Leto IV Vesti 16. maja Razstavo sodobne jugoslovanske književnosti prireja bolgarsko-jugoslovanska liga v Sofiji za začetek junija. Ob istem času bo pa v Bel-gradu razstava bolgarske književnosti. Poljski politični krogi ne verjamejo v kak plebiscit glede Gdanska in tudi ne v to, da bi prišlo v Gdansku do nasilne spremembe sedanjega stanja. Tako poroča del varšavskega časopisja. Belgija in Holandija nameravata skleniti vojaško zvezo v obrambo svoje nevtralnosti. Zveza na hi bila podpisana ob bližnjem uradnem obisku holandske kraljice v Belgiji. Angleška vlada bo jutri izdala uradno poročilo, ki bo vsebovalo angleški načrt za novo ureditev Palestine. Hkratu z izidom tega poročila bo, kakor napovedujejo listi, razglašen« amenstija za Arabce, kaznovane zaradi političnih prestopkov. 200 ameriških poslancev in senatorjev je poslalo angleški vladi ugovor zaradi novega načrta o razdelitvi Palestine, češ da bodo po njem prikrajšam Judje. Predsednik Združenih držav Roosevelt pripravlja načrt za sklicanje svetovne gospodarske konference, ki naj bi rešila vse spore nted revnimi in bogatimi državami. Tako poročajo danes newyorški listi. Ameriška vlada je odložila razpravo o spremembi nevtralnostoega zakona, iz česar sklepajo, da Amerika ne verjame več v bližnjo vojno. Ves svetovni tisk razpravlja o nedeljskem govoru tialijanskega predsednika Mussolinija in pravi, da je bil govor v glavnem zelo pomirljiv ter pameten, kar je v današnjih zmešanih časih še posebna odlika. Nemška kolonijalna zveza ima te dni svoj letni zbor v Munehenu. Kongresa se udeležuje tudi posebno italijansko zastopstvo. Sv. oče Pij XII. ie včeraj sprejel francoskega poslanika pri italijanskem dvoru Francoisa Pon-ceta v daljšo avdienco. Češka vlada je dala nemškemu protektorju v. Neu-rathu v potrdilo zakonski predlog za ustanovitev češke domobranske vojske, ki bi jo vodili bivši častniki. Ni znano, ali bo protektor zakon odobril. Zaradi zadnjih dogodkov v Dobrudži, pri katerih je ob nastopu romunskih oblasti izgubilo življenje več Bolgarov, je notranje ministrstvo poslalo iz Bukarešte preiskovati podtajnika v notranjem ministrstvu. Tega spremljajo trije zastopniki bolgarskega odseka romunske fronte. Potovanje naj pokaže, da so Bolgari v Dobrudži zvesti Romuniji. Prvi ameriški poslanik v Španiji John K nos bo v petek odpotoval na svoje službeno mesto. Vsi italijanski listi prinašajo govor, ki ga je imel slovenski voditelj dr. Anton Korošec v Celju. Zlasti poudarjajo del, ki govori o obisku kneza namestnika v Italiji in del, ki je posvečen hrvaškemu vprašanju. Angleška kraljeva dvojica bo jutri dospela v Que-bec brez nove zamude, katere so se bali zaradi ledenih gora. Parnik, s katerim se vozita kralj in kraljica, spremljajo neprenehoma kanadska letala. Ameriška vlada bo ustanovila samostojno letalsko ministrstvo, ki ga doslej še niso imeli. Vodil ga bo polkovnik Lindbergh. Med Francijo in Turčijo potekajo zadnja pogajanja za sklenitev podobne vojaške zveze kakor jo je Turčija podpisala pretekli teden z Anglijo. Bivši romunski zunanji minister Tituleseu je v Parizu izjavil časnikarjem, da pomeni nova pogodba med Turčijo in Anglijo dragoceno pridobitev za Balkansko zvezo. Odnošaji med Egiptom in Italijo so dobri. Vse govorice o kakih italijanskih načrtih proti Egiptu je preklical obisk italijanskega guvernerja maršala Balba pretekli teden v Kairu. Kanclerja Hitlerja spremljajo na njegovi nadzorstveni poti po zahodnem utrjenem pasu vse vodilne osebnosti narodno socialistične stranke in pokrajinski voditelji iz vseh nemških okrožij, tudi iz Gdanska. Prisotnost teh Je potrebna, da bodo v svojih okrožjih utrjevali prepričanje, da je nemški obrambni pasulja zahodu nepremagljiv in najboljši na svetu. Grški uradni krogi zavračajo vse vesti, da bi bilo prišlo na grško-bolgarski meji do kakih neljubih dogodkov in do spopadov. Zahvala našega zunanjega ministra grofu Cianu Rim, 16. maja. m. Agencija Stefani poroča: Zunanji minister grof Ciano je prejel brzojavko od jugoslovanskega zunanjega ministra Aleksandra Cincar-Markoviča, v kateri mu ta izraža najtoplejšo zahvalo za tako prisrčen sprejem, kakor so ga Italijani priTedili jugoslovanskim gostom. V brzojavki so poudarjene odkritosrčne prijateljske zveze med Jugoslavijo in Italijo. Minister Markovič naproša grofa Ciana, naj bi bil pri Nj. Vel. kralju Italije in cesarju Abesinije ter pri predsedniku vlade Mussoliniju tolmač njegove globoke vdanosti. Razhod med zagrebško in združeno opozicijo? Belgrad, 16. maia. m. Današnje »Vremec poroča iz Zagreba, da se v vrstah hrvaških poUtikov zadnje čase opaža posebno hladno in docela rezervirano zadržanje glede odnošajev med mačkov-sko-demokratsko in združeno opozicijo. Po obvestilih, ki jih je list dobil, v doglednem času ne bo napovedanega sestanka med zastopniki združene opozicije in SDK. Zagrebški krogi celo mislijo, da je že danes s precejšnjo gotovostjo možno govoriti o končnem razhodu med združeno opozicijo in SDK in o tem, da je sporazum podpisan dne 8. oktobra 1937 v Farkašilu prenehal veljati. Stev. 112. V Ljubljani, torek 16. maja 1939. Poštnina plačana v gotovini Prestolnica namestnika Slovenije pozdravlja kneza Na meji in v Ljubljani je bil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi prirejen prisrčen in navdušen sprejem ob vrnitvi iz Italije Knez namestnik Pavle in kneginja Olga odzdrav- Ijata manifestacijam na ljubljanski postaji ^ ' Ljubljana, 16. maja. Včeraj opoldne je Ljubljana z vso prisrčnostjo in priznanjem sprejela in pozdravila kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo, ki sta se vrnila z uradnega obiska v Italiji. Kraljevski visočanstvi sta v noči od nedelje na ponedeljek odpotovali iz Firenze po prisrčnem slovesu od italijanskega prestolonaslednika princa Piemontskega in princese Piemontske. Na postaji so bili razen njiju najvišji zastopniki političnih in vojaških oblasti ter častna četa italijanske vojske. Za slovo našemu namestniškemu paru je Firenza, umetniška prestolnica Italije, priredila čarobno razsvetljavo. Včeraj ob 11 je dvorni vlak dospel na našo obmejno postajo Rakek, kjer je obmejno prebivalstvo kneza namestnika in kneginjo Olgo navdušeno pozdravilo, čeprav se je novica o prihodu razvedela šele zjutraj. Postaja je bila okrašena z nešteto zastavami in pomladanskim cvetjem. Na postaji so kneževsko dvojico pozdravila poleg obmejnih oblasti zastopstva naših organizacij: Slovenskih fantov in deklet v krojih, člani prosvetnih društev v slovenskih narodnih nošah, šolarji in pa prosvetna godba iz Dol. Logatca, ki je ob prihodu dvornega vlaka zaigrala državno himno. Ban dr. Natlačen je po prihodu vlaka vstopil ▼ salonski voz in kraljevima visočanstvima izrekel dobrodošlico. Knez namestnik Pavle je izstopil ter sprejel pozdrave raznih zastopnikov, nato pa obšel čete slovenskih fantov in deklet. Kneginji Olgi je dekletce v narodni noši izročilo krasen šopek. Po kratkem postanku je dvorni vlak med navdušenim pozdravljanjem zbranega ljudstva odpeljal proti Ljubljani. Z dvornim vlakom se je peljal tudi ban dr. Natlačen, ki ga je knez namestnik povabil v dvorni salon. Ljubljana je kneževski dvojici priredila opoldne veličasten, navdušen in spontan sprejem. Tudi v Ljubljani se je pozno dopoldne bliskovito raznesla novica, da se bo ob 12 iz Italije pripeljal knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo. Razne domoljubne politične in mladinske naše organizacije so brž mobilizirale svoje članstvo tako, da so zastopstva organizacij, zlasti slovenskih fantov in deklet zasedla ves dolgi kolodvorski peron. Posebno svež vtis so delale narodne noše, ki so pri- Uitanovitev nemško-iugoslo-vanskega društva v Berlinu Berlin, 16. maja. o. Pod pokroviteljstvom drž. tajnika Kornerja se v Berlinu ustanavlja Nemško-jugoslovansko društvo, čigar častna predsednika bosta nemški športni vodja von Tschammer und Osten ter državni tajnik Keppler. Predsednik bo profesor dr. Meyer. V vodstvu društva bodo tudi najuglednejše osebnosti vseh urudnih ustanov, ki