•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KKANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroška 33, 4000 Krun) tel.: 04 2X0 10 40, 28O10I7, 2H0 JO 30 faks: 04 2X0 10 12 wrK-K .gbd. s i, irtfo (8 %bd.s t Gorenjska borzno posredniška družba d JI. Vas posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev AVfOl ZA VOZILA LETNIK 2001 •200.000,00 SIT ■300.000,00 SIT ALFA BOMBO 158 -500.000,00 SIT 84/20 W 388 DVELETNA GARANCIJA PUHT0 ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE POD Gorenjska^ Banka liantca * po.ilubom http:; www.gbkr.Si Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 8 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 29. januarja 2002 Foto: Tina Doki Jezikam francosko Francoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani je s sodelovanjem slovenskega ministrstva za šolstvo, znanost in šport lani izdal lično knjižico s simpatičnim naslovom Jezikam francosko, namenjeno popularizaciji francoskega jezika v slovenskih osnovnih šolah. V njej številni ugledni Slovenci - politiki, zgodovinarji, novinarji, umetniki - na nevsiljiv način pripovedujejo, zakaj jim je francoščina blizu in zakaj je dobro, da jo razumejo. Francosko govori okrog 180 milijonov ljudi po vsem svetu. Francoščina je eden od delovnih jezikov Organizacije združenih narodov in eden od dveh delovnih jezikov Evropske unije. Koliko od dveh milijonov Slovencev govori ta "romantični" jezik, je težko reči. Bržčas ne veliko. Ker je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih angleščina izpodrinila tako rekoč vse druge jezike. Prevladujoča je v šolah, na televiziji, v računalništvu, glasbi, na poslovnih pogovorih, potovanjih. Prav je, da je Slovencem domača. A ne samo angleščina. Tudi nemščina, ki je od nekdaj popularnega šolskega tujega jezika ostala le še v sledeh, je zaradi vezi z nemško govorečimi sosedi dobrodošla. Tako kot italijanščina na Primorskem ali madžarščina v Prekmurju ali hrvaščina ob južni meji. Slovenci z dvema milijonoma duš v svetu, ki se globalizi-ra, povezuje, v katerem izginjajo vsakršne meje, pomenimo le kapljico. Če hočemo preživeti, iti v korak z drugimi, je naša edina pot znanje, tudi znanje čim več svetovnih jezikov. Po strategiji šolskega ministrstva naj bi vsak mlad človek že v osnovni šoli obvladal dva tuja jezika, tretji naj bi bil jezik stroke ali soseda. V tej strategiji ima svoje mesto tudi francoščina, ki sojo nekatere gimnazije komaj obdržale in ki zdaj sramežljivo stopa v osnovne šole. Devetletka na Orehku je prva v Sloveniji, ki jo je lani ponudila kot obvezen izbirni predmet. In z njo uspela. Prihodnje leto ji bodo verjetno sledile še nekatere šole, naslednja leta spet nove. In čez leta, ko bomo del združene Evrope, se bodo našli mladi intelektualci lahko sporazumevali tudi v francoščini. • Helena Jelovčan Zaušnica centralizmu Na dvodnevnem kongresu Liberalne demokracije Slovenije v Portorožu je prišlo do zanimivega preobrata: v najmočnejši slovenski politični stranki so predstavniki lokalnih interesov rekli odločni NE centralističnemu vodenju stranke s tem, ko niso upoštevali priporočil vodstva, koga naj izvolijo za generalnega sekretarja. Namesto Bogdana Biščaka so izvolili Petra Jamnikarja, ki je odločno za vpliv regionalnih interesov v stranki. Liberalna stranka poslej ne bo več taka, kot je bila: ekskluzivna in intelektualistična, predvsem pa tako centralistična, daje bila povsem nedovzetna za vzklike in vzdihe iz "baze". Kaj je botrovalo zasuku, ki je vsekakor tudi odraz velike demokratičnosti, ki je nekatere druge stranke ne premorejo, je lahko stvar številnih domnev in analiz. Zanesljivo pa je, da prihaja čas, ko se centralizem - tako v strankah kot na drugih področjih - zanesljivo poslavlja. Regionalizem je evropsko dejstvo, pokrajine se ustanavljajo tudi v Sloveniji, odločitve se selijo na lokalni nivo. Ne nazadnje interpelacija proti ministru, o kateri se pravkar razpravlja v parlamentu, sloni na zanimivem "lokalnem" protestu: 40 tisoč mariborskih podpisov proti temu, da bi bil elektroholding v Ljubljani, podpisi za to, da se žiro račun prenese v mariborsko banko. Centralizma, ki duši lokalne iniciative, centralizma, ki siromasi pokrajine, centralizma, ki ne daje in samo jemlje - je nepreklicno konec. Lahko bi našteli še številne primere, ki izražajo nezadovoljni lokali-zem, ki se nikdar ne bo sprijaznil z nadutostjo centralizma. Če ostanemo kar na lastnem pragu: kazno je, da se ne le pri nas, ampak povsod po Evropi, bolj kot kdajkoli prej uveljavlja lokalna informacija. Ljudi zanima, kaj se dogaja v njihovem okolju, ki jim je znano in je konkretno, ne pa kaj razglablja "odtujena" oblast v svoji akademskosti in teoretičnosti. Življenje se prehitro suče in premalo časa je. Svet postaja globalen in bolj kot kadarkoli prej stvaren in konkreten, neideološki in navsezadnje tudi veliko bolj samozavesten. Ne mara za avtoritete, sploh pa ne /a politične avtokrale, ki jim v kapitalizmu tudi na naših tleh nepreklicno odzvanja. Dogajanje v liberalni demokraciji je le odraz Časa, ki nepreklicno uveljavlja lokalno nad centralnim. • Darinka Sedej Letošnja Groharjeva Barbara Demšar (več oblikovalec Jure Miklavc in slikarka oto: Gorazd Kavčič Sodišče kot iz škatlice V petek sta pravosodni minister Ivo Bizjak in pred kratkim ponovno imenovana predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko slovesno odprla obnovljeno sodno palačo na Zoisovi. Kranj - Obnova, ki se je avgusta 1997 začela pri oknih, je trajala kar štiri leta, ministrstvo za pravosodje je zanjo odštelo okroglih sto milijonov tolarjev, sodišče pa je zmoglo še dvajset. V tem času je pridobilo tri nove razpravne dvorane in pet pisarn v kleti, kasneje še dvanajst pisarn v štirih etažah, nove inštalacije, ogrevanje na plin, novo opremo, vhod za invalide in nazadnje, jeseni lani, še parkirišče za 65 vozil, kar je 30 mest več, kot jih je imelo prej. leta v Evropski uniji zaprto poglavje o pravosodju in notranji politiki dokaz dobrega dela slovenskega pravosodja v zadnjih letih, se je strinjal tudi predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger. Slovenska sodišča so že sposobna Priložnostna slovesnost, ki so se je razen zaposlenih udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger ter predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej Potočar, je bila v veliki razpravni dvorani, v kateri se običajno odvijajo boljalimanj zapleteni sodni procesi. Terezija Zorko je v svojem govoru nanizala pridobitve sodišča i/ zadnjih štirih let in povedala, da etapna obnova ni pretirano motila dela sodišča. Minister Ivo Bizjak pa je izrazil zadovoljstvo, da se je obnova lani kljub finančno "težkemu" proračunskemu letu končala ter omenil, da ima ministrstvo v Kranju dolg še do okrožnega državnega tožilstva. Z ministrovo oceno, daje konec minulega spore reševati tekoče, zaskrbljujoč pa je podatek, da vsako leto pride na sodišče med 540 do 570 tisoč novih zadev. To je izjemno visoka številka, ki ji nedvomno botrujejo tranzicija, frustracije in drugi vzroki, ki bi se jim kazalo posebej EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. =£CO OIL 0453177 00 posvetiti. Leta 2004 se bodo slovenski sodniki znašli v vlogah evropskih sodnikov, sodili bodo po pravu Evropske unije. To pomeni, da se bo treba dotlej čimbolj približati normam sojenja v Evropski uniji. Zaostanki niso nepremagljivi, je dejal Mitja Deisinger, in tudi ne značilni zgolj za Slovenijo. Slovenskega pravosodja po prostorskih, materialnih pogojih torej ne more biti sram pred Evropo. Predvsem pa je ugled sodstva odvisen predvsem od ljudi, ki v njem delajo, od sodnikov, ki morajo zagotavljati hitro, pravilno in pravično sojenje. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki 9770352666018 IZ POLITIČNIH STRANK Ko vladajo haider-isti Branko Grims, državni svetnik, SDS Profesor Slapar je rad pripovedoval kaj se je zgodilo, kadar so se po alpskih dolinah zmerjali in so eni vpili na druge: "Komunisti!"; ti pa nazaj: "Fašisti! ". Po dolinah je potem še dolgo bučal odmev: "Isti, isti, isti...!". Že več tednov so slovenska javna glasila polna zgražanja zaradi početja koroškega deželnega glavarja g. Joerga Haiderja. Formalno odstopljeni, a vplivni vodja avstrijskih liberalcev, sije privoščil nekaj, kar se v pravni državi ne bi smelo nikoli zgoditi. Ko je avstrijsko ustavno sodišče presodilo, da je potrebno razširiti območja dvojezičnih tabel na vsa tista naselja, v katerih živi vsaj deset odstotkov slovensko govorečih prebivalcev, je ostro nasprotoval tej odločitvi. Še več, javno je pozval k nespoštovanju te odločbe; ustavno sodišče in njegovega predsednika pa grobo napadel. Kritike početja g. Haiderja v slovenskih javnih glasilih so torej upravičene, a žal hkrati tudi dokaz dvojnih meril in sprenevedanja velikega dela javnih glasil in (pro)vladnih politikov. Za vsakogar, ki mu zgodovinski spomin seže vsaj kakšno leto ali dve nazaj, je očitno, da se početje g. Joerga Haiderja prav v ničemer ne razlikuje od početja tistih, ki so slovensko ustavno sodišče grobo napadli in poskušali diskreditirati tedaj, ko je presodilo, da je potrebno upoštevati referendumsko zmago dvokrožnega večinskega volilnega sistema in da ta odločitev ljudstva državni zbor zavezuje. Vzporednice med aktualnimi izjavami g. Haiderja in somišljenikov na eni ter dve leti starimi izjavami sedemdeset poslancev, ustavnih "strokovnjakar-jev" in komentatorjev z znanim političnim pedigrejem na drugi strani so hkrati žalostne in smešne. Po izjavah g. Haiderja je ustavno sodišče "prekoračilo mejo dopustnega in postalo orodje politike " ob tem, ko "predpisi niso jasni". Dobesedno iste besede so morali slovenski državljani poslušati mesece dolgo preko javnih glasil, za njimi pa so jih nekritično povzemali zlasti poslanci sedanjih vladnih strank (vsaj nekaterim od njih je danes po lastnih besedah žal, da so nasedli tej propagandi, a po toči zvoniti...). Tako g. Haider kot tisti, ki so zagnali pravi "džihad" proti slovenskemu stavnemu sodišču, zatrjujejo, da je "ustavno sodišče prekoračilo svoje pristojnosti". Kot bi g. Haider kratko malo prevedel pisarije iz osrednjih slovenskih javnih glasil izpred dveh let. Po mnenju Evrope je takšna politika g. Haiderja ekstre-mistična in nedemokratična. Če je kdo želel neizpodbiten dokaz, da je po evropskih kriterijih torej ekstremistična in nedemokratična tudi politika tako imenovane tranzicijske levice in njenih satelitov na sončni strani Alp, ga je sedaj dobil. Za poznavalce je pravi balkanski "šlag na kafiću " to, da je bila na sončni strani Alp v obsojanju početja g. Haiderja - s pomočjo vladi podložnih javnih glasil - najglasnejša tako imenovana tranzicijska levica. Tu pa ne gre več le za dvojna merila, ampak tudi za sprenevedanje najslabše vrste. Kajti neizprosno dejstvo je, da je prav tista vladna stranka, ki je najbolj očiten eksponent tranzicijske levice, za šolanje svojih ključnih političnih kadrov v zadnjih letih uporabljala učbenik, s katerim hoče doseči, da bi bili njeni poslanci in ministri v javnem nastopanju čim bolj podobni - g. Jorgu Haiderju! Nastope Joerga Haiderja dobesedno hvalijo kot svoj ideal. Učbenik pred javnostjo seveda skrivajo, toda nič ni tako skrito... Bistvo opisane zgodbe se skriva kar v zgornji anekdoti. Tako nekdanja nomenklatura na slovenskih tleh kot samozvani koroški "branitelji avstrijstva " življenjsko potrebujejo eni druge za svoj obstoj. Kar spomnite se, kako je lani g. Kučan s pomočjo osrednjih javnih glasil v predvolilno politično areno vrgel izjavo g. Haiderja zato, da se je vse predvolilno obdobje opredeljevalo za ali proti Avnoju, pri čemer se je namerno poročalo tako, da večina ni niti razumela, za katere avnojske sklepe gre... Namesto da bi se pogovarjali o demokratičnih razvojnih konceptih Slovenije v tretjem tisočletju, so javna glasila s tem pomagala nekdanji nomenklaturi pogrevati in prežvekovati zadeve, ki so v združujoči se Evropi vsaj tako zastarele, kot latrine "na štrbunk ". Na-stopaška izjava g. Haiderja je bila uporabljena za ideološko aktiviranje stari nomenklaturi naklonjenega volilnega telesa. Takšna ideologi-zacija je bistveno vplivala na volitve in omogočila ohranjanje oblasti kontinuitete še za en mandat. To dejstvo pa za svoj politični obstoj izkorišča g. Haider. Politične skrajnosti svoj obstoj črpajo ena iz druge in krog je zaprt. Na eni strani Karavank je potem na oblasti Haider, na drugi pa haider-isti. Zgodba o poskusih diskreditiranja ustavnega sodišča in nespoštovanju njegove odločbe je za to neizpodbiten dokaz. Poslanci o interpelaciji zoper ministra Janeza Kopača Minister zavrnil vse očitke Ministru za okolje in prostor Janezu Kopaču očitajo arogantnost, vendar je že zdaj jasno, da interpelacija najbrž ne bo uspela, saj tudi poslanci SLS menijo, da so argumenti za zamenjavo ministra prešibki. Stranka mladih interpelacije ne bo podprla. Ljubljana - 24 poslancev iz strank SDS, NSi in SNS je vložilo interpelacijo proti ministru za okolje in prostor mag. Janezu Kopaču. Za njegovo zamenjavo potrebujejo 46 glasov v parlamentu. Po prvi razpravi o zamenjavi ministra pa je že jasno - razprava se bo v parlamentu nadaljevala danes, v torek - da bo mag. Janez Kopač verjetno ostal. Zanj bodo glasovali poslanci Liberalne demokracije in Združene liste ter tudi SLS, proti pa bodo opozicijske stranke. Za ministra Kopača seje najprej zavzel predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je v parlamentu dejal, da je morda minister Kopač res storil kakšno napako, vendar za njegovo zamenjavo ni utemeljenih razlogov. Kopač je po Drnovškovih besedah uspešen minister, njegova zamenjava pa bi pomenila zastoj pri projektih, ki jih ima ministrstvo za okolje in prostor res veliko. Mag. Kopač naj bi po mnenju opozicije, ki je vložila zahtevo za njegovo zamenjavo, storil več napak. Med drugim naj bi kršil ustavo, ker je na televiziji dejal, da ni realno, da bi kmetom država povrnila vso škodo, ki je nastala zaradi suše in drugih nesreč. Kopač naj bi tudi zlorabil uradni položaj, ko naj bi s Kotom podpisal menda škodljivo pogodbo o sežiganju živalskih odpadkov, grobo naj bi kršil zakon o regionalnem razvoju, ker je predlagal, naj bi bil sedež slovenskih hidroelektrarn v Ljub- Vloga Slovenije v jugovzhodni Evropi Kranj - V četrtek, 31. januarja, bo ob 18. uri v spodnjem prostoru gostišča Kot na Maistrovem trgu v Kranju okrogla miza na temo Vloga Slovenije v jugovzhodni Evropi, ki jo pripravlja Združena lista socialnih demokratov, območna organizacija Kranj. Uvodničarka bo Jožica Puhar, nacionalna koordinatorka v Paktu stabilnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve. • D.S. ©@M11M©IEIIGLAS' Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. NAROČAM Ime in priimek: (GLAS za najmanj eno leto Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR ODHOD S KoNfcKćSA ljani in ne v Mariboru. Razen tega so mu tudi očitali, da je zavajal poslance, ko je govoril, da je na gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše čakal devet let. Minister Janez Kopač je vse očitke zavrnil. Dejal je, da v proračunu ni bilo dovolj denarja, da bi lahko izplačali odškodnine kmetom zaradi suše, saj so zahteve za 10 milijard tolarjev presegale proračunska sredstva. Prejšnja vlada kmetom odškodnin sploh ni dala, zato so bili zahtevki še večji. Stroški s klavničnimi odpadki so bili primerljivi s stroški, ki jih imajo s tem v Evropi. Sedež holdinga je v Ljubljani zato, ker v Ljubljani poteka največ poslovnih aktivnosti, razen tega pa je v Mariboru sedež za razvoj, žiro račun leketroholdinga pa odprt pri Novi kreditni banki Maribor. Hišo je gradil tedaj, ko še ni bil minister. Po mnenju nekaterih poslancev ljudske stranke, tudi Janeza Podobnika, je bil Janez Kopač lahko v svojih izjavah žaljiv in aroganten, vendar to še ni zadosten razlog za to, da se ga zamenja. S tem, ko je bil aroganten, še ni rečeno, da je kršil zakone in ustavo. Zelo oster nastop na račun ministra Kopača pa je imel poslanec Ivan Kebrič, DeSUS. Očital mu je, da se je ošabno obnašal in... "če bi vas bilo kaj v hlačah, bi odstopili..." Tako je dejal Kebrič, vendar pripomnil, da se bodo poslanci DeSUS-a pri glasovanju opredelili po lastni vesti. Mladi so napovedali, da interpelacije ne bodo podprli, saj bi po njihovem mnenju morala odgovarjati vsa vlada, ne pa samo minister Janez Kopač. Kot kaže, interpelacija proti mi nistru za okolje in prostor ne bo uspela in bo - kljub temu da se je za razpravo na naslednjem zasedanju državnega zbora prijavilo precejšnje število poslancev -mag. Janez Kopač ostal minister tudi v prihodnje. • Darinka Sedej Vodja pogajalcev sedaj minister za evropske zadeve V vladni garnituri imamo Gorenjci od prejšnjega tedna še enega svojega človeka. Novi minister za evropske zadeve je namesto Igorja Bavčarja postal dr. Janez Potočnik. Janez Potočnik, doktor ekonomskih znanosti, rojen 1958, je doma iz Krope. Sedaj /. družino živi v Ljubljani. Diplomiral je leta 1983, magistriral 1989 in doktoriral 1993. Poklicno kariero je začel kot višji raziskovalec na inštitutu za ekonomsko ra/iskova nje v Ljubljani, nato je bil od leta 1993 direktor Urada za makro Protest sindikatov Ljubljana - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ogorčena nad vsebino predloga zakona o javnih zbiranjih, saj bo, če bo sprejet v takšni obliki, zaradi nedorečenosti in nejasnosti dal možnost upravnim in represivnim organom, da omejijo in preprečijo ustavno pravico državljanov do /hiranja in združevanja. Omejevanje /hiranja in organiziranja stavk bi bilo v nasprotju s 76. členom i siave Republike Slovenije, ki zagotavlja svobodo delovanja sin dikatov. Sindikati še posebej ob-sojajo prepoved /hiranja pred poslopjem državnega /bora, v katerem sprejemajo za socialno in materialno varnost delavcev in njihovih družin pomembne /ako ne. Poslani v po/ivajo, naj pieteh tajo posame/na določila. • D.S. ekonomske analize in razvoj. Lani je bil imenovan za ministrskega svetnika v kabinetu predsednika vlade, sicer pa je docent na ekonomski katedri Pravne fakultete v Ljubljani. Zadnja leta je bil vodja pogajalske skupine v pristopnih pogajanjih k Evropski uniji, po odločitvi Igorja Bavčarja, da gre iz politike v gospodarstvo, pa je poslala kandidat za "evropskega" ministra. Potem ko sta dva parlamentarna odbora podprla kandidaturo dr. Janeza Potočnika, je o njej minuli četrtek glasoval tudi državni zbor in z 71 glasovi (proti so bili predstavniki stranke SNS) potrdil novega ministra za evropske zadeve. Novi minister je ob izvolitvi dejal, da ga na tem področju Čaka še veliko dela. V preteklih letih je Slovenija v Bruslju odprla že ve i i ko vrat in kot je znano, je tačas edina država kandidatka za član stvo, ki ji je uspelo izpolniti cilje iz širitvene strategije EU, saj je do konca minulega leta sklenila pristopna pogajanja o 26 od skupno 29 poglavij evropskega pravnega reda. Se tri poglavja ostajajo odprta, in sicer kmetijstvo, regionalna politika in proračun, ki jih namerava Slovenija zapreti pred iztekom leta, decembra letos pa ob vrhunskem zasedanju EU v Koe-benhavnu podpisati pristopno pogodbo. Slovenija bo tako iz. pasiv ne vloge prešla v aktivno, kar je še težje. Slovenijo bo treba pripraviti na delovanje v novih okoliščinah, pravi novi minister, ki napoveduje tudi postopno združitev oddelka za pristopna pogajanja / ministrstvom za evropske zadeve. • Danica Zavrl Žlebir Kongres Liberalne demokracije Portorož - Na dvodnevnem kongresu Liberalne demokracije Slovenije v Portorožu so izvolili vodstvo stranke. Najmočnejio slovensko stranko ho še naprej vodil dr. Jane/. Drnovšek, podpredsednika stranke pa sta Anton Rop in ione Anderlič. Največje presenečenje kongresa je bila izvolitev generalnega sekretarja stranke. Na kongresu niso i/volili dosedanjega generalnega sekretarja Bogdana Biščaka, ki ga je podprlo vodstvo stranke, ampak IVtra Jamnikai ja, ki zastopa lokalne interese. V liberalni demokraciji se je torej članstvo odločilo drugače kot vodstvo, kar pripisujejo lako precejšnji demokratičnosti Znotraj stranke kot tudi prehudemu razkoraku med centralistično stru jo v stranko in lokalnimi odbori, ki zastopajo lokalne interese. Predsednik stranke je že napovedal, da se ho Peter lamnikar ukvaijal / organizacijskimi in ne s političnimi vprašanji stranke. • D.S. Odločitve bodo padle po počitnicah Dijaki zaključnih letnikov v srednjih šolah, ki jih letos čaka matura (ali poklicna matura), so že dobili v roke razpis za vpis na študijske programe v letu 2002/2003. Letos jim univerzi in samostojni visokošolski zavodi ponujajo 22.648 vpisnih mest. Kranj - V primerjavi z lanskim letom je vpisnih mest za 2,3 odstotka več kot lani, da bi imeli mladi čim več možnosti. In takšnih možnosti visokošolski študij ponuja kar nekaj. Dijaki, ki bodo šolanje končali z maturo, torej gimnazijci na splošnih in strokovnih gimnazijah, se bodo lahko vpisovali na fakultete, odprte pa so jim tudi vse druge možnosti študija, medtem ko dijaki s poklicno maturo lahko kandidirajo na visokošolske strokovne programe. Na dopolnjenih 48 univerzitetnih študijskih programih ljubljanske in mariborske univerze pa se ponuja možnost univerzitetnega študija tudi za dijake s poklicno maturo, če bodo ob njej opravili še izpit iz enega od predmetov splošne mature. Gre zlasti za manj zasedene programe tehniških fakultet. Mogoče je tudi vzporedni študij, kar pomeni, da lahko diplomanti nekdanjih višjih šol lahko nadaljujejo študij na univerzitetnih programih. Sicer pa ljubljanska univerza letos razpisuje 14.105 vpisnih mest, skoraj 600 več kot lani, kar je tudi zaradi programskih novosti univerze. Med drugim je znova razpisan študij prevajalstva na Filozofski fakulteti, ki je bil lani ukinjen, s čimer bodo v prihodnje lažje pokrili potrebe Evropske unije po prevajalcih. Nekaj novosti je tudi na mariborski univerzi, še vedno pa poteka polemika, ali bodo v Mariboru uvedli študij medicine. Za naslednje študijsko leto pa je mariborskim maturantom ponujeno manj vpisnih mest kot lani, 6793 (lani 7000). šest samostojnih visokošolskih zavodov pa razpisuje še 1750 mest. Razpis je torej izšel, mladi imajo poldrugi mesec časa, da se odločijo, kjer bodo jeseni začeli študirati. Dan D je za prihodnje bruce 8. marec, ko morajo oddati prijavne obrazce na želene fakultete in visoke šole. Vmes so še zimske počitnice, tako da bodo lahko odločitev tik pred zdajci lahko pretehtali še s spočitimi možgani. Ta čas jih večina še ni povsem gotovih, pač pa tehtajo med dvema. tremi za njih ključnimi možnostmi, o čemer smo se lahko prepričali med dijaki zaključnega letnika tehniške gimnazije na Srednji elektro in strojni šoli Kranj. Človek bi pričakoval, da se ta mladina opredeljuje za študij računalništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, kakor je pač naravnan njihov gimnazijski program. Vendar je niz njihovih želja, povezanih s prihodnjo študijsko in poklicno kariero, veliko bolj pisan. Lea Korošec iz Velesovega: "V osnovni šoli mi je bolj ležala tehnika in tako sem se med klasično gimnazijo in tehniško gimnazijo odločila za to zadnjo možnost. Gimnazija mi je prav všeč, za študij pa pravijo, da se imaš še bolj fino. Vmes je sicer matura, ki se je malo bojim, saj pripomore k točkam, ki so potrebne pri vpisu na fakulteto. Odločam se med dvema možnostma. Ena je visoka policijsko varnostna šola, druga pa prevajalstvo (angleščina in italijanščina). Na gimnaziji imamo zelo dober pouk jezika, ki mi tudi sicer zelo leži, od tod tudi moja želja po tem študiju" Andrej Kavčič iz Krope: "Najbrž bom šel na Filozofsko fakulteto študiraz angleščino, razmišljam pa o enopredmetni ali dvopred-metni možnosti. Pri slednji v drugem delu študija dodaš še en predmet, jaz bi denimo nemščino. V gimnaziji sem pravdober, v an- gleščini sem najmočnejši, zato razmišljam o tem študiju. Kakšen poklic bom opravljal, si še ne predstavljam, morda bom šel v pedagoško smer. S tehniško gimnazijo dobiš kar dobro predizo-brazbo, tako splošno kot tudi tehnično. Za študij sem že kar odločen, prijavo pa bom oddal po počitnicah. Starši me v moji izbiri podpirajo, obiskal sem tudi šolsko psihologinjo. Veliko je na koncu odvisno od točk, ki jih bo fakulteta določila kot omenitev: lani jih je bilo za vpis potrebnih 88, štel pa seje uspeh pri maturi, splošni šolski uspeh 3. in 4. letnika in maturitetna ocena iz angleščine." Boštjan Lukša iz Zgornje Bes-nice: "Ko sem se o svojem študiju pogovarjal s starši, smo skupaj dognali, da nima smisla siliti na ekonomijo ali pravo, ker je tam preveč navala, pač pa raje v smeri strojništva ali računalništva, saj se v poklicih, povezanih z njima, tudi da dobiti delo. Sicer pa sem bolj tehnični tip kot ne, izrazito naklonjen računalništvu in strojništvu, tako da o drugem niti nisem razmišljal. Med tema dvema študijema pa bo odtehtalo računalništvo. Tudi pri tem študiju je omejitev (lani so zahtevali 67 točk), vendar me tega ni strah. Lani sem bil odličen, tudi za letos upam, da bom uspel, odvisno pa je tudi od mature. V šoli že delamo zanjo, zlasti pri slovenščini." Blaž Potočnik s Svetega Duha: "Tudi jaz sem tehnično usmerjen in bom za svoj študij izbral računalništvo ali kaj v zvezi z njim. Če mi namreč na računalništvu ne bo uspelo, bi izbral kak soroden pedagoški študij ali pa bi šel k sosedom (Fakulteta za organizacijske vede), ki imajo podoben program. Z računalništvom imam sicer največ izkušenj, čeprav mi ležita tudi strojništvo in elektrotehnika. Ko sem šel na srednjo šolo, sem želel nekaj tehničnega, nisem pa natanko vedel kaj. No, sedaj vem, gimnazija pa mi je dala dobro splošno in strokovno podlago. Uspeh imam dober, pomembno pa bo tudi, kako bo šlo na maturi. Domači so mi kar prepustili svobodno izbiro študija, sicer pa sem se sam odločil že za srednjo šolo, čeprav so mi doma takrat svetovali drugače." Rok Grebenšek z Jesenic: "Med mojimi interesi se je med srednjih šolanjem oblikovala odločitev o študiju elektrotehnike. Prej sem bil bolj navdušen nad računalniki, v osnovni šoli sta me mikali kemija in fizika (rad sem eksperimentiral), pri slednji sem potem globlje spoznal eletrotehni-ko in moje zanimanje se je obrnilo v to smer. Tudi stric je elektri-kar in ker sem ga ves čas nadlegoval z vprašanji o tem in onem, so domači kmalu ugotovili, kaj želim postati. Na fakulteti za elektrotehniko ni omejitve, kljub vsemu pa pričakujem, da bom na maturi uspešen. Za izbirna predmeta sem izbral fiziko in računalništvo, kjer mi gre dobro, sicer pa je (udi šolski uspeh kar povprečen. Še največ preglavic imam z angleščino in nemščino." Pred končno odločitvijo se dijaki razen s starši posvetujejo tudi s šolskimi svetovalnimi delavkami. Psihologinja Lijana Medic Jer- Zakaj se učimo francoščine V petek dopoldne je bil v osnovni šoli Orehek zaključek akcije Jezikam francosko s podelitvijo nagrad desetim slovenskim šolarjem. Prireditve sta se udeležila tudi francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok. Kranj - Osnovna šola Orehek je edina od slovenskih devetletk, ki že drugo leto učencem ponuja pouk francoskega jezika kot enega od obveznih izbirnih predmetov. Zato ne preseneča, da sta si slovensko ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane za zaključek akcije Jezikam francosko izbrala prav orehovško šolo, ki je vključena tudi v inovacijski projekt pod okriljem Zavoda za šolstvo Francoščina v osnovni šoli na drugačen način. Nagrajenci francoskega inštituta Charles Nodier z veleposlanikom Baumejem in ministrico dr. Čokovo. Na petkovi prireditvi je deset slovenskih šolarjev, ki so sodelo vali v nagradni igri i/ knjižice Je «kam francosko, naineii|cni pro mociji francoskega jezika v osnovnih šolah, prejelo nagrade francoskega inštituta Charles No« dier. Izžrebani nagrajenci, ki so pfavilnO OdgOVOrilJ na vprašanja 17 knjižice, so Lara kod ran i/ Kranja, Biaerka Oblak In Pri mož Žigon iz Ljubljane, Matej Miklavčič iz Maribora, Lina Lovrič iz Ljubljane, Tina Kovač iz Vojnika, Mario Kristan iz. Novega mesta. Maja Trpin iz Stare cerkve, Ula lomazui i/ Postojne m Drago Ccrmclj i/ Vipave. Ob tej priložnosti so gostitelji, učenci orehovške šole. ki se UČIJO francoščine, pripravili kulturni nastop, Zborček je zapel pesmico v slovenskem in francoskem jeziku, zatem pa so varovanci učiteljice Hilde Zalokar uprizorili še skeč, s katerim so se že lanskega marca predstavili tudi francoskemu kulturnemu atašeju Laurentu Capusu in francoskemu lektorju na kranjski gimnaziji Lionelu Pa-nissetu. V skeču reporterka Lucija Eržen in snemalka Karmen Arh iz TV 5 sprašujeta Italijane, Nemce, Angleže, Američane, Spance, Ruse, Bosance, Kitajce, Slovence in Francoze po njihovih najljubših jedeh. Igrica je vžgala tudi v petek. Učiteljica angleškega in francoskega jezika v osnovni šoli Orehek Hilda Zalokar je zadovoljna, ker se je letos za francoščino odločila kar tretjina učencev i/ deve llctnega programa, skupaj 32. Pravi, da smo Slovenci nadarjeni za učenje tujih jezikov, le spodbu do potrebujemo. Za francoščino hi se gOtOVO odločilo še več šolar-jev, Se ne bi veljalo /motno pre-pričanje, tla je to težak jezik. A če je pouk povezan / življenjem in podprt s sodobnimi metodami, je lahko nadvse /abaven. Da je zabaven, so šolarji dokazali prav s petkovim nastopom. Njegova najsvetlejša zvezda je bila Osmošolka Lucija Krzen v vlogi jezične francoske reporter ke, "Na francoski tečaj sem hodila že v petem razredu, ker mi je zelo všeč. V sedmem razredu devetletke, ko mi je v angleščini le zmanjkalo stopenj, sem v okviru izbirnih predmetov tehtala med nemščino in francoščino. Izbrala sem francoščino. Doslej sem se že toliko naučila, da me v Franciji ne bi mogli ravno "prodati" seveda pa mi še veliko manjka. Časa imam še dovolj, verjetno se bom odločila tudi za študij jezikov." Že v lanskem šolskem letu je francoščino izbral tudi Tilen Košir. "Za francoščino so me navdušili filmi, ki sem jih gledal po televiziji. Pravijo, da imam smisel za jezike. Pri učiteljici Hildi Zalokar se veliko naučimo. Znanje osvajamo skozi zabavo, igro, tako je pouk lažji in prijetnejši. Ko smo pripravljali skeč, v katerem igram Francoza, smo se veliko nasmejali. Trikrat smo ga že zaigrali." Tudi osmošolko Nino Strniša je osvojila privlačnost francoskega jezika. "Učim se ga tretje leto. Najprej sem k učiteljici Hildi Zalokar hodila v tečaj, zdaj imam francoščino dve leti kot izbirni predmet. Lani smo bili od 5. do 9. julija z gospo Hildo v Parizu. Videli smo Eifflov stolp, cerkev Notre dame, Versailles, se zabavali v Disnevlandu. Bilo je enkratno. Naslednje leto bo naša skupina spet potovala, verjetno v Rim." Poučno z zabavnim torej, kar je seveda za osnovno šolo tudi prav. Dobre izkušnje iz pouka francoščine v orehovški šoli bodo ob spodbudah šolskega ministrstva in s sodelovanjem francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani že prihodnje leto gotovo privabila k posnemanju še katero drugo slovensko šolo. