Franc Lovrenčak O UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU GEOGRAFIJE IN GEOGRAFSKEM PROUČEVANJU NA SLOVAŠKEM Tisti, k i ga zanima geograf i ja in jo že l i š tud i - rati z namenom, da bi jo po končanem študiju posredoval drugim a l i da bi se zaposl i l v nepe- dagoški s lužbi , oziroma da bi znanstveno de lo - val na geografskem področ ju, ima na Slovaškem dve možnosti. Geograf i jo lahko študira na u n i - verzi v Bratislavi a l i pa na eni od pedagoških fakultet v Trnavi, v Banski Bistr ici a l i v Prešo- vu. Na bratislavski univerz i je geograf i ja zastopana na prirodoslovni f aku l t e t i . Med sedemintr ideset i- mi katedrami te fakul tete imata svoje mesto t u - di katedri za f i z i čno in ekonomsko geograf i jo (regionalna geograf i ja je razdel jena med t i dve katedri) . Katedri sta dokaj samostojni o rgan iza- ci jsk i enot i , nimata skupnega predstojnika, po številu zaposlenih pa sta precej močni . Svoje prostore imata v samostojni zgradbi ločeno od ostalih kateder prirodoslovne faku l te te . Kandidat i , k i se žele vpisati na univerzo v Bratislavi, morajo oprav i t i sprejemni i z p i t ; tako tudi t i s t i , k i žele študirat i geogra f i jo . Pri spre- jemnem izp i tu je treba pokazat i zadovo l j i vo znanje geografske snovi iz srednje šole in pa snov drugega predmeta, k i je pri študi ju pove- zan z geograf i jo . Same geograf i je ni mogoče študirat i . Študi j , k i t raja pet l e t , poteka v treh študijskih kombinaci jah: matemat ika-geogra- f i j a , b io log i ja -geogra f i ja in telesna vzgo ja -geo - gra f i ja . Oba predmeta v kombinac i j i sta enako- vredna. Te študijske skupine so v ve l i k i meri osnovane na potrebah in zahtevah šol, saj se v e - l i k del d ip lomiranih geografov zaposli v g imna- z i j i in na drugih srednjih šolah. V tem je med drugim tudi raz l ika med univerzo in pedagoško fakul teto. Na pedagoških faku l te tah, k jer t ra ja študij štiri le ta , pa vzga ja jo šo ln ike, k i se z a - posle na devet letn i osnovni šo l i . Univerzi tetna izobrazba pa zagotav l ja d ip lomi ra - nim ne le zaposl i tev v pedagoški s lužbi , tem- več tudi delo v nepedagoškem pok l i cu . Usposo- b i tev za nepedagoško delo je pogojena z d v o j - nim učnim programom. Prvi dve le t i poteka štu- d i j za vse slušatelje enotno. V t ret jem š tud i j - skem letu pa imajo možnost spec ia l i zac i je .Tist i , k i bodo šli v šole, še naprej študirajo na i zb ra - ni študijski skupin i . Drugi pa se lahko usmerijo: 1. v f i z i čno in regionalno geograf i jo in 2 . v ekonomsko in regionalno geogra f i jo . Po d ip lomi se t i special ist i v f i z i č n i a l i v ekonomski geogra- ' f i j i zaposle v raznih ins t i tuc i jah: na univerz i ,na akademi j i , v kvartarno-geološkem, pedagoških in kartografskih inš t i tu t ih , na ins t i tuc i jah za varstvo narave in b io log i jo pokra j ine , v muze- j i h , na pedagoških faku l te tah, na inšt i tu t ih za regionalno p lan i ran je , na okra jn ih komi te j ih za p lan i ran je , na inšt i tutu za tur izem i t d . Študijski program, po katerem poteka študij ge - ograf i je na obeh katedrah, pokaže, da so v prvem le tn iku za je t i v glavnem splošno izobraže- valn i geografski predmeti , v drugem le tn iku pa že posamezni, z last i f iz ično-geografsk i predmet i . V naslednj