jih bo novo društvo zanimalo. Slovesna ustanovitev bo 19. in 20. maja Udeležili se je bodo visoki zastopniki nemške države ter narodno socialistične stranke, razen tega pa številni čustni gostje iz Jugoslavije. Društvo bo gojilo kulturne in go-gospodarske zveze med obema prijateljskima državama in sicer predvsem z osebnimi stiki odgovarjajočih osebnosti. Z ustanovitvijo hočejo nemški uradni krogi dati posebnega poudarka prijateljskemu razpoloženju Nemčije do Jugoslavije. Nemški tisk spet napada Polake Berlin, 16. maja. m. Zadnje čase 80 nemški časopisi prenehali z napadi na Poljsko. Snočnje izdaje berlinskih časopisov so pa znova začele časopisni boj. Tako prinaša »Nachtausgabe« članek pod naslovom »Vsakodnevni poljski zločini in napadi na Nemce«, poročilo o napadih na člane nemške narodne manjšine na Poljskem. Po poročilih tega lista je v soboto dvajset Poljakov poskušalo vdreti v prostore nemškega »Kulturbunda« v Katovicah. Napadalci so razbili okna klubskih prostorov. List poroča tudi, da je skoraj v vseh mestih v vzhodni Gornji Šleziji prišlo do manifestacij proti Nemcem. nesle s seboj obilo cvetja, in pa častna četa slovenskih fantov v krojih s svojo zastavo na čelu. Na postaji sta bili poštarska in železničarka godba. Ko je dvorni vlak pripeljal na postajo, so se zastave naših organizacij, — kakih 30 po številu, sklonile ob zvokih državne himne, zbrano ljudstvo, zlasti mladina pa je z navdušenim vzklikanjem in mahanjem dajala izraza svojemu veselju nad svidenjem s kneževsko dvojico, ki uživa v Sloveniji še posebno ljubezen in spoštovanje vsega našega ljudstva. Takoj po prihodu vlaka sta knez namestnik Pavle_ — v generalski nuiformi — in kneginja Olga izstopila med burnim pozdravljanjem in med cvetjem, ki je letelo od vseh strani nanju. Gospe dr. Natlačenova, županja dr. Adlešičeva in Guerini-Meraldijeva so kneginji Olgi povrsti izročile prelepe šopke cvetja, prve tulipane, druga kale, tretja pa šmarnice. Nato so kneževski par pozdravili župan dr. Adlcšič, italijanski generalni konzul g. Guerini-Meraldi, zastopnik Fantovskih odsekov in vodja mednarodne telovadne vrste g. Hvale ter zastopnica dekliških krožkov gdč. Pogačnikova, ki je kneginji Olgi izročila prelep šopek nageljev in rožmarina Za knezom namestnikom je izstopila večina njegovega spremstva: zunanji minister dr. Cincar Markovič, minister dvora Antič, general Hristič in admiral Polič. Z drugim vlakom se je pripeljal italijanski poslanik v Belgradu g. Indelli. Knez namestnik Pavel je po pozdravih uradnih zastopnikov obšel četo slovenskih fantov v krojih, v imenu katere ga jo pozdravil njen poveljnik. Nato se je knez namestnik v spremstvu odličnikov pomudil pri vseh skupinah na postaji ter se z nj'mi prijazno razgovarjal, kneginja Olga pa je ostala v družbi ljubljanskih dam. Ves čas sprejema, ki je trajal skoraj 20 minut, pozdravljanje ljudstva ni pojenjalo. Še enkrat je vzkipelo, ko je kneževska dvojica stopila v vlak ter se odpeljala iz Ljubljane. Včerajšnji sprejm v slovenski prestolnici jo pričal o tem, kako ljubezen do kraljevskega doma in do kneza namestnika Pavla goji slovensko ljudstvo in njegova mladina, ki ne zamudi nobene prilike, da da svojemu spoštovanju in ljubezni duška v preprostosti, toda tem prisrčnejši obliki, zlasti kadar gre za priznanje modremn političnemu delu, katero v korist Jugoslavije današnje težke dni vodi knez namestnik Pavel. Nj. Vel. kralj Peter II. pozdravlja kneza namestnika ob vrnitvi iz Italije Belgrad, 17. maja. m. Dopoldne ob 9.30 sta se vrnila v Belgrad Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel in kneginja Olga. Na topčiderski postaji so jima priredili nad vse slovesen sprejem. Pred dvorsko čakalnico je bila postavljena častna četa kraljeve garde z zastavo in godim. Pred prihodom vlaka so se zbrali pred dvorsko čakalnico vsi člani vlade s predsednikom Dragišo Cvetkovičem, predsednik senata dr. Korošec, predsednik skupščine Simonovič, minister dvora Milan Antič, maršal dvora Čolak Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič, načelnik generalnega štaba general Simovič, poveljnik mesta Belgrada general' Kosič ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Neposredno pred prihodom vlaka sta se pripeljala na postajo tudi kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, za njima pa Nj. Vel. kralj Peter II. Dvorni vlak je pripeljal na kolodvor ob 9.30. Godba kraljeve garde je zaigrala državno himno. Knez Pavel in kneginja Olga sta stopila iz vlak zelo dobro razpoložena. K njima jo takoj stopil Nj. Vel. kralj Peter II. ter se z obema poljubil. Zatem sta kralj Peter II. in knez namestnik Pavel obšla častno četo. nakar sta se pozdravila z vsemi dostojanstveniki, ki so bili zbrani na železniški postaji ter se obenem z njimi podala v dvorsko čakalnico, kjer se je knez namestnik Pavel dalj čas razgovarjal. Po razgovoru v dvorni čakalnici zo se vsedli v prvi avtomobil Nj. VeL kralj Peter II., knez Pavic in kneginja Olga ter se ob navdušenih pozdravih vseh navzočnih odpeljali v Beli dvor na Dedinje. Pri sprejemu kneza namestnika Pavla in kneginjo Olge je bil navzoč tudi italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indeli z vsem osebjem poslaništva ter številni domači in tuji časnikarji. Angleško-sovfetski razgovori za vojaško zvezo so se ustavili Rusija odklan a angleške predloge in hoče širšega sporazuma London, 16. maja. m. Angleško zunanje ministrstvo je včeraj popoldne prejelo sovjetski odgovor na zadnje predloge. Sovjetska vlada je ostala pri 6vojem prejšnjem stališču, to je, da zahteva trojno vojaško zvezo z Anglijo in Francijo za razširitev skupnih poroštev za vse baltiške države. Čeprav je sovjetska spomenica napisana v zelo prijateljskem duhu, vendar angleški krogi menijo, da dejansko pomeni zavrnitev angleških predlogov. Sovjetska vlada je izjavila, da angleške predloge smatra za nezadostne, da bi mogli ohraniti mir in da ti predlogi ne nudijo dovolj vzajemnih jamstev Rusiji, ie bi bila napadena sama ali pa bi se morala vmešali v spopad zaradi napadov na druge driave, na primer na baltiške, katerih varnost pomeni njene življenjske koristi. Po tem odgovoru so sovjetsko-angleika pogajanja prišla na mrtvo toiko. Kljub temu pa Angleži menijo, da vrata za sporazum še niso zaprta ter še vedno z velikim upanjem pričakujejo sestanka, ki ga bo imel lord Halifax s pomočnikom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkinom v Ženevi. Tudi zatrjujejo, da ni izključeno, da bi francoska vlada posredovala med Londonom in Moskvo in da bo francoski zunanji minister Bonnet izdelal kompromisne predloge. Moskva, 16. maja. o. Angleška vlada je v nedeljo zvečer prejela ruski odgovor na angleške predloge glede tega, da bi sklenila z Rusijo vojaško in politično pogodbo. Vsebina ruskega odgovora do danes še ni bila objavljena. V ruskih političnih krogih so mnenja, da odgovor omenja, da je ruska vlada pripravljena skleniti z Anglijo le širši sporazum, pri katerem naj bi sodelovale tudi Francija in Poljska po načelu o kolektivni varnosti. Ta sporazum pa bi moral biti sklenjen na podlagi enakopravnosti, s katero .bi_ vse te države jamčile za rusko ozemlje, kakor bi bila pripravljena Rusija jamčiti za njihovo. »Izvest j a« pišejo: »Kjer ni sporazuma za obojestransko pomoč, tam tudi ne more briti do resničnega sodelovanja.