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Učiteljica Hilda Zalokar mančič s Srednje elektro in strojne šole Kranj pravi, da je od okoli dvesto dijakov zaenkrat nen nasvet poiskala kaka četrtina. "Bila sem tudi v vseh četrtih razredih in jih seznanila s postopki prijave, do končne odločitve pa imajo čas še do konca zimskih počitnic. Letos končuje šolanje prva generacija gimnazijcev na tehniški gimnaziji. Prej so dijaki zaključevali šolanje na naši šoli kot tehniki, kjer so na strokovnih programih delali maturo in tudi pri študiju večidel ostali na smereh, za katere so se šolali. Nekateri so se sicer odločili tudi za druge študijske programe, veliko jih je želelo na sosednjo Fakulteto za organizacijske vede, kjer pa je vedno omejitev. Kaka četrtina pa jih je izbrala čisto druge smeri. Sedaj je s končano tehniško gimnazijo in maturo večja možnost izbire, tudi univerzitetne. Kljub vsemu pa kaže, da jih bo večina vendarle ostala na tehniških smereh. Tisti, ki končujejo s poklicno maturo, imajo možnosti na visokošolskih strokovnih programih, z dodatnim petim predmetom pa nekatere fakultete ponujajo tudi možnosti univerzitetnega študija na strokovnih smereh." • Danica Zavrl Zlebir Foto: Tina Doki Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRKza prodajo na Hrvaškem) Spomin na čase turških vpadov Vaščani Podbrezij v občini Naklo praznujejo letos 500-letnico Tabora. Leta 1502 je vikar Florijan Martine prodal cerkev na Taboru podbreški fari. Podbrezje - Redke trdnjavice, ki so jih naši predniki postavili za obrambo pred Turki, so se ohranile v skoraj izvirni podobi. Ena takih je Tabor v Podbrezjah z božjepotno cerkvijo, kjer so častili Marijo veliko prej kot na Brezjah. Domačini pripravljajo vrsto prireditev ob 500-letnici Tabora. Podbrezje so razpotegnjeno naselje na terasi ob desnem bregu spodnjega toka Tržiške Bistrice. Po drugi svetovni vojni je kraj povezal samostojna naselja Dolenja vas, Srednja vas, Britof, Podtabor in Pod Klancem. V zaselku Podtabor je ohranjen protiturški tabor iz 15. stoletja. Na njem stoji v osnovi gotska cerkev žalostne Matere božje, ki je zaradi izjemne lege opazna od daleč. V zgodovinskih virih ni ohranjenih podatkov, kakšen je bil pomen Tabora pred turškimi vpadi. Verjetno so tam postavili gotsko svetišče benediktinci, saj je bil prvotni zavetnik cerkvice sv. Benedikt. Po znanih nastankih drugih proti-turških taborov pri nas strokovnjaki sklepajo, da so Tabor zgradili po letu 1471. Preiskave iz 17. stoletja dokazujejo, da je bil na severu in zahodu obdan z jarkom, vhod sta varovala dvižni most in železna vrata, znotraj zidu so kmetje v majhnih kaščah hranili blago, okrog cerkve je bilo poko- pališče, cerkev oziroma kapela je stala v obsegu današnjega prezbi-terija, obzidje s streho pa je imelo obrambni hodnik. Ob rekonstrukciji leta 1991 so ugotovili, da so zaradi hitre gradnje temelje obzidja slabo izdelali. Vseeno je vzdržalo več kot pol stoletja brez popravil. Izreden je tudi verski pomen Tabora. Ko je ponehala nevarnost turških napadov, se je začel uveljavljati kot božja pot. Obrambni stolp ob vhodu so prenovili v kapelico, kjer se je začelo čaščenje Marije veliko prej kot na Brezjah. Kip žalostne Matere božje so pozneje prenesli v cerkev, kjer so se pozneje zbirali romarji od blizu in daleč. Ta dogajanja še danes potrjujejo znamenja Taborske Matere božje v Podbrezjah in okolici. Cerkvene dejavnosti na Taboru so med drugo vojno zamrle, vendar je dekan iz Tržiške Bistrice pozneje dal pobudo za razna romanja. V postnem času tja še danes romajo verniki iz okoliških žup- Da ureditvi domžalske tržnice Na makadamskem parkirišču veleblagovnice Vele bo domžalska občina začela urejati tržnico. Domžale • Domžalčani in okoliški kmetje ter rokodelci si jo že dalj časa želijo, vendar dosedaj dlje od želja in dobrih namenov ni prišlo. Konec lanskega leta pa so občinski svetniki sprejeli sklep o odkupu zemljišč na makadamskem parkirišču v centru Domžal, kjer bo občina uredila tržnico. Občinska uprava je od podjetja Sava IP kupila več kot 78-odstotni lastninski delež za zemljišče, kjer je bila že prej dobrih 21-odstotna lastnica in ima zdaj v lasti 1680 kvadratnih metrov veliko zemljišče. nij, maše pa so ob večjih Marijinih praznikih in dnevih drugih svetnikov. Postne pobožnosti na Taboru bodo tudi letos od 17. februarja do 24. marca. Odbor KUD Tabor Podbrezje jih je vključil v program prireditev ob 500-letnici Tabora. Prvi prireditvi so pripravili že decembra, ko so imeli božični koncert pevskih zborov v cerkvi na Taboru in slikarsko razstavo v domu kulture. Tam bo maja 5. občinska revija pevskih zborov in junija proslava ob občinskem prazniku, na Taboru pa maja koncert komornega zbora Ave in koncert cerkvenih pevskih zborov ter septembra revija otroških vokalno-instrumen-talnih skupin. • Stojan Saje Nakup omenjenega deleža bo občino stal dobrih 41 milijonov tolarjev. Na zemljišču ob Jarčevi hiši, kjer sedaj prodajajo izdelke suhe robe, bodo uredili začasno tržnico, vendar ta začasnost po besedah domžalske županje Cvete Zalokar Oražem pomeni, da bo na tej lokaciji tržnica lahko ostala tudi več let. Namenjena bo prodaji kmetijskih pridelkov, sadja, zelenjave, izdelkov domače obrti, ponudbo pa naj bi obogatile tudi ekološke kmetije z bio pridelki. Na tržnici bodo uredili javne sanitarije, nadstrešnice, makadamsko zemljišče pa bodo tlakovali. Projektna dokumentacija bo končana v dveh mesecih, del denarja bodo zagotovili v letošnjem proračunu. "Začasna tržnica bo delovala do dokončne ureditve mestnega središča, koji bomo do- ločili stalno lokacijo, vendar bo do tedaj preteklo še nekaj let. Trenutno še ne morem reči, kdaj bomo začeli z deli, zagotovo pa bomo letos pripravili vso potrebno dokumentacijo. Potrebe po tržnici so že dalj časa in načrtovana lokacija naj bi sedanjo razpršenost stojnične prodaje uredila na enem mestu," je povedala Zalokar Oražmova. Denacionalizacijski postopek za več tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče na območju nekdanjega podjetja Alka, ki je zdaj v lasti domžalske občine in podjetja Vele, slednji ima v lasti večino zemljišča, se je končal leta 2000, z njim pa je povezana celovita ureditev mestnega središča, kjer bodo zgradili tudi mestno tržnico, do tedaj naj bi Domžalčanom služila začasna ob Jarčevi hiši. • Renata Škrjanc Zadružni dom so prodali Zadružni dom sredi Podkorena občina Kranjska Gora ni odkupila, zato je bil prodan zasebnici. Denar od nakupa je zadruga Sava namenila za dokapitalizacijo jeseniške klavnice. Cesta in javna razsvetljava K občinskemu denarju je prispevala tudi krajevna skupnost s krajani Kranjska Gora - Na eni izmed sej kranjskogorskega občinskega sveta je svetnik iz Podkorena zahteval odgovor o tem, zakaj je bil zadružni dom sredi Podkorena prodan. KGZ Sava, z.o.o., Lesce je o prodaji zadružnega doma, ki je bil zadnja leta dotrajan in potreben obnove, dala pojasnilo. Direktorica KGZ Sava, z.o.o., Dušica Boštjančič je med drugim dejala, da bi obnova zadružnega doma sredi Podkorena zahtevala velika investicijska sredstva, ki jih pa zadruga Sava nima, saj je že po zakonu o zadrugah neprofitno organizirana. Res je, pravi direktorica, da je občina Kranjska Gora izkazala interes, da bi pridobila zadružni dom Podkoren, a kljub večkratnim razgovorom zadruge in občine niso našli skupne rešitve in pogojev, ki bi jih bil upravni odbor zadruge pripravljen sprejeti. Imetja zadruge se ne sme razdati brezplačno, saj je v tem primeru upravni odbor kazensko odgovoren. V tem primeru bi zadruga tako poslala lastnica le majhnega dela zadružnega doma. Pomladi leta 2000 je zadruga na Zavod za varovanje kulturne dediščine naslovila prošnjo za dovoljenje, da se zadružni dom podre in kasneje, ko bi bilo dovolj denarja, zgradi manjši objekt. A iz Zavoda so prejeli dopis, v katerem zadrugo obveščajo, da ne dajejo soglasja k rušenju zadružnega doma. Na podlagi tega se je upravni odbor odločil, da za javnim razpisom proda zadružni dom. Na razpis bi se lahko prijavila tudi občina Kranjska Gora, ki je bila opozorjena na razpis, lahko bi se javili domačini - ni se javil nihče. Tako so dom prodali tistemu kupcu, ki se je edini javil na razpis in izpolnjeval pogoje. Med novo lastnico in KOZ Sava. z.o.o., Lesce je bil sprejet dogovor, da v zadružnem domu Pod- koren ostane mlekarna toliko časa, dokler bo ta delovala. Če pa kmetje ne bodo več zbirali mleka v skupni zbiralnici, postane lastnica tega lokala tudi lastnica vse stavbe. Direktorica je še pojasnila, daje bil denar od prodaje je bil porabljen za dokapitalizacijo klavnice JEM, d.d., Jesenice, tako da člani zadruge ne bodo ob premoženje, dokapitalizacija pa je v prid vsem kmetom. Če klavnice ne bi doka-pitalizirali, bi jo izgubili in bi bila prva klavnica šele v Ljubljani, a še ta ne sme klati zasilnih in ekonomskih zakolov. • Darinka Sedej Hruševka - V občini Kamnik že vsa leta kar precej tako imenovanih komunalnih programov po krajevnih skupnostih uspešno uresničijo z občinskim denarjem, ki ga v krajevnih skupnostih potem obogatijo s prispevki krajanov. Tako so nazadnje pred koncem lanskega leta odprli cestne odseke v krajevnih skupnostih Motnik in Špitalič. Konec minulega tedna pa je župan Tone Smolnikar v sodelovanju s predstavniki Buča in Hru-ševke odprl dve pridobitvi. V Buču, na začetku vasi Hruševka, so uredili javno razsvetljavo, ki je veljala pet milijonov tolarjev. Strokovna dela je opravilo Komunalno podjetje Kamnik, občina je zanjo prispevala tri milijone iz proračuna, 350 tisoč tolarjev je primaknila krajevna skupnost Šmartno, razliko pa so prispevali krajani. Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je prižgal javno razsvetljavo (na sliki) in odprl cesto v Hruševki v KS Šmartno. ceste proti Osolniku. Celoten odsek sicer še ni končan, vendar so ob sodelovanju domačinov, predvsem pa domačije Osolnik, akcijo uspešno začeli in jo bodo skušali še letos dokončati. Celotna ureditev bo veljala okrog 6 milijonov tolarjev. Do zdaj je urejene 350 metrov ceste, za katero je domačija Osolnik pripevala kar milijon tolarjev, krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju pa pol milijona. Obe komunalni pridobitvi, tako javno razsvetljavo kot cesto, ki krajanom Buča in Hruševke veliko pomenita, so potem konec tedna tudi proslavili. Gospodinje so namreč poskrbele za pogostitev. • Andrej Žalar V vasi Hruševka pa je župan Tone Smolnikar potem odprl še 350 metrov urejene in asfaltirane Iz "ubožnice" v dve stanovanji? Benedikt Pančur, ki nima stanovanjske pravice, zahteva od občine dve stanovanji. Škofja Loka - O Benediktu Pančurju smo v našem časopisu že večkrat pisali in o njegovem primeru je že celo tekla polemika. Kot že večkrat doslej je prepričan, da je tudi v primeru njegovega stanovanjskega vprašanja po sredi politika, bolj natančno politična šikana, saj od občine zahteva dve stanovanji. Če naj na kratko predstavimo primer Benedikta Pančurja, je potrebno povedati, da je imel danes 58-letni orodjar nekoč v Ljubljani cvetočo obrt izdelovanja strojev za parno pranje po nemški licenci, vendar je nekdanji režim, kot pravi, to ocenil kot družbeno nesprejemljivo in ga preko davkov onemogočil. Ker da so mu požgali celo tudi vso njegovo posest, je ostal brez vsega in je od leta \{W-) prijavljen, vendar brez. kakršnihkoli nadomestil, kot brezposeln. Z družino živi na Spodnjem trgu 9a v stavbi znani kol Loški Spita! nekdanji ubožnici, pri čemer si /a te prostore, podobno kot številni drugi tamkajšnji stanovalci, ni pridobil stanovanjske pravice. Ker namerava občina Škofja Loka ob- 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz Radio Cerkno, do o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel: 05/373-47 77 103,7 MHz noviti ta /nameniti škofjeloški objekt, se je začelo izseljevanje njegovih prebivalcev in Pančur je prepričan, da mu pripadata celo dve stanovanji, pa čeprav ima že štiri leta v rokah sodno odločbi) za izselitev. Poglavitni vzrok za svoje težave vidi v svoji politični aktivnosti, saj seje po demokratizaciji - sam posebej poudarja "tako imenova ni", zelo politično angažiral. Vključi se je namreč v SKD, želel sodelovati v okviru Slovenskega kongresa tet sodeloval leta l')()S \ znani gladovni stavki v Cankarjevem domu. Prepričan je, da vse njegove težave izvirajo i/ dejstva, da je večkrat terjal objavo se/na mu imen sodelavcev "UDBE", kar je povzročilo, da so se ga v strankah odpovedali, saj da ima ta Služba še vedno ra/piedenc BVOJe "mreže". Omenimo tudi to, da je pred do brimi tremi leti kandidiral za IkofjeloSkega župana in čeprav je dobil seveda le simbolično število glasov, je prepričan, da je odločil no pripomogel k ustoličenju seda njega Župana. Kljub vsemu je danes, kot pravi, najbolj nepriljubljena oseba, saj je iskal svojo pra- vico tudi pri strokovnjakih v Evropi, skupni imenovalec njegovih težav pa je. kot trdi. "UDBA" Da nuna stanovanjske pravice, je po njegovem prav tako posledica politične šikane, pri čemei sicer ne zanika, da tega ni pravočasno uredil, sklicuje pa se na objave v Go- renjskem glasu in pismo dr. Jože ta Pučnika, ki je župana pozval, da uredi njegov položaj. Štiričlan ski družini pO njegovem mnenju pripada kaj več kot le že dodeljeno enosobno stanovanje, na obljubo občinske referentke, da bi lahko dobili dve stanovanji, če pred tožijo uradni doka/ o ločitvi, pa so postopek ločitve tudi začeli. Sedaj pričakuje, da jim bo občina, ki je uspela teliti stanovanjski problem ostalim prebivalcem te hiše. dodelila dve stanovanji. In kaj pravijo na občini ' Predvsem poudarjajo, da druži na Pančur nima stanovanjske pra vice, kar pomeni, da jim po ZakO nu ne pripada primerno stanova nje. V rokah imajo sodbo sodišča o i/selitvi (pod i/vržbo) in ZagO tovili so jim stanovanje. Izjavo OZ. obljubo o dodelitvi dveli sta novanj župan odločno zanika, saj meni, da želi Pančur brc/ osnove i/siliti dve stanovanji. Tudi v pri meru, tla bi imeli razpoložljivo večje stanovanje, družina Pančur ne bi bila dohodkovno sposobna plačevati najemnine. • Štefan Žargi Ustavno sodišče sprejelo jeseniško pobudo Jeseniška občina že nekaj časa trdi, da je veliko bolj povezana z igralnico v Kranjski Gori kot občina Bohinj. Ustavno sodišče bo odločilo, ali je jeseniška občina upravičena do koncesijskega denarja od iger na srečo. Jesenice - Ustavno sodišče je januarja letos sklenilo, da se začne postopek za oceno ustavnosti enega izmed členov zakona o igrah na srečo. Posto[>ck je sprožila občina Jesenice, kije zahtevala, da se uvrsti med lista področja, ki SO upravičena dobiti koncesi|ski denar od igel na srečo konkretno od kranjskogorske igralnice lili Casino Kranjska (lora. Koncesijske dajatve iz te Igralni ce dobivajo naslednje občine: naj več Kranjska (iora, saj je igralni ca na njenem območju in Bohinj, nato pa še občini Bled in Radovljica. Ta sredstva sploh niso majhna in so namenska sredstva /a razvoj turistične infrastrukture. Občina Jesenice meni, da je upta vičena. da se uvrsti med prejem rlice tega denarja in da izpolnjuje vse kriterije za uvrstitev občine v zaokroženo turistično območje, kot Zahteva ministrstvo /a gospo darstvo, Jeseniška občina navaja, da obi ski igralnice v Kranjski Gori bre menijo okolje v občini Jesenice, da sta se turistična in komunalna infrastruktura v Kranjski Gori gradili s sredstvi občine Jesenice, saj je bila Kranjska (lom le ena izmed krajevnih skupnosti občine Jesenice. Prtivi, da /daj občini Skupaj gradita komunalno depo nijo, povezuje ju kolesarska pot, izgradnja kanalizacijskega kolek torja v Kranjski Gori je povezana z delovanjem čistilne naprave v jeseniški občini. Turistično kulturna ponudba Jesenic obsega gledališče, knjižnico, imajo športni park in žičnico Španov vrh, na gospodarskem področju vodita skupen projekt. Bohinj, ki dobiva sredstva, naj ne bi bil v tolikšni meri povezan s Kranjsko Goro kot Jesenice. Občina Jesenice zato zahteva uvrstitev v četrto zaokro /eno turistično območje. Ministrstvo /a gospodarstvo je v odgovoru navedlo, daje upošteva lo lokalne skupnosti, v katerih je sede/ igralnice m sosednje obči ne. ki so neposredno vključene oziroma povezane / obstojem ig ral niče in soglasja njihovih županov. Jeseniškega soglasja naj ne bi bilo. Jeseniška občina /ahleva. da se uvrsti med območja, ki so tako ali drugače povr/ana / Igral nico in da je njena uvrstitev med take občine v skladu z zakonom. S tem, koje neupravičeno uvrščena, se 11 nezakonito odvzema vir prihodkov Kakorkoli že bo odločilo ustavno sodišče, dejstvo je, da sami predstavniki igralnice pravi|o, da so Jesenice nedvomno veliko bolj povezane / igralnico kot, denimo, Bohinj. Čeprav to ni kriterij, |e pa res, da večina /aposleiuh v HIT ovi igralnici prihaja iz jeseniške občine. • Darinka Sedej ••••••• KULTURA / kavka@g-glas.si Groharjevi štipendiji dobila slikarka Barbara Demšar in oblikovalec Jure Miklavc Gre za tradicijo in čast Škofja Loka - V petek zvečer je bila v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki podelitev letošnjih Groharjevih štipendij, ki jih Združenje umetnikov Škofja Loka in Občina Škofja Loka že od leta 1980 podeljujeta mladim ustvarjalcem za spodbujanje umetniške dejavnosti. Dobitnika, slikarka Barbara Demšar in oblikovalec Jure Miklavc ob tej priložnosti svoje ustvarjalske dosežke predstavljata v omenjeni galeriji. Barbara Demšar z likovno govorica treh dimenzij. Groharjeva nagrada in štipendija, ki jih Združenje umetnikov Škofja Loka podeljuje že več kot dvajset let, sta stanovski nagradi, saj umetniki sami v svojih vrstah izberejo ustvarjalce, ki so v preteklem obdobju na različnih področjih umetniškega ustvarjanja dosegli pomembne rezultate, nagrade lahko podelijo tudi za živ-ljensko delo, štipendijo pa za spodbujanje umetniške dejavosti. Pri tem se ozirajo na umetnike, ki so s svojim življenjem ali delom povezani s Skotjo Loko. Doslej so tako podelili 11 nagrad in 15 štipendij, med njimi nagrado slikarjem Francetu Miheliču, Gabrielu Stupici. Ivetu Šubicu, Francu Novincu, Hermanu Gvardijančiču, glasbenikom Marjanu Gabrijelči-ču, Milošu Mlejniku in Janezu Lotriču ter literatom Vladimirju Kavčiču, Neži Maurer in Igorju Torkarju, štipendije pa Janezu Hafnerju, Tomažu Kržišniku, Pavlu Florjančiču, Marjanu Pre- vodniku. Berku. Silvi Horvat, Mirni Pavlovec, Metodu Frlicu, Mariju Vrenku, Tomažu Lundru, Juretu Kalanu, Janez Bogataju, Maji Šubic, Janezu Ferlanu in Klari Ogorevc Jenko. Letos se je umetniški svet Združenja umetnikov Škofja Loka odločil, da ne bo podelil Groharjeve nagrade, ampak bo odprl pot predvsem novim idejam, torej mlajšim ustvarjalcem. Menda je tako tudi zaradi pomanjkanja denarja za nagrado, saj letos sredstev za to ni, saj je občina lahko prispevala le denar za dve štipendiji. Štipendija izplačljiva v enkratnem znesku je sicer visoka 150.000 tolarjev bruto. Kot je na-nesel pogovor, je bila višina štipendije leta 1980, ko je to prejel akademski slikar Janez Hafner in je bila vredna približno 4m2 stanovanja v Ljubljani, v razmereju z današnjim življenskim standardom precej nižja. Sicer pa so si loški umetniki edini, da niti ne gre toliko za znesek, kot za tradicijo in dejstvo, da gre za potrditev stroke in domačega kulturno umetniškega miljeja, saj se umetniki sami odločajo, komu bodo podelili štipendijo oziroma nagrado. Umetniški svet združenja je letos izbral dva mlada talenta, ki sta se v zadnjih letih na svojih področjih že uvaljavila. Barbara Demšar, diplomantka likovne pedagogike pri prof H. Gvardijančiču za svojo izoblikovano avtopoe-tiko in kvaliteto likovnega nagovora vsako leto prejema nagrade in priznanja. Kot je še povedala umetnostna zgodovinarka Ana-marija Stibilj - Šajn. Demšarjeva v času modernizma na svojstven način tudi nadaljuje tradicijo krajinskega sliakrstva ki je v loškem koncu doma. Njene osebne podu-hovljene krajine, po katerih so KULTURNA KREDENCA^ Brdo 2001 na Primskovem Kranj - V petek so v domu krajanov na Primskovem odprli razstavo del, ki so nastala na 2. medobmočnem likovnem srečanju Gorenjske "Brdo 2001". Tudi letos je srečanje gorenjskih likovnikov na Brdu potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ob-Jnočne izpostave Kranj in kot je dejal vodja projekta akademski slikar Zmago Pultai, sta velik odziv in delovna vnema na likovnem srečanju P(>ka/ala, daje treba s kolonijo nadaljevati, (e so na prvi koloniji li kovniki ustvarjali predvsem zunaj, pa so na tokratni koloniji zaradi poznega jesenskega termina udeleženci ustvarjali v prostorih hotela ko kia. ZatO so umetniki predvsem ustvarjali na papirju 00 živem modelu (glava, figura) oziroma I abstraktnim eksperimentiranjem. "Medsebojna pomoč in ustvarjalna vnema sta rodila veliko število nastalih del. Od katerih so mnoga celo presegla raven tovrstnih srečanj," meni Pu-har. Na Primskovem je na ogled izbor del nastalih na koloniji, katere sc je udeležilo 24 gorenjskih likovnikov: Mateja Pire, Mojca Pinlar, Veronika Pogačar, Draga Soklič, I .ca De/man, Poni Čeh, Nejč Slapar, Štefan Cerar, Anton Kramarič, Janez Mohorič, Ivan Žibert, Dušan u BOVec, Agata Pavlovec, Marinka Sinuinič. Dani Šraj, Marjeta Likar, Irena Novak, Bvgen (iusiin, Mitja Beguš, Drago Rakinič, Karel Kuhar, Ljubo Soklič, Drago Jerman, Dušan Slerle m ZmagO Puhar. • I.K., foto: Gorazd Kavčič Predstavitev novega albuma Klarise M. Jovanović Ljulnjana V četrtek, JI, januarja, bo ob 20. uri v Vodnikovi doma čjji v Ljubljani predstavitev novega albuma "llasref, avtorice Klarise M. Jovanović \/ [Tržiča s mom Bahur bo predstavila manj znane ah pozabljene ljudske pesmi i/ Bosne, Makedonije, Grčije in Turči|c. ki S() Zanimive priredbe notnih m leienskih /apisov i/ l(). m začetka 20. »toletja. • l.K. Jure Miklavc v zadnjem času intenzivno sodeluje z žirovsko Alpino. poimenovane različne poti, so simbolične poti v obliki stiliziranih ploskovno zabeleženih znakov in asocirajo na sonce, lestev in poti. po katerih hodimo. "Štipendija mi pomeni neko osebno potrditev za moje preteklo delo in hkrati tudi vzpodbuda za na- prej. Mislim, da je človek vedno vesel priznanja, še posebej če je opažen v domačem okolju," je povedala Barbara Demšar, ki je doslej pripravila 12 samostojnih razstav in sodelovala na 70 skupinskih razstavah doma in v tujini. Dela, ki jih tokrat razstavlja v Galeriji Ivana Groharja so nastala v zadnjem obdobju na njenem študijskem bivanju v Parizu, razstavo pa bo v prihodnje prenesla v galerijo Dvorni trg v Ljubljano. Ob tej priložnosti je izdala tudi ličen katalog. Drugi dobitnik štipendije Jure Miklavc diplomant Akademije za likovno umetnost, oddelka za oblikovanje, v zadnjih letih za svoje oblikovalske dosežke, dejaven je na različnih področjih oblikovanja, prejel že številne nagrade in priznanja, v zadnjem času pa intenzivno sodeluje tudi z žirovsko Al- pino pri razvoju tekaških in smučarskih čevljev. "Mislim, da se mora ustvarjalec na svoji razvojni poti najprej prizkusiti doma, potem pa je zrel tudi za kaj večjega. Zato sem vesel in počaščen, da živim v okolju, ki tudi spremlja moje ideje, ne glede na to, kje se le te tržijo, doma, v Sloveniji, Evropi ali pa v svetu. Hkrati sem to vzel tudi kot priložnost, da v tej galeriji na nek način pokažem svoje izdelke," je povedal Miklavc, ki je v Galeriji Ivana Groharja na zanimiv uspel predstaviti doslej nagrajene izdelke, z logotipi in znaki pa želi prikazati tudi delovanje na področju grafičnega oblikovanja, kjer sta zelo uspešna s sodelavko Barbaro Sušteršič. foto • Igor Kavčič, Gorazd Kavčič Cvitkovič pri Pri rdeči ostrigi Škofja Loka - V četrtek, 24. januarja, je Klub škofjeloških študentov in Zavod škofjeloške mladine - Zavod 'O' v prostorih MKC Pri rdeči ostrigi gostil filmskega režiserja in scenarista Jana Cvit-koviča, ki je lani na filmskem festivalu v Benetkah prejel Zlatega leva za film Kruh in mleko kot najbolj obetaven debitant. Govorilo se je seveda o filmu, zvedeli smo pa tudi, zakaj je nagrado sprejel v navadni zeleni majici... Klub škofjeloških študentov že nekaj časa skrbi za pestre in zanimive kulturne študentske oz. mladinske večere, ki jih pripravljajo v lokalu Pri rdeči ostrigi v sklopu prostorov stare vojašnice. V sklopu januarskega debatnega omizja so gostili mladega režiserja in scenarista Jana Cvitkoviča, ki se ga sveta, seje spojila z alternativo študentov, ki so vselej kritično opazovali in obravnavali življenje in svet odraslih ter svet v katerem živijo. Debata se je seveda vrtela okrog filma Kruh in mleko, ki je močno deloval na filmsko režijo, da so Jana nagradili kot veliki up evropske filmske prihodnosti. njega trenutka ni vedel, ali bo nagrado dobil ali ne. Zdelo se mu je malo verjetno. Z ekipo so se zaradi snemanj že vrnili v Ljubljano, ko so ga dan pred podelitvijo poklicali, naj se takoj vrne, ker bo prejel nagrado. Ko je že prispel v hotel, se je pa podeljevalcem že tako hudo mudilo, da so ga hoteli kar iz kopalnice poriniti na oder. Časa za pripravljeno "stvlish" obleko ni bilo, le za videno majico. Jana, ki je sicer študiral arheologijo, poznamo tudi kot glavnega igralca in koscenarista v filmu V leru, njegovo najbolj domače tematsko področje pa je realizem. je z voditeljem Jernejem Tavčarjem in mladino v pogovoru i/red no dobro "/aštekal", saj so si bili v načinu mišljenja blizu. Alternativa, ki jo predstavlja Jan s SVOJO uspešno neakademsko filmsko, a predvsem življenjsko izobrazbo, polno močnih izkušenj in stvarne- Kruh in mleko je prvi slovenski film, ki je prejel tako pomembno nagrado. Ko smo že pri nagradi... Jan je v pogovoru razložil, zakaj je nagrado sprejel v - za mnoge nesprejemljivi - običajni olivno zeleni majici z velikim srpom in kladivom v ospredju. No. do zad- domači svet ulice in socilano življenje. Rad poudari: "Bolj je film lokalen, bolj je natančen in univerzalen. V njem projiciram svoje stališče do sveta in uporabim karakterje, ki so mi blizu. Na tem področju sem doma in zato sem tu močan. Če ga še natančno opišeš, ljudi "zadaneš", če pa "bluziš" z nečim, kar ti ni blizu, se ljudi ne dotakne in film obvisi v zraku. Ga ne razumejo in ni učinka." Lokacije in osebe v filmu so realne. Mnogi mu očitajo, da v filmu igrajo naturščiki -nešolani igralci, a v svojih izkušnjah je spoznal, daje kombinacija šolanih dramskih igralcev in na-turščikov nadvse uspešna in da so naturščiki večkrat veliko bolj pre-pričjivi v svoji vlogi, saj izriajajo iz svojih življenjskih izkušenj in preizkušenj, kar jim daje moč prepričljivosti. Pa tudi bolj so pripravljeni za delo, saj niso obremenjeni z gledališkimi predstavami, snemanjem reklam... Debata se je dotaknila tudi slovenskih filmskih nagradah v Portorožu, večinski nenaklonjenosti akademskega filmskega sveta do uspehih nešolanih "kolegov", snemalnih anekdot, prerokovanega uspeha v tujini, slabega trženja slovenske kulture, avtentičnosti slovenskega filma, ljubezni do starih vozil, dobrih žurov na malih filmskih festivalih in nadvse dolgočasnih velikih... Zvedeli smo tudi, da ima Jan nadvse rad "loozerje", ki zanjo biti borci, kot sta na primer Mike Tyson in nogometaš Ivanu-šič, predvsem pa prvinske elementarne ljudi z notranjo močjo in karizmo: "Želim verjeti človeku, ko ga vidim!" Jan že pripravlja nov film o piscu pogrebnih govorov, ki na pogrebu spravlja v jok ljudi, ki jih sploh ne pozna, trenutno pa montira TV humoristično serijo v petih delih, ki govori o vsakdanjem družinskem življenju. • Katja Dolenc te t S H8 §" ZABLUJENA GENERACIJA = o' escape PMNCtPS ^^AMRSAlf^^^^^ DVORANA PRIMSKOVO petek, 1.2. ob 20. uri prodprodaja kart: INFO TOČKA KLUBA STUDENTOV KRANJ, ob vodnjaku KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Sobota 2.2. ob 17.00 uri PRISTAJAJO /grajo komedija SEBASTIJAN CAVAZZA, JERNEJ KUNTNER, LJERKA BRAK, NINA IVANIĆ, MAGDA KROPIUN/G, /MATIJA PUCKO Proda/a vstopnic: GLAS genera/ni medijski pokrovitelj tel.: 04/201 42 47 Na obisku v Veržeju Svetniki in godovi Salezijanska skrb je mladina Salezijanci (ime so prevzeli po Frančišku Šaleškemu), ki jih je leta 1859 ustanovil Janez Bosko (god ima v četrtek), so novembra leta 1901 prišli v Slovenijo. Salezijanci imajo v Sloveniji več skupnosti, vodijo pa tudi 41 župnij. Veržej - Eden od salezijanskih zavodov je tudi v Veržeju v Prle-kiji. Veržej je le nekaj kilometrov oddaljen od Ljutomera in je danes tudi samostojna občina. Salezijanci, ki imajo na Gorenjskem svojo skupnost na Trsteniku, kjer je tudi dom za ostarele sobrate, in skrbijo za župnije Trstenik, Gorice in Koprivnik (najvišje ležeča župnija v ljubljanski nadškofiji), so prišli v Veržej konec marca leta 1912. Takratni mariborski škof Mihael Napotnik je že leta 1908 vabil v Veržej salezijance, vendar je dobil negativni odgovor. Ker je leta 1906 domačin kmet Anton Puščenjak s svojimi tremi sestrami zapustil vse svoje premoženje Cerkvi za zgraditev zavoda, je mariborski škof lažje uresničil svojo zamisel. Prelat in bogoslovni profesor dr. Fran Kovačič, doma iz Veržeja, je ustanovil družbo za zgraditev zavoda, ki naj bi ga imenovali Marijanišče. Gradnja se je začela. 