuščali v politično oceno tega predloga, o katerem bo tekla parlamentarna razprava po Novem letu, ima ta člen nekatere hude tehnične pomanjkljivosti. Zakon namenja 50 milijard deželi Furlaniji-Julijski krajini, v triletju 1988-90 pa znašajo naložbe le 33 milijard, kar očitno pomeni, da bo moral parlament za izvajanje tega zakona po letu 1990 odobriti še dodatni zakonski normativ. Poslancu Orsiniju pa je »zbežalo«, da proračunska postavka št. 6856 (tabela zakladnega ministrstva) formalno ne obstaja več, ker jo je senat pred kratkim uvrstil v posebni finačni sklad, iz katerega bodo črpala sredstva razna ministrstva. Ta proračunska postavka znaša 30 milijard lir (v zaporedju 8,10 in 12 milijard). Zmešnjava seveda narekuje takojšnje razčiščenje. SANDOR TENCE PSI o političnem položaju v F-JK Mladina s politično stojnico na teren VIDEM — Deželno vodstvo socialistične stranke je včeraj v Vidmu priredilo tiskovno konferenco, na kateri je podalo obračun delovanja stranke v letošnjem letu in ocenilo politični položaj v F-JK. Socialisti so se pozitivno izrazili o sedanjem političnem položaju v Deželi in o koaliciji, ki jo upravlja; vendar so ponovno postavili problem takoimenovane »alternance«, oziroma vodenja nove deželne vlade, ki jo bo treba sestaviti po spomladanskih deželnih volitvah. Socialisti so tudi napovedali, da bodo v prihodnjih dneh sprožili vrsto posvetovanj z drugimi strankami o raznih institucionalnih vprašanjih, ki zadevajo tudi našo Deželo. PIRAN — Minuli petek so skušali piranski mladinci z drugačnim prijemom vsaj nekoliko načeti forumski način, ki je sicer še zmeraj trdno zasidran v tukajšnjem političnem delu. Na Tartinijevem trgu (pred stavbo temeljnega sodišča v Piranu) so postavili stojnico in s transparenti in glasbo k njej vabili mimoidoče. Na stojnici so, podobno kot branjevke na sosednjem trgu, ponudili vsebino in rezultate svojega dela - stališča in predstavitev problematike štirih tematskih področij, ki so jim zadnje čase posvetili največ pozornosti. V zvezi s prvo tematiko so javnosti predstavili akcijo, ki jo je v Sloveniji začela fotogrupa M iz revije Mladina Mesnica »GABSIGA« NABREŽINA CENTER 144 - TEL.: 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL.: 0481/72574 PRAZNIČNA PONUDBA: PIŠČANČJI FILET 8.500 lir PURANJE MESO 8.500 lir PIŠČANČJA BEDRA 2.800 lir ZAJCI 5.400 lir TELEČJA PEČENKA 8.900 lir v ponedeljek, 21. t.m., odprto Vsem voščimo vesele božične praznike TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno in s katero so se piranski mladinci pridružili akciji Greenpeace za ohranitev nedotaknjene Antarktike. V drugem tematskem delu so želeli javnost seznaniti s tem, kaj bi pomenil sprejem zakona o dvojezičnosti, kot ga je predlagala SR Srbija. Nemogoče je posploševati vprašanje dvojezičnosti za vso državo za vse narodnosti, saj je med njimi precej razlik, so na primer trdili. V tretjem tematskem delu so predstavili resolucijo, s katero nasprotujejo ločevanju šolstva na avstrijskem Koroškem. V četrtem delu pa so skušali ugotoviti, ali drugi občani podpirajo predlog, da bi moral zvezni izvršni svet odstopiti, če bi hoteli krepiti zaupanje, spoštovanje, odgovornost in premagovati sedanje težave. Ob vseh teh stališčih so zbirali podpise in jih za vsako od omenjenih tem v povprečju zbrali nekaj čez 200. Predsednik občinske konference ZSMS Piran Žarko Sajič nam je ob tem povedal, da so se v Sloveniji verjetno med prvimi odločili za tako gbli-ko predstavljanja družbenih problemov. Stvar pa je organizirala začasna skupina za družbena gibanja v okviru centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS. »Vse je bilo v skladu s kongresnimi dokumenti in v skladu z načeli delovanja ZSMS. Res pa je, da gre za nov način dela, v marsičem drugačen od tistega, ki smo ga sicer vajeni v občini (namreč forumskega dela). Z drugačnim pristopom in delom smo se želeli približati mladim, pa tudi drugim. Menimo, da je v naših družbenopolitičnih organizacijah premalo inovativnosti in da marsikdo niti ne pomisli, kako bi bilo moč z novimi prijemi osvežiti politično delo. Upam, da smo v tem uspeli,« nam je še povedal Žarko Sajič. BORIS ŠULIGOJ Sedanja republiška ustava Italije nosi ob podpisu tedanjega poglavarja države Enrica De Nicole datum 27. decembra 1947. Besedilo je izšlo v doslej najpopolnejšem slovenskem prevodu tudi leta 1983 v izdaji prizadevnega Javnega večnamenskega kulturnega središča - Tržiškega konzorcija v Bankah. Prihodnji teden vstopa torej ustava v svoje peto desetletje veljavnosti. (Izglasovana je bila pet dni prej.) Pravzaprav niti ne bi bile potrebne današnje četrtkove pripombe ob tej 40-letnici, ko pa ji je že predsednik SKGZ Boris Race - Žarko posvetil svoje poročilo na 16. občnem zboru v Gorici prejšnjo nedeljo, ki je potekalo pod geslom: 40 LET ITALIJANSKE USTAVE NEIZPOLNJENIH OBVEZ DO SLOVENCEV, BOJEV ZA ENAKOPRAVNOST IN SOŽITJE. Poleg te ugotovitve je namreč dosedanji predsednik izrekel tudi naslednje tri optimistične stavke, ki jih velja ponoviti: »V anketi, ki je na italijanski strani zajela obmejno prebivalstvo obeh narodnosti, je bilo samo 10 odstotkov anketirancev mnenja, da bodo v bodočnosti med Italijani in Slovenci nasprotovanja, ostali so mnenja, da sporov ne bo, ali bodo majhnega in prehodnega značaja. Na skoraj enaki vrednosti je odgovorov na vprašanje, če Slovenci na Tržaškem ogrožajo tržaško kulturo in gospodarstvo. Na vprašanje, ali je tak list, kot je Primorski dnevnik, potreben za ta prostor, je pritrdilno odgovorilo 85 odstotkov vprašancev.« Da je k temu razpoloženju - kljub 40-letnemu kršenju ustave pripomogla v 33 letih svojega obstoja in delovanja naša SKGZ, je najbrž za vsakogar na dlani. In tudi, kdor je v svojih 23 letih dosedanjega predsednikovanja, imel pri tem glavno vlogo. Njegove lastnosti sta na nedeljskem zboru opisala novi predsednik Klavdij Palčič in podpredsednik SZDL matične Slovenije pesnik Ciril Zlobec. Kaže pri tem le dodati, da sta bili pri tem nadvse pomembni dve Racetovi lastnosti, ki se imenujeta: vztrajnost in potrpežljivost. In obe lastnosti bosta potrebni tudi v petem desetletju republiške ustave. To namreč narekuje današnje stanje v državi, v kateri živimo. Saj smo ponovno poslušali v ponedeljkovi ponočni oddaji TG1 razloge o potrebi izboljšanja te 40-letne ustave. Predstavniki treh največjih strank so se strinjali zlasti glede reforme volilne zakonodaje in drugačnega parlamenta. Opozicijski predstavnik je seveda naštel poglavitne kršitve. Konec prejšnjega tedna pa sta voditelja obeh vladnih največjih koalicijskih strank v najbolj razširjenem dnevnem tisku takole označila sedanji trenutek: De Mita: »Ali je reforma ali katastrofa.« Craxi: »Stanje je prav zares postalo zelo zaskrbljujoče... tvegamo... začetek praznin oblasti, iz katerih se porajajo... zdravila, ki so slabša od slabega.« V pomembnem obširnem pogovoru z odgovornim urednikom dnevnika »La Repubblica« pa je 18. t. m. dodal: »Nekaj važnega se mora zgoditi v kratkem času (v 1988), sicer se bomo izključili iz igre z vsemi zadevnimi posledicami...« Kako neposredno vplivajo podobna krhka stanja v državi na reševanje naših problemov, pa kažejo dovolj zgovorno v vsaki zakonodaji naši Sizifovi napori za dosego zaščitnega zakona. Se bodo taki napori nadaljevali tudi po morebitnih ustavnih spremembah in bo ostalo pri ponavljanju obljub, kakršno smo prebrali tudi v vso stran obsegajočega dokumenta deželnega predsednika v nedeljski številki »11 Piccolo«? V tem pogledu je bila vsekakor vmestna trpka resnica, ki jo je ob koncu svojega posega povedal mladi goriški pesnik Ace Mer-molja na omenjenem občnem zboru: »Ne moremo živeti samo od italijanskih obljub in slovenskih bodrilnih besed.« Kako torej v peto desetletje? Najbrž ne bo šlo mnogo drugače kot doslej. Tudi v prihodnjem letu, ki bo 45. leto našega dnevnika po izidu njegove prve številke v Zakrižu nad Cerknom v novembru leta 1943. In tudi tako kot je zapisal Fran Levstik in kot smo ob njegovi stoletnici ponovno ugotovili: »Ali nas tako bridke izkušnje še sedaj niso izučile, da je tudi v politiki ravni, po trdih načelih modro premišljeni pot najboljši...« Ko je pozneje - pred devetdesetimi leti - Dragotin Kette prišel v Trst, je v malo znanem sonetu Slovence prepričeval: «... Moj Kraševec ne bo rodu oskrunil / ... Zato se ker vrši svoje poslanstvo /, Ponovno zovem Praškega sinu« (Dragotin Kette, »Pesmi«, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965, str. 111.) V nekem njegovem drugem slavnem sonetu pa beremo: »In z dvomi se nikar ne muči...« Prav bi bilo, če bi se ob tej 40-letnici po zgledu našega goriškega športnega strokovnjaka prof. Alda Rupla v petkovi številki našega dnevnika vprašali: Petdesetmilijonska država, ki naj bi spadala v peterico ali sedmerico najrazvitejših na svetu, ki je domovina raziskovalcev, inovatorjev, mislecev, filozofov, pomorščakov in še drugih velmož, kot je napisano na palači EUR v Rimu, zgrajeni za časa svetovne razstave, še vedno ni sposobna uresničiti vsaj ene od tistih 75 določb ustave, ki jih ne izvaja - kot je bilo ugotovljeno tudi ob 30-letnici -od skupno 139 (ali skoraj ena petina)? Vsaj tiste namreč, ki zadeva našo manjšino, ki ne predstavlja niti dveh tisočink in pol vsega prebivalstva v republiki? V zvezi z nedeljskim goriškim občnim zborom pa najbrž ne bi bilo prav, če se ne bi vsaj mimogrede obregnili ob nekoliko nenavadno čuden pozdrav goriškega župana z vključevanjem vanj kritizirane plošče »deportirancem«. Vprašali bi ga namreč lahko: Kdaj bo poskrbel, da se zbrišejo z nje tista imena, za katera je ANP1 javno ugotovil, da tja ne spadajo, ko že ne more odgovarjati za ponarejanje, ker ga za to ni še prijavil niti tisti, ki bi to moral storiti po svoji uradni dolžnosti? Upamo, da zaradi zadrege poslušalcev kratkega turobnega miniploskanja iz vljudnosti do gosta ne bo razlagal kot odobravanje tudi spričo zelo značilnih besed predsedujočega in nato še podpredsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. ■ TRŽIČ — Od prvega januarja pa do 30. novembra so v obmorskem turističnem središču Gradežu zabeležili skorajda rekorden obisk turistov. V Gradežu se jih je v tem obdobju zadržalo 1.632.636, kar je le nekaj manj od rekordnega obiska, ki so ga zabeležili leta 1979. Naj dodamo, da se je obisk turistov v Gradežu v primerjavi z lanskim letom — v istem obdobju — po-večeal za 3,14 od sto. Podatke je posredoval predsednik krajevne turistične in letoviščarske ustanove Giovanni Vio, ki je ob tej priložnosti dodal, da je treba ta porast turističnih obiskov v Gradežu pripisati predvsem tujim gostom. DANIELLE STEEL Prevedla Irena Trenc-Frellh Tam je živelo kakšnih trideset do štirideset ljudi, oblečenih večinoma v indijske obleke mavričnih barv, čeprav so nekateri nosili tudi zakrpane kavbojke in oblačila, poši-ta s peresi in bleščicami. Anne se je zdela sama sebi kot navaden ptiček, oblečena, kot je bila, v kavbojke in star rjav puli, ki ga je imela na sebi vso vožnjo, toda dekle, ki jo je srečalo pri vhodu, se je takoj ponudilo, da ji posodi obleko, in tako se je nepričakovano znašla v kostumu iz bledo rožnate svile, ki je bila kupljena v eni izmed cenenih prodajaln na Divisadero Streetu. Na noge je nataknila gumijaste japonke, razčesala si je lase in si vanje vpletla dva cveta in že popoldne je bila videti kot ena izmed njih. Za kosilo so imeli neko indijsko jed, nekdo je sprejel kruh, dvakrat je potegnila iz cigarete, nato pa je z občutkom sitosti, toplote in zadovoljstva lwgla na svoje spalno vrečo. Pogledala je naokrog po svojih novih prijateljih in začutila njihovo toplino in sprejemanje, ki ju ni občutila še nikoli. Vedela je, da bo tu srečna. Ta kraj je bil celo življenje daleč od hiše v Beverly Hillsu, očetovih jeznih zapovedi o Lionelu... dvoličnosti, ki jih je poznala... Gregoryjeve neumnosti ...sebišnosti... ženske, ki je trdila, da je njena mati in ki je -ni nikoli razumela... odslej je bil njen dom tu. tu na VValler Streetu pri njenih novih prijateljih. In ko je tri po svojem prihodu morala prestati posvetit-veni obred, se ji je ta zdel na mestu in pravilen in ljubeč. To je bilo najvišje dejanje ljubezni v sobi, presojeni s kadilom. Ogenj je toplo plapolal v ognjišču, halucinacije pa so jo nosile iz nebes v pekel in nazaj. Vedela je, da bo drug človek, ko se bo spet zbudila, ker so jo opozorili na to, preden so ji dali gobe, ki jim je sledila majhna tableta LSA-ja v sladkorni kocki. Trajalo je nekaj časa, preden je dojela pomen njihovih besed, toda ko se je to zgodilo, je bilo poleg nje polno naklonjenih duhov in ljudi, ki jih je poznala. Pozneje so se prikazali pajki in netopirji in druge grozljive stvari, toda medtem ko je tulila in vreščala, so jo prijatelji držali za roke, in ko je telo parala bolečina, so ji prepevali pesmi in jo pestovali, kot je ni njena mati nikoli... še Lionel ni nikoli storil česa podobnega... po vseh štirih se je preplazila čez puščavo, končno pa je našla začarani gozd, poln vilinčkov, na sebi je začutila njihove roke in zaslišala, da ji duhovi znova pojejo. Takrat so se obrazi, ki so vso noč lebdeli nad njo in čakali, da se bo osvobodila zla svojega preteklega življenja, približali. Čutila se je očiščeno in njim enako, zli duhovi so bili, zapustili so jo, zdaj je bila očiščena ... zdaj so lahko končno na njej opravili obred. Nežno so ji sneli vsa oblačila in jo umirili z olji, pri tem pa nežno drgnili njeno boleče telo ...kajti to noč je prehodila dolgo pot in nekateri deli njenega telesa so bili razboleni. Ženske so jo nežno drgnile in jo pripravljale, počasi segale vanjo in jo raztegnile, da je zakričala. Spočetka se jim je upirala, toda govorile so tako nežno, da je bilo slišati kot glasba. Dale so ji piti nekaj toplega in zlile nanjo še več olja. Njeni varuhinji sta ji nežno gnetli najskritejši del telesa, dokler se ni zvijala pod njunimi rokami in tulila od agonije in radosti. Nato so prišli njeni novi prijatelji, duhovi, ki naj bi bili poslej njeni in ki naj bi nadomestili stare duhove, ki jih je bila pustila za seboj. Vsak izmed njih je pokleknil poleg nje in medtem ko so sestre mrmraje prepovedale, so drug za drugim prodrli vanjo, glasba pa je postajala vse močnejša in nad glavo so se ji spreletavale ptice... tu in tam so jo prebodle puščice bolečine, sledili pa so valovi ekstaze; spet so prodirali vanjo, jo držali na sebi in odhajali, nato pa so se končno vrnile sestre, jo poljubljale in segale daleč vanjo, dokler ni popolnoma onemogla in ni slišala ničesar več. c Glasba je ponehala. Soba je bila temna. Njenega nekdanjega življenja in bilo več. Premaknila se je in se vprašala, ali niso bile samo sanje, toda ko je sedla in pogledala okrog sebe, jih je zagledala, kako jo čakajo. Dolgo, dolgo je bila v nezavesti in presenetilo jo je, da jih je toliko. Toda prepoznala je vsakega izmed njih in jokaje je stegnila roke proti njim: prehiteli so in jo objeli. Njena ženskost je bila dopolnjena, njeno sestrstvo zagotovljeno. Za nagrado so ji dali še eno tableto LSD-ja in tokrat je kot ena izmed njih, oblečena v dolgo belo obleko, poletela z njimi v višave. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Na predsinočnji seji pokrajinskega sveta Skupščina sprejela sklep o podpori kmetijstvu Včeraj v Trstu skupščina delničarjev deželne finančne družbe Ugodni poslovni rezultati Friulie: vse manj banka in vse bolj partner Tržaški pokrajinski svet je predsi-nočnjim sprejel pomemben sklep v korist kmetijstva na Tržaškem. Gre za prispevek 200 milijonov lir, ki jih je Sklad za Trst namenil razvoju kmetijskih dejavnosti v tržaški pokrajini. S temi sredstvi naj bi spodbudili izboljšave produktivnih struktur na vinogradniškem, vrtnarskem, cvetličarskem in živinorejskem sektorju. Nalogo, da porazdeli ta sredstva kmetovalcem-za-sebnikom in kmetijskim zadrugam, je Sklad poveril pokrajinski upravi, ki je v začetku novembra razpisala natečaj in prejela 25 prošenj za skupni znesek 360.057.000 lir. Kot že rečeno in kot je na predsinočnji seji v svoji obrazložitvi sklepa poudaril odbornik Marcelo Čok, gre za izboljšavo produktivnih struktur, kar pomeni, da so prosilci prejeli prispevek za nakup sodobnejših kmetijskih strojev, za nove trtne ali cvetlične nasade, za kletarske, živinorejske in druge potrebe. Prispevke prejmejo Giorgio Crozzoli (Ul. Berlam 9) - 4.200.000 lir, Violetta Finotto (Prosek 82) - 1.419.000 lir, Celesta Furlan (Križ 43) - 1.714.000 lir, Teodora Gabrovec Kante (Praprot 3) - 8.966.000 lir, Alfonz Guštin (Col 12) - 1.526.000 lir, Marija Jazbec vd. Ferluga (Ul. Molini 16) - 549.000 lir, Josip Kuret (Ricmanje 16) - 927.000 lir, Danilo Lupine (Praprot 11) - 6.525.000 lir, Roberto Marinelli (Ul. Scarlicchio 11) - 3.053.000 lir, Dušan Milič (Repnič 38) - 3.789.000 lir, Janko Škrk (Salež 100) - 6.972.000 lir, Ernest Smotlak (Mačkolje 58) - 30.054.000 lir, Radovan Šemec (Prečnik 3) - 11.049.000 lir, Veronika Vrabec Košuta (Križ 202) - 840.000 lir, Miroslav Žigon (Zgonik 36) - 2.376.000 lir, Alojz Buka-vec (Prosek 82) - 5.661.000 lir, Barbara Carli (Ul. Boveto 32) - 464.000 lir, Anton Bole (U. Sottomonte 25) - 1.341.000 lir, Ana Cibic Starc (Kontovel 113) - 1.125.000 lir, Josip Colja (Samatorca 25) - 7.658.000 lir, Paolo Gerli (Ul. Ro-magna 123) - 4.868.000 lir, Ervin Ferluga (Ul. Moreri 97) - 490.000 lir, Ida Pu-rič (Repen 32) - 3.255.000 lir. Poleg tega je pokrajinska uprava dodelila Tržaškemu pokrajinskemu centru za strokovno in tehnično pomoč 1.015.000 lir za nakup laboratorijske instrumen-tacije za analizo vina ter Zadružni kraški mlekarni na Colu 90.164.000 lir za nakup polivalentnega kotla ter kompjuterskih naprav. Sklep o porazdelitvi sredstev iz Sklada za Trst v kmetijske namene je pokrajinska skupščina sprejela brez razprave in z večino glasov. Proti sta glasovala le misovska predstavnika. V nadaljevanju seje je odbornik Čok predstavil tudi sklep, da Pokrajina podpre pobudo Pokrajinskega odbora za lov, ki namerava obdelati nekatere zanemarjene kmečke površine v lovske namene. S tem bi preprečili, da bi divjad vsevprek uničevala kmetijski pridelek. V ta namen bodo med trinajst lovskih revirjev tržaške pokrajine porazdelili 50 milijonov lir (polovico prispeva Pokrajina, polovico pa Odbor za lov). Tudi ta sklep je pokrajinska skupščina odobrila, proti sta glasovala misovca, komunistična skupina pa se je vzdržala. Med zanimivostmi predsinočnje seje velja vsekakor omeniti tudi živahno razpravo okrog sklepa, ki ga je predstavil predsednik Locchi in ki poverja Družbi Polis nalogo, da izdela študijo o okrepitvi mednarodnih trgovinskih in finančnih odnosov v tržaški pokrajini oziroma o možnostih ustanovitve tako imenovane valutarne proste cone v okviru obstoječih prostih con v tržaškem pristanišču. Družba Polis naj bi za to nalogo prejela 300.000 lir. Razprava je imela nepričakovan razplet. Predstavnik Liste za Trst Cesanelli je namreč zahteval, da se v tekst sklepa vnese popravek, ki naj bi predvidel ustanovitev valutarne proste cone izven že obstoječih prostih con, kar sodi v znano obrabljeno listarsko zahtevo po integralni prosti coni. S to zahtevo je v večini, ki sestavlja pokrajinski odbor, nekaj zaškripalo in predsednik Locchi, ki je v svoji repliki ostro kritiziral dvolično zadržanje Liste (v fazi pogajanj se je v celoti strinjala s sklepom, nenadoma pa je potegnila na dan pretvezo za razbitje enotnosti okrog tega vprašanja) in bil prisiljen umakniti sklep pred glasovanjem. Ta nepredvideni in dokaj presenetljiv razplet bo prav gotovo imel politične posledice ne samo za večino na Pokrajini, temveč tudi na Občini. Marsikdo vsekakor označuje predsinočnje zadržanje Liste za Trst kot predvolilni manever. Zelo resne pomisleke nad sklepom pokrajinskega odbora je izrazil tudi svetovalec KPI Martone. Vpraševal se je, če je sploh naloga Pokrajine, da potrosi toliko milijonov lir za študijo, ki jo poveri takšni družbi, kot je Polis, v kateri sta poleg Tržaške pristaniške ustanove udeleženi z večino delnic FIAT in Zavarovalna družba Assicura-zioni Generali. Dejal je, da bo treba ta aspekt še poglobiti ter seznaniti tržaško javnost s čudnimi in ne povsem dorečenimi finančnimi operacijami. Predsednik Locchi je odgovoril, da je bilo po programskem dogovoru strank, ki tvorijo politično večino v Trstu poverjeno ravno Pokrajini, da preveri možnosti za ustanovitev valutarne proste cone v Trstu. Tudi naše mesto so letos preplavili božički, ki pred trgovinami ali kar po ulicah že malce zdolgočaseno pozvanjajo z zvonci in vabijo k nakupu. Ponekod so pred vhodna vrata v trgovine postavili celo zaboj za pošto, namenjeno Miklavževemu stanovskemu ko- Skupščina delničarjev deželne finančne družbe Friulia, ki je pod vodstvom predsednika Zanona včeraj zasedala v Trstu, je soglasno odobrila obračun 20. poslovne dobe. Le-ta se je letošnjega 30. junija zaključila s pozitivnimi rezultati, tako pri rednem poslovanju kot pri izrednih posegih. V izrednem delu skupščine so delničarji odobrili tudi povišanje družbene glavnice, in sicer z 90 na 107 milijard lir; od tega bodo 4,5 milijarde ali 26,4 odstotka uresničili z razdelitvijo brezplačnih delnic. Kot v preteklih letih, je tudi tokrat bilanca finančne družbe razdeljena na dve poglavji; na tisto, ki zadeva njeno redno dejavnost in torej posege v razvoj deželnega gospodarstva, in na poglavje o izredni dejavnosti družbe oziroma o posegih za sanacijo in oživljanje podjetij v krizi. Izredna dejavnost poteka s pomočjo posebnega Sklada za dotacije, ki ga finansira deželna uprava z namenom pomagati podjetjem iz krize. Teh je trenutno 22, višina skladovih sredstev pa je v letošnji poslovni dobi narasla z 216,5 na 231,5 milijarde. V letošnji bilanci je redno poslovanje — po odbitku obveznih skladov — zabeležilo presežek v znesku 5 milijard in 651 milijonov lir, medtem ko se legu, večinoma pa so zahtevna pisemca že pobrali očki in mamice in začeli nehvaležno dirko za darili. Tržaške ulice so te dni živahne in obljudene kot malokdaj, osrednja tema vsakdanjih pogovor pa so, kajpada, darila. Trinajsta plača pa je tudi kot nalašč za je izredno poslovanje zaključilo s presežkom 3 milijarde in 678 milijonov lir. Ločeno upravljanje posebnega sklada v znesku 50-milijard lir, ki ga je Dežela namenila za tovarno Zanus-si, pa je izkazalo presežek za milijardo 276 milijonov. »Poslovna doba 1986/87 je za družbo Friulia pomenila izredno obdobje, tako glede na obseg investicij kot glede doseženih ekonomskih rezultatov,« je poudaril inž. Zanon in dodal, da so presežki rednega poslovanja rezultat ne le občutnega povečanja instifucio-nalne dejavnosti družbe, temveč tudi pozornega upravljanja s finančnimi sredstvi, medtem ko čakajo na proizvodno uporabo. Leto 1966 — je nadalje rečeno v poročilu upravnega sveta Friulie — je bilo pozitivno tudi za velik del podjetij, pri katerih glavnici je, vsaj dve leti, udeležena deželna finančna družba: od 77 takih družb, jih je 38 ali 50 odstotkov zabeležilo pozitivne trende, 28 ali 36 odstotkov jih je obdržalo raven iz leta prej, medtem ko jih je nazadovalo le 11 ali 14 odstotkov. Skupno je bila 30. junija letos Friulia udeležena pri 144 podjetjih v deželi, za kar je uporabila, bodisi z neposredno udeležbo pri glavnici, bodisi v obliki finansiranj, 293 milijard lir. Skup- to, da jo čimprej zapravimo, vsekakor pa potem, ko smo sešteli ne ravno majhne vsote najrazličnejših pristojbin in obveznosti, ki jih sicer prijetno božično vzdušje narekuje. Pa ne gre samo za darila. Velika dilema so rezervacije za najdaljšo noč v letu, zraven seveda spada še primerna toaleta -— za dame, se ve, kajti gospodje si lahko privoščijo že malce načet boljši "gvant" — nemara pa bi se spodobilo, da bi letos izkoristili obilico snega na smučiščih, lahko pa si privoščimo potovanje v toplejše kraje, saj je te dni zlasti v Trstu že kar turobno od mrzle, vsiljive megle. Tržaške potovalne agencije so imele tudi letos polne roke dela. Znano je, da Tržačani radi potujejo, nekateri se odločajo za eksotična potovanja, drugi za tradicionalna, zlasti na Vzhod, v zasanjano Prago ali vznemirljivo Budimpešto in na nostalgični Dunaj. Tudi bivanje na raznih otokih ni od muh. Božič in silvestrovanje na tujem sta namreč kljub črnogledim napovedim o vsemogočih podražitvah, še vedno zelo priljubljeni varianti. So pa tudi taki, ki bodo zimske praznike preživeli doma v družinskem krogu. Tako postane obvezno zajetno kosilo (nakopičeni holesterol bomo s primerno dieto zbijali po svetih treh no so ta podjetja v letu 1966 uresničila okrog 2.100 milijard lir, zaposlitvena raven pa je zabeležila nekaj manj kot 12 tisoč enot. Na tiskovni konferenci, ki je sledila včerajšnji skupščini, je predsednik Zanon s podpredsednikom Pittonijem in s člani uprave govoril tudi o perspektivah finančne družbe, ki postaja vse manj bančno okence in vse bolj sodoben partner proizvodnih podjetij v deželi ter instrument za izvajanje deželne ekonomske politike, usmerjene v utrjevanje podjetniškega sistema. Kar pa zadeva specifično tržaško pokrajino, kjer je Friulia prisotna v manjši meri kot v ostalih predelih dežele, je predsednik Zanon krivdo pripisal tudi skromni iniciativnosti tukajšnjega podjetništva, medtem ko je podpredsednik Pittoni posebej podčrtal nekatere konkretne pobude Friulie v Trstu. Opozoril je na strateški pomen njene udeležbe pri družbi Sincrotrone Tries-te in pri tržaškem poslovnem centru BIG, ki je stopil v operativno fazo dejavnosti. Gre za dve nadaljnji, pomembni etapi razvoja tržaškega raziskovalnega področja, h katerima je treba prišteti še ugodnosti paketa za Trst, vendar to še ni dovolj. »Potrebujemo opremljene prostore ter podjetniške in manadžerske sposobnosti in prav v tem smislu bi lahko bila vloga Friulie v prihodnosti Trsta izredno pomembna,« je opozoril Pittoni. Pri tem se je nanašal na možnost spremembe deželnega zakona št. 22/75, s katero bi lahko Sklad za dotacije uporabljali tudi za operacije mešanih vlaganj. V tem primeru bi namreč Friulia lahko imela aktivno funkcijo koordinacije z opredeljevanjem podjetniških načrtov, z iskanjem podjetniških razpoložljivosti ter z manadžersko asistenco. To pa je hkrati področje, ki se mu tudi na splošno namerava v naslednjem obdobju v vse večji meri posvečati, (vb) kraljih), potice in kolače pa že lep čas izpodrinja "panettone", tako da se ma-lokatera gospodinja odloči za domačo peko. Iz leta v leto pa je tudi ' panetto-nov" več, od nekoč čisto navadnih s sladkorjem potresenih hlebov nam danes ponujajo sladki kruh, nadevan z vsemogočimi kremami in likerji. Letos si lahko privoščimo tudi takega, v obliki božička. Kar se božičnega kosila tiče, pa nam letos malce trda prede zaradi pomanjkanja mesa v mestnih mesnicah, večjega pomanjkanja pa res ne bomo čutili. In, končno, darila. Dejstvo, da nas božič naredi boljše in radodarnejše, je v resnici prava nadlega. Svojce in prijatelje smo namreč že tako razvadili, da je božično darilo kratkomalo obveznost, ki se ji ne moremo izneveriti. Ponudba v trgovinah je sicer pestra (in kičasta), vendar ima vsaka denarnice svoje zmogljivosti. Tako imenovana "koristna" darila so že zdavnaj iz mode, izvirna so daleč predraga, gastronomska že malce nevarna, pa si človek pomagaj! Še najbolj posrečena so tista, ki jih kupimo v zadnjem trenutku, da ne bo hujše zamere. Zato kar brez panike, saj bo tudi letošnji božič minil, kot bi trenil! MIMA KAPELJ Protest uslužbencev Trgovinske zbornice Uslužbenci Trgovinske zbornice v Trstu so v hudem sindikalnem sporu s predsedstvom in ravnateljstvom ustanove. Po sestanku, ki so ga imeli včeraj s predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, so izdali tiskovno poročilo, v katerem pravijo, da so se hudo zaostrili odnosi z vodstvom glede sindikalnih vprašanj, zlasti glede izvajanja delovne pogodbe. V sporočilu je še rečeno, da odločno nasprotujejo takšnemu načinu vodenja ustanove, ki ne upošteva pravil sindikalnega pogajanja. Zato napovedujejo zaostritev sindikalnega