« — »Izvestjac hvalijo angleško-turški sporazum, v katerem sta si Anglija in Turčija zagotovili medsebojno pomoč in pravi, da je tudi Rusija pripravljena sklepati take vrste sporazumov s katero koli državo za ohranitev miru. Knez namestnik Pavle pregleduje Častno četo slovenskih fantov v kroju 12 obrtniških združenj |e zborovalo v Celju Ljubljana od včeraj do danes , Celje, 16. maja. V nedeljo se je zbralo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju okrog 350 Slanov 12 obrtnih združenj v Celju ter delegati okoliškib združenj celjskega in laškega okraja. Zborovanja se je udeležil tudi podpredsednik narodne skupščine in narodni poslanec g. Alojzij Mihelčič, predsednik celjske mestne občine g.’ dr. Alojzij Voršič ter g. Ogrin za TOI iz Ljubljane. Na zborovanju so se obravnavala pereča vprašanja slovenskega obrtništva, ki je v načelu za starostno zavarovanje in zaliteva, da se nujno izdajo spremembe in uredbe, ki so življenjskega fiomena za obrtništvo. To so: izvedba novelizacije obrtnega zakona, uzakonjenje minimalnih cen obrtniškim izdelkom ter prepoved izvrševanja obrta v lastni režiji samoupravnim, uprayi)im in jg.ynim ustanovam. Obrtništvo načelno pozdravlja uvedbo pokojninskega zavarovanja za primer nesreče, onemoglosti, smrti in starosti. Obvezno bolniško zavarovanje se zaradi preobremenitve obrtništva začasno odklanja. Starostna doba §5 let naj se zniža na 60 let, ker je verjetnost, da bo večina obrtnikov £e s to slarostno dpbo dosegla polno zavarovalno dobo. penziiska renta bi se na ta način izkoristila mnogo bolj. Karenčna doba naj ne bo daljša od 5 let. Isto velja za vdove. V uredbo naj se vstavi tudi možnost odkupa lef, zlasti za obrtnika, ki ga zakon zateče v njegovih 50. letih starosti. Na zborovanju je bila nadalje poudarjena absolutna upravna decentralizacija in avtonomija zavoda po banovinah s teni, da ostane zavod kot celota, toda da postane upravno razdeljen na banovinske upravne in banovinske rentne odbore kot pravomočne izvršilne organe posameznih pokrajin. Obrtniki ne ugovarjajo pobirauju prispevkov s strani okrožnega urada, zahtevajo pa, da se odškodnina 5% od pobranih prispevkov brezpogojno zniža na 2 in pol odstotka in to iz razloga, ker obrtništvo že samp vrši do okrožnega urada za zavarovanje delavcev za njegove zavarovance težko in odgovorno dolžnost s tem, da delno prispeva k zavarovanju nameščenca. Odločno pa so zborovalci bili proti temu, da bi veljala tudi nova uredba, izdana za zavarovalne zavode, ki določa, da se 65% rezervne glavnice galaga v državne papirje tudi pri starostnem zavarovanji} obrtništva. Starostno zavarovanje oortništva je socialna ustanova, ki je namenjena izključno obrtniku in morajp biti sredstva tega zavoda posredno kakor tudi neposredno namenjena v korist obrtniku. Poudarjeno je bi|o tudi, da pri nastavljanju pomožnega osebja za ta zavod naj se upošteva, da imajo prednost zlasti za to sposobni sinovi obrtniških rodbin. Na zborovanju ja bila sprejeta resplucija, ki bo poslana ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo. Po nedolžnem v ječi sedeti - se ne izplača Za pet in pol Uta robije - samo 17.000 din odškodnine Maribor, 15. maja. Predlansko leto je vzbujala velikp pozornost obnovitev razprave, ki je bila pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti kaznjencu mariborske moške moške kaznilnice 42-letnemu posestniku in sodarju Jakobu Rozmanu s Huma pri Ormožu. Rozman, ki je presedel v ječi pet in pol leta, je bil spoznan za nedolžnega ter oproščen. Rozman je bil dne 19. oktobra 1932. leta obsojen na 15 let ječe zaradi spudeiežbe pri umoru preužitkarice Ane Tomažič, Z Rozmanom skupaj je bil obsojen posestnik Mihael Ivanuša, ki je dobil 20 let ječe. Rozmana je spravil pred sodnike Ivanuša ter ga dolžil, da je on zadavil pokojno Ano Tomažič. Rozman se je branil, da je popolnoma nedolžen, toda sodišče je verjelo soobtožencu ter ga je obsodilo. Prepeljali so ga z Ivanušo vred v zapore mariborske kaznilnice, kjer pa se Rozman še ni vdal. Neprestano je poskušal, da bi dosegel obnovo postopanja. Slednjič se je njegovemu zagovorniku, odvetniku dr. Maksu Šnuderlu posrečilo zbrati toliko dokazov o Rozmanovi nedolžnosti, da je sodišče dovolilo obnovo postopanja ter je bil potem Rozmap prj ponovni razpravi oproščen. Po pet jn ppl lejih so ga spustili na svobodo, ki pa je bila zanj žalostna. Svojo družino je naše} na tujem, ker sp tnu njegovo malo posestvp na Humu prodali za stroške sodnega postopanja. V ječi se je nalezel bolezni ter je jetičen. Zahteval je tedaj ed države, da mu plača odškodnino za izgubljen zaslužek in prodano ppsestvp. S svpjp zahtevo je uspel. Stol sedmerice v Zagrebu je ugodil tožbi, vendar je odškodnina razmeroma majhna. Prjznidp je Rozmanu na račun stroškov sodnega postopanja samo 2000 djn, dasi so v resnici znašali nad 10.000 din. Na račun izgubljenega zaslužka v petih letih pa mu je priznale 15.000 din, tako da dobi izplačanih 17.000 din. Rozman je zahteval odškodnino v znesku 55.000 din, dobil pa je le del tega. Zanimivo pa je, da je to šele drugi primer, da bo država izplačala po nedolžnem obsojenemu odškodnino. Tudi v prvem primeru je bila odškodnina izplačana v Mariboru, in siceir so jo dobili oba brata Marcuzzi in Mihael Zemljič, ki sp bili pred mnogimi leti obsojeni po nedolžnem na smrt, pozneje pa pomiipšpeni aa dosmrtup ječo, pp desetih letih pa eprpščepi. Kaj žrtvujemo Slovenci za gasilstvo Malo je znano naši javnosti, kakp je mpglo prav naše slovensko gasilstvo doseči tako zavidno stopnjo tehnične opreme. Nepobitna resnica je namreč, da slovenske gasilce pp njihpvi tehnični opravi in pp njihovem organizatpričnem delu la-hli-aciju so že za nami, tudi Zefka se je poslovila in se pri tem primerno oddolžila staremu izročilu, da mora na njen dan deževati tudi če je prej mesec dni in pozneje mesec dni lepo vreme. Včeraj je pomalem deževalo prav do večera. Od časa do časa je dež sicer prenehal, vendar je kmalu spet začele po takih odmorih, ko smo zagledali kos jasnega neba. Okrog pol šestih zjutraj je sicer posijalo klavrno sonce, ki pa se je moralo prav naglo spet umakniti. Oblaki 50 sa zgrnili, do osmih zjutraj sicer dežja še ni bilo, ob osmih pa je že začelo pršeti. Letošnji maj bor meada do kraja moker. Ah. -V - A i\ > W -v r* --vr l’ 1 , ■ 1^0 - -!'-!» -Ty V** - ■' T •: : Ur ’ ' * -V « > * - * -v ' j 1 K v'*' . V v/fs ■ * -'S •J*. -O Dr, Slarmerju bodo odkrili spomenik K odkritju spemenika dr. Edu Šlajmerju ni ppsebej vabljena nobena organizaoija niti društvo, saj je ta pokpjnik kot zdravnik rad prav vsakemu pomagal ia premnogim rešil življenje, ne da bi bil gledal kde in odkod je. Menda ni družine, ki bi dr. Edu Šlajmerju ne bila dolžna hvaležnosti, saj moramo pomisliti, da je ta veliki mož preuredil vse naše zdravstvo in vzgojil nešteto odličnih zdravnikov, ki so skrbeli in še skrbe za zdravje vsega prebivalstva naše dežele. Dr. Edo Šlajmer je bil v resnici najidealnejši človekoljub v najpo-poluejšem pomenu te večkrat zlorabljene besede. Zato odbor z gotovostjo pričakuje, da se na Vnebohod ob 10 zbere pred spomenikom dr. Eda Šlajmerja na Zaloški cesti vsa Ljubljana, pričakuje pa tudi udeležbo z dežele. Bojevniki iz svetovne vojne in branilci Koroške naj se spomnijo, s kakšno nadčloveško požrtvovalnostjo je skrbel primarij dr. Edo Šlajmer za ranjence in bolnike. Njih družine naj pomislijo, kolikim je ohrani} življenje ali jih čelo obvaroval pred grozotami bojnega klanja. Na-gippalisti naj si pokličejo v spomin, kako je hitel na pomoč bratom Srbom v balkanski vojni. Zato je dplžnpst vseh narodnih društev, da počaste spomin dr. Edo Šlajmerja in mu dokažejo svojo hvaležnost z udeležbo pri odkritju njegovega spomenika, ki ga je gotovo popolnoma zaslužil. Menda ni potrebno še posebej naglašati, da je udeležba pri slovesnem odkritju spomenika tega človekoljuba gotovo obvezna za vse humanitarne in karitativne organizacije našega mesta in tudi dežele. Skupščina Slovenskega planinskega društva V Nevem mestu je bila preteklo nedeljo redna letna skupščina naše največje planinske organizacije, Slovenskega planinskega društva. Ob 8 zjutraj je predsednik društva dr. J. Pretnar pozdravil zborovalce ter zastopnike oblasti. Dvajset podružnic s 119 delegati je bilo zastopanih. Predsednik dr. Pretnar je v svojem govoru označil naloge društva ter narodnostni značaj teh nalog. Za njim je podal zelo izčrpno in informativno poročilo tajnik društva dr. Brilej, ki je poročal o delu Glavnega odbora ter podružnic. Podal je zanimive številke o podružnicah z rednimi, mladinskimi člani in s člani akademske skupine. Skupno je društvo štelo 10.751 članov — za 300 več kot leta 1937. V knjigah po planinskih kočah je bilo vpisanih 84.054 obiskovalcev. Znano pa je, da se prav mnogo posetnikov niti ne vpisuje, zato ne bo pretirano, ce spdimo, da je naše gore lani obiskalo kar okrog 150.000 turistov. Dr. Brilej je nato v svojem poročilu orisal gradbeno delavnost ter nave<}el med drugim popolno preureditev hotela Zlatorog ob Boh. jezeru (Osrednje društvo v Ljubljani), dozidava Valvazorjevega doma (podružnica v Kranju), zidanje koče na Golteh (celjska podružnica), nameravana zidava koče na Košenjaku (dravograjska podružnica) itd. Društvo dela tudi prav pridno na kulturnem polju. *Pla-ninski Vestnik« informira javnost o delu v naših gorah. Pripravlja se obširno delo »Naša planinska predstavi v svojih slikovitih narodnih npšah! — Tako naj bi bilo tudi ob kongresu! Polne ulice narodnih noš in uniformiranih gasilcev bodo pač nBjjasnejša in najlepša slika velike povezanosti in prijateljstva. Zato: Narodne npše pohitite za kongresne dni 13.