30. marca leta 1912 je salezijansko vodstvo v Turinu v Italiji sklenilo ustanoviti svojo skupnost v Veržeju in prvi salezijanci so prišli v Veržej 27. oktobra leta 1912, ko je škof Mihael Napotnik blagoslovil zavod, ki se ga še danes drži ime Marijanišče, ljudje pa mu pravijo tudi "klošter". Vojna je prekinila dejavnost Marijanišča. Salezijancem so bila vrata zaprta tudi po drugi svetovni vojni, koje bilo v zavodu najprej skladišče živeža, nato pa vzgojni zavod oziroma poboljše-valnica. Med letoma 1992 in 1997 so bili v "kloštru" beguncu, septembra leta 1998 pa so se vrnili salezijanci. Marijanišče je največja stavba ob cesti v Veržeju, zato Prof. Janez Krnc ga obiskovalec ne more zgrešiti. "Glavna naloga salezijancev je skrb za mlade, zato tudi naš zavod želi služiti mladim in družinam na področju vzgoje in izobraževanja ter prenesti oznanilo odrešenja v svet dela in obrti," je povedal prof. Janez Krnc, član salezijanske skupnosti v Veržeju in vodja organizacijske enote Mavrica, ki deluje v okviru Zavoda Janeza Smrekarja. Skrbi predvsem za gospodarsko plat delovanja zavoda, za duhovno pa mag. Peter Stumpf, ki je tudi veržejski župnik. Salezijanci iz Veržeja skrbijo tudi za župnije Dokležovje, Kapela in Radenci. Po vrnitvi v Salezijanci sc znova v Veržeju. Veržej so salezijanci nameravali ustanoviti v Marjanišču center za učenje starih slovenskih obrti, vendar predlog ni bil sprejet, kar je po prepričanju Janeza Krnca škoda, saj stara izvirna slovenska obrt zamira. Morda jo bomo kdaj bolj cenili. Posebej pomembno vlogo za ohranitev slovenske narodne zavesti, jezika in katoliške vere je veržejski zavod odigral med obema vojnama, ko je bilo Prekmurje pod Madžari, ki Slovencem niso bili prijazen gospodar. Meja je bila na Muri in številni prekmurski katoličani so hodili v Veržej k mašam in k znamenitim "oratorijem", ki so bila verska, izobraževalna in družabna srečanja. Med prvo in drugo svetovno vojno so se v Veržeju šolali mnogi slovenski intelektualci. Med njimi je bilo 300 duhovnikov. Prof. Janez Krnc obiskovalcem rade volje pokaže deloma že urejeno notranjščino Marijanišča, v katerem so dobili salezijanci prijeten dom, udeleženci raznih izobraževalnih akcij pa prijetnejše pogoje za delo in bivanje. Med novembrom leta 2000 in lanskim avgustom je v Zavodu bivalo 71 različnih skupin, deloma iz Pomurja, deloma pa iz. ostalih delov države, s skupno 3200 udeleženci. Večinoma so bili mladi. Organizirali so srečanja birmaneev in prvo ob-hajancev, pevske vikende za različne zbore, razstave, motivacijske delovne tabore iz programa Skala - PUM, srečanja ministrantov, duhovne vaje, skavtske tabore, srečanja družin slikarske razstave, počitniške programe, in seminarje za organiste. Za kar 25 skupin so pripravili program v zavodu. Prof. Janez Krnc je povedal, da dobro sodelujejo z. bližnjimi termami v Banovcih, kar daje obisku ali dejavnosti v Veržeju dodatno privlačnost. • Jože Košnjek Don Bosko, svečnica in Blaž Danes, 29. januarja goduje Juli-jan Ubogi, na Marijanskem koledarju pa je napisano tudi ime Valerija, škofa. Pri Julijanu Ubogemu beremo, da gre za legendo o zanimivem liku Hospitalca, po naše dobrega gostitelja, ki je lahko tudi krščanska preobleka mitološke grške povesti o Ojdipu, ki mu je nesrečna usoda namenila krivdo, da je ubil lastnega očeta. Legenda pravi, da je jelen, ki gaje hotel Julijan ubiti, nenadoma spregovoril: Kako da me hočeš ubiti ti, ki boš vzel življenje tistim, ki so ti ga dali? Zaradi strahu pred strašno napovedjo se je umaknil v samoto, kjer sta ga po dolgem iskanju našla starša. Žena, ki je bila sama doma, ju je prepoznala in jim prepustila lastno posteljo. Ko se je Julijan zjutraj vrnil in našel v postelji tuji osebi, ju je zabodel. Žena mu je povedala, da sta bila to starša. Napoved jelena se je uresničila. Jutri, 30. januarja, bo godovala Martina, rimska mučenka, ki je zavetnica Rima. Bila je lepa in oboževal jo je celo cesar Aleksander Sever, kije bil tako kot mnogi drugi zavrnjen. Mučili sojo in ob-glavili. Njej in sv. Luku je posvečena cerkev ob znamenitem trgu Forum Romanum. Martina, Martinka, Tina, Tinca in Tinka so pogosta imena na Slovenskem. Nekatere praznujejo 30. januarja, nekatere pa 11. novembra, ko je god v Sloveniji prav tako zelo čaš-čenega sv. Martina. Zadnji dan januarja, v četrtek, 31. januarja, bo god Janeza Bo-ska ali Don Boska, ustanovitelja salezijancev (1815 - 1888). Janez Bosko se je rodil 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi, 30 kilometrov od Torina. Težka mladost, ko je kmalu izgubil očeta, je izostrila njegov čut za stiske ljudi, zlasti mladih. Ustanavljal je posebne domove in širil dejavnost, leta 1859 pa je ustanovil redovno družbo, ki je dobila ime salezijanci po Frančišku Šaleškemu, ženevskemu škofu v začetku 17. stoletja. Ustanovil je tudi žensko vejo reda Hčere Marije Pomočnice. Po svetu je odšlo več sto salezijancev misijonarjev. Don Bosko je i/črpan od dela umrl v Torinu 31. januarja leta 1888. Don Bosko je širil vero tudi s pomočjo ver- skega tiska, zato so ga za zavetnika izbrali založniki. V Slovenijo so prišli Don Boskovi salezijanci 23. novembra leta 1901 in izbrali za svoj sedež Rakovnik. V petek, 1. februarja, bo godovala Brigita, zavetnica Ircev, ki je umrla leta 523. Je ena od najbolj čaščenih svetnikov, ob sv. Patriku, na Irskem, kjer naj bi bilo 25 svetnic s tem imenom. Vsem pa naj bi bila vzor Brigita iz kraja Kildare blizu Dublina. Njen oče je bil bogat, mati pa sužnja, ki jo je zakonita žena nagnala od hiše. Deklica je bila deležna lepe vzgoje inje rada pomagala revnim in pomoči potrebnim. Ustanovila je družbo, ki se je širila. Nastajale so nove in nove samostanske družine. Brigita je bila lepa. Da bi odgnala snubce, je čudežno oslepela na eno oko. V petek bodo pri nas go-dovale Brigite, Gite in Gitice, drugje pa Britte, Birgite in podobno. V soboto, 2. februarja, bo svečnica ali Jezusovo darovanje. Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina. štirideseti dan po porodu priti v tempelj in se očistiti, kar je spoštovala tudi Marija, Jezusova mati, čeprav ji tega ne bi bilo treba storiti, saj je Jezusa spočela in rodila deviško. Evangelist Luka je zapisal, da je Marija v templju srečala starčka Simeona. V nedeljo, 3. februarja, bo god Blaža, škofa in mučenea. Blaž je bil najprej zdravpik in nato škof v Sebasti v Armeniji. Čudežno je ozdravil grlo dečka, zato je zavetnik pred boleznimi grla in vratu, znan pa je tudi blagoslov sv. Blaža z dvema prekrižanima svečama, ki jih duhovnik približa grlu. V soboto praznuje Rimskokatoliška cerkev tudi god Oskarja. Oskar jc bil prvi škof v Hamburgu. V nedeljo bodo razen Oskarjev, ki so pri nas zelo redki, godovali Blaž, Blaže, Blažek, Blažo, Blaže j, Blažka, iz tega imena pa izvirajo priimki Blažič, Blažej, Blužek in Blazina. V ponedeljek bo godoval Andrej Corsini škof. Je zavetnik tistih, ki jim je ime Andrej, Drejc in Drejče. Veliko Andrejev pa goduje 30. novembra, ko je god apostola Andreja. • JK. PREJELI SMO Izjava za javnost Upravni odbor Kluba gospodarstvenikov Jesenice je ocenil, da ni več razumne motnosti za nadaljevanje aktivnosti, zato predlaga Prenehanje dejavnosti Kluba gospodarstvenikov Jesenice. Osnovni namen februarja letu 1999 ustanovljenega kluba je bil družiti znanje in sposobnosti ter Z oblikami, kot so izmenjava izkušenj, zagotavljanje možnosti poslovnega sodelovanja, seznanjanje z novimi izzivi gospodarjenja in novimi projekti ter podobnim, povezati vodilne delave s poslovnega, ekonomskega in podjetniškega področja. To naj bi ob primerni organizacijski angažiranosti prispevalo tudi k ustvarjanju pozitivnega vzdušja in skupnega hotenja za nov razvojni cikel gospodarskega razvoja na območju zgornjega dela Gorenjske. Po zgledu delovanja nekaterih podobnih in uspešnih skupin v Sloveniji, ki sledijo tem hotenjem, je vodstvo KLUBA v obdobju delovanja pripravilo sest strokovnih in aktualnih pogovor, poskušalo spodbujati z internimi informacijami in končno tudi z nekaj poskusi javnih mnenj vplivati na odgovorne, da bi se stvari spremenile. Prizadevanja UO KLUBA so bila Žal prezrta, ni bilo pripravljenosti, da bi tudi preko takšnih oblik delovanja lahko vplivali na zagotavljanje boljše gospodarske podobe. Lako lahko le ugotavljamo, da ni pripravljenosti za skupna prizadevanja, ni spoznanja, da le po vezanost kvalificiranih in motiviranih ljudi zagotavlja dobre pro jekte in njihovo uspešno uresničitev. Ravnanje in odločanje posa m cz nt ko v je po mnenju poznavalcev po pravilu neproduktivno. Prizadevanja KLUBA niso bila sprejeta kot dobrodošla, to pa je vplivalo tudi na vse slabši odziv Članstva KLUBA. Morda bo v drugačnih razmerah in ob ozaveščenih ljudeh prišel ras. ko ho oblika, kot je bil KLUB GOSPODARSTVENIKOV ali kaj podobnega, bolje sprejeta. Za sed/a pa se Upravni odbor KLUBA zahvaljuje v\em. ki so sodelo-vali in verjeli dobremu namenu, ostalim pa naj bo naša odločitev v razmislek. Upravni odbor KLUBA GOSPt )I)A RS IV EN I KOV JESENICE Strupene sape Pokljuke V GG je bilo doslej objavljenih kar nekaj pisem, ki se nanašajo na vračanje po vojni zaseženega premoženja Cerkvi, pa tudi nekaj takih, ki se nanašajo na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Zid pa v večini pisem še vedno prevladujejo različni ideološki konstrukti, katerih namen je prikriti resnična dejstva, pa naj gre za sedanjost ali preteklost. Eno izmed pisem je pred kratkim poslala tudi gospa Jožica Reber-nik z Bleda, ki jo očitno zelo moti, da država vrača Cerkvi po vojni zaseženo premoženje. Nasproto vanje vračanju premoženja Cerkvi je nekako razumljivo glede na ostro medijsko proticerkveno gonjo ter ideološko indoktrinacijo, ki je kot ostanek polpretekle zgodovine še vedno močno prisotna v slovenski družbi, kjer je Cerkev še vedno obravnavana kot državni sovražnik. Zato se niti ne čudim trditvam ge. Rebernik, češ da je "RKC ali pa vsaj njen vrh posred no in neposredno sodeloval z okupatorjem", in da se je "mnogo duhovnikov s puško v roki bojeva lo proti lastnemu narodu ". Omenjene trditve pa niso v skladu z resničnimi dejstvi, že zaradi tega, ker ga. Rebernik nikjer ne omenja komunistične revolucije, ki je tudi glavni vzrok za nastanek protire-VOtucije (ki je vključevala tudi vaš ke straže in kasneje domobranci'i posledično pa tudi kolaborui ije in l.i. bratomorne državljanske vojne. Nenazadnje sta tudi Ivan Maček in Mitja Ribičič (oba sta bila v času vojne visoka funkcio narja O/NE, organizacije, kije odgovorna za poboje mnogih dru fače mislečih Slovencev, ki so bili za komuniste "razredni sovražni ki") priznala, da je komunistična revolucija med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh tudi v resnici bila • še več, upor proti okupatorju je bil revoluciji celo podrejen' Komunistični teroristi 10 V na začetku vojne, še preden \o se Sploh pojavile prve vaške um (■ kot obramba pred revoluci onarnim terorjem, pobili precej Slovenk in Slovencev. Kolaboracija z okupatorjem (pa še ta je bila večinoma prisilna, razen nekaterih izjem) je bila torej zgolj posle diea revolucionarnega terorja, saj so se mnogi Slovenci nenadoma znašli med obema ognjema med nasiljem okupatorja ter revo I tu ionarnim nasiljem. Ponekod je bilo revolucionarno nasilje še tlo sti bolj brutalno kot nasilje okupatorske vojske, zaradi česar so se morali mnogi Slovenci braniti pred njim, vendar je bila navz.oč-nost okupatorja dejavnik, ki je odločal o prisilni kolaboraciji, /a okupatorsko vojsko so bile proti -revolucionarne sile zaradi svoje narodni1 uvesti (komunisti so bili usmerjeni internacionalno, torej nasprotno kot pripadniki proiire volucionarnih sil, op. G. H.) hi stveno bolj nevarne kot partizani oz. komunisti, lo dejstvo je konec koncev pripeljalo do kolahoraci je, ki pa ni klasična kolaboracija "domačimi izdajalci", kakršna je bila prisotna v Evropi (npr. v Franciji, kjer pa ni bilo revoluci je). Klasičnih kolaborantov je bilo v Slitvenip veliko man/, kol se skusit danes prikazati. PUl p>i /< ohto.ba kolaboracije služila ko munistom za pobijanje "razrednih s,>vrttžniko\ " po %eslu "Najprej diskvalifikacija, nato likvidaciji'" To komu vojne, ko je bila oblast dokončno v rokah komuni ftOV, so leti pobili veliko mno ICO Slovencev ter pripadnikov drugih narodov, ni samo vojnih nitim kov. temveč tudi ženske. Marce in otroke, skmtkti ncdol. //<■ hudi, ki z okupatorjem nikoli niso imeli zveze. Sledilo je več desetletij tepta- nja človekovih pravic, ustrahovanja in šikaniranja. In kakšna je bila vloga Cerkve? Čeprav se strinjam, da vloga Cerkve ni bila vedno moralno čista, so mnogi kristjani zaslutili nevarnost revolucije (razen krščanskih socialistov, ki so skupaj s komunisti vstopili v Protiimperialistu no (Osvobodilno) fronto, a so bili kasneje grdo prevarani), mnogi pa so njeno strupeno Želo okusili pO prvih terorističnih umorih dr. I.amherla Ižrlichti. .laroslava Kik-Ija m še nekaterih. Ker je bila Cerkev (kamor prištevam tudi vernike) za komuniste razredni sovražnik, je bilo razumljivo, da SO mnogi duhovniki in ostali kristjani organizirali obrambo preti revolucionarnim nasiljem, zato se niso "bojevali proti lastnemu na rodu", kakor jih krivično obtožit je ga. Rebernik, temveč so hranili lastno ivi/en/c pred vse bolj očit nim komunističnim terorizmom in fundamentalizmom kljub ponavljanju starih demagoških floskul. da je protircvolucija "branila lastne privilegije ter klerikalni tiru heni red", /alo nikakor ne morem sprejeti naziva "narodni izdajalec", ki gaje v svojem pls mu uporabila tudi ga. Rebernik. Narodni i dajalec bi bil kvečjemu tisti, ki ji' zlorabil boj proti okupa torju za lastne politične cilje, tj, nasilno prevzeti oblast in "po spraviti" politične nasprotnike (ravno lo so naredili komunisti, ki \ času miru niso imeli možnosti prevzema oblasti, tO /<' bUo možno edino v času vojne, ko so bile raz mert Vdriavi kaotične, oblastniki pa brez moči). Kaj hočem s tem povedati? Hočem povedati to, da se mnogi Slovenci še niso pripravljeni soočiti z dejstvom, da medvojni komunisti nosijo velik del odgovornost, ne samo za nasilen prevzem oblasti ter poboje, temveč tudi za prisilno kolaboracijo, /ločini proti človeštvu, ki so jih storili komunisti, so Še vedno nekaznovani, čeprav so povsem primerljivi z nacističnimi zločini. Da pa mi ne bo kdo očital, da blatim NO H in povzdigujem kolaboracijo, mij povem, zelo ugleden mož. Bil je predvsem politik, krtin/ 3kt deželni glavar (1908-11 h vrsto let poslanec v kranjskem deželnem in avstrijskem di 'avnein horu. Hotel je hiti politično neodvisen, bil "strankarsko '"'discipliniran liberalec", "elastika/" v nasprotju z 'udikuli, pozneje je kandidiral :a SLS, v dunajskem Parlamentu označen kot "shnvemscliklerikal". kot w fe bil Tavčarjev politični sopotnik, hkrati njim pogosto v konfliktu. V njegovi knjigi h mojih sponu I lil (1929) se lavčar pojavlja zelo pogosto m včasih tlo sočno. Tavčarju fe i>ii<> očitno vehko do u'Kust in dolgočasen, politični pedant najhujše vrste. Dalje, dr. luvcur vor nesebičnosti, nud vse požrtvoviden in neoporečen, kuj nuj rečem o njevo vem SOdrugU? Skoraj ne bi hotel Ugovarjati onim hudomušnim ocenjevalcem, kateri trdijo, da je "Šuklje &Hribar", karikatura Maksima Gasparija, 1925 Hribar pričel svo/o kariero kot agent zavarovalne banke in da agenta tudi tedaj ni bil popolnoma stekel, ko je bil župan stolnega mesta in naše kraljevini' minister in poslanik v zlati Pragi... " Konec avgusta 1903 je Šuklje v Slovencu objavil tri članke pod naslovom Pogubnost dr. Ivan Tavčarjeve politike. Liberalec Lavčar je takrat pakt i rul s stranko nemških veleposestnikov na Kranjskem, ki jo po- osebljal baron Jožef Schwegel, gorenjski rojak. Polemično odzivni Šuklje se je skušal z njim tudi malo pošaliti. "Dr. Ivan Tavčar, ta resni mož s klasičnim obličjem rimskega imperatorja, kako dražestno naiven postaja v svojem zagovoru narodno-napredne nemške zveze! Živo me spominja na ono kuharsko devico tam iz škofjeloških hribov, katero je bila gospodinja spravila v zadrego z nekim kočljivim vprašanjem. 'Urška, kaj slišim o tebi,' je dre gala gospodinja, 'ljudje pravijo, da imaš otroka?!' In sramežljiv odgovor se je glasil: 'Oh gospa, nej no grejo, saj je vendar tok micken!' Baš tako kakor škofjeloška Urška, in niti za las drugače brani tudi dr. Tavčar prepovedani sad svojega divjega zakona z bar. Schweglom, pridejaje mu ljubki izraz 'ponižnega dogovorčka'. In doslovno dostavlja, da 'ponižni ta dogovorček še ni povzročil niti najmanjšega kvara'." Sredica citiranih Sukljetovih oznak je, da je bil Tavčar Naturbursche v politiki, zdrav kmečki fant, ki se je šel politiko. "Dr. Tavčar, izboren govornik, odličen jurist, dobro podkovan tudi v narodno gospodarskih vprašanjih, vendar nikoli ni sodil v politiko. Še danes velja Goethejev izrek: Polit isc h Lied ein garstig Lied! Politika ni nobeno snažno rokodelstvo in Tavčarjev talent, mehka in romantična duša sta mu oči vidno odkazali mesto med pesniki... " Je politična pesem res grda (garstig) pesem? Če že Goethe tako pravi... GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Torek, 29. januarja 2»02 Potni listi se bodo podražili Na zamenjavo čaka več kot milijon potnih listov Če so upravne enote pričakovale, da se bo do januarja letošnjega leta zamenjalo približno pol milijona potnih listin, so se uštele. Na zamenjavo čaka še milijon in 400 tisoč potnih listov, kar bo pred poletjem povzročilo hudo gnečo na upravnih enotah. Na nove potne liste bo treba čakati dalj kot deset ali štirinajst dni. Prihodnje mesece se bodo zaradi inflacije potni listi podražili. Alkohol in cigarete, manj droge Anketa med dijaki v Novi Gorici, Mariboru in Kranju je pokazala, da je med dijaki več uživalcev marihuane kct v zahodnih državah. Ljubljana - 5. avgusta letos poteče veljavnost modrih potnih listov in na Ministrstvu za notranje zadeve že ugotavljajo, da se Slovenci nismo izneverili stari praksi in železni srajci: dokumente urejujemo zadnji hip oziroma šele tedaj, ko nam "že teče voda v grlo". Če so pričakovali, da bomo državljani od lanskega marca do začetka letošnjega leta vložili kakšnega pol milijona prošenj za nove, rdeče potne liste, so se pošteno ušteli. Od 1. marca lani, ko so začeli z zamenjavo potnih listin, so na upravnih enotah, kjer sprejemajo vloge za nove potne liste, izdali prosilcem le okoli 133 tisoč novih potnih listov. Na zamenjavo torej čaka še več kot milijon in 400 tisoč potnih listov, če bodo seveda vlogo vložili vsi, ki imajo stare potne liste. Ne moremo seveda pričakovati, da bo vlogo za nove potne liste vložilo toliko državljanov, kajti navsezadnje na upravnih enotah tudi že pravijo, da se bodo nekateri državljani odločili zgolj za nove osebne izkaznice, s katerimi lahko potujejo v bližnje sosednje države. Enostavno: predrago! Potni list bodo naročili tisti, ki res potujejo po svetu in tisti, ki jim strošek za potni list ne pomeni omembe vrednega izdatka. Potni list, še posebej, če si ga "naroči" vsa družina, sploh ni poceni, pričakujejo pa, da se bo v naslednjih mesecih - zaradi inflacije - še podražil. Za povprečno slovensko družino to pomeni kar precejšen strošek. Cena potnega lista znaša 7780 tolarjev, če se odločite za potni list, ki ima 32 strani, dražji potni list z 48 stranmi velja 8.280 tolarjev. Če prištejete še stroške fotografiranja v višini okoli 1.500 to- larjev za fotografije - za potni list je treba predložiti eno fotografijo velikosti 3,5 cm krat 4,5 cm - smo kmalu že pri 10 tisoč tolarjih za dokument, ki bo za polnoletne državljane veljal deset let. Za otroke do 4. leta stane potni list 5860 tolarjev in velja dve leti, otroci med četrtim in osemnajstim letom starosti dobijo potni list s petletno veljavnostjo in stane 6.580 tolarjev. Z novim potnim listom lahko potujemo v 78 držav sveta, vendar v nekaterih državah velja, da lahko vstopamo le s potnim listom, ki velja še najmanj tri oziroma šest mesecev. Teoretično je torej mogoče, da bi država, v katero vstopamo s še veljavnim starim potnim listom, ki mu poteče veljavnost 5. avgusta, že po 5. februarju lahko prepovedale vstop s starim potnim listom. Vlogi za izdajo potnega lista je treba priložiti star potni list oziroma kakšen drug veljavni osebni dokument in seveda fotografijo. Prošnjo za izdajo potnega lista vloži oseba, kije dopolnila 18 let, oseba, ki še ni dopolnila 18 let pa je sklenila zakonsko zvezo ali starši oziroma zakoniti zastopnik skupaj z mladoletnim otrokom oziroma osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost. Stari potni list prosilcu "preluknjajo" oziroma uničijo, kajti v Sloveniji je v veljavi zakon, da ima državljan Slovenije lahko samo en potni list. Nekateri vlagatelji se z. uničenjem starega potnega lista niso strinjali, saj niso imeli ob tem osebne izkaznice, s katero bi lahko potovali v tujino. Vendar bi v primeru potovanja v tujino na upravni enoti lahko dobili potrdilo, s katerim se državna meja lahko prestopi. Če pa je v potnem listu, ki je predviden za uničenje še vizum, se mora nanj opozoriti, kajti vizum se avtomatično prenese v novo potno listino. Na upravnih enotah zdaj do 5. avgusta pričakujejo veliko vlog in veliko prošenj za izdajo potnega lista. Nanj je zdaj trefja čakati deset do največ štirinajst dni, potni list pa se dobi na upravni enoti ali pa ga pošljejo po pošti. V prihodnje, ko bo po novih potnih listinah večje povpraševanje - časi potovanj in dopustov se bližajo - pa se rok "dobave" novega potnega lista tudi lahko podaljša. Na upravnih enotah po vsej Sloveniji se bojijo, da bo pred okenci huda gneča, ki ji ne bodo kos, kajti hitro se izteka rok veljavnosti starega potnega lista. Če bo gneča in preveč prošenj, potem novega potnega lista ne bo mogoče dobiti v štirinajstih dneh - nanj bo treba čakati dalj časa. Ostalo je še preveč starih modrih potnih listov, ki še niso zamenjani. • Darinka Sedej Ljubljana - Na Uradu vlade za droge si zelo prizadevajo, da bi z raznimi raziskavami in dognanji o škodljivosti drog vplivali na ozaveščenost in preprečevanje jemanja legalnih in ilegalnih drog. Na eni izmed zadnjih predstavitev so opozorili na evropsko raziskavo o jemanju alkohola in prepovedanih drog med srednješolci, o čemer je govorila mag. Eva Stergar iz Inštituta za varovanje zdravja. V Sloveniji so bile do leta 1999 opravljene štiri raziskave o uporabi drog med mladostniki. Že šest let Slovenija na tem področju sodeluje tudi v okviru Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah. Gre za raziskavo ESPAD - The European School Survev on Alcohol and Other Drugs - v katero je vključenih trideset evropskih držav. Z zadnjo slovensko raziskavo, ki je potekala leta 1999, so želeli dobiti podatke o uživanju alkohola, tobaka in preostalih drog med srednješolci v državi in izbranih regijah: Novi Gorici, Kranju in Mariboru, ugotoviti trende ter dobljene podatke primerjati z ostalimi evropskimi državami. V raziskavo so zajeli dijake, podatke so zbirali svetovalni delavci, dijaki pa so vprašalnike izpolnjevali med poukom. Podatki so pokazali, da so anketiranci bolj pogosto uživali legalne droge, kot sta alkohol in tobak in manj ilegalne droge. Tako je skoraj dve tretjini anketirancev odgovorilo, da so že kadili cigarete, alkohol je pilo več kot 91 od- Zaslužek za prijatelje in znance Poslanec bo dal pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, če premier ne bo začel razčiščevati domnevne nepravilnosti na Centru vlade za informatiko. Ljubljana - Poslanec državnega zbora Branko Kelemina je na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška naslovil javno pismo, v katerem ga poziva, naj razišče nepravilnosti in nezakonitosti, ki se dogajajo v službah vlade in na po- NIKOLI NAM NI DOLGČAS! Ali veste, koliko ljudi pride dnevno v naše trgovine? Z najrazličnejšimi potrebami in željami. In vsem postrežemo in svetujemo. Prijazno, hitro in profesionalno. Z nasmehom. Ker smo mlad in dinamičen kolektiv, ker med nami vladajo dobri odnosi. Prav zares! Nikoli ni dolgčas! IŠČEMO: za delo v novi trgovini SPAR Kranj: - poslovodjo trgovine Pogoji: Najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe, usposobljenost za trgovinskega poslovodjo, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju trgovine, poznavanje dela na osebnem računalniku (okolje Windows), vozniški izpit B kategorije. Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za določen čas s poskusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi s pripisom "SPAR Kranj-poslovodja" na naslov: Spar Slovenija, d. o. o., Šmartinska 152 g, 1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAM! VEDNO V AKCIJI l<$> sameznih ministrstvih. Večina domnevnih nepravilnosti naj bi se dogajala na Centru vlade Republike Slovenije za informatiko. Veliko velikih projektov - tako pravi Branko Kelemina - se podeljujejo zunanjim izvajalcem, v glavnem znancem in prijateljem iz kroga blizu LDS ter nekdanjim sodelavcem Centra vlade za informatiko. Tako naj bi po mnenju poslanca nekaj zasebnih podjetij kar dobro zaslužilo s posli, ki jih je dobilo iz državnih naročil. Nekateri posamezniki, ki imajo zasebna podjetja, so najprej na državne stroške pripravili strateške usmeritve, pripravili ponudbe, se nanje prijavili kot izvajalci, dobili posel in ga izvedli, nato pa svoje izdelke še ocenili in jih predstavili javnosti. Za posodabljanje tehnološke mreže na Centru vlade za informatiko je eno izmed podjetij dobilo 250 milijonov tolarjev, drugo milijardo in 900 milijonov, tretje 1,8 milijarde tolarjev vse proračunska sredstva. Pri tem pa je še najhuje to, da je na centru zaposlenih 70 prav tako usposobljenih ljudi, ki bi lahko opravljali te naloge, a jih ne. Poslanec pričakuje odgovore tudi na druga vprašanja, sicer bo začel zbirati podpise /a ustanovi tev parlamentarne preiskovalne komisije. • D.S. stotkov anketiranih, dve tretjiniie bilo tudi že pijanih. Tri četrtiie anketiranih jih je odgovorilo, ca še niso vzeli nobene od prepovedanih drog, kot so marihuani, amfetamin, LSD, krek, kokaii, heroin ali ekstazi, trinajst odsto-kov mladih je naštete prepovedane droge uporabilo do petkrat, pet odstotkov anketiranih pa je odgovorilo, da so katerokoli od našte tih prepovedanih drog vzeli že šti ridesetkrat in več. Četrtina anketi ranih je že kadila hašiš ozirom; marihuano. Če v skupini našteti! prepovedanih drog ne upoštevamo marihuane, to pomeni, da 93 odstotkov vseh anketiranih slovenskih dijakov in dijakinj prvega letnika srednjih šol še nikoli ni poseglo po prepovedanih drogah. Primerjava teh ugotovitev z ostalimi evropskimi državami kaže, daje pitje alkohola pri naših dijakih približno enako povprečju v Evropi, kajenje cigaret je nekoliko pod povprečjem, medtem ko je delež dijakov, ki so uporabili marihuano znatno večji od povprečja držav vključenih v ESPAD. večji pa je pri nas tudi delež anketirancev, ki so vdihovali hlape. Spoznanja o razširjenosti uporabe različnih drog in poznavanje tveganj med srednješolci ter njihova stališča do uporabe drog so nujno izhodišče za načrtovanje programov promocije zdravja in zdravstvene vzgoje. Evropske primerjave podatkov za leto 1999 s podatki iz leta 1995 namreč opozarjajo, da glede razširjenosti kajenja cigaret med mladimi ni zaznati znakov zmanjševanja, pitje alkohola je še vedno močno razširjeno, predvsem na Danskem, Češkem, Veliki Britaniji, Malti in na Irskem, posebej zaskrbljujoče pa je, da se v državah srednje in vzhodne Evrope število dijakov, ki pijejo alkohol, še naprej povečuje. V približno polovici držav ESPAD je prišlo tudi do jasnega povečanja odstotka dijakov, ki so poročali o pogostem opijanju. Pri ilegalnih drogah primerjava podatkov pove, da njihova uporaba narašča skoraj v vseh evropskih državah. Pri uporabi kanabi-sa je Češka dohitela Veliko Britanijo, kjer je uporaba te droge kljub dejstvu, da je uporaba kana-bisa v tej državi v obdobju 1995-I90() močno upadla - najbolj razširjena, poraba preostalih prepo vedanih drog pa se je najbolj povečala na Poljskem. • Darinka Sedej Ko zamrznejo ventili. Ko zleze v jašek, vode zmanjka Stanovalci Borovške ceste (od hišne številke 1 do 39) so župana občine Kranjska Gora obvestili, da imajo že od lanskega poletja hude težave s pomanjkanjem pitne vode. Kranjska Gora - Po mnenju krajanov se je odjem vode v Kranjski Gori v zadnjih letih d ras tično povečal, novih zajetij pa ni že desetletja. Piko na i sta /anes Ijivo dodala hotela Lek in Larix z. novimi vodnimi površinami, vendar se grehi vlečejo že od prej: s pospešeno apartmajsko izgradnjo v zadnjih letih. Taka zima kol je letošnja, pa je samo Bc pospešila, daje problematika udarila na dan - je pa nesramno in skrb vzbujajo če, da nas - tako pravijo razne odgovorne službe vlečejo glede lega stanja za nos. Večkrat so že klicali odgovorne m Komunalo Kranjska Gora in vsak /ase dobivali prav različne odgovore kot: "Voda je /mr/nila", "GotOVO je kje napaka", "Ja, a zdaj bom pa ce) dan ventil obra čal?!" In pridejo in zlezejo v ja srk ZatO su Stanovalci zahtevali pošten odgovor, kam se iztoči voda, ki teče iz zajetja /a Kna-pom, natančno in smiselno določitev ur, ko bo vode /adosii. takoj pa naj tUdI kranjskogorski svetni ki obravnavajo problem dotoka pune vode \ Kranjsko Goro. Občani se počutijo kot drugorazredni državljani, sa| se zdi, kol daje po membno samo to, dfl imajo vodo hoteli, za občane, pa je vseeno. Oglasili smo se pri prizadetemu občanu Komami Kobieti na bo rOVSki cesti, ki nam |c med dni gim dejal: "Zajetje pri Knapu, i/ l aterega imamo vodo. je včasih zadostovalo. Problemi so se /acc li kasneje, ko je nastalo naselje novih hiš. Naš sistem je menda povezan s sistemom i/ Srednjega vrha in je bil ventil menda naknadno vgrajen - vse to so domneve, kajti res nas čudi, da nimamo vode. Posebno kritično |c ob vi kendih in ko kličemo Komunalo, dobimo Odgovor, da je okvara v sistemu. Eno uro voda normalno teče, nato je ni več. Ko bi nam Vsaj kaj povedali Komunali predvsem zamerimo, da nam ni iiČe ne pove, kaj se dogaja. Ko pride instalater in /Ic/c V |.isck. vode zanesljivo potem spet /manjka. Mi ne vemo, kaj sploh dela v jašku. Zakaj odklapljajo, če odklapljajo, kaj se dogaja?" O tem, ka| se dogaja, smo vpra šali direktorico Komunale Kranj ska Gora lleniiko /upati, ki je dejala: "Krajanom bomo priprav1 h pisni odgovor. Do pomanjkanja vode pa prihaja zato, Ion so zmrz 11111 ventili in je prišlo do nekontroliranega izliva vode. Vse obtožbe so neupravičene I !e ne bi bilo zmrzali, bi bilo vode dovolj." • Darinka Sedej S PAR Obsojeni Primož Koširje od Mirka Kunšiča in Slovenskih novic zahteval 2,1 milijona tolarjev NESREČE Dosegel novinarjev molk, odškodnine ne Civilna pravda, ki jo je Primož Košir vložil na ljubljanskem okrožnem sodišču marca 1996 in je doživela epilog šele pred mesecem dni, ima korenine v 4. avgustu 1994, ko je tedaj 27-letni Primož Košir z Milj sodno dokazano utopil svojo ženo Matejo. Kranj - Sprva tragična smrt mlade ženske, mamice in žene, je dobila kriminalno ozadje in šele krepak mesec po Matejini smrti so kranjski kriminalisti proti Primožu Koširju zbrali toliko dokazov, da so ga lahko predali preiskovalnemu sodniku. Ta je osumljenca po večurnem zaslišanju priprl in od tedaj Primož Košir ni več svoboden. Trenutno prestaja dvanajstletno zaporno kazen v Dobu. Mirka Kunšiča. Začasno odredbo je podpisala predsednica senata Barbara Knol Drobnič in je v slovenski strokovni pa tudi širši javnosti večinoma negativno odmevala. Kunšič se je na začasno Primož Košir v spremstvu paznikov pred kranjskim sodiščem. - Foto: arhiv GG Na dvanajst let zapora ga je veliki senat kranjskega okrožnega sodišča obsodil na ponovljenem sojenju aprila 1996, potem ko je prvo sodbo kranjskih sodnikov iz leta poprej, ko je Košir "dobil" devet let zapora, višje sodišče v Ljubljani po pritožbah obeh strani razveljavilo. Druga sodba je postala pravnomočna oktobra 1996. Že med ponovljenim sojenjem v Kranju, v začetku marca 1996. pa je tedaj še obtoženi Primož Košir, ki je krivdo za smrt svoje žene na sodišču vseskozi zanikal, s svojo zagovornico, ljubljansko odvetnico Lucijo Ušaj Šikovec, na ljubljanskem okrožnem sodišču dosegel prepoved poročanja s procesa za dopisnika Slovenskih novic odredbo sicer pritožil, vendar pritožba ni zadržala izvršitve. Sojenje Koširju v veliki razpravni dvorani kranjskega sodišča je odtlej lahko spremljal le kot poslušalec, poročati pa ni smel; ker naj bi s svojim pisanjem posegel v Koširjevo pravico do zasebnosti in domnevne nedolžnosti, kar naj bi pripeljalo do obsodilne sodbe. Primož Košir je v zasebni tožbi proti Mirku Kunšiču in Slovenskim novicam od obeh skupaj zahteval tudi plačilo 2,1 milijona tolarjev odškodnine, plačilo zamudnih obresti in stroškov pravde, v primeru, da bi novinar še naprej "posegal" v Koširjeve pravice, pa bi moral plačati še tri milijone tolarjev denarne kazni. Pet let dolga pravda V tem delu je ljubljansko sodišče po dolgih štirih letih stopilo na stran novinarja Kunšiča in njegove časopisne hiše ter oktobra 2000 odločilo njima v prid. Košir se je pritožil tudi na to sodbo, o kateri je senat višjega sodišča v Ljubljani razsojal v zadnjem mesecu minulega leta, medtem ko je pisna sodba izšla januarja. Višje sodišče je pritožbo Primoža Koširja v celoti zavrnilo, s čimer je sodba okrožnega sodišča postala pravnomočna. Mirko Kunšič in Slovenske novice, ki ju je na sodišču zastopal odvetnik Emil Zakonjšek, torej z objavo člankov o poteku sojenja Koširju nista posegla v njegovo zasebnost in domnevo nedolžnosti. Pravica do zasebnosti je pač tudi v tem primeru trčila ob pravico do svobodnega izražanja oziroma obveščenosti, poročanje z javne obravnave z imenom obtoženega pa tudi ni nikjer izrecno prepovedano. Prav tako ni dokazano, da bi Kunšičeva "sporna" članka v Slovenskih novicah prejudicirala Koširjevo krivdo za ženino smrt ali celo vplivala na odločitev kranjskega sodišča. • Helena Jelovčan Stroj mu je stisnil stopalo Škofja Loka - Med delom v tlačni livarni podjetja TCG Uni-tech LTH v Vincarjih se je v petek, 25. januarja, huje ranil 42-let-ni I. G. iz Železnikov. Okrog pol tretje ure zjutraj je I. G. pognal stroj za tlačno litje buhler, na katerem naj bi se pokvarila dozirna peč. Da bi napako odpravil, se je povzpel na zaščitno prečko nad batno gredjo, tedaj pa mu je verjetno zaradi mastne površine spodrsnilo in je stopil na gred. Stroja namreč pred posegom ni ustavil, tako da mu je batna gred stisnila desno stopalo. Sodelavci so I. G. odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, zaradi zloma treh nožnih prstov pa je nato moral z reševalnim vozil v klinični center. Kriminalisti so tujo krivdo za poškodbo izključili. Živino so rešili Kranjska Gora - V noči z nedelje na ponedeljek je zagorelo v gospodarskem poslopju v Kolodvorski ulici 2 v Kranjski Gori. Obstajala je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednjo stanovanjsko hišo in bližnje lesene objekte. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz društev Kranjska Gora, Podkoren, Gozd Martuljek, Rateče-Planica in jeseniški poklicni gasilci. Prizorišče si je ogledala komisija iz kranjskega urada kriminalistične policije. Ugotovili so, da je zagorelo pravzaprav v brunarici, ki je sestavni del dvonadstropnega gospodarskega poslopja. V njej je bival 58-letni M. B. Med drugo in tretjo uro popoldne je prižgal električno termoakumulacijsko peč in odšel. Domov se je vrnil okrog 23.40. Že pred vhodnimi vrati je v notranjosti opazil dim ter kljub temu vstopil. Gorela so oblačila ob peči. Odprl je okna, nato pa prostor zaradi močnega dima in vročine zapustil. Verjetno je vdor zraka v prostor ogenj razširil v zgornje prostore, kjer je bilo spravljenega več kubikov sena, ki se je vžgalo. Ogenj je zajel tudi ostrešje, betonska stena med gospodarskim poslopjem in stanovanjskim delom hiše pa je preprečila širitev še na hišo. Iz hleva so pravočasno rešili vseh pet govedi. Materialna škoda še ni ocenjena. Dimnikar padel z lestve Radovljica - V soboto dopoldne sta šla 29-letni M. Č. in 26-letni T. U. iz dimnikarstva Dovrtel čistit dimnik k M. Š. na Sp. Dobravo. Sežgala sta saje v dimniku starejše stanovanjske hiše, nato pa je šel M. Č. z lastnikom še na streho nove stanovanjske hiše, da bi očistil dimnik. Po opravljenem delu se je M. Č. spuščal na tla po kovinski lestvi, prislonjeni na žleb. Nenadoma je lestev zdrsnila po cevi, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel 1,6 globoko. Zaradi udarca v glavo je izgubil zavest. Na kraju nezgode mu je pomagala dežurna zdravnica iz radovljiškega zdravstvenega doma, nato pa so ga reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ga zadržali na opazovanju. Kdo je videl nesrečo? Naklo - Na Glavni cesti v Naklem, v bližini osnovne šole, se je v petek, 25. januarja, ob 6.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen otrok. Policisti prosijo morebitne priče, ki bi pomagale pojasniti okoliščine, predvsem pa voznika sivega osebnega avtomobila, ki je bil soudeležen, naj se oglasijo na kranjski policijski postaji ali pokličejo po telefonu 113 oziroma 04/26 81 599. • H. J. \0 S*«t Smrti Tel.: 07/331-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-Z4 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto Reševanje iz objema ledenega jezera Če poči led in človek pade v vodo, je nujna hitra pomoč. Ponesrečencem lahko pomagajo tudi mimoidoči, so pokazali podvodni reševalci na Blejskem jezeru. Rled - Sprehod po zaledeneli vodni gladini ni nikoli povsem varen. Posebno sedaj, ko se led naglo tanjša, je tveganje na njem veliko. Ce se /.godi nesreča, je treba znati pomagati. Kako to storiti čim-bo[j uspešno in varno, so v nedeljo predstavili člani Društva za podvodne dejavnosti Bled in tamkajšnji gasilci. Na zaledenelo Blejsko jezero je V nedeljo popoldan slopil spreha jalec, ki se je le nekaj metrov od Obale nenadoma potopil v vodo. To so opazili ljudje, ki so stali pod restavracijo Kazina Mitro so priskočili na pomoč. Na srečo ni šlo /a resnično ne /godo, ampak le /a reševalno vajo. i etos jO je že tretjič pripravilo Društvo /a podvodne dejav "osti Bled, tla bi prikazalo načine KRIMINAL reševanja ponesrečenca iz zalcde-nclega jezera. Tokrat so se 18 potapljačem, med katerimi so bili tudi člani Podvodne reševalne službe, pridružili še Mc|ski gasil ci. Najprej so predstavili, kaj lahko storijo naključni mimoidoči, če pride tlo padca v zaledenelo je/e ro. Z uporabo improviziranih pripomočkov je možno pomagali ponesrečencu da se reši i/ vode. Pri tem pridejo pra\ zvezana oblačila, V Slovenijo s pištolo Ljubelj - ( aimiki so na mejnem prehodu pri pregledu osebnega avta BMW 735, s katerim seje i/ Avstrije pripeljal 37-letni nemški državljan (i. P. našli skrito plinsko pištolo in naboje. Neprijavljena pištola z dvema vloženima plinskima nabojema je bila v predalu naslona /a roke prednjih desnih vrat, razen tega pa je bilo v predalu še sedem Rabojev. Orožje m strelivo so zasegli, tujca pa zaradi kršitve zakona o nadzoru državne meje poslali k sodniku za prekrške. Voznica ga je postavila iz avta Kranjska (Jura - Zaradi suma, da je zagreli! kaznivo dejanje Poškodovanja tuje Stvari, bodo policisti ovadili 47-lelncga B. B. z Jesenic. Dogajalo se je v čeli tek v (io/d Martuljku, ko se je B. B. kot M,|1()tmk v K S caiupus med VOŽttjO DTOtl gostilni lo/iea spri / vo/ni-Co Nanjo naj bi vpil, jo žalil in cel.! dvakrat udaril. Pred gostilno ga je POStaVila ven in se zaklenila v avto, ia/jarjcni Jeseničan, očitno Maščevalno nastrojen, pa je hu ml \ spieilii|a desna viala. ki so se vdr-la- B. B. se bo razen tega Zagovarjal tudi pri sodniku za prekrške, saj ,,;,i N kršil mdi javni red in mir. • ll. J. hokejska palica ali močna veja, leteV ali deska, vrv, rezervno avtomobilsko kolo z vlečno vrvjo, ali pa rešilni pasovi z obale jezera. Pri reševanju si je neba podložili pod noge oblačilo, da ne bi tudi reševalec zdrsnil v vodo. Ka dar led v okolici luknje poka, je potrebnih več reševalcev. Če se razporedijo v obliki smrekovih vej. lažje potegnejo ponesrečenca iz vode. Možni so še drugi načini reševanja, pri vseh pa je pomembna predvsem lastna varnost. To velja tudi za izkušene potapljače, katerim pri reševanju pogosto pomagalo s SVOJO opremo gasilci. V nedeljo so prikazali skupno reševanje s pomočjo čolna. Le hitra pomoč je učinkovita "Ponesrečenec, ki se znajde pod ledom, potrebuje čim hitrejšo pomoč. Qb današnji vaji so se opazovalci prepričali, da lahko vsak priskoči na pomoč s priročnimi predmeti. Seveda je vedno treba poklicati tudi reševalce na številko 112. Center za obveščanje sproži reševanje, za katero skrbi Podvodna reševalna služba Bled v občinah Bled. Bohinj. Radovljica, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora. Od leta 1975 smo opravili že 128 uspešnih reševalnih akcij, med katerimi je bilo veliko težkih. Tako je bilo tudi iskanje in te sevanje sestric, ki sta se leta 1992 drsali na zaledenelem Blejskem jezeru in se ponesrečili. Sedaj v naši službi sodeluje 9 članov, ki imajo poleg reševanj in vaj na skrbi tudi varovanja raznih prireditev," je povedal Jože Konc, vodja te službe. "Dve desetletji sem član DPD Bled in štiri leta tudi reševalec. Izkušnje kažejo, da reševalci ponavadi potrebujemo okrog pol ure za prihod na kraj nesreče. To je lahko prepozno za ponesrečenca v ledeni vodi. Iznajdljive osebe lahko učinkovito pomagajo, zato skušamo svoje znanje prenašati na čim širši krog ljudi. Nikomur pa ne priporočam, da bi s prevelikim tveganjem ogrožal lastno varnost. V ledeni vodi namreč že po dveh minutah začne pešati moč. Potapljači imamo za taka reševanja posebno opremo, še veliko bolje od nas pa so opremljeni gasilci," je ugotovil Vlado Jakovac, ki je v vlogi ponesrečenca tudi sam izkusil ledeno hladno vodo v Blejskem jezeru. In še na to so opozorili blejski potapljači! Led na jezerih se zaradi otoplitev povsod hitro taja in tanjša. Se slabši kot na Bledu je na Bohinjskem jezeru. Pa tudi takrat, ko izgleda debel, je bolj varno hoditi le tam, kjer je voda plitva. • Stojan Saje V Selški dolini so spet gostili najboljše sankačice in sankače na naravnih progah Največkrat je donela avstrijska himna Neustrašni sankači so se hrabro podali po novi progi v Drauh na Soriški planini, ob njej pa jih je navdušeno spodbujala množica ljubiteljev sankanja - Naš najboljši Borut Fejfar na 11. mestu BIATLON Soriška planina - Sonce, oblaki, sneg in za konec še huda megla so spremljali sankačice in sankače na zadnji postaji letošnjega svetovnega Red buli pokala, ki je bila tokrat na Soriški planini. Kljub temu so bili ob koncu organizatorji iz sankaške zveze Slovenije in sankaškega društva Domel Železniki lahko zadovoljni. (Pre)hudih poškodb ni bilo, čeprav čisto brez nesreč na treningu in sobotni tekmi ni šlo. "Kot organizatorji smo bili zelo zadovoljni, saj smo imeli iz Dolenje vasi kar nekaj izkušenj. Proga tukaj na Soriški planini ima kar precej prednosti pred nižje ležečo v Dolenji vasi, pomembno pa je, da so bili zadovoljni tekmovalci in da je prišlo na Soriško planino, kljub ne prav lepemu vremenu, ogromno gledalcev. To pa pomeni, da sta tradicija in popularnost tega športa na našem koncu res veliki," je povedal predsednik organizacijskega odbora Pavel Demšar še pred tem, ko je na slovesni razglasitvi v roke segel najboljšim tekmovalkam. Najboljše sankačice so namreč novo progo preizkusile že v petek in tekmovale v soboto, med osemnajstimi pogumnimi dekleti pa sta bili tokrat prvič tudi dve mladi slovenski tekmovalki, Mateja Kralj in Živa Jane. Toda že prvič sta se v konkurenci izkušenih tekmic dobro znašli, saj je Mateja osvojila 13., Živa pa 14. mesto. Skupaj sta na najvišji zmagovalni stopnički stali Avstrijka Sandra Mariner in Italijanka Sonja Stei-nacher, tretja pa je bila Rusinja Ekaterina Lavrentjeva. Skupno je v točkovanju svetovnega pokala po šestih tekmah slavila Italijanka Sonja Steinacher. Najmanjša konkurenca je bila v kategoriji moških dvosedov, saj je bilo na koncu uvrščenih le osem, zmagala pa sta letos odlična Polja- Borut Fejfar je bil z 11. mestom naš najboljši na domačem terenu na Soriški planini. Priznanje za lep rezultat mu je izročil domači župan Mihael Prevc. ka Andzrej Laszczak in Damian VVaniczek, pred Avstrijcema Rein-hardom Beerom in Kerbertom Koeglom. Na tretje mesto sta se uvrstila David in Armin Mair. Takšen pa je bil tudi končen skupni vrstni red letošnjega svetovnega pokala pri dvosedih. Najbolj zanimiva preizkušnja je bila na sporedu v nedeljo, saj je konkurenca v moških enojcih pač največja, med 38. uvrščenimi tekmovalci pa je bilo na koncu tudi šest Slovencev. Najboljši med našimi je bil 26-letni član domačega Sankaškega kluba Domel Železni- ki, Borut Fejfar, ki je na koncu osvojil 11. mesto. "Želel sem si sicer uvrstitve med prvo deseterico, toda tudi z doseženim sem zadovoljen. To je bil letos šele moj drugi nastop v svetovnem pokalu in očitno mi domača proga in domači navijači pomenijo spodbudo," je po koncu tekme povedal Borut Fejfar, ki ima sicer z nastopi na največjih tekmovanjih že kar nekaj izkušenj. Dobro je na Soriški planini šlo tudi 21-letnemu Podij ubeljčanu Borutu Kralju, ki je na koncu po dveh vožnjah osvojil 14. mesto, 15. je bil Jeseničan Grega Špendov, 16. Gašper Be-nedik iz Selc. 17. pa njegov sokra-jan, mladi Jure Pohleven. Na 21. mesto seje uvrstil Boštjan Vizjak iz Podljubelja. "Proga tukaj na Soriški planini je ena najlepših v svetovnem pokalu in vsi sotekmovalci, tudi tujci, so jo pohvalili. Mi smo predvsem zadovoljni, da imamo sedaj tudi primerno progo za trenira je in da bo na njej drugo leto svetovno prvenstvo. Že ta četrtek pa odhajamo na evropsko prvenstvo v Avstrijo. Nato nas čaka še domače državno prvenstvo, najbrž v Podljubelju in naporna sezona bo končana," je po tekmovanju povedal eden naših najbolj izkušenih reprezentantov. Jeseničan Grega Špendov. Sicer pa je avstrijska himna na zmagovalnem odru v čast zaigrala Gerhardu Pilzu. ki je tudi na Soriški planini ugnal vso konkurenco in le še potrdil prvo mesto v skupnem točkovanju letošnjega svetovnega pokala. Na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Roland Kallan, na tretje pa Italijan Anton Blasbichler. V skupnem točkovanju je najbolje od Slovencev uvrščen Gašper Benedik na 15. mesto, Borut Kralj je 17., Grega Špendov 18.. Boštjan Vizjak 20., Borut Fejfar 26. in Jure Pohleven 29. • Vilma Stanovnik Naši zadovoljni iz Anterselve Kranj - Smučarji in biatlonci so konec tedna tekmovalni na prizoriščih tekem svetovnega pokala. Najbolje od naših je tokrat šlo biat-loncem, ki so se v nedeljo zadovoljni poslovili od zadnjega prizorišča tekem svetovnega pokala pred olimpijskimi igrami, italijanske Anterselve. Našim je dobro šlo že v sredo, koje Andreja Grašič osvojila odlično tretje mesto, v četrtek pa sta se 20-kilometrski preizkušnji izkazala še Tomas Globočnik s 4. in Marko Dolenc s 5. mestom. V petek je naša ženska ekipa v štafeti osvojila 5. mesto, fantje (Ožbolt, Dolenc, Globočnik, Grajf) pa so bili v soboto peti. V nedeljski zasledovalni tekmi je bila nato Grašičeva 4., Brankovičeva pa 13. Med fanti je bilo v prvi trideseterici kar 6 naših: 11. Dolec, 15. Globočnik, 16. Ožbolt, 17. Maric, 26. Matjaž Poklukar in 30. Grajf. • V.S. ATLETIKA__ Zmaga Šakiča in Čarmanove Kranj - V soboto je bil v Šempetru pri Novi Gorici dvoranski atletski miting, na katerem so poleg slovenskih tekmovalcev nastopili še italijanski in hrvaški. V zastopstvu kranjskega Triglava sta se najbolj izkazala Tina Čarman in Miloš Šakič. Čarmanova je skočila v daljino 611 centimetrov, s prestopom pa še precej dlje, in prepričljivo zmagala, preskusila pa seje tudi v teku na 60 nietrov, kjer je z novim osebnim rekordom (7,88) delila šesto mesto. Šakič je pretekel 60 metrov še štiri stotinke sekunde hitreje kot pred enim tednom (6,83), kar pa mu je tokrat že zadostovalo za zmago. Andrej Ribar je z novim osebnim rekordom v skoku v višino (190) zasedel četrto mesto, med osmerico pa sta se uvrstila še Tina Bonea v skoku v daljino in David Celar v troskoku. • C.Z. VATERPOLO_ Tudi v tretje brez presenečenj Kranj - V soboto so vaterpolisti odigrali 3. krog državnega prvenstva. Presenečej ni bilo, še najboj so presenetili vaterpolisti Triglava Živil, ki so ekipo Kopra ugnali le za sedem golov. Sicer pa se je tekma v Kranju med državnimi in pokalnimi prvaki začela z zamudo, kajti vaterpolistom iz obale seje na poti pokvaril kombi. Domačini so bili nato uspešni in hitro povedli ter v drugem delu tekme vodili že 9:1. Nato so gostujoči igralci vendarle bolje zadevali, tako da je bil končni rezultat 14:7 (5:1, 4:1, 2:3, 3:2). Ostali dve srečanji sta bili v Tivoliju. Kamnik je s 4:11 (0:2, 1:4, 1:3, 2:2) izgubil z ekipo Branika, Kokra pa z 9:2 (2:0, 3:1. 2:1, 2:0) z ekipo Olimpije. Na lestvici s polnim izkupičkom 6 točk vodi ekipa Triglava Živil, Olimpija je s 4 točkami druga. Branik in Koper imata po 3 točke, Kokra dve, Kamnik pa je še b rez točke. Na lestvici strelcev so najvišje Dejan H ajdi njak (Koper) ter Matej Nastran in Primož Troppan (oba Triglav Živila), ki so zadeli po osemkrat. V 4. krogu bosta v Kranju dve tekmi, saj bo ekipa Kokre gostila Branik, Triglav Živila pa Kamnik. V Tivoliju bosta igrali ekipi Olimpije in Kopra. • Jože Marinček BOKS_ Tri zmage za mlade Kranjčane Kranj - Minuli konec tedna so na Ptuju boksarji nastopili v 2. kolu moštvenega državnega prvenstva. Tokrat so na tekmovanju sodelovali tudi mladi kranjski boksarji z BK Kranj in se odlično odrezali. Igor Makarič je namreč v kategoriji kadetov premagal Makuca (Savoy) z rezultatom 2:0. Boris Makarič pa je bil kot kadet boljši od mladinca Gvera (Dolomiti). Zmagal je tudi mladi Erduan Braimi, ki je nastopil med člani in s prekinitvijo v prvi rundi ugnal Cimperška (Savoy). • V.S. NORDIJSKO SMUČANJE Uspešni na MPS Schonach - V tem športnem središču v osrčju črnega gozda je potekalo letošnje mladinsko prvenstvo v nordijskih disciplinah. Velik uspeh so dosegli gorenjski predstavniki, predvsem skakalci, ki se domov vračajo z bronasto medaljo v ekipni konkurenci in odličnimi dosežki v posamični konkurenci. Nordijski kombinatorci so malce zaostali za pričakovanji, ravno tako tekači. Že prva tekma skakalcev v ekipni konkurenci je Sloveniji prinesla bronasto medaljo, katero so si priskakali Gorenjci: Bine Zupan, Zvonko Kordež (oba triglav), Jaka Oblak (Alpina Žiri) in Rok Benkovič (Mengeš), zaostali so /a ekipama Finske in Avstrije. Rok Benkovič je postavil tudi nov rekord skakalnice. Petkovo posamično tekmo pa je dodobra izkoristil Triglavan iz Stare Fužine v Bohinju Rok Urbane, z osvojitvijo nehvaležnega četrtega, a vsekakor odličnega mesta. Njegov uspeh je dopolnil drugi Triglavan, Zvonko Kordež, ki se je na prvenstov uvrstil kot klubski tekmovalec pod vodstvom neutrudnega trenerja Janija Grilca, uvrstil seje na odlično 7. mesto. Preostala tekmovalca sta dosegla Jaka Oblak (Alpina Žiri) 14. mesto in Rok Benkovič (Mengeš) na 24. mesto med 68 skakalci. Nordijski kombinatorci so na posamični tekmi dosegli z. Andrejem Jezerskom (Triglav) 12. mesto najboljšo uvrstitev, v ekipni tekmi pa so v postavi (Andrej Jezeršek, Marko Šimic, Anže Brankovič (vsi Triglav) in Grega Verbajs (Račna) doselgi 5. mesto. Nedeljsko tekmovanje v sprintu je zaradi odjuge odpadlo. Tekači so ravno tako uspešno nastopili na tem prvenstvu, najboljša rezultata sta dosegla v sprintu Neje Brodar (Merkur) 14. mesto in med dekleti Vesna Fabjan (Merkur) s 15. mestom. Zadnji dan so jim žara di pomanjkanja snega odpadle štafet no preizkušnje. • Janez Bešter Spominska tekma Šmarčanu Mengeš - Na 4. memorialu v spomin na preminule mlade skakalce Smučarskega skakalnega kluba Mengeš, ki so se smrtno ponesrečili pri Naklem, se je pod pokroviteljstvom Pelrola 85 skakalcev in skakalk v kategoriji dečkov do 12 let in deklet do 14 let pomerilo na spominski lekim pod Oblo (iorico v Mengšu. Rezultati: dečki do 12 let: I. Žiga Mandl (Šmartno), 2. Luka Brnot (Ilirija), 3. Matic Godejša (Tri-fix Tržič), 4. Peter Kurbus (Mengeš), 5. Rok Šivic (Triglav), 6. Vid Ojstršek, 8. Grega Skok (oba Mengeš), K). Nace Šinkovec (Alpina /in); deklice do 14 let: 1. Maja Vtič (Zabrdje). 2. Petra Benedik. 3. Nika Kepic (obe Triglav). • Janez Bešter Olimpija "ušla" Jeseničanom Z zmago 2:3 so Ljubljančani minuli petek na prvenstveni lestvici za tri točke prehiteli Acroni Jesenice Jesenice, Kranj - Minuli četrtek in petek so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali 12. krog. Že v četrtek zvečer sta se na .lese nicah pomerili domače moštvo HIT Casinoja Kranjska Oorfl m ekipa Bleda. Blejci so bili tokrat precej boljši nasprotniki, na koncu pa so slavili 2:10 (1:5, 1:3, 4:1). Seveda je bilo na Jesenicah večje zanimanje za petkov derbi, ko sla se v boju za prvo mesto po prvem delu državnega prvenstva pomerili ekipi Olimpije in Acroni Jesenic. Pr\o srečanje v Tivoliju se je končalo z delitvijo točk, tokrat pa so bili Jeseničani odločeni, tla si priborijo zmago. Za to jim je bila tudi Spodbuda s tribun, saj je tokrat prišlo na tekmo kar tri tisoč gledalcev. Ti pa so /e na začetku tekme doživeli "hladen tuš", saj je že v prvi minuti zadel Robert (iglanečki, v K), minuli pa je bil strelec Tomaž Vnuk. Tudi v nadaljevanju so Jeseničani le le/ko "krpali" obrambo, nato pa so z igralcem več po zaslugi Borisa Pretnarja m Marcela Rod mana izenačili na 2:2. V zadnji tretjini, ko je vse kazalo na nov neodločen izid, pa je zadel novi nec v ekipi Olimpije Kanadčan Heron in zmaga 2:3 (0:2, 2:0,0:1) je odšla z ekipo Olimpije v Ljubljano. Končno pa so novo zmago lahko proslavljali hokc|isii kranjskega Hitri Boris Pretnar je v petek prvi zadel za domačo ekipo Acroni Jesenic. Triglava. V domači dvorani so go stili zadnjem rščeno moštvo Man bora in zmagali s 7:3 (2:1. 3:1, 2:1). V ljubljanskem mesinem derbiju je ekipa Slavijo M Oplime 12:2 (3:1, 5:0,4:1) premagala ekipo MAR(' Inleiicii Tivoli. Po 12. krogih lako sedaj vodi ekipa Olimpije s 23 točkami. Ac roni Jesenice Imajo 20 točk, bled 15, Slavlja M Op tima 11, Marc Interieri (), Hit Casino Kranjska (lora 8, Triglav 4 in Maribor 2 točki Predzadnji krog prvega tlela prvenstva bo na sporedu la petek, ko bo v Klanju srečanje med Triglavom in Acroni leseni cami, ekipa i in Casinoja Kranj ska Gora bo gostila Slavijo M OptlmO, bled se ho pomeril / oiinipi|o. Marc Interieri pa z Ma-i iborčani. /e danes /\ečcr pa bo na Jeseni cali zadnja tekma rednega dela mednarodne hokejske lige. Domače moštvo Acroni Jesenu ho ob 19. uri gostilo ekipo Dunallei ja. V Tivoli|u bosta igrali mošlvi Olimpije in Medveščaka, Slavija M Optima pa bo gostovala pri Albi Volan • Vilma Stanovnik foto: lina Doki Torek, 29. januarja 2002 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »11. STRAN Dejan Košir je še vedno vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala deskarjev na snegu Vloga favorita ga ne obremenjuje "Zame bodo te olimpijske igre prve in upam, da bom na njih lahko pokazal vse svoje znanje in izkušnje in nastopil najbolje, kar je mogoče," pravi 29-letni Kranjskogorec Dejan Košir (rojstni dan bo praznoval jutri), ki so ga mnogi postavili za enega slovenskih favoritov v boju za olimpijske kolajne, sam pa se s tem ne obremenjuje. ALPSKO SMUČANJE Kranj - Minuli teden so deskar-ji na snegu v FIS svetovnem pokalu nastopali v avstrijskem Kreischberu, ki bo drugo leto prizorišče svetovnega prvenstva v deskanju na snegu. Med tekmovalci sta bila tudi naša najboljša, Dejan Košir iz Kranjske Gore in Tomaž Knafelj iz Bre-znice pri Žirovnici, ki pa sta tokrat na tekmi imela precej smole. Tako je Dejan Košir finale zgrešil za 14 stotink in na koncu zasedel 18. mesto, kar je v tej sezoni njegova najslabša uvrstitev. Bolje pa je šlo Tomažu Knaflju, ki se je uvrstil v finale, a je v prvi finalni vožnji naredil napako in na koncu zasedel sicer še vedno odlično 12. mesto. Oba naša deskarja pa sta - kljub še dvema tekmama, ki ju čakata te dni - z mislimi že na prizorišču letošnjih olimpijskih iger v Salt Lake Citvju v Ameriki. Dejana pa je minuli petek čakala še prijetna dolžnost, saj je v Ljubljani, v družbi Western VVireless International, z direktorjem Julienom Coustaurvem podpisal pogodbo o sponzoriranju, kar pomeni, da bo imel v nadaljevanju kariere (najmanj pa do zaključka te sezone), precej lažje delo, saj mu ob napornem tekmovalnem tempu ne bo več treba skrbeti za zbiranje ucfiarja, ki mu omogoča treniranje in odhode na tekme. Do sedaj so namreč Dejanu pri športu največ pomagali njegovi domači in nekaj manjših sponzorjev. Kljub težkemu prodiranju v svetovni vrh pa ni obupal, dobrih rezultatov je bilo vse več, s pomočjo trenerja Primoža Bernika in reprezentančnega prijatelja Tomaža Knaf-ja, pa si je v zadnjih dveh letih zagotovil mesto v deskarski eliti. Te dni se mu bo uresničila tudi ena od velikih želja, nastop na olimpijskih igrah. "Deskati sem začel leta 1986, tekmovati pa pet let kasneje. Od leta 1995, ko sem se odločil za tekmovanja pri FIS-u, sem začel premišljevati tudi o udeležbi na olimpijskih igrah. Deskanja namreč pred zadnjo olimpiado na tem V soboto, 9. in nedeljo, 10. februarja, bo v Kranjski Gori, na terenih štirisedežnice Dolenčev rut, potekel 2. pokal Borovška dilja. Hkrati bo sekcija za deskanje na snegu, ob pomoči domačega ASK Kranjska Gora, OK Pokala Vitranc in Zgornjesavskega mladinskega centra ter ob podpori sponzorjev in občine, izpeljala tudi tekmi v paralelnem veleslalomu in slalomu, ki bosta šteli za točke evropskega pokala FIS. Ker bo domačin Dejan Košir v tem času nastopal na olimpijskih igrah in ga ne bo na tekmi, pa bodo v Kranjski Gori v tolažbo 15. februarja zvečer pred Turističnim društvom postavili platno in zanj skupaj držali pesti. Dejan Košir bo s pomočjom Vege laže premagoval stroške treningov in nastopov. Pogodbo o sodelovanju sta podpisala z direktorjem VVestern VVireless Julienom Coustauryem. tekmovanju sploh ni bilo in za svoj cilj smo imeli druga tekmovanja. Od zadnjih olimpijskih iger pa sem si za enega svojih ciljev zastavil tudi nastop na olimpijskih igrah," pravi Dejan Košir, ki so ga mnogi v dneh pred olimpijskimi igrami proglasili za enega glavnih slovenskih favoritov: "Ko sem v zadnjem času razmišljal o vlogi favorita, mije bila všeč izjava enega trenutno najboljših smučarjev Bodea Millerja, ki je rekel: "Favorit gor ali dol, na olimpijskih igrah navadno favoriti niso najbolj uspešni." Ta izjava je seveda zgovorna, dejstvo pa je, da je nastop na olimpijskih igrah zame nekaj novega. Prvič bom tekmoval pred verjetno 30 do 40 tisoč ljudmi, vse bo pač prvič. Tudi za kolajno na svetovnem prvenstvu sem potreboval kar nekaj let in ogromno izkušenj. Seveda pa vseeno upam, da bom tokrat lahko združil vse svoje znanje in izkušnje in skušal nastopiti najbolje, kar bo mogoče. S tem bom najbolj zadovoljil sebe, pa tudi svoje sponzorje, tiste, ki mi pomagajo ter seveda svoje domače in navijače," pravi Dejan, ki se sicer zaveda, da se je v vlogo fa-^ vorita postavil s svojimi odličnimi rezultati in skupnim vodstvom V svetovnem pokalu. • Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Naši zdravniki so tudi dobri smučarji Kranj - Prejšnji teden je v nemškem Garmisch - Partenkirchnu potekalo svetovno prvenstvo zdravnikov in farmacevtov v alpskem smučanju. Med več kot sto dvajsetimi tekmovalci in tekmovalkami so zelo uspešno nastopali tudi slovenski predstavniki, saj so domov prinesli kar 12 kolajn. Med ženskami sta bili po tri zlate osvojili Katarina TUrk in Romana Pintar Hafner, saj sta obe zmagali v svojih kategorijah tako v slalomu kot veleslalomu in superveleslalomu. Tanja Soklič je bila v slalomu šesta, v veleslalomu sedma in superveleslalomu četrta, Marija Jekovec pa v veleslalomu deveta. Med moškimi je Sandi Troha v slalomu v svoji kategoriji osvojil tretje mesto, v veleslalomu sedmo in v superveleslalomu tretje, Aleš Troha pa je bil v veleslalomu in superveleslalomu četrti. Franci Koglot je bil v slalomu drugi, v veleslalomu tretji in v superveleslalomu drugi, v najstarejši kategoriji pa se je dobro odrezal tudi Ciril Pleško, ki je bil v slalomu drugi, v veleslalomu in superveleslalomu pa četrti. • V.S. Nastopilo 90 cicibanov Kranj - AS Triglav je na Krvavcu organiziral prvo od petih tekem cicibanov in cicibank za POKAL KRVAVCA. Na prvi tekmi je nastopilo kar 90 malih smučarjev in smučark iz devetih klubov v treh kategorijah. Tekmovanja so se udeležili klubi iz ljubljanske in gorenjske regije. Rezultati: cicibanke I. 95 in mlajše: 1. Tjaša Stare (Medvode) 48,69; 2. Pia Jenko (Trg) 2.16.74; cicibani 1. 