spora ter uporabo tistih oblik sindikalnega boja, kot so skupščine med delovnim urnikom in stavke. V brk napovedanim januarskim podražitvam Tudi letošnji božič v znamenju razsipništva V Trebčah in pri Banih Pevci MePZ Primorec-Tabor bodo tudi letos obudili stari običaj koledovanja Predpraznično vzdušje z New Swing Quartetom Ne samo, a tudi božični koncert Bog vas živi, blagoslovi, vas prijat'1'i spoštovani. Voščimo, ker tukaj zbrani, leto danes slavimo. Začetne vrstice starega koledniške-ga napeva, ki je še vedno živ v Trebčah, ohranjajo še danes svoje sporočilo in vrednost. Ob enostavni, ponavljajoči se melodiji, ki spremlja sočno besedilo, je moč zaslutiti starožitno prevleko in žar ljudskega izročila. Tako kot nekdaj ohranja božični čas praznično in magično vzdušje; kljub naglemu tempu življenja, ki ga narekuje sodobni čas, ostaja vsemu navkljub najbolj pričakovan in občuten praznik. Ob prestopu v novo leto se vsakokrat zamislimo v smisel našega življenja in kratkotrajnost srečnih trenutkov, zato si iz leta v leto zaželimo drug drugemu vse najlepše. Razveselijo nas prejeta voščila in darila ter obiski sorodnikov in prijateljev. Vendar obisk kolednikov, ki nam na hišnem pragu prisrčno zapojejo voščilno pe- sem, je nedvomno prav posebno doživetje. To je potrdila lanskoletna pobuda pevcev MePZ Primorec-Tabor, ki so želeli obiskati domačine iz Trebč in z Opčin in jim v pristni obliki podariti svojevrstno voščilo ter tako obuditi običaj koledovanja, ki je pri nas že od nekdaj izginil. Nepričakovan in topel sprejem domačinov je zamisel nagradil in pevce na_dvse navdušil tako, da bodo letos na Štefanovo spet koledo-vali. Njihove voščilne, božične in druge priložnostne pesmi bodo na ta dan odprle duri vaških.hiš v Trebčah in pri Banih. Praznični sprevod radoživih pevcev bo s krajšimi postanki in premori od dopoldanskih pa do večernih ur obhodil vasi in obiskal vsako hišo. Mladi koledniki se bodo na tak način poslovili od starega leta in domačim s pesmijo-kolednico pričarali utrinek iz minulih časov z željo: Da bi zdravi in veseli še živeli mnogo let. Bog vas živi, blagoslovi vaše zdravje mnogo let. V sugestivnem okviru cerkve sv. Antona Novega, ob medli oltarski svetlobi so v torek zvečer nadvse prepričljivo zazveneli vedno učinkoviti glasovi New Swing Ouarteta, ki so dovolj številnemu občinstvu postregli z bogatim izborom božičnih pesmi, spiritualov in gospelov. Takoj na začetku lahko rečemo, da je koncert skušal ustreči (in v tem tudi uspel} širokemu delu občinstva: tistim, ki ljubijo lepo petje, tistim, ki jih je že zajelo praznično vzdušje in so jim pri srcu predvsem božične pesmi, najbolj pa so uživali tisti, ki obožujejo črnske duhovne pesmi in so jim take priložnosti vedno preredke. V dvodelnem sporedu so Oto Pestner, Dare Hering, Marjan Petan in Rado Razdevšek v glavnem ob spremljavi Boruta Lesjaka (klavir), Dura Penzeša (bas kitara) in Miša Gregorina (bobni) zapeli od svetovno znane Deep River (brez glasbene spremljave) do živahne I'm Gonna Walk Dem Golden Sta-irs, od sugestivne Amen, pri kateri so celo prepričali občinstvo, da je navdušeno pelo in ploskalo, do še vedno prijetne in praznično uglašene Svete noči. Za zaključek so izven programa ponudili še zanimivo izvedbo Ave Marije. New Swing Ouartet je s tem nastopom še enkrat dokazal, da je upravičeno cenjen in priljubljen. Organizator večera, zadruga Ars Nova, pa je kljub vsem težavam, ki jih je morala prebroditi (nenazadnje nova ostra določila glede uporabe cerkva v posvetne namene) uspela ponuditi občinstvu prijeten in nevsakdanji večer. Podobno priložnost - čeprav v drugačnem stilu - bodo glasbeni navdušenci prav gotovo izkoristili prihodnji torek, ko bo gost našega mesta in dvorane Cristallo ljubljanski Big Band RTV z Glen Millerjevimi skladbami. Ob sklepu ponovno razbitje stare večine Tržaški občinski odbor sklenil prekiniti razpravo o odstavitvi Po odpoklicu prefekturnega komisarja Mazzurca Claudio Mutton ponovno polnomočni miljski župan Včeraj je vprašanje odstavitve tržaškega župana Staffierija zabeležilo še en nepričakovan razplet. Tržaški občinski odbor je namreč z večino glasov sklenil, da je po ponedeljkovi'zavrnitvi svetovalskega predloga o odstavitvi vprašanje izčrpano, zaradi česar naj bi se tržaški občinski svet ne več zbiral s to točko na dnevnem redu. Ta sklep je tržaški občinski odbor sprejel včeraj dopoldne na predlog župana. Zanj so poleg Staffierija glasovali še 4 odborniki LpT, podžupan Seghene (PSI) in odbornik Pacor (PRI), medtem ko so glasovali proti odbornik Rossi (PRI) in vseh pet predstavnikov KD. S tem glasovanjem, na katerem je še enkrat prišel do izraza popoln razkroj stare upravne koalicije, je bila zavrnjena možnost, predvidena, kot kaže, po zakonu, da bi se občinski svet še dvakrat sestal zato, da bi glasoval o odstavitvi Staffierija. Odborov sklep bo seveda še bolj zaostril politične razmere v tržaški občini. Včeraj dopoldne, prav v času, ko je odbor zasedal, je svetovalska skupina KPI naslovila na podžupana in starejšega odbornika ter v vednost še na prefekta in predsednika pokrajinskega nadzornega odbora brzojavko, v kateri zahteva, naj se občinski svet sestane 30. decembra. V nasprotnem primeru bo nastopila pri sodnih oblasteh zaradi neopravljanja službenih dolžnosti in zaradi zlorabe oblasti. Medtem ponedeljkova seja tržaškega občinskega sveta za zaprtimi vrati še vedno vzbuja polemike in različna tolmačenja. Predstavnik Tržaškega gibanja Paro vel je včeraj celo uradno zahteval razveljavitev seje. V prizivu na TAR se Parovel sklicuje na pravno tezo, po kateri mora sejam, posvečenim odsta-' vitvi župana, predsedovati starejši odbornik. To zahtevo je sicer Parovel postavil že na ponedeljkovi seji občinskega sveta, vendar je bila zavrnjena in tako je seji predsedoval sam Staffi-eri. V zvezi s ponedeljkovo sejo gre zabeležiti še tiskovno poročilo občinskega svetovalca Slovenske skupnosti Lokarja, ki je tudi sopodpisnik dokumenta z zahtevo po županovi odstavitvi. V svojem posegu na omenjeni seji je prof. Lokar podčrtal, da je SSk kot članica prejšnje večine s celo vrsto dokumentov, brzojavk in pisem izrazila svoje nezadovoljstvo z načinom, kako je Staffieri predstavljal večino in se pri tem bistveno oddaljil od podpisanih programskih izjav. SSk je takoj po junijskih volitvah, ki so potekale v duhu protislovenske gonje tudi in predvsem po krivdi Staffierija in njegovega gibanja, zahtevala izničenje takratne večine in preverjanje nastalega položaja. Spričo nekorektnosti Staffierijevega postopanja, ki je izjavil, da se ne umakne s svojega mesta, je to takoj zatem storil prof. Lokar, da bi jasno prikazal javnosti svoje neodobravanje. Pozneje so se podobne situacije dogajale še naprej, spričo zahtev drugih strank, dokler je prišlo do točke, ko ni bilo več mogoče uporabiti navadnih sredstev demokracije. Edino sredstvo, ki je ostalo, je bilo zahteva po odstavitvi, katere formalni postopek je sedaj v poteku. Prof. Lokar je na koncu posega izrazil upanje, da bo ta postopek privedel do političnega razčiščenja v našem mestu. Z dokončno razsodbo deželnega upravnega sodišča in odpoklicem prefekturnega komisarja je od včeraj neodvisni kandidat Liste Frausin Claudio Mutton ponovno polnomočen miljski župan in danes ob 11. uri bo uradno zaprisegel. Rešil se je tako edinstveni položaj miljske Občine, ki je na svojem čelu imela hkrati prefekturnega komisarja in izvoljenega župana. Do tega je prišlo 16. decembra, po odločitvi Deželnega upravnega sodišča, ki je suspendiralo veljavnost razsodbe Pokrajinskega nadzornega odbora. Ta je 2. oktobra razveljavil izvolitev novega župana Claudia Mutto-na in njegovega odbora. Od 23. novembra je Občino vodil prefekturni komisar Mazzurco. Do takega nepredvidljivega zapleta je prišlo po dolgi politični krizi, ki je zajela miljsko občinsko upravo po razdoru med komunisti in socialisti. Po neuspešnih poskusih, da bi oblikovali novo razširjeno večino, je Lista Frausin 24. septembra izvolila (s podporo le neodvisnega socialista Russignana) za novega župana prav Muttona. Prišla pa je razsodba Pokrajinskega nadzornega odbora, zaradi česar je moral prejšnji župan Bordon preklicati svoj odstop, da omogoči pravočasno glasovanje o proračunu. Ta pa je prejel le polovico glasov skupščine in je bil torej zavrnjen, pri čemer je Bordonov odbor dokončno odstopil. Proračun je nato »službeno« odobril posebni komisar Pokrajinskega nadzornega odbora 19. novembra, za vodenje Občine do volitev pa je bil nato imenovan komisar Mazzurco. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala včeraj popoldne Lista Frausin, sta Mutton in Bordon (kot tajnik miljske federacije) ocenila razplet dogodkov kot zmago celotnih Milj in ne le ene stranke. Sklep je tudi uveljavitev razuma nad oholostjo, pa tudi pravne države in krajevnih avtonomij. Miljski predstavniki KPI so se nato zahvalili komisarju Mazzurcu za uspešno, čeprav časovno omejeno delo. Priložnost so tudi izkoristili, da so povabili k sodelovanju vse sile, s posebno pozornostjo pa prav socialiste. Ugotavljali so namreč, da se je v zadnjih treh mesecih politična slika v Italiji precej spremenila, da so se odnosi med socialisti in komunisti izboljšali in da je trimesečni premor ohladil v Miljah ostrino političnih konfliktov, kar odpira možnost, da se na osnovi načrtov za reševanje glavnih problemov miljske občine (voda, metan, turizem) lahko sestavi širša večina, tako da ne bi bilo treba ponovno na volitve. ■ V srbski pravoslavni cerkvi se bodo danes ob 17. uri pričele večernice, posvečena zavetniku sv. Spiridonu. Slovesne liturgije se bodo udeležili predstavniki vseh narodnostnih skupnosti v* Trstu in krajevne oblasti. Ob koncu bo pop razdelil prisotnim blagoslovljen kruh. Tudi jutri ob 10.30 se bo mogoče udeležiti liturgije ob spremljavi stare cerkvene glasbe. ■ Časnikarski krožek v Trstu bo za- ter v dneh 31. decembra in 1. januarja. prt zaradi božičnih m novoletnih praz nikov od danes do nedelje, 27. t. m Sestal se je v ponedeljek na zadnji letošnji seji Devinsko-nabrežinski občinski svet odobril vrsto upravnih sklepov CIPI podaljšal dopolnilno blagajno za Aquilo Za delavce Aguile je končno prišla toliko pričakovana vest o podaljšanju dopolnilne blagajne do avgusta 1988, ki ga je po dolgem in nerazumljivem odlašanju odobrila medministrska komisija CIPI. Resda bo treba sedaj čakati še na iztek zapletenega birokratskega postopka, saj mora komisija dokumentacijo najprej poslati na glavni sedež zavoda INPS, svoj "placet" mora nato pristaviti bivša lastnica žaveljske rafinerije Total (preteklega avgusta so bili delavci še v njeni pristojnosti), nakar bo dokumentacija končno priromala v Trst. Birokratski postopek bo torej trajal nekaj tednov, vendar je zadovoljivo že dejstvo, da vsi pritiski, ki so jih sindikat, krajevni upravitelji in parlamentarci izvajali na pristojne organe, niso bili zaman. Končno pa si bodo tudi delavci Aguile lahko oddahnili, vsaj kar se tiče finančne plati celotne zadeve. Znano je namreč, da že od avgusta ne prejemajo predujmov iz sklada dopolnilne blagajne. Komisija CIPI je predvčerajšnjim obravnavala tudi položaj delavcev bivše tekstilne industrije Calza Bloch in tudi zanje odobrila podaljšanje režima dopolnilne blagajne. S kančkom ironije moramo dodati, da je nemara božično vzdušje opravilo svoje, saj se je tudi zadeva o rotaciji dopolnilne blagajne delavcev škedenjske železarne uredila. Vodstvo AIT je namreč včeraj sprejelo predlog sindikata CGIL in podpisalo pogodbo, s katero bo v prihodnje brez vsake diskriminacije razvrščalo delavce na pomolu za raztovarjanje surovin. Doslej nekateri delavci, večinoma so to člani sindikata CGIL, niso nikoli prišli na imenski seznam rotacije, to pa je negativno vplivalo na že itak pičle plače. Devinsko-nabrežinski občinski svet je na krajši ponedeljkovi seji obravna-valtočke, ki so ostale nerešene na izredno natrpanem dnevnem redu petkove seje. V glavnem je šlo za upravne sklepe, ki z izjemo dveh niso sprožili nesoglasij. Komunisti so namreč zavrnili le en sklep v zvezi z izvajanjem nove delovne pogodbe občinskih uslužbencev, vzdržali pa so se pri glasovanju sklepa o povišanju oskrbnine v domu za ostarele v Sesljanu. Soglasno pa je svet odobril plače občinskih uslužbencev na osnovi nove delovne pogodbe. V sklepu je tudi izrecno navedeno, da bo uprava z dodatnim sklepom, o katerem še tečejo sindikalna pogajanja, uvedla doklade za dvojezičnost. Glede prvega je treba pojasniti, da je nova delovna pogodba že veljavna, a do konca leta daje možnost, da se še aplicirajo nekatera določila stare. Gre za možnost, da se uslužbencem, ki so opravljali višje odgovornosti, prizna napredovanje. V nabrežinski Občini so bili trije taki primeri (šlo je za napredovanje iz 3. v 4. kategorijo). Nadalje se je sklep povezoval na novo možnost, ki jo imajo občine pri izdajanju dovoljenj na gostinskem in prireditvenem področju, za kar so v Nabrežini sklenili, da ustanovijo samostojen oddelek mestne policije in pri tem razpišejo notranji natečaj za mesto odgovornega. Med sindikalnimi pogajanji je CGIL že izrekel svoje mnenje, na skupščini pa so komunisti utemeljili svoj ne, ker se vprašanja v zvezi s sta-ležem in reorganizacijo dela po njihovi oceni ne rešujejo le s segmentarni-mi spremembami. Odbor so kritizirali tudi zaradi načina vodenja pogajanj z osebjem, češ da ni bil vanje vključen celotni občinski svet. Glede novih tarif v domu za ostarele pa so napovedali vzdržanje, ker je sklep obsegal le računovodske podrobnosti in ne tudi poročila o stanju in perspektivah ustanove. Župan Brezigar je obrazložil, da mora nove tarife Občina sporočiti Deželi do 15. januarja in da se zato mudi, obljubil pa je,-da bodo okvirni položaj doma orisali na eni od naslednjih sej. Na petkovi seji je Brezigar prebral tudi poročilo o srečanju med predstavniki občinske uprave, lastništvom Ses-Ijanskega zaliva - družbo Finsepol in projektantom Renzom Pianijem. Na srečanju so preverili skladnost turističnih načrtov lastništva z urbanističnim načrtom Občine in možnost potrebe, da se načrt spremeni. Šlo naj bi vsekakor za spremembe v kvaliteti načrta in v bremenitvah posameznih delov ozemlja, ne pa za količinske spremembe na območju zaliva in kamnoloma. Brezigar je na srečanju izrazil pripravljenost, da občinski svet, na osnovi utemeljenih predlogov, preveri možnost prilagoditve splošnega regulacijskega načrta potrebam za uresničitev kvalitetnega turističnega posega, seveda upoštevajoč predvsem nujnost uskladitve načrtov z naravnim okoljem. Na osnovi te pripravljenosti je lastništvo napovedalo, da predstavi Občini, predvidoma v roku dveh mesecev, idejni načrt za ureditev zaliva, iz katerega bodo izhajale potrebe po morebitnih prilagoditvah regulacijskega načrta. Brezigar je nadalje povedal, da je bilo odlagališče pri Nabrežini, ki so se ga posluževali za potrebe tržaške pokrajine, dokočno zaprto. Občinski redarji so na kraju preverili, da je bilo odlagališče pokrito s plastjo zemlje. Na občnem zboru ni prišlo do bistvenih odločitev Slovenski klub brez predsednika Odbor Slovenskega kluba je v torek sklical redni občni zbor. Srečanje je potekalo v ožjem krogu odbornikov in najzvestejših članov. Tokrat ni prišlo do izvolitve novih organizatorjev rednih torkovih večerov v Gregorčičevi dvorani. Dosedanji predsednik Ravel Kodrič, ki je zaključil svojo dveletno mandatno dobo, je v svojem poročilu podal kratek pregled delovanja kluba in spomnil prisotne na najbolj uspele večere. Kodrič je obenem izjavil, da ne bo predložil svoje kandidature za predsedniško mesto. Ker si nihče od prisotnih ni bil pripravljen prevzeti »bremena« vodilnega organizatorja rednih klubovih večerov, ni prišlo do glasovanja za izvolitev novih članov odbora. Večer se je razpletel v razmišljanje o bodočnosti Slovenskega kluba in o možnih rešitvah za izhod iz krize. Prisotni so sklenili, da bodo po praznikih priredili srečanje z vsemi društvi — likovnim, slavističnim, planinskim in drugimi — ki delujejo v mestnem središču. Iz njihove srede bodo skušali izbrati novega predsednika Slovenskega kluba. Vse kaže, da bo sedanji »začasen« odbor nadaljeval s svojim delom vse dotlej, dokler ne pride do dokončne rešitve. Zavedajo se, da bi bilo škoda če bi klub, ki je bil skoro trideset let zbirališče Slovencev v mestnem središču, nenadoma zamrl zato, ker noče nihče prevzeti vodilnega mesta. Angelu Vremcu v slovo V dolinski občini manj hrupa in dima Župan dolinske Občine Švab se je včeraj sestal z dr. Botteghellijem in drugimi predstavniki tržaške KŽE, odgovornimi za javno higieno in okolje. Srečanje predstavnikov Občine in KZE so zahtevali prebivalci Domja, Lakotišča in Boljunca zaradi neznosnega hrupa, ki ga povzroča obrat Duk-cevich in zadušujočega dima iz termične centrale tovarne Velikih motorjev. Če naj sodimo po obljubah odgovornih, so rezultati včerajšnjega srečanja precej zadovoljivi. Lastnica obrata Dukcevich je namreč zagotovila, da bo dala v kratkem namestiti naprave za zmanjšanje hrupa. Prav tako sta ing. Vessel in Noč, odgovorna za tovarno Velikih motorjev, obljubila takojšnjo odstranitev nevšečnosti, ki jih povzroča dim. V kratkem bodo na- • mreč začeli v tovarni uporabljati čistejši energetski vir — metan. Opence, pa tudi vso slovensko javnost, je globoko prizadela vest o smrti Angela Vremca, domačina, katerega živjenjska pot in delo sta tesno povezana s kulturnim in družbenim življenjem te vasi. Pokojni, ki je bil rojen maja 1904 na Opčinah, je moral, kot mnogi naši ljudje, emigrirati v času fašizma v Jugoslavijo, kjer je postal tudi oficir jugoslovanske vojske in kot tak služboval v Srbiji, Bosni in Črni gori. Ob začetku druge svetovne vojne se je vrnil na svoje rodne Opčine, kjer se je takoj vključil v osvobodilno gibanje, bil v vrstah partizanskih borcev IX. korpusa ter dočakal svobodo kot član komande mesta Trst. Takoj po koncu vojne je bil nekaj časa zaposlen v Kopru, potem pa se je leta 1955 pridružil vodstvu znane openske gostilne Šklaus, ki jo je, po svoji družini, pre- vzela njegova žena in ki je bila dolga leta zbirališče Opencev, med njimi tudi pok. slikarja dr. Hlavatyja. S prof. Ivanom Sosičem sta že pred leti začela z zbiranjem gradiva o zgodovini Opčin in številnih dejavnostih v tej vasi. Vse to bogato gradivo je bilo objavljeno v knjigi »Vas, ljudje in čas«, ki jo je leta 1975 izdalo ZTT in ki je naletela med bralci na velik pdmev. Ko smo ga lani obiskali, je bil Angel Vremec še poln načrtov, da bi zbral nove podatke in z njimi dopolnil to knjigo. Kot dolgoletni predsednik odbora jusarskih upravičencev je imel, tudi s tega področja, veliko podatkov in gradiva. Žal mu je smrt preprečila, da bi dočakal objavo tudi tega gradiva, ki mu je bilo tako drago in tako pri srcu. Družini naše iskreno sožalje, (ni) Zapustil nas je naš dragi Viktor Gustinčič Pogreb bo v nedeljo, 27. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Ana, svakinja Pina in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 24. decembra 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo) Sporočamo, da bo pogreb našega dragega Justa Samca danes, 24. t. m., ob 13. uri iz dolinske cerkve na vaško pokopališče. SVOJCI Dolina, 24. decembra 1987 Ob prvi obletnici prerane smrti naše drage žene in mame Ane Kocjan roj. Grgič se je z neizmerno žalostjo v srcih spominjajo moz Ivan, hčerki Ivana in Martina ter sorodniki. Bazovica, 24. decembra 1987 18. 12. 1982 18. 12. 1987 Ob 5. obletnici smrti drage Marije Lovrihe por. Klun se je vedno z žalostjo spominjajo mož Just, hči Egle in sin. Argeo z družinama. Krmenka, 24. decembra 1987 24. 12. 1986 24. 12. 1987 Ob prvi obletnici smrti naše drage Ane Grgič por. Kocjan se je z žalostjo in ljubeznijo spominjata mama in sestra z družino. Bazovica, 24. decembra 1987 Odborniki in trenerski kader društva Pallacanestro Saluzzo izrekajo globoko sožalje Andreju Vremcu ob izgubi dragega nonota. Upravni in nadzorni odbor ter osebje nabrežinske Hranilnice in posojilnice izrekajo ravnatelju Milanu Vremcu ter sorodnikom globoko sožalje ob nenadni bridki izgubi Angela Vremca. Ob izgubi očeta Angela Vremca izrekajo iskreno sožalje g. odborniku dr. Vladimiru Vremcu in svojcem upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Družina Zidarič izreka globoko sožalje Milanu Vremcu in sorodnikom ob bridki izgubi dragega očeta. Ob izgubi dolgoletnega predsednika Jusarskega odbora z Opčin in od Banov Angela Vremca izreka iskreno in občuteno sožalje družini Jusarski odbor Opčine-Bani. Ob izgubi dragega Angela Vremca izrekata svojcem iskreno sožalje Laura in Aleš Lokar z otroki. Slovensko stalno gledališče izreka svojemu članu upravnega sveta inž. Vladimiru Vremcu globoko sožalje ob izgubi očeta Angela. Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo hčerki Nedi Cijak iskreno sožalje člani amaterskega odra Jaka Štoka. KD Prosek-Kontovel izreka iskreno sožalje Nedi ob izgubi dragega očeta Mirka. Ob izgubi člana in pevca Jugta Samca izreka svojcem občuteno sožalje KD F. Venturini. GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA vabi na večer z glasbo Glen-na Millerja v izvedbi orkestra BIG BAND RTV Ljubljana Dirigent Jože Privšek v torek, 29. t. m., ob 20.30 v gledališču Cristallo. Predprodaja vstopnic pri Utat, Pasaža Protti ali pri Ars Nova tel. 200892 od 15. do 18. ure. Godbeno društvo Nabrežina se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu koncerta ob koncu leta in obenem' vošči vsem članom in prijateljem vesele praznike in srečno 1988. Oglasni oddelek Primorskega dnevnika PUBLIEST sporoča, da bo uradoval po običajnem urniku le v sledečih dneh: 28., 29., 30. decembra V soboto, 26. decembra in 1. januarja 1988 sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika. Godbeno društvo na Proseku priredi v soboto, 26. t. m. , ob 17. uri TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje amaterski oder J. Štoka. Vabljeni! ________gledališča__________ LA CONTRADA -TEATRO CRISTALLO Jutri ob 16.30: BUON NATALE AMI-C1 MIHI Alana Ayckbourna. Režija Fran-cesco Macedonio. Jutri zaprto zaradi počitka. V soboto, 26., in v nedeljo, 27., predstavi ob 16.30. Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da bodo uradi v Trstu in Nabreženi danes, 24., in v četrtek, 31. t. m., odprti samo do 12. ure. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Ivan Cankar KRALJ NA BETAJNOVI Režija: Mario Uršič PONOVITVE: V soboto, 26. t.m., ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota v nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri -ABONMA RED G - druga nedelja v ponedeljek, 28. t.m., ob 16. uri - ABONMA RED H razne prireditve KD L Grbec-Škedenj priredi v nedeljo, 27. t. m„ ob 16. uri PREDSILVES-TROVANJE. Vabljeni vsi člani in prijatelji! KD Lonjer-Katlnara in ŠD Adria vabita na DRUŽABNI VEČER ob zaključku sezone v soboto, 26. t. m., ob 19. uri. Župnija sv.Jerneja in mešani pevski zbor Sveti Jernej z Opčin vabita na KONCERT BOŽIČNIH PESMI, ki bo jutri, 25.t.m., ob 17. uri v župni cerkvi po slovesnih večernicah. čestitke Dragi MILAN! Da bi bil vedno tako mladosten in vesel ti želijo vsi tvoji. Te dni praznuje nona ŠTEFANIJA iz Križa 85 let. Še na mnoga leta ji želijo vsi njeni. Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva vsem Angela in Bogo Lilija Iz Kopra. 23. t. m. je praznovala 60 let NELA FORAUS. Vse najboljše ji želijo Olga, Nevio In Aldo z družinami. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela France Mihelič. V galeriji Minerva razstavlja do 31. t. m. slikarka MANUELA DESSANTI. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled črno-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. januarja 1988, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti koncert dua: M. LOGUERCIO - A. SPECCHI (violina in klavir). razna obvestila SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, obvešča, da je še nekaj prostih mest za silvestrovanje. Kdor se želi vpisati, naj se javi na tel. št. 69297. TPPZ P. Tomažič sporoča, da bo v nedeljo, 27. t. m., v Bazovici v prostorih Partizanskega doma ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju občni zbor sekcije VZPI-ANPI pri TPPZ P. Tomažič. Dnevni red: uvodno poročilo, izvolitev odbora, sprejetje ustanovne listine, poimenovanje sekcije in program 1988. Galerija kraške umetne obrti Bor - Postaja Nabrežina, sporoča, da je do konca leta 1987 odprta tudi ob nedeljah od 11.00 do 18.30. KD Primorsko priredi silvestrovanje v srenjski hiši v Mačkoljah. Igral bo ansambel Kompas iz Ljubljane, prostih je še nekaj mest. Vpisuje D. Smotlak, tel. 232114. Pohitite! včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 24. decembra EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 10.51 in zatone ob 20.59. Jutri, PETEK, 25. decembra BOŽIČ PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 najvišja 37 cm, ob 5.41 najnižja -6 cm, ob 10.58 najvišja 34 cm, ob 17.57 najnižja -57 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Ellero, An-drea Cipoila, Marco Borgna, Francesco Mozenic, Filippo Favella, Sebastiano Clicech. UMRLI SO: 75-letna Pasgualina Serafi-ni vd. Rosafio, 62-letni Gino lus, 85-letni Pietro Angelini, 66-letni Giusto Samec, 54-letni Romano Radin, 80-letna Nicolina Spadaro, 94-letni Vittorio Cori, 88-letna Isolina Clozza vd. Guštini, 80-letni Emi-lio Degrassi, 68-letna Giovanna Šuligoj vd. Beltram, 85-letna Maria Berinini, 89-letna Giuseppina Dambrosi, 74-letna Ste-fania Bellich vd. Bellich, 87-letni Vincen-zo De Rosa, 61-letni Enrico Gioitti, 87-letna Maria Condorelli, 61-letni Marcelin Greatti, 61-letni Domenico Montedu-ro, 68-letni Giuseppe Franceschini, 78-letna Anna Costanzo. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do četrtka, 24. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12; Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Cornoi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije). PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Petek, 25. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije), Prosek. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141 in 225340) - po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere. Sobota, 26. decembra 1987 Dnevna služba od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Trg Liberta 6, Ul. Cavana 1, Largo Sonnino 4, Ul. S. Giusto 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje), Proseška ulica 3 (Opčine), Prosek. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. S. Giusto 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141 in 225340) - od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejš-še primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut «SAN DANIELE« sušen Pršut «PARMA» sušen Pršut «SAURIS» sušen Pršut «NAZIONALE» Parma sušen Pršut «MEC» sušen Pršut v kosih pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. DUkE grandi marche nad 12 mesecev nad 12 mesecev nad 12 mesecev nad 9 mesecev nad 7 mesecev Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in otroški zbor iz Štivana vabijo na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v soboto, 26. t. m., ob 17.30 v cerkvi šv. Janeza Krstnika v Štivanu. kino ARISTON - 15.30, 20.00 Salto nel bulo, ZDA, 1987, fant., r. Joe Dante. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrive-derci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malle, i. G. Manesse, J. Biras. EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 I Picari, It., 1987, kom., r. Mario Monicelli, i. Gian-carlo Giannini, Enrico Montesano. EKCELSIOR II - 15.30, 22.00 Malcolm, Avstral., 1985, kom., r. Nadia Tass, i. Č. Fripls I Davip^ NAZIONALE III' - 15.30, 22.00 Com'e dura Tavventura, kom., It. 1987; r. F. Mogherini; i. P. Villaggio, L. Banfi. NAZIONALE II - 15.50, 22.00 Angel He-art, Tascensore per Tinferno, ZDA, 1987, srh., r. Alan Parker, i. Mickey Ro-urke, Robert De Niro. PENICE - 17.30, 22.15 Lo sgualo IV. - La vendetta, ZDA, 1987, dram., r. Joseph Sargent. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Biancane-ve e i 7 nanl, riš., prod. Walt Disney. MIGNON - 15.00, 22.00 Plevel sbarca In America, ris. ZDA, 1986, prod. Števen Spielberg. EDEN - 15.30, 22.00 Le depravazioni sessuali del principe d’oro, porn., NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Montecarlo gran Casino, It., 1987, kom., r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Christian De Sica. □ VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Robo-cop - II futuro della legge, pust., ZDA 1987; r. P. Verhoeven; i. P. VVeller, N. Allen. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri ob 15.45, 22.00 Gli intoccabili, ZDA, 1987, dram., r. Brian De Palma, i. Robert De Niro, Sean Connery. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Le streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson, Čher. RADIO - Danes zaprto. Jutri ob 15.30, 21.30 Marina... una bestia in calore, porn.„nD. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Potovalni urad AURORA Prireja od 6. do 17. februarja 1988 zanimivo potovanje v INDIJO in NEPAL Cena 2.590.000 lir. Od 11. do 20. februarja potovanje v toplo MALEZIJO in SINGAPUR Cena 1.590.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA -Ul. Milano 20, tel. 60261. Vsem cenjenim klientom voščimo vesel božič in mnogo potovanj v letu 1988! mali oglasi OSMICO ima odprto Jadran Žerjal v Ricmanjih št. 172. OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah št. 22/D. OSMICO so odprli Ferlugovi pri Piščancih. Vabljeni! ZAPOSLIMO osebo z večletno prakso v mednarodni trgovini z znanjem tujega jezika. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Mednarodna trgovina". 21-LETNI KNJIGOVODJA z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 211790. HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov. IŠČEM hišo v najem z majhnim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša". UGODNO prodam fiat 131 v dobrem stanju. Cena 1.000.000 lir. Tel. 227425 v večernih urah. ZARADI uvedbe metana oddajamo za 400.000 lir tri leta staro peč-centralo na drva, premog in plinsko olje. Tel. 040/422082. PRODAM zelo ugodno montažno vikend hišico 4x4 obstoječo, kompletno z vso opremo, 4 ležišča in kuhinja. Tel. 003861/310792 od 14. ure dalje. UGODNO prodam fiat 127 v dobrem stanju za 1.100.000 lir. Tel. 213451. PRODAM fiat 126 personal, letnik 1979, v odličnem stanju, rdeče barve. Tel. 227284. CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3,. tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd. LETOS VOŠČITE božične in novoletne praznike z dragocenim darilom, ki ga lahko izberete v DRAGULJARNI A. B. - Ul. Foschiatti 9 - Trst, tel. 775090. Mala trgovina z veliko izbiro! HIŠO v Kobaridu prodam najbolj ugodnemu ponudniku. Ponudbe na naslov: Drole, Nahtigalova 4, 61230 Ljubljana-Polje. KMETIJSKA ZADRUGA, Ul. Travnik, III. Trav. Est, Domjo (Industrijska cona), tel. 817325 obvešča, da zaradi velikega povpraševanja po nakupu oljk in olja, sprejema nadaljnja naročila. Pohitite! ___________prispevki________________ Ob obletnici smrti Marija Daneva darujeta Zofka in Miranda z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Vide Martelanc darujeta Silvana in Nadja Kosmina 30.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Vide Martelanc darujeta Glavko in Lida Turk 20.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Vide Martelanc darujeta Alma in Aleksij Pertot 20.000 lir za barkovljanski pevski zbor M. Pertot. V spomin na Marijo Danev-Bandelj daruje Norma Piras 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Vide Martelanc daruje Marčela Pertot 10.000 lir za SKD Barkovlje in 10.000 lir za TPK . Sirena. Ob 11. obletnici smrti drage matere Ivane Pregare daruje sin 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragega Iva Tenceja daruje družina Giorgi-Sonce 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu, 30.000 lir za Združenje aktivistov NOB v Trstu in 30.000 lir za SK Devin. V spomin na Florjana Visnjevca darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 7. obletnici smrti Pepija Rebule da-ruje_ družina Rebula 25.000 lir za Sklad M. Čuk in 25.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda. Vittorio Feno daruje 45.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV. Fani Vecchiet daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Boruta Kralja darujejo Dragotin in Majda Danev 100.000 lir ter Zofija Petaros 10.000 lir za spomenik-dom v Briščikih. - Ob 7. obletnici smrti Zorka Rebule daruje žena Danica 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 5. obletnici smrti očeta Angela daruje Edi z družino 20.000 lir za SZ Sloga in 20.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Nadjinega deda Alojza Auberja darujeta Milica Pahor in Franka Škrk 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 8. obletnici smrti bratov Pavla in Antona Kalca ter prijateljice Zore Čok daruje Lucija Hrovatin 30.000 lir za KD Skala. V spomin na mamo Emilijo Danev daruje družina Perco 50.000 lir za pevska zbora Vesela pomlad. Vesela družba openskih petdesetletnikov daruje 40.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Mirka Cijaka darujeta Sergij in Wilma Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob 2. obletnici smrti svaka Franca Ko-nestaba daruje Albina Briščik 50.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB v Briščikih. Srečko Dolenčev daruje 10.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Brišči-kov. Ob 10. obletnici smrti ustanovitve Združenja prostovoljnih gasilcev Breg darujejo KD Primorsko 100.000, Slavko Ota 20.000 lir ter Mario Magajna 10.000 lir za Gasilsko društvo Breg. Oj} vsakoletni nabiralni akciji darujejo za ŠZ Sloga: Opčine: hotel-restavracija Daneu 50.000 lir, trgovina z barvami in laki Furlan in Milič 50.000 lir, agraria Sosič 30.000 lir, trgovina ž avto/moto deli Brundula 20.000 lir, trgovina z otroškimi oblačili Merimo 15.000 lir, trgovina z električnimi pripomočki Malalan 10.000 lir, trgovina z usnjenimi izdelki Heart 25.000 lir, trgovina Kozmetika 90 20.000 lir, drogeria Gulič 50.000 lir, mlekarna Wilhelm 10.000 lir, trgovina z avto/moto deli Simič 10.000 lir, trgovina Ulgheri/Pavat 20.000 lir, trgovina Tecno-utensili 50.000 lir,, hotel Malalan 10.000 lir, trgovina Unussi 20.000 lir, podjetje z gradbenim materialom Daneu 50.000 lir, Zadružna prodajalna na Opčinah 150.000 lir, mesnica Hrovatin 150.000 lir, drogeria Carli 20.000 lir, drogeria Škabar 20.000 iri, frizerski salon Majda 50.000 lir, trgovina z jestvinami in pekarna Sosič/Repinc 100.000 lir, optika Malalan 50.000 lir, cvetličarna Švagelj 50.000 lir, Start Šport 25.000 lir, mesnica Danieli 25.000 lir, trgovina z manufakturo Križman 10.000 lir, pekarna Križnič 20.000 lir, zlatarna Sosič 20.000 lir, trgovina z jestvinami Šakabar 10.000 lir, draguljarna in zlatarna Malalan 30.000 lir, trgovina, s čevlji Malalan 20.000 lir, Market pralnih praškov 30.000 lir, bomboniera Mira 30.000 lir, trgovina z električnimi pripomočki Bresciani 10.000 lir; Padriče: trgovina z jestvinami Silvan Grgič 100.000 lir, avtomatična delavnica Prašelj 30.000 lir; Bazovica: cvetličarna Mara 40.000 lir in pekarna M. Marc 30.000 lir. V spomin na moža Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marte Pregarz por. Zuban darujeta Klara in Edi Vodopivec 20.000 lir za SKD Barkovlje in 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Vido Martelanc daruje Milena z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na nepozabnega Mateja Ve-niera daruje Marinka z družino 50.000 lir za SPDT. V spomin na Karla Kalca daruje Avguštin Kalc z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.. V spomin na Karla Kalca darujeta Darko Jercog (Dolina 221) 10.000 lir in Bruno Prašel (Dolina 351) 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Karla Kalca daruje žena Francka 20.000 lir za KD Skala. V_spomin na svoje drage daruje družina Žerjul (Lonjer 253) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Karla Kalca daruje družina Lučano Živic 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. SKD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL voščita vsem svojim članom navijačem in simpatizerjem vesel božič in srečno novo leto Vesel božič in srečno novo leto vsem članom, atletom in simpatizerjem želi ŠD KONTOVEL KD KRAŠKI DOM in BALINARSKA SEKCIJA REPENTABOR voščita vsem članom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto ELEKTRIČNE NAPELJAVE Živec Stanislav ZABREŽEC 56 — Tel. 228423 ZADRUŽNA GOSTILNA DOLINA Tel. 228-187 VATOVeC TRST — Ul. Machiavelli 28 — Tel. (040) 69076 Vsakovrstna sodobna gospodinjska oprema, TV barvni sprejemniki, videorekorderji, kasetofoni, glasbeni stolpi, zvočniki in drugo za ljubitelje glasbe GROSiSTlCNA PRODAJA JESTVIN Ul. Torrebianca 19 — Tel. 69077 - 65482 kemična Čistilnica »Wilma« BAZOVICA, Ul. I. Gruden DOLINA 190 Import-Export DOLINA 190 —Tel. 228530 Čebelar Anton Maar Boršt, 87 Tel. (040) 228949 TRGOVINA JESTVIN »ERREPI« S.d.f. Robi in Patricija BORŠT 27 MANUFAKTURA Draga Strain BOLJUNEC 231 Tel. 228145 PODJETJE ZA ClSCENJE POSLOPIJ IN URADOV Maurf BOLJUNEC 144 — Tel. 228556 želi vese! božič in srečno novo leto GRADBENO PODJETJE Geom. IDLE TUL & C. S.n.c. TRST — Ulica Flavia 22/3 — Tel. (040) 818141 m*. KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA PAROVEL ZORAN mm mu Mačkolje 81 — Dolina — Tel. (040) 231908 sortirana in flaširana vina - peneče se vino lastne proizvodnje GOSTILNA it 'PUoros BORŠT 60 TEL. 228-151 KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU Zadruga z o. z. TRGOVINE: TRST - Ul. U. Foscolo 1 - Tel. 767244 TRST - Ul. Flavia 62 - Tel. 812397 MILJE - Ul. Tonello 6 - Tel. 272494 Uprava in skladišče: TRST - Ind. cona - Ul. Travnik - Tel. 817325 S TRGOVSKO PODJETJE Z MESOM IH ŽIVINO Import - Export MILJE - TRST SEDEŽ IN KLAVNICA: ŽAVLJE — Ul. Flavia di Stramare 8 Telex Soproz 460462 — Tel. 231041 (5 linij) SKLADIŠČE TRST — Ul. Pečenko 2 Tel. 569273/4 VAKUUMSKO PAKIRANJE MESA četrtkovi televizijski in radijski sporedi n rai i_____________________________ 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nad.: La Tata e il professore 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Fronto ... e la Rai? (2. del) 14.15 Naše pravljice: Re Merlo (2. del) 15.00 Kulturni tednik: Primissima 15.30 Risanka: II fiuto di Sherlock Holmes 16.45 Nadaljevanka: Guglielmo il con-guistatore 17.40 Risanke: Le avventure di Pitfall 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: leri, Goggi, domani 20.00 Dnevnik 20.30 Fantastični večer, vmes film II segreto di Pollyanna (pust., ZDA 1960, r. David Swift, i. Hayley' Mills, Jane Wyman) 22.45 Aktualno: L'attesa - božična glasba, voščila in dokumentarci (vodi Gianfranco Agus) 23.45 Nabožna oddaja 23.55 Božična maša ^ RAI2 | 8.00 Inf. odd.: Prva izdaja 8.30 Jutranja telovadba 9.00 Rubrika: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Dok.: Mednarodna panorama 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Dnevnik - Diogene 13.30 Mezzogiorno e... (2. del) 13.40 Nanizanka: Ouando si ama 14.35 Športna oddaja 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lassie 16.30 Kviz: Farfade 17.05 Rubrika: Il piacere di vivere 18.05 Nan.: 11 dottor Simon Locke 18.45 Nanizanka: Miami Vice 18.30 Dnevnik - horoskop 19.45 Vreme, dnevnik in športne vesti 20.30 Film: Totb e i re di Roma (kom., It. 1952, r. Stefano Vanzina, i. Toto, Anna Carena) 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Film: Il segno della croce (zgod., ZDA 1932, r. Cecil B. De Mille, i. Fredric March, C. Colbert) ra«3 i 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Filmi, Chaplin in Charlot 14.00 Film: Un comodo pošto in banca (kom., ZDA 1940, r. Eddie Ciine, i. W. C. Fields) 15.20 Izobraževalna oddaja o poljedelstvu 15.50 Film: Un americano alla corte di Re Artu (glas., ZDA 1931, r. Tay Garnett, i. Bing Crosby, Rhonda Fleming, VVilliam Bendix) 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripraj vil Aldo Biscardi) 17.45 Dokumentarec: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Dnevnik 19.20 Deželne vesti 19.35 Dnevnik - dežele 20.05 Informativna oddaja: Agostino! 20.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 -Speciale Natale (vodita Simo-netta Zauli in Fabio Fazio) 22.10 Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1963, r. Richard Ouine, i. VVilliam Holden, Audrey Hepburn) 23,55" Filmske novosti Ir RTV Ljubljana 10.00 TV mozaik. Šolska TV: glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, kulturna dediščina - Zgodba o stari livarni 11.05 Matineja. Film: Bronco Billy (kom., ZDA 1980, r. Clint Eas-twood, i. Clint Eastwood, Sondra Locke) 16.25 TV mozaik: šolska TV (pon.) 17.30 Otroška oddaja: Pohorski steklar (J. Tomažič) 17.30 Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka 18.25 Rubrika: Potrošniška porota 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.25 Zrnd, vreme in dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Čarobna gora (po romanu Thomasa Manna, ZRN 1924, r. Hans W. Geissendorfer, i. Rod Steiger, Marie-France Pisi-er, Flavio Bucci, prevod in priredba Stanko Jarc) 23.00 Dnevnik 23.15 Dokumentarec: Manjšine, bogastvo Evrope ^Pj TV Koper_____________________ 14.15 TVD Novice 14.20 Nanizanka: La disfatta 15.15 Nad.: Matnma Vittoria (pon.) 16.00 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec 18.00 Nadaljevanka: Mamma Vittoria 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Potrošniška mrzlica in predpraznični nakupi BOLJUNEC — Predstavitev publikacije Goriški letnik s prispevkom Arheološka slika Boljunca 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: LTncredibile dr. Hogg 20.25 TVD Novice 20.30 Nanizanka: Banacek - La carroz-za d'oro 22.00 TVD Vsedanes 22.15 Šport: košarka Al, Benetton Tre-viso-Arexons Cantii 23.40 Rubrika: Predzadnji tabuji igf CANALE 5 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 8.35 Film: Beniamino segu-gio celeste (kom., ZDA 1980, r. Joe Čamp, i. Chevy Chase) 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Le tre sfide di Tarzan (pust., ZDA 1963, r. Robert Dav, i. Jock Mahoney, Woo-dy Strode) 17.00 Nanizanka: Aliče 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Variete: Ciao Enrica 18.10 Nanizanka: Il mio ami- co VVebster 20.00 Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Film: Mentre la citta dorme (krim., ZDA 1950, r. George Sher-man, i. R. Conte) RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Nan.: Il Santo, 10.15 Kate & Allie, 10.45 Mary Tyler Moore 11.15 13.00 15.30 16.30 18.15 19.30 20.30 22.55 0.35 1.05 Film: Si pub entrare? (fant., ZDA 1951, r. George Seaton, i. Clifton VVebb, Joan Bennett) Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, I Puffi Nan.: Cassie & Co. Nadaljevanka: Uraga-no sulla Florida Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie Nanizanka: La grande lotteria Film: 11 principe e il povero (kom., Panama 1977, r. Richard Fleis-cher, i. Oliver Reed, Raguel Welch) Film: Il barbiere di Si-viglia (glas., It. 1946, r. Mario Costa, i. F. Tag-liavini, Nelly Corradr) Filmska rubrika: Cine-ma & Co. Nan.: Detective per amore, 1.55 II Santo ITALIA 1_______ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Lovely Sara, Maya, Popples 10.30 Nanizanke: Tarzan, 11.30 La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie 13.30 Variete: Smile 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Nan.: Rin Tin Tin 15.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Mila e Shiro 18.00 Dok.: Jonathan 19.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 20.00 Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Dr. Creator, specialista in miracoli (fant., ZDA 1985, r. Ivan Passer, i. Peter OToo-le) 22.40 Film: West and Soda (ris., It. 1965, r. Bruno Bozzetto) 0.15 Nanizanki: Magnum P.I., 1.10 Star Trek gMglj TELEPAPOVA 11.30 Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Risanke 17.30 Nanizanka: I forti di Forte Coraggio 18.00 Risanke 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: Canta che ti pas-sa (glas., ZDA 1945, r. George Sidney, i. Frank Sinatra, Gene Kelly) 23.15 Film: Un giorno a New York (kom., ZDA 1949, r. Stanley Donen, i. Gene Kelly, Frank Sinatra 23.30 Šport: košarka A2, An-nabella-Segafredo 2.00 Nan.: Mod Sguad | ^ TEIEFHIULI 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nad.: Amor gitano 14.30 Risanke 15.30 Dražba 16.00 Šport: košarka A2, Standa-Fantoni 17.45 Nad.: Andreana 19.00 Dnevnik 19.30 Dan za dnem 20.00 Rubrika: Lepa Italija 20.30 Variete 22.30 Dnevnik 23.00 Dan za dnem 23.30 Dok.: Afriški prazniki 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo 30 TELECIUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica: 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (64. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Pevski zbor Agronomske akademije iz Lublina, vodi Wojciech Maci-ewski; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene skice; 19.20-1.00 Na vigilijo božično: božični koncert, igra, voščila in prenos polnočnice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Glasbene šole; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ljubljanski jazz ansambel;18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Finski zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV-Lj; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 S pesmijo in vižo od pokrajine do pokrajine; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili; 11.40 Popevka .tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 L'Aquilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Bazar; 18.00 Video parade; 18.33 Glasba; 19.00 Narod in njegova glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 16.30 Oddaja za filateliste; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Tombola. petkovi televizijski in radijski sporedi HI rai i____________________________ 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.50 Koncert: Vesel božič vsemu svetu (Otroški pevski zbor sovjetske televizije iz Moskve, Bishop Luers High School Minstrels iz Fort Wayna - ZDA, Piccolo coro delLAntoniano iz Bologne) 10.55 Maša 11.55 Božično voščilo papeža Janeza Pavla II. 12.30 Božični koncert: orkester RAI iz Rima vodi Eliahu Inbal 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... e la Rai? 16.00 Risanke 18.00 Variete: leri, Goggi, domani 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Gesti di Nazareth (r. Franco Zeffirelli, i. Robert Po-well, Olivia Hussey, 1. del) 22.10 Dnevnik 22.20 Filmi: Ciao amici! (kom., ZDA 1941, r. Monty Banks, i. Stan La-urel, Oliver Hardy) 23.20 Variete: Sotto Lalbero 0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.45 Dok.: Mednarodna panorama ^ RAI2 ! 8.00 Risanka: Principessa Linda Guli 8.30 Jutranja telovadba 9.00 Rubrika: Italija se prebuja 10.00 Risanka: Olle va a sciare 10.30 Film: Dodiči lo chiamano papa (kom., ZDA 1950, r. Walter Lang, i. Clifon Webb, Mirna Loy) 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Športne vesti 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Športna rubrika 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lassie 16.30 Kviz: Farfade 17.00 TV film: Un detective dal Para-diso (r. Frank Cardea, i. Mickey Rooney, Scott Grimes) 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Vreme, dnevnik in športne vesti 20.30 Kviz: Giallo 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: lo ti salvero (dram., ZDA 1945, r. Alfred Hitchcock, i. Ingrid Bergman, Gregory Pečk) A RAI 3__________________________] 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Filmi, Chaplin in Charlot 14.00 Film: Ultimo valzer (glas., ZDA 1978, r. Martin Scorsese, i. Neil Young, Bob Dylan, Joni Mit-chell, Van Morrison, Erič Clap-ton, Muddy Waters, Neil Diamond, Emmylou Harris) 15.55 Film: Pollicino (fant., ZDA 1958, r. George Pal, i. Russ Tamblyn, Peter Sellers) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.20 Deželne vesti 19.35 Glasbena oddaja: Pokerconcerto 20.00 Informativna oddaja: Agostino! 20.30 Film: I tre moschettieri (pust., Panama 1974, r. Richard Lester, i. Oliver Reed, Raguel Welch, 1. del) 21.25 Dnevnik - nocoj 21.30 Film: I tre moschettieri (2. del) 22.20 Variete: Domani si gioca 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Deželne vesti Ir RTV Ljubljana_______________ 10.00 TV mozaik. Tednik 11.00 Dokumentarna oddaja: Svet na zaslonu 11.40 Portret: Dr. Miha Potočnik^ 12.20 Matineja. Nadaljevanka: Čarobna gora (pon.) 15.00 Videostrani 15.15 TV mozaik (pon.) 17.35 Lutkovna serija: Pravljica o carju Saltanu (5. del) 17.50 Nadaljevanka: Super stara mama (8. del) 18.15 Izobraževalna oddaja: Svet žuželk 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja: Planet zemlja - Usoda zemlje (7. del.) 21.05 Nadaljevanka: Sever in Jug (13. del) 21.55 Dnevnik 22.10 Film: Tekmovanje (dram., ZDA 1980, r. Joel 01iansky, i. Richard Dreyfuss, Lee Remick, Amy Ir-ving) |jP) TV Koper___________________ 14.15 TVD Novice 14.20 Nanizanka: In eguilibrio 15.15 Nad. Mamma Vittoria (pon.) 16.00 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec 18.00 Nadaljevanka: Mamma Vittoria 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Vtisi in utrinki prazničnega vzdušja TRST — S koncerta božičnih pesmi New Swing Ouarteta v cerkvi sv. Antona 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nan.: LJncredibile dr. Hogg 10.15 TVD Novice 20.30 Opera: Madame Butterfly (Puccini, orkester in zbor Arene iz Verone, dir. Maurizio Arena) 22.10 TVD Vsedanes 22.25 Opera: Madame Butterfly (3. del) 23.10 Košarka: Sharp-Cuki *Šg CANALE 5 8.30 Rubrika: Dobro jutro, Italija 10.00 Nanizanka: Aliče 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito 13.30 Variete: Ciao Enrica 13.35 Nanizanka: I Jefferson 14.00 Risanke 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Tarzan e le amazzoni (pust., ZDA 1945, r. Kurt Neumann, i. Johnny VVeissmuller, Johnny Sheffield) 16.30 Kviza: La merenda e servita, 17.30 Doppio slalom 18.10 Nanizanka: Il mio ami-■ co VVebster 20.00 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Variete: Festival 23.15 Koncert: Riccardo Muti dirigira Filhamo-nijo milanske Scale 0.45 Film: Una ragazza da sedurre (kom., ZDA 1965, r. Michael Gor-don, i. Rock Hudson, Leslie Caron) RETEOUATTRO 8.15 Nanizanke: La grande vallata, 9.00 II santo, 10.00 Kate & Allie 10.30 Film: La mia via (kom., ZDA 1944, r. Leo Mac Carey, i. Bing Crosby, Barry Fitzgerald) 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Oscar 15.30 Nan.: Cassie & Co. 16.30 Nadaljevanka: Mer-canti di sogni 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanke: La grande lotteria 20.30 Film: Il piccolo Lord (kom., VB 1980, r. Jack • Gold, i. Ricky Schroe-der, Alec Guinness) 22.30 Film: Rigoletto (glas., It. 1947, r. Carmine Gallone, i. Tito Gobbi, Marcella Govoni) 0.30 Nanizanki: Detective per amore, 1.20 II Santo ^|> ITALIA 1 8.20 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya, Popples 10.40 Risanke 13.00 Variete: Smile 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bentornato Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Jem 17.35 Risanke: Magica Emi, 18.40 David gnomo 20.00 Nanizanka: Tenera-mente Licia 20.30 Film: Ratataplan (kom., It. 1979, r. Maurizio Nichetti, i. Maurizio Nichetti, Angela Finocchiaro) 22.20 Film: Allegro non troppo (ris., It. 1977, r. Bruno Bozzetto) 23.55 Nanizanki: Magnum P.I., 0.10 Star Trek BpJ TELEPAPOVA 11.30 Nad.: Dancing Days 12.30 Film: L'amica delle 5 e 1/2 (kom., ZDA 1970, r. Vincente Minnelli, i. Barbra Streisand, Yves Montand) 14.00 Film: E' sempre bel tempo (kom., ZDA 1955, r. Stenley Donen, i. Gene Kelly, Dolores Gray, Dan Dailey) 16.00 Film: Mia moglie e di leva (kom., ZDA 1955, r. Frank Teshlin, i. Tom Ewell, Sheree North) 17.30 Nanizanka: I predatori delTidolo doro 18.30 Risanke 19.30 Inf. oddaja: Italia 7 -per la vita 20.30 Film: Il principe del circo (kom., ZDA 1958, r. Michael Kidd, i. Danny Kaye, Annama-ria Pierangeli) 22.30 Film: Rivista di stelle (kom., ZDA 1947, r. George Marshall, i. Gary Cooper, Bob Hope, Bing Crosby) 0.15 Film: Operazione San Gennaro (kom., It. 1966, r. Dino Risi, i. Nino Manfredi, Sen ta Berger) f % TELEFRIULI 13.30 Film: Luca bambino mio (dram., It. 1971, i. Nino Del Arco) 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.00 Film: Cammina cam-mina (dram., It. 1983, i. Alberto Fumagalli) 20.30 Rubrika: Večerjajmo skupaj 21.30 Film: Bernadette (dram., ZDA 1943, i. Jennifer Jones, Vincent Priče) 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo ^0 TELECIUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Radijska igra: Božično razpoloženje (Lučka Su-sič, re. Marjana Prepeluh); 10.45 Praznična matineja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo; 14.30 Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (65. nad.); 15.15- 19.00 Božič z nami. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,. 