Leto. VII, St. 28.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, v torek 6„ februarja 1923. Posam. št. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Sod. Filip Uratnik (Ptuj): Želim, da bi prišel v komisijo tudi sodr. Svetek-
Sodr. Svetek sprejme mesto v komisiji.
Sodr. dr. Kor un: Mislim, da ta komisija ne bo imela uspeha. Bojim se, da bodo Mariborčani rekli, da se združijo za skupine zadeve, imeti pa bodo hoteli poseben pravilnik. Pooblastite pokrajinski odbor, da to vprašanje koncedira.
Sodr- Filip Uratnik (Ptuj): Jaz se strinjam s sodr. Svetkom.
Sodr. Fran Svetek: Pokrajinskemu odboru tega. kar je predlagal sodr. dr. Korun, ne smemo dati. Kaj bi potem rekle morda jutri organizacije celjskega okrožja? Na to je nemogoče iti. Ta komisija bo imela pač toliko avtoritete, da bo napravila kar se napraviti da. potem pa nai se stvar predloži prihodnjemu kongresu. Ce bi Mariborčani vedeli, kako demokratičen je naš pravilnik, bi gotovo ne bilo tega spora-
Sodrug predsednik da resolucijo referenta sodr. Svetka in predlog sodruga Svetka za sestavo komisije na glasovanje. Soglasno sprejeto. Istotako je bil soglasno sprejet predlog sodr. Jerama, da naj se izpopolni § 35. pravilnika.
Naslednja točka dnevnega reda je bila »Agrarna reforma«.
Sodrug predsednik da na glasovanje že prej predlagani predlog da naj bi se volitve pokrajinskega odbora izvršile pred to točko dnevnega reda, ker delegati že
odhajajo k vlakom. Predlog je bil sprejet.
*
Volitve ookrajnskega odbora.
Sodr. Vinko Mdderndorfer predlaga kot član volilnega odbora, da nai se izvrše volitve tajno z listki. Sprejeta
Razdele se Bstki, in sicer posebe za načelstvo, za šitSi pokrajinski odbor, za nadzorstvo ter za delegacijo v glavni odbor.
Na listkih so bila napisana imena kandidatov, ki jih je predložil volilni odbor. Kdor se strinja, nai odda listek neizpre-menjen kdor oa želi namesto predlaganih voliti koga drugega, naj prečrta kandidata ki mu ni všeč, in na njegovo mesto naj napiše drugega.
Navzočih je bilo še 48 volilnih upravičencev, ki so oddali pri volitvi pokrajinskega načelstva 48 listkov, in sicer 36 brez izpremembe. 12 listkov pa z izpre-membami posamezenih imen. Izvoljeni so bili torej v ookrajnsko načelstvo z dve-tretjinsko večino sodrugi. ki jih je predlagal volilni odbor:
Franro Koren iz Celja. Zvonimir Ber-
K	f T!yan Baraga iz Brežic,
Karel Kisovec iz Ljubljane in Jurij Jeram
z Jesenic; za namestnike ss.: Martin Umek iz Globokega, Anton Arzenšek iz Šoštanja in Gajer od Sv. Petra pod sv< Gorami.
Pri volitvi nadaljnih 5 članov pokrajinskega odbora je bilo oddanih samo 47 listkov, od teh je bilo neizpremenjenih 43, posamezne izpremembe so bile na 4 listkih, tako da te bilo skoro soglasno izvoljeno od volilnega odbora predlaganih 5 sodrugov:
Angelo Cerkvenik iz Ljubljane, Vinko Eisinger iz Slovenjgradca. Jakob Klenovšek iz Trbovelj. Lojze Leskošek iz Celja in Vinko Moderndorfer iz Mežice;
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravuištvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št 312. vek. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
za namestnike ss.: Andrej Martinšek iz Velenja in Fran Rinaldo iz Trbovelj.
Za nadzorstvo je bilo oddanih zapet 48 listkov, 43 neizpremenjenih. 5 pa z iz* premembami. Izvoljeni so bili totrej sodrugi:
Filip Uratnik iz Ptuja, Franc Svetek iz Most pri Ljubljani in Venčeslav Čopič iz Ptuja; za namestnike ss.: Ivo Meznarič iz Ljubljane in Luka Juh iz Guštamja.
Za delegacijo v Belgrad je bilo izmed 48 listkov neizpremenjenih 9. izvoljeni so torej sodrugi;
Franjo Koren iz Celja, Ivan Baraga iz Brežic. Zvonimir Bernot iz Ljubljane in Franc Svetek iz Most pri Ljubljani.
(Dalje prih.)
Kdo bo razčistil položaj?
V Zagorju ob Savi je premogokop, steklarna vapnenice — mnogo, zelo mnogo delavstva ter tudi socialistična tradicija. Zagorje je bila včasih glavna opora socializma.