—-15. avgusta z našimi gasilci v belo Ljubljano; slovenska prestolnica vas bo dostoino sprejela! flpra«. Alpinski muzej ima lepo gradivo. V preteklem letu je bilo več reševalnih, vodniških in oskrbniških tečajev. Nato je podal blagajniško poročilo g. Dolinšek, ki je govoril o bilanci blagajne pri glavnem odboru ter pri reševalnem odseku, o preračunu ter o splošnem gospodarskem stanju društva. Na precjlog nadzornega odbora je bila soglasno sprejeta razrešnica celokupnemu odboru. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj v celoti dosedanji odbor. Nanovo sta vstopila vanj Vinko Kos (Novo mesto) ter Šetinc (Jesenice). Sledilo je še več predlogov, med katerimi je bil sprejet po živahni debati predlog, da naj se v bodoče pobira k reševalnemu prispevku še dva dinarja letno na člana, dva dinarja od enkratne prenočnine in en dinar za prenočevanje na skupnem ležišču pri nečlapih; iz tega denarja naj se nabirajo prispevki v poseben sklad, ki bo namenjen zlasti starostni podpori za vodriike-reševalce. Pet novih ponesrečencev v bolnišnici 2ena mlinarja v Ihanu, Francka Goropečnik, je padla z motorja ter si zlomila roko. Posestnika Janez Sajevica iz Šenčurja je na* padel podivjani bik ter mu zlomil roko v rami- t tt 1? 8l°PH posestnikov sin Tone Strle iz velikega Mlačevega ter se hudo ppekel. c l-i.n8 !?.„RacHa !la n°Ro gozdnemu delavcu reliksu Benedičiču iz Žiri. Benedičič si je pri tem zlomil desno nogo. P° nesreči se je sunil pri delu s cepinom v trebuh Janez bmplnikar, delavec iz Duplice. Za tri tedne {e bila preložena postarska tombola Veliko zanimanje je vladalo za poštarsko tombolo, lu bi morala biti že preteklo nedeljo na Kongresnem trgu. Toda slabo vreme je izvedbo te tombole, na kateri so bili sreči v roke položeni krasni dobitki kakor avtomobil, motorno kolo jn drugi — onemogočilo. Sprva se je govorilo, da je bila tombola preložena do prihodnjega četrtka iia praznik Vnebohpda, zdaj pa smo izvedeli, da j0 bila prestavljena dejanskp na dan 4. junija. Spet nenadna smrt Sijoči ob sedipih zvečer je nenadoma zadela kap mladega inteligenta, diplomiranega pravnika Mirka Potokarja, ko je sedel v prijateljski družbi. Zdravuiška pomoč je bila žal prepozna. Potokar je kmalu izdihnil. Pokojni je bil zelo nadarjen in agilen; pred časom je mnogo deloval po naših društvih in organizacijah. Bil je nekaj časa tudi predsednik Akademske zveze. Pogreb tragično preminulega, se mladega inteligenta, do katerega je bilo življenje krivično, bo jutri popoldne. Popravek V našem nedeljskem poročilu o zborovanju delegatov mladinske politične organizacije v Celju je treba brati, da šteje organizacija danes po Sloveniji ILOOO članov in ne 114.000, kakor je to naredil tiskarski škrat nam in današnjemu »Jutru«. Smrt pod brzovlabom Maribor, 16. maja. Danes zjutraj ob tri četrt na štiri se je vrgel pod brzovlak, ki pelje iz Maribora v Nemčijo, v Peklu 80 letni tekstilni delavec Anton Šmidi, doma iz Pekla. Zadnje tedne je Šmidi večkrat govoril, d.1! si bp končal življenje, ker ne moro več prenašati stalnih družinskih nesoglasij. K obupnemu dejanju pa ga je posnala tudi nesrečna ljubezen. Filmi »Ukradeno življenje« (Kino Matica). Družba okrog dr. Pavja Czinnerja ter njegove žene Elizabete Bergnerjeve je napravila po dokaj izvirnem filmskem manuskriptu delo, ki ga bo pri nas šlo gledat prav gptovo lepo število ljudi. Krhka, skraja kakor običajno nekoliko afektirana in prisiljena igra Bergnerjeve (sladkobno naivna mimika, ki je kljub najboljši volji ne moremo občutiti kot pristne in življenjsko prepričljive), pozneje pa mirni, plemeniti ton, ki v tej igri spomni živo na njeno nekdanje, veliko umetniško znanje, ki se je zlasti odlično uveljavljalo v emocijskem registru rahle zagrenjenosti in vdanosti, nosi ves film »Ukradeno življenje«. Zgodba o dveh sestrah, ki sta si na las podobni in od katerih ena po smrti druge začno žiyeti njeno življenje, da bi sj osvojila moža, ki ga ima rada, bo mnogim všeč, dasj si bodo dejali, da takih reči v dejanskem življenju ne moremo srečatj. Film, ki ga nosi nežnost, zljasti ženskim srcem govori prepričljivo in preglasa logiko ter verjetnost. Režija dr. Pavla Czinnerja je v skladu s prejšnjimi: skraja je dolgovezen, v sredi in potepi do kraja, pa pokaže smisel za tempo iu razgibanost. 9 sa 474 Herwey AH eni Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Anlonio je držal otroka v roki in zaupljivo gledal podobo stare de\u£e, ki je prepotovala z njim v dolgih letih mnogo dežel. Domišljal si je, da je sedaj spoznal zadnji iu uajblaženeiši izraz v nienem obrazu. * Na Anlonijevem posestvp je živelo več kot tisoč sužnjev. Sladkorno mesto jo ležalo v nižini sredi širnega jn vlažnega trstičja, ob obali roke, na višinah pa je raslo bombažno mesto. V nekaj letih so nastala tudi žitna jn riževa polja; najrodovitnejše dele v bližini stanovanj pa so zasadili z zelenjavo in s sadnim drevjem. Vsaka teh različnih gospodarskih panog jo imela svojega upravitelja. Del ljudi je oskrboval živino in pašnike, drugi so krčili močvirne gozdove ob jezeru, zopet drugi pa so bili delavci v ladjedelnici, delavnicah ali na riževih poljih. Antonio je iz gornjih oken svoje hiše lahko opazoval pristajanje ladij v svojem pristanišču, dim svojih bombažnih čistilnic in stiskalnic ter dim iz svoje sladkorno tovarne. Kajti tudi parni stroj je že začel obratovati na obali Mlssissipija. V teku let je bilo od ladjedelnice do krojačnice le malo stvari, kjer no bi imel Silver Ho svojih lastnih delavnic s svojimi spretnimi sužnji. V tem se ni mnogo ločil od ostalih velikih pjantaj onega časa. Sladkorno mesto in bombažno mesto je imelo vedno belega upravnika. V bližini je stanovalo 5e nekaj belcev s svojimi družinami. V glavnem so bili to ljudje s severa. Vrhovni upravnik jo bil Josiali Fithiao, ki jo stanoval takoj onkraj pinijevega gozdička in v bližini prestolnice, ki jo bila prav za prav središče vsega. Tu za mahagonijevo pisalno mizo v gospodarjevi knjižnici je bilo vrhovno vodstvo. Tu je govoril Antonio; sem so prišli, kadar je bilo treba, nadzorniki k posvetovanju ali zaupanja vredni sužnji, ki so se prjtožili ali pa stavili npve predloge. Knjige je vodil Antonio sam z neutrudno skrbjo in natančnostjo. Marsikaterikrat pa je vzel v roke tudi knjigo o moralnih naukih, dnevnik in knjigo filozofskih opazovanj. Ob steni sohe sa se knjižnične omare polnile s spisi verskega, znanstvenega romanov iz Pariza, Londona in Philadelphije, predvsem >Waverley-romani«. Na polici sta bila vedno jLousiania Gftzette in iMonteur«, ki ju jo sel prinašal vsak teden iz mesta. Vsak<)Q, ki se je prišel v Silver Ho jx>gajat, prodajat, ponujat ali pa goljufat, je sedel na stolu pred Antonievo mizo in je bil pogoščen, kakor se je spodobilo. Vsakdo je s Silver Hoja odšel z občutkom, da jo v hiši red in mir. Florenca ni smatrala svojega življenja kot žena in mati za poklic. Rodila je svojega otroka, kakor, magnolije odpro svoje cvetove. Nikdar ji ni prišlo na misel, da bi svoje življenje razdelila na več različnih področij: eno za naporno delo, drugo za pusto z zabavami