PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
★
DELO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PONE DEDEK, 28. JUNIJA 1976 LETO XVIII. • ŠTEVILKA 149 Џ CENA 3 DINARJE
»DELO- IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE», KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA», KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO FRAS
Delegacija ZKJ je prispela v Berlin
Predsednika Tita pozdravil E. Honecker — Konferenca bo posvečena predvsem krepitvi miru in sodelovanja
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BERLIN, 27. jun. — V glavno mesto Nemške demokratične republike je danes opoldan dopotovala delegacija ZKJ, ki se bo pod vodstvom predsednika ZKJ Josipa Broza Tita udeležila konference komunističnih in delavskih partij Evrope. Poleg tovariša Tita so v delegaciji še sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, član predsedstva ZKJ Petar Stambolič, sekretar v izvršnem komiteju dr. AJeksandar Gr ličkov, član predsedstva ZKJ in predsednik ZK BiH Branko Mikulič ter načelnik oddelka za mednarodne stike predsedstva CK ZKJ Vladislav Obradovič.
Na letališču Schönefeld je predsednika Tita in člane delegacije pozdravil generalni sekretar enotne socialistične partije Nemčije Erich Honecker s člani politbiroja ESPN. Samo pol ure prej je na berlinskem letališču pristalo letalo s sovjetsko partijsko delegacijo, ki jo vodi generalni sekretar KP SZ Brežnjev, medtem ko bo večina delegacij prispela jutri.
Kot je znano, ^so priprave na konferenco, ki naj bi bila v prvi vrsti posvečena stalni
krepitvi miru in sodelovanja v Evropi, trajale dve leti. Končni dokument so sprejeli po dveh pripravljalnih sestankih in vrsti sestankov redakcijske komisije. V tem postopku je bilo objavljeno načelo splošnega soglasja, kar pomeni, da mora biti vsebina dokumenta takšna, da se z njo strinjajo prav vse delegacije; glede na sedanje stanje v evropskem delavskem gibanju, v katerem vrsta partij v novih razmerah aktivno išče nove poti
za realizacijo svojega revolucionarnega poslanstva in si pri tem ne more več pomagati s starimi vzgledi, je kajpada jasno, da je bilo iskanje skupnega imenovalca dolgo in da so priprave terjale nekaj več časa, kot so organizatorji sprva pričakovali.
Popoldne oh 17. uri je vodjo delegacije ZKJ predsednika Tita obiskal v njegovi rezidenci generalni sekretar enotne socialistične partije Nemčije Erich Honecker.
MARJAN SEDMAK
PRISRČEN SPREJEM — Predsednik ZKJ Josip Broz Tito in generalni sekretar ESPN Erich Honecker med srečanjem na berlinskem letališču Schönefeld.
Telefoto: Tanjug
Soglasje o ukrepih za mir
Med pogovori Tita in Asada dosegli popolno soglasje, da so nujni novi koraki za ustavitev bojev v Libanonu — Velik pomen prizadevanj arabske lige
BEOGRAD, 27. jun. — Sirski predsednik Hafez el Asad je včeraj popoldne končal dvodnevni uradni obisk v Jugoslaviji in odpotoval v Bukarešto. Ob koncu obiska so se pred Belim dvorom na Dedinju od sirskega gosta in njegove soproge poslovili predsednik Tito z ženo Jovanko in druge visoke jugoslovanske osebnosti. Pred tem so se dopoldne in zgodaj popoldne nadaljevali včeraj začeti pogovori med dvema predsednikoma, ki so se jima pozneje pridružili tudi drugi člani jugoslovanske in sirske delegacije.
Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, ki je komentiral rezultate pogovorov med predsednikoma Titom in Asa-doan, je poudaril, da je bilo doseženo popolno soglasje o tem, da je treba storiti nove napore in nove korake, da bi se čimprej ustavili oboroženi boji v Libanonu in ustvarili pogoji, v katerih bi notranje libanonske sile lahko čimprej prevzele reševanje problema v svoje roke. Ob tem sta se predsednika sporazumela, je izjavil Minič, da
je treba krizo rešiti, tako, da bo ohranjena enotnost, neodvisnost, suverenost in neuvrščeni položaj Libanona, predsednika Tito in Asad sta skupno ugotovila, da je v tem trenutku najpomembnejša akcija arabske lige. Miloš Minič je ob tem poudaril, da bi morala ta akcija dobiti kar najširšo mednarodno podporo, kajti to je v tem trenutku edina akcija, ki lahko ustvari razmere za mirno rešitev krize. Tito in Asad^je dalje povedal Minic, sta skupno opozorila tudi na
DANES V „DELU
Pred konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope
»Dejstvo, da se bo ZKJ udeležila konference komunističnih in delavskih partij Evrope, pomeni predvsem to, da se je nekaj bistvenega spremenilo v odnosih med komunističnimi partijami,« je rekel sekretar v IK predsedstva CK ZKJ dr. Aleksandar Grličkov v posebni oddaji televizije Beograd, posvečeni konferenci, Id se bo začela 29. junija v Berlinu. V odgovorih na številna vprašanja je Grličkov orisal pereče probleme sodobnega sveta, M ne zadevajo samo komunističnih partij in njihovih medsebojnih odnosov, temveč tudi svetovno delavsko gibanje in gibanje neuvrščenosti. Osvetlil je stališča ZKJ do teh in drugih vprašanj in ovrednotil njen prispevek h konferenci evropskih partij ter k sodelovanju in miru v svetu na sploh.
stran 3
DANES V PELI! - ŠPORT
в KOŠARKA: na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah Jugoslavija premagala Brazilijo z 88:80.
•	NOGOMET: v 31. kolu L zvezne lige Olimpija izgubila v Nišu z 0:2. Oba zadetka iz enajstmetrovk!
•	GIMNASTIKA: na 30. DP v Novem mestu naslova Maji- Dokl in Milošu Vratiču.
•	ŠAH: na medconskem turnirju v Manili naš velemojster Ljubojevič premagal Pachmana in remiziral s Polugajevskim.
•	KAJAKAŠTVO: na tacenskem slalomu največ uspehov tekmovalcem iz tujine.
•	TENIS: Jugoslovana Jaušovčeva in Pilić se nista uvrstila v četrtfinale wimbledonskega turnirja.
•	ODBOJKA: na balkanskem prvenstvu našima ekipama le tretji mesti.
•	ATLETIKA: svetovni rekord v deseteroboju v ZDA, za Bežigradom zmagi Ljubljane v kriteriju mest.
to, da bi vsakršna zunanja neara^ska intervencija nevarno poslabšala položaj.
Iz tega komentarja, iz drugih informacij o obisku kakor tudi iz uradnih dokumentov je razvidno, da je bila kriza v Libanonu ter na Bližnjem vzhodu absolutno v središču tega obiska, ki je bdi, kot je rekel predsednik Asad, »zelo bogat in zelo deloven«. Skupno sporočilo, ki so ga včeraj objavili v Beogradu, izrecno poudarja, da je kriza na Bližnjem vzhodu prešla kritično in nevarno fazo.
Predsednik Tito je že v zdravici na večerji, ki jo je v petek zvečer priredil na čast sirskemu gostu, zelo jasno orisal jugoslovanske poglede na položaj v Libanonu in na Bližnjem vzhodu. Jugoslovanski predsednik je poleg že omenjenih temeljnih izhodišč poudaril tudi to, da morajo arabske države premagati medsebojne spore v imenu skupnih interesov, dokler še ni prepozno. Tito je ugodno ocenil prve sklepe arabske lige, vendar je izrazil upanje, da s tem akcije ne bo konec, kajti po njegovem mnenju bi morale arabske države izdelati skupen akcijski program za reševanje krize na Bližnjem vzhodu. Za tak program bi arabske države dobile popolno podporo neuvrščenih držav.
Predsednik Asad pa je v svoji zdravici predvsem obširno pojasnjeval razloge, ki so navedli Sirijo, da je posegla v dogodke v Libanonu z vojaško silo. Dejal je tudi, da bi bilo sirsko posredovanje lahko uspešno končano že pred nekaj meseci, ko se ne bi bile pojavile nepredvidene težave. Kot enega izmed elementov, ki so položaj zapletli, je posebej omenil
boje med posameznimi deli palestinskega gibanja.
Predsednik Asad je v istem smislu pojasnil sirsko akcijo v Libanonu na kratki tiskovni konferenci pred odhodom iz Beograda. V odgovorih na vprašanja domačih in tujih novinarjev je ugodno ocenil pogovore s predsednikom Titom rekoč: »sporazumela sva se o vsem, o čemer sva se pogovarjala«. Kar zadeva sirsko vlogo v libanonski državljanski vojni, pa je zatrdil, da so sirske čete prišle v Libanon na zahtevo zakonitih oblasti in da bodo tudi odšle takrat, ko bodo te oblasti to zahtevale. Zdravici s slovesne večerje in skupno sporočilo o pogovorih objavljamo na 4. strani.
ANDREJ NOVAK
Poslanice
predsednika
Tita
Nanašajo se na krizo v Libanonu in na položaj na ВГ. vzhodu
ALŽIR, KAIRO, TUNIS, 27. jim. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Alžiriji dr. Dušan Vejno-vič je obiskal generalnega sekretarja alžirskega zunanjega ministrstva Ab-delmalika Benhabilesa in mu izročil poslanico predsednika Tita za alžirskega predsednika Bumediena. Včeraj je egiptovski predsednik Sadat v Gizi sprejel veleposlanika SFRJ Augustina Papiča, ki mu je izročil poslanico predsednika Tita o krizi v Libanonu ter o položaju na Bližnjem vzhodu. Poslanico predsednika Tita je veleposlanik Papič izročil tudi palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu.
Miren
potek
volitev
Kljub temu so oborožene sile na Portugalskem v pripravljenosti
LIZBONA, 27. jun. (Tan-jug) — Predsedniške volitve na Portugalskem potekajo mimo in ob ne prevelikem odzivu volivcev. Oborožene sile so od polnoči v stalni pripravljenosti. Za varnost skrbijo posebni operativni centri vseh treh rodov vojske, medtem ko svet revolucije zboruje.
Volivci se odločajo tako, da zaznamujejo rumene lističe s fotografijami in imeni štirih kandidatov:	generala
Eanesa, nenadoma obolelega admirala de Azeveda, člana politbiroja CK KP Octavia Pata in majorja de Carvalha. Domači tisk se znatno manj zanima za predsedniške volitve, kot se je pred dvema mesecema za parlamentarne.
Spet ognjena noč v četrtih Bejruta
V slabem tednu ubitih nad 700 ljudi — Najhujši boji okrog palestinskih taborišč — Džaiud je še v Bejrutu
BEJRUT, 27. jun. (Tanjug) — V glavnem mestu Libanona so se danes nadaljevali siloviti boji med progresističnimi in palestinskimi borci na eni strani in desničarskimi silami na drugi. Vso minulo noč so se po bejrutskih četrtih in predmestju razlegale močne eksplo. zije granat in raket. Najbolj ostri boji pa še vedno divjajo okoli palestinskih begunskih taborišč Tal el Zatar in Džisr al Baša, ki sta že skoraj teden dni tarča silovite ofenzive desničarskih sil.
Koliko je mrtvih in ranjenih, nihče niti približno ne ve, od torka pa naj bi izgubilo življenje vsaj 700 ljudi. Dopoldne je desničarsko topništvo spet obstreljevalo mednarodno letališče v Bejrutu in zadelo potniško letalo, last libanonske družbe Middle East Airlines, ki je pravkar priletelo iz Amana, potniki pa so na srečo že izstopili. To letališče je bilo do petka zaprto za ves promet več kot 14 dni.
V Bejrut še vedno priha-
jajo pripadniki arabskih mirovnih sil, danes pa naj bi prišel njihov poveljnik, egiptovski general Mohamed al Ganem. Libijski premier Džaiud je še vedno v Bejrutu, kjer posreduje, da bi bilo konec prelivanja krvi, ki traja že skoraj 16 mesecev. Siloviti boji so včeraj preprečili napovedano srečanje z novoizvoljenim libanonskim šefom države Sarkisom. Jutri bi utegnilo priti do prvega srečanja med libanonskim predsednikom republike
Franžiejem, ki je odstopil, la Džaludom.
Uradno glasilo palestinske osvobodilne organizacije (P.LO) »Fa.lest.in al Saura« pa je danes objavilo uvodnik, v katerem ponovno ostro kritizira sirsko misijo v Libanonu in opozarja da »obstajajo razlike med sirskim in palestinskim vodstvom o predlaganih rešitvah palestinskega problema« ter da PLO in palestinsko ljudstvo ne bosta dovolila »ameriške rešitve bližnje vzhodne krize«.
disiti© weé sami
Predsednik SZSJ Mika Špiljak ob dnevu samcuprav-Ijalcev: praksa potrdila pravilnost naših opredelitev
BEOGRAD, 27. jun. (Tanjug) — Predsednik svela zveze sindikatov Jugoslavije Mika špiljak je ob dnevu samoupravljal-cev dejal:
»Letošnji 27. junij — dan samouprav ijalcev Jugoslavije — odmeva v razpravi o načrtu zakona o združenem delu, ki pomeni v razvoju samoupravnih socialistic nih odnosov pri nas še en izredno pomemben korak. Samoupravljanje prehaja v bistveno novo fazo, ko delavski razred posredno prevzema odgovornost za skupni razvoj.
V 26 letih, od trenutka, ko so v na rodni skupščini FLRJ po ekspozeju tovariša Tita in široke razprave izglasovali zakon o delavskem samoupravljanju, smo prehodili dolgo razvojno pot. Samoupravljanje je postalo osnovni družbeno-eko-nomski odnos, zagotovo pa najbolj značilna pridobitev našega povojnega razvaja.
Ko smo ga začeli uvajati kot sistem, smo bili prvi, edini, sami. Za druge je bil to najbolj pogosto samo »jugoslovanski poskus«. Toda sedaj, ko je praksa pokazala pravilnost naših opredelitev, se v svetu o samoupravljanju govori čedalje
več, čedalje več se polemizira, napadajo ga in branijo. Po svoje postaja to ena izmed oblik boja za nadaljnji napredek, posebej pa za razvoj socializma v svetu.
Samoupravljanje je perspektiva, na katero računajo delavci in delavske partije v mnogih državah m ga vnašajo v svoje programe naj si bo kot delno sodelovanje delavcev pri odločanju ali kot obliko popolnega samoupravljanja. Kot ideja ali kot konkreten program je navzoč prav tako v razvitih kot v državah v razvoju.
V dosedanjem samoupravnem razvoju so na vseh področjih družbeno-ekonom-skega življenja bili doseženi izjemni uspehi. Jugoslavija sodi prav zaradi sistema socialističnega samoupravljanja med države, ki so se v povojnem razdobju najhitreje razvijale. Med najbolj značilne pridobitve samoupravne prakse je treba šteti oblikovanje modernega delavskega razreda, generacije zavestnih samouprav-Ijalcev. Delavski razred se je okrepil številčno, politično, strokovno in kulturno. Od 4 milijonov 800.000 delavcev v družbenem sektorju sta dve tretjini kvalificiranih in visokokvalificiranih! Prav tu je osnovna zaloga naših nadaljnjih uspehov.«
Za hitrejši razvoj
Otvoritve spominskega parka Trebče pri Podsredi se je udeležilo veliko ljudi — Slavnostni govornik F. Šetinc
TREBČE, 27. jun. — Velika množica ljudi, pripadnikov JLA, predstavnikov šmarske In so sednjih hrvaških občin, med katerimi so bili tudi Lidija šentjurc, Franc Šetinc, Rudi Čačinovič, Albert Jakopič, Ljubo Jasnič in drugi, se je včeraj dopoldne zbrala ob otvoritvi ; spominskega parka Trebče pri Podsredi, kjer je predsednik Tito preživljal otroška leta in i od leta 1937 do 1939 pripravljal paitijsbe dokumente, izjemno pomembne za zgodovino !
naših narodov.
Slavnostni govornik je bil sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je osvetlil pomen Titovega revolucionarnega dela v Trebčah in poudaril, da se z otvoritvijo spominskega parka temu kraju odpira velika perspektiva in možnost hitrejšega razvoja, saj se vključuje v širšo skupnost, to je v kompleks Kumrovec—Kozjansko. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Bistrica ob Sotli.
V hiši Titove tete Ane Kostanj škove so razstavili tudi
nekatere doslej neznane dokumente, ki so jih odkrili delavci arhiva CK ZKS, muzeja ljudske revolucije m drugih ustanov.
Spominski park Trebče seveda še nima dokončne podobe. Marsikaj bo treba še storiti, to pa bo zagotovil družbeni dogovor, ki so ga pred otvoritvijo podpisali v Bistrici ob Sotli. Kot sta ob tej priložnosti poudarila Albert Jakopič-Kajtimir in Lidija šentjurc, pomeni to zaključek široke akcije. Obenem so izpolnili tudi željo obča-
GNEÖA PASJIH DNI — Vsa kopališča, obale slovenskih rek in morja so bile polne kopalcev. V Čatežu se je tako kot prejšnjo nedeljo nagnetlo skoraj devet tisoč osvežitve željnih iz Slovenije in Hrvaške.	Foto: Vlado Podgoršek
nov, da bi Trebčam dali podobo, ki jim spričo njihove j povezanosti z imenom pred- j sednika Tita gre.
Lidija šentjurc je podelila j zahvalna pisma CK ZKS vsem, ki sö pri ureditvi parka še posebej prizadevno sodelovali. Prejeli so jih: mladinska delovna brigada SNOB Ljubljana, Nivo Celje, območna vodna skupnost Savinja-So-tla, zavod za spomeniško varstvo Celje, vodno gospodarstvo Brežice, JLA Celje in GG Celje. Govor Franca Šetinca objavljamo na 2. strani.
D. HRIBAR
®r
SPOMINSKI PARK — V Trebčah pri Podsredi, kjer je Tito preživljal otroška leta in kasneje pripravljal tudi pomembne partijske dokumente, so v soboto odprli spominski park.	Foto: Sveto Busič
Premočena Evropa
V Parizu omedlele telefonistke — Toplotni udar v Avstriji — Dežuje v Sovjetski zvezi — Smuka na Kaninu
LJUBLJANA, 27. jun. — Vsa Evropa je mokra. Večina ljudi se kopa v znoju, v jezerih, rekah in potokih, v nekaterih krajih pa neusmiljeno dežuje.
Prebivalci zahodne Evrope se te dni znojijo pri temperaturi štirideset stopinj. Povzročila je omedlevico pariških telefonistk, v reke je nagnala številne Nemce in povzročila že številne smrti. Vročino najtežje prenašajo starejši ljudje, toplotni udar je v Angliji prizadel več kot 100 ljudi, v Londonu so zastonj delili osvežilno pijačo.
Medtem ko se v zahodni Evropi v glavnem branijo velike vročine, je Rim zajelo neurje, preplavilo vse ceste in zahtevalo pet smrtnih žrtev. V sovjetskem delu Evrope pa dežuje kot še ne pomnijo. Meteorologi so pojasnili, da sta se srečala topli zrak z juga Afrike in hladni
s Skandinavije. Rezultat tega zračnega srečanja je dolgotrajno deževje in hladno vreme.
Za sedanji čas nenavadno vreme je zajelo Japonsko in ZDA. Iz Tokia poročajo, da je neurje porušilo 68 hiš, poplavilo pa 2.800 hiš... Iz Mindena, ameriške države Iowe poročajo, da je tornado razrušil mesto in da neurje divja tudi po drugih mestih ameriškega srednjega zahoda.
V Sloveniji je začetek pasjih dni pognal v vodo toliko ljudi, da so bili vsi bazeni povsem nabiti, prav tako je bila povsem zasedena slovenska obala. Slovensko morje je ponekod doseglo že
25 stopinj Celzija, ob obali so našteli več kot 25.000 kopalcev. Sezona je v polnem teku, hoteli in počitniški domovi so skoraj povsem zasedeni, več prostora ostaja le še v privatnih turističnih sobah in v avtokampih. Očitno na slovenski obali zanimanje za postavljanje šotorov pojenjuje.
Tako kot na obali je tudi v Pomurju. Reke turistov se vale, kopalci se gnetejo v Moravcih (3.000), nič manj kopalcev ni v Banovcih ter v soboškem kopališču ter v Radencih.
Na snegu pa se je sončilo le 50 Slovencev. Smučali so na Kaninu, kjer je v Velikem grabnu še vedno kar dva metra snega.
Ugrabljeno
letalo
„Air France“
Jumbo jet z 223 potniki preusmerjen v Libijo po vzletu iz Aten
ATENE, 27. jun. (AP) -Danes popoldne je bili ugrabljeno veliko potniški reakcijsko letala »jumbo« letalske dražbe Air France ki je letelo s 223 potniki i: Tel Aviva v Pariz. Letalo : poletno številko 139 je odle telo iz Aten ob 12,25 po kra jevnem času in bi morale pristati na letališču Charlei de Gaulle ob 14,35 po pari škem času. Predstavniki le tališča Ben Gurion v Izraeli so prvi sporočili, da je letalc ugrabljeno in da je namen je no v Bengazi. Ugrabitelji sc verjetno stopili v letalo \ Atenah in prisilili pilote, dc so ga usmerili proti Libiji.
Po nekem poročilu fran coskega radia so ugrabitelj: člani neke palestinske orga nizacije, vendar tega nisc uradno potrdili.
Tito je naredil več, kot zdelo sploh mogoče
V Trebčah ie govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc: predsednikovo ime simbolizira pomen, ki bo in mora seči dlje od sedanjih rodov
TREBČE, 27. jun. — Ob otvoritvi spominskega parka v Trebčah, kjer je predsednik Tito preživel otroška leta in kasneje pripravljal pomembne partijske dokumente, je zbranim spregovoril Franc Šetinc. Na kratko je orisal predsednikovo življenjsko pot in poudaril njegovo veliko, včasih tudi neprecenljivo vlogo, ki jo je odigral, in jo z nezmanjšano voljo ter vse večjim ugledom ima še naprej v jugoslovanskih in svetovnih razmerah.
»Zbrali smo se na slovesnost, da odpremo nekaj skromnih spominskih objektov in razstavo, posvečeno bivanju in delovanju našega predsednika in maršala Josipa Broza-Tita v teh krajih. Tu je preživel pri dedu Martinu del svoje mladosti, tu se je pri Javerškovih rodila njegova mati, v tej hiši je našel Tito zatočišče in pomoč pri svoji teti Ani in njenih — tudi v dneh svoje najstrožje ilegalne revolucionarne dejavnosti. Prav v tej hiši, po teh grapah in hostah se je sestajal z vodilnimi slovenskimi komunisti pa tudi komunisti iz drugih krajev Jugoslavije v času, ko je bilo potrebno, da se organizacije KPJ očistijo frak-cionašev in oportunistov ter se utrdijo in pripravijo za odločilni spopad s fašizmom. Tu na Trebčah se je Josip Broz pripravljal na partijska posvetovanja in konference in od tu je v maju 1338 organiziral prvo sejo novega politbiroja CK KPJ na Lisci, nato sejo politbiroja v Krški vasi pri Brežicah in v maju 1939 ponovno sejo politbiroja na Lisci. Trebče in dolina Bistrice sta ga sprejemali z vso ljubeznijo v letih, ko se je iz tujine vračal kot ilegalec v domovino in ko je postal sekretar CK KP Jugoslavije.
Trebče si je tovariš Tito izbral za eno izmed pomembnih oporišč in izhodišč svoje revolucionarne dejavnosti tudi zato, ker je te kraje dobro poznal, pa tudi zato, da je od tu mogel kar najbolje pomagati slovenskim in hrvatskim komunistom. Iz teh skritih krajev je usmerjal dejavnost obnovljene in pomlajene Komunistične partije Jugoslavije. Poznal je svoje rojake; vedel je, da na obeh bregovih Sotle v delovnih ljudeh tli plamen upora proti izkoriščevalcem in zatiralcem, ki je prvič zažarel v velikih uporih slovenskih in hrvatskih kmetov. Veroval je v borbenost in enotnost med delovnimi ljudmi, med zagorskimi, bistriškimi in kozjanskimi plebejci, ki jih pripadnost slovenskemu in hrvatskemu narodu nikoli ni ločevala v njihovem boju proti skupnemu sovražniku — izkoriščevalski posvetni in cerkveni gosposki. Tako kot so slovenski tlačani in pozneje delavci sovražili fevdalce in kapitaliste, so jih j sovražili tudi delovni ljudje na Hrvatskem in po vsej Jugoslaviji. Vsi so hoteli živeti svobodno: biti gospodar na svojem, imeti v odločilnih trenutkih pravico do lastne presoje in samostojne odločitve. čutili so, da je treba do temeljev zrušiti stari svet socialnih krivic in nasilja, porušiti meje umetno razpi-hovane nacionalne in verske nestrpnosti med narodi ter se upreti grozeči fašistični nevarnosti. Toda Tito je poleg tega tudi vedel, da je vse to mogoče doseči samo z vztrajnim in dobro organiziranim revolucionarnim bojem ljudskih množic. Sin zagorskega kmeta in Slovenke je zgodaj začutil v sebi, kako se stoletna odporna sila teh ljudi pretaka vanj in kako se je kmalu tudi njegova volja začela pretakati v voljo in zavest naših delovnih ljudi. Naslonil se je na spoznanje in moč združenega ljudstva, željnega svobode in neodvisnosti, in tudi sam je kmalu postal vzmet, ki potiska stvari naprej. Dialektika revolucionarnega razvoja posamezne zgodovinske situacije ruši navidezne in uveljavlja resnične voditelje: izbrani Čas odkrije velike osebnosti in revolucionarni čas jim sodi, daje veljavo. Zgodovinski domet posameznika raste iz revolucionarnega po-
leta razreda, ki ga pooseblja, in iz posebnih odlik njegove lastne osebnosti. Talco je bilo s Titom, ki je izšel iz plebejskih množic, iz delavskega razreda, vedno zra-ščen z njegovimi vsakdanjimi boji, ko je dojel njegov utrip, širino in osrednjo razvojno smer njegovih teženj.
že v svoji* mladosti je Tito presenečal rojake s svojo odločnostjo in vizijo lepše prihodnosti, ki si jo bodo delovni ljudje — kot je govoril — priborili le z lastnim bojem. Njegova mati je čutila, da se njen sin ne more sprijazniti s starim svetom, da se mu hoče upreti. čutila je, da snuje velike stvari in strah jo je bilo,
Tita pri tem nič manjša kot med vojno in revolucijo. Morda je v tem celo več zgodovine, ker narodnoosvobodilna vojna in revolucija sta se vsaj v določeni meri hranili tudi iz naravne sle po ohranitvi, nacionalni in posameznikovi, povojna pot Jugoslavije pa je v še večji meri sad modrosti, kreativne misli, pogum, da si, če ne gre drugače, tudi otežiš sedanjost, ker vidiš prihodnost. Prav gotovo gre tu za veliko vizijo, filozofsko in politično,
humanistično, in to v času, j ko, kot je načrtovano. Misli-
tudi poglabljali, radikalizirali in ga — skozi samoupravljanje — spreminjali v samozavest, v dolžnost, ko bo vsakdo izmed nas mislil na skupnost in ne bo pozabil na posameznika. To je namreč vsebina in pomen besede — Tito. To je tudi vsebina in pomen vodilne družbene vloge naše zveze komunistov, vseh naprednih sil. Danes in jutri.
Pred poldrago uro smo v Bistrici prisostvovali podpisu družbenega dogovora, ki naj zagotovi, da bodo podpisniki skrbeli, da se ta pomemben pomnik — ožje spominsko območje Trebč — razvije ta-
DELO
Glavni urednik in direktor publikacij:
MITJA GORJUP
Odgovorni urednik:
SLAVKO FRAS
Namestnik direktorja: ANTE MAHKOTA
Pomočnika glavnega urednika:
VLADO JARC SLAVKO BEZNIK
MIRO POČ (centralna redakcija). VLADO JARC [notranja politika), ALENKA MIŠIČ (gospodarstvo). BOŽIDAR PAHOR (zunanja politika). TIT VIDMAR (kultura). VLADO ŠLAMBERCER [dopisništvo, kronika). ŽELJKO KOZINC (zanimivosti, reportaža. podlistek) EVGEN BERGANT (šport), FRANCE VREČAR (Sobotna priloga). DRAGO VRESNIK (Informativni tednik Dela — ITD). JOCO 2NIDARŠIC (fo-•ja).
FRANC ŠETINC — Tito, vir revolucionarnih vrednot.
da ga svet. kakršen je bil, ne bo podprl. Utrujena zaradi svojih nežnih materinskih skrbi je pritavala v domači kraj in prosila svojo sestro Ano, naj pomaga njenemu sinu, čeravno si Ana takrat ni mogla zamisliti, kako naj v tej odmaknjeni dolinici pomaga svojemu nečaku, ki si je postavil za svoj življenjski cilj najplemenitejše, kar si je sploh mogel izbrati — osvoboditev delovnih ljudi. In vendar mu je po svojih močeh pomagala z vso prizadevnostjo.
Prihodnje leto bo minilo štirideset let, ko je Tito stopil na čelo partije. V zelo kratkem času jo je usposobil za vodenje revolucije in narodnoosvobodilne vojije. še več: demokratiziral in huma-niziral jo je, speljal v množičnost, v akcijo, v boj, naredil jo je ljudsko v najčistejšem pomenu besede. In zgodovinska veljava tega je najbrž v tem, ker je storil J več, kot se je zdelo mogoče glede na realne razmere v deželi in v primerjavi z drugimi državami.
Tito — srčika nove zgodovine
Tudi za takšen narodnoosvobodilni boj in revolucijo, kot sta bili v Jugoslaviji, niso bile vnaprej dane samo ugodne razmere, toda rezultat je bil enkraten: rodila se je nova zgodovina narodov in narodnosti Jugoslavije in Tito je bil srčika njenega bistva. Tito je bil skupaj s partijo in sodelavci, kot so bili Kardelj, Kidrič, Pi jade, Bakarič in mnogi drugi, pobuda in usmerjevalec akcije, toda za ljudi je bil tudi človeška opora. V najhujših preizkušnjah revolucije in vojne se je boril za človečnost. Kdo ne pozna na primer evakuacije ranjenih, bolnih ter civilnega prebivalstva prek Neretve? Z odmikom časa se veljava temu globoko človeškemu dejanju neprestano dviga. V nas in v svetovni javnosti. Tu sta se »Tito-človek« in »Tito-zgodovina« do kraja poistovetila. In morda je prav v takšni sintez; treba iskati korenine človeške legende o Titu.
In, navsezadnje, Informbiro? Ali je res to samo dejanje ponosa, moči in samozavesti ob misli na lastno revolucijo? Torej navezanost na bogato dediščino, ki je nočeš prodati za skledo leče? Tudi če bi bilo samo to, bi bilo nedvomno veliko, toda sporočilo zgodovine je v plodni posledici tega upora: nastala je nova možnost za socializem, ki se je utrdila — seveda še daleč ne gladko in brez težav. Utrdila se je nova realnost socializma z idejo in prakso socialističnega samoupravljanja, utrdilo se je gibanje neuvrščenih. To pa prav gotovo pomeni takšno zgodovinsko silnico, kakršne prav gotovo v modemi zgodovini še ni sprožila nobena vojaško, ekonomsko in populacijsko tako majhna družba, kot je naša jugoslovanska v okviru sveta in časa, pa še sredi neprestane ogroženosti vseh vrst. In najbrž ni vloga
ko vemo, da je v svetu velikih idej bore malo. Ali pa se duše silo.
To je velika pridobitev, vtkana v naše življenje, v naše uspehe in spoznanja pa tudi med naše naloge za prihodnost. Ko se v mislih skušamo povzdigniti nad sedanjost in se zazreti skozi dalje v prihodnost, se nam ponuja trdna opora, kajti Titovo ime simbolizira pomen, ki bo in mora seči dalj od sedanjih rodov. Nekdo je lepo rekel:	»Titu je uspelo
okupirati svet, toda za razliko od drugih zavojevalcev je uporabljal orožje, ki so ga mnogi ljudje na vseh celinah sveta sprejemali: miroljubno koeksistenco, neuvrščenost, neodvisnost, enakopravnost, spoštovanje. »Za Leninom bi lahko ponovili, da je to zrno, ki zadene bolj kot jekleno!
Ko Tita vidimo ali ga neposredno poslušamo, mi je nekoč dejal znani slovenski pesnik, je resnično med nami: preprost in človeški, kot voditelj zmerom s prepričljivo željo, dà bi slehernega Jugoslovana nekako zdramil, potegnil v boj — skozi pošteno delo — za nekaj boljšega, višjega.
Mogočna moč predsednikove pobude
Tito je zgodovina, živa legenda, pravimo. A Tito je zares tudi človeški in ljudski med nami, ko nas njegova neposrednost in prepričljivost zgrabita in potegneta v boj za nove odnose, za več resničnega samoupravljanja, za boljše delo, za več socialistične solidarnosti, za zakonitost, za enakopravnejše odnose v svetu, za zmanjšanje prepada med bogatimi in revnimi, za človečanske pravice, najsi gre za črne prebivalce Južnoafriške republike ali Palestince na Bližnjem vzhodu ali Slovence v Avstriji ali Makedonce v Bolgariji. Titova pobuda je zmerom učinkujoča za velike družbene in druge premike. Tudi duhovne. Tudi za preusmeritev razvoja, da, tudi zgodovine. Zakaj avantgarda mora biti najprožnejša in najtrdnejša vzmet napredka, a tudi sama se mora znati prilagajati spremembam, če noče, da je dogodki ne potisnejo proti repu zgodovine. Prav v tem je dialektika naše partije, ki se je znala vedno, zlasti pa ob premenah časa in velikih dogodkov, zavarovati pred največjo izmed vseh nevarnosti: pred lastno birokratizacijo, pred odtujitvijo od lastnega delavskega razreda.
A koliko je tega, Titovega, v nas in koliko bo tega v novih pokolenjih? Toliko, koliko bomo to naravno in plemenito človeško nagnjenje ne samo ohranjali, temveč
mo, da je to pomembna perspektiva za Trebče in to dolino ter velika odgovornost za širšo slovensko in jugoslovansko skupnost. Storiti moramo vse, da bomo to območje tudi dejansko vključili v širši spominski kompleks Kumrovec — Kozjansko, ki ga moramo na obeh straneh Sotle obravnavati kot neraz-družljivo celoto. To je bila ves čas tudi Titova želja.
Nove možnosti za to območje
Z vsem, kar je bilo že narejenega in kar še bo, bodo Trebče pridobile zgodovin-sko-turistično obeležje in si tako ustvarile možnosti za hitrejši gospodarski, kulturni in socialni razvoj. V povezavi z razvojem in dejavnostjo Kumrovca, ki se odpira v Jugoslavijo in širši svet, se nedvomno ponujajo nove možnosti in perspektive tudi temu območju.
Naša srčna želja je, da bi ti kraji skupaj s Kumrovcem vsak dan bolj privlačevali zlasti mladino, da bi po teh in drugih poteh spoznavala junaško dobo našega narodnoosvobodilnega boja in naše revolucije. To so hkrati tudi kraji polni naravnih lepot pa tudi zgodovine, ki zajema napredno miselnost štirih stoletij, iz katere sta zrasla narodnoosvobodilni boj in naša sedanjost. Samo tako je mogoče dobiti pravo mero za ocenjevanje naših sedanjih uspehov in le tako nam bo uspelo izmeriti pot od tam, kjer smo bili, do tja, kamor želimo.
Podpisnikom družbenega dogovora, posebej osnovni šoli v Bistrici ob Sotli pa polagam na srce, da na temeljih, ki sc postavljeni, grade naprej. Razvijajte svetle tradicije, varujte ta simbol bratstva in enotnosti, utrjujte žive vezi, ki so bile stkane med ljudmi na obeh straneh Sotle že davno in ki morajo povezovati tudi prihodnje rodove! Ne pozabimo, da bratstvo in enotnost ni nikakršno votlo geslo, marveč vrednota ter moč našega skupnega življenja v Jugoslaviji. Vrednota torej, ki nam je že mnogokrat pomagala, da smo se uspešno uprli velikim nesrečam, da smo dosegli množično, popolno strnitev naših vrst za odpor in izšli iz njega z zmago, z dostojanstvom, moralno in kulturno okrepljeni. Samo bratstvo in enotnost kot ideja in akcija našega vsakdanjega boja je tista antejska stvarnost, tla, ki se jih moreš oprijeti, da podvojiš svojo moč, kot je napisal eden izmed Titovih kronistov. To je tista velika pridobitev, vrednota, ki nam bo tudi v prihodnosti pomagala, da se bomo vztrajno držali smeri, ki jo je jasno začrtal tovariš Tito.