V revoluoionarni dobi po državnem prevratu je bila tam najprej in najhujša agitacija za komunizem — seveda na slovenski način: idejnega komunizma nič, pač pa zelo mnogo opozicije proti tedanjemu v.odstvu socialistične stranke, ki je pod vplivom posameznikov zajadrala v oportunizem prav tja do ministerializ-ma, na znotraj pa ni poglobila niti demokratične misli. Saj je bilo v korist posameznikom,- če se delavstvo ni aktivno udeleževalo političnega delovanja, kajti za kako manifestacijo je bilo delavstvo hitro pripravljeno in to je bilo voditeljem dovoli, da so kazali nasprotnikom mase demonstrantov: »Glejte, to vse ie naše in kar naravnost naperjeno proti vam, če — nam ne ugodite!«
Ko je pa delavstvo spoznalo ta oportunizem. ni bilo dovoli izobraženo, da bi se bilo moglo otresti posameznikov, tudi gmotno je bilo preveč odvisno, saj je živelo v stalni bedi. Zato ni prav nič čudnega da ie zamenjalo posameznike in stranko, in da je namesto posameznikov zapustilo — stranko. Saj so bili v ta namen poslani tudi posebni agitatorji med delavce, da so še bolj mešali že itak kalne vode. Tako se ie kapitalistom, ki so se res bali za svoje predpravice, posrečilo razbiti organizacije, edino oporo delavske moči.
Potem je nastopila kapitalistična reakcija že popolnoma odkrito če ni trdnih organizacij, se ji ni ničesar bati. Niti izjemnih zakonov se ni bala. Beda je pa postajala vsak dan večja, čim dalje tem mani časa so imeli delavci za premišlie-vnje. kaj čudnega potem, če so večinoma obrnili vsemu hrbet in pljuvali na vse. Po nazadnjaških krajih so šli tako daleč,
da so se udali popolnoma in čakali na odrešenje — po smrti.
Ta položaj So znali prav dobro izkoristiti klerikalni mojstri demagogije. Dogovorili so se z nekdanjimi voditelji opor-« turističnega socializma in z »junaki« komunističnega poloma ter napravili najža-lostnejšo zvezo ljudske bede in duševnega ponižanja z obljubami čudežnega odrešenja pod imenom »Zveza delovnega ljudstva«. Premamila so na ta način polovico Ljubljane in dosegli »socialističnega« župana pod klerikalno komando.
V Zagorju pa je stara socialistična tradicija. Tam ljudstvo ve kaj je klerikalizem. Obsojalo ie ta zločin kar najodločneje, Toda demagogi znajo. I klerikalci bi pri pobožnih kmetih zgubili, če bi šli skupaj s komunisti, i komunisti bi zgubili, če bi šli v zavednejših delavskih okrajih skupno s klerikalci. Razdelili so se zopet in klerikalci bodo Pri pobožnih agitirali zopet samo z obljubami nebeške sreče, komunisti pa bodo skupno z Zadani, s starimi oportunističnimi voditelji socialistov, obljubljali zmago v »enotni fronti« — brez organizacij, češ, fe vkup. le vkup, uboga gmajna, mi delamo zate, zaupaj nam!
Tlačeni proletariat je marsikje verjel in zdi se. da je verjel tudi v Zagorju. Verjel. da bodo tisti, ki delajo v Ljubljani s klerikalci skupaj, delali v Belgradu proti klerikalcem. Čudno ni! Kdo ima čas či-tati dandanes? Če pa ne čitaš. pa ne veš. kako te prodajajo.
čobalova taktika, ki je delala preglavice že večkrat, je tudi v tem slučaju prav njegova. Namesto da bi odločno povedal, kai in kako, se boji. da bi šla večina proti njemu. zato ostane rajši pasiven. Med čakavci! Organizacija SSJ v Zagorju, ki se radi njega ni mogla razvijati in šteje samo 37 njegovih 'pristašev, ima takele namene:
Pokrajinskemu tajništvu SSJ v Ljubljani. Na podlagi Vašega dopisa z dne 2. februarja t. L. štev. 592, 23. jan. Vam naznanja . Krajevna organizacija SSJ v Zagorju sedeče:
Danes dne 4. februarja se je vršilo člansko zborovanje, na katerem se je sklenilo sledeče*	1
Vsled nejasnosti sklepo v raznih- konferenc. ki so se vršile v Ljubljani, Mariboru in Belgradu, je člansko zborovanje sklenilo, da ostane na stališču lanskega sklopa, da noče pripadati in sodelovati ne z oficijelno SSJ, ne z zarjansko in ne z enotno fronto za tako dolgo, da se situacija v delavskem pokretu ne izčisti. Zato ne bomo za prihodnje državnozborske volitve postavili nobenega kandidata in ne čuvarjev skrinjic, članom pa bomo prepustili, 'da se sami odločijo za eno kandidatno listo, ki bo postavljena na principih razredno zavednega delavstva.
Vzemite ta naš sklep na znanje in storite, kar Vam je drago. — S sodruž-nim pozdravom za Krajevno politično organizacijo socialistične stranke Jugoslavije v Zagorju. — Zagorje, dne 4. febr. 1923. — Rih. Ranzinger, predsednik Fr. Dolinšek, tajnik. A. Ule. blagajnik.