ih treh le tn ik ih pa poteka študi j že v smislu spec ia l i zac i je . V prvem letn iku so od geografskih predmetov z a - stopani: uvod v študij geogra f i je , astronomska geograf i ja in kar togra f i ja . Poleg teh predmetov predavajo v prvem le tn iku še meteorologi jo in k l imato log i jo za geografe ter osnove geologi je in pet rogra f i je . Seveda poslušajo študentje še predavanja iz drugega predmeta študijske skupi - ne. Poleg vseh teh strokovnih predmetov pa za - jema študijski program prvega in vseh ostal ih le tn ikov še splošne predmete; zgodovina komuni - stične par t i je Češkoslovaške, ruski j e z i k , še en tu j j e z i k , ps iho log i jo , pedagogiko, f i l o z o f i j o , telesno in predvojaško vzgo jo . V drugem le tn iku potekajo predavanja iz h idro- 35 geograf i je , b iogeograf i je , geomorfo logi je , pedo- geograf i je , geograf i je proizvodnje i t d . V t ret jem le tn iku pa se študij cepi v pedagoško in nepeda- goško smer.Vendar v predmetniku obeh smeri niso ve l ike raz l i ke . Vsi slušatel j i še naprej poslušajo regionalnogeografska in družbenogeografska pre- davanja^ tako npr . geograf i jo pro izvodn je ,geogra- f i j o prometa in t rgov ine, geograf i jo prebivalstva in nasel i j , geograf i jo Avs t ra l i j e , A f r i ke i t d . R a z l i - ka je v tem, da teko na pedagoški smeri v četrtem in petem le tn iku predavanja iz teor i je poučevanja geograf i je in da je vk l jučena v študij pedagoška praksa iz geograf i je , k i traja dva t e d n g * vsakem l e tn i ku . Na nepedagoški smeri pa so uvrščeni p o - možni predmeti glede na usmeritev v f i j i č n p a l i v ekonomiko geogra f i jo . N p r . študijskp smer f i - z ična in regionalna geograf i ja vk l juču je predava- n ja : izbrana poglav ja \z matematike za geografe, regionalna geologi ja CSSR, kvartgr in metode n j e - govega proučevanja, geografska k ibe rne t i ka ,m ik ro - k l imgto log i ja i t d . Studijska smer ekonomska in re - gionalna geograf i ja pa zajema specialna predava- nja: iz geograf i je tur izma, ekonomske stat ist ike in demograf i je , sociogeograf i je in osnov soc io log i je , iz anal ize kompleksnih geografskih s t ruktur ,Evra- z i j e , Amerika I t d . Poleg predmetov, ki so že dob i l i stalno mesto v študijskem programu, so v Bratislavi uvedl i tudi ne- kaj novih predavanj o temah, ki se v novejšem ča- su uve l j av l j a j o v geogra f i j i . Taka so npr. predava- nja: veda o geografski pok ra j i n i , varstvo pokraj ine in spremembe prirodnega oko l ja , f iz ičnogeografska reg iona l i zac i ja i t d . S tako usmeritvi jo in dopo ln i t - v i j o učnega programa se obe bratislavski geograf - ski katedri dokaj uspešno vk l juču je ta v tok novih zahtev, k i se postavl ja jo pred geograf i jo . Studi jski program geograf i je pa poleg vseh teh obveznih predmetov zajema še faku l ta t ivne predmete, npr. ekonomsko kar togra f i jo , geograf i jo polarnih podro- č i j i t d . Študij geograf i je vk l juču je poleg predavanj še va - je , seminarsko delo ( iz f i z i č n e , ekonomske in re - gionalne geograf i je ) , ekskurz i je , terensko ter pred diplomsko in diplomsko prakso na terenu ter te ren- ske va je . V okv i ru teh zadnj ih vaj oprav i jo štu- dent je prvega le tn ika kartografske va je . Terensko delo je ločeno po katedrah tako, da