712
Petruka: Narodna.
Kaj ima na roki, ljubljenec moj?"
Prepustil mu je roko in prav ni ni skrival oteklega prsta.
Volkonski knez je takoj pristopil tu sem mu je zasadila zobe!"
S prisiljeno ljubeznivostjo je dalje vpraal: Ivan Arkadjevi, kako si spal to no?"
Malo sem spal, velianstvo!" je odgovoril.
In kako to, moj ljubek?"
Deklico sva imela pri sebi," je del cinino, ,,in naravno, da z Maksimom Porfiroviem nisva spala premnogo!"
Aleksandru Pavloviu se je v kotu pri ustnah prikazalo nekaj belih pen.
Deklico!" je siknil.
Kar je odpadlo carju, e vedno prav pride boljarju!"
Pri teh besedah je rahel smeh preplul obraz Ivanu Arkadjeviu. Aleksandru Pavloviu pa se je delalo krvavo-rdee pred omi. V paroksismu je blinjemu kozaku potegnil nagajko izza pasa.
Pasja kri!" je zatulil po poljsko in z vso mojo je usekal svojega oficirja po obrazu. Takoj so se prikazale temne rte, ki so se vlekle po vsem obrazu. Po drugem udarcu je e tekla kri, a pri tretjem je e meso v koscih viselo okrog lic! Ivan Arkadjevi je stal kakor kip in niti roke ni dvignil, da bi se branil proti grozni nagajki. etrtega udarca pa ni ve prenesel: zvrnil se je pod njim kot snop na njivi, kadar potegne mona burja rez poeto strnie.
Car je vrgel bi na tlak ter zapovedal: Volkonski, da se ta
sodrga ostro kaznuje!"
(Dalje prihodnji.)
Narodna.
obelila znova slana Pred adventom omoila
ravno, irno je polje, se je tretja ljubica;
vtisnila se nova rana ah, kako se je vozila
v moje bolno je srce. v cerkev vsa ozaljana!
Ah, kako se ji smehljal je enin njen ves radosten, odpeljali so se dalje, sam ostal sem alosten!
Petruka.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si