95 in mlajši: 1. Miha Hrobat 37.09; 2. Miha Sušnik 39.08; 3. Klemen Čadež (vsi Trg) 40.33; cicibanke 1. 93 - 94: 1. Tjaša Mencinger (BI. Dob.) 32.24; 2. Eli Plut (Oli) 33.88, 3. Lavra Džordževič Bebetto (Kristianija LJ) 34.12; cicibani 1. 93 - 94: 1. Luka Skukan 31.44 (Oli); Nik Petrnel 32.05; 3. Nik Prešeren (BI. Dob.) 32-22; cicibanke 1. 92 - 91: 1. Anja Kobal 29.97; 2. Nina Sotlar 30.80; 3. Anja Ferkov (vse Oli.); cicibani 1. 91 - 92: 1. Gašper Grabnar 29.72; 2. Matej Podlogar 30.26; 3. Mark Sepin (vsi Oli.) 30.31. • M. D. Dvojna zmaga Lane Grandovec Kranjska Gora, Kobla - Starejši dečki in deklice so v soboto in nedeljo nastopili na dveh veleslalomih za Pokal Večera. Nastopilo je 92 smučark in smučarjev iz 22 slovenskih klubov. Organizatorja tekmovanj sta bila SK Bled na Kobli in SK Kranjska Gora na domačem poligonu. Mlajši dečki in deklice so v soboto nastopili na veleslalomu na Kobli, kjer sta zmagala Gašper Kržišnik in Petra Presterel z Bleda. Rezultati, veleslalom Kranjska Gora, st. dečki: 1. Damir Sadiko-vič 1.00,26 ( Krg), 2. Jan Debeljak 1.01,70 (Oli), 3. Matic Skube 1.0185 (Apt), 4. Matic Medvešek 1.01,91 ( Zas), 5. Anže Mravlja 1.02,02 (Trž); st. deklice: 1. Lana Grandovec 1.01,40, 2. Maša Reden-šek 1.01,82 (obe Oli), 3. Katja Jazbec 1.02,52 (Trž), 4. Maruša Ferk 1.02,57 (Jes), 5. Mateja Robnik 1.03,12 (Luč); veleslalom Kobla, st, dečki: 1. Miha Kurner 1.35,97 (Bled), 2. Damir Sadikovič 1.36,63 (Krg), 3. Jure Popenko 1.37,47 (BrM), 4. Anže Mravlja 1.37,59 (Trž), 5. Matej Strojan 1.37,62 (OU); st. deklice: 1. L. Grandovec 1.37,62 (Oli), 2. Mateja Robnik 1.38.34 (Luč), 3. Katarina Lavtar 1.39,28 (Jes), 4. Barbara Frank 1.39,37 (BrM), 5. Maša Redenšek 1.39,43 (blf); veleslalom Kobla, ml. dečki: 1. Gašper Kržišnik 49.96, 2. Tirni Gašperin 50.42 (oba Bled), 3. Alan Vidovič 50.72 (Črn); ml. deklice: 1. Petra Presterel 49.88 (Bled), 2. Zarja Černilogar 50.23 (Apt), 3. Petra Dornig 50.65 (Bled). • Darja Kurner NOGOMET KOŠARKA Naši tudi s svetovnimi prvaki Kraiy - Minuli petek so v Portu izžrebali kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem. Naša reprezentanca bo imela v prvi skupini za nasprotnike ekipe Malte, Cipra, Izraela ter svetovne in evropske prvake, ekipo Francije. Kot je po žrebu povedal naš selektor. Srečko Katanec, ima n;»Ša ekipa realne možnosti za drugo mesto, skušali pa bodo presenetiti 'udi Francoze, • V.S. ALPINIZEM__ Priznanja najboljšim in tekma Ljubljana - Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je v soboto razglasila v Solčavi najboljše alpinistične dosežke v lanskem letu. Med alpinisti si je naslov najboljšega spel priplezal Kamničan Marko Pre/.e^j. Največje pozornosti so bili deležni njegovi vzponi s Stfphenom Kochom na Aljaski, za kar so navezo predlagali tudi za evropsko priznanje Zlati cepin. Pri ženskah je zbrala največ točk Tina di Balista, kar so ji prinesli zimski in letni vzponi v domačih gorah, v Pogorju Mont Blanc in na Denaliju. Naslov najboljšega alpinističnega smučarja je za spust z vrha osemtisočaka Čo Oju dobil Viki Grošelj. V Solčavi so pred podelitvijo priznanj pripravili tudi tekmo za državno prvenstvo v lednem plezanju, na kateri je sodelovalo 60 udeležencev. V večernem finalu je tekmovalo 10 plezalcev in 8 plezalk, od katerih so si prva tri mesta razdelili Leskošek (AO Matica), Jakofčič (AAO, Dttmo, Promontana) in Marenče (AO Kranj) pri moških ter Di Batista 'AO Matica, Dumo), Kopčevar (AAO) in Žerjav (AO Matica) pri ženskah. • s. S. IgNIS_ Mesec uspehov v TK TOP-TEN Mojstrana - Za igralci TK Top Ten je eden najbolj uspešnih mese cev v kratki zgodovini kluba. Januai je mesec državnih dvoranskih prvenstev v tenisu. Igralci Top-Tena iz Mojstrane so osvojili 3 državne ijaslove, in sicer: dekleta do 16 let Maša Zec, dekleta do 14 let dvojice Alja Zl-c, fantje do 14 le! Grega Te raž dvojice in dve tretji mcsii: dek-!c,a (l" 18 let Masa Zec. dekleta do 14 let Alja Zec in 4. - S. mesto fantje do 14 let (irega Teraž. 'ludi vsi ostali, ki so nastopili na prvenstvih ■O pokazali dobre igre. Vsi ti naslovi so povečali bero naslovov v Khihu m sicer na 21 v zadnjih treh letih. Vsi ti uspehi pa niso ostali s^'"i in tako je minule dni obiskal klub tudi priznam icmski si rokov - ni.ik Boria Breskvar, nekdanji trener Borisa Beckerja, Steffl Orni In Anke lluher v zadnjem obdobju pa kapelan slovenske ekipe Daviš UIP Oglodal si je treninge in delo v klubu in bil nad videnim prijetno piesenečen. /e la mesec pa Mašo in Aljo Zec ter trenerja Bogdana čakajo reprezentančni nastopi na zimskih evropskih levalifikaci lah do U in 16 let v Turčiji in na Češkem. • N.J. Jeseničanke vendarle slavile Jesenice, Radovljica - Zaradi tekme reprezentance, ki je v kvalifikacijah za nastop na EP na Češkem izgubila z 71:70 (59:59, 36:41, 22:25, 16:10), tokrat ni bilo na sporedu rednega kroga v Hypo ligi. So se pa za točke DP potegovale košarkarice v l.SKL Ekipa Kobrama Jesenic je gostila Legrad iz Sežane in zmagala s 64:60 (46:44, 35:27, 13:21). Ekipa Odeje bo jutri gostila Slovenijo mlade. Redni krog so odigrali tudi košarkarji v I.B SKL. Ekipa Radovljice je gostila Ilirijo in zmagala 71:67 (55:51, 37:40, 16:16). V so boto Radovljičani gostujejo pri Hrastniku. • V.S. Priznanja športnikom Kamnik - Praznanja za najboljše športne dosežke vsako leto podeljujejo tudi v občini Kamnik. Za leto 2001 je priznanja podelil župan občine Kamnik Tone Smolnikar minuli teden na prireditvi v šoli Irana Albrehta v Kamniku. Za najboljše dosežke v različnih športnih panogah je podelil priznanja učenkam in učencem, mladinkam in mladincem, članicam in članom ter ekipam. Ekipna priznanja so dobili ekipa mlajših dečkov osnovne šole fra na Albrehta, mladinska ekipa Od bojkarskega kluba Kamnik in člani Odbojkarskega kluba Kamnik. Za desetletno delo v športu je dobilo priznanje AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik in Uroš Zupane, diplomo za 20-letno delo sla do bila Bogdan Jamšek in Bili Trp-čevič, plaketo za 30-lelno delo pa alpinist Tone Škarja. • A. Ž. Uspešen vikend Gorenjcev Bled - Oba gorenjska prvoligaša sta tokrat zabeležila nove tri točke. Odbojkarji Calcit Kamnika niso dopustili gostom iz Ljubljane, da bi sploh pomislili na kakršnokoli presenečenje. Že od prvega niza naprej so dali jasno vedeti, kdo je aktualni državni prvak, odbojkarji Olimpije pa očitno tudi niso preveč resno računali na kakšno točko, tako da tekma niti ni bila kaj prida zanimiva. Calcit Kamnik : Olimpija 3:0 (14, 15, 20). Bolj zanimivo pa je bilo v Radovljici, razumljivo saj sta se Merkur LIP Bled in Pomurje Galex spopadla za četrto mesto na prvenstveni razpredelnici. Blejci so bolje začeli in zanesljivo dobili prvi niz. Po najbolj izenačenem drugem nizu, ki pa so ga na koncu na razliko dobili Blejci. je sledil niz, v katerem 80 prevladovali gostje. Blejci pa so se na srečo hitro zbrali in si z zmago praktično že priigrali vsaj četrto mesto in tekmo več doma v prvem delu končnice. Merkur LIP Bled : Pomurje Galex 3:1 (20, 24, -22, 16). V vodstvu je Calcit Kamnik (35 točk) pred Salonitom (31), Fužinarjem (26) in Merkur LIP Bledom (23). Blejci imajo sedaj 5 točk naskoka pred petim Mariborom. Tudi oba gorenjska predstavnika v moški konkurenci 2. DOL sta bila uspešna na gostovanju na obali. Igralci Termo Lubnika so imeli veliko dela z. borbenimi Por-toroZani, a jih vendarle premagali z. najvišjim možnim izidom - VC Portorož : Termo Lubnik 0:3 (-20, -20, -26). Prav tako s 3:0 (-15, -23, -25) so zmagali tudi odbojkarji Astec Triglava, in sicer v Izoli. Po prvem nizu |e sicer kaza lo še na prepričljivejšo zmago, pa so se domači zbrali in Kranjčani so imeli kar veliko dela, da so prišli do novih treh točk, s katerimi so zadržali tretje mesto in s samo eno točko zaostanka za Mi-slinjo na drugem mestu. Vodilni SIP Šempeter ima pred Kranjčani kar 7 točk naskoka, še dve točki večji zaostanek pa imajo odbojkarji Termo Lubnika na petem mestu. Odbojkarice 3S Kamnika pa verjetno ne bi imele nič proti, 3:0 (24, 19, 16), čeprav so bile na gostovanju v Kočevju vsaj v prvem nizu blizu zmage. V vodstvu je Benedikt (37) pred 3S Kamnikom 36 in Purus Tabor Mariborom (33). Odbojkarji Astre Telekom iz Žirovnice pa do konca-prvenstva (še 4 tekme) potrebujejo le še dve zmagi in v naslednji sezoni bodo nastopali v drugoligaški kon- Odbojkarji Merkur Lip Bleda so ugnali Pomurje Galex. Foto: Tina Doki če bi se prvenstvo končalo sedaj, ko so se po novi zmagi, tokrat v Prevaljah z 1:3 (-13, -19, 21, -15), povzpele na drugo mesto in bi ob podobnem razpletu tudi na koncu v naslednji sezoni nastopile v prvi ligi. Manj uspešne so bile že v četrtek Blejke, ki so po seriji dobrih tekem tokrat naredile preveč napak in doma izgubile z Ljubljano II z 1:3 (-20, -22, 28, -15). Blejke so po porazu zdrsnile na 10. mesto. 12. mesto pa je letos očitno rezervirano za Jeseničanke. Igralke ekipe Mladi Jesenice so tudi tokrat izgubile s kurenci. Tokrat so bili v gorenjskem derbiju zanesljivo boljši od Merkur LIP Bleda II (0:3). Manj uspešni pa so bili odbojkarji Figure Kamnik, ki so v boju za drugo mesto izgubili v Novem mestu s 3:0. V vodstvu je Astra Telekom (24) pred Krko Novo mesto (17) in Figuro Kamnik (12) ter Merkur LIP Bledom II (12). V ženski konkurenci 3. DOL zahod so Škofjeločanke iztržile točko na gostovanju pri Piranu, Bohinj je izgubil v Kopru s 3:0, Pizzeria Morana pa s 3:1 v Semiču. • Branko Maček Davorin Preisinger, zbiralec kamnin in okamnin Vsak kamen ima zgodbo Spomladi, ko sonce pobere sneg in obilnejše vode operejo tla, je zemlja dobrohotna in tudi človeškemu očesu pokaže delček tistega, kar skriva v svoji bogati skorji. Ne, to niso zakladi, ki bi vsakomur vzbujali pozornost. So predvsem skrite želje zbiralcev kamnin in okamnin, ljudi kot je Davorin Preisinger iz Kranja, ki že več kot 35 let "brska" po tleh in išče, v dveh besedah bi lahko rekli minerale in fosile, sicer pa... Njegova zbirka zakladov zemlje je ena najbogatejših v Sloveniji in to, kar si lahko še do 10. februarja ogledamo v Avli Mestne občine Kranj, je le majhen delček, izbor tistega, kar mu je doslej uspelo zbrati. Delček, ki pa je za nas navadne zelo velik. Tokratna razstava je menda vaša največja doslej, hkrati pa tudi ena obsežnejših, ki ste jih doslej v Sloveniji predstavili posamezni zbiralci? Sicer ste zelo odmevno razstavo, takrat na temo fosilnih najdb iz tunjiškega gričevja, pripravili že leta 2000 v Prirodoslovne m muzeju Slovenije v Ljubljani. "Najbrž je res ena večjih v Sloveniji, zagotovo pa moja doslej največja in najobširnejša. Predstavljam kar 1600 različnih eksponatov, kamnin in okamnin Slovenije in sveta, ki sem jih zbral v dolgih letih svojih raziskovanj doma in po svetu. Sicer sem v začetku računal na kakšna sponzor-ska sredstva, a sem navsezadnje stroške razstave v večini pokril sam. Ob tem se moram seveda zahvaliti predvsem Mestni občini Kranj, ki mi je dala prostor za razstavo in še posebej Gorenjskemu Davorin Preisinger s petdesetimi fotografijami, ki so na neki način rezultat dokumentiranja moje zbirke. Po nekaj letih zbiranja kamnin in okamnin se je pokazala tudi potreba po fotografijah. Ugotovil sem, da bi izgubil preveč časa, če bi za vsak kamen iskal fotografa, in sem sem se dela lotil sam. Kupil sem si potrebno fotografsko opremo, najprej tri. štiri filme poslal v nič, z leti pa se mi je nabral kar zajeten "dosje". Tokrat na fotografijah skušam prikazati največje "cukr-čke" in nekoliko bolj fotogenične kose moje zbirke, lahko pa bi rekli, da je to grob prerez tistega. Najprej "na grobo" - obdelava septarije iz Štrihovca na Štajerskem. muzeju, kjer so mi na pomoč priskočili z. razstavnimi vitrinami. Hvala tudi nečaku akademskemu slikarju Marku Tušku in prijatelju in prav tako zbiralcu Alojzu Pavlu Florjančiču pri pripravi zloženke k razstavi." O velikosti razstave govori že dejstvo, da ste s kamninami in okamninami napolnili kar 28 vitrin, hkrati pa mi to vzbuja vprašanje, katere zemeljske zaklade nam tokrat razstavljate. Je to nekakšen "best of" iz vaše zbirke? "Odločil sem se. da predstavim nekatera večja najdišča na Gorenjskem in v Sloveniji, nekaj vitrin v zaključku pa sem namenil tudi eksponatom, ki sem jih prinesel z. mojih številnih popotovanj posvetu. Lahko bi napolnil vsaj še 15 vitrin, saj imam doma še nič koliko materiala, a nekje se pač moraš omejiti." Pa vendar razstavo začenjate s fotografijami... "Obiskovalca v razstavo uvedeni ~'M§ Korala, Gornji Grad, iz oligocena, staro približno 35 milijonov let. Akvamarin iz Pakistana kar je mogoče videti na razstavi." V prvi vitrini vidim predvsem različne primerke iz Crngroba, ki je predvsem bogat s kremenom... "Crngrobsko nahajališče, kamor zbiralci hodimo že 20 let, je zelo bogato tako s kamninami kot okamninami, tudi s kremenom v sedimentih (usedlinah). Tako se tam se dobijo lepi kremenovi kristali, piritni kristalčki in prav tako fosili, zelo lepi amoniti, polžki, brahiopodi... So pa to v glavnem miniaturiee. ko je treba na kolena, presejati glino, material pazljivo prebrati s prsti..." Pravi arheološki pristop? "Skoraj bi lahko tako rekli. Vitrina v nadaljevanju je namenjena naj(tt>am i/ Hrastnika V Selški dolini, kjer so naredili novo poseko, kjer je lahko zelo zanimivo najdišče... Tam sem dobU kremene z vključki, res lepe primerke. Sledi vitrina s fluoriti, ki so najdeni blizu Davče, kjer je edino tako nahajališče v Sloveniji. Potem je še Jelovica s svojimi kristali, izmed katerih so tudi prave raritete, potem so tu kakiti iz kamnoloma v Pečeh pri Kropi. Kar tri vitrine sem namenil najdiščem v Tunji-cah pri Kamniku. Gre za miocen ske sklade in kopico izvrstnih pri merkov fosilov, kot so rakovice, konkrecije, potem so tu še polži, školjke, dva nautilida, pod Sen- tursko gOTO sem našel zobe mor skega psa.. Tako imenovane gornjegrajske sklade, oligocenske sklade stare približno 35 milijonov let, predstavljajo območja kot Gornji Grad, Kamniška Bistrica, prav tako pa Rov te pri Podnartu. Tuje zanimiv zelo lep primerek storža. V dveh vitrinah st> predstavljene okamnine in kamnine tržiškega prostora. V enem delu |c obdelan jeseniški prostor, JavorniSki rovt, Spodnja Počivala, do Dovjega. Tu sem našel morske lili|c\ trilobite, polže, školjke... Ker sem želel pri kazati tudi ostale dele Slovenije, sem v razstavo uvrstil vitrine z okamninami m kamninami s šla jerskega konca (Slovenske gorice, Govce, kamnolomi Pirešica, Li-boje...), predstavljam tudi Dolenjsko, Notranjsko, manjša vitrina je namenjena Idriji in okolici. Dve vitrini sta namenjeni moravškemu koncu, tam je namreč stena, kjer sem dobil ogromno fosilov. Zanimivo je, da gre tu za posebno krhek material. Primes v roko in se zdrobi. Zato ponavadi odkopljem večji kos, ga dam v gajbico in ne-sem domov, da se kakih 14 dni suši in utrdi, potem pa s čopičem pazljivo zemljo očistim proč, da ostane le školjka ali polž. Fosil nato utrdim z lepilom za les, ki ga predhodno razredčim z vodo. Vsekakor je potrebno imeti precej volje in potrpljenja za to. No, tu je še najdišče na Lipovškem hribu, ki ga predstavljam z lepimi primerki ježkov in školjk..." Razstavo zaključujete z okamninami in kamninami sveta, s poudarkom na Maroku in Libiji... "Kamen me je zanimal tudi na številnih, vsaj tridesetih, potovanjih v različne konce sveta. Od koder koli sem prišel domov, vedno se je kakšen kamen znašel v žepu, bodisi da sem ga sam našel, ali pa kupil. Lani novembra sem tako precej kamnov prinesel iz Maroka, tu gre v glavnem za zelo lepe kupljene primerke, medtem ko sem pred štirimi leti, ko smo potovali po Libiji, precej kosov nabral tudi sam, predvsem delov kamnitega orodja pračloveka. Ena od vitrin je namenjena tudi izdelkom iz. kamna, posodicam, vazam, kipcem, statuam, amuletom..., v zadnjih dveh vitrinah pa so okamnine oziroma minerali sveta. V slednji so dražji kamni, kot na primer akvamarin iz Pakistana, pa smaragdi iz rudnika v Kolumbiji..." Vaša zbirka nastaja že precej let, tako rekoč odkar se ukvarjate z zbiranjem kamnin in okamnin. Še preden ste v roke dobili pravi kamen, pa ste zelo resno gojili gorništvo in jamarstvo. "Res se je konec petdesetih let začelo z alpinizmom, ko sem v okviru Planinskega društva Kranj odšel tudi na odpravo Mont Blanc in Matterhorn. Osvojil sem oba vrhova in še nekaj štiritisočakov. Spomnim se, takrat sem. tako kot še nekateri, že imel poziv k vojakom in neki Nizozemec se je prav čudil, da gremo domov, ko pa reševal zasute v plazu na Zelenici, najprej graničarje, kasneje še dijake iskrške šole... To so bile zelo žalostne stvari." Ustanavljali pa ste tudi jamarsko društvo v Kranju... "Res sem bil med ustanovitelji, najprej smo delovali kot sekcija pri Planinskem društvu, leta 1972 pa smo ustanovili Društvo za raziskovanje jam Kranj. Spomnim se fantov, ki so zdaj že zreli možje, dvajset let nazaj pa so jih starši pripeljali za roko, češ naš bi bil pa jamar." Na eni od jamarskih odprav ste menda prvič tudi spoznali, da kamen ni vedno le kamen? "Prvi kamen sem dobil na Kaninu, kjer smo bili na štirinajstdnevnem raziskovanju jam. Jamarski kamp smo selili s stare Skalarjeve koče pod Kaninom na Rombon. Šli smo skozi Prestreljenik in ker je takrat še bila stara jamarska tehnika in smo nosili težke lestve, smo imeli vsak vsaj 40 kilogramov težak tovor. Hodili smo skrčeni in sključeni, da smo lahko videli, kam smo stopali. V nekem trenutku sem zagledal čuden kamen, snel vso opremo na tla, ga pobral in opazil, da je kot nekakšen polž. Z nami je bil tudi Jure Kunaver, zdaj je doktor geografije, in mi rekel, da sem našel zelo lep primerek okamnelega jedra polža. Fosil. Naj ga shranim, mi je svetoval. Dolgo je bil doma na polici in čakal na družbo... Ko sem razmišljal, kaj bom počel pri petdesetih, ko ne bo več toliko kondicije, sem pomislil, da bi bilo zbiranje kamnin in okamnin prava stvar zame. Pomembno mi je bilo. da bi bil v naravi, saj sem prepričan, da je ta največja knjiga, ki jo lahko bereš celo življenje. Kasneje sem želel čimveč izvedeti o tem, zbiralci smo se začeli srečevati med seboj, prišlo je do ustanovitve društva v Tržiču (danes je lam tajnik Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, op.p.), začeli smo hoditi po svetu, imamo svoje novice, v povezavi smo s strokovnjaki na tem področju, vseskozi širimo obzorja... Minerali ali fosili, gre namreč za precej različni področji? "Pred 15 leti sem o tem, kaj naj zbiram, vprašal strokovnjaka dr. Vasjo Mikuža. Se boš že sam odločil, mi je dejal, jaz pa še do danes nisem izbral. Šele ob postavljanju razstave sem videl kako tež- Prepariranje primerkov doma. imamo priložnost ostali izven Jugoslavije. Lepo je hoditi naokrog po svem, prav tako pa M JC lepo vračati domov. Kot alpinist sem bil tudi član Gorske icše\alnc llUŽbe in sieci \eč kot 30 let. Al pinizem sem kasneje opustil, bolj so me začele /aniniati jame." Z vrhov v globine torej... "lako nekako, čeprav sem vsa leta še vzdrževal gorništvo, še Vedno Sem veliko hodil v gore. trideset let sem imel kondicije za S ur hoje, saj so me kol gorskega reševalca lahko poklicih, kadai koli je bilo potrebno. Dvakrat sem ko je, če se moraš čim boljše spo znati pa obe področji, mineralogi jo in paleontologijo." 'ludi sicer je raziskovanje kamnov precej zahteven hobi. Dobro je čim bolje obvladati več področij od zgodovine zemlje, geologije, tehnologije izkopavanja in shranjevanja primerkov, fotografije... "Najprej je potrebno imeti veli ko vcscl|.i /a tOVrftnO delo, potem je pomembno druženje s kolegi /biralci. Če je kdo ka| zanimivega i/vedel, prebral, |c povedal osta lini... in lako smo se počasi učili in pridobivali izkušnje. Kar se tiče prepariranja primerkov, se nam je v začetku večkrat dogajalo, da smo zaradi nespretnosti poškodovali kakšen fosil, ga preveč premazali z lakom... Danes starejši znanje prenašamo na mlajše. Poleg tega v revijah, kot so GEA in Proteus, izide kar precej dobrih člankov, tudi sami imamo društvene novice. Mogoče mi bo v prihodnosti uspelo izdati knjižico ali majhne škatlice za hrambo manjšin primerkov, da jih ne izgubiš že na terenu." Drugi del prepariranja poteka doma... "Seveda. Ker veliko hodim po terenu, imam vedno tudi doma še veliko materiala po vrečkah, ki čaka na obdelavo. Kajti, če greš enkrat na teden na teren, imaš še najmanj tri, štiri dni dela, da vse urediš, razporediš, označiš kraj Na otvoritvi razstave na to temo. Imam izkušnje, fotografije, primerke..., lahko bi napisal neke vrste vodnik za mlajše." Kako zbiralci kamnin in okamnin sodelujete s strokovnjaki na fakultetah, inštitutih? "Na začetku so nas gledali malo postrani, v zadnjih letih pa kar dobro sodelujemo s strokovnjaki na montanistiki, paleontološkem oddelku na Filozofski fakulteti, na Geološkem zavodu, v Prirodo-slovnem muzeju Slovenije. Dandanes strokovnjaki veliko materiala za raziskovanje dobijo prav od nas, ki smo bolj "terenski" kot oni. Hkrati pa tudi oni pomagajo nam, ko nam določijo naše najdbe. V zadnjih 10, 15 letih smo tako odkrili mnogo nahajališč po Sloveniji." Kako raziskujete? Kdaj se zaženete v izkopavanja? Ali obstajajo najdišča, ki zbiralcu vašega ranga ne smejo manjkati... "I kobro poznam kakih 60-70 nahajališč v .Sloveniji. Moja glavna najdišča obiščem vsaj štiri do petkrat na leto. Zanimivo je pomladi, ko skopni sneg in večje vode spe rejo zemljo, dobro pa je preveriti slanje tudi poleti in jeseni. Če se kje odkruši kos brega, če kje dela jo novo cesto, vlako. Za naše delo so zanimive tudi povod nji, ko veliko materiala nanesejo deroči potoki in hudourniki, ponavadi poskušamo izvedeti, kdaj minirajo v kakšnem kamnolomu. Popoldne, ko umaknejo stroje, gremo mi pogledat, če je kaj. To JC sicer tudi nevarno, ampak želja po raziskovanju je večja. Prijatelji smo včasih med sabo kar malo ljubosumni na svoja najdišča in jih zlepa ne "izdamo" drugim". Aha, kot gobarji, vsak ima svoje gobe! "Približno tako. Čeprav se v za dnjifa letih ni toliko skrivanja in se raje pomenimo med seboj in skupaj poskušamo odkriti ka| /am mivega. Pri leni |e pomembno nase društvo Trenutno nas je 200 do 300 članov in pokrivamo celo Slovenijo." Kakšno je vaše osnovno orodje, ko se odpravljate na teren? "Imel sem posebno geološko kladivo, pa se bol|c počutim z na vadnini zidarskim,s ipico na eni in lopalko na drugi sirani. Poleni sla tU še "kilogramska macola" za večje slvai i m DI Ipicfl Kar se tiče manjših stvari s seboj nosim le piucelo pa časopis ali vrečke nahajališča in datum najdbe." Na razstavo ste prinesli 1600 kosov kamnin in okamnin, doma imate tega najbrž še veliko? "Še nekaj tisoč." Ali obstaja v vaši zbirki trofeja vseh trofej, kamen vseh kamnov? "Zame ima vsak kamen, tudi če je malo okrušen in zato manj kvaliteten primerek, neko zgodbico. Kje sem ga našel, kako sem ga odkopal... Spomnim se, ko sem odkopal 60 do 70 kilogramsko kroglo, polno fosilov, ki sem jo potem podaril Prirodoslovnomu muzeju. Krogla je bila velika in težka, nahrbtnik pa sem že imel poln. Bal sem sem, da bi prišel kakšen nevednež in kroglo poškodoval, pa sem enostavno slekel jakno, vanjo zavil kroglo in jo nesel 20 minut do avta. Zanimivo zgodba ima rakovica v tako imenovanem "sarkofagu". Nekoč, bilo je pozimi sem hodil ob potO ku Tunjščica. Skakal sem z ene na drugo ledeno ploščo. Našel sem zanimiv kamen, udaril sem ga s kladivom, pa se je ta razsul. Hotel sem ga že brcniti, ko zagledam na njem trup rakovice. Vse koščke do zadnjega sem pobral v papir in vse skupaj odnesel domov. V dveh treh dneh sem zadevo imel skupaj do te mere, da sem opazil, da manjka majčken del. Vsaj trikrat sem se vrnil k potoku in pregledal vse v radiusu 5,6 metra. Nič. Sicer pa nobenega primerka ne bi posebej izpostavljal. " Imate še kakšne namene s to razstavo v prihodnje? "V dobrih desetih dneh odkar je razstava odprta sem imel precej obiska. Pri Sli so tudi šolarji, saj sem predhodno pisal na 64 sol po Gorenjskem m odziv je kar dober. Lani sem namreč predaval V raz redu moje najmlajše hčere, pa so bili otroci zelo pozorni in jih je zanimalo. Sicer pa je zbirka že tako velika, da bi bilo edino prav. da pristane v Prirodoslovnern mu seju Slovenije. Mogoče bi je lahko razstavili tudi V Kranju, če bi se našel prostor m sredstva za tO. Sicer pa bo razstava odprla do 10 februarja, iaz bom tukaj vsak dan Od 9. dO 12. in od IS. do 18. ure. tako da lahko obiskovalcem po /cl|i tudi z razlago pomagani pri I M'ledu." • Igor Kavčič, lolo: Aljoša komičan in arhiv Davorina Prcisingeija Jorek, 29. januarja 2002 ••••••• GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN V Iskri ERO manj zaposlenih Generalni direktor Andrej Božič: "V primerjavi z najboljšimi na trgu imamo štirikrat več zaposlenih na prodani stroj. Kratkoročna rešitev je zmanjšanje števila zaposlenih, na daljši rok pa pridobitev dodatnega dela." GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - Največja stalnica v življenju je sprememba, je načelo, ki velja tudi za kranjsko družbo Iskra ERO. Novembra predlani je njen večinski lastnik postala idrijska korporacija Hidria, ki je od Slovenske razvojne družbe odkupila 90-odstotni delež podjetja, junija lani pa je vodenje družbe prevzel Andrej Božič, ki v podjetju tudi že uvaja nekatere spremembe, pomembne za zagotovitev dolgoročne uspešnosti podjetja. Kot pravi, sodijo med takšne spremembe nova organizacija podjetja, krepitev lastne prodajne mreže, prilagoditev števila zaposlenih konkurenčno primerljivim podjetjem in izkoriščanje dobrih učinkov, ki jih prinaša "življenje" v skupini Hidria. Hidria je uspešna korporacija, to je verjetno dobro tudi za Iskro ERO... "Vključitev Iskre ERO v Hidrio zagotavlja podjetju dolgoročno stabilnost, možnost nadaljnjega razvoja in rasti. Hidria daje vsem podjetjem veliko samostojnosti, vendar v okviru zelo strogo določenih pravil. Podjetja interno tekmujemo za projekte in šele, ko dokažemo, da so dobičkonosni, pridobimo za to tudi podporo večinskega lastnika. Ob tem, ko v okviru korporacije kot edini izdelujemo električna ročna orodja, se prizadevamo za to, da bi za potrebe celotne skupine izdelovali gredi in zobnike. Vse, kar je možno, nabavljamo v okviru skupine, saj tako dosegamo boljše nakupne pogoje, kot skupina plasiramo denar, iščemo pa tudi skupne koristi pri prodaji in širitvi prodajne mreže. Perles Poljsko smo ustanovili za prodajo električnega ročnega orodja, zdaj pa se že dogovarjamo, da bi to podjetje koristila za prodajo še dva člana Hidrie - koprski Tomos in idrijska IMP TIO." Iskra ERO ni več sama, to je že skupina družb. Kdo vse jo sestavlja? Poleg "matice" v Kranju sodijo v skupino HRO še Perles Švica, ki je v naši popolni lasti in prek katerega tržimo naše izdelke v Zahodni Evropi, Iskra Emeco v Ek-Vadorju, kjer smo 60-odstotni lastniki podjetja, in podjetje Per-L"n Poljska, ki smo ga ustanovili junija lani. To podjetje je zelo uspešno, že do koma leta je ustvarilo milijon evrov prometa m sc uvrstilo med prvih pet na pol j -skem trgu. Podjetje v Mehiki je v likvidaciji, ustanavljamo pa podjetje v Kolumbiji, prek Ekvadorja pa vse bolj osvajamo tudi venezu eEski trg. Prodajno mrežo bomo še širili, v nekaj mesecih bo zaživelo Podjetje na Hrvaškem, razmišlja 'Uo o ustanovitvi hčerinskega podjetja v Veliki Britanci, Franci Ji in Španiji, preoucujemo pa tudi možnosti za prodajo v Združenih državah Amerike, kjer bi lahko koristili izkušnje idrijske Rotoma-tike in koprskega Tomosa, ki sta tam že navzoča in sta tudi del korporacije Hidria." So vse to prodajna podjetja? "Proizvodnja je osredotočena v matičnem podjetju v Kranju, vse hčerinske družbe v tujini so prodajna podjetja, ponekod pa to kombiniramo tudi z lokalno proizvodnjo, to je z montažo orodij iz naših in deloma tudi dokupljenih sestavnih delov." Kako je Iskra ERO poslovala lani? "Medtem ko je predlani ustvarila nekaj manj kot 43 milijonov mark prihodka, je lani v primerjavi z letom prej promet povečala za 18 odstotkov, na skoraj 50,6 milijona mark. Dobiček je bil še enkrat večji kot predlani, prodaja na zaposlenega je znašala približno 120 tisoč mark, dodana vrednost pa 50 tisoč mark. Skupina ERO, ki vključuje še tri hčerinska podjetja, je beležila 56,5 milijona prometa, kar je dobrih osem odstotkov več kot leto prej." Ste s temi rezultati zadovoljni? "Iskra ERO že tretje leto zapored dokaj uspešno posluje, kar je posledica nekaterih dobrih odločitev v preteklosti. Tudi v težkih časih sanacije je ohranila kakovost, širila proizvodni in prodajni program z novimi izdelki, uveljavljala lastno blagovno znamk, krepila prodajno mrežo in obdržala zelo dobre odnose s poslovnimi partnerji." Dediščina, ki ste jo dobili, je bila torej dobra... "Ko sem junija lani prevzel vodenje, družba ni bila v krizi,1 kar pa ne pomeni, da ni še veliko rezerv in možnosti za izboljšavo. Če hočemo še naprej ostati finančno uspešni, se moramo temeljito preobraziti." V družbi že uvajate nekatere organizacijske