Mini-maksi Cankar v Križankah
Literamo-dramski večer v okviru poletnih festivalskih prireditev
LJUBLJANA, 27. jun. — Z žlahtnim literamo-dramskim večerom je v petek obogatil komaj začeti program letošnjih mednarodnih poletnih festivalskih prireditev v Križankah igralec Rudi Kosmač, član SNG, ki je prepričevalno podal vrsto Cankarjevih samogovorov v skupnim naslovom »Moje izbe«. Za pogumen in hkrati prefinjen izbor tekstov iz raznih Cankarjevih del se je treba zahvaliti Primožu Kozaku, medtem ko je režijski koncept uprizoritve zasnoval Miran Herzog. Seveda pa je glavno, nelahko in v mnogih ozirih odgovorno nalogo opravil predvsem edini nastopajoči, igralec Rudi Kosmač, raskav in intelektualen hkrati, ter nam, čeprav sploh ni šlo f za neko vizualno približevanje Cankarjevemu liku, tudi po zunanji podobi, kretnjah in načinu razmišljanje ter govorjenja poustvaril nekoga, ki bi bil lahko Cankar. Tako izgovorjene tekste smo morda privzemali še bolj, kot da bi jih brali. Vsekakor smo še enkrat doumeli, kako je še danes aktualen Ivan Cankar.
Tako je dobil polnozase-deni avditorij z najmanjšo možno zasedbo in omejenim izborom teksta — maksimalno prgišče velikega Cankarja.
BOGDAN POGAČNIK
Pohvala gostiteljem iz Slovenije
Sodelovanje širi pomen »vlaka bratstva in enotnosti«
KOPAON1K. 27. jun. (Tanjug) — Na Kopaoni-ku so se včeraj sestali člani medobčinskih koordinacijskih odborov vlaka »bratstva in enotnosti«. Poleg republiške delegacije, ki jo je vodil Filip Matič, podpredsednik republiške' konference socialistične zveze Srbije, so bili navzoči tudi predstavniki koordinacijskega odbora SR Slovenije.
Na zasedanju so podali oceno letošnje prireditve vlaka »bratstva in enotnosti«, s katerim je prišle več kot 1100 udeležencev iz 29 srbskih občin v SR Slovenijo, kjer so prebivali od 5. do 9. junija. V letošnji manifestacij:	Je
imela pomembno vlogo tudi zvezna konferenca SZDL, ki je bila pokrovitelj »bratstva in enotnosti«, zdaj pa se ob razvijanju sodelovanja med občinami njegov pomen širi.
Na tem zasedanju so izrazili tudi hvaležnost gostiteljem iz Slovenije za prijazen sprejem. Glede na prejšnje prireditve vlaka »bratstva in enotnosti« so tem letos v vseh sredstvih javnega obveščanja, tako so ocenili na zasedanju, posvetili več pozornosti.
Drugo leto še težave s tokom
Generalni direktor Juge! L. Lazar o elektroenergetski situaciji 1977
BEOGRAD, 27. jun. (Tanjug) — Generalni direktor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva Ljubiša Lazar je izrazil prepričanje, da bo prihodnje leto prelomno tako za proizvajalce kot za porabnike električne energije v državi. Pred koncem leta 1977 ni računati, da bi začele obratovati večje število novih elektrarn. Ocene kažejo, da bi prihodnje leto lahko proizvedli skupno do 46 milijard kWh, medtem ko zahteve porabnikov, čeravno še ne natanko izračunane, dosegajo blizu 50 milijard kWh.
Med nadaljnjimi pripravami elektroenergetske bilance za prihodnje leto —- pogovori o tem se začno že 30. junija na seji skupščine JUGEL v Strugi — bo prišlo seveda do popolnejšega usklajevanja proizvodnih možnosti in potreb porabnikov, pa bo tako podoba čez nekaj mesecev jasnejša, pravi Ljubiša Lazar. Napoveduje tudi, da bo prihodnje leto potekalo v znamenju občasnih težav, marsikaj pa bo, kot kaže, odvisno od porasta porabe toka. Ce bi hoteli porabniki prevzeti 10 odstotkov več električne energije kakor letos, pri tem pa bi bile hidrološke razmere neugodne, se težavam pri preskrbi ne bo moč ogniti.
Šiškarji so slavili
10.000 občanov na Rašici, ki jo je pred 35 leti požgal okupator — Ogorčenje zaradi preštevanja na Koroškem
LJUBLJANA. 27. junija — Rašica, mirna in slikovita vasica na prvih obronkih nad Savo nedaleč od Ljubljane, je včeraj spremenila svojo podobo. Bila je prizorišče osrednje proslave občine Siska, na kateri se je zbralo več kot HUH10 občanov.
Svoj občinski praznik so Šiškarji sicer posvetili 22. juniju — dnevu, ko je bilo pred 35 leti v Bernardovi hiši na Vodnikovi cesti v Ljubljani ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Letos pa so praznovanje pomaknili na 26. junij in v prvo požgano vas na Slovenskem — Rašico, da bi se hkrati spomnili tudi prve ga okrutnega okupatorjevega maščevanja nad upornim ljudstvom ter obeležili 35-letnico ustanovitve rašiške čete.
Gozdna jasa ob poti, ki vodi k razglednemu stoLpu nad vasjo, se je tako včeraj spremenila v živopisano mravljišče raznobarvnih uniform. V veličastni proslavi je namreč
proge m tovarištvo
Srečanje brigadirjev ob 30-!etnici mladinskih delovnih brigad
ŠEMPETER, 27. junija — Občinski konferenci ZSMS Žalec in Mozirje sta danes dopoldne pri kraški jami Pekel blizu Šempetra ob 30-let-nici mladinskih delovnih brigad pripravili srečanje briga-dirjev-veteranov. Siavnosmi govor je imel predsednik republiške . konference ZSM Slovenije Ljubo Jasnič. V govoru je poudaril pomen prvih delovnih akcij, s katerimi se je pravzaprav pričela cela vrsta delovnih zmag naših ljudi. Ob delu pa niso nastajale samo ceste in proge, temveč, kar je enako pomembno, tovarištvo, ki se prav tako kot ceste, nadaljuje v neskončnost.
T. TAVČAR
sodelovalo kar 800 pripadnikov teritorialnih enot, 400 članov civilne zaščite, 200 gasilcev, 150 kadetov milice in še približno 4000 drugih na stopajočih — tabornikov, telovadcev, godbenikov, pevskih zborov in recitatorjev.
2e na predvečer proslave, ki so se je med drugimi gosti udeležili tudi Sergej Kraigher, France Popit in Andrej Marinc, so svečano odprli težko pričakovano asfaltirano cesto do vasi, na planinskem domu pa odkrili spominsko ploščo rašiški četi.
V okviru proslave so najzaslužnejši občani prejeli priznanja, podpisan pa je bil tudi dokument o pobratenju šiške in makedonskega mesta Kavadarci.
gnusi
Danes je ponedeljek. 28. junija 1916. 180. dan v letu. Do konca leta je še 186 dni. Na današnji dan še spominjamo tudi teh pomembnejših dogodkov:
Ì949 — Umrl je slovenski impresionistični slikar Matej Siemen.
1948 — Objavljena je bila resolucija informbiroja.
1948 — V strahovitem potresu na Japonskem je umrlo 5100 ljudi.
1942 — Drugi bataljon Pohorskega partizanskega odreda je napadel tovorni vlak pri Verdu in rešil 300 inter-nirancev. ki so jih Italijani hoteli poslati v Gonars.
1928 — Začela se je splošna stavka steklarskih delavcev v steklarnah v Hrastniku. Zagorju In Rogaški Slatini.
1919 — V Versaillesu so podpisali mlrovn» sporazum, s katerim se je formalno končala prva svetovna vojna.
1914 — Gavrilo Princip je v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Ferdinanda. Avstroogrska monarhija je atentat uporabila kot Izgovor ca napad na Srbijo.
1867 — Rodil se Je Luigi Pirandello, dobitnik Nobelove nagrade za književnost.
Slavnostno besedo je imel general polkovnik in narodni heroj Rado Pehaček, ki je med drugim dejal, da se je fašizem s požigom Rašice razgalil v vsej svoji nečlovečnosti.
Okupatorjev kres pa ni požgal semen upora, ki jih je zasejala OF, ampak je še razplamtel socialistično revolucijo. Zato včeraj na Rašici niso slavili le praznika občine šiška, marveč vse Ljubljane. Ob tej priložnosti je Rado Pehaček pozval prisotne, naj se pridružijo ogorčenju Slovencev zaradi odločitve o preštevanju koroških Slovencev.
SILVESTRA ROGELJ
V Radgoni 22.000 potnikov
MURSKA SOBOTA, 27. jun. — Manj prijeten konec tedna so imeli cariniki na pomurskih mejnih prehodih. Začetek počitnic v nekaterih južnih deželah ZR Nemčije in kolektivni dopusti so najbolj občutili na radgonskem prehodu. V soboto do polnoči je prečkalo z osebnimi avtomobili na treh vstopnih stezah kar 22 tisoč potnikov. Promet se je kar za dvakrat povečal tudi na prehodu v Gederovcih. Nekoliko več dela so imeli včeraj in danes cariniki na mejnih prehodih z Madžarsko — v Dolgi vasi pri Lendavi in na Hodošu.	I. G.
Nov rod rudarjev
ZAGORJE, 27. junija — Letos je 76 mladih, največ doslej, končalo šolanje na rudarskem šolskem centru REK Zasavje. Med njimi je 43 kvalificiranih rudarjev kopačev. V petek zvečer so s tradicionalnim »skokom čez kožo« skočili v rudarski stan.	PB
Jubilej rudniških gasilcev
TRBOVLJE, 27. junija — S slovesno sejo članov je včeraj industrijsko gasilsko društvo TOZD Rudnika Trbovlje proslavilo 95. obletnico. Ob tej priložnosti je vrsta gasilcev dobila priznanja. Alojza Kosca in Antona Viranta so nagradili za 50-letno delo v društvu, repu bliška gasilska zveza je podelila gasilske plamenice 4 rudniškim gasilcem.	PB
Nizozemci igrali v Trbovljah
TRBOVLJE, 27. junija — Veliki pihalni orkester nizozemskega mesta Kerkrade je bil dva dni gost trboveljske delavske godbe. Nizozemci so pritegnili Trboveljčane z včerajšnjima nastopoma na ulicah mesta in z večernim koncertom pred delavskim domom. Sodelovanje med godbama se je začelo pred d vem: leti, ko je delavska godba iz Trbovelj v Kerkradu, na svetovnem festivalu pihalnih godb, dosegla svoj največji mednarodni uspeh, 1. nagrado s posebnim pri znanjem.	PB
V Hočah so praznovali
MARIBOR, 27. junija — V Hočah pri Mariboru sc se danes končale prireditve v spomin na napad borcev pohodske brigade na tovarno Sana leta 1943. V otroškem vrtcu so odprli razstavo »Cicibani rišejo« v osnovni šoli so odprli lovsko razstavo, v novo od prti telovadnici pa je bila sklepna svečanost, na kateri so sodelovali mladinska godba na pihala, mladinski pevski zbor osnovne šole iz Hoč, recitatorja ter oktet Impregnacije Hoče.
Danes so odprli tudi prenovljene prostore krajevne skupnosti v Hočah, včeraj so v kulturnem domu v Hočah odprli mladinsko sobo. V okviru prireditev praznika v Hočah so taborniki 11. SNOUB Hoče postavili svoj tabor.	m. K.
Opera y Kopru
KOPER, 27. jim. — Po dolgem času so imeli ljubitelji opere v Kopru spet priložnost prisostvovati uprizoritvi na domačem odru. Sinoči je tu gostovala ljubljanska operna hiša, ki je v čudovitem arhitektonskem okolju Titovega trga predstavila Mascagni]evo Cavallerio rusticano ter Leoncavallove Glumače. Dirigent je bil Milivoj Surbek, vodja zbora pa Jože Hanc.
B. J.
Kolona na obalni cesti
KOPER, 27. jun. - 2e oö sobotnih zgodnjih jutra njih ur je obalna cesta dobesedno preplavljena s kolonami vozil, ki kot neusahljiva reka počasi derejo proti morju. Iz ljubljanske smeri ni posebnih zastojev, saj novozgrajeno ankaransko križišče uspešno požira še tolikšne količine pločevine. Zato pa se nabirajo repi pred obema semaforjema v Kopru. Treba je reči, da se je le redki vozniki, ki nameravajo naprej v Istro, zapeljejo po obeh bližnjicah pri Črnem kalu in preko Šmarij. Temu je navsezadnje kriva tudi pomanjkljiva signalizacija. Danes popoldan in pomo v noč se bo vsa ta pločevinasta reka obrnila nazaj proti Ljubljani in Trstu, tako da pričakujejo kolone celo na avtocesti.	b. J.
celine
Čari
V Trebnjem odprli razstavo gambijskega slikarja Cee-saya — Dragocena poživitev umetnostnega doživljanja
i
TREBNJE, 27. junija — »V Afriki začnemo vsak pozdrav z bobni.« je v prizadevni slovenščini pred začetkom folklornega nastopa afriških študentov iz Slovenije v polni dvorani kulturnega doma v Trebnjem porekel predsednik zveze afriških študentov v SRS Osman Sirag. In potem so zabobneli bobni, kot topot črede slonov, ket mehke kaplje dežja, kot čarobni ples človeških rok, ki se z vsakim udarcem borijo za svobodo.
V takem vzdušju so tudi v soboto zvečer v Trebnjem na Dolenjskem, v okviru IX. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije, slovesno odprli razstavo prvega udeleženca iz daljnega sveta, črnskega slikarja Momodua Ceesaya iz afriške dežele Gambije.
Pred številnim občinstvom ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in kulturnih ustanov je razstavo Momodua Ceeasaya odprl član izvršnega sveta skupščine SRS in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje
Marjan Osolnik. Poudaril je, da prav v pogojih naše nove samoupravne socialistične družbe kultura ne raste samo v velikih centrih, ampak da se ta dejavnost vsebolj plodno in samorastniško razprostira. Trebnje je še posebej dober primer za tako rast.
Ravnatelj Modeme galerije iz Ljubljane Zoran Kržišnik je zelo pozitivno ocenil likovno umetnost Momodoua Ceesaya tudi po strokovni plati in meni, da njegova razstava predstavlja dragoce-
no poživitev in razširitev našega umetnostnega doživljanja, ki je bilo .doslej vse preveč vezano le na umetnostno tradicijo zahodne Evrope.
Prav to misel je v svoji izpovedi bratenja s pomočjo umetnosti potrdil tudi sam afriški umetnik Momodou Ceesay, ki se je nekaj let šolal na ameriški univerzi Wesleyan, kar mu je omogočilo, da je svojo afriško prvinskost lahko sprostil z jezikom sodobne likovne govorice sveta.
BOGDAN POGAČNIK
Slovo ne bo lahko
Brigadirji prve izmene na mladinski delovni akciji »Suha krajina 76« so se močno priljubili vsem domačinom
SUHA KRAJINA, 27. junija — Ko smo te dni obiskali brigadirje prve izmene mladinske delovne akcije »Suha krajina 76«, se jih je ravno loteval nekakšen nemir. To pa je povsem razumljivo, saj so tekle zadnje urice akcije, dela je bilo še na pretek, neznosna vročina, ki je segrela suhokrajinsld krš, pa je tudi prispevala svoje. Vendar brigadirji dolenjske MDB »Janko Brodarič« in ljubljanske »Ljubo Šercer« so neumorno rili v živo skalo, ki se je odločno upirala mladim rokam.
Seveda je bila mladost močnejša, kot vedno je tudi tukaj zmagovala. Za brigadir, ji so ostajali metri izkopanih jarkov suh okra j inskega vodovoda. ki bo prepojen z znojem’ ki je kar v potokih curljal iz zdravih in zagorelih teles fantov in deklet.
Pod zastavo komandanta MDA »Suha krajina 76«, No vomeščana Borisa Petan čiča, se je na Prevolah pri Hinjah in v Strugah zbralo 118 brigadirjev z Dolenjske in iz Ljubljane. Med njimi je bilo največ 17-letnih fantov in de
klet, ki so se tokrat prvič resneje srečali s težkim fizičnim delom. Vendar brigadirjev ni premagal krš, kajti gnala jih je obljuba, da morajo izkopati nekaj sto me trov vodovodnega jarka, ki bo pripeljal vodo in novo življenje ljudem, ki so vse preveč pozabljeni, žrtvujejo se brigadirji, vedno bolj pa tudi tamkajšnji občani, ki v teh mladih ljudeh vidijo že svoje prijatelje, tovariše in znanilce lepšega jutrišnjega dne.
Komandant Petančič, njegova namestnica Nada Račič iz Brežic in tehnični vodja Jože Tomazin, tehnik iz Naklega pri Kranju, so me v »glavnem štabu« na Prevolah sprejeli nadvse ljubeznivo.
Nisem jih izzival, na očeh sem jim lahko bral, da so utrujeni, lahko bi rekli celo neprespani, opaziti je bilo, da jih tarejo skrbi. Teh res ne manjka, je dejal komandant Petančič. »Saj morate razumeti, da se prva izmena ki vedno »orje ledino«, sre-
čuje z največjimi težavami. Vendar jih vsi družno z lahkoto premagujemo, najbolj pa nam nagaja vročina, ki je zlasti neznosna v jarkih, kjer se kamen segreje skoraj tako, da bi na njem lahko cvrl jajca.«
Na delovišču v Strugah nam je najprej padel v oči bradati mladenič drobnih, vendar živih oči. S svojim nasmehom in vihravostjo je neprisiljeno opozarjal nase. Okrog njega je bilo največ brigadirjev, kot da bi potreboval kakšno pomoč od svojih tovarišev. Kmalu sem ga »identificiral«, to je bil Brane Mitag iz Novega mesta. Brigadirji ga imajo najrajši; saj je kar nekakšen »brigadni Pavliha« v dobrem smislu, če je kje težko, pokličejo Braneta, potem pade kakšna okrogla in se skala prelomi. Čeprav je včasih tudi malce samosvoj, sploh pa ko je v družbi z Binetom Koširjem-Hektorjem in Jakobom Kulovcem Cmokom. Res, da jo včasih tudi »ušpičijo«, ven-
dar pa primejo brez pregovarjanja za vsako delo. Zlasti so se izkazali, ko so kmetu prostovoljno naložili voz sena, bili so pohvaljeni, dobili pa so tudi liter šmarnice.
Precej resen pogovor sva imela z Ljubljančanom Bogdanom Jugovičem, dejal je, da so fantje in dekleta precej utrujeni, saj včasih delajo tudi po osem ur. Zaradi tega so manj vneti pri svobodnih aktivnostih, kajti mlada telesa, ki so prišla naravnost iz šolskih klopi, niso vajena tolikšnih naporov. Brane je menil, da bi morali za kakšno uro skrajšati delovnik, zato pa bi ostalo več časa za vzgojo brigadirjev in ostalo dejavnost. Tako bi bil dosežen večji učinek, saj če bi želeli velike materialne efekte, potem bi bili stroji za takšna dela bolj primerni.
Ustavil sem se tudi pri gospodinji Ivanki Pugelj v Lipi. Brigadirji so ji »razrili« vrt, vendar jih je vseeno pohvalila m dejala, da so jih vaščani sprejeli za svoje.
SLAVKO DOKL
SUHA KRAJINA BO DOBILA PITNO VODO — Razbeljene skale se trdovratno upirajo mladim rokam, ki pa vseeno zmagujejo.
Foto: S. Dokl
Bistvene spremembe v odnosih med KP omogočile udeležbo ZKJ na konferenci
Sekretar v IK predsedstva CK ZKJ dr. A. Grličkov je v posebni oddaji televizije Beograd odgovarjal na vprašanja pred konferenco evropskih partij — »Nismo se strinjali z dosedanjim tolmačenjem vsebine proletarskega internacionalizma« — Amandmaji k dokumentu
BEOGRAD, 27. Jun. (Tanjug) — Pred konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope, ki bo 29. in 30. junija v Berlinu, Je televizija Beograd pripravila posebno oddajo, pri kateri je sodeloval sekretar v izvršnem komiteju predsedstva centralnega komiteja ZKJ tir. Aleksandar Grličkov. Med oddajo, ki je trajala dobro uro, je Grličkov odgovarjal na vpra-ianja urednika oddaje Dušana Miteviča, delavcev tovarne avto mobžlskih motorjev »21. maj« in številnih gledalcev.
»Dejstvo, da se bo ZKJ ude-težila konference — je odgovoril Grličkov — pomeni predvsem to, da se je nekaj bistvenega spremenilo v odnosih med komunističnimi partijami. Drugič, mi smo komunisti, pripadamo komunističnemu svetu in se bojujemo za socializem. Tretjič, razlog je tema konference.
Gre za mir, varnost, sodelovanje in družbeni napredek ▼ Evropi. O tem pa moramo md kot evropska država govoriti. Ker so se spremembe, ki sem jih omenil, že uresničile v odnosih med komunističnimi partijami, četudi, resnici na ljubo, ne tako, kot vsi želimo in kot si to prizadevajo doseči številne komunistične partije, ko se zavzemajo za popolno demokratizacijo odnosov, pomeni naš odhod na konferenco, da obstajajo elementi sprememb in sile, ki te spremembe usmerjajo v naprednem smislu. ZKJ se nikakor ne bi mogla izneveriti obveznosti, da pri tem prispeva svoje, in to tako s svojimi pojmovanji in interesi kot tudi s svojim moralnim in političnim kapitalom, ki si ga je pridobila pred vojno s prihodom tovariša Tita v vodstvo partije, nato med revolucijo ter po vojni v spopadu s Stalinom in dogmatskimi silami v komunističnem gibanju. To so dejstva, ki so nas pripravila do tega, da sodelujemo v pripravah in damo svoj prispevek.
Dokument je sprejemljiv
Razlogi za to našo odločitev, da bomo sodelovali na konferenci, so bili ob javl jem v javnosti v sporočilu predsedstva ZKJ. Rad bi dalje poudaril, da je dokument, ki je pripravljen za konferenco, sprejemljiv. Ni takšen, kot bi bil, če bi ga mi napisali, ker ne moremo sami pisati besedila . dokumenta za mednarodni sestanek. Želim pa reči, da to ni dokument proti politiki ZKJ. Ce bi se torej želel zgoščeno izraziti, bi potemtakem rekel, da z odhodom na konferenco opravljamo komunistično dolžnost na tak način in s takšnimi sredstvi, ki jih imamo za potrebne in edino možne med komunističnimi partijami.«
Aleksandar Grličkov je dalje rekel, da je razlog za dolge priprave na ta sestanek dejstvo, da so se demokratizirali odnosi v komunističnem gibanju in med ko-mumstičnimi partijami, oziroma vsaj toliko demokratizirali, da se morajo dogovori sklepati po načelih enotnosti oziroma konsenza.
Ko ne bi obstajali še nekateri objektivni razlogi, ne bi bili pripravljeni niti na razpravo.
Živimo v času velikih sprememb v svetu, ki prehaja iz kapitalizma v socializem in v katerem ni mogoče odpraviti vseh problemov, a v katerem tudi niso dosegljive vse rešitve. Ce upoštevamo, da komunisti delujejo v različnih pogojih, da vodijo razredni qpj v zelo heterogenih političnih, ekonomskih, socialnih, notranjih in mednarodnih odnosih, je razumljivo, da ni lahko sprejemati in uskladiti ocen o stanju v svetu. To zahteva čas in poglabljanje v te probleme ter usklajevanje objektivno različnih pogledov, ki obstajajo.«
Udeleženci v pripravah na konferenco so se učili, kako je treba ravnati ob spoštovanju načela demokratičnih odnosov in konsenza. »Čeprav smo se v Varšavi dogovorili, da ne bomo razpravljali o ideoloških vprašanjih, o odnosih med komunističnimi partijami, ker to ni tema konference, se tem vprašanjem kratko malo nismo mogli izogniti in so se vsilila j . sama od sebe, ker objektivno obstajajo v svetu, v katerem je kapitalizem v moralni, ekonomski in socialni kriza in v katerem imajo socialistične države težave pri graditvi socializma, v katerem neuvrščeni ali tretji svet želi priti iz sedanje sheme, ki so mu jo vsilile bivše kolonialne sile, svet, v katerem vlada lakota po socializmu.«
Dušan Mitevič vprašuje, ali niso preveč potencirane razlike.
Aleksandar Grličkov:	»Po-
tencirane so' tudi razlike, in to bolj tako. da ni izraženo njihovo bistvo. To je bolj spektakularno poudarjanje razlik, toda le-te so globlje in sodijo v jutrišnjo vizijo strategije boja za socializem.«
Ni rešitev na dosegu roke
Dušan Mitevič: »To, kar ste adag rekli, predvsem pa, da
svet čuti lakoto po socializmu, me navaja k pripombi, da se ne sestajajo samo komunisti; v Evropi se sestajajo tudi drugi, socialisti in socialni demokrati na primer, konferenco pripravljajo tudi radikali.« <
Aleksandar Grličkov: »To je samo znak, da tudi druge družbene sile in tudi komunisti nimajo konkretnih rešitev na dosegu roke. To je dalje znak, da sedanje politične linije bodisi niso dale nobenih rezultatov ali so dale nezadovoljive rezultate.«
Na vprašanje, kaj ZKJ pričakuje od bližnje konference v Berlinu, je Aleksandar Grličkov odgovoril: »Mislim, da smo dali dovolj pomembne prispevke, in bo na dveh osnovnih področjih. Prvič, predvsem smo vztrajno opozarjali na faktorje, ki vplivajo na sodobni svet, na razvoj sveta, na pozitivne in negativne tendence. Predvsem smo si prizadevali pojasniti, da — poleg socialističnih držav, poleg delavskega razreda industrijsko razvitih držav, to pa pomeni političnih strank, industrijsko razvitih držav, ki so levo orientirane — nič manj pomembna vloga ne pripada vsemu gibanju neuvrščenosti kot gibanju, ki je vzklilo iz tal antikólonialne revolucije, kot gibanju, katerega politična filozofija pomeni okvir, v katerem poteka razredni boj in boj za socializem.« •
Sicer pa tudi praksa kaže, da večina držav v razvoju, neuvrščenih držav, teži k socializmu, išče poti graditve na socialističnih temeljih. To ne pomeni, da so vsi enako orientirani in da bodo vse te države socialistične. Poleg tega smo s svojim moralnim in političnim kapitalom, ki smo si ga pridobili v boju proti dogmatizmu stalinističnega tipa, močno vplivali na obnavljanje in oživljanje načel o odnosih med komunističnimi partijami, pri čemer smo se trudili ne samo, da bi jih obnovili in oživili, ampak da bi jih napolnili z vsebino, ki ustreza sodobnim razmeram.«
Aleksandar Grličkov je nato ugotovil, da dejstvo, da so priprave trajale skoraj dve leti, pomeni, da ni enega samega centra v komunističnem gibanju. Ko bi bil en sam center, bi bile te priprave krajše.
Aleksandar Grličkov je nato dejal, da med pripravami na konferenco, ZKJ ni bila nikoli sama s svojimi pojmovanji in tudi ne pri navajanju svojih interesov. Nasprotno, ob nekaterih pomembnih vprašanjih, predvsem o vprašanjih, ki opredeljujejo naravo dokumentov, značaj konference, kar zadeva oceno krize kapitalizma, postavljanja, da ima tudi socializem težave pri svoji graditvi in da ni samo kapitalizem v težavah, ter ob poudarjanju vloge neuvrščenih držav, načel neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanja itd., — ob tem so se zbirale številne partije.
V tem dialogu, ki je bil argumentiran in včasih tudi neargumentiran, se nam je posrečilo najti skupni jezik. Teza »kdor ni z nami, je proti nam«, je več ali manj preživela. Vsekakor so velike nacionalne stranke na evropskem odru dokaj vplivne in ustvarjajo ozračje v odnosih med komunističnimi partijami v Evropi.«
Na vprašanje, ali je bila na pripravljalnem sestanku dosežena enotna definicija o proletarskem internacionalizmu in kakšna je ta definicija, če je bila dosežena, je Aleksandar Grličkov odgovoril:
Savan j a v notranje zadeve in vse tiste moralne in politične predpogoje, ki so nujni za obstoj in samostojno življenje vsake države.
Druga vsebina, ki smo jo vnesli v proletarski intema-cionalizem, je odgovornost sleherne partije pred lastnim delavskim razredom in lastnim ljudstvom v nasprotju z drugačnim tolmačenjem, ki povezuje odgovornost pred mednarodnim delavskim razredom in pred mednarodnim komunističnim gibanjem. Tega ne moremo sprejeti, ker to pomeni obstoj nekega centra, nas pa bi motil obstoj nekega vodilnega centra, ki bi razsojal — kdo dobro dela in kdo slabo. Tega nikakor nismo mogli sprejeti. Sicer pa je to tudi odpadlo.
Tretje vprašanje, ob katerem smo vztrajali, je to, da solidarnost oziroma proletarski internacionalizam ni načelo v odnosih med komunističnimi partijami, ampak načelo delavskega razreda v celoti. Zakaj v delavskem razredu v svetu niso vsi komunisti. Del delavskega razreda so socialisti, socialni demokrati, radikali, a del so tudi krščanski demokrati. Del delavcev je vključen in politično aktivno dela ob sprejemanju krščanske ideologije. To ne pomeni, da ne more biti solidaren, kadar delavci stavkajo, blokirajo pristanišča in ki ne sprejemajo čilskih ladij, kadar zavračajo natovarjanje ladij za Južnoafriško republiko itd. To je element solidarnosti delavskega razreda in ta emancipacija odnosov kaže, da to ni samo odnos med komunističnimi partijami.
Četrti element, to je odnos delavskega razreda do držav v razvoju, solidarnost tudi do teh držav, predvsem pa solidarnost delavskega razreda v industrijsko razvitih državah, ne glede na to, ali so le-te kapitalistične ali socialistične.
Prav te teze so prišle v formulacijo proletarskega internacionalizma v dokumentu, ki bo prišel pred konferenco 29. junija. S tem so se strinjale vse partije in sam izraz proletarski intemacionalizem je izpadel iz besedila, ker so posamezne partije sporočile, da ga v svoji terminologiji nimajo, in je bil zato zamenjan z izrazom »intemaciona-listično sodelovanje«. Vendar je glavno bistvo, bistvo pa je, da je podano takšno tolmačenje proletarskega internacionalizma, s katerim so onemogočeni vsi tisti, ki bi hoteli načelo proletarskega internacionalizma razglasiti za vrhovno načelo. — to je načelo, ki je nad neodvisnostjo in suverenostjo. To navsezadnje omogoča tudi svobodo in odgovornost partij pred lastnim delavskim razredom in lastnim ljudstvom.
Nov ton
o neuvrščenosti
Dokument (konference) prinaša nov ton glede na neuvrščenost, kar zadeva rav-
nanja in mnenja komunističnih partij — je nadaljeval Grličkov. številne komunistične partije so doslej v nasprotju z nami govorile o neuvrščenosti pogojno. Sprejemale so jo kot politično gibanje s pogojem, da je an-tiimperialistično usmerjeno, vendar je normalno, 'da je gibanje neuvrščenosti antiim-perialistično in mi smo si prizadevali prepričati vse, da je to celovita zunanjepolitična filozofija — ne samo antiteza blokovski razdelitvi sveta, temveč politična filozofija mednarodnih odnosov, ki temelji na enakopravnosti in pravičnosti in na temelju katere je bila pozneje tudi izdelana teza o novem ekonomskem redu.
Najnovejše je to, da obravnava dokument neuvrščeno politiko kot enega izmed treh faktorjev, ki vplivajo in oblikujejo sodobne mednarodne politične in ekonomske odnose. To je največja novost, s katero prihaja ta komunistična konferenca, ko sprejema neuvrščenost kot enega izmed treh faktorjev, ki usmerjajo razvoj mednarodnih odnosov ali vplivajo nanje ali kakorkoli prispevajo k temu.
Konkretna formulacija se glasi, da je neuvrščenost eden izmed pomembnih faktorjev vplivanja na mednarodne politične in ekonomske odnose. S tem smo bolj kot zadovoljni, čeprav bi to še bolje definirali, če bi razumljivo, sami pisali dokument.
Dokument konference — ocenjuje Grličkov — izraža prizadevanje, da bi se komunistične partije odprle za vse progresivne sile v Evropi, za druge ustanove, da bi odprle vse pore življenja na na-
ši celini v medsebojnem po- I vezovanju. Ce dokument ni v celoti uspel, pričakujem, da bodo to storili govori šefov delegacij, za katere se posebno zavzemamo in v katerih bodo tudi navedene možne ideje, možne garancije, možna vizija sodelovanja in napredka na, naši celini.
Sicer je bilo več faz pri izdelavi tega dokumenta in tudi' več amandmajev. Kar zadeva ZKJ, smo imeli tudi po trideset do štirideset lastnih amandmajev, v sklepni fazi smo imeli sedem odločilnih amandmajev, ki smo jih imeli za posebno važne in ob katerih smo posebej vztrajali. Eden izmed njih je bil, ali je mogoče označiti katerokoli državo kot glavni faktor, kot glavno silo, ali pa to izpustiti iz dokumenta glede na načelo enakopravnosti in odsotnosti majorizacije. Kot je znano, se je naš amandma tudi tikal proletarskega internacionalizma.
Predlagali smo amandmaje tudi k vsem tistim stališčem, ki so bila po naši oceni usmerjena v to, da bi opravičili vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav. Imeli smo tudi amandma o narodnostnih manjšinah. Sodili smo, da bi morale komunistične partije Evrope izraziti bolj vsebinska pojmovanja in stališča o narodnostnih manjšinah, kot jih je izrazila konferenca o varnosti in sode’ovanju v Helsinkih«.
Zavračanje ideje o socialističnem narodu
Aleksandar Grličkov se je nato dotaknil ideje o socialističnem narodu in rekel: »Mi smo jo avtomatično zavrnili ... Kategorizacija narodnosti na socialistične in nesocialistične ni za nas sprejem-
ljiva. V vseh evropskih državah obstaja tudi problem narodnostnih manjšin, če že ne v vseh, pa v trinajstih ali štirinajstih državah Evrope in to ne glede na to, ali so kapitalistične ali socialistične. Zelo malo je socialističnih držav v Evropi, ki nimajo narodnostnih manjšin. V tem smislu kategorija socialističnega naroda, če bi pomenila homogenizacijo narodov, kar pomeni zanikanje obstoja narodnostnih manjšin, za nas ne bi bila sprejemljiva. V pogovorih ni mogla dolgo obstati«.
V	kolikšni meri bo jugoslovanska delegacija na konferenci v Colombu izkoristila sprejetje neuvrščenosti v dokumentu za pospeševanje skupnih ciljev neuvrščene politike?
V	odgovor na to vprašanje je Aleksandar Grličkov rekel: »Mi odhajamo z legitimacijo, da smo komunistična in neuvrščena država. Naša legitimacija je takšna, kakršna je. Ni je mogoče premakniti s kakršnimkoli dokumentom. Nikakršen dokument nam ne more odrekati neuvrščenosti ali socialističnega samoupravljanja Toda v tem primeru je naša legitimacija za Colombo okrepljena, ker se nam je na sestanku komunističnih partij Evrope posrečilo prepričati svoje partnerje o pomembnosti politike neuvrščenosti ... To je velika moralna in politična podpora politiki neuvrščenosti, ki hkrati pomeni odpravo nekaterih elementov zmede, ki so hoteli enostransko kvalificirati to politiko«.