Kdor primerja s temle dopisom izjave sodr. Čobala na kongresu, se bo mnogo naučil. Posebno pa bo spoznal, kakšen razloček je ined enotno fronto, ki drvi za enim samim prerokom in med organizacijo zavednih sodrugov, ld odločajo sami o svoji usodi. Odločati je mnogokrat težko. posebno v takole burnih časih, zlasti pa še pred volitvami, ko bi bil vsak rad poslanec in bi vsak rad po svoji glavi delal, tako da je res težko vedeti, kaj je res in kat ne. Vsak teden se sodrugi shajajo in iščejo prave poti, tudi kregajo se, toda končno pa vendarle vsi delajo tisto, kar so sklenili sami in vedo, da bodo sami krivi, če kaj ne bo prav. Zato so debate mnogokrat težke — toda afi ni socializem že od nekdaj učil, da »do zmage trnjeva je pot«? ’
Sodrugi, ki ne marate čakati, da se položaj razčisti sam. poskrbite za boljšo organizacijo! Ne gre za poslance, za organizacijo gre! Organizacije bodo razčistile položaj — pa tudi izpremenile sistem. Bogovi položaj samo kalijo, da v kalnem več »vernikov« nalovijo.____________
POVIŠEK DRAGINJSKIH DOKLAD.
V listih je bil objavljen načrt finančnega ministra za nekako povišanje dra-ginjskih doklad državnim uslužbencem in častnikom. Po tem načrtu bi dobivali za naprej stanarino tudi prečanski nameščenci, a med temi so navedene samo uradniške in častniške skupine, nižji uslužbenci pa niso nič omenjeni. Ne vemo. ali je to zopet kaka taka pomota, kakor je bila upeljava maksimiranja, ali nas hočejo na pomlad spoditi iz stanovanj v gozde k ciganom, da na nas pozabljajo pri odmeri stanarine. Tudi maksimiranje še ne mislijo odpraviti, kakor! je razvidno iz načrta. Hočejo nam omenjene draginjske doklade le nekoliko zvišati. Dne 7. t. m. bo sklipan finančni odbor, ki bo razpravljal o načrtu finančnega ministra Prosimo in zaklinjamo vse merodajne državnike, ki imajo še kaj čuta pravičnosti in človekoljubja. da že vendar spravijo s sveta to nesrečno in vnebovpijoče maksimiranje, ki .ve v največjo sramoto državi, nam in našim sestradanim družinam pa v popolno uničenje! Že od meseca maja 1. 1. se nas davi s tem maksimiranjem. Uradniki in vsi žel. usluž. dobivajo doklade za vse
svoje nepreskrbljene otroke, samo mi najpotrebnejši jih dobivamo le za enega otroka! Ali je to pravca? Ali ne služimo vsi eni državi? Ako se ne more maksimiranja popolnoma odpraviti, pa naj se doklade izenačijo tako. da bodo dobivali uradniki in nižji uslužbenci le za gotovo, a enako število otrok. 0 tem se je že večkrat govorilo tudi na višjih mestih. Naši otroci imajo tako pravico do življenja kakor uradniški! Dolžnost naših poslancev v finančnem odboru je, da se 7. t. m. gotovo udeleže seje in nam pomagajo do naših pravic!
Nižji državni uslužbenci.
Politične vesti.
+ Šušteršič je klerikalcem že začel nagajati. »Slovenec« so vsak dan desetkrat zaleti vanj- Zatrjuje sicer vedno, da Šušteršič SLS ni nevaren, a čemu potem toliko razburjenja?
+ Proletarska stranka. Belgrajsko sodišče je razveljavilo policijski odlok, s katerim ie bil zaplenjen program Proletarske stranke. To razveljavljenje smatra-jo v Belgradu kot dovoljenje, da se »Proletarska stranka« sme organizirati.
-F Pašič je zbolel, ker je na agitacijskem potovanju doživel v Skoplju polomi jado. Iz Bclgrada se jc odpeljal po kraljevsko. pred njim so se peljale cele čete orožništva, sprejeli pa ga kljub temu niso posebno lepo. Zahvaliti se ima za to v veliki meri Protiču. radi tega se že vrše pogajanja med Pašičevo in Protičevo skupino za sporazum- Macedonske radikalce naj bi sedaj odšel krotit Proti č. — V soboto bi se bilo moralo vršiti v zunanjem ministrstvu posvetovanje o rapalllski pogodbi. pa so morali seio odložiti do ponedeljka, ker Pašič Še ni »okreval«.
■j- Junaštvo. Na Svečnico je prispel v Split bivši hrvatski blokaški poslanec Kerubinu Šegvič. Fašisti so ga počakali in ga prisilili, da j'e moral Split takoj zopet zapustiti- Opljuvali so Šegviča. sami sebe s takim dejanjem pa tudi.