spremembe. Kakšne? "Tu ne gre za nobeno revolucijo, ampak za postopno uveljavljanje sprememb. Šestdeset ljudi smo premestili iz. enega v drug oddelek oz. tja, kjer so bližje dejavnosti, s katero so povezani. Nekatere velike oddelke, kol so plan. nabava, logistika in prodaja, smo razdelili na več manjših. Ustanovili smo kontrolno službo, ki skrbi za izvajanje internih predpisov in za to, da so stroški v okviru načrtovanih. Velik poudarek dajemo tudi osebnostnemu razvoju zaposlenih, s čimer bi radi presegli prakso "vrtičkov" in se usmerili k rezultatom dela. Ni pomembno, kaj delamo, ampak predvsem to, k;ij smo naredili." Del preobrazbe družbe je tudi odpuščanje presežnih delavcev. Kolikšen je ta presežek? "O številkah je težko govoriti, a ko se primerjamo s konkurenco, ugotavljamo, da imamo v primerjavi z najboljšimi na trgu štirikrat več zaposlenih na pro-Andrej Bozic dam električni stroj. Kratkoročna rešitev je zmanjšanje števila delavcev, na daljši rok pa iskanje dodatnega dela oz. uvajanje novih proizvodnih programov, za kar pa je potrebno več časa. Z novim letom smo se že poslovili od petnajstih za določen čas zaposlenih sodelavcev, z izvajanjem sicer nepriljubljenega ukrepa pa bomo nadaljevali tudi letos. V režiji je petindvajset delavcev preveč, še enkrat toliko pa v proizvodnji. Vse presežke bomo reševali v skladu z zakonodajo in na čimbolj "mehek način", med drugim tako, da bi odpuščeni delavci lahko šli "na svoje" in še naprej, kot kooperanti, delali za nas. Razmišljamo tudi o ustanovitvi podružnice invalidskega podjetja, ki ga ima AET Tolmin, s čimer bi lahko izkoristili nekatere državne ugodnosti in prenesli na podružnico dejavnosti, ki jih zdaj opravljajo drugi. Nadaljnje odpuščanje je odvisno predvsem od tega, ali bomo do leta 2006 uspeli povečati prodajo s 50 na 100 milijonov mark, kar smo zapisali v naš načrt. To ne bo lahko, konkurenca je velika, nekateri naši tekmeci pa imajo tovarne tudi na Kitajskem, kjer je bistveno cenejša delovna sila kot pri nas." Svet delavcev in izvršni odbor sindikata se ne strinjata z nači- nom reševanja presežnih delavcev, še zlasti ju je strah, da bodo na spisku najprej starejši delavci, če bo najpomembnejše merilo uspešnost. Bo res tako? "Ne! V podjetju ne rabimo ljudi, ki niso pripravljeni delati v skupini, ljudi, ki ne prenesejo kritike, potrebne za izboljšanje dela, alkoholikov, delavcev, ki simulirajo bolniško... Pri tem ni pomembno, ali so to mlajši ali starejši. Poleg mladostne zagnanosti potrebujemo tudi izkušenost starejših." Gospodarske napovedi za letos niso najboljše. Že občutite posledice recesije? "Občutili smo jih že v drugi polovici lanskega leta, vendar smo s pospešeno prodajo kljub temu vsak mesec za več kot pol milijona mark presegli načrtovani promet in tudi naročila za prvo letošnje četrtletje so v skladu z našimi pričakovanji." In kakšna so letošnja pričakovanja? "Ker smo obseg prodaje že predlani in lani občutno povečali, letos načrtujemo nekoliko skromnejše, šestodstotno povečanje, poleg tega pa tudi desetodstotno izboljšanje produktivnosti in poslovanje z dobičkom. Ustanovili bomo podjetji na Hrvaškem in v Veliki Britaniji, na koelnskem sejmu predstavili nova električna ročna orodja (industrijska mešala), še več vlagali v trženje in uveljavitev naših blagovnih znamk in drugače razporedili proizvodne in skladiščne prostore, s čimer bomo zmanjšali transportne stroške in izboljšali delovne pogoje." • Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Breme na ramenih ameriških potrošnikov Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Predsedniku države z največjim svetovnim gospodarstvom se je zadnjič očitno zahotelo prestic in iger. In je preživel. Kako in s kakšnimi posledicami pa bo ameriško gospodarstvo, od katerega zdravja je odvisna celotna svetovna ekonomija, preživelo zadnjo recesijo, ostaja še odprto vprašanje. Zadnji podatki morda kažejo, da je ameriška recesija skorajda končana. Zaupanje potrošnikov se je nekoliko popravilo, vrednost pokazatelja gospodarske aktivnosti se je v decembru prav tako malo dvignila, pa tudi predsednik centralne banke Alan Greenspan je bil pretekli teden glede gospodarske ozdravitve bolj optimističen, kot še nekaj dni prej. Toda kot vedno in povsod, se hudič skriva v podrobnostih. Optimisti namreč pozabljajo, da vzrok sedanje ameriške recesije ni niti 11. september niti ni posledica, kot je bila praksa vseh recesij v zadnjih desetletjih, zaostrovanje politike centralne banke, kot odgovora na naraščajočo inflacijo. Ključni vir sedanje recesije je pok enega največjih finančnih mehurčkov v zgodovini. Cene vrednostnih papirjev podjetij (predvsem tehnoloških in internetnih) so se namreč povzpele do neba, ko pa nato ta podjetja niso upravičila pričakovanj svojih investitorjev, so še hitreje padle skoraj do tal. Zgolj pobožna Želja zato ostaja prepričanje, da naj bi vsemu temu sledila ena najbolj milih recesij, čemur naj bi potem spet sledilo obdobje hitre rasti. Ameriški gospodarski "čudež" je v preteklem desetletju predvsem napihovalo trošenje domačega prebivalstva, ki tvori približno dve tretjini ameriškega bruto domačega proizvoda. V zadnjem četrtletju lani so ameriška podjetja sicer zelo zmanjšala svoje zaloge, kar naj bi se pozitivno odrazilo že v prvem četrtletju letošnjega leta, a za vzdržno ozdravitev gospodarstva morata pobudo prevzeti trošenje prebivalstva in investiranje podjetij. Tu pa se stvar zalomi: ameriški potrošniki in podjetja se nahajajo do vratu v dolgovih. Celo v recesiji se rast dolgov nadaljuje, saj ljudje s tem vzdržujejo svoje trošenje, na katerega so se navadili v boljših časih. To pa za seboj potegne nevarnost, da bodo sčasoma omejili svoje trošenje, ko bodo morali svoje dolgove vračati. Ameriški mehurček pa ni bil samo v napihovanju cen delnic. V svoji srčiki je imel namreč izredno rast količine posojil, temelječe na pričakovanjih, da se bo hitra rast dobičkov podjetij, cen delnic in plač nadaljevala tudi v prihodnost. S tem denarjem se je financiral val investicij in trošenje gospodinjstev. Problem ostaja, ker si Američani pred recesijo dobesedno zatiskajo oči, saj je v zadnjem četrtletju njihovo trošenje raslo po letni stopnji 4 odstotkov. Mnogi potrošniki mislijo, da je sedanja recesija samo kratek predah v hitri rasti. Slej ko prej se bodo tako posojilojemalci kakor tudi posojilodajalci prebudili v realnosti in spoznali, da so njihova pričakovanja v prihodnjo rast donosov preveč rožnata. Potrošniki bodo morali svoje navade popraviti in zmanjšati svojo zadolženost na vzdržno raven. Tako utegne veliko breme dolgov potegniti navzdol celotno ameriško, s tem pa tudi svetovno gospodarstvo ali pa celo povzročiti recesijo z dvojnim dnom, ko se zaradi porabe zalog gospodarstvo nekoliko opomore, ker pa potrošniki temu iz Zgoraj opisanega vzroka ne morejo slediti, ponovno pade pogosto še globlje. Časopis Financial Times v eni od zadnjih številk svetuje Američanom: "Trošite, trošite, trošite." Pozabili pa so dodati še: "Pazite samo, da se vam ne bo zaletelo. " Ste brali ali prelistali? Medtem ko je bila pri dosedanjih medijskih raziskavah definicija branosti "ste vzeli v roke", je po Nacionalni raziskavi branosti (NRB) "ste brali ali prelistali". Ljubljana - Popularno raziskavo medijev Mediana BGP, za katero se je ob koncu minulega leta končala pogodba med Gospodarsko zbornico Slovenije in družbo IRM, je z novim letom zamenjala nova raziskava branosti tiskanih in potrošnje ostalih medijev -Nacionalna raziskava branosti (NRB). Raziskavo bo po naročilu Slovenske oglaševalske zbornice letos in še naslednji dve leti izvajala družba Cati, po podatkih časnika Finance druga največja raziskovalna družba v Sloveniji, ki bo za vsako leto izvajanja raziskave dobila 48 milijonov tolarjev. Barbara Krajne Potem ko so predsedn ica upravnega odbora oglaševalske zbornice Barba ra Krajne, predsednik izvršnega odbora sveta pristopni-kov (ter direktor Mladine) Zoran Trojar in direktor izvajalske družbe Zenel Bata-gelj v sredo podpisali pogodbo o izvajanju Nacionalne raziskave branosti, so potem na novinarski konferenci predstavili nekatere njene podrobnosti. Kot so povedali, je to prva raziskava v Sloveniji, ki je rezultat skupnega dela medijev, oglaševalcev in agencij, prva sindicirana raziskava neprofitne- ga značaja in tudi prva raziskava. Zoran Trojar ki jo vodi in nadzoruje "skupno industrijsko telo", kar je tudi praksa v razvitem svetu. Raziskava bo zagotovila enotne podatke o potrošnji tiskanih in ostalih medijev, ti podatki pa bodo za udeležence na trgu osnovno merilo za razporejanje oglasov in določanje cen oglasnega prostora. Poleg osnovnih podatkov o medijski potrošnji (doseg, sestava bralcev, prekrivanje občinstva) bo postregla tudi s podatki o kakovosti branja posamezne edicije. Medtem ko medijski načrtovalci po eni strani potrebujejo čimbolj natančne in podrobne podatke o dosegu in sestavi občinstva, pa jim samo količinski podatki ne dajejo popolne slike, zato rabijo še "mehkejše", t.i. kvalitativne podatke. Zenel Batagelj Nacionaina raz_ iskava bo, kot zagotavljajo njeni načrtovalci in izvajalci, zagotovila zanesljivejše podatke od dosedanjih tudi za manjše medije. Ker vsak način merjenja branosti vključuje določene napake, bodo uporabili več postopkov, s katerimi bodo kontrolirali in po potrebi tudi popravili rezultate osnovne metodologije. NRB odpravlja enega glavnih vzrokov nezaupanja v tovrstne raziskave, saj izvajalec ni odvisen od komercialnega uspeha projekta. Stroške bodo pokrili pristopniki, v raziskavo pa bodo vključili tudi vse ostale medije, ki bodo izpolnjevali osnovne kriterije dosega. Tako bodo dobili popolnejšo sliko, izključili pa tudi možnost vplivanja na rezultate s pogojevanjem vključitve v raziskavo in plačila. V raziskavo se je vključilo štirinajst družb - Delo, Delo Revije, Dnevnik, Finance, GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, Gorenjski glas, GV Revije, GZS, Media Pool, Mladina, Motomedia, Mvthos - Agencija Prestige, Primorske novice in Večer, ki so se v okviru oglaševalske zbornice organizirale v svet pristopnikov. Za prvo letošnje četrtletje bodo podatki o branosti znani aprila, obširnejši podatki, po katerih bo možno brskati s posebnim računalniškim programom, pa bodo na razpolago vsake pol leta, prvič že julija za prvo letošnje polletje. Pristopniki, ki so za članstvo v NRB plačali milijon tolarjev, bodo poleg poročil razpolagali s celotno bazo podatkov, ki bo primerna predvsem za konkurenčno analizo medijev. Za ostale uporabnike bodo cene odvisne od vrste medijev in njihove velikosti. • Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič □Ot'i 'iij' .K, \{ iiilnii Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... ... In vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. P PETROL Podražitev telefonskih storitev 1 miri,ct na bora,cm ,r8.u Podražitev telefonskega impulza in mesečne naročnine je pogoj, da bo Telekom Slovenije lahko znižal cene medomrežnega povezovanja in najetih vodov. Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o določitvi najvišjih cen osnovnih telefonskih storitev, na podlagi katere se bo cena telefonskega impulza v petek, L februarja, zvišala s 4,39 na 5,25 tolarja, mesečna telefonska naročnina za enojni priključek pa s sedanjih 1.440 na 1.950 tolarjev. K tem cenam je treba prišteti še davek na dodano vrednost. Sprememba cen v telefonskem prometu in naročnin so del prilagajanj evropskim cenovnim razmerjem- Slovenija dosega pri sedanji mesečni naročnini le 54 odstotkov povprečne cene v državah Evropske unije, pri minuti pogovora v krajevnem prometu 62 odstotkov in v medkrajevnem prometu samo 32 odstotkov. S povišanjem mesečne naročnine bo pri mesečni naročnini dosegla 73 odstotkov povprečne cene, pri impulzu pa 74 odstotkov. V ministrstvih za gospodarstvo in informacijsko družbo ugotav- ljajo, da je desetletno zadrževanje nizkih cen naročnin in telefonskega impulza povzročilo velika nesorazmerja, ki se odražajo v previsokih cenah medomrežnega povezovanja in najetih vodov. Prav visoke cene naj bi slabo vplivale na razvoj telekomunikacijskih storitev in še danes preprečujejo novim operaterjem razvoj konkurenčnih storitev. Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo, ki bo 11. maja letos prevzela nadzor nad cenami telekomunikacijskih storitev operaterjev s pomembno tržno močjo, bo morala ukrepati in zahtevati od Telekoma Slovenije, da prilagodi te cene svojim stroškom. To bi ob nespremenjenih cenah telefonije povzročilo milijarde tolarjev izgube v Telekomu, saj ta danes preliva velike denarje iz komercialnih storitev v storitve obvezne javne gospodarske službe, kar pa novi zakon o telekomunikacijah prepoveduje. Previsoke cene najetih vodov so povzročile, da Slovenija po številu na internet priključenih strežnikov že močno zaostaja za evropskimi državami. Za priključitev strežnikov je treba uporabiti najete vode, a ker so ti predragi, se mnoge manjše organizacije in podjetja ne odločajo za postavitev internetnega strežnika, to pa je tudi ena od glavnih ovir za širjenje interneta po Sloveniji. Podražitev telefonske naročnine in impulza je pogoj, da bo agencija od Telekoma lahko zahtevala znižanje cen medomrežnega povezovanja in najetih vodov. Vlada je ministrstvo za informacijsko družbo že zadolžila, da v enem mesecu z upravo Telekoma sklene dogovor o znižanju teh cen, ki bo po prihodku enakovredno zvišanju cen telefonske naročnine in impulzov. • Cveto Zaplotnik Finančna okrepitev Gorenjke Kranjska Gora - Delničarji družbe HTP Gorenjka Kranjska Gora bodo na skupščini 21. februarja med drugim sklepali o razporeditvi čistega dobička za leto 2000, o spremembi statuta, imenovanju novega nadzornega sveta in o povečanju osnovnega kapitala družbe. Še brez odločitve v sporu Kranj - Na okrožnem sodišču se je v četrtek nadaljevala obravnava tožbe Komercialne in hipotekarne (KiH) banke v stečaju, ki toži Elan - stečajno maso in Abanko. Uprava predlaga, da bi predlanski čisti dobiček v znesku 380 tisoč tolarjev ostal nerazporejen. Če bodo delničarji soglašali s spremembo statuta, potem bodo v družbi dosedanjim dejavnostim lahko dodali nove, med drugim dejavnost žičnic in vlečnic, nekatere vrste nepremičninske dejavnosti, čiščenje stavb, prirejanje klasičnih iger na srečo in dejavnost igralništva. Medtem ko nadzorni svet zdaj šteje šest članov, naj bi po spremembi statuta ime samo tri člane. Za predstavnika kapitala predlagajo Florijana Ve-likajna in Nika Trošta, svet delavcev pa je v novi nadzorni svet že imenoval Ireno Plavčak. Delničarji bodo odločali tudi o predlo- gu, da bi osnovni kapital družbe, ki znaša nekaj manj kot 869 milijonov tolarjev, povečali največ za 450 milijonov tolarjev, za kar naj bi izdali do 450 tisoč navadnih prosto prenosljivih imenskih delnic po ceni 1.000 tolarjev za delnico. Novo izdajo delnic bodo najprej ponudili največ tridesetim vnaprej znanim kupcem, ki jih bo izbrala uprava v soglasju z nadzornim svetom. Če med njimi za vpis in vplačilo delnic ne bo dovolj zanimanja, bodo za preostali del pripravili javno ponudbo. Družba bo lahko povečala osnovni kapital le, če bo na podlagi ponudbe znanim kupcem in javne ponudbe vpisanih in vplačanih vsaj 400.000 delnic. • CZ. V tožbi izpodbija sklenitev zastavne pogodbe, s katero naj bi Elan kot največji delničar Abanke za zavarovanje v banki najetih posojil zastavil 48.678 delnic Abanke. Ker je sodišče maja 1990. leta uvedlo za Elan prisilno poravnavo, po neuspeli poravnavi pa še isto leto stečajni postopek, je sporen predvsem datum sklenitve zastavne pogodbe. Medtem ko v Abanki zatrjujejo, da je bila sklenjena 16. aprila 1990, torej še pred začetkom prisilne poravnave, pa KiH banka v stečaju in Elan - stečajna masa vztrajata na tem, da je bila sklenjena maja in kot dokaz navajata, da jo je izvršilni odbor Abanke odobril šele na seji 31. maja. Abanka je na podlagi zastavne pogodbe delnice tudi prodala in si s tem še pred pravnomočnim koncem stečajnega postopka v celoti poplačala terjatve. Potem ko je KiH banka zavrnila poravnalni predlog Abanke, je ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM KMETIJSKI DELAVEC PARKOVNI DELAVEC; d.č. 6 mes.; B; do 12.02.02; FLORA DO.O, ZG.BITNJE 133, ŽABNICA ŽIVILSKOPREDELOVALNI DELAVEC PEKARSKI DELAVEC. KOMISIONAR (PRIPRAVA IN RAZVOZ); d.č. 3 mes.; do 29.01.02; MLINOTEST PEKS D.O.O, KIDRIČEVA C. 53. ŠKOFJA LOKA GRADBENI DELAVEC SLIKOPLESKAR - RAZLIČNA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU; ned.č.; do 01.02.02; KOČNIK STANISLAV S.P, OREHOVUE 2A, KRANJ POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA DELA - delo na dodel. stružnicah, vrtalnih strojih; ned.č.; 3 I. del. tek.; do 01.02.02; SLATNAR PETER, UL IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE LIVAR; d.č. 6 mes.; do 29.01.02; AL-MOS D.O.O., ZMINEC 30, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 LESAR DELAVEC V PROIZVODNJI LESENE EMBALAŽE; d.č. 3 mes., 2 I. del izk.; do 31.01.02;*LAMELA D.O.O., RETNJE 35, TRŽIČ VRTNAR CVETLIČAR CVETLIČAR, d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 09.02.02; ZA-LAZNIK BENEDIČIČ KLAVDIJA S.P.. STUDENO 22C, ŽELEZNIKI VRTNARSKO CVETLIČARSKA DELA; d.č. 6 mes.; do 08.02.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O., BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ VRTNAR PARKOVNI VRTNAR; d.č. 6 mes; B kat.; do 12.02.02; FLORA D O.O, ZG. BITNJE 133, ŽABNICA ORODJAR ORODJAR; ned.č.; do 29.01.02; AL-MOS D.O.O., ZMINEC 30, ŠKOFJA LOKA VARILEC VARILEC II.; d.č. 5 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 29.01.02; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ MEHANIK ELEKTRONIK MONTAŽA IN POPRAVILO FOTOKOPIRNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis.; poznavanje računalniških omrežij - osn., poznavanje operacijskih sistemov - osn.; B kat.; do 16.02.02; BILBAN D.O.O., C. STANETA ŽAGARJA 29, KRANJ ČEVLJAR ČEVLJAR, IZDELOVALEC OBUTVE; ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., B kat.; do 01.02 02; FAJFAR MARJAN S.P., SPODNJI BRNIK 36A, CERKLJE TISKAR ZA TISK S PLOSKVE TISKAR; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; 20 ur na teden; do 01.02.02; ETIPOL TISKAR. IN STORITVE D.O.O., GODEŠIĆ 30, ŠKOFJA LOKA SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; d č. 3 mes.; slov. j. -gov. in pis., B kat.; do 20.02.02; FLERIN RAJKO S.P, BRITOF 284, KRANJ STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; d.č. 6 mes.; B kat.; do 16.02.02; KAŠTRUN IVAN S P, NOVA VAS 8, PREDDVOR VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK IN SKLADIŠČNI DELAVEC (PRIPRAVA KOMISIONOV); d.č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; C kat.; do 09.02.02; JEJLAR D O.O., DELNICE 0, POLJANE VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; ned.č.; 3 I. del. izk.; ruski j. -gov., nem. j. - gov.; B,C,E kat ; do 29.01.02, GRZETIČ EDVARD S.P, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR VOZNIK TOVORNJAKA; ned.č.; 2 I. del izk., B, E kat.; do 29.01.02; PIŠEK D.O.O., GRENC 37, ŠKOFJA LOKA PRODAJALEC PRODAJALEC; ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osn.; B kat., do 23.02.02; J&O D.O.O., MAVČIČE 75, MAVČIČE KUHAR KUHAR; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 01.02.02; JOVANOVIĆ SLOBODAN S.P, PODNART 25A, PODNART NATAKAR NATAKAR; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; tečaj hig. minimuma; do 01.02.02; ZHANG D O.O., RETEČE 12, ŠKOFJA LOKA STROJNI TEHNIK VK UREJEVALEC ENO IN VEČ VRETEN-SKIH STRUŽNIH AVTOMATOV; ned.č.; 5 I. del. izk.; nem. j. - gov.; urej. besedil - osn.; do 01.02.02; SLATNAR PETER, UL. IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE CNC OPERATER; ned.č.; do 29.01.02; ALMOS DO.O., ZMINEC 30, ŠKOFJA LOKA CNC OPERATER; d.č. 12 mes.; do 29.01.02; ALMOS D O.O, ZMINEC 30, ŠKOFJA LOKA KONSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov in pis., nem j. - gov. in pis., B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C 11A, BLED ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. -gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov-zaht; B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKAC 11 A, BLED RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov in pis.; programiranje - zaht., poznavanje operacijskih sistemov - zaht , B kat , do 09.02.02, BASING D 0.0., ŽELEŠKA C 11A, BLED; št del mest: 2 PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes ; 2 I del. izk ; angl j. -gov.; B kat ; do 23 02.02; BASING D.O.O.. ŽELEŠKA C 11A, BLED doina obiava sodišče v četrtek zaslišalo prve tri od skupno šestih prič: Miroslava Kerta, tedanjega glavnega direktorja Abanke, Pavla Kodra, prvega finančnika Elana v tistem času, in Lojzeta Skoka, tedanjega direktorja KiH banke. Vprašanja so se vrtela predvsem okrog tega, kdaj so zvedeli za slab finančni položaj Elana ter kdaj in kako je bila podpisana sporna pogodba. Sodišče o marsikateri za razsodbo pomembni podrobnosti ni dobilo odgovora, kar je po svoje tudi razumljivo, saj je od tistih dogodkov minilo že skoraj dvanajst let. Obravnava se bo nadaljevala 28. marca, takrat bo sodišče zaslišalo še Miro Puc, Janeza Senčarja in Tomaža Marinčka. Če bo KiH banka uspela s tožbo, bo Abanka morala v Elanovo stečajno maso vrniti skupaj z. obrestmi 1,7 milijarde tolarjev. V Abanki dokazujejo, daje znesek pretiran in daje realna številka 200 milijonov tolarjev. • CZ. Zanimanje za Živila Kranj - Potem ko so se delnice Živil v sredo povzpele na 17.330 tolarjev, so v nadaljevanju izgubljale na vrednosti in v petek dosegle tečaj 14.903 tolarje. Uprava Živil je prejšnjo soboto sporočila, da se pogovarja s potencialnimi strateškimi partnerji, v javnosti pa se je kmalu po tem razvedelo, da se največji lastniki Živil, to je Nacionalna finančna družba 1 in 2 s skupno 22,5-odstotnim dele/eni. Triglav Steber 1 z 12,3 odstotka delnic, Slovenska odškodninska družba z. 10,8-odstotnim lastništvom in Pomurski investicijski sklati s 7,5 odstotka delnic, dogovarjajo za prodajo skupnega večinskega paketa delnic Živil. Za nakup naj bi se resno zanimala podjetnik Stanko Polanič iz Murske Sobote in Era iz Velenja, ki naj bi skupaj z. Velejem, Kolonialami in kraii|skimi Živili sestavljala močno trgovsko družbo Suma. • CZ. Po burnem začetku let, ko se je vrednost vseh treh najpomembnejših indeksov ljubljanske borze hitro zviševala, se je v preteklem tednu njihova rast umerila. Vrednost SBI20 se je tako povečala za 38 točk oz. 1,7 odstotka ter je ob zaključku trgovanja v petek znašala 2248,60 točk. Vrednost drugih dveh indeksov pa se celo nekoliko znižala. Največ je k povečanju vrednosti indeks SB120 prispevala delnica Pivovarne Union. Le-ta je prejšnji teden zaključila pri vrednosti 82.000 tolarjev, ta teden pa je zaključila na nivoju 90.000 tolarjev. Očitno se dvoboj za pridobitev ljubljanske pivovarne nadaljuje tudi po izteku javne ponudbe s strani Interbrewa. Interbrew je sicer v javni ponudbi uspel pridobiti 40,8-odstotni delež v Pivovarni Union, Pivovarna Laško s prijatelji najverjetneje nadzoruje že več kot 50 odstotkov ljubljanske pivovarne. Interbrevv oz. njegovi pravni zastopniki so v četrtek pristojnem sodišču priložili tožbo zoper Pivovarne Laško ter sporne pridobitve deleža Slovenske odškodninske družbe. Končni razplet zgodbe je v tem trenutku težko napovedati, vsekakor pa bo dogajanje tako na trgu kot tudi na sodiščih še zanimivo. Konec prejšnjega in tekom tega tedna so v središču pozornosti delnice podjetji, ki imajo v lasti Gorenjsko banko (Sava, Živila, Merkur, Lip Bled). Med borzniki so se namreč pojavile špekulacije, da bo naslednja slovenska banka, ki bo prodana tujcem Gorenjska banka. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri prodaj bank ter iztrže -nih kupnin (kapitalskih dobičkov) lastnikov teh bank, so se delnice omenjenih podjetij začele hitro višati. Se posebej se je povečala vrednost delnice Živil, kjer se po- javljajo zelo glasne govorice o skorajšnjem prevzemu. Za razliko od zadnjih prevzemov, naj bi bil v tem primeru prevzemnik s Slovenije. Različni viri tako kot najverjetnejša prevzemnika navajajo prekmurskega podjetnika Polani-Ča ter velenjsko trgovsko podjetje ERA. Sicer pa so v tem tednu nekatera podjetja že objavila prve napovedi čistega dobička za leto 2001. Tak npr. naj bi dobiček Krke znašal 8,5 milijarde, Petrola 4 milijarde, pri Leku pa napovedujejo, da bo dobiček presegel 4.000 tolarjev na delnico. Omenjena podjetja so precej povečala predlanski dobiček. Med podjetij, ki ne kotirajo na borzi je v tem tednu največ pozornosti namenjeno napovedi uprave Telekoma, da bodo najkasneje do septembra letošnjega leta delnice Telekoma uvrščene v kotacijo Ljubljanske borze. Po besedah Borisa Ziherla, predstavnik za stike z javnostmi TS, družba trenutno išče svetovalca, ki jim bo pomagal pri postopku uvrstitve delnic na borzo. Naše napovedi o zanimivem borznem letu, ki je pred nami se uresničujejo z tedna v teden. Novice o morebitnih prevzemih ter dejanske napovedi prevzemov si hitro sledijo, ob tem pa vrednost večine delnic lepo raste. Miha Pogačar, analitik Ilirika Borzno posredniška hiša, d.d. Trgovanje z delnicami Jate Emone Kranj - Uprava Ljubljanske borze je ob koncu decembra zaradi združitve ljubljanskih družb Emona Krmila in Jata Reja v novo družbo Jata Emona začasno zaustavila trgovanje z delnicami obeh družb. Ker sta družbi prenehali obstajati, so njuni delničarji 3. januarja zamenjali svoje delnice po menjalnem razmerju, predvidenim v združitveni pogodbi, za ustrezno število delnic nove družbe. Uprava borze je delnice Emone Krmil in Jate Reje izključila iz trgovanja na prostem trgu. v trgovanje pa je sprejela delnice nove družbe Jata Emona. S temi delnicami so na borzi prvič trgovali 15. januarja. • CZ. DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11, 4000 Kranj tel./fax: 20 22 269 OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje o sestavljanju zaključnega računa za določene uporabnike enotnega kontnega načrta. Na posvetovanju bomo obravnavali: • navodila za sestavljanje zaključnega računa za leto 2001 • nove računovodske standarde • novosti v računovodskih predpisih za proračunske uporabnike Posvetovanje bo v petek, 1. februarja 2002, ob 9.00 uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11 - prvo nadstropje Posvetovanje bo vodil svetovalec Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. prav. g. Vlado Štrekelj. Za udeležbo nakažite 10.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na žiro račun DRFD Kranj, št.: 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite, pri vhodu v dvorano, potrjen tretji del prenosnega naloga od Agencije... Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost. Vljudno vabljeni! CAS ZA NOVE NALOŽBE .^POSLOVNA CONA KOKRICA - KRANJ V novo nastajajoči poslovni coni, Kokrica pri Kranju, prodajamo zemljišča v izmeri preko 11.000 kvadratnih metrov. Poslovna cona je namenjena proizvodnji, obrtno - poslovni dejavnosti, skladiščenju... Vse Informacije o prodaji zemljišča so vam na voljo na naslovu: SAVA IP d.o.o. SAVAIP, d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86, e-mail: info@sava-ip.si www.sava-ip.si Torek, 29. januarja 2002 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Obrtna cona na robu mesta Z gradnjo obrtno industrijske cone Mengeš Topole bodo proizvodno storitvene dejavnosti iz naselja preselili na obrobje mesta, kjer je podjetnikom na voljo 45 hektarjev zazidljivih zemljišč. Mengeš - Vse več občin se odloča za gradnjo obrtno industrijskih con, ki so večinoma umaknjene iz naselij in kjer je celotna infrastruktura namenjena proizvodno storitvenim dejavnostim. Okrog 600 mengeških podjetnikov bo lahko poslovne prostore odslej gradilo v obrtno industrijski coni Mengeš Topole, kjer je tovrstni gradnji namenjenih 45 hektarjev zazidljivih površin. Industrijska cona Mengeš Topole se razteza od nekdanjega Hid-rometala do Hidrotehnika in sedanje SCT jame. Polovica zemljišča je zasedena, znanih je 10 resnih graditeljev, prosta zemljišča pa so še v SCT jami. Ob cesti Mengeš Topole bodo zgradili 12 objektov Stavka kovinarjev ni izključena Ljubljana - Minuli četrtek sta se zaradi zahteve povišanja plač po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektro industrijo sestali pogajalski skupini delodajalcev in sindikatov. Pogajanja so prekinili pri ponudbi delodajalcev za povišanje izhodiščnih plač za 3000 tolarjev in zahtevi predstavnikov sindikatov za 6500 tolarjev. Pogajalska skupina sindikatov vztraja pri 12-odstotnem povečanju decembrskih izhodiščnih plač I. tarifnega razreda, kar pa po mnenju predstavnikov delodajalcev presega možen znesek. V Skeiu so povedali, da se še niso približali svojim najvišjim pogajalskim zahtevam po 15-odstotnem povišanju plač. Sklicujejo se tudi na trditev, da večjega povečanja izhodiščnih plač v tej dejavnosti ni bilo že več kot dve leti. Izredno povišanje izhodiščnih plač za dobra 2 odstotka je bilo leta 2000, ker so plače leta 1999 in v začetku leta 2000 zaostajale. Predstavniki Skeia so zahtevali nadaljevanje pogajanj za dodatno povišanje izhodiščnih plač jeseni leta 2000, vendar so delodajalci zavlačevali začetek pogajanj. Pogajanja se nadaljujejo in v primeru neuspeha Skei napoveduje opozorilno stavko, ki bo jutri od 12. do 14. ure v podjetjih. • R. Š. v dveh nizih. Stavbe ob cesti bodo namenjene obrtno - storitvenim in poslovnim dejavnostim, druga vrsta stavb pa proizvodno - obrtnim dejavnostim in skladiščnim prostorom. Uredili bodo štiri križišča na lokalno cesto, tri priključke na cesto Mengeš Topole in enega na cesto Vodice Mengeš. V obrtni coni bodo skladišča, saloni vozil, živilska proizvodnja, roletarstvo in trgovine. Graditelji so zemljišča kupili od zasebnili lastnikov in za kvadratni meter plačali približno 7 tisoč tolarjev. "Dolgoročna želja je bila hkrati ustreči podjetnikom in jim ponuditi zemljišče, kjer bodo lahko gradili poslovne prostore, ter delavnice, skladišča in parkirišča odmakniti od naselij. Se letos bomo sprejeli oba zazidalna načrta, graditi pa naj bi začeli jeseni. Investitorjem je treba omogočiti gradnjo in z urejanjem obrtne cone poskrbeti, da podjetništvo ostane v Mengšu," jejdejal mengeški župan Tomaž Stebe. Občina bo zgradila primarne vode komunalne infrastrukture, kar jo bo stalo okrog 200 milijonov tolarjev, podjetnikom pa bo pomagala s ,NI NACRT OBMOČJA M 28/3 OB PSATI ZAZIDALNA SITUACUA M. 1:1000 | uvoo OOO *"0KAVlGtTAa>A subvencioniranjem obrestne mere pri kreditih, kreditiranjem komunalnega prispevka in financira- njem podjetniškega izobraževanja. "Urejanje obrtne cone je plod večletnih pogovorov in načrtovanj. Upam, da bo Mengeš z obvoznico prišel tudi do rondo-ja in z njim možnosti, ločenega vstopa v stanovanjski in poslovni del," je menil Borut Ulčar z domžalske Regijske razvojne družbe. Osnutek zazidalnega načrta so na zadnji seji sprejeli tudi občinski svetniki, ki so zaradi prometne varnosti predlagali le en dovoz v obrtno cono, kjer naj bi občina uredila tudi javno parkirišče. "Uvozi so na vsakih 90 metrov, kar zadošča prometni varnosti in je en dovoz vendarle premalo. Poleg tega ni običajno, da bi občina v obrtni coni gradila javno parkirišče, saj mora vsak graditelj oziroma podjetnik pred svojo stavbo poskrbeti za parkirišča," je pojasnila Vera Rutar, projektantka domžalske Regijske razvojne družbe. Na zemljišču nekdanje Ete naj bi prihodnje leto začeli graditi trgovino in apartmajski dom za starejše občane ter 200 pokritih parkirišč. Občina snuje tudi tretji, dokaj optimističen, projekt ureditve SCT jame, ki naj bi jo zravnali z ostalim zemljiščem in v kleti zgradili večjo parkirno hišo za tovorna vozila, nad zemljo pa poslovno stavbo v dveh etažah, saj so potrebe avtoprevoznikov prerasle zmogljivost sedanjega parkirišča v opuščeni opekarni. • Renata Skrjanc Rodio Triglov ►iri «ku taiHlib^ .ta/rt C»«[A." STEREO. RDS na Irekvencan 96,6 GORENJSKA H98 • Jusenice 101.5-KranjtkiGora. 