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Franckova simfonija v d-molu z dirigentom Karajanom in Pariškim orkestrom; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasbena tradicija; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja, 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Vilija Pertiča; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Čes-tne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Koper; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Turistični itinerarij; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 O kulturi in umetnosti; 15.45 Sin-tonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Filmska glasba; 19.00 Operetne melodije; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val z Marijo in Igorjem; nato Nočna glasba. Naš športnik 1987 Izola - športno mesto Tradicionalno srečanje najboljših primorskih športnikov bo letos prvič v Izoli. Ob tej priložnosti želim v imenu občinske konference socialistične zveze izraziti tople pozdrave vsem udeležencem tega srečanja, jim čestitati za dosežene rezultate ter jim zaželeti veliko uspehov v bodoče. Poseben pozdrav velja zamejskim športnikom in predstavnikom njihovih športnih kolektivov. Srečanje primorskih ter zamejskih športnikov in telesnokulturnih delavcev nima zgolj regionalnega pomena, temveč širšega - slovenskega. Menim, da številne pristne vezi med našimi društvi, ki se manifestirajo tudi skozi to prireditev, dokazujejo obstoj skupnega slovenskega športnega prostora. Organizacijo tega srečanja v Izoli sprejemamo kot svojevrstno priznanje izolskemu športu in našim dosedanjim prizadevanjem za popularizacijo telesne kulture, za kakovostno in bolj zdravo življenje naših ljudi. Športno življenje v Izoli ima bogato tradicijo. Spomnimo se le izolskega četverca s krmarjem - olimpijskega prvaka iz Amsterdama (1928) ter treh članov državne olimpijske reprezentance (osmerec) iz Tokia (1964). Danes imamo poleg zveznegaa še vrsto republiških ligašev in drugih športnih kolektivov (pri katerih sicer opažamo večja ali manjša nihanja v tekmovalnih dosežkih), ki so pomemben dejavnik pri združevanju, vzgoji ter oblikovanju zdrave in celovito razvite osebnosti mladih ljudi. Da je Izola športno mesto, dokazujemo tudi z nekaterimi novimi telesnokulturnimi objekti (veslamo, jadralni prostori, športna dvorana), ki smo jih zgradili v zadnjem obdobju. Prav to nam potrjuje, da se izolsko združeno delo zaveda pomena načrtnega vlaganja v telesno kulturo, ki vloženo trikratno vrača družbi skozi produktivnost, zdravje in kakovostno življenje. MARJAN TKALČIČ, OK SZDL Izola Rezultati naših anket NA PRIMORSKEM V ZAMEJSTVU ŠPORTNIK ŠPORTNICA POSAMEZNIKI Priznanja ZSŠDI BRUNO BOGATEČ IVAN PETEJAN ANTEK TERČON ŠD NAŠ PRAPOR - odsek za lokostrelstvo Odbojkarsko društvo BOR Narazen in skupaj Izbiranje najboljših športnikov Primorske in zamejstva je kar prijeten spremljevalec prazničnih decembrskih dni. To je tekmovanje, ki to prav-zraprav ni, čeprav tekmujejo vsi najboljši športniki z obeh strani meje. Je svojevrstna javna ocena dosežkov posameznikov ali športnih kolektivov, pri kateri morda še vedno preveč štejejo sekunde, metri in kilogrami, čeprav jo že oblikujejo tudi nekatere druge vrline. To še posebej velja za športne kolektive, od katerih so nekateri v zadnjih letih storili kakovosten premik v organiziranju in delovanju in so priznanja tudi rezultat takšnih »dosežkov«. Proglasitev najboljših je torej skupna in prav je tako, kajti vezi, ki se razpredajo kljub različnim tekmovanjem in neogibni prisotnosti meje, so vse bolj čvrste. Začenjajo se pri društvih in razvijajo do tekmovanj znotraj delovne skupnosti Alpe-Jadran. Pretok informacij prispeva pomemben delež in danes ljudje, ki živimo ob meji, poznamo košarkarsko ekipo Jadrana kot kajakaše Soških elektrarn. Šport je med tistimi, ki mejo med državama odpirajo brez predsodkov. Izbor najboljših športnikov Primorske z ene in druge strani meje je danes dejstvo, mimo katerega ni mogoče, saj so med tistimi, katerih imena so bila v zadnjih letih gravirana na podstavke zmagovalnih kup, tudi posamezniki, ki danes predstavljajo pomemben del slovenske športne zgodovine. Enako velja za najboljše zamejske športnike, ki so nekajkrat posegli tudi po podobnih priznanjih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Povprašati pa se moramo, kako skrbimo za razvoj športa v teh naših krajih, kako in koliko društva in klubi sodelujejo med seboj, kje najti ustrezne strokovnjake in kako zagotoviti prostore za športno udejstvovanje mladih. Brez skupnega ustvarjanja razmer za razmah športa in doseganje odmevnejših rezultatov bodo posamezniki še naprej reševali naš skupni ugled in krepili nacionalni ponos. To pa so preveč dragocene vrline. da bi jih lahko prepuščali samo nikom in društvom. Zato ob letošnjem izboru najboljših dajemo posebno pohvalo in priznanje tistim kolektivom, ki so z organiziranim delom in pogumnim pristopom omogočili doseganje zares dobrih rezultatov svojih športnikov. Njim nalagamo tudi breme, da svoje izkušnje ponudijo drugim, da iščejo nove in nove poti organiziranja ter ustvarjanja možnosti še uspešnejšega dela. Ob tem pa je treba ohraniti tudi nekaj tiste vroče klubske in društvene krvi, brez katere velikokrat ne bi bilo zmag in dobrih dosežkov. DRAGO MISLEJ' 1. JERNEJ ABRAMIČ (KK Soške Elektrarne) 2. MARKO KOCJANČIČ -ŽELJKO PLANINŠIČ (JK Jadro Koper) 3. MATJAŽ ANTONAZ -DAVOR GLAVINA (JK Jadro Koper) 1. TANJA ČERNE (TK Portorož) 2. LEONIDA SMERDU (AK Koper) 3. POLONA ČEHOVIN (NTK Semedela) KOLEKTIVI 1. Kajakaški klub Soške elektrarne 2. Jadralni klub Jadro Koper 3. Veslaški klub Nautilus Koper 1. SAMO KOKOROVEC (Polet, kotalkanje) 2. ARIANNA BOGATEČ (TPK Sirena, jadranje) 3. MARKO BAN (Jadran, košarka) EKIPE 1. JADRAN (Košarka, B-2 liga) 2. KRAS GLOBTRADE (Namizni tenis, ženska A liga) 3. BOR RADENSKA (Košarka, moška D liga) Naš športnik Pobudniki □ NOVI MATAJUR □ PRIMORSKE NOVICE □ PRIMORSKI DNEVNIK □ RADIO KOPER - CAPODISTRIA □ RADIO TRST A □ TV KOPER - CAPODISTRIA □ ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Vse ljubitelje športa vabimo na slovesno podelitev priznanj najboljšim športnikom Primorske in zamejstva, ki bo v soboto, 26. decembra 1987, ob 17. uri v hotelu Simonov zaliv v Izoli stran naš športnik 1987 Pregled enoletnega delovanja na Primorskem Leto vodilih športov Pregled enoletnega delovanja na Goriškem in Tržaškem Leto mladih in najmlajših Otroška telovadba porok tudi za kasnejše tekmovalne uspehe Ko zaokrožujemo dosežke na področju športa in telesne kulture na Primorskem za letošnje leto, ponosno ugotavljamo, da naša regija ni več športna periferija, pač pa se je v tem letu krepko uveljavila in bila predvsem v poletnih mesecih središče športnih dogajanj v republiki. Težko bo v teh nekaj vrstah zajeti vse, kar se je na Primorskem dogajalo, in obuditi spomine na vse uspehe, ki so jih naši športniki in športnice dosegli doma in na tujem. Končno smo se popolnoma uveljavili kot regija, ki je najuspešnejša v vodnih športih. In letošnje leto tako upravičeno imenujemo doslej najuspešnejše leto vodnih športov, ki so jih zaokrožili v vrhunske rezultate kajakaši Soških elektrarn, jadralci koprskega Jadra in veslači koprskega Nautilusa. Če so nam kajakaši že v prejšnjih letih prinašali medalje z evropskih in svetovnih prvenstev, so se jim letos pridružili jadralci Jadra s prvo zlato medaljo s svetovnih prvenstev nasploh in veslači Nautilusa z bronasto medaljo s svetovnega mladinskega prvenstva. Ob najboljših, ki so ime Soških elektrarn ponesli v svet (Jernej Abramič, Andrej Grobiša, Marjan Štrukelj) raste pri tem društvu vrsta mladih, perspektivnih športnikov, da ne govorimo o organiziranosti kluba, ki je temelj ambicioznih načrtov. Koprski jadralni klub je že nekaj let najuspešnejši klub v Jugoslaviji in ob zlatem uspehu mladih jadralcev Kocjančiča in Planinšiča je v vseh tekmovalnih razredih - posebno v mlajših kategorijah - vodilni v državi. Vrhunec dejavnosti kluba pa je bilo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v jadranju, pri katerem so koprski jadralni delavci ponovno dokazali velike organizacijske zmožnosti. Zato ni presenetljiv odmev v svetu, kakršnega še ni doživel noben jugoslovanski jadralni klub. O koprskih četvercih v veslanju je bilo že veliko napisanega, vrhunec uspeha pa sta vsekakor dosegla obetavna Klančar in Črnac v dvojcu. Uspešnemu letu vodnih športov so po svoje prispevali tudi piranski Pirat ter predvsem Burja iz Izole z mladim ambicioznim vodstvom in naj-mlajšimi jadralci. Burja in Jadro pa sta dosegla še po eno veliko zmago - dobila sta objekta, ki jima omogočata še večji razmah športa, s katerim želita približati morje vsem, ki ob morju živijo, da ga povsem spoznajo in vzljubijo. Če so se deskarji še nekako držali jugoslovanskega vrha, pa koprski plavalci niso imeli srečnega leta, čeprav je Diana Simonovič nastopila na univerziadi. Zato pa so napredovali piranski plavalci. Toda zmotno bi bilo misliti, da so dosegali v tem letu uspehe le vodni športi. Tudi v ostalih športnih panogah je bila naša regija najmanj tako uspešna kot lani. Piranski tekmovalci v kar-tingu so ponovno, četrtič zapored, osvojili ekipni naslov državnih prvakov, ki so ga z nekaj naslovi oplemenitili še posamezniki, pri čemer moramo izdvojiti uspeh najmlajših Demojzesa in tovarišev, ki veliko obetajo. Ce ostanemu v Portorožu, moramo omeniti teniški klub, ki je ob že uveljavljeni Tanji Černe vzgojil Jako Božiča, enega od najbolj obetavnih teniških igralcev pri nas, pa aktivni Jahtni klub, v Piranu pa zagnano novo sekcijo kolesarjev, ki skupaj z v Kopru ustanovljenim kolesarskim klubom obeta, da se bo nekoč izredno popularno kolesarstvo vrnilo na Obalo, ki je sedaj na Goriškem dober korak spredaj. Ankaran, Idrija in Postojna so primorski lokostrelski centri in oJr nekaterih starejših, že uveljavljenih tekmovalcih, je Ankarančan Tul ob Postojnčanu Požarju, ki letos ni nastopal, velik up jugoslovanskega lokostrelstva. Med športi, ki se ubadajo s kroglami, je seveda sežanska Skala s Požarjem in Guštinom še vedno pojem primorskega balinanja, v kegljanju pa prednjačijo kegljači Tekstine, ki so se uvrstili v I. ZBL in obenem dosegli nekaj posamičnih odmevnih uspehov, ki jih uvrščajo med najboljše v republiki. Primex Vrtojba in Semedela sta bila tudi letos vodilna namiznoteniška kluba z nekaj posamezniki, ki se vse bolj uveljavljajo tudi v zveznem merilu. Izredno je razvejan tudi strelski šport, kjer so Postojna, Portorož in Nova Gorica dosegli največ. Lipicanci so nam tudi v tem letu prinesli vse možne domače naslove, v svetovnem merilu pa Lah ni ponovil lanskoletnega uspeha, čeprav je na posameznih turnirjih dokazal, da spada med najboljše. Kraljica športa je ob že tradicionalnih uspehih Novogoričanov našla plodno tlo v Kopru, kjer so z neverjetno zagnanim delom presegli vsa pričakovanja in se prvič s svojimi atleti pojavili na velikih mednarodnih tekmovanjih. Med športi, kjer je žoga središče dogajanj, je nogomet še vedno po zanimanju občinstva na prvem mestu. Tu prednjači koprski fenomen, ki v Sloveniji nima para. Velik korak naprej pomeni tudi ustanovitev enotne primorske lige. Pri rokometu so v Ajdovščini storili največ, Jadran išče pot vrnitve v zvezno ligo, Izola je ostala brez republiškega ligaša in Obali rešuje čast škofijska Burja. Bogato tradicijo v odbojki sicer vodilni klubi Salonit, Nova Gorica in Koper še ohranjajo, toda v letošnjem letu jim ni šlo po načrtih. - Vse bolj se je tudi to leto uveljavljala organizirana rekreacija, nekajkrat je bila na tapeti organiziranost telesne kulture, ki je v zadnjem času iskala pot, kako se bo obnašala v novih pogojih financiranja. O tem pa čez leto dni. JOŽE KREFT Če ocenjujemo letošnje športno sončno leto z zornega kota tekmovalnih uspehov, lahko rečemo, da je bilo leto mladih in najmlajših. Da so uspehi zamejskega športnega gibanja že od nekdaj v »pristojnosti« mladih tekmovalcev ni sicer nobena posebna novost, a letos je bila ta usmeritev mogoče še bolj izrazita, starostna meja »prvakov« pa se je močno znižala. Letos je bila prava poplava dosežkov med osnovnošolci in nižje srednješolci. Omenimo le uspeh ekipe dečkov lokostrelskega odseka briškega društva Naš prapor (državni prvaki), odbojkarjev Trinka (absolutno drugo mesto na finalu Mladinskih iger v Rimu), miniodbojkaric Bora (zmagovalke vsedržavne trofeje Topolino, neuradne prvakinje), namiznoteniške igralke Ane Bersan (absolutno drugo mesto na finalu Mladinskih iger v Fiuggiju, prva v igri mešanih dvojic), bilo pa je tudi veliko drugih odličnih uvrstitev. Znano je, da je marsikatero naše društvo v zadnjih letih spoznalo, kako pomembno je nuditi otrokom v čim bolj zgodnji starosti možnost, da se udejstvujejo na področju telesne kulture. Vzrokov za povečanje zanimanja je seveda več. Italijanski osnovnošolski sistem v tem pogledu hudo zaostaja, kar je seveda velika pomanjkljivost, saj doraščanje ne more biti povezano izključno s povečanjem umskih zmogljivosti mladega človeka, temveč tudi z njegovim motoričnim razvojem, že tako pa se obe ti komponenti med sabo prepletata. Za našo narodnostno skupnost pa je zgodnje vključevanje mladih v naša društva tudi način (predvsem v mestih), da jih čimprej tudi zunaj doma vprežemo v slovensko okolje in da jim nudimo pogoje, ki bodo utrdili prepričanje njihovih staršev, da se »pri nas« dela bolje kot drugod. »Stranski učinek« teh novih prijemov pri delu z otroki so mogbče tudi tekmovalni uspehi, ki jih deset, dvanajstletniki v raznih panogah dosegajo tudi na podlagi dela v tako imenovanih športnih šolah ali pri društvenih otroških telovadbah. Čeprav so po našem mnenju rezultati v tej starosti obrobnega pomena, pa konec koncev tekmovalni uspehi v očeh staršev, in ne samo staršev, najbolj krepijo zavest o pravilnosti svoje izbire. Tudi letos seveda »veliki kalibri« našega športa niso odpovedali. Naš večkratni športnik leta Samo Kokorovec se vztrajno vzpenja proti samemu svetovnemu kotalkarskemu vrhu. V svoji prvi uradni izvenevropski preizkušnji med čla- ni je s srebrno kolajno v kombinaciji na svetovnem prvenstvu v Novi Zelandiji napovedal še bolj uspešno bodočnost. Evropski okvir je letos presegla tudi jadralka Arianna Bogateč, ki je na svetovnem prvenstvu v razredu europa med članicami dosegla bronasto kolajno, a je bila hkrati najboljša med mladinkami. Tudi rolkar Anton Antonič je nastopil in zmagal na evropskem prvenstvu in sicer kot član štafetne ekipe državne mladinske reprezentance. Pri nanizanju vseh teh dosežkov se mogoče zastavlja vprašanje, zakaj tem uspehom na mladinski ravni oziroma- tem uspehom mladih ne sledijo enake uveljavitve tudi med člani oziroma natančneje, zakaj veliko naših tekmovalcev s polnoletnostjo opusti tekmovalno aktivnost, vsaj kar se tiče določene ravni. Požrtvovalni tekmovalci, kot so motociklist Danilo Štoka, atlet Fa-bio Ruzzier, prvak med invalidi Pavel Križman-čič, so svetle izjeme, ki pa jih ni mogoče obravnavati kot del naše tekmovalne stvarnosti, saj so čisti samorastniki. Pojem, kakršen je Sonja Milič, pa je zdaj predvsem del svoje ekipe. Vzrokov za ta »članski osip« je najbrž več: nastopita utrujenost in naveličanost, zmanjkajo ustrezne vadbene razmere in finančna sredstva (struktura društev), predvsem pa odrasli človek nima več toliko prostega časa. Dandanes je potrebno za vsak večji uspeh veliko truda, še posebej v individualnih panogah. Zato je edina možna pot v profesionalizaciji, a ne le vrhunskih tekmovalcev, temveč tudi trenerjev, pravzaprav predvsem trenerjev, saj vsakemu tekmovalcu (dobremu ali povprečnemu) stoji ob strani tudi vaditelj, ki je za vsako društvo »trajna vrednota«. Drugače je, kot smo glede namiznega tenisa že poudarili, v ekipnih članskih tekmovanjih. Te so tudi pri nas najbolj popularne, vendar ne smemo pozabiti, da so rezultati, ki jih dosegamo res zelo pomembni, vendar vselej relativni (razen kar se tiče krasovk, pri katerih pa je odločilnega pomena doprinos tuje igralke), saj ne gre za najvišje tekmovalne ravni. Tudi v tem primeru pa odigravata odločilno vlogo status igralcev in struktura društev. Zato ni naključje, da se je prvenstvena sezona z napredovanjem končala le za nekatera moštva pokrajinske oziroma deželne ravni, kot sta na primer košarkarska ekipa Bora Radenska, ženska odbojkarska ekipa Agoresta in nogometaši Primorja. ALEKSANDER KOREN Pregled enoletnega telesnokulturnega dogajanja v Nadiških dolinah Vzponi in padci, na koncu pa šport vselej zmaguje Lahko rečemo, da je bilo leto, ki se izteka, za šport in za tiste, ki se z njim v Nadiških dolinah ukvarjajo, v glavnem uspešno Na nogometnem amaterskem področju so delovali US Valnatisone, GSL Audace iz Šent Lenarta, AS Savognese in AS Pulfero. Valnatisone nastopa v prvenstvu 1. amaterske lige, poleg tega pa ima še mladinske ekipe v prvenstvih under 18, naraščajnikov, najmlajših, začetnikov, začetnikov - cicibanov CSI ter cicibanov FIGC. V letošnjem prvenstvu je enajsterica predsednika Angela Specogne (po briljantnem drugem mestu v lanskem prvenstvu) na spodnjih mestih lestvice, vendar ima vse adute, da se spet povzpne na položaj, ki bolj odgovarja njenim realnim možnostim. Na mladinskem sektorju je najboljši rezultat doseglo moštvo under 18: potem ko je osvojilo prvo mesto v prvenstvu, tudi sedaj potrjuje vse tisto, karje bilo dobrega o njem povedanega, saj je na vidnem mestu. Naslednja kategorija, ki nas ni razočarala, so začetniki - cicibani, ki je že drugo leto zaporedoma zgubila šele v finalu za 1. mesto, potem ko se je premočno uveljavila v svoji skupini. Po enem samem tednu pa so se fantje oddolžili z zmago na nočnem turnirju v Toglianu. Po mirnem lanskem prvenstvu pa nova letošnjo stvarnost 2. amaterske lige perdstavlja moštvo Audace, ki je vse bolj v vzponu in sedanje 2. mesto je pravična nagrada za enajsterico, ki jo trenira Pio Tomasetig v sodelovanju z Ivanom Martinigom, Carlom Borghesejem ter Giorgiom Rudijem kot fizioterapevtom. Pulfero pa si po res slabem lanskem prvenstvu še celi rane, čeprav kaže, da mu je le krenilo na bolje in da do preobrata ne bi smelo biti večdaleč. Letos se je predsednik Carlo Marinig odločil, da sestavi tudi ekipo under 18. Čeprav ji na terenu gre slabo, je le pomembno, da se fantje na tak način zbirajo in v zdravem okolju gojijo prijateljstvo. Savognese nadaljuje po lanski poti, ko je opravil izvrstno prvenstvo. Tudi letos je začel odlično in je na 2. mestu lestvice ^a Pavuiesejem. Močni vezni igralec Žarko Rot, ki prihaja iz bližnjega Kobarida, je prava gonilna sila moštva, ki ga vodi Gigi Venuti. V do- sedanjih 16 tekmah je zabil kar 16 golov. Ce bo tako nadaljeval, mu prvo mesto na trofeji Novi Matajur ne more uiti. To trofejo so tudi letos namenili igralcu, ki nastopa v moštvih Nadiških dolinin ki bo dal največ golov. Upajmo, da bo Savognese še naprej igral na tej ravni, kar bi ga nepričakovano privedlo do prestopa v višjo ligo. Tudi letos je bil v Ljesah turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral AS Grimacco in na katerem so po streljanju 11-metrovk zmagali fantje od Maser pred Čedadom-Topolovom. Poudariti moramo, da je bilo na manifestaciji res zavidljivo dosti ljudi. Poleg tega je prvi udarec na polfinalni tekmi Masseris - Distrib. Total Čemur dal »neki« Pierino Fanna iz Grmeka in ne Moimacca, kot vztraja del časopisja. Fanna sedaj igra pri Interju. V atletiki pa smo imeli slabo leto. Naša najvidnejša zastopnika na 400 m z ovirami Giorgio in Franco Rucli sta bolj kot z nasprotniki imela opraviti s smolo. Oba sta bila dalj časa poškodovana in nista mogla izpeljati vsega, kar sta si zastavila. Omembo pa si zasluži tudi dr. Edi Cudicio, prvi zdravnik iz naših dolin, ki se je udeležil olimpiade zdravnikov v Casablanci v Maroku. Dr. Cudicio je nastopil na 100 in 400 m ter v skoku v daljino: zasedel je 5., 3. oz. 6. dokon- čno mesto, kar ne potrebujejo komentarja. Poleg tega se je 14. decembra na univerzi v Padovi s 63/70 specializiral v športni medicini. V naših dolinah imamo torej v vseh ozirih »športnega« zdravnika. Po atletiki je najbolj reprezentativni šport ženska odbojka. Za njen obstoj ima največ zaslug Polisportiva S. Leonardo m pa sponsorizacija Apicoltura Paola Cantoni. Poleg tega, da Paola igra skupaj s sestro Claudio, tudi finančno pomaga društvu. Motokros jp tu pri nas že doma. Pro-o v Clenii Spetra Slovenov vzdržuje rajevni Motoclub Valli del Natisone, ki je tudi letos priredil dve tekmovanji, ki sta privabili nekaj stotin navdušencev in okrog 40 pilotov. Iz bližnjega Čedada pa se je k nam zelo razširil judo, za kar je zaslužen Giorgio Gariup, ki je skupaj s predsednikom D'Aressandrom uvedel tečaje za mlade in odrasle. S to disciplino se sedaj ukvarja okrog sto članov, s katerimi se društvo lahko ponaša, in ki jih je tudi letos, glede na odobravanje v lanski sezoni, znova organiziralo. Novoustanovljen je tudi Forum Julii speleo-Cividale, v katerem se zbirajo tudi vsi tisti iz Nadiških dolin, ki se navdušujejo za jamarstvo. Odmeven je bil njihov "naskok" mgd junijskimi slavnostmi na zvonik v Spetru Slove-nov. Tudi kolo je spet v modi, in sicer z Veloclubom Cividale - Valnatisone, ki je v naših dolinah našel naslednike za razne Oualizze in Conte. Veloclub je namreč skupino dečkov vpisal v kategorijo začetnikov, rezultati pa so spodbudni. PAOLO CAFFI naš športnik 1987 stran XXX« Popolni rezultati naših izborov NA PRIMORSKEM V ZAMEJSTVU Športnik 1. JERNEJ ABRAMIČ 3134 2. KOCJANČIČ - PLANINŠIČ 1739 3. ANTONAZ - GLAVINA 1296 4. Marjan Štrukelj 936 5. Andrej Grobiša 753 6. Klančar - Črnac 620 7. Maljevec - Cerkvenik 505 8. Stane Rozman 368 9. Kosmina - Sosič 362 10. Aljoša Grosar 335 11. R. Marinič 288 12. P. Podunovac 216 13. B. Bilač 153 14. B. Boštjančič 64 15. V. Bonča 57 Športnica 1. TANJA ČERNE 3047 2. LENIDA SMERDU 2397 3. POLONA ČEHOVIN 1581 4. Dunja Trebižan 1370 5. Martina Praček 1102 6. Diana Simonovič 881 7. Renata Oražem 478 8. Maja Bratuš 280 9. Maja Ugrin 88 10. Ksenija Pavlovič 40 Kolektiv_________________ 1. KK SOŠKE ELEKTRARNE 3017 2. JK JADRO 2817 3. VK NAUTILUS 1272 4. NK Koper 1035 5. BK Skala 765 6. NTK Semedela 648 7. AMD Pinko Tomažič 490 8. AK Koper 464 9. KK Tekstina 414 10. JK Burja 169 11. RK Burja 80 12. AK Gorica 65 13. OK Bovec 56 14. KK Sloga 48 15. NK Vozila 24 Kako je potekalo glasovanje Na Primorskem Kot že vsa leta doslej, so o rezultatih letošnjega izbora odločali »dvojni« glasovi: 114 glasovnic športnih dopisnikov Primorskih novic in koprskega radia, Bloudkovih nagrajencev ter občinskih ZTKO, prišteli pa smo jim še 1035 glasovnic, ki so jih poslali bralci Primorskih novic. Odziv ljubiteljev športa na našo akcijo je bil tako letos izjemen - kar rekorden. Vrednost glasov obeh skupin glasovalcev smo tudi tokrat izenačili, tako da je bila prva, manj številna, seveda »težja«. Če smo prejšnja leta ugotavljali, da bi bili »ločeni« lestvici (strokovna in tista bralcev) takorekoč istovetni, velja za letos prav obratno: opraviti bi imeli z dokaj različnimi vrstnimi redi. Verjamemo pa, da kombinacija, ki jo uporabljamo pri izboru najboljših športnikov Primorske, daje kar pravo sliko kakovosti dosežkov. V zamejstvu Najboljše posameznike in ekipe so izbirali športni dopisniki Primorskega dnevnika in Radia Trst A. Dopisniki so izbirali med slovenskimi športniki, ki nastopajo v slovenskih društvih. Posamezniki___________________ 1. SAMO KOKOROVEC 179 (Polet, kotalkanje) 2. ARIANNA BOGATEČ 107 (Sirena, jadranje) 3. MARKO BAN 39 (Jadran, košarka) 4. Ivo Kafol 24 (SPDT, alpinizem) 5. Danilo Štoka 19 (Primotor klub, motociklizem) 6. Katja Tomasi 15 (Vipava, kotalkanje) 7. Vesna Lutman 12 (Naš prapor, lokostrelstvo) 8. Tamara Ražem 8 (Zarja, lokostrelstvo) 9. Andrej Antonič (Grmada, rolkanje), Rajko Petejan (Val, odbojka), Klavdij Starc (Jadran, košarka), Fabijan Koršič (Naš prapor, odbojka) 7 13. Gabrijel Sedmak (Bor Infordata, atletika), David Pregare (Bor Radenska, košarka), Ana Bersan (Bor, namizni tenis), Marko Corsi (Jadran, košarka) 5 17. Sonja Milič (Kras Globtrade, namizni tenis), Tanja Ukmar (Kras Globtrade, namizni tenis) 4 19. Analiza Bavčar (Bor Infordata, atletika), Lajris Žerjal (Farco Meblo, odbojka), Andrej Baldassin (Gaja, tenis), Šandi Gergolet (Mladost, nogomet), Ivan Plesničar (Val, odbojka), Robert Uršič (Sovodnje, nogomet) 3 25. Damjan Kosmač (Polet, kotalkanje), Simon Levpušček (Naš prapor, lokostrelstvo), Andrej Nanut (Dom, košarka), Alan Oberdan (Bor Infordata, atletika), Simon Terpin (01ympia, odbojka), Aleks Smotlak (Bor, košarka), Marko Devetak (Mladost, nogomet začetniki), Boris Lutman (Naš praport lokostrelstvo) 2 34. Aleksander Žezlina (MZSTE, smučanje), Antonella Pavat (Polet, kotalkanje), Mojmir Kokorovec (Polet, kotalkanje), Fabrizio Korošec (Bor Radenska, košarka), Sandi Rauber (Jadran, košarka), Dorjan Gomizelj (Gaja, tenis), Adriano Lavrenčič (Mladost, nogomet), Marjan Cingerli (Juventina, nogomet), Denis Bensa (Naš prapor, lokostrelstvo), Peter Gergolet (Mladost, nogomet), Maksi Šuligoj (Dom, telovadba), Pavel Černič (Mladost, nogomet), Duško Jelinčič (SPDT, alpinizem), Poljanka Pavletič (Bor, telovadba), Luka Marassi (01ympia, odbojka) 1. Ekipe__________________________ 1. JADRAN 92 (košarka, B-2 liga) 2. KRAS GLOBTRADE 78 (namizni tenis, A liga) 3. BOR RADENSKA 63 (košarka, D liga) 4. Primorje 44 (nogomet, 1. AL) 5. Naš prapor 35 (lokostrelstvo) 6. Agorest 33 (odbojka, C-2 liga) 7. Val 30 (odbojka, C-l liga) 8. Meblo 29 (odbojka, B liga) 9. Trinko 27 (odbojka, mladinske igre) 10. Bor Friulexport 26 (miniodbojka) 11. 01ympia 9 (odbojka, C-l liga) 12. Bor Adriaimpex (košarka, na- raščajniki), Sloga (odbojka, under 18 ženske) 4 14. Mladost (nogomet, začetniki), Grmada (rolkanje, cicibanke), Soča Čerimpex (odbojka), Bor Cunja av-toprevoz (odbojka, C-2 liga), Sloga (odbojka, under 18 moški) 3 19. Vesna (nogomet, 2. AL), Vipava Peč (kotalkanje), Dom (košarka, promocijska liga), MZSTE (smučanje), Bor (odbojka, under 16) 2 24. Bor Friulexport (odbojka, under 14 ženske), ŠR in SRG Dom, Gaja (tenis, under 16 ženske), Sloga (odbojka, D liga), Sokol Indules (odbojka, D liga), Bor Adriaimpex (košarka, kadeti), Kras Trimac (rokomet, D liga), Breg (nogomet, under 18), Kras Globtrade (namizni tenis, mladinke) 1. Najboljši športnik Primorske Jernej Abramič - pot pelje navzgor Svetovno prvenstvo v Meranu 1983. leta: Jernej Abramič na 13. mestu v slalomu s kajakom enosedom, Augsburg 1985: 9. mesto v posamični vožnji in tretje v moštveni 3 x K-l z jugoslovansko ekipo, Bourg St. Maurice 1987: srebrni medalji med posamezniki in v moštveni vožnji 3 x K-l skupaj s Štrukljem in Masletom. Tekmovalna pot solkanskega kaja-kaša se torej strmo vzpenja. Začela se je tam sredi sedemdesetih let, ko se je Jernej pridružil številnim svojim prijateljem in znancem, ki so se s kanuji in kajaki zabavali na brzicah soče pri Solkanu. Potem, bilo je menda 1977. leta, se je odločil, da bo stvar vzel zares ter začel redno trenirati in tekmovati. Dobro mu je šlo tako v kajaku kot v kanuju, v slalomu in spustu. Seveda se je bilo treba opredeliti za eno disciplino in odločil se je za slalom v kajaku enosedu. Že v mladinski konkurenci je dosegal vrhunske rezultate, med drugim jeosvojil naslov državnega prvaka. Kmalu se je uveljavil tudi med člani in postal državni reprezentant. Kot rečeno, je nastopil na treh svetovnih prvenstvih in zadnje je bilo vrhunec v njegovi karieri. Dve srebrni medalji pomenita izkupiček, ki Jerneja Abramiča uvršča med najuspešnejše udeležence svetovnega prvenstva v Franciji in tudi med najboljše slovenske športnike v letošnjem letu. Vedeti pa je treba, da je letos osvojil še tri naslove državnega prvaka (v slalomu K-l, 3 x K-l in C-2) in zmagal na vrsti velikih mednarodnih prireditev. Zdaj so pred postavnim, 23-letnim fantom (po poklicu je elektrikar) novi veliki izzivi: svetovno prvenstvo na domačem »terenu« 1991. leta in olimpijske igre leto kasneje v Barceloni. DAVORIN KORON Najboljša športnica Primorske Tanja Černe - tudi letos v Ameriki Šestnajstletna dijakinja drugega letnika izolske gostinske šole Tanja Černe, up jugoslovanskega tenisa, kot smo v naslovu napisali pred letom dni, ko je prav tako bila izbrana za najboljšo primorsko športnico, tudi letos ne bo mogla prevzeti priznanja. Že v začetku decembra je odpotovala z mladinsko teniško reprezentanco Jugoslavije na enomesečne priprave v Ameriko. Pred dvema letoma je bila v naši anketi tretja in že takrat se je kot 14-letna deklica najraje pogovarjala o tenisu in šoli. Da je vzljubila tenis, se mora zahvaliti, kot sama rada pove, očetu Petru, ki ji je pred leti, ko je opazovala njegovo igro, preprosto dal teniški lopar v roko in rekel, naj poskusi. Čeprav je prvič držala lopar v roki, je oče opazil, da ima nekaj v sebi. In tako je pričela, najprej igraje in iz veselja, potem pa vedno bolj resno. Sošolci so ji pomagali, ker je zaradi turnirjev izostajala od pouka, imela pa je tudi vse razumevanje vodstva šole. Danes je Tanja Černe teniško ime, ki se je vpisala tudi med reprezentantke Jugoslavije na mednarodnem turnirju v Mariboru. Zmagala je na mnogih turnirjih ter osvojila naslov državne prvakinje med mladinkami do 18. leta. Med mladinkami do 16. leta je bila med najboljšimi štirimi, kar ji je uspelo tudi na prvenstvu članic ter na nedavnem dvoranskem prvenstvu Jugoslavije. Tanja je članica Teniškega kluba Portorož, kjer pravijo, da je izredno marljiva in da jo čaka, če bo tako vztrajno nadaljevala, lepa teniška kariera. Ne pozablja pa na šolo in oboje jemlje enako resno. Tako je tudi prav, kar je še ena odlika najboljše letošnje primorske športnice. Najboljši športnik v zamejstvu Samo Kokorovec - v svetovnem vrhu Četrti zaporedni razgovor s članom openskega Poleta bi utegnil biti z izrazito kotalkarsko tematiko za bralce že dolgočasen. Prvouvrščeni v naši anketi je letos ob utrditvi svojega rekorda pri osvajanju prvih mest dosegel tudi drugi... potovalni primat. Naši najboljši športniki so v okviru državnih ekip že potovali v Ameriko, Azijo in Afriko, Samo Kokorovec pa je letos dosegel Novo Zelandijo. Njegov rekord bodo nasledniki lahko samo izenačili, ker dlje na na- šem planetu ni mogoče. Pred kratkim je kotalkar obiskal tudi Argentino. »Med potovanjem na letošnje svetovno prvenstvo sem najprej obiskal Los Angeles. Res sicer samo bežno in z mislijo predvsem na tekmovanje, ki me je čakalo. Prevzela me je velikost tega mesta, obenem pa tudi njegova skrajna raznolikost. Obiskali smo elitne predele kot so Hollywood in Beverly Hills, istočasno pa v mestu opazili tudi veliko priseljencev. Kitajcev in Mehikancev predvsem. Prizadelo me je razlikovanje med družbenimi sloji. Tako nas je vodič skoraj osorno opozoril, naj kovčke prepustimo črnskemu hotelskemu mojstru, ker mora on to delati in ne gosti.