imajo sluša- t e l j i v drugem le tn iku terensko delo iz f i z i čne geogra f i je , v t ret jem pa iz ekonomske geogra f i - j e , v vsakem le tn iku po en teden. V to terensko delo je za je to tudi kar t i ran je . Preddiplomsko prakso na terenu opravi jo slušatel j i v t ret jem l e t - n iku in traja št ir i tedne. Tist i , k i se usmerijo v pedagoško, študijsko smer, opravi jo to prakso pod vodstvom profesorjev za f i z i čno in za ekonomsko geogra f i jo , ravno tako tudi diplomsko prakso v četrtem le tn iku , k i pa tudi t ra ja štir i t edne .T i - s t i , k i pa se usmerijo v f i z i čno a l i v ekonomsko geograf i jo oprav l ja jo preddiplomsko in diplomsko prakso na terenu v zvez i s svojo usmeritvi jo rav - no tako po št ir i tedne v dveh le tn i k ih . Za diplomante geograf i je , k i se usmerijo v znan- stveno delo obstaja poseben študijski program,ki j im omogoča poglobi tev in izpopoln i tev znanja v t ist i geografski v e j i , v katero so se usmer i l i .Po- diplomski š tud i j , k i ga morajo oprav i t i , se ime- nuje aspirantura in t ra ja pet l e t . Celoten študij je razdel jen na dva de la . V prvem delu študija aspirant opravl ja izp i te iz strokovnih in nestro- kovnih predmetov. Nared i t i mora izp i te i z ruske- ga jez ika , poleg tega še iz enega tujega jez ika (nemščine, francoščine a l i angleščine) in iz f i l o - z o f i j e . Od strokovnih predmetov pa pr idejo v poštev t ist i geografski predmeti , ki sodijo v o k - v i r aspirantove spec ia l i zac i je . N p r . , če se usme- ri v b iogeograf i jo , opravl ja izp i te iz splošne f i - z ične geograf i je in regionalne f i z ične geograf i je , botanike, pedogeografi je in biogeograf i je ter še iz enega izbranega predmeta. Poleg teh izp i tov je potrebno napisati še krajši strokovni č lanek, k i pa je lahko iz l i te ra ture . Po i zpo ln i t v i vseh teh zahtev je aspirant opravi l kandidatski minimum. Ce žel i aspirant doseči prvi akademski naziv dok tor pr i rodnih znanosti (RNDr) , mora napisati d a l j - še znanstveno de lo . Poleg tega pa mora kandidat za ta naziv oprav i t i še r igoroz. Minimum in "ma- l i dok to ra t " , kot imenujejo ta naziv asp i ran t i ,do- sežejo po treh le t ih aspiranture. V drugem delu tega postdiplomskega študija pa je potrebno i z - vesti obsežno znanstveno prouči tev, ki jo imenu- je jo kandidatsko de lo . S tem delom aspirant p r i - dobi naziv kandidat znanosti (CSc) . Naslednja višja stopnja akademskih nazivov je doktor zna- nosti (DrSc). Zanj je potreben " v e l i k i dok tora t " , katerega je mogoče doseči z obširno znanstveno razpravo, ki pr ib l ižno ustreza habi l i taci jskemu delu pri nas. Za potek študija na obeh bratislavskih geograf- skih katedrah skrbi vrsta uč i te l jev geograf i je in tehničnih sodelavcev. Na katedri za f i z ično geo- graf i jo delu jeta dva profesorja (biogeograf i ja in geomorfo logi ja) , dva docenta (pedogeografi ja in regionalna geograf i ja) in št i r je asistenti . Na ka - tedr i za ekonomsko geograf i jo pa so: en profesor (ekonomska geograf i ja) , dva docenta (geograf i ja prebivalstva in nasel i j , historična geograf i ja) in tudi š t i r je asistent i . Za znanstveno proučevanje mlajših aodelavcev obeh kateder, zlasti na delov nih mestih asistentov, je znači lno delovanje v smereh, ki so se začele v