+ Nov transport ruskih beguncev je prispel 3. t m. v Kotor. Izkrcali so 1200 beguncev, večinoma invalidov, ki so morali zbežati pred Kemalisti iz Carigrada. Naše vojno ministrstvo je dovolilo, da se jih naseli 300 v Herceonovem, ostale pa so poslali v Pančevo.
+ Ludendorff, znani nemški general, ie prispel v soboto v Celovec. Na postaji so ga sprejeli nacionalisti s pozdravnimi govori, delavstvo pa z ogorčenimi demonstracijami. Razburjenje je bilo tako veliko, da so se spopadli na ulicah delavci ni v mestu mir. Delavstvo zahteva, da z vojaštvom, ki ie dobilo povelje, da ohra-general Ludendorff Koroško nemudoma zotPet zapusti.
+ Konferenca zastopnikov male antante se bo vršila prihodnje dni v Bukarešti. Konferenca bo trajala baje več dni, na dnevnem redu je razpravljanje o reparacijah in o razorožitvi Madžarske.
+ Poruhrje. Nemška vlada je naredila prvi poskus obnoviti pogajanja: poslala je reparacijski komisiji noto. s kateri protestira proti njenemu sklepu, s katerim odklanja odlog plačevanja in uvaja načrt plačevanja z dne 6. maja 1921. Nemška nota opozarja reparacijsko komisijo da so bil« vojne dajatve Franciji in Belgiji ustavljene radi protipogodbenega vkorakanja teh dveh držav v Poruhrje. O splošnem .položaju poročajo, da so vse železniške postaje radi francoskega priti-
ska na nemške železničarje in radi nastalega odpora železničarjev prenapolnjene, kar silno ovira redno preskrbo prebivalstva z živili. — Francozi nadaljujejo z izgoni: izgnali so dr. Fuchsa, predsednika ruhrske province. Kongres francoskih strokovnih organizacij je v petek končal svoie seje. protestiral je proti zasedbi Poruhrja in zahteval, da se cela zadeva predloži Društvu narodov.
T- V Lausanni bodo vendarle dosegli sporazum sporočajo nainovejše vesti Ismet paša je predložil konferenci spomenico kot odgovor na načrt mirovne pogodbe, ki so ga sestavili zavezniki. Zdi se. da so zavezniki pripravljeni še nekoliko popustiti. Turkom so postali prijaznejši Angleži, dočim so postali francoski delegati nekoliko bolj hladni. V Angoro bo odpotoval znani Franklin Bouilln, ld ie Keomal pašo že enkrat pomiril. Ker zatrjuje francoska vlada, da potuje na svojo roko. ima najbrže namen in nalogo delovati proti Angležem. — V Angori je javno mnenje naklonjeno sporazumu.
Dnovne vesti.
Razpis častnih nagrad za najboljši odgovor na sledeče vprašanje:
Proletariat ima tri sovražnike: glad, nevednost in strah. Kateri izmed teh treh sovražnikov je najbolj nevaren?
Odgovor mora biti napisan s črnilom in samo na eni strani papirja (druga stran mora ostati nepopisana). Cim krajši odgovor, tem boljši bo.
Razsodišče se na imena rešiteljev ne bo oziralo. Kdor pa hoče, naj žrtvuje še drugo kuverto, v katero vloži listek s* svojim imenom in polnim naslovom, na kuverto naj pa napiše svoje geslo in to geslo naj napiše tudi na svoj odgovor. Take kuverte bo razsodišče odprlo šele, ko bodo nagrade že določene.
I. nagrada	100	Din
II. nagrada	50	«
III. nagrada	20	«
IV. in V. nagrada po	15	«
VI., VIL, VIII., IX. in X. nagrada po 1’ knjiga.
Vsi dobri odgovori bodo objavljeni, najprej najboljši. Kdor ne želi, da se objavi njegovo ime, naj to obenem sporoči.
Nagrade dobe samo naročniki »Na-* preja« In » Ljudskega glasu«. Ce bo prisojena nagrada kakemu nenaročniku, zapade tiskovnemu skladu »Napreja« —« odgovor bo pa vseeno objavljen.
Ce bo dobrih odgovorov mnogo, smo jih pripravljeni objavljati čeprav 100 dni. — Pri enako ali podobno rešenih odgovorih bomo objavili seveda le enega in pripisali imena drugih, ki so vprašanje tudi podobno rešili (razen tistih, ki ne žele, da objavimo njih imena.) Odgovore je treba poslati do konca februarja.
Pokrajinski odbor SSJ.
Odgovore pošiljajte na naslov: Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, p. predal 168. Vpoštevani bodo samo tisti, ki jih prejmemo najpozneje dne
1.	marca 1923.
Pokr. tajništvo SSJ.