101,t -BoWn| Lek Kozmetika samostojno podjetje Ljubljana - Lek Kozmetika je bil do konca minulega leta del delniške družbe Lek, od začetka januarja pa posluje kot samostojna hčerinska družba farmacevtske družbe Lek, ki jo vodi direktorica Cvetana Rijavec (nekdanja direktorica Fructala, op.p.). Priprave za osamosvojitev kozmetičnega programa so se začele že leta 2000, Rijavčeva pa je pred dnevi predstavila triletni poslovni načrt, ki naj bi povečal tržno naravnanost programa, uspešnejšo prenovo izdelkov ter izboljšal poslovne rezultate njihove proizvodnje. Lek Kozmetika, ki ima 124 zaposlenih, naj bi postal največji slovenski dobavitelj kozmetičnih izdelkov za nego obraza in telesa, na trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Rast kozmetičnega dela proizvodnje je bila po letu 1990 počasnejša kot v Leku, tega leta je delež kozmetike v Lekovi prodaji znašal 9,4 odstotka, potem pa seje zmanjševal. Lani je bila rast prodaje v kozmetiki 1,3 odstotka, zato seje uprava Leka odločila za temeljite spremembe, ki naj bi povečale proizvodnjo in prodajo. Rijavčeva napoveduje 4-odstotno letno rast prodaje in zniževanje stroškov ter počasnejšo rast števila zaposlenih od prodaje. • R. S. JEZIKOVNA ŠOLA pri LJUDSKI UNIVERZI KRANJ šola s tradicijo in uspehom vabi k vpisu v AN - NE - IT- FR - ŠP - SLO - RU od 28. januarja do 18. februarja 2002 Jezikovne tečaje delno sofinancira Ministrstvo za šolstvo RS. >- TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH, 5. stopenj, 90 ur > PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra - Univerze Cambridge (UCLES) - Goethejevega Inštituta >► POSLOVNI JEZIK, 60 ur > PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur > OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur >► KONVERZACIJA, 40 ur > TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur > POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur >► INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA >► PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA, 60 ur JAMSTVO, KI ZAVEZUJE: • 500 kandidatov letno • 90% opravi izpit prvič • vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre ZAČETEK: 18. februar 2002 www.lu-kranj.si INFORMACIJE 04 280 48 16 I 1 ' NAJNIŽJA CENA 50 ■ JFt - FEBRUAR 2002 POZO*' Dovoljenje za škropljenje Tržni pridelovalci hrane lahko uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli le, če so opravili tečaj iz varstva rastlin. Prvi kmetje so v petek že uspešno prestali preskus znanja, druga skupina obiskuje tečaj v teh dneh. Naklo - Lani sprejeti zakon o fitofarmacevtskih sredstvih določa, da je ta sredstva treba pravilno uporabljati, to je v skladu z navodilom na etiketi, vključno s pripravo predpisane koncentracije, ter s spoštovanjem načel dobre kmetijske prakse, integriranega varstva rastlin ter varstva okolja. Vsak, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je tržni pridelovalec, lahko uporablja fitofarmacevtska sredstva le, če izpolnjuje pogoje o izobrazbi oz. strokovni usposobljenosti in ta sredstva nanaša z napravami, ki so redno pregledane vsaki dve leti in imajo tudi znak o takšnem pregledu. Igor Kuralt Kmetijska svetovalna služba kranjskega kmetijsko gozdarskega zavoda je minuli teden pripravila v dvorani kmetijske zadruge v Naklem pet-najsturni tečaj iz. varstva rastlin, ki ga morajo po zakonu opraviti kmetje, tržni pridelovalci, ki za varstvo rastlin uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo, je ta tečaj po zakonu obvezen, ni pa še določeno, do kdaj gaje treba opraviti, kar naj bi posebej predpisal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za tečaj se je prijavilo petdeset kmetov, ki pa so jih glede na vrsto kmetijske dejavnosti, s katero se ukvarjajo, razdelili v dve skupini - poljedelsko travniško in poljedelsko vrtnarsko. Za prvo skupino se je tečaj s preskusom znanja končal v petek, druga ga bo sklenila jutri, v sredo. Slušatelji so na tečajih poslušali predavanja Antona Potočnika o boleznih, škodljivcih in Marjan Starman Kako sestaviti krmni obrok Zgornja Bela - Kmetijska svetovalna služba vabi v petek ob pol osmih zvečer v dom krajanov na Zgornji Beli na pogovor o krmnih obrokih za molznice. Pogovor bo vodil Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kmetijski svetovalni službi. Udeleženci bodo obnovili znanje o sestavljanju krmnih obrokov, s sabo pa naj prinesejo rezultate analiz mleka ter krme (mrve, silaže), da bodo na praktičnih primerih lahko izračunali obrok za molznice. • CZ. OBVESTILO KOMUNALA KRANJ, EE Vodovod obvešča, da bo začela z izgradnjo vodovoda na odseku ceste Staneta Žagarja, in sicer od AVTOTEHNE VIS - SERVIS OPEL do ulice Mirka Vadnova v Kranju. Zaradi delne zapore ceste Staneta Žagarja bo tako moten promet od 29. 1. do 4. 3. 2002. VOJE, d.o.o., Tržič - v stečaju 4290 Tržič, Predilniška cesta 16 Na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 23. 1. 2002 objavlja JAVNO DRAŽBO 1. Odreja se prodaja nepremičnine - pare. št. 862/2, v naravi stavbišče - stanovanjska stavba 41 m2, gospodarsko poslopje 109 m2, dvorišče 55 m2, vpisana v zemljiškoknjižni vložni št. 534 k.o. Podljubelj. 2. Prodaja se opravi z javno dražbo. 3. Izklicna cena za ponujeno nepremičnino znaša 2.600 000 SIT (dva milijona šeststo tisoč tolarjev). 4. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki se izkažejo z izpisom iz sodnega registra oziroma s potrdilom o državljanstvu ter najkasneje do 11. 2 2002 vplačajo varščino v višini 260.000,00 SIT na žiro račun stečajnega dolžnika pri Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije za plačilni promet, podružnica Kranj št. 51500-690-91230. Varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v kupnino, neuspelemu pa bo vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani javni dražbi 5. Uspeli dražitelj mora v 15 dneh po končani javni dražbi podpisati kupoprodajno pogodbo, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe V primeru, da dražitelj ne bo v roku sklenil pogodbe ali plačal kupnine varščina zapade v korist prodajalca 6. Kupec prevzame premoženje v last in posest po plačilu celotne kupnine ali po predložitvi bančne garancije prvovrstne banke, plačljivo "na prvi poziv, brez ugovora". 7 Prodaja se opravi po načelu videno kupljeno. Vse stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe, vpis v zemljiško knjigo in prometni davek plača kupec. 8. Javna dražba se objavi na oglasni deski sodišča in v časopisu Gorenjski glas 9. Zainteresirani kupci si lahko ogledajo nepremičnino in dokumentacijo pri stečajnem upravitelju na naslovu Podljubelj 5, dne 5. 2. 2002 od 10.00 do 11.00 ure. 10. Javna dražba bo dne 12. 2. 2002, ob 12.30 uri v sobi 12/pritličje na Okrožnem sodišču v Kranju. Stečajni upravitelj Mihael Bakovnik Tečaj stane skupaj z davkom na dodano vrednost 10.800 tolarjev. Medtem ko nekatere občine že sofinancirajo tovrstne tečaje, kmetijska svetovalna služba poziva k temu tudi ostale, saj menijo, da je to tudi prispevek k izobraževanju kmetov, zaščiti potrošnikov in k varstvu okolja. plevelih. Ane Ogorelec o boleznih in škodljivcih na vrtninah, Andreje Teran o fitofarmacevtskih sredstvih in Marije Kalan o zakonodaji, ki urejajo to dejavnost, in o napravah za nanašanje škropiv in ostalih fitofarmacevskih sredstev. Tečaj so sklenili z ogledom Agro-mehanike, kjer so se seznanili z delovanjem novejše škropilnice, in pa s preskusom znanja, na katerem je vsak tečajnik moral odgovoriti na petdeset vprašanj. Vsi, ki so pravilno odgovorili vsaj na polovico vprašanj, bodo dobili izkaznico o opravljenem tečaju. Izkaznica bo veljala tri leta, potlej Del udeležencev tečaja o varstvu rastlin. Anton Potočnik pa bodo spet morali obnoviti znanje na novem, nekoliko krajšem tečaju, na katerem se bodo seznanili predvsem s strokovnimi in zakonskimi novostmi. Kmetje so že na tem tečaju spraševali o različnih novostih, še zlasti o koruznem hrošču in gensko spremenjenih organizmih, je dejal kmetijski svetovalec Anton Potočnik in poudaril, da večina kmetov uporablja fitofarmacevtska sredstva po strokovnih navodilih, so pa še vedno tudi primeri nestrokovnega ravnanja. "Tega jim ne moremo zameriti, saj smo še mi, ki se stro- kovno ukvarjamo s temi vprašanji, ob vseh novostih včasih v dvomu, kako ravnati. To zahteva veliko znanja o znakih bolezni, o škodljivcih in plevelih, o poznavanju sredstev, o pravilni izbiri časa za škropljenje..." "Kmet nikoli ne ve dovolj, zato je vse, kar se nauči, dobro in koristno. Zdaj je tudi pravi čas za izobraževanje. Doma ni veliko dela, za delo v gmajni pa še ni," je dejal Marjan Starman s Spodnje Besnice in dodal, da zadnje čase škropi s fitofarmacevtskimi sredstvi več kot nekdaj, ko so koruzo še okopavali. Pri škropljenju se poskuša čimbolj ravnati po navodilih, problem pa je v tem, ker je težko spremljati vse novosti na trgu. Med tečajniki je bil tudi Igor Kuralt, doma s srednje velike kmetije v Zabnici, kjer se ukvarjajo z živinorejo ter s poljedelstvom. "Pridelava krompirja in sladkorne pese ni mogoča brez uporabe zaščitnih sredstev," je dejal in poudaril, da je na Sorskem polju, kjer so zaloge podtalnice, treba biti še posebej pazljiv. Večinoma se lahko držijo strokovnih napotkov, v izjemnih primerih pa to tudi ni možno. O uporabi škropiv jim svetuje že prodajalec v kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga, ob strokovnih problemih prosijo za nasvet kmetijsko svetovalno službo, sicer pa tudi sami spremljajo novosti. Na tečaju je zvedel, da jih v bližnji prihodnosti lahko "presenetita" še krompirjev rak in koruzni hrošč, ki ga je menda Unprofor zanesel v Srbijo in se že širi naprej. Na očitek, ki gaje tudi slišati v javnosti, češ da kmetje s pretiranim škropljenjem pomembno onesnažujejo okolje, Igor odgovarja, da jih že cene škropiv odvračajo od pretiravanja in da si to prej lahko privoščijo vrtičkarji oz. tisti z manjšimi površinami. • Cveto Zaplotnik Vračilo trošarine za gorivo Vlogo za vračilo polovice trošarine za pogonsko gorivo v kmetijstvu in gozdarstvu je treba vložiti do 31. marca. Kranj - Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje iz /.akona o trošarinah in posebne odredbe, bodo tudi letos lahko za mineralna olja, ki so jih lani porabili za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, uveljavljali pravico do vračila polovice predpisane trošarine. Do vračila trošarine so upravičeni posamezniki, člani istega gospodinjstva, ki so imeli lani v uporabi toliko zemljišč, da je nor- mativna poraba znašala 90 strojnih ur. Za en hektar njive, vrta, travnika, barjanskega travnika, pašnika ali ekstenzivnega sadov- Zbornica nasprotuje ukinitvi odškodnine Ljubljana - Vodstvo Kmetijsko gozdarske zborniee Slovenije je na novinarski konferenci v sredo javno predstavilo stališča do nekaterih aktualnih kmetijskih vprašanj. V zbornici ugotavljajo, da predlagani zakon o urejanju prostora daje graditvi objektov in poselitvi prednost pred varovanjem kmetij skih zemljišč m okolja, ne strinja jo pa se s predlaganim zakonom o graditvi objektov, ki ukinja odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev i/ lavnega razpisa Sapard so prestrogi, pravijo v zbomici, kjer tudi menijo, da je v Sloveniji preveč zveri. Kar liekaj pripomb imajo na vladno strategijo upravljanja z rjavim medvedom, načelno pa podpirajo predlog zakona o ukrepih za zagotavljanje sobivanja med Slove kom in rjavim medvedom, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložil poslanec Jane/ Drobnič (NSi). Po sedanjih predpisih morajo molža či na kmetijah na živilski pregled, ki stane 22.500 tolarjev, na vsake pol leta, v zbornici pa se /av/e majo /a to, tla bi bil pregled via ke tu leta. Poudarili so tudi, da se bo treba na novi) dogovoriti o od kupni ceni mleka. • CZ. njaka /naša 25 strojnih ur, za hektar plantažnega sadovnjaka, vinograda ali hmeljišča 70 strojnih ur in /a en hektar gozda ali gozdne plantaže 10 ur. Za zemljišča v uporabi se štejejo zemljišča v lasti, solastnini ali skupni lastnini, povečana /a /emljišča, vzeta v zakup, in zmanjšana za zemljišča, dana v zakup. K zahtevku (obrazcu) je treba priložiti potrdilo pristojnega davčnega organa o površini /em Ijišč po katastrskih kulturah v Uporabi članov gospodinjstva, kopijo zakupne pogodbe za zemljišča, za katera zakup ni naveden v zemljiškem katastru, podpisano pooblastilo vseh polnoletnih članov gospodinjstva (v primeru, če je v skupnem gospodinjstvu več upravičencev do vračila in vloži zahtevek za celotno gospodinjstvo eden od njih) ter račune /a gorivo, nakupljeno lani za pogon kmetij ske in gozdarske mehanizacije. Vlogo za vračilo je trošarine je trebfl vložiti do 31. marca pri pristojnem carinskem organu. Vrači- lo trošarine se uveljavlja /a porabljeno plinsko olje na podlagi računov, vendar za njive, vrtove, travnike, barjanske travnike, pašnike ali ekstenzivne sadovnjake največ 150 litrov na hektar, za plantažne sadovnjake, vinograde ali hmeljišča največ 420 litrov na hektar in za gozdove ali gozdne plantaže največ 60 litrov na hektar. Ne glede na vrsto mineralnega olja se kot plačana trošarina priznava trošarina, predpisana za plinsko olje. Povprečna trošarina je lani znašala 61.816 tolarja za liter, upravičencem pa se vrača polovica zneska, to je 30.908 tolarja za liter, vendar največ do normativno določene porabe. Obrazci za uveljavljanje pravice do vračila polovice trošarine so (brezplačno) na voljo na carinskih uradih, objavljeni so na spletnih straneh carin ske uprave, naprodaj pa so tudi v nekaterih knjigarnah Državne založbe Slovenije. • Cveto Zaplotnik Ocenjevanje mesnih izdelkov Zabrezniea - blejska i/postava kmetijsko gozdarskega zavoda vabi kmete, kmetice, mesarje in vaške klavce na praktično ocenjevanje suhomesnatih Izdelkov. Ocenjevanje bo v petek ob treh popoldne v osnovni šoli v Zabreznici, Najprej bo predavanje mag. Vlarlene Skvarča / Biotehniške fakultete, nato pa bodo udeleženci pod njenim strokovnim vodstvom ocenjevali salame, klobase, suho meso, /aseko. ocvirke in druge doma narejene suhomesnate mesne tZdelke, ki jih bodo prinesli s sabo. Izdelke bodo Označili, tako da ho Ocenjevanje anonimno. • CZ. Predavanji o kmetijski zakonodaji Dovje, Lesce - Jeseniško radovljiška enota kmetijske svetovalne službe pripravlja v četrtek predavanji o kmetijski /akoiiodap. še /Jasli o zakonu o kmeli|skih zemljiščih in o dedovanju kineti|skih gO8D0 daritev, Prvo predavanji bo ob 11, uri v Zadružnem domu na Dovjem, drugo pa oh 15. uri v prostorih K( I/ Sava v Lescah. Predavala bo Metoda K.ti men i/ kiaii|ske upiavne enote, ki bo povedala marsikaj koristnega o nakupu, prodaji, zakupu, najemu in menjavi kmetijskih zemljišč, zaščiteni kmetiji, spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, agromelioracijah. Statutu krnela ter o dedovanju na podlagi /akona in oporoke. Podobno predavanje bo v začetku aprila še na Blcj ski Dobravi. • CZ. Predlog za nove člane komisije Kranj - Odbor kranjske izpostave kmetijsko gozdarske zborniee je na seji prejšnji teden obravnaval predlog novih članov komisije za kmetijstvo v kranjski občini in program izobraževanja kmetovalcev. Ker je v sedanji sestav i komisije premajhen vpliv kmetov, ki bi lahko hol i vph vali na porabo denarja za pos peševanje kine Miro Jenko tijstva, je Janez Eržen, član sve ta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predlagal, da bi mestna občina v komisijo, ki jO sestavlja |o Barbara ( irič (Meslna občina Kranj), Alojz Ješc (predstavnik kmetov), Marija Kalan in Andreja Teran (obe KmetijSkfJ g02 darski zavod Kranj), imenovala še tri kmete: Antona Kadivea s Po veip lanen KriŠnarJa t/ Kranji in Tomaža Šifrerja i/ /ahimc. Odbor izpostave je predlog s ire mi glasovi za in enim proli potrdil, pri tem pa je predsednik od bora izpostave Miro Jenko pred lagal, da bi v komisijo vključili še predstavnika kmetijskih podjetij. Kmetijska svetovalka Andreja Teran je predstavila program izobraževanji na območni [zpo stave oz. upravne enote Kranj, ki vsebuje različne teme in oblike. Janez lažen je člane odbora se/ nanil, da so na (iorenjsko povabi li ministra /a kmetijstvo, gozdar sivo m prehrano mag. Franca Buta m predsednika kmeti),ko gozdarske zbornice Petra Vriska, članica odbora Jana Jurančič Mlakar pa je predlagala, tla bi v zbornici oblikovali službo, ki hi kmetom davčnim /ave/ancem svetovala o/ vodila knjlgOVOd stvo •(*./. Pri 'plemenu dolgih vratov' na Tajskem V vratne obroče ujete ženske Odrasle ženske nosijo tudi po dvajset obročev, ki tehtajo kar okrog šest kilogramov. Po njihovem prepričanju so obroči znak lepote, poleg tega pa imajo tudi mitski pomen. Za vstop v vas, v kateri živijo, je treba plačati vstopnino. Na severu Tajske, tik ob meji z Burmo, živi posebno pleme, poimenovano 'long neck' oziroma 'pleme dolgih vratov'. Gre za eno najbolj nenavadnih tradicij, ko ženske na vratovih nosijo kovinske obroče, nekatere tudi po več kot dva decimetra visoko. Pleme Lae Kur je v zadnjih letih postalo prava turistična atrakcija in za vstop v vas, v kateri živijo, je treba plačati vstopnino. Plačati za ogled ljudi? Naj se sliši še tako razčlovečeno, a prav obisk turistov omogoča plemenu, da sploh še obstaja... Priložnost za ogled 'plemena dolgih vratov' se je ponudila pred časom na potepanju po Tajski in Laosu, dveh deželah jugovzhodne Azije, ki sta čedalje bolj priljubljen cilj turistov z vsega sveta. Na eni strani Tajska, z več kot devetimi milijoni turistov letno (januarja in februarja, koje vrhunec turistične sezone, skoraj milijon na mesec) prava turistična velesila, na drugi strani pa Laos, zaenkrat še dokaj pristna dežela, ki pa v turističnem razvoju s čedalje večji- vo podskupina plemena Karen, ki jo imenujejo "long neck" oziroma 'pleme dolgih vratov', ki sami sebi pravi Lae Kur. Gre za eno najbolj nenavadnih tradicij, ko ženske na vratovih nosijo kovinske obroče, nekatere tudi po več kot dva decimetra visoko! Eno takšnih plemen sem imela priložnost videti v gorski vasici na severu Tajske, v bližini Mae Hong Sona. Po razdrapani makadamski cesti, ki jo je na mestih presekal hudournik, smo se z džipom pre- Vas na meji z Burmo, v kateri živi pleme 'long neck' y sosednji vasi živi še eno zanimivo pleme - 'pleme velikih ušes', kjer 'majo ženske v mečicah velikanske okrogle uhane, tako da premer luknje v ušesni mečici znaša več kot pet centimetrov. ■Oj koraki sledi sosednji državi. Sliši se neverjetno, a tudi v najbolj zakotne vasi, kjer so se ohranila gorska plemena, je prodrl internet za številne turiste, ki se ustavljajo v vaseh... Med najzanimivejšimi plemeni, ki jih je mogoče videti na Tajskem, je zagoto- bili do odmaknjene vasice in na vhodu morali plačati 250 babiov (okrog 750 tolarjev) vstopnine. V mirni vasici na lesenih kolibah sedijo ženske in tkejo, vsaka koliba pa ima na verandi razstavljene izdelke, ki jih ponujajo turistom, od razglednic, zapestnic, prtov... A tradicija natikanja obročev počasi že izgineva. Mlada dekleta menda nočejo več nositi obročev na vratu, temveč samo še na rokah in nogah. A tragično je, da bo tovrstna 'osvoboditev' žensk bržkone pomenila tudi začetek propada tega gorskega plemena. Z izginotjem žensk 'dolgih vratov' namreč turisti ne bodo več prihajali, s tem pa bo presahnil tudi edini vir preživetja teh plemen. In mnoge od teh žensk se bodo verjetno podale v velemesta in se znašle v drugačnem jarmu - tako kot na tisoče mladih Tajk, ki preživijo tako, da bogatim Evropejcem ponujajo seksualne usluge... Odrasle ženske nosijo obroče tudi po dva decimetra visoko, ki tehtajo okrog šest kilogramov. Neka deklica, ki se je od turistov za silo naučila angleščine, je povedala, da obročev nikoli ne sna-mejo. Prvih pet obročev dobi deklica med petim in desetim letom starosti v posebni ceremoniji, ostale pa kasneje. Odrasle ženske nosijo tudi po dvajset obročev, ki tehtajo okrog šest kilogramov. Po njihovem prepričanju so obroči znak lepote, poleg tega pa imajo tudi mitski pomen. Po legendi so bili namreč duhovi jezni na ljudi in so poslali tigre, da bi pojedli vse ženske. Zato so moški v strahu, da se to ne bi zgodilo, ženskam svetovali, naj nosijo te obro- TOPLICE DOBRNA NOVO! NOVO! NOVO! OBNOVLJEN BAZEN V ZDRAVILIŠKEM DOMU "Vesela zima" polpenzion že za 4.900 SIT/dan POKLIČITE; 03 7808 000 ali 03 7808110 t ČISTA OSVEŽITEV Karanta Ljubljana, d.o.o. Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana telefon: 01/280 07 00 lax: 01/280 07 28. e-mail: karanta.aqa" siol nel če, da jih bodo ščitili pred tigri. Prav okrog te tradicije se je med antropologi dolgo vnemala razprava, kako je mogoče, da so ženskam zrasli tako dolgi vratovi. Zanimivo je stališče nekega nemškega antropologa, ki je vratove izmeril z rentgenom in jih primerjal z dolžino vratov običajnih žensk. Ugotovil je, da naj bi te ženske sploh ne imele daljših vratov, temveč naj bi šlo zgolj za optično prevaro. Obroči naj bi namreč stisnili vretenca, tako da vrat samo izgleda daljši. Dejstvo pa je. da bi se ženskam vrat zlomil, če bi jim obroče skušali odstraniti... Ženske v plemenu pa ne nosijo samo obročev na vratovih, temveč tudi okrog nog. Zanimivo je, da v vasi ni bilo videti moških, medtem ko je večina odraslih žensk tkala na verandah lesenih kolib, v katerih živijo. Prav prodaja spominkov, doma stkanih prtov, šalov, zapestnic in razglednic (na katerih so seveda one same!) je glavni vir preživetja v teh vaseh. 9 j; m i. Deklica, ki se je od turistov za silo naučila angleško in povedala nekaj o življenju plemena, še nadaljuje tradicijo nošenja obroćev. • Urša Peternel GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni Pustovanja že naslednjo soboto Naslednji GLASOV IZLET prevozniške družbe Rozman bus z Lancovega pri Radovljici v kraje, ki jih v mrzlih dneh ne prekrije snežna odeja, v hrvaški del polotoka Istre, Hum ter Istrske toplice, bo šele v začetku marca! V tem mesecu so namreč Istarske toplice povsem zasedene. Podatek, da so med tremi najboljšimi evropskimi naravnimi zdravilišči, namreč zlasti dobro poznajo italijanskim in avstrijski gostje. Zdravilni izvir v bližini starodavnega Motovuna so izkoriščali Rimljani, Evropa pozna to naravno zdravilišče že več kot dvatisoč let. Termalna voda Sv. Stjepana izstopa po kvaliteti in zdravilnosti. Toplice so se zlasti uveljavile z zdravljenjem 'tegob moderne dobe': nevralgij, revmatičnih bolezni, bolezni žlez z notranjim izločanjem; v izjemno pestri zdraviliški ponudbi je posebnost inhalacija s termalno vodo za zdravljenje vnetih dihalnih poti, grla, nosu, sinusov ter kroničnih bolezni dihal. V Istrskih toplicah je na razpolago tudi terapija z zdravilnim blatom. V zdraviliški restavraciji bodo izletnikom pripravili istrsko večerjo, po njej zabavni večer. Cena celodnevnega izleta: samo 5.600 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.400 SIT. Pustovanji v Laškem in v Dobrni Od ledenih sveč že kaplja, brsti se napenjajo, pomlad prihaja. Z zimo bo definitivno opravil Pust, letos že drugi februarski torek. Za GLASOV PUSTNI IZLET z Integralom Tržič naslednjo soboto, 9, februarja, v Termah Topolšica ne /hiramo več prijav! Za vse, ki ste se odločili prepozno, imata odgovor Pavel Drinovec, ki vabi na GLASOV PUSTNI IZLET naslednjo soboto, 9. februarja, v ZDRAVILIŠČE LAŠKO, ter Meteor, d.o.o., Cerklje, ki vabi na GLASOV PUSTNI IZLET v Toplice Dobrna. V Laškem bo organiziran ogled mesta in njegovih znamenitosti, pred pustno večerjo in veselim pustovanjem z živo glasbo bo dovolj časa za 'poležavanje in plavanje' v zdravilni termalni vodi, za sprostitev v velikem savna centru. Pogumnejši bodo lahko zaplavali v zunanjem bazenu. Tudi v Dobrni bo podobno, vmesni postanek bo v Polzeli v indutrijski trgovini Jelka ob Tovarni nogavic Polzela, kjer bo-sate preverili, če je 'lastovka prinesla pomlad'. V zdraviliškem domu v Toplicah Dobrna bo pu-stovanje z ansamblom Modrijan. Cena izleta na relaciji (Lesce) -Radovljica - Kranj - Škofja Loka -Smlednik - Vodice - Moste - KOMENDA - KAMNIK - Laško je 5.200 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z ožjimi družinskimi člani, samo 3.900 SIT. Doplačilo za pustno večerjo, neposredno v Zdravilišču Laško, znaša 1.400 SIT! Za izlet v Dobrno je cena 6.600 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.300 SIT. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno. 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Ze ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Naložba v znanje - naložba za življenje vabi k vpisu v: > PROGRAM PREKVALIFIKACIJE ZA POKLIC TRGOVEC Pogoj za vpis: zaključena katerakoli poklicna šola Začetek: marec 2002 Trajanje: 6 mesecev >- PRIPRAVE NA MATURO IZ MATEMATIKE, 60 ur >► RAČUNALNIŠKI TEČAJI: začetni in nadaljevalni VVORD - EXCELL > PRIPRAVE NA IZPITE ZA TRGOVSKE POSLOVODJE >► VODENJE POSLOVNIH KNJIG za mala podjetja in samostojne podjetnike INFORMACIJE: 280 48 00 - 280 48 17 www.lu-kranj.si 280 48 18 XS HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Posezonske razprodaje: Trst 7.2. in 8.2,Madžarske toplice od 7. 2. do 10.2.2002. Lenti 2.2., Lidl 19.2. Kopalni izlet v Portorož 1.2.2002. Postanek z ugodnim nakupom Emoncu in Vina Koper, De-lamaris Izola, sledi prijetno kopanje v ogrevani morski vodi (METROPOL PORTOROŽ). Tel.: 041/626 154 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 6.2.2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 AVTOiOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure. PK Radovljica bo v pokritem olimpijskem bazenu v Radovljici organiziral začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta dalja v naslednjih terminih: - od 28. 1. do 8. 2. 2002 in od 11. 2. do 22. 2. 2002 (od 16. do 18. ure), cena tečaja je 10.000 SIT Prijave in informacije po tel.: 04/53 15 770 (od 18. do 21. ure) e-mail: pkrad@plavalni klub-radovljica.si www.plavalniklub-radovljica.si PLAVALNI KLUB RADOVLJICA PARK HOTEL BLED 4240 RADOVLJICA p.p. 83 tel. in fax: (04) 53 15 770 Integral Tržič, d.d. Predilniška 1 tel.: 5963280 KARNEVAL V BENETKAH 9. 2. 2002 ZELO UGODNO - 4.900.- SIT 4» DRAMA Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 C. Churchill: DALEČ STRAN, SUPER ABONMA A2 in IZVEN (KONTO), danes, 29. 1., ob 20.00 uri W. Shakespeare: OTHELLO, Abonma DUAŠKI 1 POPOLDANSKI in IZVEN (KONTO), četrtek, 31. 