Ali komunistične in delavske partije iz Evrope razmišljajo o možnosti, da bi sklicale »medcelinski« dialog med komunističnimi in delavskimi partijami?
DEMOKRATIZACIJA ODNOSOV MED PARTIJAMI — Dr. Aleksandar Grličkov odgovarja v posebni oddaji TV Beograd na številna vprašanja gledalcev o problemih, povezanih s konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope.
Telefoto: Tanjug
Ni pogojev za svetovno konferenco partij
Aleksandar Grličkov: »ZKJ je že na prvem sestanku v Varšavi povedala, da po njeni sodbi ni pogojev za sklicanje svetovne konference komunističnih partij, ker je v mednarodnem komunističnem gibanju stanje takšno, da bi takšna konferenca v tem trenutku otežila položaj. Znano je, da obstaja spor med kitajsko in drugimi komunističnimi partijami4 na oblasti v socialističnih državah Vzhodne Evrope; obstajajo različna mnenja o različnih poteh evrokomunizma, kot se to zdaj imenuje v Zahodni Evropi itd. Dejstvo, da smo proti svetovni konferenci, je efta izmed odločilnih opredelitev, ker mislimo, da je dialog lahko koristen samo takrat, če je usmerjen k razčiščevanju, stabiliziranju in zboljševanju odnosov v komunističnem gibanju in s tem k pospeševanju socializma kot svetovnega procesa. In v tem je tudi antiteza, ki jo mi vse do danes navajamo od Varšave in Budimpešte in jo bomo navajali še nadalje, in to je, da ta konferenca komunističnih partij Evrope ne more imeti ne preteklosti ne svoje prihodnosti.
Ko mi govorimo, da ta konferenca ne more imeti ne svoje preteklosti ne svoje prihodnosti, pravzaprav zanikamo vsa predhodna posvetovanja. Ne strinjamo se s kontinuiteto, to je * idejo, da pomeni ta konferenca kontinuiteto s prejšnjimi posvetovanji, ne samo zato, ker so nas na nekaterih posvetovanjih kritizirali ali potrjevali, ampak zato, ker nočemo podpirati nastajanja centra v komunističnem gibanju, ne glede na to, kako se imenuje — bodisi kominter-na, informbiro, posvetovanje ali konferenca. In v tem je tudi smisel teze »nima ne svoje preteklosti ne svoje prihodnosti«. Ko bodo komunistične partije ocenile, da jim je potrebno drugo posvetovanje po načelu svobodne izmenjave mnenj in ugotovile, katero je to vprašanje, in to brez dokumentov, se bo vsaka partija odločila, ali žeti sodelovati pri takšnem razgovoru ali ne. Komunistične partije Zahodne Evrope se na primer pripravljajo, da bodo kmalu sklicale posvetovanje samo o eni torni, ki je neposredno pomembna zanje«.
Na koncu je Aleksandar Grličkov rekel: »Komunistično gibanje bo bogatejše, kot je bilo do konference, ker bodo šefi partij povedali številne ideje, tako v okviru teme. »Mir, varnost, sodelovanje in družbeni napredek«, kot tudi o odnosih med komunističnimi partijami. Zakladnica in bogastvo bosta neprimerno večja in potiskala bosta negativne in konservativne sile v komunističnem gibanju ali pa jim bosta otežila dokazovanje tez, ki niso več v modi, če se sploh lahko tako reče v politiki, vsekakor pa zastarelih tez,« je končal Aleksandar Grličkov.
Kaj je proletarski internacional izem
»Če se prav spominjam, je bila najtežja razprava prav ob proletarskem internacionalizmu. Vsem Jugoslovanom, vsem članom ZKJ, vsem jugoslovanskim komunistom je znano, da smo ena izmed partij, ki je oporekala temu načelu. Toda mi mu nismo oporekali zaradi načela ampak zaradi vsebine. Nismo se strinjali z dotedanjim tolmačenjem vsebine proletarskega internacionalizma in smo govorili proti čemu smo, zelo smo se trudili bodisi kot vodstvo in kot Zveza komunistov, da bi povedali, kaj razumemo s pojmom proletarski intemacionalizem. Izhajali smo s stališč Manca, Engelsa in Lenina, ko smo rekli, da mora proletarski intemacionalizem vsebovati štiri elemente.«
Prvič, izražati in absolutno mora poudarjati načelo neodvisnosti, suverenosti, nevme-
Neodvisna politična sila
Intervju Tanjuga s predsednikom DLR Koreje Kim II Sungom — Konferenca v Colombu izrednega pomena za razmah in pomen gibanja neuvrščenosti
PJONGJANG, 27. jun. (Tanjug) — Predsednik DLR Koreje Kim П Sung je sprejel Tanjugovega urednika Mihajla Šaranovića in na njegovo prošnjo odgovoril na več vprašanj o bližnji konferenci šefov držav ali vlad neuvrščenih v Colombu.
Vprašanje: Spoštovani predsednik Kim II Sung, kako ocenjujete vlogo neuvrščenosti v današnjem svetu?
Odgovor: Neuvrščenost zdaj igra zelo pomembno vlogo v boju proti imperializmu in kolonializmu, za nacionalno osvoboditev in * suverenost, mir in družbeni napredek. Neuvrščenost je pomembno protiimperialistično revolucionarno gibanje današnjega časa. Ko se je pojavila neuvrščenost na prizorišču zgodovine kot neodvisna politična sila, se je ravnotežje sil v svetu prevesilo v prid tej revoluciji. Revolucionarne sile po svetu so se z ekspanzijo in razvojem neuvrščanja odločilno okrepile, imperialistične sile pa močno oslabile.
Mnogi mednarodni problemi so po zaslugi skupnega boja neuvrščenih držav zdaj pravilno urejeni. To potrjuje, da lahko usklađena dejavnost narodov neuvrščenih držav naredi konec samovoljnosti imperialistov na mednarodnem prizorišču in da lahko pripelje do ureditve vseh problemov, ki so v in-
teresu naprednih narodov. Za trdno enotnost pa morajo vse neuvrščene države organsko povezati svoje nacionalne interese z interesi neuvrščenosti nasploh ter zbrati in strniti svoje sile v uresničevanje skupnega cilja.
Vprašanje: Kaj mislite o vzajemni zvezi med politično in gospodarsko neodvisnostjo neuvrščenih držav ter njihovem medsebojnem sodelovanju.
Odgovor: Ohranitev neodvisnosti neuvrščenih držav in razvoj medsebojnega sodelovanja nista v medsebojnem navzkrižju. Ohranjanje In spoštovanje nacionalne neodvisnosti je pogoj in temelj za enotnost in sodelovanje držav. Neodvisnost je življenje in duša države in naroda. Vsaka država mora odločno braniti svoje svobodno stališče. Le tako lahko brani svoje nacionalno dostojanstvo in čast, ohrani nacionalno neodvisnost, doseže napredek in pripomore k razvoju enotnosti in sodelovanja med državami na zares
prostovoljnih in enakopravnih temeljih.
Velike možnosti neuvrščenih držav
Neuvrščene države spoštujejo medsebojno neodvisnost in jih zares vežejo odnosi sodelovanja. Neuvrščene države, dežele novih sil, ki se pojavljajo, predstavljajo večji del prebivalstva sveta, imajo neizčrpna naravna bogastva in veliko izkušenj ter tehnologije, ki jo lahko izmenjavajo. če neuvrščene države učinkovito uporabijo te velike potenciale tako, da okrepe svoje gospodarsko in tehnično sodelovanje, lahko ustvarijo neodvisno nacionalno gospodarstvo že v kratkem časovnem razdobju.
Vlada DLR Koreje si bo prizadevala za nadaljnjo krepitev in razvoj sodelovanja z neuvrščenimi državami, z deželami novih sil, ki se pojavljajo, ter bo spoštovala načela neodvisnosti in se odločno bojevala za čimprejšnjo zmago skupne stvari naprednih narodov po vsem svetu.
Vprašanje: All bi lahko, prosim, kaj povedali o pripravah na konferenco voditeljev v Colombu in kaj si obetate od te konference?
Odgovor: Konferenca neuvrščenih držav na vrhu, ki bo v Colombu avgusta, bo potekala v času, ko se boj narodov proti imperializmu, kolonializmu in rasizmu, za nacionalno neodvisnost in suverenost krepi bolj kot kdaj prej in ko neuvrščenost kaže vse večjo vitalnost na mednarodnem prizorišču.
Bližnja konferenca na vrhu bo po svojem obsegu in pomembnosti vprašanj, ki so na dnevnem redu, izredno pomembna za razvoj neuvrščenosti. Naša država bo storila vse, kar je v. njeni moči, da bi se na sestanku voditeljev neuvrščenost še okrepila in razvila.
Preliminarni dnevni red za konferenco zajema žgoča vprašanja, kot so pregled in ocena mednarodnega političnega položaja in mednarodne gospodarske razmere in razvoj. Prepričani smo, da bodo ta vprašanja obravnavali in razrešili v skladu s skupnimi interesi neuvrščenih držav.
Prizadevanja za združitev
Vprašanje: Kakšne metode lahko neuvrščene države uporabijo, da bi podprli ponovno združitev Koreje?
Odgovor: Združitev Koreje kot tudi vprašanje vzpostavitve ozemlja in naroda, ki so ga oropali tuji imperialisti, ter suverenost korejskega naroda nad vso državo je vez v skupni stvari neuvrščenih držav proti imperializmu in za neodvisnost. Da bi dosegli ponovno združitev Koreje, je zato treba utrditi enotnost z mednarodnimi revolucionarnimi silami in okrepiti naše lastne notranje revolucionarne sile.
Ta podpora in spodbuda neuvrščenih držav v veliki meri navdihuje naš narod v njegovem boju za neodvisnost in miroljubno združitev države. Prvo vprašanje, ki bi ga morali urediti in ki je povezano z neodvisnostjo in miroljubno združitvijo Koreje, je umik vseh tujih čet z juga Koreje in zamenjava sporazuma o korejskem premirju s sporazumom o miru v skladu z resolucijo, sprejeto na tridesetem zasedanju generalne skupščine OZN.
Ob tej priložnosti bi se rad še zahvalil vladam in narodom neuvrščenih držav, tudi Jugoslaviji, za aktivno podporo in spodbudo, ki so jo doslej dajale korejskemu ljudstvu v njegovem boju za neodvisno in miroljubno združitev.
Vprašanje: Spoštovani predsednik, kakšno je vaše mnenje o odnosih med Korejo
Od sobote do ponedeljka
Bolivijski rudarit nehali stavkati
LIMA — Kot poročajo iz La Paza, je 25.000 bolivijskih rudarjev sklenilo, da bodo prekinili splošno stavko, ki je omrtvila proizvodnjo po vseh bolivijskih rudnikih. Rudarji so se bili prisiljeni tako odločiti, ker jim je vojaški režim generala Banzerja preprečil preskrbo z živežem in vodo. Med stavko, ki se je začela pred peti najstimi dnevi, so rudarji ostali brez svojega sindikalnega vodstva, katerega Člane je vlada zaprla. Bolivijski minister za delo je stavkajočim obljubil, da se bo vojska umaknila iz rudnikov in da bodo aretirane delavce izpustili.
Manjši potres v Furlaniji
VTDEM — V Furlaniji v severovzhodni Italiji so v soboto spet čutili premikanje tal. Zabeležili so tri lažje sunke, od tega enega 4,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Kot so uradno poročali, ni bilo škode in tudi ranjenih ne. Ta potres je bil 149. po katastrofalnem potresu 6. maja.
Obisk v Pomurju
MURSKA SOBOTA — Na dvodnevnem obisku v Pomurju so se kot gostje pomurskega medobčinskega sveta SZDL mudili člani slovenskega kulturnega društva »Ivan Cankar« z Dunaja, ki ima blizu 300 članov. S predstavniki medobčinskega sveta SZDL so se pogovarjali o nekaterih novih oblikah sodelovanja v prihodnje, športna ekipa društva je odigrala tudi prijateljsko tekmo z nogometaši »Mure«.
I. G.
Asad v Romuniji
BUKAREŠTA — Sirski predsednik in generalni sekretar arabske socialistične stranke Baas Asad je v soboto popoldne dopotoval v Bukarešto na dvodnevni uradni obisk. Na letališču v Bukarešti je predsednika Asada sprejel gostitelj predsednik Ceausescu z naj-višjimi romunskimi osebnostmi. Romunski opazovalci spremljajo ta obisk s posebnim zanimanjem, predvsem zaradi specifičnih odnosov z arabskimi državami, zlasti z Bližnjim vzhodom. Romunija je edina socialistična država, ki ima normalne odnose tudi z Izraelom.
Jugoslovanski gospodarstveniki v Kanadi
OTTAWA — Na povabilo kanadske vlade se je od 21. do 25. junija v tej državi mudila jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo je vodil podsekretar za zunanjo trgovino Filip Babič. Imeli so izčrpne pogovore s predstavniki kanadskih ministrstev za industrijo, trgovino in finance ter za zunanje zadeve. V Montrealu in Torontu se je naša delegacija pogovarjala' s predstavniki gospodarskih, trgovinskih in finančnih področij Quebecka in Ontaria. Opozorili so, da so možnosti za vsestransko poglabljanje gospodarskega sodelovanja med državama.
Waldheim sprejel Mojscva
NEW7 YORK — Generalni sekretar OZN Waldheim je v soboto sprejel namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova in jugoslovanskega stalnega predstavnika v svetovni organizaciji Jakša Petriča. Generalni sekretar Waldheim se je z Mojsovom in Petričem pogovarjal c žgočih mednarodnih problemih, ki so zdaj v središču pozornosti mednarodne javnosti in aktivnosti OZN.
Končano zasedanje ASEAN
MANILA — Države jugovzhodne Azije bodo kar največ pozornosti posvetile ukrepom, da bi v tem delu sveta nastala »cona miru, svobode in nevtralnosti«. Tako je rečeno v skupnem sporočilu, ki so ga ob j arili ob koncu devete konference zunanjih ministrov držav članic ASEAN. V sporočilu je rečeno, da »prihodnost Vzhodnega Timorja ostaja v rokah ljudstva tega otoka«.
»Za svobodo - a proti socializmu«
MÜNCHEN — Na izrednem kongresu bavarske krščansko-socialne unije (CSU), ki se je v petek zvečer začel v Münchnu, so ponovno pozvali državljane ZRN, naj na splošnih volitvah 3. oktobra glasujejo za krščan-sko-demokratsko stranko in za »svobodo, a proti socializmu«. Prvak stranke Strauss je v uvodnem govoru dejal, da bodo, ko bolo sprejeli ali zavrnili politično geslo »svoboda ali socializem«, odločili o zmagovalcu splošnih volitev v ZRN. Strauss je ponovno obtožil socialdemokratsko stranko (SPD), da si želi socialistično družbo v ZRN.
Aretacije na Jamajki
HAVANA — V torek bo senat na Jamajki razpravljal o razmerah v tej karibski državi, odkar so prejšnjo soboto uvedli izredno stanje, in o ukrepih, ki naj bi se jih lotili. Vlada je zbrala nove podrobnosti o terorističnih zarotah v državi. Odkrila je več primerov nedovoljenega hranjenja orožja in streliva ter nekaj skrivnih skladišč. Na temelju odloka o uvedbi izrednega stanja so aretirali več ljudi, tudi nekaj uglednih- voditeljev laburistične stranke.
in Jugoslavijo? Prosim, povejte še kaj o sodelovanju med našima državama pri pripravah na sestanek voditeljev v Colombu in pri celotnem sistemu neuvrščenosti.
Odgovor:	Prijateljstvo in
sodelovanje med DLR Korejo in SFRJ se vsak dan poglabljata. To je izraz današnjih zahtev mednarodnega komunističnega gibanja za neodvisnost in skupne želje narodov novih sil, ki so se nedavno pojavile na mednarodnem prizorišču. Zadovoljni smo zaradi naglej šega širjenja in napredovanja prijateljstva ter sodelovanja na vseh področjih med Korejo in Jugoslavijo.
Obisk partijske in vladne delegacije naše države v Jugoslaviji v lanskem juniju je zelo pomembno prispeval k napredovanju prijateljstva in sodelovanja med državama. Naš obisk v Jugoslaviji je nadalje prispeval k medsebojnemu zaupanju in prijateljstvu med voditelji obeh držav in k razvoju prijateljstva in sodelovanja med našima partijama in narodi na nori, višji stopnji.
Vselej se bomo spominjali naših nepozabnih srečanj s tovarišem Josipom Brozom Titom, uglednim voditeljem jugoslovanskih narodov in tesnim prijateljem korejskega ljudstva, pa tudi toplega sprejema in gostoljubja, ki nam ga je izkazala jugoslovanska vlada.
Po obisku v Jugoslaviji se stiki in izmenjava obiskov med obema partijama, vladama in narodi DLR Koreje in SFRJ razširjajo, vzajemna
podpora in solidarnost na političnem področju nadalje utrjujeta, gospodarsko in tehnično sodelovanje pa se je razširilo in razvilo. Prijateljstvo in sodelovanje med našima državama, ki temeljita na načelih popolne enakopravnosti in neodvisnosti in ki se vsak dan širita in poglabljata, sta zares plodni. Izredno cenimo prijateljstvo in sodelovanje z Jugoslavijo in tudi v prihodnje si bomo z vsemi silami prizadevali, da bi to prijateljstvo in sodelovanje še krepili in razvijali.
Povabilo
predstavniku PLO
WASHINGTON, 27. junija (Tanjug) — Senator James Abuerezk, demokrat iz Južne Dakote, je povabil predstavnika palestinske osvobodilne organizacije, naj se sestane z več senatorji, da bi le-ti slišali še' drugo stran v arab-sko-izraelskem spopadu. Senator je izjavil, da so se imeli Američani v zadnjih 28 letih priložnost neposredne seznaniti le z izraelskimi stališči.
Madagaskar
napovedal
podržavljenje
TANANARIVE, 27. junija (AP) — Republika Madagas-, kar je ob proslavljanju dneva neodvisnosti napovedala nacionalizacijo vseh tujih družb za črpanje nafte, med njimi znanih firm Esso, Shell in Caltex. Vrednost nacionalizirane lastnine ocenjujejo na 120 milijonov dolarjev.
Okrepiti napore za mir v Libanonu
V zdravicah na slovesni večer}i predsednika Tito in Asad podčrtala pomen prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu — Zgledno sodelovanje med SFRJ in Sirijo
Predsednik Tito:
Za skupen program arabskih držav
BEOGRAD, 27. jim. (Tanjug) — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je z ženo ▼ petek priredil slovesno večerjo v čast generalnega sekretarja arabske socialistične stranke BAAS in predsednika sirske arabske republike Hafeza d Asada in njegove žene. Med večerjo, ki je potekala v zelo prisrčnem in prijetnem ozračju, sta gostitelj in gost izmenjala zdravici. Predsednik Tito je ▼ zdravici dejal:
kih. Po našem mnenju Je nujno, da čimprej izoblikujejo skupen program za dejavnost, katere cilj bi bil najti celovito in pravično rešitev za bližaj evzhodno krizo. Za takšen program in orientacijo bi arabske države dobile vso podporo neuvrščenih držav ih širše mednarodne skupnosti. Prepričan sem, da bi bil to tudi pomemben prispevek arabskih držav k pripravam na peto konferenco neuvrščenih.
Gospod predsednik, rad bi poudaril, da imata naši državi kot članici koordinacijskega biroja veliko odgovornost pri pripravah za bližnjo konferenco v Colombu, ki bo osrednji dogodek v tem letu. Pričakovanja mednarodne skupnosti, da bi srečanje i v Colombu pospešilo urejanje žgočih mednarodnih problemov v zvezi z mirom, varnostjo in razvojem, so pripomogla k temu, da je naša odgovornost še večja.«
»Z zadovoljstvom se spominjam vseh naših dosedanjih stikov, ki sta jih vselej prežemali veliko medsebojno zaupanje in vzajemno razumevanje. Naši razgovori so vedno inspirirali konkretne sekcije, ki so pomagale poglobiti sodelovanje in uresničiti skupne zunanjepolitične cilje. Drugače tudi ni moglo biti, saj naši neuvrščeni in prijateljski državi/povezujejo mnogi skupni interesi.
Tako se je tudi v tem izredno zapletenem trenutku vsilila potreba in pokazala obojestranska želja, da bi se srečali. Zato vašemu obisku pripisujemo velik pomen, saj nam omogoča izmenjati mnenja o žgočih mednarodnih vprašanjih, še zlasti o raz voju položaja na Bližnjem vzhodu in v Libanonu, ki iz razumljivih razlogov zbuja hudo zaskrbljenost, nam in širši mednarodni skupnosti.
Že sami ste se lahko prepričali, da tudi mi s svoje strani storimo vse. kar Je mogoče, da bi pripomogli k urejanju krize na Bližnjem vzhodu v skladu z upravičenimi zahtevami arabskih držav in palestinskega ljudstva. Med nedavnim obiskom tovariša Miloša Minica v vaši državi ste se seznanili z našimi pogledi na najnovejši razplet dogodkov. Tudi ob tej priložnosti bi rad izrazil svojo hudo zaskrbljenost zaradi napredovanja krize v Libanonu in njenih tragičnih posledic, če se bo ta kriza še nadaljevala, lahko kaj kmalu privede do tega, da se bodo spopadi razširili in ogrozili tudi druge države tega območja.
Zdajšnje razmere dajejo možnosti za dejavnost raznih. zunanjih, nearab-skih dejavnikov, ki v podaljševanju krize in nadaljevanju spopadov med samimi Arabci vidijo nove možnosti za utrditev svojih pozicij in povečanje vpliva na vsem Bližnjem vzhodu. Zato je naloga, predvsem vseh notranjih sil Libanona, pa tudi prijateljskih držav, da preprečijo tak razvoj, ki ogroža neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost te prijateljske in neuvrščene države.
Pred arabskimi državami je danes zgodovinska odgovornost. Preden bi bilo prepozno, morajo narediti konec medsebojnim spopadom v interesu svojih skupfnh ciljev. Prav gotovo pa brez usklađenih stališč arabskih držav in še zlasti Sirije, palestinskega osvobodilnega gibanja in Egipta ni mogoče priti do izhoda iz libanonske krize, do osvoboditve zasedenega ozemlja in uveljaviti nacionalne pravice Palestincev in doseči pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu.
Menimo, da so na nedavnem sestanku arabske lige naredili prvi pozitivni korak in sprejete odločitve popolnoma podpiramo. Prav tako pozitivno ocenjujemo prizadevanja in konkretni prispevek posameznih arabskih držav in osebnosti pri uresničevanju teh sklepov. Seveda ima v teh prizadevanjih vsaka arabska država svojo vlogo in svoj del odgovornosti. Skupni cilj pa morata biti umiritev položaja v Libanonu in možnosti za politično ureditev v skladu z interesi libanonskega ljudstva, I hkrati pa zagotoviti položaj in inte-! rese palestinskega osvobodilnega gi-! banja ter Palestincev v Libanonu.
- Upamo, da se arabske države ne
Predsednik Asad: Cenimo
prizadevanja SFRJ
Predsednik sirske arabske republike Hafez el Asad se je zahvalil za prisrčne besede svojega gostitelja in dejal:
»Med našimi prejšnjimi srečanji — v Alžiru na četrti konferenci na;vrhu neuvrščenih držav in pozneje v Damasku ter na Brionih — smo skupaj obravnavali nekatera vprašanja in naša stališča so bila vselej podobna v vsem, kar se nanaša na blaginjo naših narodov, vseh narodov, ki se bojujejo tako za okrepitev gibanja neuvrščenosti kot za njegov trdnejši mednarodni vpliv.
Ti bližnji in nenehni stiki so potrdili pomembnost posvetovanj in izmenjave mnenj med nama osebno in med našima vladama; rad bi izrazil veliko spoštovanje, ki sem ga vselej imel, gospod predsednik, do vašega preudarnega mnenja, ki temelji na bogatih izkušnjah, pridobljenih v boju, in na mednarodnem ugledu.
Povsem razumemo vaša prizadevanja, da bi še nadalje krepili gibanje neuvrščenosti, katerega duhovni oče ste pravzaprav vi, kot tudi vašo zainteresiranost za pravičen mir na Bližnjem vzhodu. Izredno cenimo prizadevanja, ki jih osebno vlagate vi in vaša država v podpiranje pravične arabske stvari.
Izrael in tisti, ki ga podpirajo, pa niso nehali ovirati vseh iskrenih prizadevanj, da bi zavladal pravičen mir na Bližnjem vzhodu, in so celo ovirali pot do vsakega resnejšega poskusa v tej smeri. Tako stališče, upoštevaje, da prihaja s strani tistih, ki so vselej kršili resolucijo OZN, ni nikakršna novost; novo pa je to, da so po oktobrski vojni, ne da bi se zadovoljili z izzivanjem mednarodnega Javnega mnenja, jeli iskati načine. kako bi izzvali krize in nova žarišča napetosti in s tem omogočili Izraelu, da nadaljuje okupacijo arabskega ozemlja in še naprej krati pravice palestinskemu ljudstvu.
Sovražniki pravičnega miru vedo, da je palestinsko vprašanje bistveno in osnovno in da sta od tega odvisna tako vojna kot mir. Njihovi načrti so v tem, da izzovejo libanonsko dramo in da bi bile njene posledice nad palestinskim vprašanjem, kar omogoča Izraelu — zaradi nenehne napetosti in naelektrenega položaja — nadaljevati okupacijo arabskega ozemlja in, izpodbijati kakršnokoli nacio-
nalno pravico palestinskemu ljudstvu.
Prva skrb nas Sircev, saj smo najbliže Libanonu in najtesneje z njim povezani ter najbolj dojemljivi za vse, kar se tam dogaja, je bila narediti konec bojem, saj so se zarotniki zatekli k takemu sredstvu, da bi izpeljali svojo zaroto proti Libanonu in arabski stvari.
Iskreno smo si prizadevali, da bi bilo konec bojev, želeli smo, da' bi ustavili prelivanje krvi in da bi prijateljskemu libanonskemu ljustvu prizanesli s trpljenjem, ki ga je moralo preživljati, in opustošenji na vseh področjih življenja; prav tako smo skušali preprečiti zaroto in tako onemogočiti razkosanje Libanona 'in ščitili palestinsko revolucijo pred nevarnostmi, M so ji grozile po dogodkih v Libanonu.
Ob tej priložnosti bi rad povedal, da bi prizadevanja Sirije lahko rešila Libanon pred njegovo dramo že pred več meseci, če se nenadoma ne bi pojavile težave in ovire, nedvomno v okviru same zarote, prav s ciljem, da bi preprečili naša prizadevanja, katerih namen je bil, da bi Libanonu in palestinskemu odporniškemu gibanju prizanesli z nepotrebnimi izgubami tisočev Življenj in nehali pustošiti bratovsko deželo.
Popolnoma pa smo pripravljeni prispevati žrtve v skladu z našo nacionalno in bratsko dolžnostjo do bratske dežele, ki preživlja hude preizkušnje. Upoštevaje, da je naša nacionalna dolžnost kar najbolj si prizadevati za obrambo kateregakoli dela arabske domovine, pa je povsem naravno, da mi še toliko prej to storimo v prid sosedne dežele, ki je bila z nami tesno povezana s sorodni-škim vezmi poleg tistih, ki obstajajo zaradi pripadnosti istemu narodu.
Se bolj pa je zapletlo položaj v Libanonu to, da je zarota, naperjena proti tej državi m arabski stvari, žal privedla do boja med raznimi skupinami palestinskega odporniškega gibanje prav v trenutku, ko smo si nenehno prizadevali, da bi utrdili vrste palestinskega odporniškega gibanja in da bi združili njegove različne komponente.
Palestinska stvar je bila stvar sirskega arabskega naroda nasploh, preden je postala stvar katerekoli palestinske organizacije in celo prej, preden se je pojavila katerakoli organizacija palestinske revolucije. Mislimo, da torej obstaja trdno strateško razmerje med Sirijo in palestinsko revolucijo že od vsega začetka te revolucije pred približno desetimi leti.-
Ne nameravam ob tej priložnosti govoriti o tem, kako Sirija pojmuje in uresničuje to razmerje, ki ga nismo nehali krepiti; rad bi le povedal, da si prizadevamo, da ne bi bila niti kaplja krvi palestinskih revolucionarjev prelita drugače, kot bi morala biti. Ne nehamo trditi, z besedo in dejanji, da je pot boja jasna, da je to pot boja proti agresorju, ki zaseda naše ozemlje in krši pravice našega ljudstva ter razganja palestinsko ljudstvo.
Prizadevamo si, da bi izkoristili vse možne poti in rešili Libanon njegove drame, ter se zdaj skupno trudimo, skupaj z našimi arabskimi brati, da bi bilo konec te boleče preizkušnje. Prav tako radi sprejmemo vse druge korake in prizadevanja, da bi dosegli ta cilj, saj je v skrajni liniji — tako v preteklosti kot danes — ostal naš cilj ohraniti varnost Libanona, enotnost njegovega naroda in integriteto njegovega ozemlja ter ponovno vzpostaviti mir in stabilnost.
Z veseljem in zadovoljstvom lahko ugotovimo, da prijateljski odnosi med sirsko arabsko republiko in SFRJ vse bolje napredujejo; prav tako z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo vsako naše srečanje nova spodbuda k tem odnosom in iskrenemu sodelovanju kot izraz želje in vzajemnih interesov naših narodov.«
Ejadema odpotoval
Predsednika Tito in Ejadema med pogovori posebno pozornost posvetila položaju v Afriki — Tudi o Colombu
ZAGREB, 27. jun. (Tanjug) — Predsednik republike Toga general Gnasingbe Ejadema je s člani delegacije v soboto odpotoval iz naše države. Kot gost predsednika republike Josipa Broza Tita je general Ejadema preživel v Jugoslaviji štiri dni. V skupnem sporočilu, ki so ga objavili v Beogradu, je poudarjeno, da sta predsednika Tito in Ejadema med pogovori izmen jala, mnenja o aktualnih mednarodnih političnih in ekonomskih problemih, kot tudi o krepitvi bilateralnega sodelovanja.
Kar zadeva mednarodni položaj, sta oba voditelja izrazila globoko zaskrbljenost, ko Sta. ugotavljala, da žarišča krize in veliki nerešeni problemi predstavljajo resno nevarnost za mir in varnost v svetu.
Posebno pozornost sta posvetila situaciji v Afriki. Pozdravila sta osvoboditev nekdanjih portugalskih kolonij in poudarila nujnost nadaljevanja boja za končno odpravo kolonializma v Afriki.
Oba voditelja sta odločno obsodila nedavne krvave povračilne ukrepe rasistične bele manjšine v Južni Afriki nasproti večini črnskega prebivalstva. Predsednika sta poslala poziv vsem narodom, ki se zavzemajo za pravico in mir, naj odločno in hitro nastopijo pcroti nazadnjaškim rasističnim silam v Južni Afriki, da bi preprečili gnusne zločine nečloveškega Vor-sterjevega režima. Pozvala Bta mednarodno skupnost, naj stori vse za dokončno odpravo rasne diskriminacije In apartheida, ki predstavljata stalno grožnjo svetovnemu miru.
Kar zadeva Bližnji vzhod, sta predsednika potrdila svoje prepričanje, da je vzpostavljanje pravičnega in trajnega miru na tem območju mogoče doseči z umikom Izraela iz vseh arabskih ozemelj, zasedenih leta 1967, in s spoštovanjem pravic palestinskega naroda, vključno s pravico do ustanovitve lastne države.
Pogovarjala sta se tudi o položaju v Libanonu in izrazila globoko zaskrbljenost spričo razvoja tragičnih dogodkov, ki zapletajo krizo na Bližnjem vzhodu. Pozdravila sta pripravljenost arabske lige, da konča prepir in prelivanje krvi. Posredovanje arabskih mirovnih sil pomeni korak naprej pri uresničevanju ugodnih pogojev za politično reševanje krize v interesu libanonskega naroda. Voditelja sta posvetila posebno pozornost bližnji konferenci voditeljev držav in vlad neuvrščenih dežel, ki bo v Colombu. Obe menita, da je politika neuvrščenosti bistveni dejavnik v boju za korenite spremembe v pravič-
nem političnem in ekonomskem odnosu med narodi.
Mir in napredek v mednarodni skupnosti se lahko doseže za to ceno. Jugoslavija in Togo se zavzemata za zagotovitev popolnega uspeha pete konference na vrhu neuvrščenih dežel. Koordinacija dejavnosti neuvrščenih dežel in krepitev njihove enotnosti so porok za ta uspeh.
Predsednika sta poudarila, da je nujno urediti pereče mednarodne ekonomske probleme. Izrazila sta razočaranje z rezultati četrtega zasedanja UNCTAD v Nairobiju. Menila sta. da bi samo hitro vzpostavljanje novega pravičnega mednarodnega ekonomskega reda omogočilo, da se zmanjša ogromna in nepravična pregrada, ki stoji med razvitimi in deželami v razvoju.
Predsednik republike Toga general Ejadema je pozval maršala Tita, predsednika SFR Jugoslavije, naj obišče Togo v času, ko mu bo najbolj ustrezalo. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel povabilo. Datum obiska bodo določili naknadno.
Obsodba ameriškega veta v OZN
Ostri odmevi na potezo ZDA med glasovanjem o sprejemu Angole
AKRA, TRIPOLI, 27. junija (GNA, ARNA) — Razlogi, s katerimi je ameriški predstavnik v varnostnem svetu pojasnil veto na predlog o sprejemu Ljudske republike Angole v Združene narode, so bili nenavadni, toda ne presenetljivi, piše ganski dnevnik »Daily Graphic«. Obsojajoč ameriški postopek komentator ganskega časnika dodaja, da so ZDA proti sprejemu LR Angole v svetovno organizacijo zaradi navzočnosti kubanskih sil v tej državi. Prav ZDA bi ne smele govoriti o takem »razlogu«, piše dalje časnik, saj so ameriške sile zasedle nekaj držav in v njih podpirajo diktatorske režime, ki so nasprotni volji naroda v teh državah. S tem je mislil na Kubo, Haiti, Vietnam, Grčijo in druge države.
Ameriški veto, s katerim je onemogočen sprejem LR Angole v Združene narode, je potrditev imperialistične in agresivne narave ZDA, piše libijski dnevnik »Al Džihad« v komentarju o zasedanju varnostnega sveta. Komentar ocenjuje ameriško potezo kot nasilje nasproti kolektivni volji in vsej mednarodni skupnosti.
Arabska republika Libija, pravi »Al Džihad«, meni, da je nujna ukinitev veta, in poziva vse narode, da še zavzamejo za to. Združene države Amerike, piše libijski dnevnik, so v uporabi veta prekoračile vsako mero.
Ustaviti spopade
V skupnem sporočilu o pogovorih Tito-Asad poudarjena odgovornost arabskih držav v urejanju libanonske krize
BEOGRAD, 27. jun. (Tanjug) — Tu so danes objavili skupno jugoslovansko-sirsko sporočilo o pogovorih med predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom in predsednikom sirske arabske republike Hafeeom el Asadom, ki je bil na uradnem in prijateljskem obisku v SFRJ 25. in 26. junija 1976.
Predsednika sta razpravljala o položaju na Bližnjem vzhodu in izrazila hudo zaskrbljenost, ker m prišlo do konkretnih korakov pri reševanju bližnj evzhodne krize in ker Izrael zavrača, da bi ravnal v skladu z ustreznimi resolucijami OZN in priznal nacionalne pravice palestinskemu ljudstvu, hkrati pa nadaljuje s prakso represalij, preganjanja, kršenja človekovih pravic tei ustanavlja nova naselja na zasedenem ozemlju.
Predsednika sta ocenila, da je kriza na Bližnjem vzhodu zašla v zelo kritično in nevarno fazo in da so nujni takojšnji koraki, ki naj bi vodili do celovite pravične in trajne rešitve na temelju popolnega umika Izraela z vsega zasedenega arabskega ozemlja indo ureditve palestinskega vprašanja, tako da bi priznavali zakonite nacionalne pravice palestinskemu ljudstvu, tudi pravico do ustanovitve neodvisne palestinske države.