Enotna fronta! Od leve, od desne, od spredai in zadaj, od povsod slišiš zgornje besede- Kaj pomeni geslo »enotna fronta«? To se pravi, da mora stopiti vsak delavec, bodisi ročni ali duševni, v skupno vrsto ter se boriti složno za svoj kruh. Ali je taka fronta mogoča, potrebna? Na obe vprašanji moramo odgovoriti z najkrepkejšim »da«. Mogoča ie taka
fronta in krvavo potrebna. Je pa še tretje vprašanje, ki nam sili na pero. Glasi se: Ali je taka fronta »enotna fronta« sposobna za napad ali brambo? Pritrjujoč odgovor dobimo samo v enem slučaju. Enotna fronta je močna, krepka samo tedaj, če ima trdno, varno, brezhibno poslujoče zaledje. Kaj pa tvori zaledje enotni fronti ? To so. prijatelji, delavske gospodarske organizacije, ki skrbe in dovajajo živež bojevnikom enotne fronte. In če se danes vprašamo, ali so vsi tisti, ki govore o enotni fronti, organizirani v zaledju, ali so člani Konsumnega društva za Slovenijo in krijejo le pri tem svoje živ-1 jenske potrebe? Delavske gospodarske organizacije so hrbtenica vsega delavskega gibanja. Če mislite na to. da to ni resnica, tedaj premislite, če more ostro nastopati proti podjetniku oni, ki je do vratu zadolžen v njegovi preskrbovalni-ei- Prvi dan stavke odreže podjetnik vse živežne dajatve, čez dva dni pride delavec lačen trkat na vrata in prosit za sprejem, četudi za sramotno plača Pogoj enotne fronte je enotno zaledje, zato vsi v delavske gospodarske organizacije. Te moramo podpreti z deleži in rednimi hranilnimi vlogami!
Pojasnila Z ozirom na naše poročilo o pokrajinskem zboru v Celju v petkovi številki »Napreja« nas sodr. dr- Korun prosi da priobčimo sledeče vrstice: Reprodukcija mojih tozadevnih izvajanj ni popolnoma točna. Poudarjal sem potrebo sporazuma z Mariborom in rekel, da je sporazum z Mariborom potreben in da naj se skuša doseči na podlagi, kakor sem io predlagal, prepuščajoč Mariboru njegovo oblastno organizacijo, če na njej vztraja. Razčistiti pa da je treba to vprašanje in če Maribor sporazuma tudi v slučaju posredovanja glavnega strankinega odboranoče , prenesti boj tudi v Maribor. Glede sodr. Bernota sem povedal, da sem za svojo osebo pripravljen žrtvovati ga za ceno sporazuma z Mariborom, kar sem tudi sodr. Golouhu v Mariboru povedal, da pa sem se v zadnjih dneh pred celjskim zborom prepričal, da je bojazen neopravičena, da bi z Bemo-tom pustili delo tudi sedanji delavci v vodstvu; zato bodo pač Mariborčani morali uvideti, da osebnih žrtev zaenkrat nismo v stanu dajati, kajti če Maribor zahteva Bemotovo glavo, bi naša organizacija ravnotako lahko zahtevala Golo-uhovo glavo. — Ljubljana, 3. febr- 1923. - Dr. K.
Generalni izseljeniški komisariat objavlja glede ustavitve izdajanja potnih listov za Zedinjene države severoameri-ške radi izčrpane kvote, da so od omejitve izvzete: 1. osebe, ki ne spadajo v omejeno število (kvoto) in ki sploh ne spadajo med izseljence, m sicer 1. vladni uradniki, njihove družine, spremljevalci, služinčad in nameščenci; 2. tujci na neprekinjenem prehodu preko ozemlja Zedinjenih držav; 3. tujci, zakonito prepuščeni v Zedinjeno državo, ki kasneje preidejo iz enega dela Zedinjenih držav v drugo sosednje ozemlje; 4- tujci, ki pose-čajo Zedinjene države kot turisti ali za kratek čas zaradi poslov ali zabave; 5. tujci, ki so se nepretrgano nahajali vsaj eno leto pred prepuščenjem v Zedinjene države v Kanadi, Novi Fundlandiji, Kubi Mehiki al ozemlju centralne ali Južne Amerike ali na sosednjih otok'h; 6. ino-zemci izpod 18 let, Jd so otroci državljanov Zedinjenih držav severoameriških; H. osebe, ki se sicer računajo v omejeno
število (kvoto) izseljencev, toda so, ko je izčrpano, prepuščajo tudi preko njega, ali mesečno ne nad 20% vsega števila, ki i.e dovoljeno za vse leto (1285), in sicer 1. tujci, ki se vračajo v Zedinjene države s kratkega poseta v inozemstvo (v roku šestih mesecev odhod in povratek v Zedinjene države; 2. profesionisti: a) igralci, b) umetniki, c) predavatelji, d) pevci, e) bolničarke, ki imajo diplomo kake bolniške šole ali bolnišnice, f) dojilje, g) duhovniki katerekoli veroizpovedi, h) profesorji srednjih šol in seminarjev, i) tujci, pripadajoči kateremukoli svobodnemu poklicu in k) inozemci, ki so zaposleni kot hišna služinčad. Tu se razume samo ona služinčad, ki se uporablja v gospodinjstvu. pri čemer se mora razlikovati od one služinčadi, ki ni neposredno v zvezi z gospodinjstvom in od osebne službe, kakor n. pr- komorni sluga in osebne služkinje. Omeniti je treba, da morejo pristojna oblastva izdajati navadne in ne izseljeniške potne liste, pod pogojem, da se predlože dokazila, iz katerih je razvidno, da spadajo prosilci v eno navedenih šestih kategorij. Osebe, označene pod II. gredo. 