novejšem času uvel jav- l j a t i v geogra f i j i , Tako se eden od asistentov za 36 f i z i čno geograf i jo bavi s kvant i ta t i vn imi meto- dami v f i z i čn i geogra f i j i , drugi pa z matema- t i čn im i metodami v ka r togra f i j i . V zvez i s to zadnjo spec ia l izac i jo so se geografi že poveza- l i s kompjuterskim centrom. S pomočjo teh ra - čunskih strojev so i zde la l i karte i za lumk i in in iza lumhron, k i p r i kazu je jo , ko l i ko časa in pod kakšnim kotom so obsevane posamezne re l ie fne o b l i k e . Eden od asistentov na katedr i za e k o - nomsko geograf i jo pa se specia l iz i ra na področ- ju geografske k ibernet ike in teor i je sistemov.Po- leg tega, da se mlajši znanstveni de lavc i obeh kateder usmerjajo v te nove geografske ve je , uporabl ja jo pri svojem delu tudi nove tehnične pr ipomočke. Na katedri za f i z i čno geograf i jo obstaja delovno mesto strokovnega sodelavca,k i se bavi samo s č i tanjem aerofoto posnetkov.Pre- nos raznih po javov , k i so jasno v idni na teh posnetkih, na kar te, dokaj poveča natančnost in vrednost kartografskega grad iva, k i ga posa- mezni av to r j i dodajo svojim delom. Za č i tanje aerofoto posnetkov imajo na razpolago celoten op t ičn i komplet stereopantometra in stereoskopa ter še druge pr ipomočke. Z vsebino in uporab- nostjo posnetkov iz zraka se seznanijo tudi štu- den t je . V okv i ru usmeritve ekonomska in reg io - nalna geograf i ja imajo slušatel j i četrtega letn ika vaje iz in terpretac i je ekonomskogeografske vse- bine aerofoto posnetkov. Poleg uč i te l j ev geogra f i je , ki oprav l ja jo peda- goško in raziskovalno de lo , pa je na obeh ka - tedrah zaposlenih še št ir inajst tehničn ih sodelav- cev . Med n j imi so tudi d ip lomirani geogra f i .T i tehnični sodelavci oprav l ja jo admin is t ra t i vna , r i - sarska, kn j ižn ičarska, fotografska in dokumenta- r ist ična de la , obdelu je jo stat ist ično gradivo i t d . Tako števi ln i tehnični sodelavci dokaj razbreme- ne uč i te l j e geograf i je , da lahko l e - t i posvete več časa pedagoškemu in znanstvenemu de lu . Znanstvenemu delu posvečajo u č i t e l j i geograf i je na obeh brat islavskih geografskih katedrah p re - cejšno skrb. V več in i primerov predavate l j i o - p rav l ja jo svoje raziskovalno delo v tistem pred- metu, ki ga tudi predavajo. V zadnj ih le t ih je vedno bo l j v idna usmeritev znanstveno-raz iskoval - nega dela katedre za f i z i čno geograf i jo v študij posameznih komponent f izičnogeografskega kom- pleksa, vendar pa se razv i ja tudi sintet ična smer, k i vodi v kompleksna f iz ičnogeografska de - l a . Od konkretnih znanstvenoraziskovalnih nalog, k i j i h rešujejo na katedri za f i z i čno geograf i jo , naj omenimo: geomorfološka karta CSSR in meto- do log i ja geomorfološkega kart i ranja Karpatov, zgornja gozdna meja Zapadnih Karpatov, prouče- vanje nekater ih zakonitost i režima podzemeljske vode na Slovaškem, proučevanje zakonitost i p ro- storske d i fe renc iac i je odeje prsti in njene struk- ture, študi j zakonitost i prostorne d i fe renc iac i je rastlinske ode je , kompleksna f iz ičnogeografska reg iona l izac i ja majhnih področi j i t d .Mnogo r a - ziskav in proučevanj v okv i ru teh nalog je že končanih. Podobno kot na katedri za f i z i čno geograf i jo poteka raziskovalno delo