Predsednika sta bila mnenja, da bi morali čimprej zagotoviti sodelovanje in poskrbeti za skupno akcijo, ki naj bi temeljila na solidarnosti arabskih držav in PLO v neposredni konfrontaciji z Izraelom; tako naj bi zagotovili uresničevanje resolucij generalne skupščine in varnostnega sveta OZN. tistih, ki se nanašajo na uveljavitev osnovnih nacionalnih pravic palestinskega ljudstva. Posebno pozornost sta predsedni-
ka posvetila razvoju dogodkov v Libanonu. Mnenja sta bila, da je nujno zaustaviti spopade in narediti konec prelivanju krvi v tej državi. Kakršnokoli podaljševanje teh spopadov pomeni še večjo nevarnost, da se bo kriza razširila, ter ogrožanje varnosti vsega tega območja.
Predsednik Asad je obvestil predsednika Tita o korakih in ukrepih, ki se jih je Sirija lotila, da bi naredili konec libanonski krizi in da bi bile možnosti za začetek političnega dialoga. Seznanil ga je tudi z odločitvami arabske lige o formiranju arabskih mirovnih sij v Libanonu, vštevši t-udi sirske sile; tako. naj bi bilo konec bojev in v Libanonu naj bi zavladala mir in varnost. Predsednik Asad je potrdil, da si je .Sirija zastavila za edini cilj zagotoviti neodvisnost In ozemeljsko nedotakljivost Libanona.
Predsednik Tito pa je seznanil predsednika Asada s pogledi Jugoslavije na razplet dogodkov v Libanonu. Posebej je poudaril, da je ureditev libanonske krize predvsem zadeva libanonskega ljudstva. V tej zvezi je opozoril na zgodovinsko odgovornost arabskih držav kot tudi mednarodne skupnost:. da pomaga pn iskanju takšne rešitve, ki bo zagotovila neodvisnost. suverenost in ozemeljsko nedotakljivost neuvrščenega Libanona v skladu z interesi libanonskega ljud-
Črtani Slovenci
»Nauki« za Slovence s proslave tisočletnice Koroške v Celovcu — Bojkot predstavnikov koroških Slovencev
CELOVEC, 27. jun. (Tanjug) — V naelektrenem ozračju, ki so ga povzročile priprave za preštevanje manjšin v Avstriji, je bil v Celovcu v soboto »koroški dan«, osrednja uradna proslava tisočletnice Koroške obletnice, ki jo spodbija veliko zgodovinarjev, koroški Slovenci pa bojkotirajo. Med gosti, povabljenimi iz tujine, na proslavi ni bilo predstavnikov SFRJ.
Za pogajanja, a proti pritiskom
Nikozija le za pogajanja v skladu z resolucijo OZN
NIKOZIJA. 27. jun. (Tanjug) — Uradna Nikozija je danes opozorila, da je pripravljena obnoviti ciprske pogovore med skupnostima, da pa ne bo dovolila nikakršnega pritiska, ki bi utegnil oddaljiti pogajanja od resolucije OZN o Cipru. Tako opozorilo je objavil poluradni »Filelefteros«, ki se sklicuje na izjave »zanesljivih političnih krogov«. Ta vodilni ciprski list v Grčiji omenja časopisna poročila, češ da je z raznih strani čutiti pritisk, da bi obnovili ciprska pogajanja, in poudarija, da je ciprska vlada pripravljena sprejeti tako pobudo, če je v skladu z resolucijo OZN ali komunikejem s pete, runde pogajanj.
List tudi zanika poročila, da Atene pritiskajo na Nikozijo, in v tej zvezi opozarja, da »ne bodo dopustili nikakršnega pritiska, ki bi problem oddaljil z linije resolucije OZN«. »Kakršenkoli poskus za obnovitev pogajanj, ki naj bi jamčil, da bodo ti pogovori vsebinski, bo grška ciprska stran imela za poskus, da bi pogajanja oddaljili iz okvirov resolucije OZN«.
Predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev so hkrati s potekom sobotne slovesnosti imeli tiskovno konferenco; na njej so pojasnili razloge, zaradi katerih so zavrnili sodelovanje na proslavi Koroške, in raztolmačili svoje poglede na zdajšnji način urejanja manjšinskega vprašanja v Avstriji.
Slovesnost v Celovcu, ki naj bi opozorila na nastanek Koroške kot samostojne vojvodine, ločene od Bavarske leta 976, pri čemer so zavrgli poprejšnjo dolgo slovensko zgodovino te avstrijske zvezne pokrajine, se je povzdignila na stopnjo najvišjih državnih slovesnosti v republiki. To se je pokazalo tudi v tem, da sta se je udeležila in na njej govorila avstrijski predsednik dr. Kirchschläger in kancler dr. Kreisky. Na slovesnosti se je zbrala v polnem številu tudi avstrijska zvezna vlada in navzoči so bili predstavniki vseh zveznih .pokrajin, zvezni poslanci, šefi političnih strank, predstavniki vojske, cerkve in diplomatskega ter novinarskega zbora.
Na velikem shodu pred de-
želnim parlamentom, ki je bil po slovesni seji deželne vlade, je avstrijski predsednik dr. Kirchschläger poudaril, da od proslave 20-letnice jubileja avstrijske državne pogodbe, ki je bila leta 1975 na Dunaju, v Avstriji ni bilo slovesnosti tolikšnega obsega, kot je bilo sobotno srečanje v Celovcu. Rekel je, da je ta proslava tisočletnice »miselna vez« in jo Avstrijci priznavajo za svojo zgodcvino, da pa je treba nanjo gledati kritično ter ostati na trdnih tleh današnjega časa in ne terjati »izpolnitve preteklosti«, temveč sedanjosti in prihodnosti.
Dr. Kirchschläger je v zvezi z avstrijskimi obveznostmi iz državne pogodbe poudaril, da te obveznosti za Avstrijo niso breme in da je treba vsa določila državne pogodbe gledati enotno in v celoti. V govoru na tem shodu je tudi kancler dr. Kreisky posebej omenil vprašanje zajamčeno-sti avstrijskih meja in si očitno prizadeval, da bi odgovoril tistim, ki na Koroškem širijo strah v zvezi z domnevno »ogroženostjo meje« Sam kancler pa je ugotovil, da je bila meja z Jugoslavijo dvakrat »ogrožena«.
Biro o ,vrhu‘
Člani koordinacijskega biroja neuvrščenih držav o pripravah za Colombo
NEW YORK, 27. jun. (Tanjug) — Koordinacijski biro neuvrščenih držav, ki deluje kot pripravljalni komite za peto konferenco neuvrščenih na vrhu, se je sestal na ravni veleposlanikov zaradi dogovora o nadaljnjih pripravah, kar je v skladu s sklepi ministrske konference neuvrščenih v Limi in nedavnega ministrskega sestanka biroja v Alžiriji.
Koordinacijski biro je posvetil posebno pozornost pripravi načrta temeljnih dokumentov za Colombo. Na nedavnem ministrskem sestanku koordinacijskega biroja v Alžiriji so ugotovili, da je treba do konference v Colombu izdelati načrte vseh temeljnih dokumentov. Na osnovi teh načrtov in širše politične razprave bodo predstavniki neuvrščenih držav sprejeli odločitve za bodoče delovanje neuvrščenih na mednarodnem prizorišču. Kakor pričakujejo, bodo mnoge od teh odločitev dale pečat jesenskemu zasedanju generalne skupščine Združenih narodov.
Po sklepu koordinacijskega biroja bodo v Sri Lanki pripravili načrt akcijskega programa in ga poslali vsem neuvrščenim državam do 12. julija. Dežela-gostiteljica vrha I neuvrščenih je že poslala I vsem neuvrščenim državam načrt politične deklaracije, ki jo bo sprejela konferenca na vrhu.
Enak postopek bodo upo-1 rabili tudi pri načrtu dnev-
nega reda srečanja v Colombu. Načrt dnevnegaT reda so poslali vsem neuvrščenim deželam v pretres. Na podlagi njihovih pripomb in priporočil bo koordinacijski biro formuliral končno obliko predloga za dnevni red.
V skladu z dosedanjo prakso je koordinacijski biro sklenil, da naj dežela-gostiteljica pošlje vabila za udeležbo na peti konferenci neuvrščenih dežel na vrhu. Kot se je zvedelo, bodo glede tega veljala enaka merila, kot za ministrsko konferenco v Limi.
Opravičilo
bralcem
Zaradi obilice aktualnega gradiva bomo nadaljevanje podlistka Zvonka Štaubringerja »Tito — velikan neuvrščenosti« objavili v prihodnji številki.
Iz 7. člena državne pogodbe je kancler citiral stavek, ki govori o dvojezičnih napisih krajev in o uporabi uradnega jezika za Koroško, Gradiščansko in štajersko. Zatem je govoril v prid tega, da bi sprejeli avtoritativni dogovor med tremi strankami pri iskanju »sprejemljive rešitve za manjšinsko vprašan je«, in pozval koroške Slovence, naj ne poslušajo »slabih svetovalcev« in naj se pri pripravljanju »miroljubnih rešitev« upro »ekstremistom«.
Kaže, da je kanclerjev govor imel namen zahtevati od koroških Slovencev, naj se podrede odločitvi treh strank o preštevanju manjšin in naj pri tem ne kažejo nikakršnega odpora. Predstavnika centralnih organizacij koroških Slovencev dr. Zwitter in dr. Gril sta na sobotni tiskovni konferenci izjavila, da je bil nagib za odsotnost koroških Slovencev na proslavi v Celovcu prepričanje, da so proslava tisočletnice Koroške in odločitve treh strank Avstrije in Koroške o preštevanju manjšin »v španovi ji«.
Pri proslavi tisočletnice so iz koroške preteklosti umetno črtali slovensko zgodovino. Preštevanje manjšin, trajna germanizacija naj bi dobila svoj izraz:	dokazati
žele, da ni več slovenskega današnjega dne.
Ponovila sta stališče, da imajo koroški Slovenci preštevanje za revizijo državne pogodbe in »statistični, genocid« in da bodo storili vse, da rezultati popisa ne bi rabili kot osnova za izpolnitev 7. člena državne pogodbe. Koroški Slovenci v svojem boju računajo na podporo vseh demokratičnih sil Avstrije.
»Osrednji organizaciji se bosta lotili ustreznih korakov na mednarodnem področju. Obrnili se bosta po -pomoč na Jugoslavijo kot državo .matičnega naroda in sopodpisnico državne pogodbe iz leta 1955. Do ureditve odprtih vprašanj iz 7. člena je mogoče priti le • prek pogajanj med prizadetima manjšinama, avstrijsko zvezno vlado in zakonodajo,« so poudarili na tiskovni konferenci.
V zvezi z besedami o »mirni Koroški« so na konferenci poudarili, da je bistveno vprašanje: »ali mirna Koroška s Slovenci ali brez njih«. O delu govora dr. Kreiskega je bilo rečeno, da je »nejasen« oziroma da se predstavniki koroških Slovencev niso nikoli imeli za »slabe svetovalce«, temveč za izvoljene predstavnike narodnostne skupine, ki so si prizadevali — in tako bodo ravnali tudi v prihodnje —da bi brez odlašanja uveljavili vse pravice manjšine. Mar je »ekstremist« tisti, ki deli letake v prid pravic obeh manjšin? Kar zadeva mirno mejo, je vselej zajamčena, če je ljudstvo zadovoljno.
stva in s potrebo, da bi zagotovili pravice Palestincem.
Predsednika sta popolnoma podprla mirovno misijo arabske lige, ki naj bi poskrbela za ustrezne možnosti za politično ureditev libanonske krize. Predsednika sta bila mnenja. da razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu nasploh in še posebej v Libanonu terja od arabskih držav veliko odgovornosti, zato bodo morale okrepiti svoie vrste in utrditi solidarnost, kar je najpomembnejši dejavnik za čim nagiejšo ureditev krize v Libanonu in na Bližnjem vzhodu nasploh.
Predsednika sta posebej pozorno in izčrpno izmenjala mnenja o pripravah na bližnjo peto konferenco neuvrščenih držav v Colombu in ugotovila. da sklepi z ministrskega sestanka koordinacijskega biroja v Alžiru in dosedanji stiki med neuvrščenimi državami pomenijo zelo velik prispevek v tej smeri. Strinjala sta se. da si je treba še nadalje prizadevati, in izrazila pripravljenost Jugoslavije ter Sirije. da se kar najbolj zavzameta za popolni uspeh konference v Colombu.
Jugoslovanski in sirski predsednik sta z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med državama uspešno raz vi ja io na vseh področjih po načelih politike neuvrščenosti, prijateljstva in v duhu vzajemnega razumevanja, ter poudarila, da so ugodne možnosti za nadaljnje poglabljanje dvostranskih odnosov in za nenehno napredovanje v rej smeri.
Med pogovori sta obe strani ugotovili, da je razvoj naših ekonomskih odnosov, zlasti po prvem zasedanju mešanega odbora avgusta 1975 v Damasku, pokazal pozitivna gibanja, da pa ti stiki še vedno zaostajajo za dobrimi političnimi odnosi. Poudarili so tudi. da področje investicijskega sodelovnja zasluži posebno pozornost obeh strani, upoštevaje, da sodelovanje na tem področju pomeni temelj razvoja drugih oblik ekonomske kooperacije med državama in da pozitivno vpliva na razvoj sodelovanja tudi na drugih gospodarskih področjih c infrastrukture, investicij v proizvodnjo nafte, projekt Evfrat in sodelovanja pri črpanju fosfata).
Predsednik sirske arabske republike Asad je povabil predsednika SFRJ. naj obišče Sirijo. Ta je povabilo z zadovoljstvom sprejel, datum obiska pa bodo določili pozneje.
Protesti zaradi letališča
ATENE, 27. jun. (Reuter) — Na tisoče grških kmetov se je danes uprlo zaradi odločitve grške vlade, da bo zgradila mednarodno letališče v občini Sprata, približno 20 kilometrov vzhodno od Aten. Besni kmetje so postavili barikade in blokirali promet na cestah. Vladina odločitev je zbudila odpor kmetov zato, ker bodo zaradi gradnje letališča razlastili približno 1620 hektarov rodovitne zemlje. Mestni svet Sprate je zaradi nastalega problema odstopil.
Novo obdobje socializma v Alžiriji
Referendum o usmeritvi družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja
ALŽIR, 27. jun. (Tanjug) — V Alžiriji poteka danes referendum o narodni listini, političnem dokumentu, s katerim bo določena prihodnja smer družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja te države. Z geslom »Da — socializmu« so politični organi pozvali državljane, naj glasujejo za listino.
Na 20.000 voliščih bo volilo 7 milijonov volivcev. Med njimi je tudi 250.000 mladih, ki so pravico do glasovanja dobili šele neposredno pred referendumom s predsedniškim dekretom o znižanju starostne meje volivcev od 19 na 18 let.
Narodna listina, kot se ka- * že v Alžiriji, začenja novo odločilno fazo z izgradnji socialistične dražbe v Alžiriji. Vodstvo Alžirije se je prav zaradi tega odločilo za najširše sodelovanje državljanov pri izdelavi listine. Pred referendumom so nekaj tedenske javne razprave, med katerim: so v prvotni tekst dokumenta vnesli 750 bistvenih amandmajev. Ta dokument bi moral pokazati pravo razpoloženje večine Alžir-cev in njihove politične platforme, kar bo obvezovalo narodne institucije In vladne organe, ki bodo od jeseni naprej upravljali deželo.
Vloga partije, oblike sodelovanja ljudstva v oblasti, meje privatnega sektorja, odnos socializma in islama, problem ekonomske migracije in individualne svobode državljanov, birokracija in pojav izrabe oblasti — to so bile teme, ki so prevladovale v javni razpravi in bile včasih razlog za nezadovoljstvo in kritiko, predvsem pa so prinesle v končni tekst listine veliko predlogov in zahtev, ki jih bodo brez dvoma danes podprli skoraj vsi Al-žirci.
Ugotovitev, da se socializem v državah v razvoju uresničuje v drugačnih okoliščinah kot v razvitih državah in naglaševanje, da socializma zunaj naroda ne more biti, sta bila vzroka, da so avtorji listine označili delavce, kmete in mladino za nosilce socialistične razvoja ▼ Alžiriji.
Poglavje o zunanji politiki je edino, ki se ga v javni raz-. pravi niso dotaknile resnejše pripombe, neuvrščenost pa se potrjuje kot stalna usmeritev- Alžirije in hkrati izraz volje do popoldne neodvisnosti nasproti vsaki tuji sili.
Indira Gandhi namerava v NDR in Afganistan
NEW DELHI, 27. jun. (Tanjug) — Indijska ministrska predsednica Indira Gandhi bo v kratkem uradno obiskala NDR in Afganistan. V NDR se bo mudila od 1. do 3. julija, kjer bo imela »rundi« razgovorov z Erichom Honec-kerjem. Med štiridnevnim obiskom v Afganistanu, s katerim Indijo vežejo zelo prijateljski odnosi, pa se bo pogovarjala s predsednikom in premierom Mohamedom Daudom.
Vse bo nared
Kljub hudi suši priprave na konferenco neuvrščenih držav dobro potekajo
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
COLOMBO. 27. jun. — Do pete konference šefov držav neuvrščenih je še pičli mesec in pol. V Colombu, glavnem mestu Sri Lanke, so zadnje priprave na višku. Gradnje in dela so v polnem zamahu. Vse glavno mesto se je spremenilo v veliko gradbišče. Colombo preurejajo in poicpšujejo.
Huda suša je mesto bo- ] leče prizadela, a vsi z opti- j mizmom čakajo monsune in ] »ureditev razmer« čez noč, da bi bilo avgusta, ko se bo začela vrsta srečanj neuvrščenih — najprej konferenca veleposlanikov in zatem ministrov, od 16. do 19. avgusta pa naj bi konferenca dosegla višek s srečanjem šefov držav — vse nared.
že bežen sprehod po Colombu. ki šteje nekaj več kot milijon prebivalcev in ki ni ravno veliko mesto, obiskovalca brž prepriča, da »vse poteka po načrtih« in »pod nadzorstvom«. Belo marmornato sedmerokotno poslopje inštituta Bandaranaike, kjer bo konferenca, bo nekolikanj spremenilo svojo podobo: namesto prozornih oken bodo vstavili motna stekla, da gostje avgusta ne bi trpeli zaradi preobilice sončnih žarkov.
Malo dalje, komaj kilometer od inštituta, preurejajo »institutsko poslopje«, za zdaj sedež vladne fondacije
za kulturne stike s tujino v nove namene — za domače in tuje novinarje. Press center bo opremljen s televizijskimi monitorji iz Elektronske industrije Niš, prek katerih bodo novinarji z vsega sveta spremljali potek konference in poročali o dogodkih v Colombu. Veliko pozornosti pa v Colombu posvečajo tudi čimboljši organizaciji »letečih turističnih potovanj« za tiste, ki bi radi videli kaj od kulturnega in zgodovinskega bogastva te dežele.
V tem »poročilu« o pripravah v Colombu pa moramo še zapisati, da kljub zdajšnji suši pom’adanska žetev naglo napreduje. Na prostranih zelenih riževih poljih pospravljajo še zadnje snopje, ki postaja vse boli zlatoru-meno. Prav zdaj hite obirati čaj. glavni proizvod Sri Lanke. Z 225 milijoni kilogramov ča.ia ie Sri Lanka med največjimi svetovnimi proizvajalci in vodilni svetovni izvoznik.
BOŽA RAFAJLOVTC
DANES NA RTV
TELEVIZIJA
17.10	Grdi raček otroška oddaja (Lj)
17.30	Iz oči v oči barvni film (Lj)
17.50 Obzornik (Lj)
18.10	Sladkovodno ribištvo — barvna oddaja (Lj)
18.35 Odločamo (Lj)
18.45 Mladi za mlade (Sa)
19.15 Barvna risanka (Lj)
19.30	TV dnevnik (Lj)
20.00 B. Jonson: Volpone predstava drame SNG Lj. (Lj)
22.10	Kulturne diagonale (Lj)
22.40 TV dnevnik (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
18.15 TV dnevnik (Zg)
18.30	TV koledar (Zg)
18.45 Mladi za mlade (Sa)
19.30	TV dnevnik (Sa. Zg 2)
20.00	Športna oddaja (Zg 2,
Bg 2)
20.30	Junaki — feljton (Za 2, Bg 2)
21.00	Tedenski pregled (Zg 2) 21.20 Vojna in ljudje — celovečerni film (do 00.10)
(Bg 2, Zg 2)
TV Zagreb — I. program:
do 19.30 isto kot na oddajniku II. TV mreže 19.30 TV dnevnik (Zg)
20.00 Mafija — TV drama (Zg)
21.20	Knjige in misli (Zg)
22.05	Dokumentarni filmi (Bg)
22.20	TV dnevnik (Zg)
22.40 Šahovski komentar (Bg)
TV studio Koper:
19.55 Otroški kotiček
20.15 TV dnevnik
20.35 Živalski vrtovi: London
21.05	Pesmi Istre in Kvarnera, glasbena oddaja
22.05	Mostri stare japonske obrti, 5. del, dokumentarna oddaja
22.25 Baletni večer, Romeo in Julija, 2. del
RADIO
PRVT PROGRAM
430 Dobro jutro! 5.00 Za naše delavce v tujini; 5.15 Danes za vas;
6.00	Jutranja kronika; 6.20 Rekre-
acija; 6.30 Vreme za čolnarje; 6.50 Napotki za turiste; 7.00 Vremenska napoved, poročila — Dobro jutro, otroci! 3.00 Poročilo o prometnem položaia in prevoznosti cest; 8.08 Glasbena matineja; 9.00 Poročila — Vreme za čolnarje; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pesmice na potepu; 9.40 Vedre melodije; 10.00 Danes dopoldne 10.15—11.00 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.00 Poročila; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Trg s kmetijskimi pridelki; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00;	13.30 Priporočajo vam...
14.00	Poročila; 14.05 Pojo amaterski zbori — Mešani zbor Slavček iz Trbovelj; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in. odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 »Vrtiljak«; 16.45 Z za
LJUBLJANA
bavnim odkestrom RTV Ljubljana;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Emil Adamič in Marjan Kozina v pevskih in instrumentalnih skladbah; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.40 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 19.50 Lahko noč otroci! 20.00 če bi globus zaigral; 2030 Operni koncert; 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev;
23.00	Poročila; 23.05 Literarni nokturno — Milan Jesih; 23.15 Za ljubitelje jazza; 24.00 Poročila.
DRUGI PROGRAM
8.00—13.00 Radio Ljubljana — Ponedeljek na valu 202; 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov; 13.30 Novice; 1333 Zvoki iz studia 14; 14.00—16.00 Z nami in za vas;
16.00	Kulturni mozaik; 16.05 Jazz na II. programu — Clark Terry — The-lonious Monk — Charles Lloyd;
16.00	Vremenska napoved in novice — Na valu kritike; 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio.
TRETJI PROGRAM
19.00 Poročila; 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi; 19.45 Za ljubitelje stare glasbe; 20.30 Poročila; 20.35 Mejniki v zgodovini; 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih; 2230 Sezimo v našo diskoteko; 23.55 Iz slovenske poezije; 24.00 Konec oddaje
TV 18.10
Sladkovodno ribištvo
V nocojšnji barvni oddaji o sladkovodnem ribištvu, za katero je besedilo napisal prof. Tomo Korošec, bo govora o eni izmed priljubljenih, toda na žalost še premalo razširjenih oblik športne rekreacije, ki hkrati uči ljudi, kako naravo in vsa bitja v njej spoštovati in tudi skrbeti za njih obstoj m ohranjevanje. Nešteti tolmuni, brzice, reke, rečice, potoki ter jezera nudijo izredno ugodne pogoje za ukvarjanje s tem umirjenim, toda izredno lepim in plemenitim športom.
II. TV mreža ob 21.20 Vojna in ljudje
V nocojšnjem triurnem japonskem celovečernem filmu »Vojna in ljudje« bomo spoznali delo režiserja Sačua Jamamota, ki je posnel že enajst filmov in je znan kot eden najprogresivnejših japonskih režiser jev in borec proti monopolu velikih filmskih producentov. Večino svojih filmov je posnel v neodvisni proizvodnji, denar za nje pa so mu prispevali sindikati. Nocojšnji film je izjemno močna protivojna izpo ved, v kateri spremljajo gledalci usodo družine Godaj in skozi njo razvoj japonskega militarizma.
TV Zagreb ob 20.00 Mafija
Zagrebški televizijski studio bo nocoj predvajal televizijsko dramo o mafiji, ki jo je posnela italijanska televizija. V tej drami bodo gledalci spoznali del dogajanj v sodobni italijanski družbi, kjer pod plaščem navidezne meščanske demokracije delujejo številne nepoštene in skorumpirane organizacije in posamezniki, in žive na račun trpljenja, krvi m smrti nedolžnih. Plastično bodo pokazali kako neusmiljeno iz-žemajo nekvalificirano delovno silo z italijanskega juga sredi industrijskega Milana.
TV ob 20.00 B. Jonson: Volpone
Nocoj bo ljubljanska televizija prenašala iz Drame Slovenskega narodnega gledališča komedijo Bena Jonsona »Volpone«, ki jo je prevedel Janez Menart. Z »Volpone-jem« je Ben Jonson pribil na sramotni steber pohlep m še ducat najnižjih človeških strasti. Osrednji osebi te komedije sta bogataš Volpone in njegov sluga Mosca, ki pa je vdan in zvest le do neke meje, preko nje se bo lisjaškemu in razuzdanemu go spodarju trdo pisalo. Igrajo: Andrej Ku rent (na sliki), Bert Sotlar, Štefka Drolče va, Polde Bibič, Rudi Kosmač in Vinko Hrastelj.
Nesreče in požarij
Na področju prometne in požarne varnosti družbena sa- ! mozaščita še ni. popolnoma zaživela - 'Žrtve opozarjajo
LJUBLJANA, 27. junija — Nadaljnje podružbljanje družbene samozaščite, to pomeni njeno hitrejše uveljavljane na vseh področjih življenja, je osnovna usmeritev dela sindikatov v družbeni samozaščiti, ki so jo potrdili tudi na prejšnji seji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Pri tem pa se je treba zavzemati za večjo varnostno kulturo in obveščenost delavcev, posebno še na dveh področjih, kjer beležimo hude človeške in materialne izgube: v prometu in pri požarih.	j
Pri republiškem svetu ZSS, strokovnih republiških sindikalnih odborih, občinskih svetih ZSS in nekaterih medobčinskih svetih ZSS, delujejo odbori ali komisije, ki opravljajo delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, v osnovnih sindikalnih organizacijah se v uresničevanju tega dela vključujejo v odbore in komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so v OZD in TOZD. Slovenski sindikati pa so vedno sodelovali tudi v svetu za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri republiški konferenc: SZDL, preko svojega delegata pa tudi pri ustrezni komisiji predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije.
Klj-ub razvejani organizaciji, kot so ugotovili na prejšnji seji republiškega sveta ZSS. pa pa na tem področju še nismo dosegli dovolj. Posebna anketa v občinskih sindikalnih svetih je pokazala tele značilnosti:	skoraj
praviloma je mnogo več storjenega za organiziranje ljudske obrambe, družbena samozaščita pa zaostaja.
In če so v tem sklopu v sindikatih posvetili več pozornosti varstvu ustavnega reda in zakonitosti, samoupravnih pravic delavcev, preprečevanju negativnih in škodljivih dejavnosti, boju4 proti kriminalu, podkupovanju in zlorabam položaja, bo v prihodnje potrebno več truda za varstvo v prometu in v požarni varnosti.
Ni potrebno posebej poudarjati, da sta prometna in požarna varnost pomembni sestavini družbene samozaščite, in da ima naša skupna
dejavnost posebej preventiv-no-vzgojna, pri tem izredno velik pomen. Tu gre bolj kot kjerkoli drugje za človeška življenja, za invalidnost in s tem začasno ali celo trajno nesposobnost za delo, ter za izredno visoke materialne izgube.
Sindikati so ' samokritično sklenili: premalo smo storili za prometno varnost, pa ne samo pri cestnem, temveč tudi pri železniškem, vodnem in zračnem prometu. To so, seveda pri cestnem prometu, ki je najbolj razširjen in zato tudi najbolj nevaren, potrdili tudi s številkami.
Izredno hitremu naraščanju cestnega prometa ne sledi gradnja novih in modernizacija obstoječih cest. Posledice so kajpak nesreče. Lani je bilo na slovenskih cestah 34.107 cestno prometnih nezgod (mrtvih 596 oseb). Nesreče, ki so jih obravnavali kot nesreče pri delu (službena potovanja, vožnja v službe in z njih), kažejo doslej najvišji odstotek: kar 80,3 odstotka vseh nesreč lahko označimo kot nesreče pri delu! Leta 1973 je bilo tovrstnih nesreč 78 odstotkov, 1974. pa 71 odstotkov. Samo 12 smrtnih nezgod, ki so jih lani obravnavali kot nesreče pri delu. je bilo takih, ki niso bile v zvezi s prometom. Tako imamo v Šloveniji skorajda 50 krat več mrtvih v cestnem prometu kot pa v nesrečah pri delu, ki niso v zvezi s prometom.
Tako žalostno . bilanco je mogoče zmanjševati le, če v prometno preventivno vzgojo in informiranje vključimo čim širši krog delavcev.
Posebna pozornost naj bi še v prihodnje veljala mladini, ki bi se pripravljala | na vključevanje v promet v okviru že znanih oblik v šolah. K večjemu zmanjšanju nesreč in žrtev pa naj bi pripomogli v delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prevozom ljudi in tovora. Z brezhibnim vzdrževanjem in nenehno kontrolo vozil in pozornostjo voznikom.
Drugi veliki povzročitelj škode v družbenem in zasebnem sektorju so požari. Lani jih je bilo kar 1122, od tega približno pol na družbenem in pol na zasebnem imetju. Požari so skupaj izzvali kar 81.704.661 din škode!
Ugotovitve 8. kongresa ga- . silske zveze Slovenije (gasilske in tudi druge organizacije pa so nanje opozarjale že prej) so, da je požarna varnost v OZD in TOZD neprimerna. Tako kar tri četrtine delovnih organizacij na Slovenskem nima gasilskih enot, niti najnujnejše gasilske opreme. Delavci so premalo poučeni o možnostih in nevarnostih požarov, pa tudi s požarnimi napravami po večini ne znaio ravnati. V delovnih organizacijah, kjer imajo industrijska gasilska društva, naj bi se ta povezala z gasilskimi društvi v kraju, v OZD in TOZD, kjer gasilskih enot ni, pa se je treba bolje vključiti v požarno zaščito.
Premalo vemo o tem kako preprečiti nastanek požara kot tudi o tem kako ga pogasiti. Lahko bi rekli, da nam že gori pod nogami in da je res treba več narediti za požarno samozaščito.
BORIS LENIČ
Avto zgorel
CELJE, 27. Jun. — Danes ob 1.50 uri se je na Cesti v Laško, pri kamnolomu, zgodila prometna nesreča, kateri je botrovala vožnja pod vplivom alkohola in neprimerna hitrost. Voznik osebnega avtomobila Rafael Goter iz La-homška pri Laškem, je vozil iz Laškega proti Celju. Pred kamnolomom je prehitel osebni avtomobil, ki ga je vozil Viktor Vanov-šek iz Celja. Takoj zatem pa je začelo Gotrov avto zaradi prevelike hitrosti zanašati. Zubil je oblast nad vozilom, ki se je obrnilo na streho in obstalo na sredini ceste. Pri tem se je vozilo vnelo. Pri tem se je poškodovala sopotnica Anica Terbovc iz Ponikve pri Grobelnem. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. Škode Je za 15.000 din.	J. H.
Ni upošteval znaka
CELJE. 27. jun. — Včeraj ob 12.20 se je na križišču Stanetove in Cankarjeve ulice pripetila prometna nesreča zaradi neupoštevanja prometnega znaka in nenadnega prečkanja ceste. Pešakinja Pavla Oprešnik, iz Kompol je prečkala Cankarjevo ulico po prehodu za pešce. Na cestišče je stopila v trenutku, ko je na semaforju goiela rumena luč, za vozila, ki so vozila po Cankarjevi ulici. V tem trenutku pa je po Cankarjevi pripeljal kolesar Peter Tominc iz Celja in začel zavijati v desno. Čeprav je pred križiščem znak — obvezna smer naravnost. Tominc je zadel Opreš-nikovo, ki se je pri padcu huje ranila. Zdravi se v celjski bolnišnici.	J. H.
Le en primer
V petih letih je komisija rešila samo eno zadevo — Občani ne sodelujejo
Nenadoma zavil v levo
CELJE, 27. jun. — Vrhovno sodišče Slovenije je dokončno odločilo, da mora 36-letni Rudolf Ravnak, avtoklepar iz šmar-jete, plačati 165.813 din davka na neznane vire premoženja. Gre za edini dokončno resen primer, ki ga je v petih letih dela obravnavala komisija za ugotavljanje premoženja v Celju. Postopek je bil uveden že leta 1971.
Ravnak namreč ni mogel dokazati, od kod mu denar, s katerim si je zgradil hišo. Ugotovljeno je bilo, da je Ravnak v letih od 1967 do 1971 potrošil 302.680 din, davčni upravi pa je prijavil ie 128.139 din. Izgovarjal se je, da so mu pri gradnji niše pomagali sorodniki, ki za svoje delo seveda niso zahtevali plačila, gradbeni material pa je kupil ceneje. Tega z računi ni mogel dokazati, saj jih m imel. Komisija je izdala prvostopenjsko odločbo marca leta 1971 in odločila. da mora Ravnak plačati 95-odstotni davek na neprijavljeni dohodek, če pomislimo, da se je postopek začel leta 1971, je do izdaje prve odločbe minilo tri leta.
Kot so nam povedali predstavniki komisije za ugotavljanje premoženja, je vzrok takega časovnega razpona dejstvo, da nosi dokazno breme stranka in da, pravzaprav ni enotnega zakona, ki bi urejal postopek dela komisije. Za zbiranje dokazov strank je sicer določen rok 30 dni, toda tega le malokdo upošteva. Veliko je takih, ki jim je zavlačevanje postopka v korist in zato na tak načn taktizirajo.
Ravnak se je na prvostopenjsko odločbo pritožil na republiški sekretariat za finance. ki je pritožbi delno ugodil in vrnil zadevo v ponovno presojo komisiji. Postopek se je enkrat ponovil, dokončno pa je odločilo vrhovno sodišče Slovenije, ki je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ravnak mora plačati 165.813 din, sicer bo ukrepalo sodišče — z izvršbo na nepremičnine.
V petih letih dela je komisija za ugotavljanje premoženja obravnavala pretežno takšne primere, ko je šlo za neprijavljen dohodek. Ugotavljajo pa, da se premalo uk varjajo z ekscesi v združe
nem delu. Toda za take postopke dobivajo člani komisije zelo malo predlogov. Videti je, da delavska kontrola še ni povsem zaživela. Trenutno pa obravnava komisija primer moža in žene — oba vodilna delavca v nekem celjskem podjetju, ki že od marca meseca »iščeta« vire premoženja, ki sta ga v preteklih mesecih potrošila.
Večino predlogov za uvedbo postopka pošilja davčna uprava, nekaj'pa tudi uprava javne varnosti, in javno tožilstvo. Zanimivo pa je, da je celjska komisija ena redkih, ki dobiva najmanj predlogov občanov, pa še ti so povečini anonimni.