5e se selijo v zmisiu ameriškega zakona oomejitvi izseljevanja (Restriction act), ki je uvedel kontingent izseljencev za vse države po svetu, na breme kvote, dokleT še ni izčrpana, dočim morejo po izčrnanju kvote potovati brez ozira na kvoto, in so v stvari izvzeti od omejitve, kakor oni, označeni pod I. Ko uvede zakon o izseljevanju posebne izseljeniške potnice za izseljence, za katere jee smatrati vse one osebe, ki potujejo v prekomorske okraje, da služijo s telesnim delom. bodo od kategorije, označene pod II. dobivala samo služinčad, dojilje in bolničarke izseljeniške potnice (tudi če bi potovale brez ozira na kvoto), dočim bodo pristojna oblastva izdajala ostalim kategorijam pod II. le navadne in ne izseljeniške potne liste- Za izdajanje navadnih popotnic za vse kategorije II. skupine bo potrebno predhodno odobrenje generalnega izseljeniškega komisariata šele po 1. juliju 1923, t. i. z dnem, ko se bodo potniki teh kategorij morali zopet vračunati v novo kvoto za proračunsko leto 1923./24. — Kar se tiče izdajanja izseljeniških popotnic v prekomorske okraje, ni omejeno več na nikake kontingente; merodajno je le izpolnjenie posebnih pogojev s stališča dotične države. O teh pogojih bo generalni izseljeniški komisariat izdal posebna navodila-
Takih navad pa pri nas nimamo! V nedeljo popoldne se je vračal neki črko-stavec iz Ljubljane s svoio rodbino s Posavja. kamor jih ie izvabilo lepo vreme. V Ježici pri gostilni pri »Ruskem carju« je zavozil s svojim vozom med družino neki častnik, ki je divje podil konje in povozil moža, ki .ie komaj še rešil svojo ženo, da ni prišla tudi ona pod voz- Možu so šla kolesa preko leve noge, da danes komaj hodi. — Mislimo da je cesta dovolj široka tudi za oficirske vozove in jim torej ni treba voziti po poti. ki je določena za pešce.
Kai bodo delali. Predsedstvo pokrajinske uprave za Sloevnijo objavlja: Da se izbegne vsakemu nesporazumu in napačnemu tolmačenju, se objavlja, da je gospod minister za notranje zadeve z odlokom z dne 5. januarja 1923, U broj 489, odločil, da ostane pokrajinska uprava za Sloven ijo kljub izvršenemu imenovanju velikih županov za ljubljansko in mariborsko oblast še nadalje v svcui prejšnji
funkciji in da se v njenih kompetencah in v njenem uradnem poslovanju do nadal-nje odredbe ministrstva za notranje zadeve ničesar ne izpremeni.
Živnski sejmi v Mariboru so do na-daljnega prepovedani.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko„ Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno iu debela Ljubljana, Breg 20.
Ljubljana.
V nedeljo, dne 11. t. m. bodo peli popoldne ob treh opero »Rigoletto« z novim baritonom g- Balabanom v naslovni vlogi. z gospo Lovšetovo kot Gildo. g. Betettom (Sparafucile) itd. RefLektanti izven Ljubljane naj se za vstopnice k tej predstavi takoj javijo.
Gledališki abonenti se vnovič naprošajo, da vplačajo do najkasneje 10. t. m. zapadle obroke; isto velja za uradniške abonente (5- obrok).
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 7. t m. ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Pogrebno in podporno društvo železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo člansko zborovanje dne 6. februarja ob pol 20. zvečer, v salonu restavracije »pri Levu« na Gosposvetski cesti.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto asistenta na okulističnem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani ter mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Planina, okraj Brežice. Natančneje v »Uradnem listu«.
Iz stranke.
Krajevna politična organizacija v
Spodnji Šiški vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, 7. t. m. v »Zadružnem domu«. Začetek točno ob 19- Dnevni red: 1. poročilo predsednika t
2.	poročilo blagajnika in tajnika; 3. volitev novega odbora in kontrole; 4. razno-* terosti. Udeležba vseh članov dolžnost! — Odbor-
VoliJn! boi
Ježica. Pretekli petek je sklicala naša KDZ svoj letni občni zbor. Razveseljivo znamenje s tega občnega zbora smo dobili v tem, da so bili razen par, članov, ki so bili službeno zadržani — vsi člani navzoči. Po končanem občnem zboru smo se razgovarjali. Sodelovanje s katerokoli meščansko stranko, kakor tudi s komunisti, ki se skrivajo za »enotno fronto«, sfo navzoči soglasno odklonili. Pač so se pa vsi naši člani izrekli .za enotno organizacijo v naši stranki. Tudi kandidatura sodr- Cvajnerja nam je zelo simpatična, ker poznamo tega so-druga, kot vestnega člana strokovne organizacije kemičnega delavstva. Njegov namestnik s. F. Černe, ki je pa naš domačin, je splašno priljubljen iz delovanja v naši KDZ, kateri je dve leti predsedoval. Sodrugom v ostalih krajih kličemo: Na delo; sedaj je čas!