posladkano dolgočasje, tretje zopet za apatično spanje. Svoj položaj kPt gpsppdarica plantaž je prav tako malo imenovala »poklic«, kaker guverner Claiborne vladanje. On je bil guverner Loui-sianije, Flerenca pa je bila gospodarica Silver Hoja. Kot taka je bila na nogah od šeste ure zjutraj do polnoči in je našla v hiši in v okoliških naseljih vedno dovolj dela, da ji ni bilo nikdar dolgčas. Izmed petnajstih spalnic je bilo zasedenih le pet ali šest. Dvajset poslov, ki so kuhali, čistili, prali, je z gospodinjo vred skrbelo, da se ni kaj uničilo. V svoji sobi je imela desko za ključe s sto tri in osemdeset ključi. Na to klaviaturo je igrala Florence na Silver l|e tako kot na klavir in Izvabljala iz nje harmouijo, ki je sploh ni bilo mogoče slišati, dokler se ni kaj razglasilo. V enem letu se je na plantaži rodilo sedem in dvajset otrok. Florenco je z doktorjem Mitchellom uredila otroški dom in dala izobraziti dojiljo. Treba je bilo tolažiti vdove, posredovati ženitve, odstranjevati postopajoče ljubimce, ki so prihajali z drugih plantaž, varovati onečaščena dekleta in otrokom poiskati očeta. Florence je dobro poznala svpje ljudi in je ravnalu s svejo veliko družino z ljubeznijo, dobroto in pravičnostjo. »Antonio ppkvarja svoje sužnje,« so govorili sosedje. O suženjstvu sl Antonio ni ustvarjal nikakih prividov. Poznal je njegov začetek in konec bolj kakor večina drugih. Sužnjem je skušal pomagati iu lajšati njihovo bedo, kjer je le mogel. Brat Fran?ois ni umrl čisto zastonj. Življenje na Silver Ho ni potekalP samo v plesu, mesečini in zadovoljstvu. Med tisoč sužnji niso bili samo svetniki. Marsikateri so bile divje, pohotne in zvite zveri, ki jih je bilo treba krotiti in in umetniškega značaja in z neverjetno velikim številom zabavnih kaznovati. Tedaj še pi bilo mogoče prevalili stjslve in zlpl)8 pa vso družbo. Gospodar 5n gospodarica sta morala opraviti sama. Skrbela sta za norce, neumne ptroke, ponesrečene pohabljence, za bolnike in sirote. Zaenkrat še ni bilo starcev in onemoglih. Toda Antonio je s skrbjo gledal v bodočnost. Njegove knjige so mu že pp petih letih povedale, da dohodki Silver Hoja padajo. Ljudje so se množili in se hranili z ostanki. To ga je mocnp skrbelo. »Silver Ho bp v nekaj desetletjih laž,« je zapisal v svoj dnevnik. »Tedaj bp mera! nekdo nekaj napraviti, ali bp pa propadlo vse.« Pozimi leta 1800. je prišel v Nevv Orleans Vincenc Nolte in prevzel ves premet z Ouvradevim srebrom. Antonio je vzel starega MacNaba k sebi in zaprl svojo pjsarpo v mestu. Vincenc iu doktor sta bila skoraj prav tako stalna gosta na Silver Up kakor Antonio, Florence in mala Marija. Spomin na te brezoblačne dni ob rečni obali, je bil za Antonia V poznejših letih kakor svež vrelec v puščavi, ali kakor grulenje golobov na jetniški celici. Vsaka reč ima svoj konec. In celo ob najpriprostejših človeških stvareh naznanjajo prehodni znaki nesrečo. Na Silver lloju se je začela s smrtjo MacNaba in z epidemijo koz med sužnji. Doktpr Mitchelle je cepil vse, ki še niso oboleli. Proti drugim Okužencem je bil brez moči. Nenadoma je izbruhnila šo kolera. Izmed štiri slo ljpdi v bombažnem mestu, jih je bilo treba odstraniti dve sto tri in Šestdeset. Končno je še neka indijska ladja prinesla še eno ku^no bplezen, ki jo je doktor Mitchelle imenoval kaneksija, iu ki mu je dala neverjetno veliko dela. V prestolnici sami ni bil nihče bolan. Dve najboljši Florencijini tkalki sta umrli v poletju za rumeno mrzlico. Jeseni je Marija dobila ošpice. Nato so zopet vsi ozdraveli. Večtedenska karantena, ki jo je doktor Mitchelle izvajal z železno strogosljo, jih je šo bolj zbližala-Nihče ni smel priti na obisk. Antonio in Florence sla sedela zvečer sama pri ognju. Zdelo se jima je, da se jima nad glavami zbirajo črni eblaki. Celo mala Marija je tp pbčutila. Nekega večera v novembru je §edel Antonio ob kaminu in gledal v žerjavico. Madoiina je zrla navzdol mirno in til»o. Kasneje je moral jahali v mesto. V trgovski zbornici je bjla neka seja. »Ne, papa, PO hodi,« je vzkliknila Marija. »Hočem, da o%l»“e5 doma.'; »Tako viharno je, dragi,« je rekla Florence. »Ali motaš res iti-* Štev. 112. s SLOVENSKI DOM«, dne 16. maja 1939. II . ' I L|i»"WM I .U "MU Stran 3 Od tu in tam Spet so začeli v Belgradu graditi novo šolsko poslopje. V novo palačo se bo preselila 6. realna gimnazija. K posvetitvi temeljnega kamna sta prišla tudi minister za gradbe dr. Miha Krek ter prosvetni minister Stevan Čirič. Stavba bo veljala sedem milijonov in pol, a zemljišče je darovala belgrajska občina. Računajo, da bo palača dovršena do prihodnje jeseni. Že liekaj dni se mudi v Belgradu angleški letalski strokovnjak Blacke. Priredil je ze dve predavanji za letalske strokovnjake, v katerih je prikazal razvoj in današnje stanje angleške letalske industrije ter kakovosti angleških letal. Povedal je, da so angleška letala po svoji kakovosti najboljša na svehj, prav tako pa tudi po brzini, nosilnosti in zaradi 'velikih daljav, ki jih prelete brez postanka. Končno ie povedal, da se proizvodnja letal v Angliji teko naglo dviga, da ne bo dolgo, ko 1)0 Anglija postala najmočnejša letalska sila” na svetu. Za proizvodnjo leta[ ima c|Qsti vseh potrebnih surovin in kar je najvažnejše: tudi obilo denarja. Osrednja organizacija brezposelnih profesorskih kandidatov se je ustanovila v Belgradu. Društvo si je zastavilo za nalogo, da bo zbralo podatke o vseh brezposelnih profesorskih kandidatih in skušalo pri merodajnih oblasteh izposlovati zanje namestitev. Vsega skupaj je v prosvetnem ministrstvu 936 prošenj za nastavitev v srednje^ šolsko službo. Podobno društvo obstoji v Ljubljani že nekaj let. Doseglo je, da na merodajnih ipeslih upoštevajo diplomirane filozofe pri nastavitvah v lisfein zapovrstnem redu, kakor so bili diplomirani. Zasipavanje leve obale Save pri Belgradu ze- lo hitro napreduje. Pred letom so se začela ta dela, ki jih je prevzela neka danska skupina. Najela je nizozemsko bagersko ladjo »Siidhoven«, s katero črna pesk iz rečne struge in ga meče na obrežje. Zemlja, ki jo zasipavajo, je bila doslej močvirna, ker je bila poplavljena vselej, kadar je reka prestopila bregove. Z zasipanjem in utrditvijo zaščitnega nasipa pa se bo vsa zemlja obvarovala pred vodo in bo torej porabna za zidanje. Danska skupina mora dela izvršiti v do- govorjenem roku, sicer mora plačati za vsak zakasneli mesec no 800.000 din. Ta primer pa utegne nastopili zaradi zahteve lastnika bagerja. ki je prispel v Belgrad in hoče bager odpeljati v bolgarsko pristanišče Varno ter tam prevzeti večia dela. Danska družba bo skušala na sodišču doseči, da nizozemski lastnik bageria ne bo mogel enostavno pretrcati dogovora in družbo spraviti v veliko nepriiiko. Obenem pa računa belgrajska občina na to. da bi kupila lasten bager, ki bi veljal okrog 15 milijonov din. Če bi občina V lastni režiji prevzela nasipavanje, bi prihranila to-liko. kolikor bi veljal bager. Obenem bi lahko Prodajala gradbeni pesek za stavbo v Belgradu. Pa tudi pridobPena stavbišča bodo vrgla občini lepe milijone. Zaradi teh ugodnih okoliščin bo občina po vsej verjetnosti svoj načrt izpeljala. Ljudsko štetje bomo iipeli čez dve leti t naši državi. Prvo štetje je bilo 1. 