BOJANA LESKOVAR
CELJE, 27. Jun. — Včeraj ob 12.45 uri se je na cesti Brežice— Bizeljsko, v vasi Bukošek, zgodila
Dva od preštevilnih
prometna nesreča zaraoi nenadnega zavijanja v levo. Voznik osebnega avtomobila Albin Soban se !e peiiftl iz Bizeljskega proti Brežicam. Nasproti mu je pripelja-mopedist Pavel Spiler. Iz neznanega vzroka je Spiler zapeljal pred osebni avtomobil, Ki ga je zbil po tleh Pri tem se je mopedist hudo ranil, škode je za 8000 din.	J. H
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
DELO
LJUBLJANA, 27. jun. — Veliko se je govorilo o pojačanem nadzoru na dolenjski magistrali, ko pa so se govorice polegle, je marsikateri voznik mislil, da nadzora ni več. To vsekakor ne drži, saj miličniki cestne milice in postaj prometnih milic ob »dolenjki« stalno dežurajo. Nadzorujejo pretežno na tistih mestih, kjer so na podlagi analiz prišli do podatkov, da je tisto mesto nevarno. Te odseke smo imenovali »kritične«. Zakaj pa so kritični povesta obe fotografiji. Prevelika hitrost je namreč poglavitni krivec za veliko večino najhujših nesreč, ki na »dolenjki« obvezno terjajo več žrtev hkrati v eni prometni nesreči. Zato so tudi radarske kontrole stroge in stalne. Da ne bi bilo nesporazumov, divjake naprava avtomatično takole »ovekoveči«. Za spomin na neodgovornost! Da ne bi bilo nesporazuma — sledi seveda tudi kazen.
Foto: RSNZ
V spomin ponesrečenim v gorah
JEZERSKO, 27. jun. — Včeraj dopoldne so v skalah Ledin nad Jezerskim odkrili spominsko ploščo trem žrtvam' nesreče, ki se je zgodila lani 29. junija. Takrat so se smrtno ponesrečili zdravnik in gorski reševalec dr. Gorazd Zaver-nik. pilot helikopterja Franc Stajer in planinec Franc Gruden.	Na ozkem vrhu skalnatega terena se je
zbralo dopoldne okoli 300 ljudi. Sami prijatelji ponesrečenih in seveda vsi kranjski in jezerjanski planinci in gorski reševalci, svojci, taborniki in drugi ljubitelji planinskih lepot. Po kratkem govoru predsednika planinskega društva Kranj. Franca Ekarja in zdravnika in gorskega reševalca dr. Viktorja Kaseta so prisotni z enominutnim molkom obudili spomin na delo ponesrečenih.
V vseh je bila še prisotna lanska tragedija. Takrat se je v steni Kočne ponesrečil Franc Gmden. Reševalci so seveda takoj, kljub izredno slabemu vremenu, stopili v akcijo in hudo ranjenega Grudna prinesli s skala do češke koče. Tja je medtem že priletel helikopter RSNZ s pilotom štajerjem in dr. Zavrnikom. oP pregledu ranjenca so ugotovili, da je treba ponesrečenca nujno odpeljati v dolino. Naložili so ga v helikopter in odleteli skozi neurje. Reševalci, ki so odhod opazovali, so najprej opazili blisk, strelo, hip nato pa grom in plamen v skalah. Takoj so pohiteli na pomoč, vendar so bili vsi ponesrečenci v helikopterju na mestu mrtvi. Življenja so izgubili sredi najbolj humanega dela ...
Ob spominski plošči so prijatelji in svojci prižgali nekaj sveč, položili so več vencev in šopkov planinskega cvetja, množica prisotnih pa je spomin na plemenite žrtve nesreče najlepše počastila že s svojim prihodom na kraj nesreče, saj je pot strma in zahtevna celo za marsikaterega planinca. Odkritje plošče v Ledinah je pokazalo, kolikšen ugled uživajo gorski reševalci in koliko ljudi še danes ne pozabi treh. ki so svoja življenja izgubili v resnično najbolj človeških trenutkih humanega dela.	M. S., L. S. 1
Smrt v čelnem trčenju
LJUBLJANA, 27. jun. — Danes, nekaj pred 11. uro, srn je na cesti Ljubljana—Kranj, pri vasi Meja, pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 42-letni Ivan Rus, doma iz Ješetove ulice 28-C v Kranju.
Rus je vozil proti Kranju. Ko je pripeljal iz blagega desnega ovinka, je iz neznanega razloga zapeljal na levo stran ceste in kljub temu, da se mu je umikal na skrajno desno, bočno trčil v mercedes, ki ga je proti Ljubljani vozil Štefan Sabo, ki se je vračal z začasnega dela v ZR Nemčiji. Rusov fičko je podrsal celo bočno stran Sabovega avtomobila, nato pa čelno trčil v kombi, katerega je za Sabom vozil Branko Kliček. Trčenje je bilo tako silovito, da je Ivan Rus ranam podlegel.
I.R.
Hala zgorela do tal
LJUBLJANA. 27. jun. — Danes, nekaj po polnoči, so delavci tovarne Tekstilka pri Igu poklicali na pomoč gasilce. V obratu za predelavo starih krp je namreč zagorelo, delavci sami pa z ročnimi gasilnimi aparati niso mogli požara pogasiti. Po prvih podatkih je ogenj zanetila eksplozija v enem od strojev, ko je med krpe prišla kovinska žica.
škoda še ni ocenjena, je pa velika, saj je do tal zgorela cela hala z vsemi stroji.
V opozorilo vsem občanom pa je lahko sledeči primer. Danes popoldne so gasilce klicali v Djakovičevo ulico, saj se je iz nekega stanovanja močno kadilo. Sosedje so bili prepričani, da nekaj g o ri. V resnici pa je pozabljivi in dremavi občan pozabil izključiti štedilnik m odstaviti ponev s hrano. Gasilci so zadevo hitro rešili, neprevidnega pa opozorili.
L
ČRNI CESTNI KOLEDAR
Vročinski val
Kot bi se »mati narava« strogo držala koledarskih navodil, nam je natanko z nastopom koledarskega poletja namenila tudi prvi obilni obrok pravega poletnega vremena. Z vso vročino, ki nam jo lahko da poletno sonce. Tako vreme je sicer naravnost idealno za množice dopustnikov in kopalcev, po drugi strani pa bo, če bo brez posebnih sprememb trajalo še nekaj časa, kaj kmalu zahtevalo tudi prve žrtve.
In to ne le tiste direktne žrtve vročinskega vala, ampak tudi prve žrtve vročinskega vala na cestah. Lahko bi jim rekli tudi indirektne, posredne žrtve cestnega vročinskega vala. Izkustveno nesporno je namreč dejstvo, da prvi poletni vročinski val pomeni tudi velik porast žrtev med prometnimi udeleženci. Vzroke za tak pojav lahko le zaslutimo. Verjetno ш najbolj prijetno sedeti v razgreti pločevinki, imenovanj avto, vdihavati smrad ljubljanskih in drugih cest in se voziti, voziti . . .
Prve reakcije takih posledic vročinskega vala že lahko opazujemo na naših cestah v teh dneh, čeprav število žrtev še ne dosega alarmantnih številk. Kajti neposredni povod za kakršnokoli reševalno akcijo so pri nas izključno alarmantne številke o številu mrtvih, opozorila navadno ne zaležejo. Sicer pa pustimo to neprijetno temo in si raje oglejmo na kratko simptome poletne smrtne vročice na naših cestah. Prvi in najbolj očiten znak te vročice so nadštevilni »divjaki«, ki iztisnejo iz motorja zadnje kapljice »konjskega znoja«, da lahko še prehitijo tik pred prihajajočim tovornjakom. Ali na kak podoben način z nervozo, neprevidnim prehitevanjem in drugače izkazujejo cestno vročico. Isti pojav lahko vsakega vročega dne opazujemo v mestih, ko se
mnogi zadnji hip ustavijo pred semaforjem, prehodom za pasce, da o drugih najbolj nevarnih situacijah sploh ne govorimo. Skratka, znaki cestne vročice so povečana nervoza voznikov, ti so odločujoči faktor prometne varnosti, saj imajo »v rokah« eno najnevarnejših orožij moderne dobe — avto — in vse vidne in nevidne posledice te nervoze — povečana agresivnost, zmanjšana obzirnost itd.
Tej vročinski cestni nervozi se je skorajda težko izogniti. Smo pač taki, da izredno težko premagamo vse tiste neprijetne objektivne okoliščine, ki tako pomembno vplivajo na naše cestno počutje. Razen seveda, če se v polni meri zavedamo, da lahko razbeljena pločevina, razbeljen zrak, želja za osvežilom in druge vročinske posledice, gladko porazijo vse naše misli o lastni in tuji varnosti na cesti. LahKO pa nam pn tem več ali manj slučajno pomagajo nekateri objektivni faktorji, kot so poslabšanje vremena ali pojav miličnikov na cesti. Pa še ta zadnji faktor — miličniki — pomaga le na krajše razdalje, kolikor je pač potrebno, da prebolimo izgubo nekaj desetakov, ki smo jih morali dati v zameno za ugotovljeno napako.
Pa si oglejmo še nekaj najbolj značilnih štetnik o smrtnih žrtvah naših cest v minulih sedmih dneh. Vsega skupaj je umrlo 15 prometnih udeležencev in sicer pet pešcev, štirje vozniki osebnih avtomobilov, trije potniki v osebnem avtu, dva traktorista in motorist.
Tako se je skupno število letošnjih smrtnih žrtev cestnega prometa povečalo na 241, medtem ko smo jih v istem obdobju lanskega leta našteli 240. še drobcen podatek o letošnjih junijskih žrtvah: doslej je v letošnjem juniju umrlo 42 prometnih udeležencev, lani pa 50.
G. K.
MINULI
TEDEN
15
LETOS
MRTVIH
241
INSTANT RIŽEVI
KOSMIČI
bebi
zdrava
otroška
hrana!
ODLIČIMATUDI ZA DIETNO PREHRANO!
Marynah Lewis
POMLAD OB JEZERU
38. nadaljevanje
Ko mu je Lana položila roko na laket in ga nežno potegnila proti vratom, je
тг	1. U _____ .. , . tudi Hilary čutila, da je očarana. Oče,
V tej napeti tis im je tresk z vrati delo- . .. .	_ J	x
, 1in, i________i« Tr~ „„ ______________hci m Don so odšli iz koče v zlati večer,
Hilary pa se je z vsemi močmi trudila, da bi zatrla v sebi prvo bodico skeleče ljubosumnosti. Kakšno pravico ima biti
val kot bombna eksplozija. Vsi so se ozrli na okno in videli Garyja Hus tona, ki je z uporniškim glasom in ves tog od nego-
»MOJ sin,« je trpfco	rekel kaj
rekel. »Ta je prepričan, da je denar uma-
takega, kar bi jij dajalo upanje?
Bila je tako zatopljena v svoje, misli,
zana teseda.« Njegov bistri ostri pogled	pr^lišala podrivanje stola. Abbie je
je zavrtal v Dona. »Mislite tudi vi tako,	J
McAlister?« je vprašal in se hlinjeno namuznil.
Don mu je nemudoma trdo odgovoril: »Mislim, da denar ni najpomembnejša stvar na svetu.«
»Razen če nisi slučajno brez njega!«
Z vrčkom kave v roki se je Don počasi obrnil. »To je res,« je potrdil.
Huston je vstal. »Torej kako bo, McAllister? Ali se bova pogovorila; ali ne;«
Don je komaj opazno okleval, preden je odgovoril: »Morali mi boste pustiti nekaj Časa za premislek.«
Hustonov obraz se je v trenutku neje-
vstala in njene ostre besede so jo sunkovito iztrgale iz zamišljenosti.
»Govori, kot da namerava kupiti polovico Kanade.«
»Hilary se je ozrla na ženičko poleg sebe.
»Kdo za božjo voljo pa je ta človek?«
»Nekateri pravijo, da je multimilijo-nar.«
»Ali ga poznaš?«
»Slišala sem o njem.«
»Govoriš, kot da ga ne maraš.«
Abbie je stisnila ustnice tako trpko, kot je Hilary še nikoli ni videla.
»Ne maram ljudi, ki hočejo z denar-
voljno nagubal. »Kolikor vem, sploh ni- jem uveljavljati svojo moč.« mate druge izbire!«	Hilary je vzdihnila. »Kar sprijazniva
Donov pogled se je preudarno srečal z
se... Tako je, kajne? In še več, prav to
njegovim. »Vsak ima pravico do izbire,« potrebujemo..’.«
je tiho odgovoril.	Abbie ji je iztrgala kavnik iz rok in iz-
Lana je bila v hipu na nogah. »Zakaj pila še kavno usedlino, ki je ostala v bi hitel, očka? Vsec mi je tukaj! Ostani- loncu Potem je rekla;
mo; nekaj časa ...«	»Občutek imam, da se nam bliža ko-
Hustonov pogled je z neprikritim po- nec Ce Huston res potrebuje Belo jezero, nosom počival na njej. Lana Huston je kraj-ne bo nikoli več takšen, kot je zdaj.« bila očetova ljubljenka, ki se je z njego- ^ilary se je obrnila vstran. Ni hotela, vo ljubeznijo odevala kot s kraljevskim da bi Abbie v njenih očeh opazila p0tr. plaščem.	ditev svojih zlih slutenj.
Toda Abbie je še enkrat pretrgala Vrata so bila odprta. Kot začarana je čar: »Življenje tukaj je precej primitiv- gledala, kako sta Lana in Don stopala prono,« je osorno rekla.	.ti jezeru. Abbie je imela prav. Cas se ni-
»Komu to mar?« je kriknilo dekle in koli ne ustavi in vse se spreminja. Proti razširilo roke, kot bi vabilo v objem. svoji volji je prišla v ta kraj; Keith je tu Njen pogled m počival na Abbie ampak je	ona pa je končno našla pot do mi-
iskal Dona. Ni se pretvarjala, kajti bila pj-^g po mnogih, mnogih letih se je je bolj podobna svojemu očetu, kot se je spet	čutiti srečno. Zdaj pa se ji
zavedala. Vedno je bila pripravljena tvega- je zdelo, da ji vse, kar si je izbojevala, ti in sprejemati izziv, prav zadnje čase; pa	t	lzi rok дц se je zaradi tega
je njeno življenje teklo vse preveč mimo, spIoh smela prit0ževati? skoraj brez izzivov.	Stopila je k vratom. Zahajajoče sonce
Zdaj-je visoka m ljubka skoraj ukazo- je ^ trenutek zakrU oblak, da jo je zmra-valno stopila k Donu. Pogledala mu je v zilQ
oči in v njenem pogledu je bila zavest,	*	10 pogxavje
da je vredna poželenja.
»Kako mislite, gospod McAllister?«	Abbie je imela spet prav. Vpliv očeta
Don se je izognil in ni odgovoril na- in hčere Huston na življenje v zaselku ob ravnost. »Abbie ima prav ...«	Belem jezeru je bil velikanski. Hustonov
»Mislim	da ste tiste vrste človek, ki	sin pa... Prve dni	ga	pravzaprv sploh ni
misli — kar je dobro zame, je dobro tudi	bilo opaziti. Točno	je hodil jest, molče je
za druge?«	Njen pogled je izzival. »Kaj^ko	pojedel, ostali čas	pa	je prebijal s Tiki-
bi nam za	začetek nekoliko razkazali oko-	jem in Jimmyjem	in	brskal po majhni,
lico?«	neurejeni mehanični delavnici ali pa se
Hilary je imela občutek, da bo Don iz- je ure in ure prevažal po jezeru v Tiki-gubljen takoj ko se bo zagledal v te po- jevem preprostem čolnu, ki si ga je indi-smehljivo vabeče oči. Dekle je izžarevalo janski deček napravil sam. Njegovo življe-lepoto, mladost, navdušenje... Vse, kar nje je bilo videti brezciljno; približati se bi moški, kot je bil Don McAllister, po- mu ni mogel nihče, saj je vsak poskus treboval pri ženski.	prijateljstva kujavo zavrnil.
Gledališča Koncerti KinoObvestila
BOILEAU - NARCEJAC
V PRECEPU
★ k ★ k •k ★ ★ ★ ★ ★ k k k k
★
je dala Mariji. Stari bolnik je dremal J v naslanjaču.	*
^»Potolažite ga, prosim, če bo spra- k »Da, halo? Komaj te slišim... Ali seval po meni.«	J
si sama?«	»Nič ne skrbite, gospodična,« je re- *
»Ne.«	kla Maria. »Kadar je z menoj, je mi- J
»Ah, razumem ... Ali si dobila moja ren.«	*
37. nadaljevanje
t***********************-**-*-*******-*-*-*-*-*********-*-**-*-*-********* *
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥ x
¥ »Prav. Poslušaj. Prišel sem zjutraj Na glavo si je dala rdeče rjavo ruto, k J in kot sem si mislil — pleskarji so da bi malo poživila žalno obleko. Ho- J ¥ sicer končali, ampak za seboj so pu- tela se je olepšati za Rolanda in hkrati *
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
FESTIVAL
LJUBLJANA
24. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
7. BALETNI BIENALE Ponedeljek, 28. junija, ob 20.30; poletno gledališče — Perrachi-Horvat:	STAMENA. Balet SNP
Novi Sad.
Torek. 29. junija, ob 20.30; kri-ževniška cerkev — KLAVIRSKI DUO ALENKA IN IGOR DEKLEVA. Spored: Mozart, Beethoven. . Schubert, Debussy, Kogoj, Poulenc.
Sieda, 30. junija, ob 20.30; poletno gledališče — Beethoven: OPUS 43, Debussy:	SONATA,
Orff: TRIONFO Dl AFRODITE. Baiet HNK Zagreb.
Četrtek, 1. julija, ob 20.30; poletno gledališče — BAT .ETNI GALA KONCERT; solisti iz Avstrije, Irske, Sovjetske zveze in Jugoslavije
Vstopnice v prodaji od U. do 13. in od 18. do 19. ure. № nakupu vstopnic za štiri baletne predstave odobravamo popust.
DRAMA SNG
Ponedeljek, 28. junija, ob 20. uri — Alfred Jarry: UBU JE KRALJ. Abonma D in abonma U. Torek. 29. junija, ob 20. uri — Alfred Jarry: UBU JE KRALJ. Abonma P in Z.
Sreda. 30. runija, ob 20. uri — Alfred Jarry: UBU JE KRALJ. Abonma G in K. Zaključena predstava sezone 1975/76.
Vse abonente prosimo, da ob prihodu v gledališče pri blagajni prevzamejo z abonentsko izkaznico vstopnice za čimbolj enakovredno nadomestilo siceršnjih sedežev. K združevanju abonmajrv smo bili prisiljeni v časovni stiski. da bi vsaj do konca meseca utegnili končati sezono. Vse prizadete prosimo za razumevanje. Vodstvo Drame SNG.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA
Ponedeljek, 23. junija: zaprto. Torek, 29 junija: ^аргсс.
Sreda. 30. junija, ob 29. un — De Filippo: SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK. -Izven.
Zaključek sezone 1975 /76.
OBIŠČITE OLIB
najlepši otok zadrskega arhipelaga. Kompleten pezion junija in septembra: II. kategorija 105 din. Lament Johnson. Igralo:	IIT- kategorija 100 din, julija J
— 1 avgusta П. kategorija 118 din, III. kategorija 114 din. Za otroke popust. Poljoprivredna zadruga, 57296 OLIB.	4228-0
pisma?«
»Sem.«
Zdaj je Marylène pohitela. Pre- *
stili strahoten nered. Hišnica bo sicer si je to očitala. »Kaj sem res videti J vse pospravila, vendar mi gre to na kot mala trapa?« je premišljevala, ko * živce. Mislil sem, da boš lahko prišla se je gledala v zrcalo v kopalnici. * k meni. Pa nič...«	»Lepotica res nisem, ampak tudi Simo- J
Obmolknil je. Marylène je vsa ne ni bila lepa, pa je bila vseeno ljub- ★ vzburjena poslušala njegovo dihanje ljena... Tako, kot jaz ne bom nikoli. J na drugi strani žice.	Kaj ni naravno, da bi bila rada videti k
»Pa nič,« je povzel, »mogoče je še lePa? Је to kaJ slabega?«	*
bolje tako. Ne vem, kako si razpolo- Obžalovala je, da je v nesreči izgu- Ì žena... Ne, ničesar ni treba reči... bila ves svoj nakit. Nakit, ki sicer * Pusti mi še malo moje iluzije... Zdi ni bil kdove kaj vreden, vendar bi ji J se mi bolje, da se dobiva na nevtral- zdaj pomagal premagati boječnost. * nem terenu •— pri tem se je prisiljeno sklenila je, da bo kupila drugega, lep- J zasmejal — na primer v kaki kavar- šega, in spomnila se je, da je zdaj * ni... To bi bilo dobro tudi zato, ker bogata in da bo ostala bogata, dokler J mora človek v kavami zadrževati glas bo ostala Simone... Hkrati jo je bež- k џ in se sploh spodobno vesti, to pa uteg- no preblisnilo, da bi- mogoče to bo- J ¥ ne biti v najinem primem koristno... gastvo dobil Roland, če... Pa ni več * J Ali si za to, da se dobiva ob pol šestih zdržala na mestu in tiho se je izmuz- * ■ v kleti v Malignami? To je na Champs- nila iz stanovanja, kakor da bi se bala, * Elysées ... Ti to ustreza?«	da jo bo kdo vprašal, kam gre.	J
»Da.«	Na Champs-Élysées se je trlo ljudi. J
»Bos pnsla.«	Marylène je poznala ta avenijo samo k
>>Da <<	po razglednicah. Ko je stopila iz tak- *
sija, je kar zajela sapo. To je bilo za- * njo prelepo. Za Slavolokom zmage je * zahajalo sonce, po pločnikih pa se je *
SPORED ZA PONEDELJEK
KINOTEKA. Miklošičeva c. 28: ob 16., 18. in 20. uri: Program Michèle Morgan:	amer. barvni
film TRGATEV. Režija: Jeffrey Hayden. Glav. vi.:	Michèle
Morgan, Mel Ferrer. Pier Angeli. John Kerr, Leif Ericson. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
KINO UNION:
»Film je uspel . . . dialog vsebuje dovolj posrečenih zamisli, Lemmon je dober. Matthau pa — veličasten!« (Monthly Film Bulletin). Amer. barv. CS komedija NASLOVNA STRAN. Prod.: Universal. 1974. FEST 76! Glasba: Billy May. Scenarij: L. Diamond po odrskem delu Bena Hechta in Charlesa Mac Arthurja. Režiser: B'lly Wilder. Glav. vi.: Jack Lemmon. Walther Matthau. Carrol Burnett in drugi. Brez tednika. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri Dvorana je klimatsko ohla-ievana!
POLETNI KINO DOM TLA:
amer. barv. CS pust film — drama POZEJDONOVA AVANTURA. Režiser: Ronald Neame. Glav. vi.: Gene Hackman, Ernes* Borgnin<». Shelley Wmters. Red Bittons in drugi- Brez tednika! Hrvatski podnaslovi! Predstava ob 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene!
KINO KOMUNA:
Boris Cavazza v domačem barv. W filmu PASIJON'PO MATEJU (Mirke po Mati). Prod.: Jadran &- Croatia. 1975. Scenarij in režija: Lordan Žafranovih. Igrajo še:	Alicia Jachie-
wicz. Žarko Radič. Boži d arka Frajt in drugi. Kratki film »Troino življenje Dragutina Vr-benskega« (17—21). Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Dvorana je klimatsko ohlajevanal Ob 10. uri MATINEJA angl. barv.' W liubez. drame DVA KORAKA PREVEC s Soph io Loren in Richardom Burtonom v glavni vlogi.
KINO VIC:
Gene Hackman v amer. barv. kriminalk’' NOČNE POTEZE. Prod.: ‘ Warner Bross, 1975. Scenarij: Allan Sharp. Režiser: Arthur Penn. Igrajo še: Jeniffer Warren, Susan Clark, Harris Yulin in drugi. Tednik št. 24 Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Dvorana je klimatsko hlajena! KINO SISKA:
angl.-franc. barv. akcijska kriminalka MARSEJSKA POGODBA. Glasba: Roy Budd. Scenarij: Judd Berrandt. Režiser: Robert Parrish. Glavne vi.: Anthony Quinn, Michael Caine, James Mason, Maurice Ronet, Marce1. Bozzirffi in drugi. Tednik št. 25. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Dvorana klimatsko hlajena!
KINO SLOGA:
turška barv, pust. melodrama LJUBEZEN LEPE GEMO. Prod.: Akar film, 1974. Scenarij: Ayse Sasa. Režiser:	Atif Yilmaz.
Glav. vi.: Tiirkan Soraj, Fikret Hakan. Mel da Sözen in drugi. Tednik št. 23. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Vstopnice prodajamo uro pred začetkom prvih predstav! OTROŠKI KINO MOJCA:
ni predstav do 1. septembra. KINO TRIGLAV: angl. barv. pust. film iz Afrike SIN POGLAVARJA MASAJEV, ob 17.30 in 20. uri. Priporočamo mladim obiskovalcem! Re ži ja:
Richard Mulligan, Philip Hodg-don. Jesse Kinaru, Johnny Sek-ka. Prodaja vstopnic od i7. ure dalje.
KINO DOMŽALE: ital. barv. film NOČNI VRATAR, ob 20. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE:
amer. barv. film OBRAČUN PRT O. K, CORRALU, ob 18. in 20. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: franc.-ital. barv. film NT DIMA BREZ OGNJA, ob 17. in 19.
uri.
KINO RADOVLJICA:
franc.-švicarski barv. film NENAVADNA KRAJA. Ob 29. uri. KINO BLED:
amer. barv. film GROZOTE BELE ZARJE, ob 18. in 20. uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. CS film DESET SEKUND ZA POBEG, ob 18. uri.
KINO SVOBODA П — TRBOVLJE:
amer. komedila DVA DETEKTIVA. ob 17. in 19. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film SFTDMERICA •IEZDT. samo ob 17.30.
Ob 20. uri koncert ansambla SLAK — abonma in izven. KINO DEL. DOM — ZAGORJE OB SAVI:
amer. barv. film — kriminalka OGNJE V FIT MARFT. ob IS. uri Amer. barv. akcijski film TEKSAS EKSPRES, ob 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. film ČLOVEK IME. NOVAN GENON. ob 17. in 20. tiri.
KINO PARK — MURSKA SOBOTA:
franc. barv. CS film DVORSKE SPLETKE, ob 18. in 20. uri. REDNI KINO VELENJE: amer. kriminalka PODVIG DETEKTIVA N JUMNA, ob 17.30. KINO GLEDALIŠČE VELENJE: amer.-barv. komedija NASLOVNA STRAN, ob 20. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI NOVI GORICI: amer. film GOSPOD VERDOUX, ' ob 18.30 in 20.30.
Društvo arhitektov Ljubljane vabi na:	V. redni občni zfoor
Društva arhitektov Ljubljane v torek, dne 29. junija 1976 ob 9. uri. Občni zbor bo v prostorih Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTOZD, grad-beništvo Ljubljana, Jamova 2/1. Pidstr., predavalnica št. 1.
OBVESTILO
TELEFONSKIM NAROČNIKOM!
Obveščamo, da bo zaradi vzdrževalnih del na telefonskem omrežju, dne 29. in 30. junija 1.1. občasno moten in prekinjen telefonska promet z naročniki v krajih Cerknica in Grahovo. Prosimo za razumevanje.
Podjetje za ptt promet Ljubljana N. sol. o. Ljubljana
DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV vabi na izredni občni zbor v ponedeljek, 5. julija 1976 ob 17. uri v prostorih društva na Trgu francoske revolucije 6/1.
ŠOLSTVO
BIROTEHNIČNI IN STENODAKTILO-GRAFSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER DSSA Ljubljana,
Roška cesta 19
razpisuje
vpis za šolsko leto 1976/77,
in sicer za:
1.	Enoletni tečaj za tajnice, redni in dopisni
2.	Enoletni administrativni tečaj, redni in dopisni
3.	Enoletni - stenodaktilograf-ski tečaj.
4.	Strojepisni tečaj začetna in nadaljevalno-korespondenčna stopnja
5.	Intenzivni strojepisni tečaj
6.	Stenografski tečaj, začetne, nadaljevalne in debatne stopnje
Pojasnila dobite osebno ali pismeno v tajništvu, Roška 19 ali po telefonu na št. 314-937 in 314-322 do 6. julija dnevno od 9.—18. ure, razen v soboto.
4430-Š
Oddelek za fiziko fakultete za naravoslovje hi tehnologijo obvešča, da bo tov. Danilo Pumper-n:k. dipl. ing. fizike zagovarjal magistrsko delo »Spin mrežna relaksacija v tekočinah« v torek, 29. junija 1976 ob 11.15 v Ljubljani, Jadranska 19/IV.
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 itali j. barvni pusto! fill ALI BABA IN	SVETA
KRONA. Repriza. Režiser: Em-mmo Salvi. V glavnih vlogah: Rod Flash, Bella Cortez, ob 18 in 20.15 ameriška barvna glasbena drama CABARET Repriza. Režiser: Bob Fosse. V glavnih vlogah:	Liza Minnelli.
Michael York, Helmut Griem.
KINO UNION:
ob 15.30, 17.45 in 20. uri ital:j. bar", kinemask. western BRANDON, LOVEC NA GLAVE. Režiser Sergio Garrone. Repriza. V glavnih vlogah': Anthony Steffen, William Berger, Nicoletta Machiavelli.
UNO PARTIZAN:
Z AR.ADI RENOVIRANJA ZAPRTI
FINO UDARNIK: ob 15. uri predstava za upokojence in izven z itali]. barvmm pustol. filmom ALI BABA IN SVETA KRONA, ob 17.45. in 20. uri jugoslovanski barvni erotični film VAGON LIT. Režiser Dragošiav Hić. V glavnih vlogah: Vladimir PonoviĆ, Božidarka Frajt, Voja Mirič.
zavca ttvoU
CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI
Danes je kopanje od 14.30 do 16.30. V torek je kopanje od
10.30 do 12.30 in od 14.30 do
16.30
BOWLING
je danes in v torek odprt od 15. do 22. ure.
TIVOLI GOLF
je ob lepem vremenu odprt popoldne in zvečer.
TENISKA IGRIŠČA
so criprta od 7. do 13. in od 14. do mraka.
CUK KLUB
je danes odprt od 20.30 do pol trdi. v torek je zaprt.
LJUBLJANA
Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: r» Bežigrad: Krzičeva c. 10, telefon 4480-0	310-533.
Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063.
Vič-Rudnik: Fostomska c. 24, tel. 61-121.
Moste-Polje:	Prvomajska 5, tel.
43-145.
Siška-Sentvid-Medvode: Der jeva ul. 5. za občinsko stavbo, telefon 55-221.
Grosuplje-Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039.
Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč, telefon štev. 343-447, Dobrova — Polhov Gradec. Vnanje Gorice. Horjul in Velike Lašče.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva l/II, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih — ves dan.
Naročniki DELA!
Obveščamo vse naročnike Dela, ki zaradi dopusta ali katerega drugega razloga želite spremeniti naslov pošiljanja dnevnika Delo, da to storite pravočasno — vsaj štiri dni pred želeno spremembo.
Pri tem morate obvezno napisati svoj stari ter novi naslov ter datum, od kdaj do kdaj želite prejemati Delo na spremenjeni naslov.
Obveščamo vas tudi, da lahko iz objektivnih razlogov izvršimo spremembo naslova le tistim naročnikom, ki žele Delo prejemati na novi naslov vsaj 5 dni.
Naročninski oddelek Dela
MAI ■
oglasi
je danes zaprta. V torek Je odprta od 20. do pol enih.
12.00—15.00 NAZAJ V NOST; LiZa; Poročila.
vadio I Maribor
8.00 Poročila; 8.05 Obvestila; 8.10 Tretji polčas; 14.00 Novice in zabavna glasba; 14.10 Turistični napotki v nemščini; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 želeli ste — poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.45 Igrata orkestra; 17.00 Dnevnik; 17.15 Obvestila; 17.20 Na tekočem traku iz studia 3; 17.50 Reportaža dneva — Darko Pašek: Krajevna skupnost Pragersko; 18.00 Pojemo in igramo; 18.30 do 19.00 Glasbena mladina.
OBALNI ZDRAVSTVENI DOM KOPER
KOPER—IZOLA—PIRAN
Nočna dežurna zdravstvena služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Obalnega zdravstvenega doma:
Koper: Della Valle Luciano 3, tel. 22-261.
Izola: Dantejeva 1, tel. 21-265. Piran: Župančičeva 10, tel. 73-657.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA MARIBOR
V mestu: dr. Branko Ješovrvk; okoliška dežurna služba: dr. Jože Barovič in dr. Borut Kosi; ambulantna dežurna služba: dr. Branimira Volk; pediatrična dežurna služba: dr. France Jurc.
LJUBLJANA
Lekarna Mirje. Trg MDB 2 MARIBOR
»Pri gradu«. Partizanska 1
ILUSTRIRANI TEDNIK DNEVNIKA
DELO
NSU 110 prodam, tudi po delih. Informacije po tel. 064-21589, Kranj.	20504-3
KOMBINIRAN otroški voziček prodam po ugodni ceni. Informacije po 15. uri po telefonu 56-258 .	20245-4
KAVČ, dva fotelja, mizico, še ▼ garanciji zelo ugodno prodam. Piiko, Čopova 14, Celje.
•	1786-4
DIATONIČNO harmoniko, triton-sko CFB prodam. Ponudbe podružnici »Delo« Novo mesto pod »Takoj«.	1785-4
ŠOTOR, rabljen za trt osebe prodam. Ogled v ponedeljek, torek od 13.—15. ure v Jenkovi 15, Ljubljana, Šircelj.
20472-4
COLOR televizor körting prodam za 13 000.— Telefon 57-397. dopoldne.	20272-4
TV MAJOR RR poceni prodam. Telefon 327-766, od 19. ure dalje.	20414-4
PONY kolo kupim do 600 ND. Petrovič, tel. 311-344 int. 41, dopoldne.	19876-5
GARSONJERO, opremljeno oddam v Ljubljani. Ponudbe pod »Predplačilo«.	20502-6
SOBO. komfortno ali garsonjero in tudi kopalnico, s posebnim vhodom išče miren fant, ki dobro plača. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane«.	20116-6
SOBO. ogrevano potrebuje študent elektrotehnike od 1. julija. Brez predplačila. Zoran Rojnič (ori Kavčič), Celovška 366, Ljubljana.	20500-6
SOBO nujno potrebuje študent. Zraven plačila nudi brezplačno pomoč pri hišnih delih, instrukcije in zastonj ozimnico. Ponudbe pod »Cimprej«.
20497-6
MARIJA Balent, Novosadska 4, Ljubljana, opozarjam, da nisem plačnica dolgov za moža Jožeta Balanta, Novosadska 4. Ljubljana.	20420-8
PARKETARSTVO Vidic! Popravilo, brušenje in lakiranje parketa po konkurenčnih cenah. Informacije do telefonu 314-180, od 7.—11. ure.	17942-8
BOJLERJI — čiščenja, popravila, kompletne montaže — z jamstvom. Naročila po tel. 324-123.
18933-8
SLIKE za legitimacije izdeluje eksoresno Foto Pauli, Trubačeva 38.	15239-8
STANOVANJE ali sobo s sanitarijami išče intelektualni zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica«.
20138-6
STANOVANJE enosobno ali garsonjero iščeta uslužbenca s štiriletnim sinom, lahko v bližnji okolici Ljubljane. 'Ponudbe ood »Julij«.	20266-6
SOBO iščeta dve študentki gradbeništva. Ponudbe pod »študij«.
20260-6
AUDI 60 L prodam. Janez Fink, Vrhovci c. X. štev. 32.
20383-	3
EKONOMIST — KOMERCIALIST
bi sprejel zastopstvo slovenskega podjetja za območje SR Srbije. Nudi poslovne prostore s telefonom v mestu Niš in Lesk ovac. Ponudbe in poziv za dogovor pošljite na naslov: Radomir Miletič, Pot Vitka Pavliča 6, 61430 Hrastnik.
20401-2
GEL05SO magnetofon (dvoste-zen) nov in telefunken magnetofon (štirisitezen). avtomatični gramofon tosca, radio El Niš ter TV sprejemnik čmo-beli Iskra aries prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
20460-4
FIAT 750 letnik 72 prodam. Tel. 42-885 od 16.—18. ure.
20410-3
АШ 6, letnik 1968 po generalni prodam. Informacije po telefonu 311-561 popoldne.
20384-	3
SOBO lšč<» miren fant v Ljubljani. po možnosti poseben vhod in centralno ogrevano. Ponudbe pod »Nekadilec«.