1., od 18. do 20.10 ure GLASOV KAŽIPOT Občinska proslava v Gorenji vasi Gorenja vas - Občina Gorenja vas - Poljane prireja v okviru slovenskega kulturnega praznika, v soboto, 9. februarja, ob 18. uri v avli OŠ Ivana Tavčarja, osrednjo občinsko proslavo. V programu bodo sodelovale domače kulturne skupine in pevski zbor, učenci Glasbene šole Škofja Loka ter učenci OŠ Ivana Tavčarja. Slavnostna govornica bo g. Majda Debeljak, predsednica KD Poljane. Poklon prazniku Poljane - V počastitev slovenskega kulturnega praznika ste vabljeni na prireditev v Poljanah - Poklon prazniku, ki bo v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri pred Kosmo-vo domačijo, kjer vam bo lepe trenutke pričarala igralka Anica Berčič s Posavčevo češnjo. Od 19. ure dalje pa si lahko v gostilni Na Vidmu ogledate razstavo g. Igorja Dolenca. Praznična prireditev v Podnartu Podnart - Kulturno društvo Pod-nart prireja v počastitev slovenskega kulturnega praznika prireditev, ki bo v soboto, 2. februarja, ob 19. uri v Domu Kultura v Podnartu. S slovenskimi narodnimi plesi bo nastopila folklorna skupina "Triglav" Javornik - Koroška Bela pod umetniškim vodstvom Bojana Knifica, slovenske umetne pesmi na besedila dr. Franceta Prešerna pa bo prepeval Moški komorni zbor "Podnart" z dirigentom Egijem Gašperšičem. Pustovanje v Izoli Izola - Društvo upokojencev Kranj sporoča vsem, ki so se prijavili za pustovanje v Izoli (v hole-tu Delfin), od 7. do 10. februarja, da bo odhod avtobusa v četrtek, 7. februarja, ob 10. uri izpred hotela Creina. Veselo pustovanje Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi svoje članice in člane ter ostale upokojence na veselo pustovanje, ki bo v torek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih restavracije Nama. Poskrbljeno bo za večerjo, pijačo in glasbo. Maske so zaželjene. Predhodne prijave sprejemajo v pisarni društva vsak dan, od 8. do 12. ure - do zasedbe mest. Ura pravljic Radovljica - V četrtek, 31. januarja, ob 17. uri bo v Knjižnici A.T. Linharta Nataša Vreček pripravila pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 leta. Naslov pravljice je Janček ježek. t Tel.i 07/l**-» »oo SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/»»z 40 14 Radio Sraka, d.o.o. Valantičcvo 17 nooo Novo Mesto Na Galetovec Bohinjska Bela - TD Bohinjska Bela organizira v nedeljo, 3. februarja, 6. tradicionalni pohod na Galetovec, 1265 m visok razgledni vrh nad Bohinjsko Belo. Organiziran odhod bo ob 8.30 uri izpred gostilne Rot. Informacije: Aleš Stojan; 041/608-549. Kopalni izlet v Izolo Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite letošnjega prvega izleta v Izolo, ki bo v sredo, 6. februarja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škof ji Loki. V Kopru boste imeli organiziran ogled mesta in marine, ter nakup v Dela-marisovi trgovini. Ogledali si boste tudi pražarno kave, kjer bo možen nakup. Po kosilu v Izoli bo sledilo kopanje v dveh bazenih z morsko vodo ali pa sprehod. Prijave zbirajo v pisarni društva, do zasedenosti avtobusa. Na Lubnik Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira in vodi planinski izlet v Škofjeloško hribovje. Cilj bo Lubnik, ki je visok 1025 m. Zbrali se boste v četrtek, 7. februarja, ob 8.30 uri izpred hotela Creina. Posebni avtobus vas bo odpeljal do vasi Praprotno, od tam pa se boste povzpeli mimo cerkvice Sv. Tomaža na Lubnik. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 4. februarja, do 12. ure. Po Štukljevi poti Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira pohodniški izlet po Štukljevi poti: Mačkovec, Kmetijska šola na Bajnofu pod Trško goro, Stari grad, Otočec, Lu-trško selo, Šmarješke Tolpice. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo v četrtek, 31. januarja, ob 7. uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni do jutri 30. januarja. Na pustovanje z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na pustovanje, ki bo v Studencu pri Sevnici v torek, 12. februarja. Maske so zaželene in bodo nagrajene. Pred pustovanjem si boste ogledali še zanimivosti Sevnice. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Pustni karneval na Ruju Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi na pustni karneval na Ruju, ki bo v nedeljo, 10. februarja. Odhod bo izpred avtobusne postaje v Škofji Loki ob 8. uri. Vpisovanje v prostorih DU do zasedbe mest. Letovanje v Istri Kranj - Upokojenci in njihovi svojci, od 11. do 21. februarja vabljeni na počitnikovanje v Zdravilišče Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Obvestila Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v Kranju, in sicer danes, v torek, 29., in v četrtek, 31. januarja. Meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica - DU Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v ponedeljek, 4. februarja, od 8. do 10. ure v prostorih pizzerije Ledina v Smo-kuču in v ponedeljek, 18. februarja, od 8. do 10. ure v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici. Tamburaška skupina Kašarji vabi Žirovnica - Vedno bolj priljubljena in uspešna Tamburaška skupina Kašarji, se je odločila, da bo v svoje vrste povabila nove člane. Zaželeno je, da imate vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, torej, da vam note niso tuje in da bodo zvoki tamburice napolnili in razveselili vaše življenje. Za dodatne informacije pokličite 041/723-787. Ples in plesni večeri Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju vpisujejo v nove plesne tečaje za vse starosti. Skupine so manjše, zato je vzdušje prijetno. Vabijo tudi na plesne večere, kjer boste utrdili svoje znanje. Obisk plesnih večerov bo za tečajnike brezplačen. Informacije dobite na tel.: 232-46-77 ali 041 /820-485 ali osebno ob sredah, od 18. do 20. ure, ko potekajo tudi vpisi. Vabljeni! Rdeči križ Kranj obvešča Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo v letu 2002 razdeljevalo in sprejemalo rabljena oblačila v skladišču na Gregorčičevi ulici v Kranju ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ter vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: ponedeljek od 14. do 16.30 ure, sreda od 9. do 12. ure, četrtek od 14. do 16.30 ure in vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure. Razstava asambiažev Kranj - Jutri, v sredo, 30. januarja, ob 20. uri ste vabljeni v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranj, na otvoritev razstave asambiažev (kombinacija črno - bele in barvne fotografije ter kolaža) avtorja Mileta Perkiča. Razstava bo na ogled do 13. februarja. Razstava Klavdija Tutta Kranj - Galerija Iskrateling vabi na otvoritev razstave likovnih del akademskega grafika in slikarja Klavdija Tutta, ki bo v razstavnem prostoru podjetja Iskrateling, Ljubljanska 24/a, Kranj, in sicer v petek, 1. februarja, ob 12. uri. Avtorja bo kritično predstavila umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. Fotografije z beneških karnevalov Ljubljana - Foto Tivoli (prodajalna Atrij), Slovenska c. 58, Ljubljana vas vabi na ogled razstave barvnih fotografij iz beneških karnevalov. Razstavlja Matej Rupel iz Radovljice. Razstava je na ogled do 28. februarja. Priedavanja Parki v severni Nemčiji Kranj - Hortikulturno društvo Kranj vas vabi na predavanje ge. Anke Bernard - Parki v severni Nemčiji. Predavanje bo danes, v torek, 29. januarja, ob 17. uri v prostorih Mestne občine Kranj, sejna soba 14. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Muzejski večeri Idrija - Danes, v torek, 29. januarja, ob 18. uri bo v OŠ Idrija predavanje iz ciklusa Muzejski večeri, ki jih organizira Mestni muzej Idrija pod pokroviteljstvom tovarne Kolektor iz Idrije. Predavatelj bo dr. Aleš Gabrič, zgodovinar. 10 x 8000 Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica organizira v petek, 1. februarja, v kulturni dvorani na Breznici, ob 19. uri predavanje alpinista Vikija Grošlja z naslovom "10 x 8000". Z besedo in diapozitivi bo predstavil, kako je osvojil 10 osemtisočakov. S popotovanja po Ameriki Škofja Loka - Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka vabi na predstavitev diapozitivov člana kluba Primoža Butinarja s popotovanja po Združenih državah Amerike. Predstavitev bo jutri, v sredo, 30. januarja, ob 19. uri, v Martinovi hiši v Škofji Loki. Osteoporoza in vaša vprašanja Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj prireja predavanje, ki bo v četrtek, 31. januarja, ob 17. uri, v prostorih Mestne občine Kranj, sejna soba 14. Predavala bo višja med. sestra Angelca Zver na temo Osteoporoza in vaša vprašanja. S seboj lahko prinesete izvide merjenja mineralne gostote kosti. Mehika Škofja Loka - Milan Potočnik vam bo jutri, v sredo, 30. januarja, ob 18. uri v Knjižnici Škofja Loka pripravil predavanje z diapozitivi - Mehika, in sicer o vzponu na najvišji vrh Srednje Amerike, na Citlaltepetl in o potepanju po Mehiki in Gvatemali. Pokopani otrok Škofja Loka - Po zelo uspešni premieri in predstavah za Gimnazijo Škofja Loka se je gledališka skupina Nepredvideni Gimnazije Škofja Loka odločila, da predstavo še enkrat ponovijo za izven. Ponovitev predstave avtorja Sama Sheparda Pokopani otrok, v režiji Mihe Kalana bo v petek, 1. februarja, ob 19.30 uri na Loškem odru v Škofji Loki. Mrtvi ne plačajo dolgov Sovodenj - V nedeljo, 10. februarja, ob 16. uri si lahko na Sovod-nju v kulturni dvorani, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ogledate igro Mrtvi ne plačujejo dolgov. Gostuje ŠKD Vrh Sv. treh kraljev. Cesta se vdira, prebivalci jezni Od prejšnjega tedna je promet na cesti v Kovorju enosmeren, ker se cestišče na nadvozu čez vaški potok ugreza. Kovor - Kolikšna je škoda na komaj obnovljeni cesti in kdo je kriv zanjo, še ni znano. Na včerajšnjem sestanku so se predstavniki občine Tržič dogovorili z izvajalci del za najnujnejše ukrepe. Do konca tedna bo zaradi del v Kovorju delna zapora prometa, občasno pa bodo morali ustaviti vsa vozila. Prebivalci Kovorja so dolgo čakali na obnovo najožjega dela ceste v vasi. Zato so bili lani zadovoljni, da so v nasipu nad potokom zamenjali komunalne napeljave, razširili cestišče, zgradili pločnik in položili nov asfalt. Veselje ni trajalo dolgo, ker je januarska odjuga razkrila slabo opravljena dela. Cesta se je vdrla, asfalt je spokal in se dvignil, kar je postalo nevarno za promet. Delavci Komunalnega podjetja Tržič so morali prejšnji teden postaviti semaforje, saj lahko vozila peljejo le po eni strani vozišča. "Občina Tržič bo pri izvajalcih reklamirala dela na cesti v Kovorju, zato ne bo škode zanjo. Investicija nas je stala okrog 37 milijonov tolarjev. Nadzorni organ je zagotovil, da je potekala v redu. Žal pa so se dela zavlekla in je bilo asfaltiranje končano pozno jeseni, ker KS Kovor ni pomagala pri zbiranju soglasij. Verjetno je tudi to krivo za poznejšo naglico pri delih," je povedal Pavel Ru-par, župan občine Tržič. "Kar pravi župan, je izmišljotina," je očitke zavrnil predsednik KS Kovor Borut Sajovic, ki je še dejal: "Soglasja smo zbrali brez težav in pravočasno. Res pa je, da so po končani obnovi komunalnih napeljav čakali z dokončno ureditvijo ceste poldrug mesec. Menimo, da so dela opravili nekvalitetno, kar se vidi na poškodbah ceste. Ljudje so jezni, da je cesta spet komaj prevozna. Upamo, da se to ne bo ponovilo pri nadaljevanju obnove naše ceste v letošnjem letu." "V ponedeljek smo sklicali sestanek, ki so se ga udeležili tudi projektant iz PPK Kranj, nadzorni inženir iz Lokainvest Škofja Loka in direktorja Komunalnega podjetja Tržič ter SGP Tržič s strani izvajalcev. Škoda zaenkrat ni ocenjena in tudi krivca nismo iskali. Izvajalca sta se odločila, da jo bosta odpravila v najkrajšem možnem času. Dogovorili smo se tudi za nujne ukrepe. Zaradi del bo do konca tega tedna na cesti v Kovorju delna zapora prometa, občasno pa bo promet vozil povsem ustavljen. Do spomladi bo na dveh delih cestišče makadamsko in nato bodo tam položili nov asfalt," je pojasnil Izidor Jcrala iz urada za urejanje prostora občine Tržič. • Stojan Saje SLAVNOSTNA PROJEKCIJA OB 30. LETNICI SLOVENSKEGA FILMA KO PRIDE LEV v petek, 1. februarja 2002, ob 19. uri v kinu STORŽIČ Po projekciji se bodo predstavili ustvarjalci filma. Prodaja vstopnic na blagajni kina. Vljudno vabljeni! Km /, 2, J, ADRZt? NA RAM CORtHC h v GORENJSKEM GLASU A1 B1 C1 A1 B1 G1 A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 HA RADIU CORtNC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IH PRIPROSTO KVIZ 0ODAJO /, 2, 3, ■ A ORŽI? KVIZ POKRA TARO, PA SE V VSAKEM POUO SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO I »Ril ALI Hi DRŽI. ZA POSAMEZNIM POLJI SO SKRITE NAGRADE, Rt SO JIH »Iti TISTI, HI SO SODELOVAL/ DOSLEJ, ZELO VtStLI. PRIDRUŽITE SE HAM VSAK ČETRTEK IH PETEK POPOLDNE, 0» TS.SO NAPREJ. Torek, 29. januarja 2002 AVTOMOBILIZEM, MALI OGLASI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Test: Ford Focus 2.0 Trend Uravnotežen kompromis Nedvomno je trenutni Fordov paradni konj focus v hišno oblikovanje in tudi v spodnji srednji razred vnesel precej svežine, ki je v ostri avtomobilski konkurenčni tekmi še kako potrebna. In focusu, kljub temu da je že zrel avtomobil, svežine še ni zmanjkalo, kvečjemu jo pri Fordu še nadgrajujejo. Del te nadgradnje je tudi focuso-va trivratna različica, ki naj bi se od petvratne kombilimuzine, klasične limuzine in družinsko naravnanega kombija razlikovala predvsem z nekoliko več športno-sti. Toda športno naravnanost so pri Fordu skrbno zavili in na prvi pogled razen drugačne karoserije, športni duh v zdravem telesu: z belo barvo podloženi merilniki. ki se pravzaprav razlikuje samo na bokih, ni videti nič posebnega. Razlike se torej začenjajo šele v notranjosti: plezanje do zadnje klopi pri trivratni različici zahteva neprimerno več gibčnosti kot pri drugih, vendar je sedenje in počutje enako dobro, notranje okolje pa daje slutiti privrženost šport-nosti. Voznik ima namreč pred očmi z belo barvo podložene merilnike, a tudi brez njih bi bila oblika instrumentne plošče, ki je tako kot ves avtomobil v slogu mešanice ovalnih in ostrih robov, dovolj zanimiva. Zanimiva je tudi naknadna obdelava sedežev, ki so v tem primeru odeti v kombinacijo usnja in alkantare, vendar je s tem športne drugačnosti v potniški kabini tega focusa tudi konec. TEHNIČNI PODATKI vozilo:.............................kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev mere: .................................d. 4.152, š. 1,699 v. 1,430 m medosna razdalja: ..............................................2,615 prostornina prtljažnika: ...................................350/1205 I motor: .......................................štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina: ..........................................1988 ccm moč:.................................96 kVV/130 KM pri 5500 v/min navor: ........................................178 Nm pri 4500 v/min najvišja hitrost: ..............................................201 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ..................................9,2 s poraba EU norm,: ...........................11,8/7,2/8,5 1/100 km maloprodajna cena: ...................................3.472.315 SIT zastopnik: ...................................Summit Motors, Ljubljana m mladosten videz, solidne zmogljivosti, podvozje in vodljivost, LJ položaj za volanom Bodpiranje prtljažnika in motornega pokrova, povprečen prtljažnik, dostop do zadnje klopi KAJ PRAVI ONA? Črnina mu kljub njegovi avantgardni obliki ne pristoji, sicer pa je čisto postaven mladenič, ki zna očarati že na prvi pogled. Ni ji všeč, da si pri odpiranju prtljažnika skoraj vsakokrat umaže roke in skoraj polomi nohte, všeč pa ji je domiselnost, ki so jo oblikovalci pokazali z navidezno nezdružljivimi oblinami in ostrimi robovi. Motor obeta veliko, ponuja pa toliko, da mu ni mogoče očitati zaspanosti. V zadku je soliden, ne pa tudi največji prtljažnik v tem razredu, saj gre vanj 350 litrov prtljage, občutno več pa seveda s postopnim po- Focus s trivratno karoserijo in 2,0-litrskim motorjem je najbolj športna različica tega še vedno mladostnega avtomobila. diranjem zadnje klopi. Posebno poglavje je tudi motor, 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije 130 konjskih moči. Sliši se sicer veliko, a vendar ni avtomobil s tem pogonskim strojem nobena neukročena zverina, ampak le športnik, ki še ni povsem zrel za prava tekmovanja. Pohvalna je predvsem prožnost pri nižjih in srednjih vrtljajih, ki jo pospremi s polnokrvnim zvokom, a za vsak primer ima še nekaj zaloge energije, tako da tudi športnim navdušencem s tem avtomobilom ni dolgčas. Dobro preračunana razmerja petstopenjskega ročnega menjalnika so skupaj z natančnimi gibi prestavne ročice naklonjena hitremu pretikanju, vendar pri bolj dinamični vožnji motor rad pozabi na zmernost pri porabi goriva. Ta se lahko mimogrede povzpne tudi do 11,5 litra na 100 kilometrov, ob manj obremenjeni stopalki za plin pa je lahko tudi do poldrugega litra nižja. Focus že od svojega začetka velja za enega najbolje vodljivih avtomobilov v svojem razredu in tudi pri trivratni različici, ki ima nespremenjeno medosno razdaljo, ni nič drugače. Se celo nekoliko boljše, saj je pri tej različici mehanika podvozja nekoliko bolj naravnana k športni vožnji in tudi široka športna "obutev" koles prispeva svoj delež k dobri legi na cesti. Tako focus nima nobenih težav v ostreje voženih ovinkih, volan je izredno natančen in zavore vedno pripravljene učinkovito Zadek, ki je tako kot ves avtomobil mešanica ovalov in ostrih robov, se ne razlikuje od petvratne različice. opraviti dobro delo. Med zamerami ima ta avtomobil nekaj manjših minusov, na primer pri odpiranju prtljažnih vrat, ki imajo samo ključavnico in vzvod v kabini, ne pa tudi kljuke in pri odpiranju motornega pokrova, ki je silno nerodno, saj prav tako zahteva vtikanje ključa v ključavnico, ki je skrita pod znakom na maski hladilnika. Rezultat vsega pa je zelo soliden, mladosten in rahlo športen avtomobil, z dovolj prepričljivimi zmogljivostmi in tudi z dokaj uravnoteženo ceno. Sicer pa dobro uravnoteženi kompromisi nikoli niso prav slabi. • Matjaž Gregorič MALI OGLASI «201-42-47 8201-42-48 9201-42-49 APARATI STROJI Prodam offset tiskarski stroj ROMAYOR 312, komoro za osvetljevanje offset plošč, montažno mizo in stroj za pranje vlažilnih valjev Prodam tudi zaklopni tiskarski stroj GRAFOPRESS. Vsi stroji so uporabni. « 041 /624-480 274 Prodam barvni TV Gorenje Top line, ekran ?2, cena 18000 SIT. Tt 041/670-594 ns« FOTOAPARAT MINOLTA DYNAX 303 SI + 4 filme, ugodno prodam, tt 041/457-115 Prodam KOMPRESOR za zrak 8.999 SIT. P_235-41-41, 031/750-764_1225 Prodam električni ŠTEDILNIK 4 plošče, Prečica z ventilatorjem, novoa, Gorenje. IT 2311-642 1226 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam tt 041/878-494 1240 Ugodno prodam 1 leto star VGRADNI ŠTEDILNIK 2x plin, 2 x elektrika, rjav+plin.bom-ba_jg 204-54-23_1281 STROJ za sekanje usnja, prodam. IS 51- 91-503_1296 Prodam starejši PRALNI STROJ Candv v dobrem stanju. V 251-11117 1298 _ GARAŽE Kupim GARAŽO v Šorlijevi ulici. V 031/544-735_ bsi Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo a'i oddamo v najem garažni boks Alpdom, d d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 GR. MATERIAL Prodam BETONSKO OKNO 90x150 in STARA VHODNA VRATA Žiganja vas 17, 595-81-33_1210 Prodam SUHE HRASTOVE PLOHE. V 5961-047 1274 Obdelane ostanke PORTALOV in ZELENEGA kamna, prodam, bešter, 5801-024 1292 ___HIŠE KUPIMO ŠENČUR z okolico, kupim manjšo starejšo "ISO, lahko potrebno obnove z nekaj zemljišča, tr 031/219-673 1194 ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Brnik - Naklo: kupimo novejšo hišo, do 60 mio. FRAST - nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198 V okolici Bleda kupimo kmetijo ali starejšo hišo z več zemljišča do 1500m2 naprej. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Okolica Bleda, v Begunjah, Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice ter v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil Sit ali več če je dobra lokacija. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo ali adaptacijo. TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444 Na Bledu kupimo stare hiše za nadomestno gradnjo po možnosti čim bliže centru.TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444 HIŠE PRODAMO MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno, 22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis.priti, hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne povr. CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastne parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2, 27.9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 iee ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem i in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr, 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 iw KRANJ - Kokrica, novogradnja, IV. gradbena faza, 138 m2 uporabne površine, parcela 400 m2, prodamo. V 040/413-281 877 JESENICE okolica POSEBNA POUDBA! Prodamo dvostanovanjsko hišo, IV. grad. faza, 142 m2 stanovanjske površine, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632 900 KRANJ Stražišče na lepi lokaciji prodamo popolnoma adaptirano stanovanjsko hišo, 250 m2 stanovanjske površine (možnost bivanja dveh družin), 450 m2 zemljišča, vsi priključki, dve garaži, dve terasi... PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 901 ŠKOFJA LOKA Sp. Luša prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo 3. gr. faza 200 m2 stanovanjske površine, velikost parcele 1055 m2. LOKA nepremičnine, 50-60-300 1251 ŽIRI prodamo stanovanjsko HIŠO 160 m2 površine, velikost parcele 486 m2, lepa ravna sončna lega. Loka nepremičnine, 50-60- 300_1252 Novejšo visokopritlično HIŠO, prodam. C 031/209-277 1272 Lesce, 1/2 dvojčka, površina 180 m2, parcela 600 m2, velik vrt, vsi priključki Bohinjska Bistrica, 1 /2 dvojčka, podkletena, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 STRAŽIŠČE: poslovno stanovanjsko hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FRAST- nepremičnine 041 / 626 581 04/ 25 15 490 GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198 04/251 5490 KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 56 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 CERKLJE: ugodno prodamo opremljeno hišo, parcela 400 m2, hitro vseljiva, 33 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NAKLO: prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, lahko poslovnostanovanjs-ka. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 626 581 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena UGODNA MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v Ljubljani, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED enodružinsko hišo v izmeri 120m2 in 500m2 zemljišča. Hiša je 1 km iz centra Bleda. Bled Ribno enodružinsko hišo in 1650m2 vrta. NEPREMIČNINE, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444 KRANJ - bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev), cca 250m2 stan. površine, parcela 1100m2, lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670, 040/ 204-661 Poljane nad Šk. Loko: Prodamo večjo hišo lahko dvodružinska cca 350m2 stan. površine, 650m2 parcela, sončna lega, lepo vzdrževana, možna prodaja tudi po etažah. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 TRŽIČ: V mestnem jedru prodamo starejšo meščansko hišo potrebno obnove, primerna tudi za večjo družino ali za trženje možno narediti več stanovanj, dobra naložba. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - 32 urni KAKOVOSTNI TEČAJ SPLOŠNE POSLOVNE NEMŠČINE, 4. STOPNJE Z NATIVE SPEAKERJEM. OB SREDAH 19.00-21.00, KONČNA CENA: 39.000 SIT. ZAČETEK 20.02.02. Anna Hladnik s.p., Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj "B 04/23-12-520 1166 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru, les prevzamemo tudi na panju, ugodni plačilni pogoji. Brazda d.o.o., Poljščica 5, Podnart, TT 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637_|06 Kupim otroške PANCARJE št. 33-34. V 5331-167 1016 ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke. Nudim tudi odkup lesa na panju. Plačilo lesa po dogovoru. O 04/51-80-220, 041/639-348, 050/639-348, Potrebuješ Nikolaj,s.p , Todraž 8, Gor. vas Kupim ohranjen TOMO VINKOVIČ in prodam EURO KLJUKO za Clio, S 041/582- 829 1220 Kupim KOMPRESOR 100 ali več literski. IT 041/350-442 1270 Kupim enoosno TRAKTORSKO KIPER PRIKOLICO od 2 t do 3,5 t. 031/667- 467 1295 Kupim malo rabljeno STAJICO. V 2551-551 1300 LOKAL PRODAMO KRANJ - prodamo večjo kvadraturo pisarniških in proizvodnih prostorov. FRAŠT -nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 626 581 SVET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet; HTTP;//www.$vet-re.si Email: tnfo@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 12,6 mio SIT (56.122 EUR). PS00694JN-KR KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregrajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (48.469 EUR). PS00513MA-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). PS00653MA-KR KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19 mio SIT (85.000 EUR), PS00719JN- KR KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,5 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,8 mio SIT (70.408 EUR). PS00682JN- KR NAKLO; 67 m2, v celoti obnovljeno, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje enon-adstropnega objekta, CK, možen dokup garaže in vrta. Cena: 15,7 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR TRŽIČ - Deteljica, 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,5 mio SIT (73.980 EUR). PS00655MA-KR JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,6 mio SIT (38.265 EUR). PS00713JN-KR POSESTI KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 45,7 mio SIT (204.082 EUR). PH00702MA-KR KRANJ - Bobovek; 220 m2, visoko-prittična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,6 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR BESNICA; 150 m2, tloris 8 x 9m, novejša, visokopritlična, 449 m2 parcele, CK, tel., sončna lega. Cena: 30 mio SIT (134.168 EUR). PH00721 MA-KR KRANJ - Mlaka, 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 31.5 mio SIT (141.026 EUR). PH00464MA- kr_ PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,6 mio SIT (280 000 EUR). PH00723MA-KR ŠKOFJA LOKA, 86 m2, starejša hiša v mestu, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9,8 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR_ MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,6 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo. GORENJSKA; na mirni, po možnosti sončni legi kupimo novejšo ali starejšo enodružinsko hišo, potrebno adaptacije ali za nadomestno gradnjo, lahko tudi manjši vikend z možnostjo komfortne ureditve. KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! Mazda z mobilno pomočjo Mazdina mobilna pomoč, kije v tujini znana pod kratico MES (Mazda Europe Service), bo od prihodnjega meseca na voljo tudi slovenskim voznikom Mazdinih vozil. Gre za obsežen spisek storitev, ki so v pomoč pri okvari ali nezgodi z vleko poškodovanega vozila do najbližjega Mazdinega pooblaščenega servisa. Mobilna pomoč zajema tudi plačilo stroškov nadaljevanja potovanja ali vrnitve domov, povrnjene stroški prenočevanja za čas čakanja na popravilo, brezplačen najem nadomestnega vozila in brezplačna vrnitev popravljenega vozila domov. Storitve mobilne pomoči bodo deležna vsa nova vozila ne glede na lastništvo, prav tako pa tudi rabljena, kupljena pri Mazdinih pooblaščenih trgovcih. Kartico z osnovnim 12-mesečnim jamstvom novo osebno ali lahko dostavno vozilo pridobi pri nakupu, nato pa se vsakokratno za 12 mesecev podaljšuje ob predpisanih servisnih pregledih pri pooblaščenih serviserjih. Redni obiski servisov so pogoj za pridobitev, sicer pa so brezplačne storitve mobilne pomoči na voljo do 10 let. • M.G. Gorenjski avto leta 2002 je Peugeot 307 servis avtogiuii Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 • optična nastavitev »centriranje • vulkanizerstvo »popravilo in prodaja vseh avtogum Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko! Od življenja pričakujete več ... (h CL/ Informacije: 01/30 00-920 BKS-leasing Vam to omogoča! Indivudualni modeli (leasing ali posojilo) omogočajo prilagodljivo dobo financiranja pod najboljšimi pogoji! BKS-leasing d.o.o. Zmaga za francoskega leva Po dobrem mesecu zbiranja glasov je v uredništvih štirih gorenjskih medijev končan izbor za Gorenjski avto leta 2002. Naslov si je prepričljivo priboril peugeot 307, drugo in tretje mesto je pripadlo audiju A4 in renaultu laguni. Rezultati glasovanja za GORENJSKI AVTO LETA 2002 1. PEUGEOT 307 621 2. AUDI A4 200 3. RENAULT LAGUN 89 4. ALFA ROMEO 147 54 5. CITROEN C5 50 6. FORD MONDEO 33 7. HONDA CMC 27 8. KIA RIO 23 9. JEEP CHEROKEE 13 10. FIAT DOBLO 11 11. OPEL SPEEDSTER 9 12. TOYOTA PREVIA 8 13. MAZDA TRIBUTE 7 14. HONDA STREAM 6 15. DAEVVOO TACUMA 5 HYUNDAI MATRIX 5 17. CHRYSLER SEBRING 4 18. TOYOTA MR2 3 19. KIA MAGENTIS 2 SUZUKI IGNIS 2 SUZUKI LIANA 2 skupaj 1174 glasov V uredništva Gorenjskega glasa, Radia Sora, Radia Kranj in televizije ATM Kranjska Gora je skupaj prišlo 1.174 veljavnih glasovnic, med katerimi jih je več kot polovica pripadla zmagovalcu pe-ugeotu 307. Francoski znamki bo tako naslov podeljen že drugič, saj je Gorenjski avto leta 1999 prav tako s prepričljivo prednostjo Generalni sponzor akcije GORENJSKI AVTO LETA 2002 BOLTEZ C. Staneta Žagarja 58c, Kranj, tel.: 201 40 50, www.boltez.si d.o.o Pooblaščeni prodajalec za: m MICHELitU BFGoodrich Opel s športnim enoprostorskim Conceptom M Prostor in moč z roko v roki Na avtomobilskem salonu v Ženevi bo Opel ob nekaterih serijskih novostih predstavil tudi študijo enoprostorca z naprednim pogonskim sklopom in odličnimi zmogljivostmi. Concept M, kot se imenuje simpatični in dinamično oblikovani enoprostorec, ki je zanimiv tudi zaradi inovativnega pogona. Pod motorni pokrov je namreč vgrajen 1,6-litrski motor s turbinskim polnilnikom, najbolj zanimivo pa je, da za delovanje uporablja zemelj- Rabljena vozila \a našem pokritem centru na Umoran v Kranju vas čaka največja Izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kol HO vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT VW Passat 2,0 karavan 1990 RDEČA 590.000,00 Ford Escort 1,3 1995 MODRA 750.000,00 Fiat Uno 1,0 1997 MET.SIVA 690.000,00 Ford Mondeo 1,6 sv,cz 1993 ČRNA 740.000,00 Fiat Uno 1,0 1999 MODRA 790.000,00 Kia Pregio 2,7 d 1998 BELA 980.000,00 Renault Laguna 2,0 sv,cz,es 1994 0PAL 1.140.000,00 Renault Clio 1,4 sv,cz,es,air 1998 BELA 1.350.000,00 Renault Tvvingo 1,2 cz,es,air 2001 RUMENA 1.520.000,00 Renault Thalia 1.4 2001 SREBRNA 1.620.000,00 Laguna break 1.9 DTI k, sv,cz,es,air,abs 1998 MET.SIVA 2.530.000,00 Renault Clio 1,2 16v exp. sv,cz,abs,air,es 2001 MET.RDEČA 1.860.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA; (i VOZILO /. (JAKANCIIO K ki.IMA SV SERVO VOLAN ( / I IVI K Al V) MM I MANJI. K KUMI - I-.S I-.I.IIKIK IIVHi SllkLI Al K AlKIIAli _ Vse za vaš avto na enem mestu: D.D KRANJ SfcRVISNO PRODAJNI (LNTLR KRANJ. LJUBLJANSKA Centrala: 04/20 15 240 ♦ Prodaja vozil Ktmaull ♦ Vzdržni anjo vozil ♦ Najnm vozil ♦ Vinka vozil ♦ Zavarovani^ in rojnstraclja vozil ♦ (hlkup m prodaja rabljenih vozil ♦ Ti'lnm ni prn|{l