« Kaj si pa odnesel z Nove Zelandije? »Gre za umirjajočo pokrajino z večino hiš iz lesa. To pa je le nekaj. Spominjam se prizora, za katerega nisem našel pojasnil. Bilo je razmeroma hladno in srečali smo večjo skupino otrok, ki so očitno hodili v šolo. Skoraj vsi so bili bosi in po obleki sodeč gotovo ne zaradi revščine.« »Doživel sem tudi veliko presenečenje. V naš tabor je prišel slovenski izseljenec. Menda doma iz Doberdoba ali nekje iz Goriške. Bil je zelo srečen, da je na Novi Zelandiji srečal rojaka in se lahko pogovoril po domače.« In na koncu si šel še v Argentino. Si iz te dežele prinesel močne vtise? »V Argentino sem odpotoval dokaj sproščen, ker me ni čakalo tekmovanje, temveč samo ekshibicijski nastopi. Prav zato sem lahko več pozornosti posvetil opazovanju okolja in ljudi. Bili smo brez dvoma v povsem drugačnem svetu, kjer je važno vlogo igrala tudi revščina. Že v mestu Neugu-en sem na primer opazil, da so bile asfaltirane le nekatere ulice v centru, v Buenos Airesu pa smo kasneje videli pravo blagostanje na promenadi Florida, v predmestju pa smo se vozili mimo klavrnih "bidonville".« BRUNO KRIŽMAN stran naš športnik 1987 »Naj« športnice in športniki Primorske 2. mesto: Marko Kocjančič in Željko Planinšič Novo mlado generacijo koprskih jadralcev, ki uspešno zamenjujejo starejše, zagotovo vodita mladinska svetovna prvaka v olimpijskem razredu 470, ki sta Koj3ru prijadralaprvo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih. Ob zlati na svetovnem prvenstvu sta bila Kocjančič in Planinšič letos mladinska državna prvaka in druga v članski konkurenci ter druga na mladinskem balkanskem prvenstvu. Ob teh največjih uspehih sta dosegla še nekaj odmevnih uvrstitev na mednarodnih regatah v mladinski in članski konkurenci. 2. mesto: Leonida Smerdu Leonida Smerdu, 18-letna članica Atletskega kluba Koper je prav gotovo ena najperspektivnejših primorskih atletinj. S svojimi rezultati se je prebila v državno mladinsko reprezentanco, s katero je sodelovala na mladinskem svetovnem prvenstvu. V letošnjem letu je dosegla 26 uvrstitev med prvim in šestim mestom v SR Sloveniji, je sedemkratna prvakinja republike, dosegla je eno prvo, štiri druga in eno tretje mesto na mednarodnih in državnih prvenstvih. Najboljše rezultate je dosegla na 100 in 200 metrov in bila vedno ena najboljših šprinterk v štafetah. 3. mesto: Matjaž Antonaz in Davor Glavina Viceprvaka na mladinskem svetovnem prvenstvu v jadranju z olimpijskimi jadrnicami razreda 470 sta naslov svetovnih prvakov izgubila dobesedno v zadnji regati, ki sta jo Kocjančič in Planinšič odjadrala vrhunsko. Toda tudi drugo mesto in srebrna ko- la še na srednjeevropskem distriktu, bila tretja na mladinskem državnem prvenstvu in osvojila naslov mladin- regatah. 3. mesto: Polona Čehovin Najmlajša med primorskimi športniki, ki bo stopila na zmagovalne stopničke ob proglasitvi najuspešnejših primorskih športnikov v Jem letu, je komaj 12-letna Polona Čehovin, namiznoteniška igralka NTK Semedele, ki se je s svojimi igrami uvrstila že v republiško in državno selekcijo, izkazala pa se je še posebej na dveh zveznih turnirjih - v Varaždinu in Umagu -kjer je med svojimi vrstnicami zmagala. Polona je letošnja slovenska prvakinja ŠŠD, z ekipo NTK Semedele pa je med drugimi uspehi dosegla prvo mesto v namiznoteniški republiški ligi. Nedavno je bila poklicana tudi v slovensko mladinsko selekcijo, s katero bi se morala udeležiti mednarodnih priprav v. ZR Nemčiji, vendar se je zaradi domotožja potovanju odrekla^ skih balkanskih prvakov. Bila sta ved no med najboljšimi na vseh domači! lajna je izreden uspeh te perspektivne dvojice jadracev, ki sta ob tem zmaga- Najboljši športniki v zamejstvu 2: mesto: Arianna Bogateč Arianna Bogateč (rojena 16. junija 1969) se je iz lanskega 5. mesta naše ankete povzpela na drugo. Odločilni za napredek so bili uspehi svetovnega merila. Že od svojega desetega leta se mlada Križanka ukvarja z jadranjem. Začela je pri TPK Sirena v Barkovljah, v klubu, za katerega jadra še danes. Prvih veščin se je naučila na drobnih optimistih. Drugouvrščena v naši anketi obiskuje 5. razred znanstvenega liceja »F. Prešeren«, z večjo vnemo pri jadranju pa ji v vsakdanjem življenju ostaja bolj malo časa za razvedrilo. Se do lani je pela v. kriškem pevskem zboru in se udejstvovala tudi v baletni skupini ŠD Mladina. Jadjala je že na Finskem, _ Norveškem, Švedskem, v Franciji, Španiji, Jugoslaviji, Nemčiji in Danski. 3. mesto: Marko Ban Košarkar Jadrana (rojen' 12.12.1960) je pravi abonent na tretje mesto, saj ga je tokrat osvojil že četrtič. Medtem je bil enkrat že drugi. Ne glede na le častne uvrstitve je Marko gotovo naš športnik, o katerem se največ govori v javnosti. Glede na dolgo košarkarsko sezono je nejgovo ime stalno v ospredju. Mladi športniki v njem vidijo vzornika, gledalci pa ga kujejo med zvezde našega športa. Brez dvoma gre za izjemno osebnost, ki bo v našem športu zapustila trajno sled že zaradi dolgoletnega nastopanja na visoki kakovostni ravni. V naših prihodnjih anketah bo morda Ban svoje uvrstitve še popravil. Letošnji uspehi Jadrana bi namreč utegnili prinesti srečo tudi posameznim članom moštva. Letošnja priznanja ZSŠDI Tudi letos bomo poleg najboljših športnikov in ekip nagradili zaslužene športne delavce, organizatorje in trenerje, ki delujejo v okviru slovenskih športnih društev v zamejstvu. Četudi se je o tem pisalo še ob priliki prejšnjih izvedb Našega športnika, smo mnenja, da moramo tudi letos podčrtati važnost tega nagrajevanja, ki hoče biti skromno javno priznanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji vsem tistim ljudem, ki vidno ali nevidno delajo ob strani in v senci športnikov. S svojim delom namreč ne pomagajo samo športnikom, da dosežejo boljše rezultate, ampak preko utrjevanja naše telesne kulture prispevajo tudi svoj konkreten doprinos v vsakodnevni borbi naše manjšine za dosego lastnih narodnih pravic. Ob posameznikih je posebna komisija smatrala za umestno, da se na osnovi posebnega člena pravilnika nagradita tudi letos dve društvi, ki sta s svojimi najmlajšimi dosegli vidne rezultate in celo najvišje naslove v državnem merilu. Naj bodo prav ti rezultati in nagrajevanja športnih delavcev spodbuda za vse naše športnike, mlade in starejše, za njihovo še večjo resnost pri delu, saj dandanes je že vsakomur jasno, da rezultatov ni, če ni pravilnega pristopa, zaokvirjenega načrta, vsakodnevnega trdega dela in tesnega sodelovanja med vsemi komponentami, ki delujo v sklopu telesne kulture. JURIJ KUEERSIN ANTEK TERČON BRUNO BOGATEČ S svojo strokovnostjo in navdušenim pristopom k delu, je v teh letih znal zgraditi pri pomorskem klubu Sirena močan tekmovalni razred. Z veščo roko je znal popeljati Arianno Bogateč do neslutenih svetovnih lovorik IVAN PETEJAN Za dolgoletno prizadevanje pri športnem društvu Vipava na Peči in za organiziranje slovenskega kotalkanja na Goriškem ter za vztrajno prisotnost pri pobudah in vodenju telesne kulture na pokrajinski ravni Nepogrešljiva osebnost v osrčju te-lesnokulturnega dogajanja v občini Devin-Nabrežina. Uspešna razvojna rast Sokola nosi nedvomno v prvi vrsti njegov podpis ŠD NAŠ PRAPOR -ODSEK ZA LOKOSTRELSTVO Za nekajletno vztrajno prizadevanje pri uveljavljanju našega lokostrelstva na pokrajinski in deželni ravni ter za doseženo prvo mesto na državnem prvenstvu v Rimu. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR Posebno priznanje gre Borovemu odbojkarskemu gibanju, ki je s strokovnim delom pri najmlajših znalo postaviti trdne temelje bodočemu razvoju. Državni naslov v miniodbojki samo potrjuje pravilnost načrtovanja in pa izjemno uspešno opravljeno delo. Pogovor z goriškim telesnokulturnim delavcem Vilijem Prinčičem »V medsebojnem sodelovanju ob meji napravili spodbuden kakovostni skok« V lanski skupni prilogi Naš športnik smo na naslovni strani objavili štiriko-lonsko sliko starta Pohoda prijateljstva v Gorici, ene najbolj množičnih rekreativnih manifestacij na obmejnem področju. S to izbiro smo hoteli potrditi pomembnost skupnega sodelovanja na meji, ki tudi velja za najbolj odprto v Evropi. Gre za sodelovanje med Slovenci in Italijani, a tudi za sodelovanje med Slovenci v matični domovini in Slovenci v zamejstvu. In prav o tem vprašanju, s posebnim poudarkom na goriški prostor, smo se pogovorili z Vilijem Prinčičem, dolgoletnim funkcionarjem pri goriškem Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Goriška je v zadnjih letih znatno obogatila obmejno sodelovanje, ki se kaže tako na kulturnem, športnem in tudi na drugih področjih našega vsakdana. Večkrat smo poudarjali pomembnost raznih prireditev, ki so potrdile, da prijateljstvo ljudi ob meji ni prazna fraza, marveč stvarnost, ki odločno prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Ob pomembnejših prireditvah, ki so v središču pozornosti sredstev javnega obveščanja, pa gre beležiti tudi vrsto manjših pobud. Zaradi tako bogatega mozaika idej, pobud in načrtov, nas zanima, kako ti gledaš na to stvarnost? »Splošna ocena je vsekakor pozitivna. Če pa se omejim na pobude, ki se uresničujejo v okviru ZSŠDI, moram reči, da smo v zadnjih letih opravili kakovostni skok. Med pomembnejše prireditve bi omeni] Spominski pohod Steverjan-Gonjače-Števerjan, ki smo ga letos ob sodelovanju novogoriške Telesnokulturne organizacije ter krajevnih društev v Brdih pripravili že osmič. Pobuda, pri kateri sodeluje veliko ljudi z briškega in goriškega prostora, pa se uvršča v tradicionalna prvomajska slavja, ki jih KD Briški grič prireja v Števerjanu. Svoje mesto v obmejnem sodelovanju si je v zadnjih dveh letih zagotovila tudi Soška mednarodna kajakaška regata. Letošnjo izdajo (ob sodelovanju društva Soške elektrarne) smo pripravili ob odprtju sedeža Kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori in moram reči, kar se da uspešno. Naše sodelovanje nudimo tudi pri uresničitvi Kolesarjenja prijateljstva, ki se je v zadnjih dveh letih kakovostno obogatilo, s tem da smo progo speljali tudi na območje sovodenj ske občine, kjer (na Peči) naše združenje ima kontrolno postajo in okrepčevalnico. Četrta tovrstna skupna pobuda pa se tiče nogometa. V zadnjih letih smo priča številnim turnirjem v malem nogometu, ki se v polet- Vili Prinčič nem času vrstijo na obmejnem prostoru. Na pobudo ZSŠDI pa smo poskrbeli za finalni del teh turnirjev, kjer se pomerijo najboljše ekipe. Letos smo pobudo drugič uresničili na igrišču gluhonemih pri Kulturnem domu. Očitno bo treba v to pobudo vnesti nekaj izboljšav, dejstvo pa je, da je to ena redkih slovenskih športnih manifestacij, ki smo jih uresničili v strogem mestnem središču.« »Sodelovanje ob meji pa se ne omeji le na te množične prireditve. Rekel bi, da je bolj kapilarno in to še posebno na nivoju društvene dejavnosti. Na odbojkarskem področju kujemo že 25 let odlične stike s sorodnimi organizacijami v zgornjem predelu Posočja. Naši košarkarji dobro sodelujejo z vrstniki iz Nove Gorice in delno Idrije, s Tolminsko pa so stiki plodni, predvsem kar zadeva skupne poletne priprave. Predvsem v poletnih mesecih imamo veliko turnirjev in prijateljskih srečanj na nogometnem področju. Ob vsem tem pa ne gre prezreti sodelovanje na strokovnem in trenerskem nivoju.« Iz tega bežnega pregleda je razvidno, da je sodelovanje izredno bogato in raznoliko. Kako pa poteka dogovarjanje med vašo organizacijo in sorodnimi v Sloveniji? »Z osrednjima telesnokulturnima sredinama iz Ljubljane teče sodelovanje predvsem v okviru deželne stvarnosti ZSŠDI. Kar zadeva Goriško, moram povedati, da smo vzpostavili odlične stike z novogoriško Zvezo teles-nokulturnih organizacij. Sad tega dogovarjanja so prav številne pobude, ki sem jih prej omenil. Ob našem rednem srečevanju, ob oceni storjenega, načrtujemo bodočo dejavnost ter preverjamo možnosti medsebojne bogatitve. S tem v zvezi moram povedati, da skušamo novogoriško telesnokulturno stvarnost vključiti tudi v naše priložnostne pobude. Tako, na primer, ob 100-letnici goriškega Sokola, je tudi Nova Gorica prispevala v realizaciji sporeda.« »Za konec pa bi omenil še vprašanje informiranja v sredstvih javnega obveščanja. Večkrat se namreč zgodi, da določene pobude ne dobijo svojega pravega mesta v časopisju, na radiu ali televiziji. Gre predvsem za informacije iz soseščine. Na Primorskem dnevniku je očitno premalo novic o športnem dogajanju z onstran meje, ravno tako pa je v Primorskih novicah, Delu itd. premalo povedanega o našem delu. Boljše medsebojno informiranje bi vsekakor prispevalo k rasti in bogatitvi našega telesnokulturnega prostora.« RUDI PAVŠIČ S starta Kolesarjenja prijateljstva naš športnik 1987 stran Najboljši športni kolektiv Primorske Soške elektrarne - začelo se je pred pol stoletja Spet moramo zapisati: sezona, ki se je iztekla, je bila najuspešnejša v zgodovini kajakaškega kluba Soške elektrarne. Lani so k takšnemu presežniku največ pripomogli mladinci z osvojitvijo medalj na mladinskem svetovnem prvenstvu, letos pa člani s podobnimi podvigi. Jernej Abramič - srebrni medalji v K-l in 3 x K-l (slalom), Marjan Štrukelj - bronasta kolajna v K-l in srebrna v 3 x K-l, Andrej Grobiša - srebrna v C-2 (spust)! Pri KK soške elektrarne so nam pred prvenstvom zatrjevali, da bi bila vsaka uvrstitev do 5. mesta imeniten uspeh. Fantje pa so se vrnili kar s petimi medaljami. Pri tem ne smemo pozabiti na Zlatka Oblokarja in Jožeta Kanclerja, ki sta prav tako častno zastopala reprezentanco. In konec koncev ne gre le za svetovno prvenstvo in rezultate reprezentantov. V letošnji sezoni se je namreč zvrstila množica domačih in mednarodnih tekmovanj, na katerih so po naj višjih uvrstitvah posegali tudi drugi tekmovalci, od pionirjev do članov. Med drugim so solkanski kajaka-ši in kanuisti osvojili 6 naslovov državnih in 13 naslovov republiških prvakov. Z novim naslovom najboljšega primorskega športnega kolektiva si je KK Soške elektrarne še polepšal svoj 40-letni jubilej in 50-letnico kajakaštva na Soči. Več kot očitno je, da se je kajakaški šport v tem času razvil v enega vodilnih na Primorskem, postal pa je tudi del vsakdanjika Solkancev in mnogih drugih ljubiteljev zdravega življenja v naravi. Če razmišljamo o načrtih za naprej, potem moramo najprej pomisliti na svetovno prvenstvo 1991. leta na Soči in v Tacnu ter na olimpijske igre leto kasneje v Barceloni. Toda trener solkanskih kajakašev in kanuistov Silvan Poberaj nam je pred kratkim takole povedal: »Vmes je še vrsta drugih pomembnih preizkušenj. Nobene ne smemo zanemariti, delati je treba sproti in neprekinjeno, samo tako pridejo rezultati. Naloga kluba pa ni samo v tem, da dobro pripravi svoje tekmovalce - reprezentante, svetovno prvenstvo na "domačih" brzicah ga obvezuje tudi kot enega od organizatorjev. Dobro izpeljana prireditev bi vsekakor pomenila nov prispevek k uveljavljanju tega lepega športa in reke Soče ter njene doline.« DAVORIN KORON Najboljša ekipa po anketi športnih dopisnikov Primorskega dnevnika Jadranovci prvi v pričakovanju desetletnice Kdor od življenja pričakuje nenehne spremembe in novosti, je ostal verjetno razočaran nad izidom letošnjega izbora za športnika leta v posamezni in ekipni konkurenci. Je že tako, da najboljši vztrajajo v doseganju vedno boljših rezultatov, pa tudi garnitura vrhunskih športnikov v pravem pomenu besede je v našem mikrokozmosu revnejša kot na večjih in gosteje naseljenih območjih. Naslov najboljšega slovenskega moštva v letu 1987 so letos osvojili Jadranovi košarkarji, ki bodo spomladi proslavili 10-letnico uspešnega obstoja na krajevnem in širšem košarkarskem prizorišču. V našem dnevniku smo pisali, pišemo in bomo še dalj časa vztrajno in obširno poročali o Jadranu. In kot mi bodo to redno počenjali tudi italijanski mediji. Bralcem moramo iskreno zaupati, da nas je letošnji izbor dopisnikov nekoliko presenetil, kajti če se za kriterij uspešnosti navadno upošteva rezultat iz prejšnje sezone, potem ne moremo mimo ugotovitve, da jadranovci niso ravno blesteli v »letošnjem delu« lanske sezone. Je pa res, da so z odličnimi igrami v slednjem delu odhajajočega leta navdušili množice zamejskih košarkarskih privržencev, ki spet polnoštevilno spremljajo domače nastope »modrih« (včasih pa so bili »plavi«). No, tudi v takem, recimo kar prehodnem obdobju naše združene ekipe, so jo dopisniki spet izbrali za »prvo«. Ta naziv ji sicer pripada tudi v zgodovinskem smislu, saj menimo, da nihče ne more oporekati trditvi, da ni še noben športni kolektiv v celotnem obstoju zamejskega športa osvojil toliko src in ob tem ogrel tudi tiste duše, ki se navadno sploh ne zanimajo za športne zadevščine. Presenečenje je ob Jadranovem »volilnem uspehu« izrazil tudi trener Peter Brumen, ki je še dodal: »To je priznanje, ki nas vzpodbuja k še bolj zavzetemu delu. Glede na to, da se Jadran lani ni posebno izkazal s kakimi izjemnimi dosežki, si letošnjo izbiro dopisnikov PD razlagam delno kot rezultat čustvene navezanosti, delno pa kot poklon spominu minulih boljših let. Prav gotovo je k taki izbiri pripomogla tudi serija zmag, ki smo jo nanizali v tem mesecu, in pa vodilni položaj na prvenstveni lestvici. Vztrajam pa pri prepričanju, da je potrebno opravičiti in poplačati zaupanje dopisnikov in vseh drugih športnih ljubiteljev na več načinov. Najbolj učinkovito in neposredno nam bo to uspelo na igrišču, po drugi strani pa je mogoče to uresničiti tudi drugače. V moji viziji bi moral Jadran za to, da je res »prvi«, postati vodilni klub v zamejstvu, v smislu nekega stvarnega in konstruktivnega sodelovanja vseh klubov v skupnem prizadevanju za vsesplošni razvoj in še bolj množičen razmah košarke v teh krajih. Poleg tega pa mora Jadran, na osnovi prepričljivih nastopov in ustreznega zastopanja slovenskega naroda, še povečati svoj ugled v širšem italijanskem prostoru.« IGOR CANCIANI Najboljše ekipe v zamejstvu 2. mesto: Kras Globtrade Najboljši športni kolektivi Primorske 2. mesto: Jadralni klub Jadro Po lanskem slavju na naši anketi je letos ženska namiznoteniška ekipa Krasa Globtrade, ki nastopa že vrsto let v A ligi, osvojila drugo mesto. Ekipa je v zadnjem prvoligaškem prvenstvu, kot že lani, osvojila naslov državnega podprvaka, spet za moštvom Surgelati Arena. Letos realno računa na uvrstitev od od 2. do 4. mesta. Na sliki (od leve proti desni): Branka Batinič, Tanja Ukmar, Damjana Sedmak, Sonja Milič in Matjaž Šercer (trener). Jadralci JK Jadro iz Kopra so imeli letos najuspešnejšo sezono doslej. Ne le, da so najboljši jadralni klub v Jugoslaviji z večino državnih prvakov in reprezentantov, bili so tudi uspešni organizatorji svetovnega mladinskega prvenstva v razredu 470, na katerem so osvojili zlato (prvo koprskih športnikov na svetovnih prvenstvih) in srebrno medaljo. Na sliki (od leve proti desni): Janez Zabukovec, Tomaž Čopi, Davor Glavina, Matjaž Antonaz, Marko Kocjančič in Željko Planinšič. 3. mesto: Bor Radenska 3. mesto: Veslaški klub Nautilus Članska košarkarska ekipa Bora Radenske, ki jo trenira Valter Vatovec, je letos dosegla izreden uspeh: po vrsti let je namreč po treh »epskih« srečanjih s Stello Azzurro napredovala v D ligo ter tako postala, za Jadranom, druga zamejska košarkarska eknia. Na sliki postava, ki je startala v D ligi (od leve proti desni): stoje - Peretti, Klobas, Pieri, S. Semen, Kojanec, A. Semen, trener Vatovec: čepe - Korošec, Pregare, Žerjal, Kneipp in Terčon. Po nekajletni krizi se je koprsko veslanje v zadnjem obodbju prebudilo iz mrtvila in pod novim strokovnim vodstvom so se koprski veslači prebili med najuspešnejše klube v državi. Na mladinskem državnem prvenstvu so osvojili štiri zlate medalje, Klančar in Črnac pa sta na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila bronasto medaljo. Na sliki: Klančar in Črnac ob povratku s svetovnega prvenstva, med njima trener Marko Mizerit s,ran VI. nas športnik 1987 Tako so glasovali športni dopisniki Primorskega dnevnika Zlata knjiga • 1971 1. Sonja Milič, 2. Vojko Cesar, 3. Klavdij Veljak • 1972 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver, 3. Silvana Vesnaver • 1973 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič t 1974 1. Ivan Plesničar, 2. Božič Grilanc, 3. Vojko Slavec 0 1975 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak • 1976 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar 0 1977 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak • 1978 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez in Gianni Legiša • 1982 1. Gorazd Pučnik, 2. Marko Ban, 3. Sonja Milič; ekipa: Jadran 0 1983 1. Gorazd Pučnik, 2. S. Kokorovec, 3. Boris Vitez; ekipa: Jadran 0 1984 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban; ekipe: 1. Kras (n. tenis, ženske), 2. Jadran, 3. Meblo • 1985 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris Žerjal; ekipe: 1. Jadran, 2. Kras (n. tenis, ženske) 3. Friulexport (odbojka ženske) • 1986 1. Samo Kokorovec, 2. Dušan Jelinčič, 3. Marko Ban; ekipe: 1. Kras Globtrade, 2. Meblo, 3. Val Kmečka banka (odbojka člani). 0 1987 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Marko Ban; ekipe: 1. Jadran, 2. Kras Globtrade, 3. Bor Radenska. ACERBI Umberto: Posamezniki: 1. S. Kokorovec; 2. I. Kafol; 3. A. Smotlak. Ekipe: 1. Bor Radenska; 2. Primorje; 3. Bor Adriaimpex. BERDON IVO: 1. S. Kokorovec; 2. Katja Tommasi; 3. Vesna Lutman. Ekipe: 1. Trinko; 2. Val; 3. Agorest. BEVČAR Marjan. 1. F. Koršič; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Val; 3. Agorest. BEVK Edvin: 1..A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. —Ek.: 1. Primorje; 2. Bor Radenska; 3. —. BONETA Diego: 1. D. Štoka; 2. A. Kosmač; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Jadran; 2. MZSTE; 3. Breg (under 18). BUDIN Andrej: 1. S. Kokorovec; 2. I. Kafol; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo. BUZZI Saško: 1. S. Kokorovec; 2. D. Štoka; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Primorje ; 2, Kras Globtrade; 3. Bor Adriaimpex. CANCIANI Igor: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. D. Štoka. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Kras Globtrade; 3. Primorje. CIBIC Klavdij: 1. A. Bogateč; 2. M. Ban; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Val. CORBATTI Stojan: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. D. Štoka. Ek.: Bor Radenska; 2. Kras Globtrade; 3. Bor Adri-aimpex. ČERNIČ Erika: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. P. Černič. Ekipe: 1. Soča Čerimpex; 2. 01ympia; 3. Agorest. ČEŠČUT Mija: 1. K. Tommasi; 2. S. Levpušček; 3. M. Šuligoj. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Vipava - Peč; 3. ŠG in ŠRG Dom. ČUBEJ Marko: 1. I. Kafol; 2. A. Bogateč; 3. S. Kokorovec. Ekipe: 1. Bor Radenska; 2. Agorest; 3. Naš prapor. DEVETAK Robert: 1. S. Kokorovec; 2. A.Bogateč; 3. A. Žezlina (SPDT). Ek.: 1. Trinko; 2. Naš prapor (dečki); 3. Bor Radenska. DORNIK Mauro: 1. A. Bogateč; 2. A. Nanut; 3. A. Smotlak. Ekipe: 1. Agorest; 2. Trinko; 3. Bor Radenska. DRASIČ Franko: 1. A. Bogateč; 2. D. Štoka; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo. FAJT Aleš: 1. R. Uršič; 2. R. Petejan; 3. S. Terpin. Ekipe: 1. Val; 2. 01ympia; 3. Agorest. FRANDOLIČ Zvonko: 1. S. Kokorovec; 2. V. Lutman; 3. A. Bogateč. Ekipe: 1. Val; 2. Agorest; 3. Farco Meblo. FURLAN Luka: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. —. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Jadran; 3. —. FURLANIČ Giani: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. A. Bersan; Ek.: 1. Bor Friulexport; 2. Ivan Trinko; 3. Kras Globtrade. GHERBASSI Maksimiljan: 1. T. Ukmar; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ek.: 1. Primroje; 2. Jadran; 3. Kras Globtrade. GRGIČ Boris: 1. A. Bogateč; 2. T. Ražem; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Jadran; 2. Ivan Trinko; 3. Primorje.- GOMBAČ Ravel: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. T. Ražem. Ek.: 1. Jadran; 2. Bor Radenska; 3. Bor Friulexport (under 14, ženske). IORI Ervin: 1. A. Antonič; 2. S. Kokorovec; 3. D. Štoka. Ek.: 1. Grmada (cicibanke); 2. Naš prapor (lokostrel., dečki); 3. Primorje. JARC Marko: 1. I. Kafol; 2. V. Lutman; 3. A. Lavrenčič. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Val; 3. Agorest. JOGAN Vanja: 1. S. Kokorovec; 2. D. Pregare; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Bor (koš. narašč.); 3. Primorje. JUREČIČ - MILIČ Jasna: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. A. Antonič. Ek.: Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Bor Friulexport (miniodboj.). KALAN Ingrid: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Friulexport; 3. Sloga moški under 18 in ženske under 18. KALC Aleksander: 1. S. Kokorovec; 2. A. Baldissin (Gaja); 3. T. Ražem. Ek.: 1. Meblo; 2y Sloga (under 18 moški); 3. Sloga (under 18 ženske). KALC Marko: 1. A. Bogateč; 2. Samo Kokorovec; 3. Ivo Kafol. Ek.: 1. Bor Friulexport; 2. Bor Radenska; 3. Farco Meblo. KLINC Peter: 1. A. Bogateč; 2. A. Oberdan; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo. KOMEL Igor: 1. A. Bogateč; 2. K. Tommasi; 3. M. Corsi. Ekipe: 1. Agorest; 2. Trinko; 3. Naš prapor. KOREN Leo: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. Pregare. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Radenska; 3. Jadran. KOREN Walter: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Primorje; 3. Bor Radenska. KOSTNAPFEL Andrej: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. E.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo. KRALJ Andrej: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. G. Sedmak. Ek.: 1. Bor Cunja Avtoprevoz; 2. Primorje; 3. Jadran. KRIŽMAN Bruno: 1. A. Bogateč; 2. A. Bavčar; 3. I. Kafol. Ek.: Bor Raden- Corsi; 3. R. Petejan. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Trinko; 3. Agorest. LESIZZA Ivan: 1. S. Kokorovec; 2. G. Sedmak; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Jadran; 3. Meblo. LUTMAN Marko: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ekipe: 1. Trinko; 2. Kras Globtrade; 3. Agorest. MAKUC Robert: 1. I. Plesničar; 2. R. Petejan; 3. —. Ekipe: 1. Val; 2. Dom (košarka); 3. Jadran. MAREGA Marko: 1. S. Kokorovec; 2. I. Pregare; 3. F. Korošec. Ek.: 1. Farco Meblo; 2. Bor Friulexport (odb. under 16); 3. Trinko. MILIČ Sonja: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. A. Antonič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Bor Friulex-port. MUŽINA Aleksander: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. A. Baldissin. Ek.: 1. Meblo; 2. Sloga (under 18, ženske); 3. Gaja-jmlad. ek., under 16, ženske tenis). OBLAK Marko: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Kras Globtrade; 3. Jadran. OREL Igor: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ekipe: 1. Agorest; 2. Bor Radenska; 3. Trinko. PAVLETIČ Bojan: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Friulexport; 3. Naš prapor. PAVLETIČ Igor: 1. S. Kokorovec; 2. T. Ražem; 3. K. Starc. Ek.: 1. Jadran; 2. Primorje; 3. Trinko. PEČAR Radi: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Bor Friulex-port; 2. Naš prapor; 3. Kras Globtrade. PERTOT Ivek: 1. S. Kokorovec; 2. G. Sedmak; 3. A. Beršan. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Jadran. PETARIN Maja: 1. S. Kokorovec; 2. R. Petejan; 3. M. Cingerli. Ekipe: 1. Val; 2. Agorest; 3. Jadran. PETERLIN Ivan: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. I. Kafol. Ek.: Bor Friu-lexport; 2. Kras Globtrade; 3. Sloga under 18 moški in Sloga under 18 ženske. PLESNIČAR Ivan: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. F. Koršič. Ekipe: 1. Val; 2. Jadran; 3. Trinko. PRINČIČ Magda: 1. S. Gergolet; 2. M. Devetak; 3. P. Gergolet. Ekipe: 1. Mladost (začetniki); 2. Agorest; 3. Primorje. PRINČIČ Joško: 1. A.Bogatec; 2. S.Kokorovec; 3. V.Lutman. Ekipe: 1. Trinko; 2. Agorest; 3. Jadran. PRINČIČ Vili: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. K. Tommasi. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Trinko; 3. Agorest. PUPIS Andrej: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. S. Rauber. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Bor Radenska. RAUBAR Bogdan: 1. S. Kokorovec; 2. S. Milič; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2, Meblo; 3. Jadran. RONER Dino: 1. K. Tommasi; 2. B. Lutman; 3. D. Bensa. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Agorest; 3. Trinko. RUDEZ Karel: 1. Samo Kokorovec; 2. Starc; 3. Dorjan Gomizelj. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Radenska; 3. Friulexport. RUPEL Bruno: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Jadran; 2. Naš prapor; 3. Bor Radenska. RUPEL Marko: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bpgatec. Ek.: 1. Jadran; 2. Primorje; 3. Bor Radenska. RUSTJA Mitja: 1. S. Kokorovec; 2. Antonella Pavat - Mojmir Kokorovec; 3. Poljanka Pavletič. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Jadran; 3. Bor Friulexport. RUZZIER Fabio: 1. A. Bogateč; 2. I. Kafol; 3. A. Bavčar. Ek.: 1. Naš prapor; 2. Kras Globtrade; 3. Primorje. SFILIGOJ Gregor: 1. S. Kokorovec; 2. M. Corsi; 3. S. Terpin. Ekipe: 1. 01ympia; 2. Jadran; 3. Val. SIMONETA Zvonko: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Bor Radenska. SKUPEK Zdravko: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. T. Ukmar. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Primorje. SOSIČ Adrian: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo. STARC Angelo: 1. S. Kokorovec; 2. —; 3. —. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. — ; 3. —. STARC Damir: 1. M. Ban; 2. D. Štoka; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Jadran; 2. Primorje; 3. Meblo. ŠIK Andrej: 1. D. Štoka; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Primorje; 3. Jadran. ŠPACAPAN Mirko: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. L. Marassi. Ekipe: 1. Jadran; 2. Kras; 3. 01ympia. ŠTOKA Maja: 1. S. Kokorovec,- 2. D. Štoka; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Primorje; 3. Bor Friulexport. ŠTOKA Mitja: 1. S. Kokorovec; 2. D. Štoka; 3. K. Starc. Ek.: 1. Primorje; 2. Kras Globtrade; 3. Jadran. NADALJEVANJE NA VIII. STRANI Slovenija Vrijetne pravnike in srevno 1988. leto! Pa spet nasvidenje v SLOVENIJI 00 Slovenija Nl(§gp 00 Center za turistično propagando Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana Slovenija gHcjpg 00 Slovenija gScjjp 00 naš športnik 1987 stran VIL Anketa na Primorskem - Anketa na Primorskem - Anketa na Primorskem ABRAMIČ Jernej: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3, A. Grobiša; 1. D. Trebi-žan, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne; 2. OK Merkur; 3. AK Gorica; ANDLOVIČ Jože: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. Koc-jančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; AK GORICA: 1. J. Abramič, 2. Kocjan- -čič-Planinšič, 3. R. Marinič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. VK Nautilus, 3. JK Jadro; BERTOK Gorazd: 1. J. Abramič, 2. Klančar-Črnac, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T, Černe, 2. D. Simonovič, 3. M, Praček; 1. VK Nautilus, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Koper; BIZJAK Umbert: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Tekstina; BOLČINA Mara: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. M, Štrukelj; 1. M. Praček, 2. L. Smerdu, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne; 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; BUDIN Pavel: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. R. Marinič; 1. D. Trebižan, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne; 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; BUDIN Peter: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. D. Trebižan, 2. M. Praček, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; CUKLJATI Igor: 1. Antonaz-Glavina, 2. R. Marinič, 3. J. Abramič; 1. L. Smerdu, 2. D. Trebižan, 3. T. Černe; 1. VK Nautilus, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro; ČELIGOJ Vojko: 1. R. Marinič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Klančar-Črnac; 1. D. Simonovič, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. VK Nautilus, 2. BK Skala, 3. JK Jadro; ČURLIČ Ervin: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. L. Smerdu, 2. D. Trebižan, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; DEBENJAK Zoran: 1. J. Abramič, 2. Klančar-Črnac, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. P. Čehovin, 3. L. Smerdu; L' KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; DIVAC Vito: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; DJURJEVIČ Marcel: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. Klančar-Črnac; 1. T. Černe, 2. M. Praček, 3. L. Smerdu; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; FAJDIGA Zdenko: 1. J. Abramič, 2. J. Požar, 3. A. Grobiša; 1. M. Praček, 2. D. Trebižan, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. BK Skala, 3. KK Teksti- na; FATUR Brane: 1. J.-Abramič, 2. J. Požar, 3. R. Marinič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. BK Skala, 3. VK Nautilus; FILLI Janko: 1. R. Marinič, 2. M. Štrukelj, 3. J, Abramič; 1. L. Smerdu, 2.. D, Trebižan, 3. T. Černe; 1, KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3, BK Nautilus; FILLI Mirko: 1, J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. BK Skala; FORLANI Flavio: 1. Antonaz-Glavina, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Klančar-Črnac; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. — ; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3, AMD Pinko Tomažič; FRANKO Andrej: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. R. Marinič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. SD Panovec, 3. JK Jadro; FRANKO Jure: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. M. Praček, 2. D. Simonovič, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; GERBEC Vida: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. M. Praček, 3. L. Smerdu; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3,- KK Soške elektrarne; GORTAN Vili: 1. Klančar-Černac, 2. J. Abramič, 3. Antonaz-Glavina; 1. M. Praček, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. JK Jadro; GOSPODARIC Rado: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. R. Marinič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Trebižan; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. KK Soške elektrarne, 3. BK Skala; GROBIŠA Andrej: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. M. Štrukelj; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. VK Nautilus, 3. JK Jadro; GROSAR Vojko: 1. A. Grosar, 2. J; Abramič, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3, BK Skala; HORVATIČ Leon: 1. J. Abramič, 2. M, Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1, T, Černe, 2. P. Čehovin, 3, L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne,-2. BK Skala, 3. JK Jadro; HVALICA Emil: 1. J. Abramič, 2. B. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. M. Praček, 2. D, Simonovič, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; IPAVEC Miran: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. A. Grosar; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. M. Praček; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. OK Salonit; IVANČIČ Miloš: 1. J. Abramič, % Klančar-Črnac, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2, L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nauti- lus; IVANOVIČ Just: 1. J. Abramič, 2. Klančar-Črnac, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; JK JADRO: 1. Kocjančič-Planinšič. 2. Klančar-Črnac, 3. J. Abramič; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; JAPELJ Venčeslav: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. J. Abramič, 3. A. Grobiša; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. D. Simonovič; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; JELAČIN Iztok: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. P. Čehovin; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; JERMAN Leopold: 1. Klančar-Černac, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. J. Abramič; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. NK Koper; JEZERŠEK Miha: 1. J. Abramič, 2. J. Požar, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. M. Praček, 2. D. Trebižan, 3. T. Černe; 1. BK Skala, 2. KK Tekstina, 3. KK Soške elektrarne; KK SOŠKE ELEKTRARNE: 1. J. Abramič, 2. A. Grobi|a, 3. M. Štrukelj; 1. D. Trebižan, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, '2. BK Skala, 3. AMD Pinko Tomažič; KAVČIČ Bojan: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilius; KLEVA Lucijan: 1. J. Abramič, 2. Klančar-Černac, 3. R. Marinič; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. VK Nautilus, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Burja; KLINAR Rudi: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Antonaz-Glavina; 1. T. Černe, 2. M. Praček, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; KLJUN Miran: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. P. Čehovin, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; KOLENC Rajmund: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Antonaz-Glavina; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Trebižan; 1. KK Šoške elektrarne, 2. BK Nautilus, 3. JK Jadro; KOMPARA Ivan: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. M. Štrukelj; 1. D. Simonovič, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; KORON Davorin: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; KOSMINA Janko: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. J. Ab-ramičj 3. Klančar-Černac; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Simonovič; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nau- tilus; KOŠELE Boris: 1. Klančar-Čer-nac, 2. Antonaz-Glavina, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. KK Soške elektrarne; KOTAR Leopold: L J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. R. Marinič; 1. M. Praček, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Tekstina, 3. BK Skala; KOVAČ Silvo: 1. A. Grosar, 2. J. Abramič, 3. V. Bonča; 1. T. Čeme, 2. D. Praček, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. VK Nautilus, 3. AMD Pinko Tomažič; KRAPEŽ Marjan: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. J. Abramič,_3. R. Marinič; 1. D. Simonovič, 2. T. ČeTne, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; KRIŽNIK Damjan: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. A. Grobiša, 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Simonovič: 1. BK Skala, 2. VK Nautilus, 3. KK Soške elektrarne; KUNEJ Franjo: 1. Klančar-Črnac, 2. R. Marinič, 3. J. Abramič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Trebižan; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; LAPANJE Lidija: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; LIČEN Zora: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. R. Marmič, 3. J. Abramič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Simonovič; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. KK Tekstina; LIPOVŠEK Janez: 1. Antonaz-Glavina, 2. J. Abramič, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. M. Praček, 2. T. Černe, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Tekstina, 3. BK Skala; LOKOVŠEK Mirko: 1. Antonaz-Glavina, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. R. Marinič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. D. Simonovič; 1. VK Nautilus, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; MLEKUŽ Boris: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. E. Kozorog; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; L KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. KK Tekstina; NIKOLIČ Petar: 1. Antonaz-Glavina, 2. J. Abramič, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. D. Simonovič, 2. L. Smerdu, 3. M. Praček; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. KK Soške elektrarne; OK SALONIT: 1. R. Marinič. 2. M. Štrukelj, 3. J. Abramič; 1. L. Smerdu, 2. D. Trebižan, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Tekstina, 3. AMD Pinko Tomažič; OREL Vojko: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; OSTROUŠKA Vlado: 1. Antonaz-Glavina; 2. J. Abramič, 3. Maljevac-Cerkvenik; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. KK Soške elektrarne; OSTROUŠKA Samo: 1. M. Štrukelj, 2. J. Abramič, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. M. Praček; 1. BK Skala, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro; OSTOJIČ Dušan: 1. J. Abramič, 2. Krančar-Črnac, 3. A. Grobiša; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. JK Jadro, 2. KK Tekstina, 3. KK Soške elektrarne; PAJNTAR Venček: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. -, 3. -; 1. KK Soške elektrarne,2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; PELC Andrej: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič- Planinšič, 3. -; 1. T. Černe, 2. D. Simonovič, 3. L. Smerdu; L AMD Pinko Tomažič, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne; PELICON Edo: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3> M. Štrukelj; 1. L. Smerdu, 2. M. Praček, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. KK Tekstina; PI-CININI Pavle: 1. J. Abramič, 2. Grobiša, 3. M. Štrukelj; 1. M. Praček, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; POBERAJ Silvan: 1. A. Grobiša, 2. J. Abramič, 3. M. Štrukelj^ 1. D. Simonovič, 2. L. Smerdu, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; POŽAR Drago: 1. J. Abramič, 2. -, 3. -; 1. T. Černe, 2. -, 3. -; 1. JK Jadro, 2. -, 3. -; POŽAR Janko: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšjč, 3. A. Drobiša; 1. D. Trebižan, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Tekstina, 3. JK Jadro; POŽAR Jože: 1. J. Abramič, 2. R. Marinič, 3. A. Grobiša; 1. L. Smerdu, 2. D. Trebižan; 3. T. Černe; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. JK’Jadro, 3. BK Skala; PRIJON. Slavko: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. D. Trebižan, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne; 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; PRIMOŽIČ Zdravko: 1. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Klan-čar-Črnac; 1. T. Černe, 2. D. Simonovič, 3. D. Trebižan; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro; PRINČIČ Janko: 1. M. Štrukelj, 2. J. Abramič, 3. A. Grobiša; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. D. Simonovič; l.KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; PROGAR Edvard: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. D. Hrobat; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. R. Oražem; 1. JK Jadro, 2. BK Skala, 3. KK Soške elektrarne; RAKAR Dejan: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Anto-naz-Glavina; 1. D. Trebižan, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. JK Jadro, 2. VK NADALJEVANJE NA VIII. STRANI PRUETOA SMUKA ¥ MDVEM LETU 19SS MTmouA adidas = TITAN kamnik ^0B Slovenijašport stran VIII. naš športnik 1987 Klub z najzvestejšim občinstvom Nogometni fenomen Kopra se nadaljuje Polne tribune koprskega stadiona na enem od prvenstvenih srečanj Primorska je v nogometu dolgo iskala svojo pot. Ima bogato zgodovino, ki so jo občasno krojili v Novi Gorici, potem v Ajdovščini, pa v Izoli in Kopru. Seveda so okroglo usnje brcali tudi v ostalih primorskih središčih, nekje bolj, nekje manj zagnano. Prvi so medrepubliške meje prebili Novogoričani z uvrstitvijo v takratno hrvatsko-slovensko ligo, potem so bili na pragu napredovanja Izolani, ki so jim portoroški sklepi in obalna politika ponudili vodilno nogometno vlogo. Letošnji gostitelji zaključne svečanosti ob izbiri najboljših primorskih športnikov takrat niso uspeli, spodletelo jim je pet minut pred dvanajsto, toda nekaj let pred in po tem so vedno krojili vrh republiške lige. Kriza pa je bila neizogibna in iz nje iščejo sedaj pot vrnitve. Spet so v SNL, toda spremljali so jih problemi - tako igralski kot strokovni - in pred nadaljevanjem prvenstva so v kočljivem položaju, kako rešiti potapljajočo se ladjo. Novogoričani so v preteklem prvenstvu, ob dobrem strokovnem delu in nošeni od številnih privržencev, napravili pravi »bum«, ki spominja na preporod koprskega nogometa pred petimi leti. In prav koprski nogometni fenomen je nekaj skoraj nerazumljivega, toda toliko bolj razveseljivega v današnjih jugoslovanskih nogometnih časih. Kopr- Andrej Tripar, najboljši nogometaš Izole, ki je odigral tudi nekaj tekem za Koper v II. ZNL - zahod sko občinstvo si je največji sloves pridobilo, ko je Koper nastopal v II. zvezni Ijgi. Koprski navijači s sekcijami v Hrvatinih, Divači, Ankaranu in Olmu so napolnili'časopisne stolpce v vseh jugoslovanskih športnih listih. Bili so pojem športnega občinstva, ki je z enako vnemo nagrajevalo dober nogomet rumeno-modrih in nasprotnih ekip. In prav zahvaljujoč njim je nogometni Koper dobil najprej montažno tribuno za zahodni strani in potem še veliko tribuno na vzhodni strani stadiona, ki sta lepo zaokrožili ta športni objekt, na katerem se je in se še zbira na prvenstvenih tekmah rekordno število navijačev. S pošteno igro pa se Koprčani niso mogli obdržati v II. ZNL. To so gledalci znali ceniti in ostali so zvesti tudi v preteklem prvenstvu, ko je Koper izgubil boj z Olimpijo, da ne govorimo o letošnji sezoni, ko jih prihaja na tekme še več in obisk je večji, kot na večini drugoligaških tekem. S svojim obiskom enostavno zahtevajo kakovosten nogomet. Euforija doživlja letos novi vrh. Mladi ambiciozni trener Milan Miklavič je k temu veliko pripomogel. »Ko bom imel v svoji ekipi 80 odstotkov domačih igralcev, bom zadovoljen, v Kopru pa bom ostal tako dolgo, dokler bom prepričan, da s svojim pristopom uspevam,« vedno poudarja mladi strokovnjak, ki je v preteklem polprvenstvu ustvaril ekipo mladosti in izkušenj s sodobno igro. Toda sedanje ravni ni bilo enostavno doseči. Nogometni delavci Kopra se tega močno zavedajo. In prav zato jih neuspeh, ko. so morali iz zveznega tekmovanja, ni iztiril, pač pa so še bolj poprijeli in na njihovo veliko zadovoljstvo so jim ljubitelji nogometa v Kopru in širši regiji sledili. Predsednik Karlo Emeršič, eden tvorcev rumeno-modrega »burna«, takole pravi:»Ne glede na vse težave, ki smo jih imeli, ko smo morali iz II. ZNL, smo z organizacijo kluba nadaljevali. Vsem nam nogometnim delavcem in zanesenjakom ter zvestim navijačem ni vzela volje niti prazna blagajna in dolgovi. Vse to smo v letošnjem letu prebrodili in dokazali, da se s poštenim delom klub lahko obdrži na mestu, ki mu pripada v slovenskem prostoru. Največjo podporo smo imeli prav pri naših zvestih navijačih, ki so nas v najtežjih trenutkih vzpodbujali in bodrili. Z eno besedo povedano, občani Kopra in širše regije si želijo kakovosten nogomet.« Dogajanje zadnjih let na koprskem stadionu priča, da moramo prizadevnemu predsedniku pritrditi in še dodati podatek, da na koprski stadion ne zahajajo le Koprčani, pač pa skoraj redno tudi ljudje iz vseh primorskih središč in iz hrvatske Istre. Sedaj so razmere na stadionu zadovoljive, veliko boljše kot pred leti, toda celoten kompleks Bonifike ponuja športu in s tem tudi nogometu še velike možnosti. »Takšnega kompleksa, ki ga morate seveda še urediti, nima vsakdo,« je med drugim povedal zvezni nogometni kapetan Milan Miljanič, ki je bil v zadnjem času kar trikrat v Kopru. Vedno je pohvalil delo z mladimi in poudarjal, da uspeh ne more izostati. V rumeno-modrem taboru se tega zavedajo in vseh njihovih 13 selekcij ima na čelu dobre strokovnjake. Rezultati so očitni, saj članska vrsta že sedaj sloni na igri igralcev, ki so izšli iz koprske nogometne šole in prav zaradi njih prihajajo na stadion tudi gledalci. Ker se Kopru obeta tudi eden od mladinskih nogometnih centrov Slovenije, se mu za nogometno bodočnost ni potrebno bati, niti celotni regiji. Potrebno bo le najti pravilno pot sodelovanja in se dogovoriti za enotno politiko, ki ji lokalni interesi ne bi smeli biti več v breme. JOŽE KREFT Telesna kultura in gospodarstvo Telesna kultura zavzema iz dneva v dan pomembnejše mesto v družbi in zaradi tega veže nase najrazličnejše interese in je tudi podvržena mnogim zunanjim vplivom. Ta pojem praktično nima meja, saj ugotavljamo, da so podobni problemi pri nas, v našem ožjem slovenskem krogu, kakor tudi na Primorskem’ali širom po Sloveniji. Obdobje, ko so si entuziasti prevzemali skrb in nalogo, da vzgajajo mlade, da jih upeljujejo v telesno kulturne kroge, se hitro izteka, v kolikor se ni že izteklo. Ta pojav je tudi logičen, saj zahteva tudi minimalni športno tekmovalni uspeh mnogo strokovnega truda in dela, specifičnih posegov. Zaradi tega je pravilno, da so specialisti, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo tudi primerno honorirani. V teh izvajanjih moramo odmisliti profesionalni šport, kjer veljajo že ekstremni dobičkonosni odnosi, ki so sicer posledica splošnih odnosov v družbi. A o tem nekaj kasneje. Pred vodilne v društvih se postavlja vprašanje, kje dobiti primerne in zadostne vire finančnih sredstev, da bi lahko krili stroške delovanja. Po eni strani skušajo odborniki širiti bazo svojih atletov, bodočih tekmovalcev, po drugi strani jih omejuje pomanjkanje vadbenih prostorov in nesorazmerno hitro naraščanje stroškov. Normalno bi bilo, da bi CONI, kot najodgo-vorni organ razvoja telesne kulture, posvetil večjo pozornost amaterskemu športu, ravno tako bi pričakovali več posluha s strani deželnih ali občinskih oblasti, a vendar temu ni tako. Podpore, ki jih prejemajo amaterska društva, so izredno skromna, v deželi dodeljuje CONI le nagrade, kar je seveda še bolj omejevalno. Lastnih virov je bore malo, saj druš-. tva se ne smejo ukvarjati s komercialnimi dejavnostmi, saj bi tako postala podjetja in bi bila podvržena vsem davčnim in drugim fiskalnim predpisom, poleg tega se postavlja vprašanje, s čim naj bi se športna društva ukvarjala. Dobra volja ljudi, oziroma samoprispevki atletov tudi ne morejo presegati nelogične meje, saj telesna kultura ne sme postati preveliko breme za družino. Ne smemo namreč pozabiti, da ima telesna kultura predvsem vzgojni pomen, pri nas v zamejstvu tudi in predvsem narodnoobrambni značaj. In sedaj moramo ugotoviti, da je prav profesionalni šport posredno pripomogel k reševanju določenih finančnih problemov tudi amaterskih društev. Finančna problematika je prizadela že pred časom profesionalna društva, saj inkasi tekem niso mogli kriti vseh stroškov in ravni, tako je le redkim društvom uspelo izravnati bilanco s prodajo boljših in afirmiranih igralcev. Šport priteguje vedno več ljudi, televizija približuje razna tekmovanja nesluteni množici gledalcev. Ta pojav je pritegnil pozornost gospodarstvenikov, ki so osvojili zamisel investiranja v šport v reklamne namene. Čim je bil storjen prvi korak, je bil dejansko prebit zid in veriga se je začela počasi daljšati. Tako je prišel na svoj račun tudi amaterski šport. Pokrovitelji tudi pri amaterskem športu upravičeno pričakujejo nek pozitivni odziv na njihov trud in finančna vlaganja. Težko je ugotoviti sicer, iz katerih nagibov se nekateri gospodarstveniki odločajo, da podprejo šport: pri manjših društvih čisto gotovo prevlada občutek pripadnosti nekemu okolju in postane pokroviteljstvo otipljivo priznanje delu in trudu, katerega vlagajo odborniki pri vzgoji mladine. Zaradi tega vztrajamo pri trditvi, da mora biti amatersko društvo vezano na okolje, v katerem deluje, da mora v glavnem vključiti v svoje vrste mladino iz okolja, a istočasno pritegniti tudi tiste otroke, kjer ni društev ali organizirane telesne kulture. Ta problematika je toliko bolj prisotna v zamejskih klubih, saj morajo prav ta poskrbeti, da dobi tudi otrok, ki živi v mestnem središču, možnost udejstvovanja med prijatelji in tovariši. Vsi se prav dobro zavedamo, da je razvoju zamejske telesne kulture in njenemu hitremu vzponu botrovalo prav gospodarstvo. Tu ne gre le za pokrovitelje, saj mnogi gospodarstveniki podpirajo telesno kulturo, a njihova imena so neznana. In prav vsem tem gre ob tej priložnosti iskrena in odkritosrčna zahvala. ODO KALAN Farco Meblo »primer« dvojne sponsorizacije Anketa na Primorskem - Anketa na Primorskem NADALJEVANJE S VIL STRANI Nautilus, 3. KK Soške elektrarne; RAKAR Robert: 1. J. Abramič, 2. Klančar-Črnac, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. M. Praček, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan: 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; RK BURJA: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. A. Gro-biša; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. VK Nautilus, _3. JK Jadro; SIMONETA Boris: 1. M. Štrukelj, 2. J. Abramič, 3. Klančar-Črnac; 1. T. Černe, 2. D. Simonovič, 3. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. BK Skala, 3. JK Jadro; SIMONITI Lado: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. M. Štrukelj; 1. L. Smerdu, 2. -, 3. -; 1. KK Soške elektrarne, 2. -, 3. -; SLAPERNIK Rado: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. M. Praček, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. VK Nautilus, 3. BK Skala; SLEJKO Vladimir: 1. B. Bilač, 2. J. Požar, 3. T. Tiringer; 1. P. Čehovin, 2. L. Smerdu, 3. M. Praček; 1. KK Postojna, 2. BK Skala, 3. NK Postojna; SLOKAR Savo: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planinšič; 1. T. Černe, 2. M. Praček, 3. D. Trebižan; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. KK Teksti-na; SOBAN Branko: J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. D. Hrobat; 1. M. Praček, 2. T. Černe, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Tekstina, 3. SD Pano vec; SOTLAR Marjan: 1. J. Abramič, 2. M._Štrukelj, 3. Antonaz-Glavi-na; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. BK Skala, 3. JK Jadro; SUŠA Marjan: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. Požar-Guštin; 1. T. Černe, 2. S. Mavec, 3. L. Smerdu; 1. BK Skala, 2. KK Lipica, 3. KK Soške elektrarne; SANTA Borut: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. A. Grobiša; 1. T. Černe, 2, D. Simonovič, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; ŠKABAR Aljoša: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. 3. Abramič, 3. Antonaz-Glavina; 1. P. Čehovin, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; ŠŠD POSTOJNA: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. A. Grobiša; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; ŠTOLFA Rajko: 1. J. Abramič, 2. Požar-Guš-tin, 3. A. Grobiša; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižan; 1. BK Skala, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; TOMAŽIČ Jože: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. D. Trebižan, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; TOMULIČ Zdenka: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. M. Štrukelj; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3.. D. Trebižan; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; URBANČIČ Bernard: 1. J. Abramič, 2. Antonaz-Glavina, 3. Kosmina-Logar; L T. Černe, 2. D. Simonovič, 3. D. Trebižan; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Tekstina; VALDEVID Karlo: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. J. Abramič, 3. Klančar-Černac; 1. L. Smerdu, 2. M. Praček, 3. T. Černe; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. KK Soške elektrarne;, VARL Rudi: 1. J. Abramič, 2. A. Gro-' biša, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. D. Trebižam; 1. KK Soške elektrarne, 2. BK Skala, 3. VK Nauti- lus; VK ARGO: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Črnac-Klančar; 1. D. Trebižan, 2. M. Praček, 3. D. Simonovič; 1. VK Nautilus, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne; VIDMAR Ferdi: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Klančar-Černac; 1. D. Simonovič, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; VLAJIČ Zoran: 1. Kocjančič-Planinšič,_2. Klančar-Černac, 3. J. Abramič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; I. VK Nautilus, 2. AMD Pinko Tomažič; 3. JK Jadro; yONČINA Karlo: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. D. Trebižan, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. JK Jadro, 2. VK Nautilus, 3. KK Soške elektrarne; VUGA Vid: 1. J. Abramič, 2. R. Marinič, 3. Klančar-Černac; 1. L. Smerdu, 2. M. Praček, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. VK Nautilus; ZORN Franc: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. R. Marinič; 1. T. Černe, 2. D. Simonovič, 3. D. Trebižan; I. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. KK Tekstina; ZTKO AJDOVŠČINA: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. A. Grobiša; 1. M. Praček, 2. D. Trebižan, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne-JK Jadro, 2. — ,3. KK Tekstina; ZTKO IDRIJA: 1. J. Abramič, 2. —, 3. —; 1. T. Černe, 2. —, 3. —; 1. KK Soške elektrarne, 2. — ,3. — ; ZTKO ILIRSKA BISTRICA: 1. Požar-Guštin, 2. J. Abramič, 3. Antonaz-Glavina; 1. T. Černe, 2. D. Simonovič, 3. L. Smerdu; 1. BK Skala, 2. VK Nautilus, 3. AMD Pinko Tomažič; ZTKO IZOLA: 1. J. Abramič, 2. Klančar-ČrnaCj 3. R. Marinič; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. D. Trebižan; 1. KK Šoške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. VK Nautilus; ZTKO KOPER: 1. J. Abramič, 2. Kocjančič-Planinšič, 3. Klančar-Črnac; 1. T. Černe, 2. M. Praček, 3. L. Smerdu; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. VK Nautilus; ZTKO NOVA GORICA: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Gro-bišša; 1. D. Trebižan, 2. L. Smerdu, 3. D. Simonovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. VK Nautilus; ZTKO PIRAN: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. R. Oražem, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. VK Nautilus; ZTKO POSTOJNA: 1. J. Abramič, 2. A. Grobiša, 3. Kocjančič-Planišič; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; ZTKO SEŽANA: 1. M. Štrukelj, 2. R. Marinič, 3. Antonaz-Glavina; 1. M. Praček, 2. D. Simonovič, 3. D. Trebižan; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. KK Tekstina; ZTKO TOLMIN: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Antonaz-Glavina; 1. M. Praček, 2. T. Černe, 3. L,-Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. BK Skala; ŽABKAR Jože: 1. Kocjančič-Planinšič, 2. J. Abramič, 3. M. Štrukelj; 1. D. Trebižan, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. VK Nautilus, 3. AMD Pinko Tomažič; ŽAGAR Vedran: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. A. Grobiša; 1. L. Smerdu, 2. D. Simonovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; ŽNIDARŠIČ Andrej: 1. M. Štrukelj, 2. I. Vošinek, 3. J. Abramič; 1. T. Černe, 2. D. Trebižan, 2. D. Simonovič; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. BK Skala, 3. KK Soške elektrarne. Tako so glasovali NADALJEVANJE S VI. STRANI ŠUŠTERŠIČ Mario: 1. A. Bogateč,- 2. S. Kokorovec; 3. A. Bersan. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Bor Friulexport; 3. Kras Globtrade A (n.tenis, 3. mlad. prvenstvo). ŠVAB Luka: 1. M. Ban; 2. S. Milič; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Vesna; 3. Sloga (D liga, moški). TAVČAR Sergij: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. —. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Val. TERČON Mitja: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. K. Starc. Ek.: 1. Jadran; 2. Bor Radenska; 3. Sokol Indules. TOMMASI Pavel: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. Starc. Ekipe: 1. Jadran; 2. Val; 3. 01ympia. TUL Miloš: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. K. Starc. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Meblo; 3. Primorje. VASCOTTO Boris: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bersan; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Bor Radenska; 2. Primorje; 3. Kras Trimac. VATOVEC Walter: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. M. Ban. Ek.: 1. Jadran; 2. Primorje; 3. Meblo. VENIER Ivana: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. T. Ražem. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Val. VIŽINTIN Beno: 1. A. Bogateč; 2. A. Antonič; 3. K. Tommasi. Ekipe: 1. Naš prapor; 2. Agorest; 3. Trinko. VOGRIČ Marjan: 1. F. Koršič; 2. V. Lutman; 3. R. Petejan. Ekipe: 1. Val; 2. Agorest; 3. Jadran. ŽAGAR Mirjam: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. T. Ražem. Ek.: 1. Primorje; 2. Jadran; 3. Bor Friulexport. sobotni televizijski in radijski sporedi RAI 1 8.30 Nanizanka: Sorrisi e litigi 9.00 Risanke 10.00 Nan.: Prateria che scompare 11.00 Sobotni sejem (1. del) 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Sobotni sejem (2. del) 12.30 Rubrika o zdravstvu: Check up 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Prizma 14.30 Aktualno: I segreti del segreto 15.00 Film: Kim (pust., VB 1951, r. Vic-tor Seville, i. Errol Flynn, Dean Stockwell) 16.55 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino, vmes nadaljevanka Pinocchio (1. del) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nabožna oddaja 18.40 Glasbena oddaja: Julie Andrews a Salisburgo 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 22.50 Dnevnik 23.00 Film: L'ereditiera (dram., ZDA 1949, r. William Wyler, i. Olivia De Havilland, 1. del) 24.00 Dnevnik, nato' 2. del filma RAI 2________________________| 8.00 Inf. odd.: Week end 8.30 Risanke 9.00 TV film: La scatola magica 10.30 Dnevnik — kratke vesti 10.40 Film: La corona di ferro (dram., It. 1941, r. Alessandro Blasetti, i. Gino Cervi, Elisa Cegani) 12.15 Rubrika: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik in športne vesti 13.35 Spremenljivo jasno (2. del) 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Spremenljivo jasno (3. del) 15.00 Športna rubrika: Start 15.20 Dok.: Afričan Rainbow 16.00 Rubrika: Rosa & Chic 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.20 Šport: konjske dirke 17.35 Italijansko koš. prvenstvo 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Vreme, dnevnik in športne vesti 20.30 Film: La Bibbia (zgod., ZDA 1965, r. John Huston, i. Richard Harris, Ava Gardner, 1. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Film: La Bibbia (2. del) 23.20 Šport: boks, Casamonica-Ciarla RTV Ljubljana | RAI 3___________________ 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Film: II ladro di Bagdad (pust., VB 1940, r. Ludwig Berger, Tim Tim Whelan, Michael Powell, i. June Duprez, Sabu, John Justin) 15.45 Film: La chiave di vetro (krim., ZDA 1942, r. Stuart Heisler, i. Alan Ladd, Veronica Lake) 17.20 Filmske novosti 17.30 Športna rubrika: Derby 17.35 Dok.: La macchina del tempo 18.25 Informativna oddaja: Conoscere Alpe Adria 19.00 Vreme, dnevnik in deželne vesti 19.35 Videoclip 19.50 Ekološki tednik: Verdeazzurro 20.30 Film: II tesoro della Sierra Mad-re (pust., ZDA 1948, r. John Huston, i. Humphrey Bogart, John Huston) 22.30 Dokumentarec: Roma Cinema -Življenje, smrt in čudeži 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Koncert: Veliki interpreti - Artu-ro Benedetti Michelangeli (Fre-ddric Chopin) 0.30 Dnevnik in deželne vesti 8.10 Otroška serija: Radovedni Taček 8.25 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet 8.30 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine 8.45 Nad.: Utonilo je sonce 9.40 Nad.: Pravljica o carju Saltanu 9.55 Mladinska oddaja: Periskop 11.10 Koncert: Slovenski oktet 11.40 Aktualno: Samo z izvijačem v 21. stoletje? 12.20 Glas. oddaja: Šopek domačih 12.50 Dokumentarni film: Karel Gott 14.15 Risani film: Pravljice od včeraj 15.20 Sakralni koncert Duka Ellingto-na (pon.) 17.10 Dokumentarni film: Pozdrav Genu Kellvju (ob podelitvi Os-carja za življenjsko delo) 18.25 Na zvezi 18.45 Risanka, nato Knjiga in Zrno 19.25 Vreme, dnevnik in Zrcalo tedna 20.15 Film: Amerikanec v Parizu (glas., ZDA 1951, r. V. Minnelli, i. Gene Kelly, Leslie Caron) 22.15 Dnevnik 22.30 Nad.: Vrnitev v Paradiž TV Koper______________- 14.15 TVD Novice 14.20 Nanizanka: Ouadro d'autore 15.15 Film (pon.) 17.00 Otroški spored 18.00 Nadaljevanka: Mamma Vittoria 19.00 Dok.: Umetnostni arhiv 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nan.: Lmcredibile dr. Hogg 20.25 TVD Novice 20.30 Nanizanka: Banacek 21.45 TVD Vsedanes 22.00 Nanizanka: II ladro di tulipani 22.40 Rubrika: Zdravnik in pacient 23.15 Dokum.: Zgodovina izumov Julie An-drews bo nastopala v božičnem glasbenem sporedu -na RAI 1 ob 18.40 CANALE 5___________ 8.30 Rubrika: Dobro jutro, Italija 8.35 Film: Beniamino agente segreto (kom., ZDA 1977, r. Joe Čamp, i. Patsy Garret) 10.00 Nanizanka: Aliče 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 12.00 Tuttinfa-miglia, 12.45 II pranzo e servito 13.30 Film: Frenesia delLes-tate (kom., It. 1963, r. Luigi Zampa, i. Vitto-rio Gassman) 15.40 Film: Ferragosto in bikini (kom., It. 1960, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari) 17.15 Dokumentarec: I predatori della notte 19.00 Inf. oddaja: Ciak in TV 19.30 Aktualna oddaja: Do-vere di cronaca 20.30 Film: Mister Miliardo (kom., ZDA 1977, r. Jo-nathan Kaplan, i. Te-rence Hill, Valerie Perrine) 22.20 Aktualno: 30 minuti con un amico - Julio Iglesias 23.00 Nad.: La gatta 1.50 Film: Le conseguenze di un bacio (kom., ZDA 1943, r. Frank Borzage, i. Deanna Durbin) RETEOUATTRO 8.30 Nan.: La grande valla-ta, 9.25 II Santo, 10.25 Kate & Allie, 10.55 Mary T vler Moore 11.25 Film: Allegri esplora-tori (kom., ZDA 1955, r. Leonard Goldstein, i. Clifton Webb) 13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Rumpelstiltskin 15.30 Nan.: Cassie & Co. 16.30 Nadaljevanka: Mer-canti di sogni 18.15 Kviza: C est la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: La grande lotteria 20.30 Film: Le avventure di Aliče nel paese delle meraviglie (fant., VB 197», r. William Ster-ling, i. Peter Sellers, Fiona Fullerton) 22.20 Film: Casta diva (glas., It. 1955, r. Carmine Gallone, i. Antonella Lualdi, Nadia Grey) 0.15 Nan.: Detective per amore, 1.05 II Santo ITALIA 1___________ 8.20 Otroški spored: Bim bum bam, risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya, Popples 10.30 Nanizanke: Tarzan, 11.30 La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie 13.30 Variete: Smile 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nan.: Rin Tin Tin 15.30 Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Kiss me Licia 18.00 Variete: Musiča e! 19.00 Nan.: Manimal 20.00 Risanki: Piccola bian-ca Sijrert, 20.15 Maple town 20.30 Film: Un passaggio per il paradiso (kom., ZDA 1985, r. Cary Me-doway, i. Richard Mul-ligan, Lewis Smith) 22.30 Film: Vip mio fratello superuomo (ris., It. 1968, r. B. Bozzetto) 0.05 Glasbena oddaja: Vi-deonight TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: Una vita da vivere 13.30 Risanke 14.15 Nanizanka: Ai confini della notte 16.30 Risanke 17.30 Nanizanka: I forti di Forte Coraggio 18.00 Risanke 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: Concorde Affai-re '79 (pust., It. 1979, r. Ruggero Deodato, i. James Franciscus) 22.30 Film: Colpo maestro al servizio di sua maesta britannica (kom., It.-Šp. 1967, r. Michele Lupo, i. R. Harrison) 0.30 Film: Dimenticare Ve-nezia (dram., It. 1979, r. F. Brusati, i. Mariange-la Melato) TELEFRIULI 11.00 Božični koncert 12.30 Film: Haidy torna a časa (fant.) 13.30 Film: II principe di Central Park (kom., ZDA 1977) 15.30 Glas. odd.: Musič Box 17.45 Variete: Dadaumpa 19.00 Risanke 20.00 Dok.: Afriški prazniki 20.30 Film: Cammina, cam-mina (dram., It. 1983, r. Ermanno Olmi, i. Al- . berto Fumagalli) 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše;. 9.00 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu: (j. Farinelli - Tobias, oratorij za soliste, zbor in orkester; 10.30 Mladinski oder: Jaslice v gozdu; 11.0 Glasbeni almanah; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Rožice te Ča-ninaue; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program; 17.00 Naš športnik (prenos iz Izole). LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Z baletnih odrov; 18.30 Knjižni trg; 19.35 Oddaja za najmlajše; 19.45 Kvartet godal; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od .tod do polnoči; 23.05 Lit. nokturno; 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Športnik Primorske; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luci-ano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih, nato Nočni glasbeni program. . 184 Godbeno društvo Prosek želi vsem svojim članom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto FOTOREK 1% Konica COPY PKOGRGSS ZA URADE - u DUIC TRST — Drevored XX. septembra 62 HERMES Tel. 040/577626 Fotokopirni stroji, pisalni stroji, stroji za mikrofilme, register blagajne, fac-simile, pohištvo za urade. Popolna izbira vseh modelov z vso dodatno opremo, servis in konzulenca. PLETENE TKANINE TRST — Drevored XX. septembra 16 — Tet. 730298 vošči vesele praznike in srečno novo leto AUTOPETELIN Audi TRST — Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) Tel. (040) 762383 - 762103 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN TRGOVINA IDEALE G. Foraus Ul. Settefontane 3/c Telet. 731377 —Trst ■ sanitarije ■ vse za ogrevanje in hidravliko ■ inštalacije in popravila RESTAVRACIJA - HOTEL POROKE - POSLOVNA KOSILA SLAVNOSTI - PRENOČIŠČA vsem gostom voščimo vesel božič in srečno novo leto PESEK« Suzana in Giuliano Kariš PESEK 69 — Trst — Tel. (040) 226294 S p a. iMlriaiiii|M!x UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA Pooblaščeni izvoznik: IVECO - FIAT - PIRELLI - COMETTO Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo TRST — Ulica Geppa 9 Tel. (040) 68802 - 64489 - 62254 Telex 460231 ADEX I Filiala: GORICA — Korzo Verdi 51 Tel. (0481) 33576 PRIMO ROVIS Poslovnim partnerjem in ljubiteljem prave kave Želim vesel božič /8) publiest | Oglasni oddelek Z' Oglasni oddelek ZTT TRST, Ul. Montecchi 6/111 Vsem oglaševalcem v PRIMORSKEM DNEVNIKU in poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje ter jim želimo vesel božič ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO GOSTILNA Gospodarsko društvo Kontovel Najemnik MILENA vošči cenjenim gostom vesel božič 27 GOSTILNA Z RIBJIMI SPECIALITETAMI »Boutique del pešce« KONTOVEL 97 Tel. 225390 i_______________________ '__ PEKARNA 35 I CVETLIČARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN Nadja PROSEK 131—Tel. 225450 vesel božič PROSEK 160 Tel. 225220 in srečno novo leto 63 I Trgovina čevljev »SONJA« 31 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV Anica • Sonja PROSEK Tel. 225224 ,6 I RIBARNICA Chiatti Nicola PROSEK 1 Tel. 225225 85 GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) — Tel. 225214 GOSTILNA FOTO ”LIIXA“ Sedmak Najemniki BAN MARIJA & ANA PROSEK 131 Tel. 225394 PROSEK 539 — Tel. 225398 Se priporoča! TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 Tel. 040/227277 GOSTILNA IN PIZZERIA, TOBAKARNA MILIČ BRlSClKI — Tel. 227330 GOSTILNA 86 1 SARDOČ SLIVNO 5 — Tel. 200225 Vsem gostom želimo vesel božič in srečno 1988 '75 1 HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS pri BOŽOTU REPENTABOR 1 — Tel. 227113 ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek umetne keramične proteze - ortodontija - esthetic dentistry . TRST, Ul. Canova 2 — Tel. (040) 772120 REDIPUGLIA, Ul. III. Armata 88 — Tel. (0481) 489866 D R I O L I TRG SV. ANTONA BAR - SLAŠČIČARNA LUKSA PROSEK 140 Tel. 225286 TOTIP - ENALOTTO TRGOVINA JESTVIN JESTVINE DESPAR Rebula SALE2 60 Tel. 229154 SALEŽ 20 Tel. 229125 GOSTILNA GRILANC Bastiancich Lidia SALEŽ 59 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA želita vesel božič in srečne novoletne praznike Tel. 229168 DRAGULJARNA IN ZLATARNA CavalUtr TRST — Ul. S. Lazzaro 15 vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto ni audiomatrix Vesel božič in srečno novo leto coemar centro pilota TRST — Ul. Marconi 24 — Tel. 733816 vsem klientom želimo vesel božič in srečno novo leto ■. t. lATTISTI usnjena galanterija in torbice TRST — Ul. Battisti 23 — Tel. 723206 DROGERIJA PARFUMERIJA IVAH ŠKABAR vam nudi bogato izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile, najrazličnejše kozmetične preparate, plastične predmete, termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške ' OPČINE - Proseška ul. 22 Tel. 040/211552 (pri cerkvi) mio mine vošči vsem odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno 1988 RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA TRST — Trg Goldoni 8 Tel. 775538 Uspešno končana preiskovalna akcija policije Dvanajst oseb v priporu in deset prijav zaradi razpečevanja in posesti mamil Povezava med Goriško, Venetom in Lombardijo Trinajstmesečna preiskava letečega oddelka goriške kvesture in komisariata iz Tržiča se je zaključila v začetku decembra in to zelo uspešno: dvanajst oseb je v priporu zaradi združevanja v zločinske namene s ciljem razpečevanja mamil in posesti mamil, deset oseb pa so zaradi istih kaznivih dejanj prijavili sodišču. Preiskovalno akcijo je usklajeval goriški sodnik dr. Matteo Trotta, ki pa je svojo nalogo zaključil in zajetno dokumentacijo posredoval milanskemu sodišču. Včeraj dopoldne je bila na goriški kvesturi tiskovna konferenca, med katero sta dr. Nicola Žito, načelnik tržiš-kega komisariata, in dr. Giovanni Spa-dagna, načelnik letečega oddelka goriške kvesture, pojasnila ozadje akcije, ki je po vsej verjetnosti pustila precej lukenj v razpečevalski mreži. Med dvanajstimi aretiranimi sta dva iz goriške pokrajine, kjer se je preiskava začela, drugi pa so iz Veneta, Lombardije, Aoste. Tudi med deseterico sodišču prijavljenih oseb, katerih imen žal niso sporočili, so nekatere iz goriške pokrajine. V priporu so 22—letni Paolo Roma-nenghi iz Štarancana, 25—letna Mic-hela Marega iz Tržiča, 34—letni Pas-guale Gentiluomo iz Milana, 27—letni Giuseppe Ida iz Paderna Dugnana, 27—letna Vincenza Costantini iz Mi-, lana, 29—letna Maristella Portalupi iz Michela Marega in Paolo Romanen-ghi, prva člena razpečevalske verige kraja Ossena, 56—letni Domenico Salerno iz kraja Busa di Vigonza pri Padovi, 42—letni Giorgio Gallo iz Cas-telfranca Veneta, 34—letni Domenico Licari iz Gignoda v Aosti, 22—letni Luca Capietto iz Saint Piena v Aosti, 23—letni Felice Vaccaro iz Aoste in prav tako 23—letni Giuliano Tricca iz Aoste. Preiskovalci so v trinajstih mesecih prehodili dolgo in zapleteno pot. Začeli so v Tržiču, končali v Aostj in pri tem ugotovili, da je bilo središče raz- pečevanja v Milanu. V Venetu (Trevi-so) so prijeli Giorgia Galla in mu zaplenili približno 150 gramov heroina, zatem je v mrežo padel Salerno v Padovi, iz Veneta so sledi držale v Milan, kjer so aretirali Gentiluoma, Idaja in Costantinijevo. Iz Milana, kjer je' bil center, so mamilo dostavljali v razne kraje v Lombardiji in v Aosto. Prav v Aosti se je krog sklenil sredi novembra z aretacijo Licarija, Capietta, Vac-cara in Tricca. Zanimiv je način prenašanja oziroma prevažanja mamila iz Milane v Aosto. Mamilo so nekateri od obtožencev imeli skrito v anusu. Med preiskovalno akcijo , ki je potekala v sodelovanju s silami javnega reda v raznih krajih, so zaplenili 10 kilogramov hašiša, 150 gramov kokaina in približno 200 gramov heroina. Kakor se sicer običajno dogaja, so uslužbenci državne policije, ki so se posebej ukvarjali s preiskavo, med opravljanjem le-te mimogrede uspeli preprečiti nekaj hudih kaznivih dejanj (rop v Comu) in ugotovili storilce raznih drugih kaznivih dejanj. Akcija za izsleditev vseh členov verige ni bila lahka, so povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Zahtevala je izreden napor in požrtvovalnost večje skupine pripadnikov državne policije iz Gorice, Tržiča in raznih drugih krajev. Nakupovalna mrzlica v Gorici zadovoljila tukajšnje trgovce Tudi v goriških trgovinah se je v zadnjih tednih gnetlo precej ljudi. Na vrsti so bili nakupi za božična in novoletna darila. V glavnem so ljudje porabili kar precejšen del trinajste plače. Nekaterim, ki imajo dohodek le od plače, pa je šlo tudi za to, da so del trinajste ohranili za plačilo raznih taks (televizija, avto itd), ki zapadejo konec leta ali v januarju. Goriški trgovci si manejo roke. V zadnjem času so bile odprte tudi nekatere nove trgovine, ki so upale v dober zaslužek prav zaradi nakupovalne mrzlice. Trgovci so v Gorici zbrali nekaj denarja, da so lahko, tudi v sodelovanju z Občino, razkošno razsvetlili nekaj ulic. V Gorici pa ni bilo nikakršnih nagradnih žrebanj, na kakršna smo bili vajeni v prejšnjih letih. Drugače so ravnali trgovci v Gradišču ob Soči, ki so letos pripravili loterijo in jo na veliko reklamizirali povsod na Goriškem. V Gorici je bilo letos manj kupcev iz Jugoslavije. Kupovali so v glavnem tisti, ki razpolagajo z lirami raznih italijanskih penzij kot tudi tisti, ki so iz sosedne države prihajali s tujo valuto. Dinarjev je v Gorici čedalje manj. Trgovci v severovzhodnem delu mesta, Zobozdravnika dr. IGOR FRANKO in dr. LOREDANA PITASSO sprejemata ob delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v Gorici, Ul. Carducci 17, tel. 84909. kjer imajo največ kupcev iz Jugoslavije, so sicer imeli dobre posle, nikakor pa ne podobnih tistim v prejšnjih letih. Obisk v domu za ostarele Občinska uprava je tudi letos poskrbela za primeren program in razvedrilo gostov doma A. Culot v Ločniku. V teh dneh se vrstijo razni pevski in glasbeni nastopi, obiski itd. Tako sta bili v nedeljo in ponedeljek v gosteh dve skupini, ki sta se izkazali z glasbo in petjem. Nastopili so mladi iz župnije sv. Justa in pa člani goriške slovenske skavtske družine. Urniki ob božiču Osebje trgovin se bo končno oddahnilo. Po treh tednih vsakodnevnega odprtja trgovin bodo sedaj trgovine tri dni zaprte. Trgovine z raznim blagom bodo spet odprte v ponedeljek, 28. t. m. To določilo ne velja za trgovine jestvinskega sektorja, ki bodo po zapori jutri in v soboto spet odprte v nedeljo dopoldne. Peki bodo danes pripravili kruha za tri dni, mesnice pa bodo delovale tudi v popoldanskem času. Cvetličarne bodo v prihodnjih dneh lahko odprte v dopoldanskem času. Danes se naporen dan obeta brivcem in frizerjem. Frizerski saloni za dame bodo obratovali neprekinjeno do 19. ure, z rednim urnikom bodo do Prijetna božična in^novoletna kotalkarska revija SKD Vipava Poplava lekarne bolnišnice ni uničila strupenih zdravil Resolucija PSDI ni povzročila pretresov Nad trideset kotalkarjev je v soboto in nedeljo nastopilo na reviji ŠKD Vipava v občinski telovadnici v Sovod-njah. Obakrat so bili mladi kotalkarji deležni toplega aplavza s strani občinstva, ki se je mnogoštevilno odzvalo vabilu na zdaj že tradicionalno prireditev. Program so mladi kotalkarji, pod vodstvom Marize in Nade, posebej naštudirali. Nekaj je bilo krajših točk s katerimi so obudili spomin na revije prejšnjih let in na like, ki so na teh revijah nastopali, posebno lepo pa je učinkovala točka na temo miru in sodelovanja med narodi. Vzpodbuda zanjo je prišla ob nedavnem srečanju med Reagonom in Gorbačovom. Društvo je publiki postreglo tudi s priložnostjo za smeh in razvedrilo. Pravzaprav so to storili starši na kotalkah. Program ne bi bil popoln, če se ne bi pojavil, kajpak tudi on na kotalkah, dedek Mraz. Pa še to velja zabeležiti: predpraznično srečanje z domačim občinstvom je pomenilo tudi priložnost za seznanjenje z uspehi (Jruštva in posameznikov v zadnjem obdobju. O tem je na revij spregovoril Ivan Pete-jan. . Obisk v Koprivnem Predsednik goriške pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta je pred kratkim, v spremstvu odbornikov Fab-bra, Tomata in Bressana, obiskal občino Koprivno ter se pogovarjal s tamkajšnjimi upravitelj, ki jim je bil na čelu župan Grion. Govor je bil predvsem o hi4romelioracijskih posegih vzdolž hudournika Birša, o ureditvi državne ceste št. 56 ter o nekaterih drugih prometnih strukturah, kakor tudi o tesnejšem sodelovanju med skupnostjo v Koprivnem in pokrajinsko upravo. Glede urejanja hudournika Birša je predsednik Cumpeta poudaril, da je bil ta poseg že vključen v seznam del, ki naj bi jih izpeljali najprej. Predbožična seja medobčinske skupščine goriške KZE je potekala brez večjih pretresov, čeprav s kakim presenečenjem. Na interpelacijo svetovalca zelenih Giorgija v zvezi z uničenjem zdravstvenega materiala in morebitnih strupenih zdravil po oktobrski poplavi, je. predsednik Calzolari prebral nekoliko nepričakovan odgovor, da poplava ni uničila ali poškodovala zdravil. Res je voda opustošila farmacevtski oddelek bolnišnice iz katerega je bilo treba odstraniti nekaj desetin kubičnih metrov raznega zdravstvenega materiala, toda med temi odpadki ni bilo strupenih zdravil. Zaradi tega so lahko odpadke oddali na odlagališče pri Marianu. Vedno na vprašanje Giorgia je vodstvo KZE tudi seznanilo skupščino, da v naši deželi trenutno ni odlagališča za strupene snovi, kakršna so nekatera zdravila. Če bi se pojavila potreba bi jih morali odnesti do primernega odlagališča v Venetu. Vprašanje dnevnega reda, ki bi utegnilo ustvariti kak politični problem koaliciji na čelu KZE (sestavljajo jo KD, PSI in PSDI) je bil predlog resolucije s strani socialdemokratske stranke, ob nasprotovanju drugih dveh večinskih partnerjev. Ob ugotovitvi, da bi za obnovo splošne bolnišnice potrebovali ogromne vsote in dolg čas in da je po drugi strani bodočnost bolnišnice usmiljenih bratov - vsaj v sedanji zasnovi - dokaj vprašljiva, so postavili prelog, naj bi KZE preverila možnost zamenjave poslopij: prevzela naj bi razmeroma novo poslopje bolnišnice usmiljenih bratov in jim v zameno odstopila kako drugo poslopje. Predlog je že v prejšnjih tednih naletel na nasprotovanje drugih strank. Socialdemokrat Esposito je v obrazložitvi zato skušal zmanjšati njegov pomen. Dejal je, da so z njim hoteli samo opozoriti na vprašanje in nakazati, eno od možnosti rešitve. O tem se lahko razpravlja, gre zgolj za predlog in ne za politični problem, zato so po njegovem mnenju neumestni očitki KPI o sporih v koaliciji na čelu KZE. Predlog pa očitno ni prodrl: na seji so zanj glasovali samo trije socialdemokrati, nekaj je bilo vzdržanih, velika večina pa proti. Enzo Bucovini nov tajnik KPI Enzo Bucovini je novi pokrajinski tajnik KPI za Goriško. Izvoljen je bil 16. decembra na skupni seji federalnega odbora in federalne kontrolne komisije. Zamenjal je Renza Rediva, ki je dobil drugo zadolžitev. O tem je pokrajinska federacija KPI včeraj izdala kratko tiskovno poročilo. Redivu so izrekli zahvalo za doslej opravljeno delo. PLI brez tajnika Liberalna stranka na Goriškem je brez tajnika. Na zadnjem sestanku pokrajinskega vodstva je tajnik dr. Paolo Sluga podal odstavke iz »opravičljivih delovnih razlogov«, piše v tiskovnem poročilu PLI. Njegov odstop pa je za-dobil politične razsežnosti, kajti odstopili so tudi pokrajinski predsednik stranke dr. Sergio Falzari, podpredsednik odv. Luciano Loricchio, podtajnik Franca Graniti Majo. Ti so po zadnjem kongresu prišli v vodstvo PLI, da bi vodili določeno programsko politiko skupno s sedaj odstopivšim tajnikom. Z njegovim odstopom ni več razlogov za prej začrtano tematsko delo. 19. ure odprti tudi brivski saloni za moške. Saloni bodo nato zaprti štiri dni, do prihodnjega torka. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada od 20. do 23. decembra: RODILI SO SE: Andrea Tognon, Chia-ra Costantini, Andrea Femia, Aljoša Jarc, Nicoletta Deiuri, Selena Ziani, Romano Andre. UMRLI SO: 57-letni upokojenec Luigi Mersecchi, 58-letni telefonist Francesco Palumbo, 56-letni brigadir Marco Livesu, 91-letna gospodinja Marija Hvala vd. Markič, 85-letna upokojenka Matilda Vw sintin vd. Stori, 73-letni upokojenec Mic-hele Musto, 77-letna gospodinja Emilia Toros, 91-letni upokojenec Giusto Sussi, 68-letna gospodinja Clelia Predonzani por. Fava, 81-letna upokojenka Angela Kriszanowsky. POROČILI SO SE: upokojenec Paolo Gallarotti in prodajalka Anna Lacapra, kirurg Alessandro Selmo in profesorica Sandra Fontanin, profesor Mario Pernio-la in profesorica Immacolata Masullo. OKLICI: orožnik Giuseppe Bet in frizerka Palmira Grudina, kuhar Livio Ab-ruscato in študentka Valentina Mania. čestitke KAROLINA MARUŠIČ praznuje v soboto 65. rojstni dan. Čestitajo ji in voščijo obilo zdravja otroci z družinami, Pepe in Rozina, Vilko in Ana. kino Gorica CORSO 17.00-19.30 (jutri 15.00-22.00) »I picari«. VERDI 18.00-20.00 (jutri 15.00-22.00) »Montecarlo gran casino«. VITTORIA 15.30-22.00 »Biancaneve e i sette nani«. Tržič EKCELSIOR 14.00-22.00 »Robocop, il fu-turo della legge«. COMUNALE 16.00-22.00 »Arnved^rci ra-gazzi«. SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ipL voščimo vesel božič PINTAR in srečno novo leto. Obenem se priporočamo! Družina BORIS PINTAR w B. & A. Pintar Valerišče 7 - ŠTEVERJAN spaghetti center Korzo Verdi 74 (int.) TRIDESET OKUSNIH OMAK, SPECIALNE JEDI IN PRIKUHE ODLIČNA VIDEOGLASBA Vam vošči veselo božično praznovanje a r c a d i a zasteklitve Hobles Ul. XXIV. maja - Krmin tel. 0481/62295 želi vesel božič in srečno novo leto PLANINSKI PLES bo 23. januarja 1988 v Kulturnem domu. Ne pozabite. Vabila bodo na razpolago po novem letu. SMReKK vabi na tradicionalno ŠTEFANOVANJE v soboto, 26. decembra v diskoteki Tiffany's v Pierisu. Vinogradniška zadruga BRDA v Steverjanu želi cenjenim odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Nova Gorica SOČA 18.00 »Trije moški in zibelka«, 20.00 »Boter II«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. ZAHVALA V Trstu je 17. decembra umrl po mučni bolezni Mario Spessot Pokopali smo ga v ponedeljek, 21. decembra, v Zagraju. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, zlasti vaščanom z Vrha, kjer je pokojni preživel svojih zadnjih 25 let življenja. Hvala tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje ali darovali v dobre namene. Žena Eusebia in ostali žalujoči Vrh, Zagraj, 24. decembra 1987 R. PRAŠE L J PADRICE — TRST — Tel. 226161 KAROSERIJA - MEHANIČNA DELAVNICA - CESTNA POMOČ POVERJENI PREDSTAVNIK IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV - SERVIS Gostilna DOLINA NADJA in LUČANA — PADRlCE 59 - Tel. 226301 kuhana svinjina, kislo zelje, klobase DOMAČA KUHINJA - KOSILA - VEČERJE - MOŽNOST REZERVACIJE TAVERNE želi vesele praznike in srečno novo leto JESTVINE SILVAN GRGIČ PADRlCE 37 — Tel. 226293 CVETLIČARNA MARA BAZOVICA — Ul. Gruden 48 Tel. 226517 BAR SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA »ALEKS« Despar klUŽMAVČIČ BAZOVICA s. d. f. Ul. 1. 'Gruden 62 BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226128 n TOBAKARNA - PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ UHANA KEBAR BAZOVICA Ul. 1. Gruden 72 54 I JESTVINE SONJA BAZOVICA Kosovelova 9 58 l GOSTILNA Z VRTOM Pri lipi najemnik CUK MARTINA Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA 29 / \ Zadružna hruška mlekarna 55 1 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN Š ^ zadruga z o. z. PAHOR in SKERLAVAJ V / COL -REPENTABOR Tel. (040) 227427 TREBČE 232 - Tel. 213775 15 HOTEL - RESTAVRACIJA Furlan Lastnik KARLO GUŠTIN vesel božič in srečno novo leto REPENTABOR Tel. 227125 AVTOKAROSERIJA RADKO GUŠTIAf COL 4 ' . 227284 DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne OPČINE — Ul. S. Pellegrino 27 — Tel.*213969 vošči vsem odjemalcem vesel božič in srečno 1988 PAPIRNICA — VSE ZA VRTNARSTVO draguljarno malalon Narodna ulica 28 - OPČINE Tel. 211465 Društvena gostilna Opčine Najemnik DEBENJAK NADA ODLIČNA IZBRANA KUHINJA GRILL OPČINE DOMAČA KUHINJA Proseška ul. 39 34016 OPČINE Proseška ulica 6 Tel. (040) 213957 malalan milko • optika I. , COMPUTER IL-J PUBBLI |cs; SVSTEM SDF OPČINE —Alpinska ulica 2 Tel. 214291 — p.p. 2012 BAR »Kanarin« TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE — Narodna 42 Tel. 211026 TRGOVINA JESTVIN DESPAR ANITA in SILVERU SLAVEC OPČINE — Narodna 63/1 Tel. 212197 konfekcije moška in ženska oblačila vošči vsem vesel božič in srečno 1988 OPČINE — Narodna ul. 154 — Tel. 212147 Narodna ulica 71 Tel. 040/214269 OPČINE (Trst) RESTAVRACIJA »Pod Tabrom« COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227120 > 62 AGRO - SOSIČ OPČINE — Narodna 158 Vsem cenjenim odjemalcem želimo vesel božič in srečno novo leto HOTEL - RESTAVRACIJA Valeria vošči vsem vesel božič in srečno 1988 OPČINE —Ul. Nazionale 156 —Tel. 211204 MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ,. OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 213-574 (pri openskem tramvaju) OPČINE — Narodna ul. 87 PROSEK 551 Tel. 213193 Tel. 251040 * 159 GOSTILNA VETO OPČINE — Proseška ulica 35 — Tel. 211629 Rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe 160 Keramične ploščice sanitarije gscup □ keramične,ploščice □ sanitarije □ armature □ kopalne kadi s hidromasažo ali brez □ oprema za kopalnice . OPČINE Narodna ul. 196/2 (Pikelc) - Tel. 211929 38 1 service | GOSTILNA Guštin želi vsem vesel božič KRIŽ 135 Tel. 220717 ZGONIK 3 Tel. 229123 72 Vsem cenjenim gostom PCI ICOStctllJU naše trgovine z umetno obrtjo, modnim nakitom in srebrnino voščimo vesel božič in srečno novo leto KRIŽ 168 pri TRSTU ^ 44 1 ZALOGA DRVI, PREMOGA IN KEROSINA KOŠUTA KRIŽ 267 MESNICA Ravbar Boris KRIŽ 193 želi vesel božič in srečno novo leto PEKARNA SLAŠČIČARNA PERIC KRIŽ 35 SlCeill IMPORT - EXPORT MARTINO LOZAR 34010 TRST — Križ 404 Tel. 220142 IMPORT - EXPORT 34010 ZGONIK (Trst) Devinščina 21 Tel. 040/225477 — Telex 461224 Telegr. ELPRO - SGONICO : n TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Justina Gustinčič KRIŽ 204 — Tel. 220349 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Lara Ivo Grilanc — darila — naravni proizvodi • — parfumerija NABREŽINA108 Tel. (040) 200231 NABREŽINA 149 Tel. 200082 AVTO KAROSERIJA Švara S. & Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 291192, 299768 TRGOVINA OBUTVE Legiša “ 1 MANUFAKTURNA TRGOVINA vošči svojim strankam vesel božič in srečno novo leto Pertot NABREŽINA 156 Ivana * 2, j CVETLIČARNA Kosmina vošči vesele božične praznike NABREŽINA 108/A ■ Tel. 200375 NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200339 KAVARNA slaSOCarna Nabrežina Martini & Sossi NABREŽINA 143 - Tel. 200278 GRADBENI - IZOLACIJSKI MATERIAL ŽELEZNINA IN LES USSAI Križ 9/a — Tel. 220368 SNC OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA NABREŽINA — Cesta za Telovadnico 11/B Tel. (040) 200734 - 200130 ŽELEZNINA Rožica Terčon-Perloi NABREŽINA 124 Tel. 200122 GOSTILNA SILVESTER NABREŽINA 97 vošči vesele božične in novoletne praznike 9 1 20 TRGOVINA SAMOPOSTREŽNA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE TRGOVINA JESTVIN Aleksandra Kukanja NABREŽINA 106/B NABREŽINA 143 Tel. 200172. 10 I Gradbeni material TERČON 18 1 ŽELEZNINA IN DROGERIJA Najemnika ŽBOGAR in RET Terčon SESLJAN 27/A SESLJAN 27/A — Tel. 299259 Tel. 299220 : AVTOKAROSERIJA 9 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Colja Kante Legiša SAMATORCA 53 — Tel. 229377 ■ SESLJAN 41 — Tel. 299147 SESLJAN (center) Vse za šport in prosti čas Vsem ljubiteljem športa vesel božič in srečno 1988 84 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 —Tel. 208139 POHIŠTVO PUPIS SESLJAN POHIŠTVO ARCOBALENO DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva KAMNOSEŠKO PODJETJE »Zidarič« SEMPOLAJ 4/B CONSOLAm LAVRA Tel. 291046 SESLJAN 31 AVTO KAROSERIJSKA DELAVNICA »San Pelagio« SEMPOLAJ 46/b Tel. (040) 200485 GOSTILNA GRUDEN SEMPOLAJ 49 — Tel. 200151 Končno uprizoritev Strniševih Ljudožercev Pretresljiva podoba samouničevanja »Ljudožerci« Gregorja Strniše so po vseh sodnih zapletih, časopisnih polemikah, umaknitvam z repertoarja itd., vendarle zaživeli na odru Primorskega dramskega gledališča v Solkanu (v četrtek). Najbrž je bil tolikšen prah povsem odveč, kajti predstava režiserja Mileta Koruna »stoji« trdno, zakoličena v umetniških intencijah celotnega ansambla PDG. Da gre za izjemno kruto in drastično igro z uboji, krvjo in mesom pa najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Pravzaprav so »Ljudožerci« igra z izjemno širokim razponom, ki zaobjema tako humanistično-filozofsko plat eksistence (Strniša humanizem sicer zanika), kot tudi strogo realistični nivo. Trdil bi pa le, da je realizem, kljub grozni konkretizaciji razmesarjenja ljudi, vendarle metafora nečesa drugega. Čeprav je dogajanje postavljeno v leto 1945 (z vsemi izdajami, grozotami vojne, izničenjem) bi rekli, da gre za nadčasovno sintezo Strniševe filozofske misli, ki vodi v transcendenco, milost božjo. Vendar te transcendence ni v zemeljskih stvareh, svet božjega daru ne sprejema, na njem vlada edinole zlo. Kajti preživetje samo ga zahteva, zato transcendenca ne more biti uresničljiva. Uresniči se lahko le v smrti, ki odpira novo življenje. Ko smo takole sintetično in semplicistično označili duhovno raven, igre, moramo še zapisati, da se »Ljudožerci« na odru pokažejo s trdno dramaturško osnovo, kljub krutosti in psihološkim revoltom, ki jih ljudožrstvo povzroča v gledalcih, poetično subtilno, vzvišeno, estetsko. Korun je te elemente združil v celoto, najbrž pa pretiraval v tem, ko je hotel dogajanju dajati predvsem komedijske konture. To je nemara razbremenjevalo prostor in ozračje, po drugi strani pa je odvzemalo tiste elemente gnusa, ki se na splošno vsekakor uresničujejo, ko zvemo, da se ljudje med seboj jedo, da mati tlači v želodec svoje otroke, mož ženo, otroci brata in očeta itd. Skratka, »Ljudožerci« so se odvijali med krutostjo, poezijo, etiko, nihilizmom in komedijo — ves ta skupek pa je uresničil predstavo, kjer skoraj ni moralnega imperativa (vsaj na tem svetu ne), tako da ostanemo zgroženi in skoraj nemočni pred tako ostrimi dejstvi. Bila je to pretresljiva predstava, iz katere lahko razberemo marsikaj, vendar ne bi pretiravali (kot nekateri pri krstni uprizoritvi pred leti), da gre za izničenje partizanskega boja in podobno, čeprav bi jo metaforično lahko zreducirali na marsikaj. Bolje se nam zdi na tem mestu opozoriti na povezano igro celotnega ansambla Primorskega dramskega gledališča, v kateri se nam globlje vtisnejo v spomin predvsem vloge Bineta Matoha (Peter Pajot), Sandija Krošlja (Florijan Falac), Metke Franko (Matilda), Mire Lampe-Vujičič (Marta), Nevenke Sedlarjeve (Marija), Teje Glažar (Majdalenka) in Milana Vodopivca (Major), ki so na nekonvencionalne način, predvsem Krošl in Matoh, iztisnili iz sebe grozljivo problematiko in odnos do Strniševega uničujočega vesolja. V ostalih, nič manj zapaženih vlogah so nastopali še Ivo Bari-šič, Stane Leban, Tone Šolar, Jože Ffrovat, Dragica Kokot, Sergej Ferrari, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič in Boris Kerč. Scenografa sta bila Janja in Mile Korun, dramaturško delo je opravila Diana Koloini, slikarska dela Branko Drekonja, koreografska Ksenija Hribar, kostume je, kot vedno na visoki profesionalni ravni, ustvarila Marija Videu, za glasbeno opremo pa je skrbel Ivan Mignozzi. MARIJ ČUK V Andrej Inkret TRŽAŠKE KRITIKE (1966-1986) str. 300, lir 17.000 Zbirka petinšestdesetih kritičnih-poročil, glos in esejev o uprizoritvah, ki so nastale v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v zadnjih dvajsetih letih. Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica V knjižni zbirki Krt Podobe prednikov Janeza Trdine Knjižna zbirka Krt vedno znova preseneča. Z izdajo tematsko najrazličnejših knjig, ki pa se vse umeščajo na nekakšen rob, si je pridobila že lepo zalogo bralcev. Za vsako knjigo, ki jo izdajo, se sprva zdi, da bo zanimiva le za ozek krog ljudi, ki se pač posebej ukvarja s predstavljeno problamatiko. Pozneje pa se izkaže, da je stvar širše in splošno zanimiva, pa naj gre za spise Antonia Negrija ali za zbornik feminističnih gibanj. Knjige so tako povečini že po nekaj mesecih razprodane. Na knjižnih policah se je tokrat v Krtovi izdaji pojavil likovno prijetno izdelan paket treh knjig, s skupnim naslovom »Podobe prednikov«, avtor pa ni nihče drug kot priljubljeni slovenski pisatelj Janez Trdina, znan predvsem po Bajkah in povestih o Gorjancih. Gre za prvo izdajo do zdaj še neobjavljenih zapiskov, ki jih je Trdina pisal med leti 1870 in 1879, torej še predno je za Ljubljanski zvon začel pisati Bajke in povesti. Celoten rokopis, znan tudi kot opus 27 »zapisnih knjižic«, se torej prvič predstavlja bralcu. Na podlagi tipkopisa, ki ga je dal leta 1954 narediti urednik Janez Logar, ne da bi ga potem uvrstil v Trdinovo Zbrano delo, in pa na podlagi izvirnega rokopisa, sta pričujočo izdajo pripravila in uredila Snežana Štabi in Igor Kramberger. Ko se danes bralec prvič srečuje s temi zapiski, je presenečen že zaradi obsežnosti, saj gre za tri kar zajetne knjige. Ob branju pa se Trdinovi zapiski izkažejo tudi za neverjetno sveže in zanimivo branje. Pravzaprav je bil Trdina zanimiv že svojim sodobnikom. Fran Levec mu julija 1882 piše: »Vaš rokopis je jako izdaten... Prosim Vas, pišite še dlje, ker ljudje se Vaših stva-rij ne morejo načitati.« Pet let pozneje, v pismu Janku Kersniku, je zbog Trdinovega peresa Levec že v skrbeh (takih skrbnikov sicer nikoli ne manjka): »Trdina je res hudič! Paziti bode treba nanj ter mu pristriči peruti! Ni še bilo literarne stvari, ki bi, kolikor se jaz spominjam, v Ljubljani porodila toliko zanimanja kakor ta.« In kaj si je Trdina zapisoval v svoje dnevnike in zapiske, ki so res dolgo čakali na prvo objavo? Predvsem je v njihjDgromno etnografskih podatkov o življenju na Dolenjskem, opisi različnih ljudi, gospode, mladine, farjev, pogosto se srečujemo s tercijalkami, pevci, pivci itd. Torej narodopisje v spontani in široko zasnovani obliki. Za lažje prebiranje in prebijanje skozi knjige je v odlično pomoč tematsko kazalo, ki je skrbno pripravljeno. Na uradni predstavitvi, ki se je dogodilo 8. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, je zgodovinarka Jasna Fischer poudarila, da so ti opisi za zgodovinarja izredno dobrodošli, saj je v njih ogromno podatkov in imajo vrednost pravega, avtentičnega vira. Dobrodošlico Krtovi izdaji Trdinovih zapiskov je na istem srečanju izrekel tudi literarni sociolog Dimitrij Rupel, ki pa je hkrati polemično pripomnil, da Podobe prednikov vendarle niso literatura, književnost v umetniškem pomenu. Pri večni dilemi, kaj je in kaj ni literatura, se seveda ne bomo zaustavljali. Dejstvo je, da so Trdinovi zapiski zanimivi in sočni, pisani še v stari, arhaični slovenščini. Ali predstavljajo le ogrodje, ki naj bi služilo za nadaljnjo izdelavo, ali pa so že litera- tura na sebi, naj presodi vsak bralec sam. Skoraj kot obvezo pa čutim navesti vsaj kak odstavek, da bi se dalo Trdinovo pisanje pristno začutiti. Toliko je zanimivega, da ne vem, kaj navesti. Recimo tole: »Fantje in dekleta ljubijo se samo z "grehom" na Dolenjskem. V Straži npr. so vse lepše punce ali noseče ali pa že matere. Fant ljubico naj pred upijani, potem pa naongavi. Spri-devši eno, strese greh s sebe, kakor pes vodo in gre dalje zapeljevat še drugih deklet in tako vihra kurbarija v strašni meri. — Spolni nagon zbuja se tod sila rano. Dečkom s 6 - 7 leti že napenja se žila, z 10 - 12 se že sploh...« Morda bo bolje, da prenehamo in ne vznemirjamo preveč urednikov. Sicer pa se Trdina ne ukvarja samo s tistim, kar skrivoma godilo se je po senikih in hrupnih krčmah, ampak razmišlja tudi o samomorih in težavnosti življenja na Slovenskem. To pa je nadloga, ki nas tare tudi danes, ko državo vse bolj hudič jemlje. »Ljudje vseh stanov izrekajo željo, da bi skoraj vsega konec bilo. Uboga Slovenija!« Če je kaj realnega, potem je to tista reč, ki se vedno znova vrača na isto mesto. Kaj je to, je težko reči, morda tisto, kar se ponavlja. Trdinove Podobe prednikov vsekakor spadajo zraven. Pa ne mislim na politiko, ampak na nočno omarico. IGOR ŠKAMPERLE Uspešen Kralj na Betajnovi Slovensko stalno gledališče je prejšnji teden uprizorilo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Z vseh vidikov gre za izzivalno in uspešno predstavo, o kateri so mnogi zapisali, da sodi v sam vrh sodobnega slovenskega gledališkega izražanja Meditacije o sredozemski civilizaciji Predrag Matvejevič: Mediteranski brevijar -Zagreb: Grafički zavod Hrvatske, 1987. Predrag Matvejevič, romanist na zagrebški univerzi, profesor na Sorbonni in intelektualec s širokimi evropskimi horizonti, je avtor nadvse pomembne knjige z naslovom Mediteranski brevir. Vsebina tega dela se bistveno razlikuje od prejšnjih avtorjevih esejev o francoski in jugoslovanskih književnostih, filozofskih in političnih esejev ter študij o poeziji. Matvejevičevo knjigo, ki je v Jugoslaviji že skoraj razprodana in jo bodo kmalu natisnili v italijanskem, nemškem in francoskem prevodu, je pisec italijanskega predgovora Claudio Magris ocenil kot pripoved, ki žene stvarnost, da govori in popolnoma razcepi kulturo do fantastične izpraznitve. Upoštevajoč visoko kvalitetne študije francoskih zgodovinarjev Fernanda Braudela, Georgesa Dubyja in drugih, je avtor prišel do ugotovitve, da je zgodovin-sko-civilizacijskim izsledkom o Mediteranu potrebno dodati nove teme in razmišljanja. Matvejevičev brevir je nastajal dve leti, v počasnem ritmu, ki so ga odrejala njegova številna potovanja po Mediteranu. Veliko razmišljanja in pozornosti je namenil rekam, rastlinju po obrežjih in vetrovom, hkrati pa se je z veliko vnemo lotil mediteranskih mest, otokov, pristanišč, pomolov, samostanov, fontan, vodnjakov itd. Tipologijo otokov je na primer izpeljal upoštevajoč staro grško skico, s katero so že od vekomaj označeni in razdeljeni otoki, ki se drže skupaj (Kikladi) in razpršeni otoki (Spo-radi). Sledi prikaz najrazličnejših vezi med skupinskimi in razpršenimi otoki na Jadranu. Med temi so najbolj determinantne jezikovne vezi, ki so bolj pristne in trajnejše od zemljepisnih. V Zagrebu je bil leta 1973 simpozij »Zagrebški književni pogovori«, na katerem so razpravljalci (med njimi tudi Predrag Matvejevič) obravnavali kulturne tradicije Mediterana. Različne ideje, izražene na omenjenem simpoziju, so porodile nekatera razmišljanja, ki so zabeležena tudi v Mediteranskem brevirju. Na simpoziju so bile zelo eksplicitno podane karakteristične razlike oziroma različni zorni koti pri obravnavi Mediterana - npr. razlike med Mediteran-ci in kontinentalnim prebivalstvom ali bolje rečeno, razlike med avtohtonim prebivalstvom in prišleki na samem mediteranskem prostoru. Matvejevič v svojem brevirju uporablja ali citira nekatera zgodovinska dela, ki jih je potrebno še posebej omeniti. De institutione bene vivendi (prva izdaja - Benetke, 1506), delo hrvaškega humanista in misleca Marka Maruliča (1450-1524), je imelo odločilni vpliv na hrvaško književnost. Antički grad na istočnom Jadranu, delo arheologa in zgodovinarja Mate Suiča (Liber, Zagreb 1976), med drugim omenja Hekateja iz Mileta (6. stol. p.n.š.), ki je prvi opisal vzhodno jadransko obalo in pripadajoče grške kolonije. Pri tem navaja mesto (H)ADRIA, po katerem je Jadransko morje dobilo svoje ime: Hadriaticum mare ali sinus Hadriaticus. Zgodovinarji pa vse do današnjega dne niso natančno definirali lokacijo tega pomembnega davnega polisa. Balkanski polotok je bil že od vekomaj stičišče latinskega in bizantinskega mediteranstva, vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi slovanski vpliv, ki predstavlja tretjo komponento pri večstoletnem oblikovanju tega prostora. Spopadi in nasprotja med latinsko in bizantsko kulturno tradicijo, ki’jim skozi zgodovino lahko sledimo že od antike in srednjega veka dalje, so predvsem na srednjem delu Balkana izničili ali močno popačili mediteranske značilnosti. Zgodovinski potek dogajanj je onemogočil Južnim Slovanom, da prevzamejo in nemoteno nadaljujejo civilizacijske dosežke Grčije in Rima (vzhodnega in zahodnega carstva), kar je tudi pogojevalo, da se na balkanskem polotoku nikoli ni povsem uresničila sinteza teh velikih kulturno-civili-zacijskih pridobitev. Premoč latinstva na jadranski obali je onemogočila oziroma bistveno zmanjšala bizantske vplive proti Zahodu in Severu (npr. v Benetkah, Ravenni in sev. Italiji, Šibeniku, Zadru, Dubrovniku, obalah Mramornega in Črnega morja). Kljub temu je prišlo do zbliževanja latinskega in bizantskega duha na mnogih področjih: arhitekturi, slikarstvu, teologiji, predvsem pa v mišljenju in načinu življenja. Miroslav Krleža, pisatelj Srednje Evrope, ni povsem dojel mentalitete Mediterana in obmorskih krajev. Kljub temu je dokaj doživeto pisal o Južnih Slovanih kot tretji komponenti med vzhodom in zahodom v predgovoru za razstavo Jugoslovanska srednjeveška umetnost (Pariz, 1950), ter v esejih IT lyricum sacrum in Zlato in srebro Zadra. Matvejevičev Mediteranski brevir je bogato ilustrirana knjiga, v kateri je avtor tretjino prostora namenil starim zamljevidom, slikam in fotografijam mediteranskih mest od Ptolomejevih do izdelkov srednjeveških španskih, italijanskih ter drugih kartografov. Za nekatere pisce pomeni Mediteran zlitje resničnosti in prividov, za druge je predvsem pomembna mediteranska zgovornost pogojena z blago klimo. Matvejevič je Mediteranskemu brevirju dodal glosar, ki je neke vrste prerez beletristične in zgodovinske literature od Homerjeve Odiseje do naših dni. Spontano je tako nastal svojevrstni seznam, ki ga avtor ponuja kot predlog za antologijo mediteranske literature, v katero je uvrstil tudi Gradnikovo Harfo v vetru, Kettejevo Adrijo in Kosovelove Bore in Pesem s Krasa. Podobni naj bi bili v hrvaški književnosti Novak, Marinkovič in Jure Kaštelan, od makedonskih pisateljev Petre Andre-evski in drugi. Slovani so na Mediteranu prisotni že več kot trinajst stoletij, pa vendar se slovanski delež v oblikovanju tega prostora še vedno zanemarja (predvsem v tuji literaturi), pa tudi sami smo malo storili, da bi opozorili na svojo navzočnost in sodelovanje. Prav zato pomeni Matvejevičev Mediteranski brevir pomemben poskus vzpostavitve pretrganih duhovnih vezi na Mediteranu, poleg tega pa nam omogoča komparacijo med kontinentom in Sredozemljem v kulturnem pogledu. SLAVKO GABERC Vaša optika za vaše oči TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) 65804 POHIŠTVO SlcribLc vošči prijateljem, znancem in odjemalcem vesele praznike TRST — Ul. S. Cilino 38 — Tel. 54390 c_^vrv' ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA TRST ULICA DELLE TORRI 1/c (za cerkvijo sv. Antona) Tel. 65804 Uprava: Ul. Alviano 56 — Urad za promet: Terminal S. Andrea - Štandrež Tel. 21131 —Telex 460119 Vošči srečno novo leto! 176 I 1 AVTOMOBILSKI DELI NOVA TRGOVINA IN OPREMA AVTOGAS SERVIS OBLAČIL Sprint auto SILVIA Klavčič Jože ABBIGLIAMENTO GORICA — Ul. Arcivescovado 13 GORICA - Ul. Alviano 2 Tel. (0481) 84114 Tel. 32395 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO Franc F a vdeli SOVODNJE - Malnišče 10 Tel. (0481) 882450 so. be. ma. ,„.c. IMPORT - EXPORT UVOZ - IZVOZ ' ZASTOPSTVA 34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. 0481/20181 Telex 460639 IMSAGO I GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 Filiala Stivan 3/c — Tel. 040/208798 60 GOSTILNA SOBAN JAMLJE 50 Tel. 75044 AVTOKLEPARSTVO - MEHANIKA Bastiani Sergio popravila - revizije - končna dela Jezero 4 — DOBERDOB URARNA - ZLATARNA Bratina želi vsem odjemalcem srečen božič in uspešno 1988 TRZlC Corso del Popolo 28 — Tel. 72674 RAČUNALNIKI — STEREO HI-FI NAPRAVE VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — RADIO TV Gostilna pri Mirotu Jožef Kerševani import - export GORICA — Korzo Italia 90 — Tel. 84643 Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša SOVODNJE — Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 OBRTNA KAMNOSEŠKA DELAVNICA VIŽINTIN OBDELAVA GRANITA IN MARMORJA RONKE — Trg sv. Tomaža 1 — Tel. 777670 (pri vstopu na avtocesto v Redipuglii) GOSTILNA Mrak Marija domača kuhinja - briška vina STEVERJAN Jazbine 16 — Tel. 390246 * europaper,. PROIZVODNJA IN TRGOVINA PAPIRNATIH IZDELKOV » 34170 GORICA Tel. (0481) 20985 - 21975 Ul. deirindustria 6 Telex 461156 PAPER I TOM AUTO... Tomažič Stanko Ul. Nizza .15 — Tel. (0481) 83923 — GORICA ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO — PRODAJA NADOMESTNIH DELOV AUSTIN ROVER AUSTIN MINI □ AUSTIN MAESTRO □ AUSTIN MONTEGO ROVER 1300 □ ROVER 1600 □ ROVER 800 □ ROVER 825 173 Korotan Italiana s.r.i. Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.:-0481/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA 136 hobles s.p.a. SPETER Tel. (0432) 727286 - Telex: 450504 HOBLES I Telefax: 0432/727321 — PROIZVODNJA LESENIH LAMELARNIH OKEN — INŽENIRING ZA OBNOVO LESENIH DELOV ZGRADB — UVOZ - IZVOZ — ZASTOPNIŠTVA SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT DT Ulica Raštel 21 JVkttMILL Telefon 84884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO E A. E časa tihoti NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA — PORCELAN — KRISTAL — semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo — krma in oprema za domače živali GORICA — Ul. Trieste 18 Tel. 0481/520898 Parketi - lesene notranje ureditve -mansarde - opaži Kuzmin Branko Dolina 7 — SOVODNJE OB SOCl Tel. 0481/882179 Ul. III. Armata 165 - Tel. (0481) 20111 - Telex 460694 122 1 TRGOVINA ČEVLJEV 123 1 KNJIGARNA IN PAPIRNICA »ALPINA« GISS GORICA Korzo Verdi 78 Tel. 84517 Ul. Arcivescovado 15 - Tel. 84594 GORICA TVRDKA Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION in FORST GORICA - ŠTANDREŽ Ul. del Carso 67 - Tel. 21065 138 1 124 1 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA TRGOVINA JESTVIN VMTORI Briška GORICA GORICA Trg Medaglie d'Oro 12 Ul. Duca d’Aosta 154 — Tel. 84645 Tel. 83550 P EKNOMEC GORICA — Korzo Italia 76 , Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE REGISTRATORJI SWEDA OPREMA ZA LIVARNE 143 1 ŽELEZNINA SU.NA - ANIME HOBBVsdf K. NANUT in T. ŠULIGOJ v NOVIH PROSTORIH 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481)21069 Tel. (0481)34730. vošči svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto VRH SV. MIHAELA - Tel. 882005 125 I PO\m EMIL TRGOVINA JESTVIN IN DELIKATES GORICA Tržaška ul. 261 . Tel. (0481) 21193 KAVARNA ROMAN BAR GORICA Ulica Roma 2 (■ima n ni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA — Ul. Bellini 4 Tel. 87555, 31184 41 Telex 460362 LULLI TRGOVINA ČEVLJEV Andrej Čotar GORICA — Raštel 72 — Tel. 83667 ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ 1897-1987 9.0 LET NEPREKINJENEGA DELOVANJA ŠPORTNI POKALI GORICA RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE Ul. Carducci 49 - Tel. 85657 IMPORT - EXPORT Sedež: GORICA Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. 0481/22211 Telex: 460655 TEKNO I Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Industrijski inženiring — Tehnična svetovalska služba tekno s.r.l Ne pozabi! Kavama-bar GARIBALDI" cav. uff. Elvio Ferigo Korzo Italia 49 —- GORICA Najelegantnejše zbirališče v Gorici, najprimernejši kraj za važen zmenek ali prijeten oddih. Ob sobotah zaprto. ESPEGO s. r. I. BEL0 s. r. I. ALPEK s. r. 1. 121 I MERI ROSIČ TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481) 33790 ŠPEDICIJA IMPORT - EXPORT IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. 0481 /21313 - 22035 Tel. 0481/22079 GORICA — Korzo Italia 255/4 Telex 460155 ESPEGO IMPORT - EXPORT 34170 GORICA Tel. (0481) 30116 - 31041 Ulica Alviano 56 Telex 460201 137 j PROrZVODNJA-INSTALACIJE-KLEPARSTVO MUČIČ MARIO žlebovi - cevi - čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe - strešna okna - strešni zračniki iz pocinkane pločevine - pečeno barvane pločevine - bakrene in prokroma pločevine • STANDREŽ (GO) - Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. 21828 ""M Attrzok & planot UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA IMPORT - EXPORT PIVA UNION IN SADNIH SOKOV FRUCTAL 34170 GORICA — Ul. Trivigiano 13 — Tel. 0481/21945-6 O) 'in d) KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST Stlt * • graficenter