1921, drugo pa pred osmimi leti. V notranjem ministrstvu že pripravljajo vse potrebno .gradivo, da bo izvedba štetja čim popolnejša in natančnejša. Prej so biti pritegnjeni v službo za popisovanje prebivalstva ljudje, na katerih podatke in gradivo se ni dalo z vso gotovostjo zanesti. Pri prihodnjem štetju pa bodo prišli v poštev za popisovanje le izobraženi ljudje, kateri bodo za svoje delo prejeli posebne nagrade, kakor je to v navadi v vseh evropskih državah. Pričakujejo, da bo novo ljudsko štetje dalo presenetljive rezultate tako glede števila prebivalstva kakor tudi glede stanja pismenosti in kulture v naši državi. Vse priprave vodi načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu Slovenec dr. Rudolf Andrejka. Obvezno zavarovanje posevkov proti toči bo bržkone vpeljano v moravski banovini. V zadnjih dveh letih ga v šumadiji skoro ni kraja, kjer ne bi toča povzročila velike in občutne škode. Ponovno so vse to občutili šmnadinci pred nekaj dnevi, ko je toča v številnih krajih oklestila vinograde in sadonosnike ter uničila poljske posevke. Sedaj so se oglasili kmetje sami z zahtevo, naj se vpelje obvezno zavarovanje^ proti toči. Le tako bodo lahko nadomestili vso škodo brez zadolževanja ali pa v škodo svojih posestev. Oeela lu hčerko je ubila strela v vasi Donje Vvbave pri Gornjem Milauovcu. Med nevihto, ki je ponoči divjala, je strela udarila v hišo jačinia Jačimoviča in ubila gospodarja ter njegovo desetletno hčerko. Ostali člani družine so dobili hude opekline, pa ne zaradi neposrednega udarca strele, temveč zaradi ognja, ki je zajel hišo ter jo upepelil. Vse štiri so odpeljali v bolnišnico, pa se zdi, da bosta dva poškodbam podlegla. V lovu za »vampirjem* jc v Strojkovcu pri Leskovcu v Srbiji ubil lastnega brata Gjorgje Gjorgjevič. Pred nekaj meseci je v velikih mukah umrl neki starec v vasi. Ljudje so začeli govoriti, da ui)a mož pretežke grehe na duši m da zaradi tega no more umreti. Ko pa je vendarle umrl, se je razvedelo takoj po vasi, da je črna mačka skpčila preko njegovoga trupla. To pa pomeni strašno nesrečo. Ko je bilo truplo pokopano, pa .sq si ljudje v svoji domišljiji ustvarjali strahove. Govorili so, kako nekdo straši, davi ponoči ljudi, razbija po knih in straši. Trezni in pametni ljudje so bili brez moči proti takšnemu praznoverju. V hiši kmeta Gjorgjeviča sta spala brata Gjorgje in Jovan. V noči od petka na soboto je Jovan ni e d spanjem vstal, zbudil brata in utu rekej, da se mu je prikazal »vampir«. Oba sta skočila ven na prosio, a Gjorgje je pograbil puško. Ko je za? gledal v bližini nekaj svetlega, jo Gjorgje ustrelil. Zaslišal je krik ia spoznal, da je ustrelil lastnega brata in ue vampirja. Zaradi dveh dinarjev jo ubil človeka šofer Boško Prokič iz Uoka. šofer je kupil pri slaščU }l Oblačnost t 0-10 Veter (smer, jakost) Pf VI ida- ne i K S| d , K» ao a g c m/in vrsta 1 1 Ljubljana /58-L 17 2 101 83 10 0 n dež Maribor 756-2 ISO 7-0 70 4 S, — Zagreb 758-0 iy-o 8-0 se 6 sw, 12-0 dež Belgrad 759 1 21-0 lit' 50 2 sw3 1-0 dež Sarajevo 76P1 19-0 6-1 SO 9 t N, 10 dež Vis 760-9 iy-o 8-1 60 4 NE, ? dež Split 762-2 20-0 UH 60 5 ESE, 1:V(, dež Kumbor 761*fr 2 j*0 141 60 7 NE, 140 dež Rab 760-t; IS-O 6-0 ‘->0 6 S, 4-0 dež Dubrovnik mc 18-L 14*0 70 U SSE. 1-0 dež Vremenska napoved: Večinoma oblačno, spremenljivo vreme. Temperatura nespremenjena. Dež od časa do časa. Koledar Danes, torek, 16. maja: Janez Ne p. Sreda, 17. maja: Paskal. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Slovenski koncert v Zagrebu. V soboto, dne 20. t. m. ob 20 bo v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v počastitev 70 letnice insgr. Janka Barjpta. Muzikolog Janko Barle si je stekel ogromnih zaslug za razvoj glasbe, predvsem cerkvene, med brvatskim narodom. Že petdeset let deluje v tem praven in njegovo plodo-nosno delo je splošno priznano. Ker je msgr. Barle naš rojak, je počastitev njegovega dela i naše strani tudi naša narodna dolžnost. Zato bo pevski zbor Glasbene Malice ta večer izvajal s solistoma Ljudmilo Polajnarjevo in ravnateljem Betettom najlej)ša dela iz naše domače literature. Koncert se bo vršil pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Natančni spored bomo javili jutri. Rojake v Zagrebu in v okolici pa opozarjamo, da so vstopnice na razpolago v poslovnici Hrvatskega glasbenega zavoda in v trgovini Rosskamp v Oktogonu. Sporočiti moramo, da vlada za ta koncert v Zagrebu splošno in veliko zanimanje. I1 rančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo priredila v nedeljo 21. maja društveni izlet na /aplaz pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor ob 8.05 zjutraj do postaje Velika Loka, nato peš izlet na Zaplaz, kjer bo okoli U skupna sv. maša z ljudskim petjem. Skupno kosijo, popoldne piknik, prosta zabava, pred odhodom šmarnice z ljudskim petjem. V Ljubljano sa vrnemo ob 20.30 zvečer. Stroški za vlak 21 din, za prehrano 14 din. Obvezne prijave sprejema pisarna e*. 1)011 uni« v frančiškanskem prehodu. Zbi-raliBČe izletnikov v nedeljo ob pol osmih zjutraj pred glavnim kolodvorom. Za vsestransko fotografiranje in zabavo je preskrbljeno. »Obramba pred vžigalniini bombami« je naslov zelo važnega predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Komiteja tehničnega dela priznani strokovnjak gasilski inšpektor g. ing. Dolenc Franc danes, dne 16. maja t. 1., ob 8 zvečer v »belii dvorani hotela Union v Ljubljani. Koitvfe Akademski pevski zbor se pripelje v Kočevje T nedeljo 21. t. m. zjutraj. Dopoldne bo zapel v eerkvi pri maži. Popoldne ob 3 pa priredi velik koncert pe6mi slovenskega preporoda. Zbor nastopi polnoštevilno pod 6vojim dirigentom Francetom Maroltom. Gostovanje APZ ba dalo ta dan najveličastnejše razpoloženje našemu mestu, Pridite vsi tudi iz okolicel Nulno oposorilo vinogradnikom Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da izvršijo nujno prvo škropljenje proti peronospori 16. in 17. maja v onih krajih, ki so imeli obilo padavin 4. in 5. maja. Ti kraji so v okolici Kostanjevice, Svete Barbare In Podlehnika v Halozah, Ivanjkovci, Zg. fc>v. Kungota pri Mariboru in Bizeljsko. Vsi vinogradniki pa, ki so imeli mnogo padavin 8. in 9. maja, naj brezpogojno izvršijo prvo škropljenje 19. maja ali najkasneje 20. maja. Ker je razvoj trte letos zelo napredoval, toplota pa je zelo povoljua za razvoj peronospore in ker imamo v maju deževno dobo, moramo sklepati, da bo nastop peronospore letos veliko bolj zgoden in močnejši kakor je bil lansko leto. Tabor Kmečke zveze v Kranpu Na vnebohod, 18. t. m. bo v Šenčurju tabor Okrajne kmečke »veze Kranj. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev prapora Mladinske kmečke »veze v Šenčurju. Prireditev bo samo popoldne, in siccr s tem spored umi Ob 2 sprejem gostov pred Ljudskim domom, nato sprevod v cerkev, kjer bodo najprvo litanije in cerkveni nagovor, nato pa pred cerkvijo blagoslovitev prapora. Po cerkvenem opravilu bo zborovanje, na katerem bodo govorili načelnik Kmečke zveze g. Brodar, vodja MKZ g. Pui in drugi govorniki. Zborovanja so udelži tudi ban dr, Natlačen. Po zborovanju bo domača kmečka zabava. Vabimo V6e člane krajevnih kmečkih zvez iz kranjskega in bližnjih okrajev, da se tabora udeležijo v polnem številu. Čim več naj jih pride v narodnih noi?h, fante in može pa prosimo, da si zavežejo zelena kravato, znak naše organizacije. Ljubljansko gledališče Drama: Zafetok ob 20. Torek, 16.; zaprto. Sreda, 17.: Othello. Red 3reda. Četrtek, 18.: 2ivi mrtvec. Red Četrtek. Petek, 19.: zaprto. Sobota, 20.: Velika skušnjava. Premiera. Premierski abonma. Opera: Zaradi gostovanja v Splitu in Šibeniku ostane Opera ao 20. t, m, zaprta. Mariborsko gledališče Torek, J6. maja, ob 20: »Hollvwoodc Red P — Sreda, 17. maja, ob 20: Simfonični koncer' Glasbene Matice. Reda B in C. četrtek, 18. mn ja, ob 20: ;l)ijak prosjak-. Zadujič. Znižane cene. Simfonični koncert Glasbene Matice, ki se vrši v sredo, 17. t. m. v Unionski dvorani, velja tudi ta gledališke abonente reda B in C, la irh* ,7, mmmMSm Kako bodo Kanadčani sprejeli svojega vladarja Vsak Kanadčan smatra kralja in kraljico za svoja osebna gosta Zadnja poročila pravijo, da je kraljevska ladja »Empress 01 Australia« plula včeraj okoli 14 ob sijajnem sončnem vremenu že v bližini otokov St. Pierre in Miguelon. Nebo je bilo čisto jasno in /.rak čist. Kr. ladjo so zagledali z otokov mnogo prej kakor pa so sicer pričakovali. Okoli 15 je odletelo 6 križarke Southampton letalo, da bi pregledalo zaliv S. Lorence, če niso morda v njem kje ■ edene gore. Jasno vreme omogoča, da. kr. ladja plove s hitrostjo 19 vozlov na uro. Predsednik vlade Mackenzie King je izjavil v (»oslanski zbornici, da se bosta kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta izkrcala v sredo 17. t. m. ob 10.30 po krajevnem času. Spored kr. bivanja v Kanadi ni bil v ničemer