MIZARSKEGA vajenca sprejme
mizarstvo Hočevar Milan, Koprska 88, Ljubljana. Stanovanje Je priskrbljeno.
20475-1
MIZARJA za Izdelavo stopniščne in balkonske ograje iščem. Tel. od ponedeljka dalje od 630 do 14.30 — 22-061.
20477-S
VARSTVO za 9-mesečno hčerko iščemo, po m-ožnosti za Bežigradom. Lahko tudi na našem domu. Ponudbe pod »Nujno«.
20528-1
ZASTAVO 750/75, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Ogled po 15. uri. Otmar Pečko, Rožičev» 9.	20513-3
SOBO in kuhinjo Iščeta dve dekleti. Ponudbe pod »Nujno«.
20515-6
PRODAM pony expree in skoraj nov električni pisalni stroj. Ponudbe pod »Gotovina«.
20517-4
OD 30. VI. do 17. VTI. pazim otroke na vašem domu najmanj osem ur dnevno. Tel. 21-090.
20520-	2
MLADI poročeni par išče stanovanje v Ljubljani po možnosti garsonjera ali soba s kopalnico in kuhinjo. Ponudbe pod »Redno plačam«.
20521-	6
DVA mirna fanta Iščeta primerno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	20522-6
SOBO, ogrevano, za dve osebi oddam s 1. julijem. Najraje moškim. Ogled po 15. uri. Ga-Ijevica 39 H.	20523-6
SOBO, opremljeno, išče miad moški v Ljubljani ali v bližnji okolici. Ponudbe pod »šofer«.	20529-6
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU ф.
22-657
V	gospodinjstvu pomagam za hra-
no in stanovanje. Ponudbe pod »Pridno dekle».	20530-6
20530-	6
KOMBI-BüS IMV 1600 v brezhibnem stanju nujno prodam. Cena 23000 'ND. Toni Dimnik, Hladil-niška 3 B, Zalog.
20531-	3
DVA mirna fanta iščeta sobo, kjer-koči v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	20534-8
SOBO išče miren samski moški. Ponudbe pod »Možnost obiskov«.
20535-6
V	NAJEM vzamem garsonjero ra
nekaj let. Kličite na tel. 317-743 — dopoldne.	20536-6
KUPIM VW hrošč lahko močno poškodovan. Ponudbe na telefon 344-694.	20540-3
SOBO oddam dvema nekadilcema ter iščem inštrukcijo za nemščino. študentki nudim sobo. Tel. 54-417 po 16. uri.
20544-	6
JADRNICO — lupino 8 m ugodno prodam: posodim tudi kalup. Tel. 57-537 po 20. uri.
20545-	4
ODDAM ga-ažo. Ponudbe pod »Na Kodeljevem«.	20546-3
PRODAM javo 175 cm3, letnik 1976, prevoženih 2000 km. Naslov: Ponikvar Згапе, Jarška id. 3. Ljubljana.	20547-3
STANOVANJE, enosobno ali dvosobno išče mlad par. Ponudbe pod »Predolač:lo«.
20348-6
SOBO. prazno oziroma opremljeno s sanitarijami, dovoljeno oranje in kuhanje išče mamica z dve leti staro hčerko. Najraie pri starejših ljudeh. Ponudbe pod »Mimi in oošteni«.
20550-8
ZAČASNO soba potem stanovanje dobi mlajša upoko:enka za varstvo dvojčkov. Ponudbe pod »Dvojčki«.	20549-6
m
POVEST Z VODNIH BREGOV
Po Si Nai-anu priredi! Ciril Safe Ilustriral: Zeliko Lordanič
»Obljubiš?«
»Da.«
»Ljubim te.«
Pogovora je bilo konec. Marylene pretakala gosta reka ljudi in obrazi * je zasanjano odložila slušalko in se so žareli v večernem soncu, ki jim * naslonila z glavo nazaj. »Ljubim te.« je vlivalo čudno življenjsko moč. Vi- * -j- Kako lepo je to rekel! S kakšnim po- je bii0> (ja gredo vsi ljudje J ¥ letom! Tudi Philippe je znal včasih to nekam praznovat, in Marylène je bi- * џ reči, vendar ne s tako nežno in hkrati j0 ^ar sram črnega površnika. Nik- J ¥ resno ter malce bolestno pozornostjo. (jar se ge počutila tako provincial- * J Nasprotno, to je vedno rekel nekako Bilo je še zgodaj in stopila je ma- J ¥ veselo, kakor da bi mu bilo nerodno, j0 mjmo izložb, da bi si dala poguma. *
ж da je sentimentalen.
-- Ubogi Roland! Pričakoval je, da bo
Roland je gotovo ne bo prepoznal. *
k Ubogi ftoianu: rru-d&uvdi je, ua m-»	j^_ fo . ,	^
¥ pretrgala z njim. Kako bo reagiral, ko Gotovo se ni nikdar zmerni zanjo na * i ш bo povedala, da je vdovec? Od fotografiji, ki mu jo je bila poslala * * žalosti ni mogla misliti. Rekla mu bo: Simone in kjer je ona gotovo nastopa- ,
Ì »Delala sem se, kot da sem Simone, la kot nepomembna statistka, ki je * •* da ne bi očeta zadela kap.« In njemu prišla zgolj po naključju pred objek- 4
y	:	__ _ . .	i.:  TT Х-1 »	X,,+,ln fnmnhn Лл+лттл 1
¥
¥
¥
¥
¥
bo to gotovo zadostovalo. V bistvu tiv. V želodcu je čutila tesnobo. Gotovo * se ga nima zakaj bati. Pač pa se ji lah- se bosta prav trapasto zgrešila	J
ko smili.	Vrnila se je nazaj in vrtelo se ji *
. Do zmenka je imela še eno uro je v glavi, tako da je komaj našla pot * J	časa. Izračunala je, da se ne bo vrnila	do bistroja	v kleti, kjer je bilo le ne-	*
i	domov pred sedmo. Philippe se bo go-	kaj gostov	— dva moška, ki sta čepe-	J
* tovo čudil. Hitro mu je načečkala ne- Ja na stolčkih ob točilni mizi, tretji, * i	kaj besed: »Imam opravke, mogoče	ki je bral	časopis, in zelo elegantna	J
J	bom pozna. Naj te ne skrbi.« Listek	ženska, ki	je očitno nekoga čakala.	*

čiMl
178.
Prvo, kar je Ho Tao storil, kò je prispel v Mejno vas, je bilo, da je zaplenil vse čolne. Nato je del mož vkrcal v zaplenjeno »ladjevje«, ostalim pa ukazal, naj jim po suhem sledijo. Toda ko so prispeli do hiše bratov Jian, so ugotovili, da je prazna. »Stvari se zapletajo!« je nekoliko zaskrbljen pomislil Ho Tao. Nato se je obrnil k svojemu pomočniku: »V tem labirintu kanalov se človek sploh ne znajde! Morali bomo pustiti konje v vasi, jezdece pa vkrcati.« Še istega dne popoldne je flotilja. ki jo je sestavljalo nekaj več kot sto čolnov, odrinila iz Mejne vasi in zaplula proti jezeru, kjer naj bi zdaj bili bratje J Jian.
179.
Niso bili še daleč, ko so zaslišali iz trstičja moški glas, ki je rekel: »V šatrajevih vodah mi ribe lotimo, konoplje in riža mi ne gojimo, vas, plačane hlapce v pesti zdrobimo in hišo vladarsko tako počastimo.« Ho Taa in njegove pomočnike je spreletel mraz: to je upor proti oblasti! Tedaj so v daljavi zagledali moža v čolnu, ki je pel uporniško pesem. »Za njim!« je ukazal Ho Tao. Vojaki so divje zaveslali proti osamljenemu čolnu. Mož v čolnu pa se je samo prezirljivo zasmejal in zavpil: »Hlapci! Tigra ne bi smeli cukati za brke!«
180.
Vojaki so v besu zgrabili loke in puščice ter začeli streljati proti predrznežu. Le-ta je opazil nevarnost in je brž skočil v vodo. Kmalu zatem so se približali nekemu rečnemu rokavu, kjer so zagledali čoln s tremi možmi. Ko jih je hotel Ho Vao s svojo flotiljo ujeti, so mu ušli. Kmalu po pristanku so ugotovili, da so tla neprehodna, kar je Ho Taa še bolj vznemirilo, ker mu tudi domačini, ki jih je vzel s seboj, niso znali pokazati poti po suhem. Zato se je odločil, da bo poslal izvidnico s tremi možmi, čakal je dve uri, pa se čoln ni vrnil. Poslal je novo izvidnico, toda tudi ta se ni vrnila.
Т7ПА.ТА IN TISKA ČASOPISNO GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFON 23-522 DO 23-526 - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 - TELEFONI 21 8У6 MALI OGLASI 22 65? -ODDELEK ZA DOSTAVO V LJUBLJANI 20-463 ZA NAROČNIKE 23-522 IN 23464 POSTNI PREDAL 29 - 'BRZOJAVNI NASLOV: DELO, LJUBLJANA - 2IRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA TTTTBUANA 501-02-601-20012 — CENA 3 DIN - ZNI2ANA MESEČNA NAROČNINA ZA ZASEBNIKE 55 DIN (VEZANA NAROČNINA DELO-ITD 70 DIN) POSEBNE NAROČNINE: PETEK 12 DIN SOBOTA 12 DIN PE TFK IN SOBOTA 24 DIN — NAROČNINA ZA PODJETJA 75,00 DIN (VEZANA NAROČNINA ZA PODJETJA DELO-ITD 95,00 DIN) — ROKOPISOV NE VRAČAMO) - OPROŠČENO PROMETNEGA DAVKA PO PRISTOJ NEM SKLEPU 421-2/72 NOVA NAROČILA ZA DNEVNIK »DELO« SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NAJKASNEJE V DVEH DNEH ODPOVEDI UPOŠTEVAMO SAMO OB KONCU MESECA
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 20-646
№»ИШШИ1М1|ШШта1ШШШ1ШШШШИ1Ш:1ИМ1Ш1»
ISKRA —
Industrija širokopotrošnih izdelkov, široka potrošnja, n. sol. o.
TOZD — Tovarna radijskih sprejemnikov SPREJEMNIKI, n. sub. o.
SEŽANA, Partizanska 82
razpisuje prosta delovna mesta
1.	VODJA finančno analitskega sektorja — ni reelekcija
POGOJI: visokošolska izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj
Poleg splošnih pogojev morajo delavci na vodilnih delovnih mestih imeti moralnopolitične in družbenopolitične vrline.
Poskusna doba traja tri mesece. Stanovanje po dogovoru.
2.	VODJA proizvodnega sektorja — je reelekcija
POGOJI: visokošolska izobrazba tehnične smeri z najmanj 3-letno prakso na ustreznih delovnih mestih ali
višješolska izobrazba tehnične smeri z najmanj 5-Ietno prakso na ustreznih delovnih mestih
Poleg splošnih pogojev morajo delavci na vodilnih delovnih mestih imeti moralnopolitične in družbenopolitične vrline.
Poskusna doba traja tri mesece.
3.	VODJA sektorja ojačevalnih naprav — je reelekcija
POGOJI: visokošolska izobrazba tehnične smeri z najmanj 3-letno prakso na ustreznih delovnih mestih ali
višješolska izobrazba tehnične smeri z najmanj 5-letno prakso na ustreznih delovnih mestih
Poleg splošnih pogojev morajo delavci na vodiìhih delovnih mestih imeti moralnopolitične in družbenopolitične vrline.
Poskusna doba tri mesece.
4.	VODJA razvojnega oddelka
POGOJI: visokošolska izobrazba elektro stroke, 5 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu ter znanje nemškega in angleškega jezika Poskusna doba tri mesece.
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom, dokazilom o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kandidati pod zap. št. 1., 2. in 3. pa še potrdilo o nekaznovanju. Prijave sprejema ISKRA Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa oziroma do zasedbe delovnih mest.	4492
PRVI Sl IGRAČE
TRST — Via Ponchielii 3 ___________Via S. Lazzaro 12
—	specializirana trgovina z igračami EVROPSKEGA SLOVESA
—	igrače za počitnice ob morju in igre na vrtu
—	šotori vseh vrst	*•.
—	bicikli, tricikli, avtomobili na pedala
—	gumijasti čolni, plavuti, rešilni pasovi itd.
ii!!iiIiiilU!!!li;»MuiiHfflill3IiilBilllinnilRroiIllIIJIIUlllillIIHII!lliniIRIIIIIIIlinilll!raininnnni!RIlllllHIIl!l!lll!ilin!:’rT!!,",'T"’ 'Ш^ШППШПШПППВР
TOZD TRGOVINA ZLATARNE-CELJE
objavlja
naslednja prosta delovna mesta, in to:
1.	SAMOSTOJNEGA OBLIKOVALCA
POGOJI:
višja Šola za oblikovanje ali pedagoška akademija likovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
2.	K sodelovanju vabimo ekonomskega tehnika — PRIPRAVNIKA
ponovno objavlja
3.	KORESPONĐENTA za nemški jezik
POGOJI:
ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj aktivno obvladanje nemškega jezika
4.	REFERENTA za prometni davek I.
POGOJI:
ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Za delovna mesta pod točko: 1., 3. in 4. poskusno delo 3 mesece.
S prostimi stanovanji ne razpolagamo.
Ponudbe pošljite do 12.7.1976 na naslov:
TOZD TRGOVINA ZLATARNE-CELJE,
Celje — Kersnikova ul. 19.	4491
& итп Л	H
magazin i^H	magazin
Razpisna komisije
Knjižnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, Zaloška c. 16
razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA KNJIŽNICE
Razpisna komisija pri
KINEMATOGRAFSKEM PODJETJU LJUBLJANA, Nazorjeva 2
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, ali
srednješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
2.	da obvladajo en tuj jezik (angleški ali nemški)
3.	da dobro poznajo delo v reproduktivni kinematografiji
4.	da imajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja in, da so moralno in politično neoporečni.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o izpolnjenih pogojih, naj kandidati pošljejo na Kinematografsko podjetje Ljubljana — Nazorjeva 2 v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«.
Rok prijave je 15 dni od objave razpisa.	4433
»KRKA«,
farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto
KRKA TOZD ZDRAVILIŠČA
Svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Ilirska Bistrica
objavlja
prosto delovno mesto:
1. SKLADIŠČNIKA v štabu teritorialne obrambe
—	srednja šol. izobrazba ali poklicna srednja šola
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	da niso starejši od 40 let
—	da so odslužili vojaški rok
—	da so telesno in psihično zdravi
—	da so moralnopolitično neoporečni
—	da niso kaznovani ali v kazenskem postopku.
Pri izbiri imajo prednost rezervni in aktivni vojaški častniki JLA.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na naslov: Skupščina občine Ilirska Bistrica, Svet za ljudsko obrambo, Ilirska Bistrica — Bazoviška 14.	4480
Za upravnika je lahko imenovana samo oseba, Id poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi tele posebne pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo filozofske smeri ali višjo izobrazbo pedagoške smeri in najmanj pet let prakse v stroki, od tega tri leta na vodilnem delovnem mestu
—	da ima poslovne in organizacijske sposobnosti in da je moralnopolitično neoporečen
—	da izpolnjuje druge pogoje družbenega dogovora o kadrovski politiki.
Vlogi priložite:
—	kratek življenjepis
—	dokazila o strokovnosti
—	potrdilo o nekaznovanju
—	potrdilo, da niste v sodnem postopku
Vlogo pošljite v 15 dneh na naslov Knjižnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, Zaloška c. 16 z oznako: »Za razpisno komisijo«.	4447
Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu starosti umrl naš dragi mož in stric
Lojze Visintin
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek,
28. junija 1976, ob 17. uri na pokopališču v Kopru
Žalujoči:
žena Albina, nečak Mario z družino in drugo sorodstvo
Koper, Milje, dne 27. junija 1976
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec, tovariš
razpisuje vodilno delovno mesto
UPRAVNIKA zdravilišča v Šmarjeških Toplicah
Na razpisano delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki so s svojim delom dokazali, da imajo izostren posluh za uresničitev načel naše samoupravne družbe o samoupravnih medsebojnih in poslovnih razmerjih ter imajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca še:
diplomo ekonomske ali medicinske fakultete, najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj del na samostojnih delovnih mestih, okviren program in koncept dela, so komunikativni ter družbeno in strokovno razgledani
razglaša prosta delovna mesta
V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE:
a)	ZDRAVNIKA
b)	VODJO gostinsko tehnične dejavnosti
LOJZE PODLOGAR
član Odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«
Pogreb bo v ponedeljek, dne 28. junija iz Nikolajeve vežice ob 16. uri.
Dobrega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«
Dotrpela je naša dobra in ljuba
MARIJA PORENTA-MICI
upokojenka VIATORJA bivša interniranka Rawensbriicka
V	KAVARNI »NA TRGU«
V	NOVEM MESTU:
c) VODJO poslovne enote
POGOJI:
pod a) zdravnik specialist iz fizikalne medicine ali zdravnik splošne prakse in 3 leta delovnih izkušenj
nudimo družinsko stanovanje
pod b). višja izobrazba komercialne ali tehnične smeri
ali hotelska ali gostinska šola,
3 oz. 5 let delovnih izkušenj v gostinskih delovnih organizacijah. Zagotovljeno je samsko stanovanje
pod c) končana višja hotelska šola,
ali višja šola ekonomske smeri, 3 leta. delovnih
izkušenj. ‘
VSE. KI SO ZAINTERESIRANI ZA VODILNO DELOVNO MESTO IN IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA USPEŠNO DELO, VABIMO, DA SVOJE PONUDBE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV IN Z ŽIVLJENJEPISOM DOSTAVIJO KADROVSKI SLUŽBI V NOVEM MESTU, CESTA HEROJEV 45,
V	15 DNEH PO DNEVU OBJAVE RAZPISA.
ROK PRIJAVE ZA RAZGLAŠENA DELOVNA MESTA PA JE 8 DNI OD DNEVA OBJAVE RAZGLASA.
4490
Od nje se bomo poslovili v torek, 29. junija 1976 ob 15.30 uri iz Petrove vežice na Žalah v Ljubljani.
Vsi njeni
Ljubljana, 26. junija 1976
V neizmerni žalosti sporočamo, da je po mučni bolezni dotrpel in nas za vedno zapustil naš naj dražji
ROBERT KNEZ
Na zadnjo pot ga bomo spremili in se od n.iega poslovili v ponedeljek, 28. junija 1976, ob 18. uri izpred hiše žalosti na pokopališču Škocjan pri Kopru.
Žalujoči: mama, oče in sorodniki
Koper, 27. junija 1976
K zadnjemu počitku smo spremili našega nepozabnega očeta, dedka, svaka, strica in bratranca
Franca Krašovca
Tako kot je živel, tako je odšel od nas v krogu svojega številnega sorodstva, prijateljev in znancev. Zdravniki dr. Bogdan Leskovic, dr. Anica Videnič, dr. Furlan Aldo, dr. Ciril Golob in dr. Rado Cvetko in zdravstveno osebje bolnice Trnovo in Šiške so storili vse, da bi še živel v svojem Šentvidu, a zaman. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali njegovi sosedje, krajani, soborci, sošolci, prijatelji in znanci od vse povsod. Prišli so njegovi učenci in šolniki osnovne šole z ravnateljem Slavkom Videničem, tisti, katerim je kot učitelj pomagal prebijati se v svet. Prišli so njegovi sošolci s prof. Metodom Dularjem, ki so bili nerazdružljivi prija, telji, Rašičani z Andrejem Volkarjem, njegovi delavci in sodelavci, katerim je bil svetovalec, prijatelj in oče. Prišli so člani Kulturnega tedna, pevski zbor »Rašica« z Albertom Zupancem, vsi, katerih delo je spremljal zadnjih sedem let. Spremili so ga gasilci in krajani z Jožetom Krištofom. Vsem vam, zlasti pa še Tonetu, Andreju, vsem, ki ste prinesli toliko cvetja in ki ste osebno ali pismeno izrekli sožalje iskrena hvala.
Naš dobri oče je odšel obdan s prijatelji in cvetjem, tak bo med nami vedno živel.
V imenu vsega sorodstva hčerka Nada in sin Bojan
Šentvid na Dolenjskem
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
AEOJZ AUER
upokojenec
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 29. junija 1976 ob 16. uri iz Janezove mrliške vežice na Zalah.
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
LEK, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tata
Anica Sever
Pogreb pokojnice bo v ponedeljek,
28. junija 1976, ob 16. uri v Kranju
žaluj o\i:
sin Tone z družino ter drugo sorodstvo
Kranj, 27. junija 1978
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil oče, stari ata in brat
Franc Okorn st.
Iz Obrežja 70 pri Radečah
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek,
28. junija 1976, ob 17. uri na radeškem pokopališču
Žalujoči:
žena Ljudmila, sin Franci z družino ter drugo sorodstvo
Radeče, 27. junija 1976
Nenadoma nas je zapustil naš dragi brat, nečak, stric, svak
Mirko Trebežnik
Od njega se bomo poslovili v torek,
29. junija 1976, ob 17.45 iz Krištofove vežice na Žalah
Žalu j oči :
brat Drago in sestra Dragica, por. Podkrajšek z družinama ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 27. junija 1976
Dotrpel je po hudi bolezni moj ljubljeni, nadvse dobri mož, brat, stric, svak in bratranec
Avgust Zupančič
jamski nadzornik v pokoju
Pogreb bo v ponedeljek, 28. junija 1976, ob 17. uri iz žal na pokopališče v Zagorju
Žalujoča žena Tončka in drugo sorodstvo
Zagorje, Maribor. Koper. Radeče, Litija, Köln, dne 27. junija 1976
ZAHVAL*
Ob boleči in prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta in >rata
Franca Bezeljaka - Ambroža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli " sožalje, mu poklonili toliko cvetja in vencev in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala OK ZKS, OK SZDL, OO ZZB NOV Idrija in krajevnim družbenopolitičnim organizacijam. Vsem govornikom izražamo hvaležnost za tople besede, nekdanjim soborcem SPO za zadnjo častno stražo, posebej pa tovarišu in prijatelju Jožetu Primožiču-Miklavžu za poslovilne besede, še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Idrija, 24. junija 1976
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame. babice, prababice, tete in svakinje
Marije Malič
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sostanovalcem, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem Številu spremili na njeni zadnji poti, mi izrazili pismena ali ustna sožalja, darovali vence in cvetje, ali kakorkoli počastili njen spomin. Zahvaljujem se vsem mojim sodelavcem, posebej pa se zahvaljujem KS Hinko Smrekar, organizaciji ZB, ter tovarišici Danici Marinček za iskreno izrečene čuteče besede ob slovesu, kakor tudi društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči:
Sin Mirko in drugo sorodstvo
ELO DELO
Zadnje vesti
Sumljivi potniki
ATENE, 27. jun. (APP, Reuter, UFI) — Policija na atenskem letališču je sporočila, da so na seznamu potnikov ugrabljenega francoskega letala, ki je letelo na progi Tel Aviv—Pariz, odkrili nekaj »sumljivih« potnikov, ki so se ukrcali na atenskem letališču. Policija meni, da so ti ljudje lahko ugrabili letalo z 216 potniki, ki se je kasneje spustilo v Libiji. Grška policija ni sporočila, katere narodnosti so sumljivi potniki.
Na letališče v Bengaziju pa je Libija poslala svoje funkcionarje v ugrabljeno letalo »Air France«, kjer naj bi se dogovorili s šestimi Palestinci — ugrabitelji letala. Do sedaj ugrabitelji, kot poročajo, še niso povedali, kaj zahtevajo.
V Kairu j» je predstavnik palestinske organizacije Al Fatah izjavil, da ta organizacija nima nobene zveze z ugrabljenih francoskim letalom.
Bejrutsko letališče zaprto
BEJRUT, 27. jun. (Reuter) — Danes popoldne so na bejrutskem letališču pri pristajanju zadeli libanonsko letalo »boeing 702«, last letalske družbe MEA, zaradi česar so letališče ponovno zaprli. Po prvih poročilih je letalo zadela granata ene vojskujočih se strani v bližini letališča. Pri tem je bü pilot ubit, dva člana posadke pa hudo ranjena.
Brzovlak iztiril -10 žrtev
RBUSELJ, 27. jim. (AFP) — V nesreči, ki se je danes zgodila pri belgijskem mestu Soigniesu, ko je brzovlak Bruselj— Pariz iztiril, je bilo mrtvih 10 ljudi, devet pa ranjenih. Vzrok nesreče še ni znan, najbrž pa sta se tračnici ukrivili zaradi izredno visokih temperatur, ki so jih te dni zabeležili v Belgiji-
Volitve na Portugalskem
LIZBONA, 27. jun. (Tanjug) — Prvi rezultati portugalskih predsedniških volitev so že začeli prihajati v glavni zbirni center v Lizboni, vendar zaradi majhnega števila preštetih glasov še ni mogoče razbrati končnega izida volitev. Od več kot 6,4 milijona možnih, so do 22. ure nocoj prešteli 265.177 glasov. Od tega je dobil general Jeanes 67,58 odstotka, major de Carvalho 12,97 odstotkov in kandidat KP Portugalske Oktavio Pato 7,25, medtem ko je admiral de Azevedo dobil 12,19 odstotka glasov.
Ustinov obtožil ZDA
PARIZ, 27. jun. (AP) — Britanski igralec Peter Ustinov je obtožil ZDA, da s kratenjem pomoči, ki so jo doslej dajale organizaciji za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) žele izvajati politični pritisk na to organizacijo.
Senca pokola v Sowetu visi nad zasedanjem OAE
Položaj v Južnoafriški republiki osrednje vprašanje na konferenci v Port Luisu — Na dnevni red bodo verjetno vnesli tudi še trideset drugih točk
PORT LUIS (MAURITIUS), 27. jun. (Tanjug) — Na ministrskem zasedanju organizacije afriške enotnosti (OAE), ki poteka v Port Luisu na Mauritiusu, so v ospredju razmere v Južni Afriki. Čeprav so že pred sklicanjem tega srečanja vedeli, da ho afriški jug najpomembnejša tema, ki jo bodo uvrstili na dnevni red, so dogodki v Sowetu dali tej temi tragičen prizvok. Po podatkih, ki pa niso dokončni, so v »črnskem« mestu v bližini Johannesburga pobili približno 140 in ranili več kot tisoč ljudi.
PA SE TO
STRANIŠCNINA — Dijaki Šubičeve gimnazije v Ljubljani so morali pred koncem šolskega leta plačati stroške za obnovo stranišč. Takoj so začeli zbirati denar, da bodo prihodnje leto lahko plačali morebitno obrabnino za okenska stekla.
Afrika ne more več trpeti rasističnih zločiiiov in dovolj moči ima, da svoja čustva izrazi tudi v ustreznih ukrepih, so ugotovili na tem sestanku. Ganski zunanji minister je celo pozval k vojni proti Južnoafriški republiki, četudi tak poziv v tem trenutku pomeni bolj izraz upravičenega ogorčenja kot pa realnega položaja, pa so ukrepi, ki so jih predvideli afriški ministri v Port Luisu, zelo pomembni.
Čeprav zasedanje še traja, je že zdaj znano, da bodo ministri predlagali šefom držav in vlad program dela, ki predvideva ustanovitev posebnega odbora OZN za Južno Afriko, politične akcije proti rasističnemu režimu, dosledno uresničevanje ekonomskih sankcij in večjo pomoč osvobodilnim gibanjem ter obmejnim državam, ki so najbolj izpostavljene provokacijam manjšinskih režimov.
Nekateri od teh ukrepov so ponovitev že znanih stališč, ki jih tokrat izrekajo v povsem drugačnem političnem In čustvenem ozračju. Po krvavih neredih v Sowetu si bo težko katerikoli afriški državnik drznil braniti sporazumevanje s Pretorio in tudi nobena država, vsaj javno ne, se ne bo smela spustiti v trgovinske ali drugačne odnose
Ljudem možnosti
Stari Breginj naj ostane, kjer je, ob njem naj zrase novo naselje — Vida Tomšič: Uresničiti koncept razvoja
STARO SELO, 27. jun. — V načrtih nadaljnjega razvoja Slovenije smo se dogovorili, da bomo manj razvite obmejne kraje hitreje razvijali. Potres jih je na Tolminskem kot na Goriškem pretresel tako, da moramo te načrte čimprej uresničiti hkrati z obnovo in graditvijo novih stanovanj za tukajšnje ljudi.
Takšna je globalna ocena predsinočnjega sestanka članic predsedstva SRS Vide Tomšič in Ančke Kuhar ter republiškega sekretarja za urbanizem inž. Borisa Miko-ša s političnim aktivom tolminske občine in vodstvom odbora za popotresno obnovo te občine. V razpravi so dalj časa posvetili vprašanju, ki od prvega potresnega dne, 6. maja, buri duhove v slovenski javnosti ob dilemah: ali se naj Breginj kot enkraten kulturni spomenik benečij-sko-slovenskega tipa arhitekture obnovi in ohrani svojo zunanjo lupino takšno, kot jo je imel prej; ali se naj poruši in na temeljih starega zgradi novo naselje, in kot tretje, ali naj stari Breginj ostane tam, kjer je, ob njem pa se naj zgradi novo naselje. Na sestanku so se odločili za tretjo varianto in jo opredelili kot politično odločitev vodstva tolminske občine in udeležencev sestanka iz Ljubljane.
»Moramo iti v akcijo za novo lokacijo Breginja, za novi Breginj«, je dejala Vida Tomšič, »stari pa naj ostane tam, kjer je, in ga bomo reševali, kakor bomo pač zmogli. Tudi ljudje v Bre-ginju so za novo naselje. Ce
se politično odločimo za novo lokacijo, moramo čimprej 20 gospodarjem, ki so se že odločili za nove hiše, poma-gati s pospešeno akcijo, da jim vrnemo upanje in da dobijo perspektivo. To pa lahko naredimo le konkretno, ne pa z besedami«.
Po besedah Vide Tomšič bomo naredili največjo napako, če ljudem ne bomo dali perspektive. Le-ta pa je, da se naj Breginjski kot razvija tako industrijsko kot kmetijsko in turistično, z ure jevanjem cest in drugih infrastrukturnih objektov. Ljudje na uresničevanje takšnega koncepta razvoja čakajo, in če ga ne bomo izvajali, nam bodo ušli drugam.
Na sestanku so podprli tudi usmeritev kobariške tovarne igel, ki je pred potre som v Breginju uredila svoj obrat, kjer je sedaj zaposle nih 37 delavcev. Poleg tega, da je potres poškodoval tovarno v Kobaridu, je polovica od 500 delavcev ostala brez streh in le četrtma ima vseljiva stanovanja. To pa vpliva tudi na slabše rezultate gospodarjenja, saj predvidevajo, da bodo v tovarni do konca oktobra zabeležili za 10 milijonov dinarjev manjši dohodek. Razvoj to-
varne igel bi morali pospešiti zlasti v Breginju, kjer so pred potresom načrtovali, da bodo zaposlili do 100 ljudi, sedaj pa jih bo treba precej več. Program z« ureditev tovarne igel v Breginju in Kobaridu bi veljal okob 50 milijonov dinarjev.
Zakaj je treba poleg starega Breginja urediti novo naselje, je v svoji razpravi opredelil inž. Boris Mikoš, ko je dejal, da bi bilo »plombiranje« Breginja zelo draga zadeva in da je potrebno pri novem naselju predvidevati ureditev šole, otroškega vrtca, družbena stanovanja za ostarele ljudi, ki so ostali sami.
Ce sklenemo misli sestanka, lahko poudarimo, da so se na njem zavzeli za celovito reševanje potresno najbolj ogroženega in obmejnega območja v Sloveniji — Breginj skega kota. Zato so zahtevali, da se mora do Breginja nadaljevati z asfaltiranjem 3,5 km dolge ceste, pričeti z urejevanjem drugih cest v Breginjskem kotu, z urbanizacijo novega naselja Breginja, modernizacijo obrata Tik Kobarid v njem in z ustvarjanjem osnove za razvoj kmetijstva ter turizma.
P. POTOČNIK
z Južnoafriško republiko. Pričakovati je tudi, da bo OAE bolj vztrajala pri praktičnem uresničevanju sprejetih resolucij, si so poprej ostajale »mrtva črka na papirju«.
Nedvomno se bodo tudi nekatere neafriške države zdaj znašle v hudo neprijetnem položaju. To se predvsem nanaša na tiste industrijske dr-
Eksplozija in streljanje v Belfastu
BELFAST, 27. jun. (Reuter) — Eksplozija bombe, ki so jo podtaknili v katoliški krčmi v Belfastu, je manj nevarno ranila 20 ljudi. Na drugem koncu mesta je oborožen neznanec streljal in ubil dva moška in eno žensko.
Potres v Novi Gvineji
WASHINGTON, 27. jim. (AFP) — V Novi Gvineji so zabeležili potres 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil v zahodnem delu Nove Gvineje, približno 900 m severno od avstralske obale. Za zdaj ni podatkov o žrtvah ali o škodi.
Iskrice
Prijatelj mi je ravno tako potreben kot višina, kjer lahko drugače zadiham.
SAINT EXUPERY
Prijatelja naj pomagata drug drugemu kot roka roki.
KITAJSKI PREGOVOR
Kdor je močnejši od zakonov, je tiran.
VAUVENA RGUES
Ostati trden, ne da bi postal trd, je težko kot umetnost.
ERNST TRIER
žave z Zahoda, ki se jim je iz gospodarskih in strateških razlogov težko odreči manjšinskima režimoma na jugu afriške celine. Znano je tudi, da se Francija ne bo mogla izogniti obsodbi zaradi prodaje jedrskih reaktorjev Pre-toriji. Afriški delegati se jeze na Pariz tudi zaradi tega, ker se nekdanja kolonialna metropola noče odreči otoku Mayotte v Komorskem otočju, in zaradi francoske politike v Džibutiju, ki jo mnogi ocenjujejo kot »taktično sprenevedanje« s ciljem, da bi zavlačevali neodvisnost tega območja.
Poleg afriškega juga, nedvomno najpomembnejše teme, naj bi v dnevni red vnesli še kakih 30 točk, med drugim obravnavanje zdajšnjega političnega položaja na celini, sodelovanje z državami v razvoju, zlasti v boju za nov ekonomski sistem, in še nekatere druge tradicionalne afriške teme. Med temi vprašanji so tudi »neprijetna«, kot sta Španska Sahara in Džibuti. Okoli prvega vprašanja si najbolj prihajajo navzkriž Mavretanija in Maroko na eni strani in Alžirija na drugi, okoli Dži-butija pa so razprtije tudi med Etiopijo in Somalijo.
Tako kot ob prejšnjih priložnostih si bo OAE prizadevala izgladiti nasprotna si sta-
lišča in poskušala za vsako celo ohraniti afriško enotnost, s čimer žele povedati, da je mogoče medsebojne spore — brez tuje navzočnosti — veliko laže in manj boleče urediti.
Pred zunanjimi ministri, ki čakajo prihod šefov držav in vlad, pa je veliko delo — sestaviti dnevni red, ki je še vedno tajnost. Zanesljivo pa drži, da se afriški predstavniki že omenjenim temam ne bodo mogli izogniti.
OGLEDALO
v v
SKLADIŠČE
MAKS TOBOLJEVIĆ, Večernje novosti
Letos tudi mladi
Velika udeležba na uspelem orientacijsko-taktičnem tekmovanju rezervnih vojaških starešin Slovenije v Ormožu
ORMOŽ, 27. jun. — S sklepno prireditvijo in razglasitvijo rezultatov se je včeraj popoldne končalo peto tradicionalno republiško orientacijsko taktično tekmovanje rezervnih vojaških starešin Slovenije. V zaključnih tekmovanjih, trajala so dva dni, je sodelovalo 51 ekip
slovenskih občin.