S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija. Brez organizacije se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo ie važnejše od zabavljanja. To nai razmišljajo tisti Id mislijo, da ie z za~ bavljaniem vse opravljena
Upton Sinclair: France Kremen. w- nadalJ-
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o I e k a.)
Drugo jutro je bila sodnijska dvorana napolnjena. Sodnik je svečano sedel na svojem stolu in grdo gledal skozi očala, ko je odvetnik Tržan v ognjevitem govoru branil temeljno ameriško pravico svobode govora. Bil je sijajen zagovor in France se je komaj premagal, da ni zaploskal svojemu odvetniku. Nato je vstal dr. Medved in pričal kot zdravnik, da je nos Divjega Viljčeta zdrobljen in da so mu izbiti trije sprednji zobje, tako da mora ležati v bolnišnici. Tržan je poklical po vrsti vse ostale jetnike za priče, ki so izpovedale, da Viljče ni zaslužil težke usode. Policist, ki ga je udaril, se je zagovarjal, da se je Divji Viljče upiral aretiranju, in drugi policist je dejal, da je Viljče prvi udaril moža postave. Jetnik so se zgrozili vpričo te laži in Berta Kolarjeva je rekla na v glas: »O ti nesramni lažniki!«
Konec obravnave je bil, da so bili vsi obtoženci obsojeni na denarno kazen po deset dolarjev. Jakob je takoj izjavil, da ne plača kazni, ker se ne zaveda nobene krivde — in vsi drugi obsojenci so mu z Berto Kolarjevo vred sledili. Sodnik je bil v zadregi, Kolarjeva s svojimi rdečimi lici in ponosnim klobukom je bila več kakor navadna ženska, in celo sodniki so včasih mnenja, da ameriške ječe niso sezidane za ženske. Vprašanje je bilo rešeno, ko je odvetnik Tržan plačal kazen namesto Kolarjeve, dasi je obsojenka protestirala in zahtevala, da jo zapro z ostalimi sodrugi vred.
. ^ —
Obsojenci so bili odpeljani po »mostu vzdihov« — kakor so ga imenovali — v mestno ječo. Tam so morali zopet povedati svoja imena, nato so jih fotografirali in jim odtisnili prste. To je dalo jetnikom prvi vtis, da so nevarni zločinci. Vzeli so jim obleko in jim dali ponošene srajce in hlače obledele modre barve. Zdelo se je, da predstavlja barva bedo prejšnjih nosilcev te obleke. Cinali so jih skozi vhod, ki so ga zapirali z debelim železnim omrežjem, po ozkem hodniku v »kad«. Čitatelj naj takoj izve, da je »kad« nadstropje. Leesvillska ječa ima štiri take kadi, ki so obdane od vseh strani z dvanajstimi celicami in v vsaki celici so po štiri ležišča, tako da ima vsaka »kad« po šestindevedeset prebivalcev, kadar je ječa polna; to se pa zgodi le ob ponedeljkih zjutraj, ko privedejo pijance, katerih ne morejo hitro izbrati.
 tam  	 —..iiii fj- ni iiimiii
Za ženska
»Ali ste že zapazili, da je zemlja v vseh jezikih ženskega spola?«
»Da!«
»Pa veste zakaj?«
»Ne!«
»Zato, ker o zemlji in o ženski nikdar ne vemo, koliko je stara.«
Moderni jubilej.
»Dober dan. stara sablja! Ajdi, greva na par kozarčkov vina!«
»Prav rad. Toda kaj slaviš, da si tako vesel?«
»Dva jubileja praznujem obenem. Danes preteče leto dni. kar čakam na zvišanje plače, In dve leti, kacr sem brez stanovanja.«
Na policiji
Dva potepuha prve vrste so privedli na potidjo.
»Kje stanujete vi?« vprašajo prvega.
Ko se jetnik vleže na ležišče ali nasloni s hrbtom 06 steno »kadi«, začuti kmalu na sebi neprijetno gomazenje in pikanje, kakor bi ga kdo zbadal z iglo. Jetnik se prične drgniti in praskati zdaj tu zdaj tam, toda predno se dobro napraska, ga njegov tovariš, ki je že vajen tega, takoj opozori: »To so naše veverice! Le nikar se ne čudi, prijatelj, temveč sleci srajco in pojdi na priljubljeni lov«. France se je hitro spomnil besed, ki jih je slišal že davno na nekem shodu. Govornik je dejal, da je mestna ječa v Leesvillu »pašnik za uši«; takrat je mislil, da se govornik šali ali zdaj je spoznal, da je bridka resnica.