spremenjen, razen v toliko, da bosta kralj in kraljica bivala v Kanadi 3 •Ini namesto 4, kakor je bilo prvotno rečeno. Indijanci so uialieni, ker jih pri svečanostih preveč zapostavljajo Kanada do zdaj še ni nikdar imela v gosteh -vojega resničnega vladarja. Vsak Kanadčan smatra angleškega kralja in kraljico za svoja osebna gosta. Le tako si moremo razložiti tako rekoč udeležbo vsega prebivalstva pri določanju sporeda teh svečanosti. Vsak Kanadčan želi, da bi bil sprejem čim veličastnejši in razkošnejši. Posebni vladni odbor, ki mu je bila zaupana naloga, da sestavi spored svečanosti, ko prideta v Kanado angleški kralj in kraljica, in te svečanosti tudi izvede, je dobil približno pet milijonov najrazličnejših predlogov in nasvetov z vseh strani Kanade. Vsak bi rad po svojih močeh pripomogel k čim večjemu uspehu teh prireditev. Razumljivo je, da odbor ni mogel sprejeti vseh želja posameznikov in skupin in si je zato seveda tudi nakopal precej jeze na glavo. Tako so na primer potomci slavnega kanadskega indijskega plemena lroquois zelo užaljeni, ker jim je odbor dovolil samo sto mest pri paradi v Montrealu in jim ni dovolil, da bi priredili svoj lastni pohod v vsem indijanskem razkošju. Preglavice z obleko Precej preglavic so povzročile tudi obleke odličnih osebnosti, ki se bodo udeležile sprejema angleške kraljevske dvojice. To kočljivo vprašanje so rešili na ta način, da so za svečanost v Vzhodni Kanadi obleke teh odličnikov strogo predpisane, v Zahodni Kanadi pa bo vsak teh odličnikov lahko oblekel to, kar ima najboljšega. Izjema bo samo v Ottawi za člane tajnega sveta, ki jim ni treba nabavljati posebne dvome uniforme, ki bi v našem denarju stala približno 35 tisoč dinarjev. In te obleke potem najbrž ti odličniki ne bi nikdar več v svojem življenju oblekli. Dali so si narediti tradicionalne kratke svilene hlače, ki stanejo približno 6000 din. Misel na eilindre so opustili, ker so se na žalost morali prepričati, da ima vsako večje mesto komaj še samo dva, tri cilindre, po manjših mestih pa cilindra sploh ni mogoče več dobiti. Odbor za prireditev teh slovesnosti je torej rajši zavrnil cilinder kot tudi njegovega zvestega spremljevalca — žaket, česar so se številni gospodje svetniki najbrž tudi zelo razveselili. Nič manjših skrbi kot obleka pa ne dela najrazličnejšim odborom tudi silna radodarnost Kanadčanov ki bi kralja in kraljico tako rekoč najrajši zasuli z najraznovrstnejšimi darili. Vsak bi jima rad kaj poklonil, pa naj bi bilo to radijski aprat ali razkošna limuzina, čeprav je bilo izrecno poudarjeno, da daril v ta namen odbori ne bodo sprejemali. Kraljev obisk bo stal Kanado lepe milijone. Točnih številk do zdaj še ni mogoče navesti, lahko pa si mislimo, da bodo spoštovanja vredne, kajti za kraljevski obisk bodo na pr. lepo okrasili ..samo" 52 mest in mestec Samo v Montrealu so žrtvovali za okrasitev mesta približno 7 milij. din. Kanadčani kot dobri trgovci predvsem pričakujejo, da bo denar, ki so ga žrtvovali za čim svečanejši sprejem in pogostitev angleškega kralja in kraljice, prav gotovo prišel v drugi obliki nazaj v njihove žepe. Zdaj, ko sta kralj in kraljica že bližata Kanadi, gotovo nihče več ne dvomi, da ta obisk ne bi privabil v to deželo ogromnega števila tujcev, kakor so jih na primer privabile lani v London velike svečanosti, ko so tam kronali sedanjega angleškega kralja. Novo Italijansko letališče Ko si je Mussolini ogledal nove Fiatove tovarne, je odprl novo vojaško letališče 15 km od Torina. Na letališču je stalo v vrstah 350 letal, med njimi mnogo najmodernejšega tipa. Ko si je Mussolini ogledal veličastna letala, se je pustil v pogovor s portugalskimi častniki, ki skupaj s francoskimi, nemškimi in španskimi častniki poučujejo na tem letališču. Nato je Mussolini dal znak za vzlet. Vzlet je potekel v popolnem redu. 70 lovskih letal je vprizorilo celo vrsto vratolomnih akrobacij, nato se je pa začelo blesteče manevriranje bombnikov. Na koncu je Mussolini pohvalil v razgovoru s podtajnikom letalskega ministrstva red, disciplino in tehniško popolnost, ki jo je imel priložnost opaziti pri vajah. (fArabska skupnost" Včeraj je minulo 40 dni od smrti kralja Gha-zija I. ter je prenehala globoka žalost, ki je bila objavljena za vso državo. Opoldne je bilo pred mestno občino v Bagdadu veliko zborovanje pod geslom »Arabska skupnost«. Zborovanja so se udeležili regent Iraka emir Ambulah, člani iraške vlade, diplomatski zbor, delegacije iz Sirije, Libanona, Palestine, Transjordanije in Egipta, ter delegacije iz vseh iraških pokrajin. Tekma balonov v Svfci Baloni, ki so se včeraj udeležili mednarodnega tekmovanja, zaradi močnega dežja niso prispeli 1 daleč od Zilricha. 2e snoči se je zvedelo, da so se trije francoski, 2 švicarska ter po en nizozemski, | belgijski in poljski balon spustili v kantonih St. | Galle, Appenzell in Curih. Samo o dveh balonih še ni vesti. Knez Pavle in kneginja Olga se peljeta v svečanem sprevodu z rimske postaje po Via nazionale v dvorec italijanskega kralja. Odtočen nastop švicarske mladine proti javnemu pohujšanju Proč z nesramnimi ženskami! Nočemo gledati njihove »umetnosti" ponavljale. Že med prvo predstavo — predstave same ni mogla preprečiti — je zuriška mladina, večina od 20 do 25 let, priredila ogorčene demonstracije, pri katerih je vzklikala: »Prač z nesramnimi ženskami! Nočemo gledati njihove umetnosti!« Med tistimi, ki so v gledališču gledali to tujo »umetnost«, pa ie bilo tudi dosti takšnih, ki so se zgražali le nad mladino, da si upa proti takšnim odličnim predstavam »slavnih umetnikov« sploh nastopiti. In tako ie bilo vse občinstvo brž razdeljeno v dva tabora, v tabor poštene švicarske mladine ki je odločno nastopila proti nesramnim predstavam tujcev, in v tabor tistih, ki so se nad prizori v gledališču naslajali. S temi slednjimi je 6eveda »sočustvovalo« tudi precej meščanov, ki so v trenutku, ko so 6e začele demonstracije, slučajno prišli tod mimo, in ki so mladino, čeprav odraslo, vedno smatrali za navadne razgrajače, ki delajo Švicarska mladina nam nudi odličen zgled, kako je treba nastopati proti javnemu pokujšanju, čeprav se skriva pod še tako odlično krinko sodobne umetnosti. Ta mladina 6e zaveda, da niso potrebne samo politične manifestacije in celo demonstracije, pač pa nič manj odločen nastop proti »kulturnim« prireditvam, ki žalijo čut človekove sramežljivosti, prireditvam, ki so zaradi 6voje javnosti samo v pohujšanje doraščajoči mladini. Po vsem katoliškem svetu so zadnje demonstracije švicarske mladine v Ztirichu žele veliko odobravanje prav zaradi tega, ker je ta mladina neizprosno nastopila proti javnemu pohujšanju, čeprav v tako slovitem gledališču, kakor ga imajo v Ziirichu, v gledališču »Corso«. Povod za te demonstracije so dale slike golih žensk, nalepliene na pročelju omenjenega gledališča. Gledališče je namreč povabilo neko tujo igralsko skupino, ki naj bi nastopila ob priliki švicarske narodne razstave. Ta igralska ^skupina je prišla v Ziirich in je v reklamo za svoj nastop dala slikati prizore s svoje predstave, v katerih ženske nastopajo skoraj gole, in je te 6like pred predstavo dala nalepiti občinstvu na ogled pred gledališčem, da bi privabile čim več gostov. Pozabila je, da je v Švici treba nastopati bolj dostojno kot drugod, kjer čut sramežljivosti nič kaj dosti več ne protestira. Zaradi boljšega uspeha pri nastopu pa 6e je prej poslužila tudi nekatoliškega časopisja in v njem prav taka objavila svoje nesramne slike, ki kažejo gole ženske. In tej tuji igralski skupini se je tudi posrečilo nastopiti. Obisk občinstva celo ni bil ravno najslabši, kajti še vedno je povsod dovolj takšnih ljudi, ki jih tudi najostudnejše slike pri predstavi ne matijo, večina občinstva pa se je hotela na lastne oči prepričati, če bo umetnost, ki bo razkazovala ta tuja igralska družina, res tako »velika«. Toda že pri prvih prizorih je mladina iz Zuricha najodloč-nejše nastopila proti takšni »umetnosti« in pokazala tudi javno, da takšne nastope odločno obsoja in jih bo