Medtem ko so lani mladinci sodelovali še bolj kot opazovalci, so letos posegli tako v organizacijske priprave kot v samo tekmovanje. Organizatorju ZRVS Slovenije se je namreč letos priključila tudi ZSM Slovenije, kar predstavlja vsekakor novo kvaliteto v že doslej dobrem sodelovanju mladine in rezervnih vojaških starešin. Pomembnost te nove oblike sodelovanja je še posebej poudaril predsednik republi-
ške konference ZSMS Ljubo Jasnič v otvoritvenem govoru pred pričetkom tekmovanja. Med gosti v Ormožu so bili še sekretar zveznega odbora ZRVSJ Anton Saršon, republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara, predsednik republiškega odbora ZRVS Slovenije Slavko Korbar in drugi.
Kako množična so bila letošnja izbirna tekmovanja v občinah in regijah, zgovorno priča podatek, da jih je bilo
Brigadirji zbrani
Začetek zvezne delovne akcije v krajih, ki jih je prizadejal potres — Ljubo Jasnič: »V nesreči ni nihče sam«
KOBARID. 27. jun. — Ne daleč od starega mostu čez Sočo pod Kobaridom, ki so ga zgradili leta 1750 in po katerem so kasneje korakale Napoleonove čete — zato ga imenujejo po Napoleonu — v bližini zgodovinskega kraja, kjer je bila 5. marca 1948 ustanovljena ko bari ška četa in kjer je bil od 9. septembra 1943 do 3. novembra 1943 sedež kobariške republike, pod obronki alpskih vršacev — je bila danes popoldne slovesnost ob otvoritvi zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 76«.
Preden je Gorazd Marinčič, komandant letošnje akcije, v kateri se bo 19. septembra izmenjalo tisoč brigadirjev, postrojil brigado 180 mladincev, ki so prišli iz sarajevskega Energoinvesta in ljubljanske srednje tehniške šole gradbene smeri, so prebrali
pozdravni telegram predsednika republiške skupščine dr. Marijana Breclja, ki je mladincem v tej humani akciji zaželel obilo uspeha.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL za severno Primorsko Franc Kravanja je dejal, da so občani tolmin-
Odlog podražitve
Poljska vlada preložila 50-odstotno zvišanje cen glavnim prehrambenim proizvodom - Izrazi podpore Giereku
VARŠAVA, 27. jun. (Tanjug) — V vseh podjetjih na Poljskem so bila v soboto zborovanja, na katerih so delovni ljudje — kot poročata televizija in časopisna agencija PAP — podprli partijsko vodstvo na čelu z Edwardom Gierekom. Posebej je bilo izraženo priznanje partiji in vladi za demokratično posvetovanje z ljudstvom pri pomembnih sklepih, kot je bil na primer sklep o osnutku uredbe o podražitvi nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov, ki so jo nemudoma umaknili po pripombah in predlogih delovnih kolektivov.
Poljski premier Pjotr Jaro-szewicz se je namreč po radiu in televiziji obrnil na Poljake ob podražitvi in jim sporočil, da je vlada umaknila prvotni sklep, ker sodi, da mora ponovno proučiti vso zadevo, kar bo trajalo več mesecev. Hkrati je v
imenu sveta ministrov izjavil, da morajo obveljati dosedanje cene na drobno za vse osnovne prehrambene proizvode, ki so izdelani iz moke, mleka, mesa in sladkorja. Prav tako se ne bodo zvišale cene pri odkupu nekaterih kmetijskih pridelkov
METEOROLOŠKI
REFLEKTOR
Velike meteorološke postaje uporabljajo za raziskovanje zemeljske atmosfere tudi svetlobne reflektorje. V nočnem času določajo z njimi meje plasti oblakov.
Z njihovo pomočjo lahko ugotavljajo tudi velikost vodnih kapljic v zraku kot tudi stadij njihovega razvoja, kar je zelo važno pri preučevanju procesov pri nastajanju oblakov in padavin.
Svetloba reflektorjev se navadno uporablja za raziskave do višine 10 tisoč metrov. Lahko pa njihovo svetlobno moč tudi okrepijo, tako da je mogoče meriti karakteristike atmosfere tudi do višine 50 kilometrov.
Zračne plasti lahko z reflektorji raziskujejo ne samo ponoči, ampak tudi podnevi. V ta namen oddajajo namesto svetlobnih žarkov ultra vijolične
Vse bolj se uveljavljajo v meteorologiji tudi laserski žarki, ki. intenzificira-jo svetlobo določene valovne dolžine.
Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 28. junij 1976 ob 7. uri
Vreme to temperatura
27. junija 1976
kraji
ob 13. uri
vreme stopinj
SLOVENIJA
V Primorju bo pretežno sončno, v notranjosti Slovenije pa deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, v popoldanskem času so možne posamezne plohe. Najnižje nočne temperature bodo od 8 do 14, v Primorju okoli 20, najvišje dnevne med 24 in 28, v Primorju do 30
IZGLEDI ZA TOREK
Nadaljevalo se bo lepo in toplo vreme.
JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih krajih države bo še pretežno oblačno, ponekod bodo še manjše padavine, popoldne deloma kot plohe ali nevihte, drugod po državi bo precej sončno.
VREMENSKA SLIKA
Večji del Evrope in Sredozemlja je še vedno v polju visokega zračnega pritiska. Od vzhoda pa doteka malo toplejši in nekoliko bolj vlažen zrak,
TEMPERATURE MORJA
Portorož 22, Reka in Pula 20, Rab 22, Senj 18, Hvar in Split 23.
Ljubljena
Planica
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl r-loc
Celje
Novo mesto Portorož Reka Pulj
FT var
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skoti i e Celovec Gradec Dunaj letke Milano Genova München Zürich Rim Pariz Berlin -ockholm Moskva
poloblačno
poloblačno
poloblačno
poloblačno.
poloblačno
Doloblačno
lasno
poloblačno
Jasno
jasno
jasno
poloblačno
poloblačno
oblačno
poloblačno
po nevihti
poloblačno
poloblačno
jasno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
jasno
poloblačno
oblačno
25
24
28
28
30
25
24
24
25
27
29
30
28 24
34
31
in gradbenega materiala ter sredstev za kmetijsko proizvodnjo.
Na zborovanjih delovnih kolektivov so bili obsojeni nekateri »huliganski in avanturistični izpadi«, kot so imenovali izgrede v kraju Radom, kakih 100 km južno od Varšave, in v naselju Ursus pri Varšavi, ki je znano po veliki in edini tovarni traktorjev na Poljskem. Poročajo, da so posamezni »avanturistični elementi« razrušili nekatere objekte, ki so družbena last. Poročajo tudi, da so kršili javni red na ulicah in na železnicah ter ropali trgovine in zasebna stanovanja.
Na televiziji so prikazali, da prvi sekretar Gierek prejema na tisoče pisem in brzojavk, ki mu jih :pošiljajo delovni kolektivi z zborovanj. V teh pismih in brzojavkah delavci pozitivno ocenjujejo sklep vlade, da za zdaj ne bo izvedla podražitve.
»Nihče, ki razmišlja, ne more spodbijati očitne resnice, da ni mogoče v neskončnost kupovati draže in prodajati ceneje. Takšen je položaj. Resnično socialistična država se pri kalkulacijah cen ne more ravnati samo po dobičku, vendar tudi tega elementa ni mogoče izključiti. Sicer bo moral to nekdo plačati. Kdo? Mi vsi!<c To je med drugim pisalo v komentarju vodilnega poljskega dnevnika, glasila CK PZDP »Tribuna Ludu«, ob »razdeljenih mnenjih« o vladnem osnutku, po katerem bi se morale cene nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov zvišati povprečno za 50 odstotkov.
ske občine z izrednim zadovoljstvom sprejeli odločitev, da bo jugoslovanska mladina pomagala pri odpravljanju hudih posledic potresa v tej občini, s čimer izpričuje eno najpomembnejših prvin naše samoupravne socialistične družbe — solidarnost z ljudmi, ki so pomoči potrebni. Govornik je opisal tudi razvoj tolminske občine, ki meji na slovenske kraje onstran meje v Italiji. to je na Benečijo, Rezijo’ in Kanalsko dolino. Delovni ljudje tolminske občine so dali tudi velik prispevek med NOB, saj je bilo od tu kar 3400 aktivnih borcev; 1270 jih je padlo na bojiščih, 501 pa se ni vrnil iz koncentracijskih taborišč.
V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor iz Bovca in recitatorji kobariške osnovne šole, nakar je brigadirke in brigadirje ter domačine pozdravil, predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Povedal je, da letos slavimo 30-letnico mladinskih delovnih brigad, slavimo 30 let trdega dela, krepitve bratstva in enotnosti, ki je bilo skovano v NOB, graditve tovarn, cest, vodovodov, elektrarn, železnic, mest. Delovne akcije pa niso zgolj tradicija, ampak pomenijo pomembno šolo samoupravljanja.
Ob koncu govora je Ljubo Jasnič poudaril pomen zvezne mladinske delovne akcije v Posočju, ki bo trajala več let. Povedal je. da je prav letos občuten razmah mladinskih akcij, saj je . poleg številnih regionalnih in republiških v državi kar 17 zveznih, od katerih so štiri v Sloveniji, in se jih bo udeležilo 4 tisoč mladink in mladincev. S tem gradimo nove vrednote samoupravne družbe in zrcali se njena zavest, da nobeden, ki je pomoči potreben, ne ostane sam s svojo nesrečo, je poudaril predsednik RK ZSMS.
Jutri bodo mladi brigadirji že odšli na delovišča, in sicer v naselja Kamno, Ladra, Smast. Srpenica in Kobarid, kjer bodo pomagali popravljati hiše in urejevati cest» , od Smasti na Vrsno in od Kamnega do Fonov. Gre za specializirane mladinske brigade, ki so prebivalcem na potresno prizadetih območjih ta čas najbolj potrebne.
PETER POTOČNIK
• Kar ne pove do konca mali ekran —
stop
približno 500, udeležilo pa se jih je več kot 35.000 rezervnih vojaških starešin in mladine. Tudi sicer so številke v letošnji izobraževalni sezoni ZRVS zelo visoke: 58 občinskih, nad 530 osnovnih organizacij in skoraj 850 aktivov rezervnih vojaških starešin v delovnih organizacijah, KS in šolah je privabilo v minulih desetih mesecih k sodelovanju ob raznih akcijah blizu 100.000 delovnih ljudi in občanov ter celo nekaj več kot prav toliko mladih. Blizu četrt milijona mladih pa je bilo ob raznih akcijah, ki jih je organizirala ZSMS, deležno mentorske ali drugačne pomoči članov ZRVS Slovenije.
Ekipe, ki so se na predtekmovanjih odrezale najbolje, so štele po šest članov.
Med šestčlanskimi ekipami so se najbolje odrezali Dom-žalčam, ki so tudi kot ekipa mladih zasedli prvo mesto. Med ekipami ZRVS so bili najboljši tekmovalci iz Ilirske Bistrice.
Med posamezniki v skupini rezervnih vojaških starešin je bil najboljši Maks Antolič iz Ormoža, ki je tako ponovil svoj lanskoletni uspeh, drugi je bil Anton Zela iz Ilirske Bistrice, tretji pa njegov someščan Ivan Bergoč. Med mladinci posamezno se je najbolj izkazal Domžalčan Srečko Kavka, drugi je bil Konjičan Peter Mlakar, tretji pa Milan Lončarič iz Slovenske Bistrice.
Na zaključni slovesnosti na platoju pred ormoškim gradom, kjer so najboljšim podelili pokale in darila, so soglasno podprli predlog, da bi predsedniku republike podelili doktorat vojaških znanosti.
Za izredno dobro organizacijo tekmovanja in za gostoljubje se je Ormožancem zahvalil predsednik republiškega odbora ZRVS Slovenije Slavko Korbar, ki je ormoški socialistični zvezi kot priznanje za dosedanje uspešno delo na tem področju, podelil zlato plaketo ZRVS Slovenije.
VLADO SMOLE
CK KPSZ
o razmerah v Gruziji
Potrebno nadaljevati z akcijo za »zboljšanje« strukture kadrov
MOSKVA, 27. jun. (Tanjug) — Sovjetsko partijsko vodstvo je spet obravnavalo razmere v Gruziji. To je danes sporočilo partijsko glasilo »Pravda«, ki je na prvi strani objavilo ocene CK KP SZ o uresničevanju njegovih sklepov v tej republiki. Centralni partijski forumi so doslej že večkrat javno izražali nezadovoljstvo zaradi razmer v Gruziji in hkrati nalagali tamkajšnji partijski organizaciji odgovornost za druge in odločne ukrepe.
CK KP SZ v najnovejšem dokumentu izraža zadovoljstvo nad pozitivnimi spremembami, ki so se zgodile v zadnjih treh letih v tej republiki, vendar poudarja, da je treba nadaljevati odločno akcijo za »zboljšanje strukture vodilnih kadrov« m za utrjevanje njihovega nepopustljivega odnosa do birokratizma, neodgovornosti, nediscipline in brezbrižnosti do zahtev delovnih ljudi. Od funkcionarjev se posebej zahteva, da pri reševanju posameznih zadev upoštevajo splošne državne interese.
V dokumentu CK KP SZ tudi piše, da se morajo partijski organi in organizacije še naprej nepopustljivo boriti proti »ostankom malomeščanske psihologije« in proti vsem nacionalističnim pojavom.
Georg Leber bo obiskal ZDA
BONN, 27. jun. (UPI) — Obrambni minister ZRN Georg Leber bo 29. junija odpotoval na enotedenski obisk v ZDA; tako je objavilo zunanje ministrstvo ZRN. Leber se bo v ZDA pogovarjal z obrambnim ministrom Do-nàldom Rumsfeidom in državnim sekretarjem Kissm-gerjem. Najbrž se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Fordom.
5. julija prva seja novega italijanskega parlamenta
RIM, 27. jun. (AFP) — Uradno so objavili, da bo prva seja novo izvoljenega italijanskega parlamenta 5. julija. Izredne volitve v Italiji so bile 20. in 21. junija.
Signal iz orbite bo odprl muzei
WASHINGTON, 27. jun. (Reuter) — Posebni signal, ki ga bo iz orbite Marsa poslala medplanetarna sonda »Viking I«, bo 1. julija avtomatsko odprl novi narodni muzej zrakoplovstva in kozmonavtike v Washingto-nu.
Predvideno je, da bo radijski signal vključil mehanično »ročico«, podobno »Vikingovi«, ki bo jemala vzorce Marsovih tal. »Roka« bo pretrgala slavnostni trak m muzej bo svečano odprt.
V muzeju, katerega gradnja je stala 41 milijonov dolarjev (738 milijonov dinarjev), bodo razstavljeni primerki iz zgodovine letenja, od prvih letal bratov Wright do luninega modula »Apolla 11«, s katerim se je leta 1969 prvi človek spustil na površje Zemljinega naravnega satelita.
Prepovedali П prenose boksa
CARACAS, 27. jun. (AFP) — Narodna .televizija Venezuele ne bo več prenašala boksarskih tekem. To vladno odločitev je sporočil venezuelski minister za informacije Guido Groocsors. Minister je pojasnil, da so ta ukrep sprejeli zato, ker prizori iz boksarskih bojev »ne prispevajo k bogatenju človekove osebnosti«. Nedavno so v Venezueli začeli kampanjo za obrambo človekovega dostojanstva v televizijskem programu.
Obtožena žena Papadopula
ATENE, 27. Jun. (Reuter) — 2ena bivšega grškega diktatorja Georgija Papadopula se bo morala pred sodiščem zagovarjati zaradi prevare. Despina Papadopu-los je obtožena, da je v letih 1967—1973 od grške obveščevalne službe prejela 80.000 drahem (okoli 450.000 din), vendar pa zanjo ni naredila ničesar. Na zatožni klopi so tudi trije funkcionarji obveščevalne službe, ki so izdali lažna potrdila, s katerimi je obtožena prišla do denarja.
Avstralec in Britanec nova prvaka
Končano svetovno prvenstvo jadralcev na Finskem
HELSINKI — Nova sve-tovna prvaka v jadralnem letenju sta postala George Lee (VB) v odprtem razredu in Avstralec Ingo Renner v standardnem. Tekmovalci so imeli le pet tekmovalnih disciplin, sicer pa so leteli v zelo slabih vremenskih razmerah.
Medtem, ko Britanec Lee, 30-letni pilot RAF, doslej še ni nastopal na svetovnih prvenstvih, pa je bil Renner 1972. leta v Vršcu šesti, v Avstraliji pa drugi.	*
Rezultati, standardni razred: 1. Renner (Avstr) 4056,
2.	Karlsson (Šved) 4048, 3. Burton (VB) 3924, 4. Pozniak (Polj) 3802, S. Beltz (ZDA) 3735, 6. Petroczy (Mad) 3697; odprti razred: 1. Lee (VB) 4594, 2. Ziobro (Polj) 4535,
3.	Muszcynski (Polj) 4491,
4.	Holighaus (ZRN) 4471, 5. Butler (ZDA) 4445, 6. Zegels (Bel) 4357.
M. Ali in A. Inoki neodločeno
Boj svetovnih prvakov v boksu in rokoborbi ni zadovoljil
TOKIO, 27. junija — V »svetovnem prvenstvu v borilnih veščinah«t boju M. Alija in A. Inokija, nismo dobili nobenega absolutnega prvaka. Sodniki se niso odločili ne za Alija, ne za njegovega nasprotnika. Sicer pa se tudi niso mogli, kajti boj v nabito polni dvorani »Bu-dokan« v Tokiu ni zadovoljil gledalcev. Ob koncu so ti razočarani celo glasno zahtevali, naj se nasprotnika vendar pričneta boriti. Najbolj sta bila gotovo zadovoljna oba nastopajoča, boksarju Aliju je boj navrgel 6 milijonov, rokoborcu prostega sloga in karateistu Inoki-ju pa 3 milijone dolarjev.
Slavili so
Irt m
Skoraj sto kajakašev iz Evrope in ZDA se je pomerilo na novi tacenski progi — V K-1 je prijetno presenetil Černe
TACEN, 27. jun. — Slovenija je bila v zadnjem tednu prizorišče dveh pomembnih kajakaških prireditev. Najprej evropskega pokala v spustu na Soči in včeraj ter danes mednarodnega kajak—kanu slaloma Tacen 76, ki ga je odlično organiziralo LBD iz Ljubljane.
Blizu sto tekmovalcev lz petih evropskih držav ZDA se je pomerilo na 650 metrov dolgi progi s 25 vratci, ki jo je trasirai nekdanji znani tekmovalec Dam-;an Prelovšek. Proga je dobila povsem novo podobo, saj se je traser odločil za obnovo tacenske proge; Dila • ie bolj tekoča in hitra. kar se vidi tudi v zelo majhnih razlikah med najboljšimi tekmovalci. Med kajakaši so glavno
vlogo imeli tekmovalci Avstrije. Edina dva Jugoslovana, ki sta bila dorasla Avstrijcem, sta bila Ibra-himbegovič in Matakovič. Obžalovati gre. da zaradi šolskih obve-’ znosti n: mogel nastopiti najboljši kajakaš v Jugoslaviji Barič iz Hrastnika. V vseh drugih disciplinah mednarodnega razreda so gospodarili tuji tekmovalci. Pohvaliti gre izredno dobro vožnjo Miličeviča v C-i in dvojico Volk-Halzer. saj sta bila v drugi vožnji boljša od slovitega cara iz Avstrije Steindel-Müllneritsch.
Naša edina zastoonioa v evropskem pokalu Zdenka Kurnik je v prvi vožnji morala, zaradi napake pri vratih številka 2. odstopiti, kar je tudi nekoliko vplivalo na njeno drugo voznin in je na koncu šele peta. Tekmovalci so bili
razdeljeni v nacionalni in medna rodni razred, tako da so lahke tudi drugi kajakaši imeli prilož nost sodelovati na mednarodni tekmi, čeprav niso uradno bii uvrščeni v državno reorewntanco V K-1 noški je prijetno presene eil mlatu tekmovnw Лагпо (SE), ki je pustil za sebo» mnogo boljše tekmovalce, kot. na Drimer. Kovačaviča. Ibrahim begovima, Tu-maro itd.
REZULTATI — K-1 n razred: 1. Sattler 165.1. 2. Faustei (oba Avst.) 171.0. 3. Ibrabimbego-vić (Jug) 177,4. 4. Brandenburg (Šv) 177.9, 5. Matakovič (Jug) 183, ; nacionalni: 1. čeme (SE) 198.9. 2. Kitič (Gusar* 305.0. 3. Paviović (Studen) W7 : <t. Stradar (Hrs) 210 9, 5. čižman (Raš) 229,5; C-l med.: 1.	Oug)
219.5,	2. Paul (Svi 248.1. 3. Brišar (Jug) 275.1. 4. R Pmil (šv)
278.6,	5. Radončič (Jug) 285.6: na-cion.: 1. Petrovič r Gusari
2. Georgijevski (Makedi ?*0.8. 3. Vukmir (Vrbas) 315 8: C-2 med.: 1. Hirsch-Walter («v* 232.9.	2.
Vovk-Halzer (Jug* 237.8* 3 Stein-del-Miilneritsch (Avs) 238.6; nation.: 1. M'lošević-Tošič (Studen) 296,2. 2. Vukanovič-Stankovič (Gusar) 362.8, 3. Selman-Angelovski
(Maked) 384,9; ženske — K-1: 1. Campell (ZDA) 215.4, 2. Kerckoff (Kanada) 134,6. 3. Käser (Sv) 236,6. i. Sattler i Avst) 262,7, 5. Kurnik (Jug) 283.7;
ekipe: ùxK-1 : medn.: 1. Švica
228,5. 2. Velika Britanija 239.5. 3. Jugoslavija 1 'Kauzer. Matakovič. Poberaj) 257.8, nacionalni: 1. Stu-denica 271.7, 2. Rašica 282.9. 3. Makedonija I. 303.9;	3 x C-l:
medn.: 1. švrea 467.8, 2. Jugoslavija I. 487.6.	3. Jugoslav:»a U.
562,2; nacional: 1. Slavi ja 586.8, 2. Vrbas 592.2: ženske: 1. mešana ekipa (Avstrija, ZDA. Kanada) 351.9. 2. Švica (Mayer. Käser, Kurnik) 450.7.
LJ. STOJANOVIČ
NOVO NA TUJEM
MONTE CARLO — Argentinec Carlos Monzon Je postal absolutni svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji, potem ko je po točkah premagal Kolumbijca Rodriga Valdeza v dvoboju, ki .ie trajal 15 rund
ENNA — Avtomobilista ZRN Jochen Mass in Rolf Stommelen (porsche 936) sta zmagala na četrti dirki za SP športnih avtomobilov na Siciliji. Dirko so prekinili pred koncem zaradi neurja.
Trije trikrat prvi
V finalu na posameznih orodjih na 30. DP v športni gimnastiki so bili najuspešnejši M. Dokl, Vratič in Vilic
orozov, naši v glavnini
Začetek 32. mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«, na kateri tekmuje 67 kolesarjev iz desetih držav— Zanimivejši razplet tekme šele v finišu
Nov poraz zeleno-belil
V 31. kolu I. ZNL sodnik dosodil dve enajstmetrovki proti Olimpiji — V boju za naslov prvaka le še Partizan in Hajduk — Na dnu lestvice zelo zapleteno
Spet veliki tekmi v Planici
L. 1977 mednarodno tekmovanje, 1.1979 svetovno prvenstvo
LJUBLJANA, 27. junija — V Vikersundu (Norveška) je bil v soboto sesta-nek KOP — zastopnikov vseh velikih skakalnic — na katerem so se dogovorili, da bo 4. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Vikersundu od 17. do 20. februarja 1977, v Planici pa bo prihodnje leto od 18. do 20. marca mednarodno tekmovanje v poletih. Peto svetovno prvenstvo v poletih bo leta 1979 v Planici.
Za predsednika KOP so izvolili dr. Saša Reicher-ja. za generalnega sekretarja pa Voja Šerbca.
Planiški komite, ki je izvajalec tekem na naši velikanki, se že pripravlja na obe prireditvi. Med drugim so začeli tudi že na novo urejati doskočišče na velikanki bratov Goriškov.
PIONIRSKA PRVAKA. Bezjakova (Zelena jama) in Furlan (Nova Gorica).
3. Hadžimanov (Kum) 17,65; parter: 1. Brajkovič (Zg) 18,10, 2. Stojanovski (Kum) 18,05, 3. Furlan (NG) 17,90; drog: Trendafi-lovski (Kum) 17,80, 2. Furlan (NG) 17.60, 3. Hrasky (Zg) 16,70.
Mladinke — preskok: 1. Zupančič (Sp. S.) 17,80, 2. Lacko (Zel. Bub.) 16,75, 3. Dimitrov (NS) 16,10; gred: 1. Zivčič 18,15, 2. Petrin (obe Zg) 17,70. 3. Ivanovič (NS) 17,55; bradlja: 1. Remšak (Sp. S.) 18,15, 2. 2ivčič (Zg) 17,60, 3. Zupančič 17.55; parter: 1. 2ivčič (Zg) 17,70, 2. Zupančič (Sp. S.) 18.15.
Mladinci — preskok: 1. Pajnik (Mb-C) 17,15, 2. Vilič (Sa) 17,10, 3. B. Tripkovič (Mb-C) 16,95; parter: 1. Kasum (Žark) 18,15, 2. Pašič (Zen) 18.00; konj: 1. Vilič (Sa) 17,50, 2. B. Tripkovič 17,40, 3. Pajnik (oba Mb-C) 17,90; krogi: 1. Vilič (Sa) 17,55, 2. Muravs (Zel-Mb) 17,05, 3. Djokanovič (Sa)
BOKS
Naslov SFRJ v Prištino
BEOGRAD — v sadniem kolu tekmovanja v I. zvezni boksarski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Radnički (B) : Slavija 13:7, Radnički (P* : Bu+ičnost 15:5, Pula : Dinamo 13:7. Tophčanin : Borovo 14:6. Radnički (N) : C. zvezda 12:8. prost je bil 14. oktobar. Radničk’ iz Prištine je prvič državni prvak. Ligo zapuščajo Pula, Borovo in 14. oktobar.
Končni vrstn4 /e'?* 1. Radnički (P) 35. 2. Topličanin 30. 3. Budućnost 24. 4. Radnički 'B) 21, 5. Slavija 21. Radnički (N) 21. 7. C. zvezda 18 8. Dinamo 18. 9. Pu la 16, 10. Borovo 10, 11. 14. oktobar 6.
16,20: bradlja: 1. Djokanovič (Sa)
15.75,	2. B. Tripkovič (Mb-C) 17,40, 3. Vilič (Sa) 17,10; drog:
1. Vilič (Sa) 18,25, 2. B. Tripkovič (Mb-C) 17,80.
članice, zvezni razred — preskok: 1. M. Dokl (Zel. jama)
18.75,	2. Savič (Zren) 18,30, 3. J. Dokl (Nm) 18,50, 4. Bunc (Sp. S.) 18,00, 5. Ilič (Zvezd) 17,40; bradlja: 1. M. Dokl (Zel. jama)
18.70,	2. Ш( (Zvezd) 18,60, 3. J. Dokl (Nm) 18,00, 4. Djokovič (Sp. S.) 17,90; gred: 1. Uič (Zvezd) 18,50, 2.—3. M. Dokl (Zel. jama) in J. Dokl (Nm) 18,30, 4. Opar-nica 16,40, 5. Ivanovič (obe NS) 15,30; parter: 1. M. Dokl (Zel. jama) 18,80, 2. J. Dokl (Nm)
18.70,	3. Uič (Zvezd) 18,40, 4. Savič (Zren) 17,60, 6. Ivanovič (NS) 17,35.
člani, zvezni razred — parter:
1.	Ivanovič (Sub) 18,25, 2. Ačimovič (NS) 18,05, 3. Kunčič (Trnovo) 17,65; konj: 1. Vratič (JLA) 18,55,
2.	Ivanovič (Sub) 18,25, 3. Popov
(NS) 18,10, 4. Kunčič (Trnovo) 17,80,	5. Kosi (2el-Mb) 17,85;
krogi: 1.—2. Vratič (JLA) in Mu-tič (2el-Sub) 18,30.	3. Kunčič
(Trnovo) 17,80,...	5. Šoštarič
(Mb-C) 17,65; preskok: 1.—2. B. Starčič (Sp. S.) in Ivanovič (Sub) 17,725) 3. Vratič (JLA) 17,575, . . .
5. 2erjal (Koper) 17,075; bradlja:
1. Vratič (JLA) 18,65, 2. Ivanovič (Sub) 18,50, 3. Kunčič (Trnovo) 18,45, 4. Šoštarič (Mb-C) 17,95: drog: 1. Ivanovič (Sub) 18,60. 2. Vratič (JLA) 18,55, 3. Šoštarič (Mb-C) 18,10, 4. B. Starčič 17,90, I 5. S. Starčič (oba Sp. S.) 17,75. |
Ljubljana, ponedeljek, 28. junija 1976
LJUBLJANA, 27. jun. — Po treh tednih zatišja na prvoligaških igriščih zaradi zaključnih tekem štirih najboljših evropskih reprezentanc, ki so v Zagrebu in Beogradu bile boje za najvišji naslov stars celine, so zdaj nogometni štadioni širom po Jugoslaviji spet zaživeli. Med tednom so Vojvodina In Borac ter Velež in Partizan vnaprej odigrali tekmi 32. kola, včeraj in danes pa je bilo na sporedu popolno 31. kolo.
V boju za naslov državnega prvaka sta ostala (tudi teoretično) le še dva: Partizan in Hajduk. Za zdaj so v boljšem položaju beograjski čmo-beli. vendar imajo odigrano tekmo več kot Splićani. Partizana do konca prvenstva čakata le še preskušnji J proti Budućnosti doma in proti Olimpiji v Ljubljani,
Hajduka pa tekme proti Slobodi v Tuzli, Sarajevu doma in v zadnjem kolu proti Beogradu na Karaburmi.
Tudi v boju za 3. mesto ostajata prav tako le dva —
Dinamo in C. zvezda.
Dinamo, ki že devet kol zapored ne ve za poraz, je v soboto odnesel kožo z reške Kantride, kjer pa v zadnjih enajstih letih ni niti enkrat
VODI MED STRELCI — Nenad B jeko vip (Partizan)
NOVO MESTO V ZNAMENJU GIMNASTIKE. Jubilejno 30 državno prvenstvo v gimnastiki je v dvorano Marof privabilo veliko število ljubiteljev te panoge. Na sliki: ena izmed naj uspešnejših udeleženk, mlada obetajoča Jasna Dokl.	Foto: BUSIC
Svetovni rekord v deseteroboju
Na kvalifikacijah za Ol je Jenner (ZDA) zbral 8538 točk
EUGENE — V nadaljevanju kvalifikacij ameriških atletov za olimpijsko reprezentanco je bilo doseženih še nekaj izvrstnih rezul tatov. Tako je Jenner z 8538 toč kami še izboljšal svoj stari sve tovni rekord v deseteroboju (8524) sledita Dixon 8265, Samara 7980.
S pomočjo vetra 3,5 m/sek ie Robinson skočil v daljavo 837 cm, sledila sta Myricks z 826 m Williams z 818 cm. Na visokih ovirah je bil s časom 13.44 najhitrejši Fcster Brenda Moherhead je s pomoč fo vetra pretekla 200 m v 22,49 sek.
Tudi na tradicionalnem prvenstvu SZ v Kijevu, ki prav tako velja kot izbirno tekmovanje za OI, je več tekmovalcev doseglo rezultate svetovne vrednosti.
Mjašnikov je pretekel 110 m z ovirami v času 13,50, Podlužnij je skočil v daljavo 812 cm. Lepik 804, Lusis pa je vrgel kopje 84.80 m. Med ženskami je šljahto preskočila 190 cm.
O dobrih rezultatih poročajo tudi iz Budimpešte.-kjer je Kelemen preskočil višino 220 cm, Nemeth pa je vrgel kopje 86.98 m. Na na clonalnem prvenstvu Francije v Lillu je Rousseau dosegel svoj osebni rekord z odličnimi 837 cm v skoku v daljavo, Deboursejeva pa je preskočila višino 187 cm.
zmagal. Domači so bili precej uspešnejši, saj so Zagrebčanom v tem obdobju oddali le tri točke. Rijeka je tudi tokrat igrala zanesljivo. Tudi Škulj eva četa že šest kol ni izgubila, s točko proti Dinamu pa si jeiže zagotovila obstanek med najboljšimi.
Precej slabše pa igra Olimpija. V minulih petih kolih je Ljubljančanom uspelo osvojiti le dve točki, zato so zdrsnila iz 6. na 12. mesto ter kljub osvojenim 28 točkam še niso povsem - splavali iz nevarnih voda. Zeleno-beli so si v Nišu pokopali upe pravzaprav sami, saj so v kazen-
skem prostoru napravili dva prekrška, in si »prislužili« dve enajstmetrovki ter dva gola.
Kandidatov za odhod iz L ZNL je več:
Radničkemu (K), Vardarju, Željezničarju in Radničkemu (N) se je nenadoma »približala« tudi Budućnost, ki je na Grbavici klonila proti neposrednemu tekmecu za obstoj, domačemu željezničar-ju. Strelec obeh zadetkov je bil nekdanji reprezentant Boško Jankovič.
B. KAVČIČ
Ц|11Н111Ш1|1111111111111111111111111ШШ1!11111П111111Н1Ш1111111111Ш1111111Ш11111111Ш11111Н!1Ш1ШШ
I	/. zvezna nogometna liga \
I Radnički (K) : Sarajevo 0:1 (0:0)	|
I C. zvezda : Velež 1:0 (0:0)	|
i Železničar : Budućnost 2:0 (1:0)
I Radnički (N) : Olimpija 2:0 (2:0)	|
§	Rijeka : Dinamo 0:0	|
I	Hajduk : Vardar 2:0 (2:0)	|
I	Partizan : Vojvodina 5:2 (4:0)	|
I	Čelik : Sloboda 3:4 (3:1)	|
I	Borac : Beograd 1:1 (0:0)	=
I	Lestvica	1
Partizan	32	20	6	6	56:30	46	+26
Hajduk	31	18	9	4	51:20	45	+31
Dinamo	31	15	10	6	33:20	40	+ 13
C. zvezda	31	16	7	8	53:27	39	+26
Vojvodina	32	10	12	10	40:39	32	+ 1
Sloboda	31	11	8	12	42:38	30	+ 4
Sarajevo	31	11	8	12	40:43	30	— 2
Čelik	31	10	‘ 10	11	27:30	30	— 3
Borac	зе	9	12	H	33:39	30	— 6
Velež	32	9	11	12	35:35	29	0
Rijeka	31	9	11	11	30:31	29	— 1
Olimpija	31	10	8	13	35:41	28	— 6
Beograd	31	11	6	14	32:45	28	—13
Radnički (N)	31	7	13	11	27:37	27	—10
Budućnost	31	10	7	14	24:39	27	—15
željezničar	31	9	8	14	34:44	26	—10
Vardar	31	8	9	14	25:35	25	—10
Radnički (K)	31	7	7	17	25:49	21	—24
I Pari prihodn jega kola j
I	PARI 32. KOLA — 30. junija	|
S	SKOPJE: Vardar — Rijeka (0:0)	=
=	ZAGREB: Dinamo — Radnički (N) (0:0)	E
E	LJUBLJANA: Olimpija — železničar (0:0)	^
=	TITOGRAD: Budućnost — C. zvezda (0:4)	|
E	BEOGRAD: Beograd — Radnički (K) (1:0)	E
E	SARAJEVO: Sarajevo — Čelik (0:1)	E
E	TUZLA: Sloboda — Hajduk (0:4)	E
nÌ!!lii!i.lliilillllillllllll!lllll!lllllll!Ililllillillllil!liillllllllllllllillllll!!ti!l!iiIIIII!llilll!lll!lilllÌu
ZVORNIK, 27. junija — Fričakovanja glede favoritov 32. kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« so se uresničila že po prvih kilometrih uvodne etape od Beograda do Zvornika (162 km). Reprezentanti SZ, v identični sestavi, kot na »Dirki miru«, so prevzeli vodstvo, naši pa so privozili skozi cilj v glavnini.
Prvo etapo je dobil sovjetski kolesar Sergej Morozov, njegov rojak Gusjatni-kov pa je s 4. mestom zagotovil ekipi SZ že tudi prvo mesto v ekipni uvrstitvi.