Igrati vlogo mučenika pred sodnikom je lahka reč, toda France se je hitro prepričal — kakor se je že marsikdo drugi pred njim — da mučenikova vloga ni nikak šport. Nihče ni kazal junaštva v ječi, nihče ni prepeval. Ako se je kdo toliko spozabil, da je malo na glas zagodrnjal, so ga takoj postavili v temno luknjo, kateri pravijo »hladilnica«. Jetniki ne morejo čitati, kajti v celici ni luči in v »kadi« je večen mrak. Edina zabava, katero mestne oblasti menda privoščijo kaznjencem v Leesvillu je, da obiraš »veverice«, kadiš cigarete, igraš kocke in se seznaniš z raznimi, mladimi in zanimivima kriminalci, tako da potem, ko zapustiš ječo, lahko zaključiš, da li hočeš biti cestni ropar, umetnik s svedrom in nitroglicerinom pri jeklenih blagajnicah, ponarejalec menic ali »operator v drugem nadstropju«.
France Kremen je bil seveda drugačen kakor drugi po-, prečni prebivalci ječe. Njegovo delo se je lahko pravtako nadaljevalo v zaporu kakor zunaj ječe. Ko je pozabil na terorizem mrčesa, slabo hrano, obstoječo iz kruha, ničvredne kave in smrdljive mastne juhe in na svojo družino, ki je ostala sama zunaj v sovražnem svetu — je bil srečen. Seznanil se je s potepuhi in žepnimi tatovi in jim razlagal revolucionarno filozofijo: Človek, ki misli, da odpravi socialno krivico s tem, da si pomaga sam s tatvino, ne pride nikamor. Siromak se mora zavedati, da je član velikega razreda, proletarskega razreda, in kot tak_ mora nastopiti skupno z vsem razredom, ako hoče kaj doseči. Nekaj delavcev se že zaveda tega in zdaj so na delu, da zdramijo še druge. Njihova poslanica je dospela tudi v ječo in kdor je pameten in želi sam sebi dobro, naj se pridruži. — Tako je govoril France tatovom in jim slikal nov svet — svet pravičnosti in zadružnega dela, v kate-fe.m bo vsak imel delež svojega pridelka in nihče ne bo mogel izkoriščati svojega bližnjega. Tatvina bo potem nepotrebna.
(Dalje prih.).
»Nimam stanovanja,« je njegov odgovor-
»In kje stanujete vi?« vprašajo njegovega prijatelja.
»Jaz pa sem njegov sosed,« se odreže potepuh.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 100—102 Din, 100 avstrijskih kron 15 par, 100 nemških mark 27 par, 1 lira 5 Din, 1 češka krona 3-05 Din. 1 francoski frank 637.50—650 Din. V Curihu velja 100 naših dinarjev 5.20 švicarskih frankov.
= Delegacija mnlstrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Z odlokom finančnega ministrstva D. br. 25.585 z dne 6. novembra 1922 (»Uradni list« štev- 118 z dne 17. novembra 1922) je bil določen rok za naknadno žigosanje obveznic predvojnih dolgov bivše Avstrije do dne 15. decembra 1922. Ker se vzlic temu. da se žigosani« vrši tako dolgo, nahajajo na
našem ozemlju še vedno nežigosane obveznice avstr jfsk h predvojnih posojil, objavlja ministrstvo financ, generalna direkcija državnih dolgov v Belgradu z razpisom z dne 24. januarja 1923, D. br. 1411, da bo sprejemalo prošnie za naknadno žigosanje avstrijskih predvojnih obveznic še do 20. februarta 1923-
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo
večkrat mišice in živci? Priletno čustvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluldt Najboljše hišne sredstvo, laiša bolečine, osvežuje In jača ter čez 25 let priljubljen kosmetlkum za nego kože, las in usta! Veliko močnejši, Izdatnelši In boljši ka-kor francosko žganje! S pakovaniem in poštnino 3 dvolnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecljalnih steklenic 208 dinarjev In 5% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg 5t 252, Hrvatsko._____________________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSjj Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
M se KIH 11
v trgovini Tržaška cesta št. 8.
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo
„Socializem in vera4*.
Naroča se pri tajništvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din, bro-- - - širana pa 7 Din. - - -
Cie. Gle. Transat!antique
 : Francoska linija —	:
Najkrajša in najudobnejša vožnja v AMERIKO.
Havre-New-York samo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: „ Sla venska banka d. d. v Zagrebu".
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje:
IVAN KR tKER,
zastopnik v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 41.
Delniška zavarovalna dražba išče zmožnega
IJ[
Ponudbe z navedbo zahtevkov na poštni predal št. 4, Ljubljana, glavna pošta.
NOVOSTI ZA
MO SEZIJD1
S. ŠIKKOVIt »asi. K. SDSS uhi Kuhi m». n.