vselej brezpogojno skušala preprečiti, ker švicarskemu ljudstvu ne morejo prinesti nobene »višje kulture«, pač pa bi ga utegnile pogrezniti v brezno nemoralnosti, če bi se kaj večkrat samo nemire in na katere je treba naščuvati policijo. In policija je morala tako res nastopiti, ker so nemiri zavzemali čedalje večji razmah. Stražniki so skušali 6eveda najprej pomiriti mladino. Toda ta se ni dala kar tako ragnati, ker je bila prepričana, da se bori za pravično in pošteno stvar Nazadnje policiji ni preostajalo drugega, kakor da je poklicala pomoč. Pripeljalo se je še dva velika avtomobila stražnikov, ki se jim je le s težavo posrečilo narediti red in razgnati demonstrante. Sedem mladeničev so stražniki odpeljali s seboj na policijo in jih zaprli. Seveda so jih tudi takoj zaslišali, kakor se spodobi. Pri zasliševanju pa ti mladeniči niso prav ničesar tajili in tudi ne valili krivdo na druge, pač pa ponovno odločno izjavljali, da obsojajo takšne nastope nesramnih žensk in da se bodo proti njim tudi v bodače vedno borili. Policija je spoznala, da ne bi storila prav, če bi te poštene mladeniče za njihovo korajžo še povrhu kaznovala, in jih je izpustila. Zastražila pa je le še bolj gledališče, da se je predstava mogla v miru končati in da so se nasitili tisti, ki obožujejo »golo« umetnost, posebno tisto, ki uživa toliko pozornosti ravno zato, ker pride — čez mejo. Sprejem Nj. Vis. knez« namestnika Pavia in kneginje Olge v Vatikanu. Programi Radio Ljubljana Torek, 16. maja: 11 Šolska ura: Slike a potovanja po Slavoniji in Vojvodini. Razgovor in glasbeni vložki. Izvajajo brezposelni učiteljski abitnrienti — 12 Preženimo skrbi! (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi —» 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Celo solo, izvaja g. prof. Cenda Seld-bauer, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 18.40 Božje doživetje g. prof. Fr. Terseglav) — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nnc. ura: Pomorsko zavarovanje v sred. veku v naših krajih (A. Dabinovič, univ. prof., Zagreb) — 10.51) Deset minut zabavo — 20 Pevski koncert: Anita Mozetova, članica belgr opere prof. M Lipovšek in Radijski orkester — 20.45 Mod »Tadr nskim. Baltskim in Črnim morjem (koncert Radijskega ork.i — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalni švicarsk napovi (Malenškov trio). Drugi programi Tore k, 16. maja: Belgrad-Zagrcb: 2u Nar. pesmi. 30.30 Hrvateki zbor .Tomislav« — Praga: 19.35 Igra o Smetani - Bratislava: 30.25 Zabavni koncert, 21.15 Ra-velove skladbe — Sofija: 19.30 Orkestralni koncert, 20 Kvartet, 30.55 Ruske romance — Varšsva: 19 Zabavna glasba, 21 Goldmarokva opera .Cvrfiek za pečjo« — Budimpešta: 20.30 Orkestralni koncert, 22 Plesna gl., 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 21 Verdijev «Refiuiem« — Florenca: 21.05 Operetna gl., 22 iFlharmonični koncert — Dunaj: 19.20 Verdijeva opora »Falstaff« — Konigsberg: 20.15 Plesna glasba — Hamburg-Frankfurt: 20.30 Operetna glasba — Lipsko; 20.15 Vojaška godba — Strasbourg: 20.15 Opera. Majorja Branda je skrbelo. Toda nje-’ gove skrbi ni smel nihče videti. S hitrimi koraki je odšel v pisarno, ko je sonce bilo ie toliko močno, da mu je razsvetlilo obraz tako, da ni bilo na njem moči skrivati več nobene skrivnosti. V pisarni je že sedel njegov pribočnik Phipp9. Ta dobrodušni poetarnejši pilot je bil dane« nekam dobre volje. Ravno je napol glasno bral pismo, ki ga je dobil od doma. Major Brand je 6edel za svoja mizo, si prižgal cigareto in se začel pripravljati, da bo prijel za kako delo. Toda proti svoji volji je moral poslušati, kaj mrmra 6am pri sebi Phipps. Phipp6 je bral navidez 6am zase in kakor globoka zatopljen v pismo, toda v resnici je nalašč bral tako glasno, samo da bi ga poslušal tudi major. Hotel je majorju odgnati misli, ki so se ga pulaščale v skrbi za neskušene mlade letalce, ki so se bili pred nekaj trenutki vzdignili na prvi nevarni let. Phipps je bral: »... mama in jaz sva uredila po vrtu, da je zdaj vse lepo. Po nedeljskem dežju so pognale prve zlatice ... Psica je dobila sedem mladih, pa jih bomo moTali razdati, ker nimamo dosti mleka zanje. Tudi mleko sa zdaj začeli pri nas prodajati na izkaznice, a še tako ga je težko dobiti.. .« Pri teh besedah se je Phipps izdal in pokazal, da ve, da ga major posluša, ko je dejal: »Pomislite, major, tudi mleko že prodajajo na izkaznice ...« Zmajal je z glavo, potem pa se raznežil: »In sedem mladih psičkav! To je čudovito! Sedem! In najbrž podobni drug drugemu kakor jajce jajcu!« Phipps je blebetal in klepetal naprej, zraven pa je metal previdne poglede proti majorju. Ta je gledal v 6Voje papirje, kakor da ga ne sliši. Phipps se je razvnel v svojem veselju nad domačim pasjim zarodom in začel klicati, ko da ima kužke žive pred saba: »Na, malil Pojdi 6em! Priden, priden! Skočil Hop! Hop!« Zdaj je major presenečeno pogledal: »Phipps, kaj p» vam je? Koga pa kličete?« Phipp6 se je zasmejal: »On, nič, nič. Kar tako! Malo sem se poigral, kakor da bi imel pred sabo {letnega psička.« »Kakšnega psa?« je vprašal major. »I psa!« je odgovoril Phipps. Major je zamahnil z roko, Phipps pa se ni dal ugnati, marveč je silil dalje vanj: »Kaj se vam zdi, ali bi ne bilo lepo, imeti takole majhnega psa. da bi gospodaril po sobi, vas vlekel za noge in vam 6kakal na kolena. Meni se zdi, da bi bilo kar fletno.« Major se je na te besede nasmehnil in ni dejal nič. Ni hotel, da bi ga Phipps 6 svojimi čenčami zavedel. Začel je pregledovati zemljevid bojišča. Phipps je še nekajkrat skušal naplesti razgovor, potem pa je uvidel, da ne pojde Pomiril se je in se tudi 6am prijel svojega posla. In v pisarno se je naselil mir. e Stotnik Courlney je letel na čelu svojega addelka v svojem preskušenem stroju. Za njim so v klinu leteli tovariši. Vseh letal je bilo sedem. V nekaj minutah 60 se bili vzpeli na višino tisoč metrov. Motorji so jim veselo in pravilno peli, kakor da se radujeja lepega jutra. Tam na vzhodu je zasijalo zdaj sonce. Oblaki 60 bili pod njim, zdelo se je, da padajo vedno globlje, kolikor se je sonce dvigalo. Letala 6a se kopala v morju sinjine in svetlobe. Ljudje v letalih so bili Židane volje in naravnost prešerni. Zdelo se jim je, da jih to lepo jutro ne more zadeti nič hudega. Obrazi vseh so žareli v veselem smehu. Če bi bilo od grmenja motorjev kaj slišati, bi si bili klicali šale iz letala v letalo. Courtney se je nagnjl malo iz svojega letala in pomahnil Scottu, ki je letel blizu njega, 6amo malo višje in za njim. Scott mu je veselo vrnil pozdrav. Letala so se ubogljivo dvigala višje in višje. Oblaki pod njimi so se začeli trgati. To ni bilo prav zelo ugodno za letalce, zakaj prav ta trenutek so drveli čez bojno črto. Bili so že dva tisoč^met-rov visoko in so v daljavi že videli cilj. Cilj je bil most za sovražnikovo črto, katerega ie bilo treba razrušiti za vsako ceno Hkratu pa je bilo treba izpolniti še drugo nalogo: varovati težke bombnike, ki so leteli v drugo smer. Courtney je še vedno letel na čelu in pazno bdel nad gibanjem tam doli. Brž je videl, da ni vse tako lepo, kakor bi se bilo rado zdelo letalcem prve trenutke. Iskalci na sovražnem bojišču spodaj so budno čakali in brž ujeli šum letal nad sabo. Telefonska sporočila so začela leteti na nasprotnikovo letalsko oporišče, ki ie ležalo skrito za velikim gozdom na obzorju. Se preden «o bili Angleži na sovražni strani, je bilo nemško letališč« v vzbuni. Piloti so drveli na letala in v trenutku je tudi tam vse grmelo od hruma motorjev. Nemci so pripravljali obrambo in protinapad. Še preden so bili Nemci v zraku, jc začela z delom njihova letalska obramba s tal. Začela se je 6trašna bitka med njo in med angleškimi letali, ki so hkratu z vso naglico drvela nad cilj. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 11 Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1. Telefon 4001 do 4005. nprava: Kopitarjeva ulica 'An Jugoslovanski! tiskarno t Ljubljani: Jož« L .uiiar.i. Izdajatelj inž. Jože Sodja. (Jreduik: Mirko Javornik. &