tudi na ka - tedri za ekonomsko geograf i jo v okv i ru vrste tem. Poleg tega pa katedra sodeluje tudi z r a z - nimi ins t i tuc i jami , tako npr . z državno raz isko- valno službo (v okv i ru teme: ekonomskogeograf- ska ra jon izac i ja CSSR je katedri pripadel s lo- vaški de l ) . V zadnjem času je potekalo delo v okv i ru raznih tem, tako np r . : funkci jska t i p i z a - c i j a p rov inc ia ln ih nasel i j Slovaške, geneza in funkc i ja mest vzhodne Slovaške, regionalne funk - c i j e in nastajanje reg i j , raziskovalne metode in metodologi ja ekonomske geograf i je i t d . V tem znanstvenoraziskovalnem delu obeh ka te - der se v id i načrtnost in posluh za probleme, k i j i h geograf i ja iahko uspešno pomaga reševat i . Svoje izsledke znanstveni de lavc i obeh kateder pub l i c i ra jo v domačem znanstvenem t isku, in to ne samo v slovaščini , temveč tudi v tu j i h j e z i - k i h . Vse to vodi k razvoju slovaške geograf i je in k njeni širši uve l j av i t v i v sodobnem ž i v l j e n j u . Druga geografska inst i tuc i ja na Slovaškem,ki je usmerjena v znanstvenoraziskovalno de lo , je ge - ografski inšt i tut slovaške akademije znanost i . Ta inšt i tut je po svoj i o rgan izac i j i in po števi lu z a - poslenih najmočnejša geografska znanstveno-raz i - skovalna ustanova na Slovaškem. Od deve t i n t r i - desetih zaposlenih je devetnajst znanstvenih de - lavcev , drugi pa so tehnični de lavc i . Inšti tut je razdel jen na pet oddelkov: za f i z i čno geogra f i - jo , ekonomsko geograf i jo , za geomorfologi jo in kvartarno paleogeograf i jo , za regionalno geogra- f i j o in za geograf i jo nasel i j . V okv i ru inšt i tuta pa obstoji tudi labora tor i j , k jer je mogoče o - prav l ja t i geomorfološke in pedološke ana l i ze . Glavna naloga inšt i tu ta , k i j i je v zadnjem ča- su posvečeno skoraj vse de lo , je f i z i čno - in ekonomskogeografska reg iona l i zac i ja Slovaške (podobno delo opravl ja češka akademija znano- sti za republ iko Češko). Delo je zasnovano tako, da sedaj zb i ra jo gradivo za reg iona l izac i jo po posameznih vejah geogra f i je . Tako npr. poteka delo v pedogeograf i j i v zvez i z reg iona l izac i jo odeje prst i , v k l imatogeograf i j i je izdelan kon- cept kl imatogeografske reg iona l i zac i je , k i so ga že pre izkusi l i na izbranem področju,podobno poteka hidrogeografska reg iona l i zac i j a . V o k v i - ru f i togeografske reg iona l i zac i je i zde lu je jo kar to, ki bo pr ikazovala potencia lno vegetac i jo Slo- vaške. Tudi v ekonomski geograf i j i teče v posa- 37 meznih vejah delo v smeri reg iona l izac i je : tako v agrarni geogra f i j i , v geograf i j i prometa, t u - r izma in v prebivalstveni geogra f i j i . Vse to de - lo je po posameznih vejah usmerjeno tako , da bo mogoče izde la t i tudi kompleksno f i z i čno in ekonomsko geografsko reg iona l izac i jo Slovaške. Zadnja stopnja pa naj bi b i la celotna geograf - ska reg iona l izac i ja repub l ike . Poleg proučevanj , povezanih z reg iona l i zac i jo , pa potekajo na tem geografskem inšt i tutg tudi druga proučevanja. V okvi ru kompleksnih geo- morfoloških ana l iz rešujejo probleme k las i f i kac i je ob l i k in t ipov re l i e fa . Med problemi, k i so po - vezani z eroz i jo prst i , proučuje jo procese pov r - šinske e roz i j e , posebno na pol jedelsko na jbo l j produkt ivn ih področ j ih , s c i l j e m , da izde la jo karto reg i j s povečano e roz i j o . Hidrogeografska proučevanja potekajo v zvez i z mednarodnim hidrološkim deset let jem. Podobno kot v f i z i č n i geograf i j i pa potekajo proučevanja tudi v agrar- ni geogra f i j i , v geograf i j i nase l i j , t u r i zma,p ro - meta in v medicinski geogra f i j i . Prav v zadnjem času pa se geografski inšt i tut slovaške akademije loteva še ene od zelo zah tev - n ih nalog, izdelave atlasa slovaške republ ike.Za izvrši tev te naloge ima inšt i tut dobro osnovo v že izde lan ih kar tah, k i so j i h p r ip rav i l i v o k v i - ru reg iona l izac i je repub l ike . Poleg geografskega inšt i tuta na akademij i in o - beh geografskih kateder na univerz i pa se z ra - z iskovalnim delom bav i jo tudi na pedagoških f a - ku l te tah . N j i hovo delo je usmerjeno v študij me- todologi je poučevanja geograf i je .Poleg tega pa tudi v proučevanje geografskih problemov zlast i lokalnega znača ja . Tako npr. č lani stol ice za geograf i jo na pedagoški faku l te t i v Prešovu p ro - učuje jo f i z i č n o - in ekonomsko - geografske probleme vzhodne Slovaške. Geograf i trnovske pedagoške fakul tete pa so usmerjeni na področje L ip tova. Tu so prouč i l i prirodne v i re , p reb iva l - stvo i t d . Tako zasnovano raziskovalno delo tudi v manjših centr ih dopolnju je geografsko proučevanje repub l i - ke tudi po n jenih posameznih d e l i h . Povezanost geografskih proučevanj teh manjših centrov z r a - z iskovalnim delom osrednjih znanstvenih geograf - skih ins t i tuc i j v Bratislavi vodi k modernim in dosedaj dokaj uspešnim geografskim proučitvam slovaške pokra j ine . V i r i : 1. Univerz i ta Komenskeho, prirodovedecka f a - kul ta 1970/71, Brat islava. 2 . Slovaška akademija znanost i , 1967, Bratisla- va . 3 . Geographical institutes in Slovakia, Geogra- f icky časopis 1968/3, Bra t is lava. Vera Gams BIZOVIŠKE PERICE (Iz d e l a p r a k t i č n i h z n a n j i z g e o g r a f i j e ) V oko l i c i več j i h mest se po vaseh često r a z v i - • je jo posebne uslužnostne obrt i za meščane (v zadnjem času z last i avtomehanični serv is i ) .B izo- v i k , vas vzhodno od L jub l jane, je zanimiv p r i - mer, kako se je neko naselje v svoj i uslužnostni obr t i v preteklost i usmerilo na določeno de jav - nost, na pranje per i la za meščane iz L jub l jane . V po lpretek l i dobi so b i le bizoviške per ice s svoj imi voz i čk i na l jubl janskih u l icah ena od mestnih znač i lnos t i . V najnovejši dobi pa so p re - poved vožnje s konj i in ročnimi voz ičk i in pred- vsem praln i stroj i temel j i to zamajal i to bizoviško 38 obr t . Prav pr i lagodi tev na nove razmere in sta- nje v te j obrt i nas je zanimalo, da smo se v okv i ru prak t ičn ih va j iz geograf i je z d i j ak i mo- ščanske gimnazi je v L jub l jan i l o t i l i anket i ran ja . Lani smo za zak l jučno akc i j o anket i ra l i vas Jezero pri Podpeči. Zato je šlo letos d i jakom anket i ranje že l a ž j e , vendar se je ponovno po - kaza lo , da morajo b i t i d i j ak i temel j i to p r ip rav- l jen i na terensko delo in seznanjeni z vsakim vprašanjem posebej, če ne, so zak l j učk i nepo- poln i in d v o m l j i v i . Tu je kratko poroč i lo o izs ledkih anke t i ran ja ,k i k