Sicer pa je 67 kolesarjev iz 10 držav pričelo 1118 km dolgo pot po Jugoslaviji po idealnem vremenu. Bilo je dokaj hladno in skorajda brez vetra. Pot prve etape je bila dokaj lahka, z le nekaj valovitimi predeli, in je vodila ob obalah Save in Drine. Kolesarji, spočiti in sveži, so bili dokaj razpoloženi, zato je bila hitrost kar precejšnja. Le enkrat je trojici uspel pobeg, kolesarje iz Nizozemske, Poljske in SZ pa je glavnina kaj kmalu spet ujela.
V zaključnem delu etape Je postala dirka nekoliko
bolj zanimiva, saj je pot nekaj časa tekla po nevarnih kamnitih kockah. V tem delu je bilo tudi nekaj okvar, med drugim jo je skupil tudi Gazdić (Jug.). Moral je zamenjati kolo, pri lovljenju glavnine pa sta mu nato pomagala člane ekipe Jože Valenčič in Miodrag Marinkovič. Vse pa se je za naše srečno končalo.
Le 32 km pred ciljem je v Ložnici, pri prečkanju železniške proge padel Dušan Vidmar (Slovenija), vendar pa je bil njegov padec k sreči le lažji in je vožnjo v glavnini nadaljeval. Nekoliko kasneje so padli Jordanov, Ta-nev,. Lozev (vsi Bolg), Cur-bel (Kuba) in Ecevit (Turčija). Vsi kolesarji so sicer vožnjo nadaljevali, saj njihovi padci niso bili hujši, ven-
NOVO MESTO, 27. junija — S finali na posameznih orodjih se je končalo jubilejno 30. državno prvenstvo v športni gimnastiki. Miloš Vratič je naslovu prvaka v mnogoboju dodal še tri naslove na orodjih, enak podvig pa je uspel tudi Maji Dokl med članicami in Sarajevčanu Vilicu med mladinci.
Med pionirkami je članica Partizana Zelena jama osvojila dva naslova, prav tako pa tudi 2iv-čičeva med mladinkami in Tren-dafilovski (Kumanovo) med pionirji. Med člani zveznega razreda se je odlikoval tudi lanskoletni prvak v mnogoboju Ivanovič, ki je tako kot Vratič osvojil tri zlate kolajne v finalnih tekmovanjih.
Pionirke — preskok: 1. Bezjak 17,65. 2. Kolar (obe Zel. jama) 17,40. 3. Moro (Nm) 15,35, 4. Javornik (Zel. jama) 14,60, 5. Gra-dinčič (Zenica); bradlja: 1. Bezjak 18,35, 2. Javornik (obe Zel. jama) 18,20, 3. Lutar (Sp. Šiška) 18,05, 4. Kolar (Zel. jama) 14.60, 5. Kočevar (Nm) 17,60; gred: L—2. Kolar (Zel. jama) in Gradinčič (Zen) 17,90, 3.—4. Suhadolc in Bezjak (obe Zel. jama) 17,70; parter: 1. Djurovič (Zg) 18,45, 2. Kolar (Zel. jama) 18,30, 3.—I. Kavšek (Nm) in Petrič (Zg) 18,20, 5. Bezjak (Zel. jama) 17,90.
Pionirji — preskok: 1. Nedelj-kovič (Srem. Mitr.) 16.80. 2. Ra-fai (2el. Subotica) 16.70, 3. Hrasky (Zg) 16,50; konj:	1. Burič
(Niš) 17,60, 2. Furlan (NG) 17,20, 3. Hrasky (Zg) 16,95; krogi: 1. Stojanovski (Kum) 17,70, 2. Hrasky (Zg) 17,50, 3. Rafai (2el. Sub.) 17.45; bradlja:	1. Trendafilovski
(Kum) 17,95, 2. Furlan NG) 17,80,
dar pa so izgubili okrog 30 sekund, ki jih do cilja ni bilo več moč nadomestiti.
Tik pred Zvomikom so pobegnili Morozov (SZ), Thomsen (Nizozemska), Petrov (Bolgarija), Gusjatnikov (SZ) in Jorgensen (Danska), ki so v tem vrstnem redu tudi privozili skozi cilj. Okrog četrt minute za prvimi petimi je v cilj prispela tudi glavnina z vsemi našimi vozniki.
Rezultati: 1. Morozov (SZ), 2. Thomsen (Nizoz), 3. Petrov (Bolg), 4. Gusjatnikov (SZ), 5. Jorgensen (Danska) vsi v času 3:35,05.
O. L.
Znamka za O!
V »Olimpijskem tednu- od 26 t. m. do 3. julija so delovne organizacije poštnega prometa po zakonu o zagotovita posebnih sredstev za udeležbo jugoslovanskih športnikov na OI (Uradni list SFRJ, št. 30/68), dolžne zaračunavati v dobro jugoslovanskega komiteja po 0,10 din za vsako poštno pošiljko v notranjem prometu, razen pri pošiljkah časopisov.
VETERAN EKIPE SFRJ-Jože Valenčič
Doplačna znamka jugoslovanskega olimpijskega komiteja za 0,10 din je že v prodaji na vseh poštah.
JUGOSLOVANSKI OLIMPIJSKI KOMITE
Naši so dobili TV turnir
Zanesljiva zmaga vaterpolistov v Beogradu — Zdaj vadba na Kubi
BEOGRAD — Po tridnevnih bojih na TV turnirju so zasluženo zmagali vaterpolisti Jugoslavije, ki so premagali vse tri nasprotnike. Zadnjo tekmo z Nizozemci so sicer dobili z najtesnejšim rezultatom, a po igri na vsem turnirju sodeč, so vendarle dokaj dobro pripravljeni. V Beogradu so naši navdušili predvsem proti Špancem, ki so jih povsem nadigrali.
Jugoslovani potujejo zdaj na zadnje olimpijske priprave na Kubo, kjer bodo vadili skupaj z domačini in nato odpotovali naravnost na olimpijske igre.
REZULTATI TV TURNIRJA: Jugoslavija — ZRN 6:3, Nizozemska — Španija 4:4, Jugoslavija — Španija 11:3, Nizozemska — ZRN 5:4. Jugoslavija — Nizozemska 5:4.
Iskri v Avtomatika, med
Na Dravi najbitrejši Pereiva!
i mer-1. Gru-(oba ZRN. jo-3. Panzera (It) 225, (A)	169, 5." Mezgec
(Jug., vsi mercury); največja hitrost: Werner 102.9 km/h. V dirki športnih čolnov SE je" zmagal Italijan De l’Oro 91.8 km/h, Jugoslovan Simič je bil 4., Mezgec pa 6. V razredu SD je zmagal Cet-ković (Jug) S4.7 pred • Italijanom Perego in Knappe jem (ZRN).
F. DE2MAN
Druga dirka z motornimi čolni na EP pred več ko 7.000 gledalci
MARIBOR, 27 jim. — Druge dirke za EP v vzdržljivosti, dirke motornih čolnov v obeh najtežjih razredih ON (2000 ccm) in OE (850 ccm), si je ogledalo 7000 gledalcev, ki so ob 2200 m dolgi progi z zanimanjem spremljali vožnje mojstrov iz Avstrije, ZRN, Anglije, Italije, Nizozemske in Jugoslavije. Dirko v razredu ON je dobil 33-letni Percival, potem ko sta zaradi okvar odstopila slovita Molinari (It) in Spalding (Angl). V 90. minutah je prevozil 84,5 kroga ali 186 8 km in dosegel največjo hitrost v enem krogu — 138,4 km/h.
Oboji tretji
Na balkanskem prvenstvu v odbojki dvojni uspeh Bolgarije — Našim bron
PRIŠTINA, 27. jun. — Letošnje balkansko prvenstvo v odbojki je minilo v znamenju gostov iz Bolgarije, ki so zmagali v moški in ženski konkurenci, ne da bi izgubili eno samo tekmo. Naši odbojkarji, dobitniki brona na EP so bili šele tretji, na tretje mesto pa se je uvrstila tudi naša ženska reprezentanca.
2enska reprezentanca Bolgarije je že v petek premagala Romunijo s 3:1 (7,6, —12, 11) in si za-gotpvila prvo mesto, saj .je bila zadnja tekma z Grčijo v soboto 3:0 (1, 5, 12) samo še formalnost. Hujši pa je bil boj za bronasto kolajno med jugoslovansko in albansko reprezentanco. Naše so igro s požrtvovalnimi gostjami dobile s 3:2 (8, —7, —10, 4,5). Jugoslovanke so v nedeljskem srečanju z Romunkami še imele možnost, da zboljšajo uvrstitev, vendar so zaigrale nerazumljivo slabo in gladko izgubile z 0:3 (—14, —9, —9) Albanija je edino zrnato dosegla nad Grčijo s 3:0 (4. 7, 7).
1.	Bolgarija	4	4	0	12:1	8
2.	Romunija	4	3	1	10:3	7
3.	Jugoslavija	4	2	2	6:8	6
4.	Albanija	4	13	5:9	5
5.	Grčija	4 0 4	0:12 4
Bolgarski odbojkarji, ki so v
petek zlahka odpravili Grčijo s 3:0 (13, 5, 5), so bili zadnji dan prvenstva nasprotniki jugoslovanske reprezentance. V derbiju vse ga prvenstva so bolje pripravlje-
ni Bolgari, кз oodo Igrali tudi na olimpijskem turnirju, odpravil; naše s 3:0 (14. 11, 7) in tako zasluženo osvojili zlato kolajno. Jugoslovani, ki gredo sedaj na 15-dnevno turnejo po Kitajski, so se morali zadovoljiti kolajno. V soboto premagali gladko Grke s 3:0 (6,
0.	4).
1.	Bolgarija	3	3	0	9:1	6
2.	Romumjc	3	2	1	7:4	5
3.	Jugoslavija	3	1	2	4:6	4
4.	Grčija	3	0	3	0:9	3
Naši zastopstvi v Prištini se tako nista proslavili: igralke so izgubile z edinimi resnimi tekmicami Bolgarkami in Romunkami, le s skrajnimi napori pa so premagale Albanijo ter Grčijo ki je ostala brez osvojenega niza. Tudi v moški konkurenci so Grki osta li povsem praznih rok. v igrah z Bolgari ln Romuni pa so odbojkarji tudi potegnili srajši konec. Naši so nastopili v pomlajeni postavi. kar je edino opravičilo za neuspeh v Prištini devalvacijo bronaste kolajne z EP.
H. KACANIKU
NAJBOLJŠA KANUISTA - IZ ŠVICE. Na tekmova nju v Tacnu sta v kategoriji C-2 zasedla prvo mesto Švicarja Hirsch in Walter.	Foto: PUKŠIC
Pilić odličen v dvoje
Casalsova premagala Jaušovčevo, tudi Pilić out proti Tannerju
LONDON. 27. jun. (telex) — Oba jugoslovanska šampiona sta v osmim finala letošnjega wìmb'.e-donskega teniškega turnirja ostala praznih navzlic temu pa velja njun nastop oceniti za uspešnega. Med ženskami je Jauševčevo premagala šesta nosilka Američanka Casals s 6:2. 7:5, Pilića pa je izločil nosilec št. 7. mladi Američan R. Tanner s 6:3, 6:4, 6:4. Med dvojicami je Pilić dosegel izjemen uspeh, saj jS" skupaj z Avstralcem Bellom izločil nosilca št. 2 Con-norsa (ZDA) in Nastaseja (Rom) z 9:8, 7:5, 2:6, 11:9. Franulovič je v paru z Novozelandcem Parunom izgubil proti indijski dvojici Armi-traj—Annitraj s 3:6, 4:6, 2:6.
V osmini finala je bilo največje presenečenje poraz branilca naslova Asha (ZDA) proti rojaku Ger-ulaitisu s 6:4, 9:8, 4:6, 3:6, 4:6. Drugi favorit Connors (ZDA) je premagal rojaka Smitha s 6:4. 6:1, 3:6. Pari četrtfinala — Gerulaitis: Ramires (Meh), Pasarell (Portorico) : Nastase (Rom). Vilas (Arg): Borg (Šved) in Connors : Tanner. Zenske — Evert (ZDA) : Morozova (SZ*. Navratilova : Barker (YB), Wade (VB) : Reid (Avs) ter Cawley (Avs) : Casals (ZDA).
MITJA MERŠOL
Dosegli so prvi cilj
Naši košarkarji premagali Brazilijo z 88:80 (50:34) in si zagotovili nastop na hamiitonskem finalnem turnirju
HAMILTON — Kljub temu, da predtekmovanje na kvalifikacijskem turnirju za OI še ni končano, pa so Jugoslovani najbrž že dosegli prvi cilj — uvrstitev v finalni del šesterice. V odločilni tekmi 3. kola skupine A so premagali Brazilijo z 88:80 (50:34). V skupini B je Mehika še brez poraza, Poljska pa je svojo priložnost najbrž že zapravila.
Tekmo Jugoslavija : Brazilija sta pred 2.000 gledalci sodila Mc-DonnaLd (Kan) in Leegwatter (Niz).
JUGOSLAVIJA: Georgijevski 2, Kičanović 18, Jelovac 12, Zižič 3, Jerkov 8, Slavnić 5, Cosić 12, Soiman 3, Dalipagić 19. Delibasi 4.
BRAZILIJA: Fausto 5, Ubiratan 6. Kaorkinha 3, Rubens 8, Mar-quinhos 14, Gersoo 16 Matiel 17, Melo 4, Roberto 7.
V urvem polčasu so Jugoslovani. ki Jih je bodrilo veliko število naših izseljencev, zaigrali odlično in prikazali vrhunsko košarko. 2e v 15. minuti so naši vodili s 47:23, torej s 24 koši pred-
nosti. Osnovni načrt, po katerem bi Cosić moral zadržati najbolj nevarnega Marquinhosa m Zižić Ubrratana, so naši povsem uresničili, kar se je seveda poznalo pri rezultatu. V prvem polčasu je bil odstotek metov iz Igre naših kar 70!
V nadaljevanju so ob visokem vodstvu naši zaigrali lagodneje, kar so Brazilci izkoristili in razliko v zadnji minuti zmanjšali na 6 košev. Takrat pa je Slavnič z dragocenim zadetkom našim zagotovil pomembni točki.
Najbolj so se izkazali Cosić, Dalipagić in Kičanović, pa tudi Jelovac, Soiman, Delibašić in Jerkov, ki so občasno vstopali v ig-
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA — MOŠKI
Neva tekma
ro so odlično opravili svoje naloge. Predvsem je vodstvo ekipe zadovoljno z dvigom Cosičove forme, vendar je očitno, da mu manjka še malo moči, da bi lahko zdržal vso tekmo v slogu kakršnega je pokazal v prvem polčasu prosti Braziliji.
REZULTATI — skupina A: Jugoslavija — Brazilija 88:80 ( 50:34), CSSR — Finska 70:60 (43:27), Izrael — Islandija 116:65 ( 66:27).
— 3.
CSSR Brazilija Jugoslavija Izrael Finska Islandija SKUPINA ja
-----	— V.
(57:27), Bolgarija 71:68 (34:34); 4. 1 ska — V. Britanija 76:60 (36:24), Švedska — Poljska 89:79 (39:41), Mehika — Bolgarija 89:73 (41:37); vrstni red: Mehika 8, Španija, Bolgarija in -	' '	* -
97:86
240:202 8 262:228 4 248:216 4 263:239 2 209:206 2 186:307 0
Ж
93:57
Poljska
a po 4, Polj-po 2, V. Bri-
tanija brez točke.
V kvalifikacijah za ženski turnir vodi po 2. kolu v skupini A ekipa ZDA pred Poljsko, obe imata po dve točki, Mehika in Francija pa sta brez točk. V skupini B imata po 4 točke Kuba in J. Koreja. Italija in Bolgarija po 2, V Britanija pa je brez.
SKL — ŽENSKE
Za naslov prvaka se bosta Celje in Triglav morala pomeriti še enkrat
LJUBLJANA — Ker imala Celje in Triglav enako število točk. bo o naslovu letošnjega slovenskega prvaka ocUcčala tretja tekma, ki bo najorz 7. julija. Turnir za iz,pad ni potreben, ker so Jeseničani izgubil: tekmo doma in se tako pridružili Novoteksu na dnu lestvice.
Jesenice : Ježica 64:71 (45:33)
JESENICE — Dvorana pod Mežakijo, gledalcev 200, sodnika Jeraj in Rus (Kranj).
JESENICE: Noč 2, D. Pirih 19, Vauhnik 12, Vujačič 23, Bizjak 2, P. Pirih 2, Mišič 2, Šmid 2.
JE2ICA: Berdajs 10, Jakopič 6, Komat 4, Vujičič 6, Rožič 14, Za-leker 19, Oven 12.
Jeseničani so zapravili tudi zadnjo priložnost. Ježičani so zaigrali precej ostro, sodnika pa sta jim takšno igro dopuščala.
L. KATNIK
Bežigrad 74 : Fructal neodigrano
LJUBLJANA — Derbija ekip. ki sta se po prvem delu tekmovanja še borili za prvo mesto v SKL niso odigrali, ker domačini niso imeli na razpolago dvorane v kasarni Ljube Šercerja. Ekipi sta se dogovorili, da bosta tekmo odigrali v dvorani Ilirije. Ko so vsi igralci, sodnika in delegat prišli pred dvorano Ilirije, je ekipa Fructala spremenila svojo odločitev in ni hotela igrati tekme. V prostorih Ilirije so se predstavnika ekip Bežigrada 74 Brenk, Fructala D. Bavčar, sodnika Kovačič (Nova Gorica) in Stvarnik (Šoštanj) ter delegat Remic (Troov* lie) sporazumeli, da se tekmo registrira po proponicijah, o čemer mora odločati še tekmovalna komisija KZS.
D. BER2AN
Triglav : Novoteks 80:75 (43:31)
KRANJ — Telovadnica OS F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Plevnik in Kobilica (Lj).
TRIGLAV: Košir 16, Fartek 21, Skubic 22, Hribernik 4, Zupan 13 ? Urleo 2, Lipovac 2.
NOVOTEKS: Plantan 19, Z. Kovačevič 19, S. Seničar 2, Bajt 19, P. Seničar 6, Cukovt 10.
Domači so v zadnjem srečanju zmagali brez težav. 2e po 8 minutah je bil rezultat 25:10, nato pa so Kranjčani nekoliko popustili. Drugi del pa je pripadel gostom, ki so zmanjšail prednost domačinov.
S. JAVORNIK
Vrhnika : Rudar 69:67 (34:30)
DOLENJI LOGATEC — Dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Rado-ševič in Lotrič (oba Lj). VRHNIKA: Gorenc 17, T. Gantar 14, Nagode 1, M. Lantar 6, Muha 12, De Gleria 15, Seljak 4.
RUDAR: Senica 15, Savšek 10. Košalin 7. Udrih 10, Oberčkal 15, Potrpin 10.
V odločilni tekmi za -obstanek v ligi so domačini z malo športne sreče premagal’ goste a. Trbovelj. Ekipi sta se skozi vso tekmo menjavali v vodstvu, odločilni koš pa so domačini dosegli 25 sekund pred koncem tekme. V nasprotnem napadu so bili Trboveljčani nespretni, sodnika sta dosodila mrtvo žogo, Vrhničani so si jo priborili in jo obdržali do konca tekme.	J. MAJER
Branik : Trnovo 87:78 (43:34)
MARIBOR — Športna dvorana na sejmišču, gledalcev 100, sodnika Zule (Sl. Konjice) in Radmi-lović (M).
BRANIK: I. Smaka 23, Atlagič 10, Brodnjak 18, Volmaier 4, Florjančič 15, Brajnik 12, Veble 5.
TRNOVO: Grgurevič 2, Lenard 7, Prelog 2, M. Možina 2, Ducher 9, Kozamernik 26, Avsenik 23, A. Možina 4, Zupančič 2.
Domači košarkarji so vodili skori vso tekmo in povsem zasluženo osvojili točki, ki sta jih rešili izpada. Tekma je bila ves čas izenačena, vendar so Mariborčani že na začetku povedli za 10 košev in to prednost potem, kljub slabi igri v obrambi, obdržali do konca srečanja.	M. SMAKA
1.	Celje
2.	Triglav
3.	Bžg (—1)
4.	Fructal
5.	Trnovo
6.	Vrhnika
7.	Branik
8.	Ježica
9.	Rudar
10.	Beti
11.	Novoteks
12.	Jesenice
22 18 4 1739:1501 36 22 18 4 1879:1798 36 21 15 6 1682:1561 29
21	13 8 1670:1652 26
22	10 12 1879:1923 20 22 9 13 1802:1884 18 22 9 13 1786:1813 18 22 9 13 1718:1728 18 22 8 14 1642:1646-16 22 8 14 1606:1775 16 22 7 15 1634:1717 14 22 7 15 1597:1727 14
V GOREČI
€«ppell@ri
»Čevlji za mlade«
NAREKUJE MODO
Naprej
ponovno
jeseni
Olimpija brez poraza, drugi pa zanesljivo Branik - Le Litija brez točk
LJUBLJANA — Gostje so to-krat osvojile ves izkupiček, kar pa je bilo glede na pare tega kola tudi pričakovati. Kroj je še podaljšal svojo serijo porazov.
Kroj : Maribor 56:60 (30:31)
ŠKOFJA LOKA — Telovadnica v Oš Podlubnik, gledalcev 50, sodnika Burja (lj) in Kolendo (Sk. Loka).
KROJ: Jesenko 9, Mihoviiovič 12, Miljkovič 9, Habjan 18, Pot-nar 8.
MARIBOR: Grlica 19, Kordiš 2, Zierer 23, Krljač 6, Jagarinac 8, Pučko 2.
V domači ekipi so manjkale tri ključne igralke — Ržen, Vrbinc in Balderman — tako da je bilo pričakovati poraz. Kljub temu pa so domačinke igrale razmeroma dobro in v začetku drugega polčasa celo povedle za pet točk.
P. POKORN
Litija : Slovan 22:58 (7:36)
LITUA — igrišče Litije, gledalcev 30, sodnika Gregorič (Velenje) in Brezovar (Zagorje).
LITUA: Nejedly 2, L. Babič 2, Klančar 3, Kosi 2, Smrekar 2, Lebinger H.
SLOVAN: Pajenk 12, Petrovič 5, Prijatelj 2, Dušič 22, Petelin 6, Savnik 1, Zidar 10.
Zmaga Ljubljančank je bila povsem zaslužena.
H. JELNIKAR
Pomurje : Ježica 41:65 (29:28)
M, SOBOTA - Igrišče Parti-zana, gledalcev 100, sodnika Seiko (Radenci) in Zobarič (M. Sobota).
POMURJE: Zadravec 6, Benko 7, Kotar 3, Preželj 2, S. Rogan 6, J. Rogan 13, Turki 4.
JEZICA: Knop 29, Gosar 10, Špan 6, Sodnikar 10, Ogrin 2, Oven 8.
Sobočanie so bile v prvem delu enakovreden nasprotnik izkušenim Ljubljančankam, nekajkrat pa so celo vodile. V nadaljevanju so gostje zaigrale podjetneje in se razigrale ter nadigrale domačinke.
F. MAUCEC
Kladivar 58:72 1. Olimpija	Olimpija 10 10 0 705:449				20
2. Branik	10	9	1	560:439	18
3. Ježica	10	6	4	533:495	12
4. Ilirija	10	6	4	552:528	12
5. Maribor	9	5	4	490:476	10
6. Kladivar	9	4	5	545:561	1
7. Slovan	10	3	7	499:482	6
8. Kroj	10	3	7	571:572	6
9. Pomurje	10	3	7	429:616	6
10. Litija	10	0 10		346:642	0
MONTREAL VSE BLIŽJI — Naš rekorder Borut Petrič tn trenerka Anka Čolnar se skrbno pripravljata na zahteven olimpijski nastop.
Foto: Busič
Pod nacrtom
Čeprav je naš plavalec Borut Petrič dosegel nove rekorde, trenerka čolnarjeva še ni povsem zadovoljna
LJUBLJANA — Naš olimpijec Borut Petrič na finalnem delu pokala PZS sicer ni nastopil v kakšni svojih disciplin, a je vseeno dosegel dva nova rekorda, kar kaže, da je vsestransko odlično pripravljen. Do odhoda v Montreal je ostalo še 14 dni, zato jc vsekakor zanimivo, kaj mislita Petrič in njegova trenerka Anka Čolnar o trenutnem razmerju med Borutovo formo in načrtom treninga za sedanje obdobje.
»Počutim se zelo dobro. Zlasti sem bil v Bratislavi vesel rezultata na 4W m kravl, saj je videti, da se le popravljam tudi v hitrosti. Na 1.500 m bi po načrtu sicer moral plavati precej hitreje, a ni bilo prave konkurence, pa še voda je bila za dolgoprogaše malce pretopla. Mislim, da sem taktično že dobro pripravljen m po tej plati nimam skrbi, saj kar dobro razporejam moči. Zdaj prihaja na vrsto hitrost, ki pa se bo ob manjših obremenitvah gotovo kmalu popravila.«
Ob Borutovem nastopu v Bratislavi velja še dopolniti skromna poročila s tega mitinga z dvema rezultatoma. S 4:45,8 je dosegel nov državni rekord na 400 m mešano, njegova klubska tovarišica Barbara Stembergar pa je na 200 m prsno z 2:52,5 za desetinko sekunde popravila republiški rekord Rodičeve in le za desetinko sekunde zaostala za državnim mladinskim rekordom Lidije Švare.
Trenerka Anka Čolnar ima z Borutovim napredovanjem precej več skrbi kot olimpijec sam.
»V Bratislavi so bili pogoji za nastop izredno težki, razen tega pa so plavali
dopoldne, kar je za dolgoprogaše poseben problem. Prav zaradi tega me skrbi, saj bo Borut tudi v Montrealu moral nastopiti ob 12. uri. Zato sva že obrnila trening tako, da ostro plava tudi dopoldne.
Res v Bratislavi tudi ni bilo prave konkurence, a vseeno nisem zadovoljna, saj sva zaostala za načrtom in zaradi štednje PZJ izgubila s potikanjem po Bratislavi še dva dni.«
Razmere za delo so se vse letošnje leto zelo spreminjale, kar je seveda delo Petriča in Čolnarjeve motilo.
»Idealno je bilo v Beogradu, kjer sva bila z Borutom sama. Vso pozornost sem lahko posvetila samo njemu. Po vrnitvi v Kranj sem seveda morala prevzeti tudi druge moje plavalce. Ekipa sicer ni številna, je pa zelo raznolika In vsaj čase moraš meriti vsem, če že ne drugega. Potem pa še obdobje slabega vremena in mrzle vode. Moram pa reči, da je zadnje tri tedne po tej plati spet vse v najlepšem redu in da z Borutom dobro delava. Kot sem že dejala, pa sva z Borutom malce pod načrtom. A upam, da to ni preveč hudo. Obseg treninga sva že zmanjšala, kar se je takoj poznalo na hitrosti. Borutov odlični rezultat 4:06 na 400 m kravl potrjuje stopnjevanje hitrosti in je povsem v skladu z načrtom. Ni pa tako j z rezultatom na 1.500 m. Zdaj razmišljam, če nisva v aprilu le preveč trdo zastavila, če ni bil načrt treninga preveč napet. To so pač razmišljanja ob razlikah med rezultati in načrti. Toda, če bo vse normalno teklo naprej, potem Borut mora v Montrealu ali Oslu premagati mejo 16 minut, kar je bil vseskozi tudi najin osnovni cilj.«	g	S. TRBOVC
Že tretji maraton na Ježici
V petek in soboto spet 24 ur košarke na Ježici — Vodijo Bežigrajčani
LJUBUAiNiA — Košarkar}! Bežigrada 74 in Ježice bodo letos igrali že tretji košarkarski maraton. Pričetek 24-urne tekme bo v petek, 2. julija ob 17. uri, zaključek pa v soboto, 3. julija ob 17 uri.	4
Na dosedanjih dveh maratonih io bili košarkarji Bežigrada iejši; saj so obakrat zma-Prvi maraton so dobili
1729:1660 ( 932:794), drugega pa s 1789:1767 (902:922). Omenit! velja, da je
leta 1974 deževalo sfcoriij vso tekmo, na drugem pa sfa bi!a sonce in sopara velika nasprotnika igralcev, kd so kljub temu pokazali veliko izdržljivosti in volje. Na prvi prireditvi je bil najuspešnejši strelec igralec Ježice Mičo Resman, ki je dosegel 319 košev, kar je tudi rekord. Leta 1975 je bil najusoešneiši strelec Marjan Hladrvk (Bežigrad) z 217 koši. Sicer pa je Hladnik naj-*jà; strelec z obeh tekem. Skupaj je dosegel 432 košev.
V. DIVAC
LESKOVEC — V prijateljski tekmi so rokometašice Loboda iz Krškega premagale Leskovec z 9:7 (6:5). Pri domačinkah so bile najboljše Drenik, Rupar in Arh, pri gostjah na Jereb, Podbrščak in Petrfcoč.
L. S.
PO DOMAČIH KRAJIH
Teniški tečaji Olimpije
Teniški klub Olimpija prireja teniške tečaje za odrasle in mladino do 16. leta starosti. Vpisovanje v tečaje je v posami SD Olimpija v hali Tivoli pod platojem, nasproti zunanjega drsališča vsak dan razen sobote od 9. do 12. in vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
Posobej opozarjamo, da bodo po končanem pouku organizirani za mladino tečaji tudi v dopoldanskem času. Pričetek tečajev bo 28. juiò'a in 5. julija. Informacije dobite po tel. 312-232.
Postružnik 20. na EP
MARIBOR, 24. junija — Večkratni državni prvak v lokostrelstvu Bojan Postružnik se je v Köben-havnu udeležil 5. EP. Nastopilo je 112 tekmovalcev, vendar zaradi slabih vremenskih razmer nihče izmed njih ni dosegel kakega pomembnejšega izida. Postružnik je začel odlično in je bil po streljanju na 90 m celo tretji, na koncu pa je popustil in pristal na solidnem 20. mestu.
Rezultati: Svensson (šv) 1214, Soigareli (It) 1213, Kylasonen (Fin)’ 1213 ... 20. Postružnik H57, 52. Milinkovič 1068, 60. Dumbić 1047 , 69. A. Mauser 962: ženske: Rulenko 1219, Korpan 1196, Ruslanova (vse SZ) 1179, ... 41. D. Mauser (Jug) 923.
Med moškimi je ekipno zmagala Finska s 3566 pred Švedsko 3546 in Italijo 3536, Jugoslavija pa je bola s 3280 krogi 15. M. ORNIK
I Horvat in Bezlaj prva
LJUBLJANA — Ob prazniku občine Ljubljana-Siška je SSK Ilirija organiziral občinsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje. Na 25 m plastični skakalnici v Mostecu je v lepem sončnem vremenu nastopilo 33 tekmovalcev.
Rezultati: ml. pionirji: 1. Horvat 199.0 (18, 195>, 2. Tepeš 196,0 (18,5, 19),	3. Novak 183,0 (17.
17,5); st. pionirji: 1. Bezlaj 201.0 (20, 20,5), 2. Sužič 200,5 (13. 13,5), 3 Lebar (vsi Ilirija) 186,5 (17,5. 17).	Z. BORŠTNAR
! KEGLJANJE
Pokal Gorjancev Krki
NOVO MESTO — Na kegljišču »Gorjanci« na Loki je bilo dva dni tekmovanje za prehodni pokal »Gorjancev« v borbenih partijah. Na tej reviji kegljanja se je predstavilo 24 ekip, največ uspeha pa so imeli kegljači novomeške »Krke«, ki so tako prvič osvojili dragoceni pokal.
Vrstni red ekip: 1. Krka (Nm) 937,	2. Triglav (Kranj) 917,2,
3. Novoteks (Nm) 908, 4. Elektra (Zagreb) 900, 5 Saturnus (Lj) 845, 6. Ingrad (Celje) 844,	7.
2elezničar (Nm) 832, 8. »Simon Jenko« — Podreča 814, 9. Hmezad (2alec) 809, 10. Mercator (Trebnje) 806 itd.	S. DOKL
Pokal 76 Ljubljani
Plavalci končali letošnje tekmovanje za pokal PZS — Triglav drugi, Ilirija tretja — Precej dobrih rezultatov
LJUBLJANA — Ekipa Ljubljane je obdržala prednost po prvem delu in zasluženo osvojila pokal PZS za leto 1976. Drugo mesto je osvojil Kranjski Triglav, tretje pa je pripadlo Iliriji. Med rezultati velja posebej omeniti nova rekorda olimpijca Boruta Petriča.
— 50 m kravl- 1. Kavčič 43.1. 2. Bohinc (obe Lj) 51,1, 3. Pogačnik (II I 53,3; 50 m hrbtno: 1. Kavčič (Lj) 49.1, 2. Savinšek (Tr) 52.6. 3. Bohinc (Lj » 59,0; ekipna razvrstitev: 1. Ljubljana 142, 2. Triglav 47, 3. Ilirija 41, 4. Rudar 9,
Petrič tokrat ni nastopil v svoji disciplini 400 m kravl, temveč je, kot je sam dejal, hotel poskusiti, kako mu gre od rok delfin in z nekajminutnim predahom nato še Sprint. S poskusom je vsekakor lahko zadovoljen. Na 200 m delfin je premagal slovenskega rekorderja Urankarja in dosegel nov absolutni rekord SRS z 2:14,0, kar je tudi državni mladinski rekord, v Sprintu pa je zaostal le za Linhartom, a s 57,3 vseeno popravil slovenski rekord za ml. mladince.
Med plavalkami sta Škerjančeva in Markovičeva na 400 m kravl premagali mejo petih minut, pa tudi na 100 m sta bili dokaj hitri.
REZULTATI, moški, 100 m kravl:
1.	Linhart 57,0, 2. B. Petrič (oba
Tr) 57,3 (rek. SRS za ml. mladince), 3. Škafar (Celul) 1:02,5; 400 m kravl:	1. Urankar (Rud)
4:33,4, 2. Pogačnik (Lj) 4:35,2, 3. Leskovec (Rud) 4:43,4; 100 m prsno: 1. Globočnik (Rad) 1:18.6. 2. Simoneti (Lj) 1:19.9, 3. Hribar <I1) 1:19,9; 100 m hrbtno: 1. Di-movski (II) 1:08.8, 2. Lauš 1:10,0, 3. S. Starnberger (oba Lj) 1:20,3: 200 m delfin: 1. B. Petrič 'Tr> 2:14.0 (abs. rek. SRS in rek. SFRJ za st. mladince). 2. Urankar -Rud) 2:19,4.	3. Terčelj (Lj) 2:38.0;
4 x 200 m kravl: 1. Triglav 9:13,2,
2.	Ljubljana I 9:24,2, 3. Ilirija 9:28,2; ženske — 100 m kravi: 1. Markovič (Lj) 1:05,03. 2. škrjanec (H) 1:06,8, 3. Vehovec (Lj) 1:07,9; 400 m kravl: 1. škrjanec (II) 4:57,2, 2. Markovič (Lj) 4:59,3,
3.	Oman (Цј) 5:18,8; 100 m prsno:
PRVA V PRSNEM — Bar-bara štembergar.
Foto: Busič
1. Stemberger (Tr) 1:27,8, 2. Oman (Lj) 1:33,2,	3. Bertoncelj (Tr)
1:44,4;	100 m hrbtno:	1. Borec
1:15,4, 2. Korsika (obe Lj) 1:21,9. 3. Blatnik (Celul) 1:23,2; 200 m delfin:	1. Perharič (H) 2:56,2;
400 m mešano: 1. Stembergar (Tr) 5:45,0, 2. Borec 6:06,5, 3. Korsika (obe Lj) 6:28.2; 4 x 100 m kravl: 1. Ljubljana 4:50,8,	2. Triglav
5:30,4. Končni ekipni vrstni red: 1. Ljubljana’ 611, 2. Triglav 460, 3. Ilirija 226, 4. Celulozar 118, 5. Rudar 88, 6. Radovljica 15.
S. T.
Rudar in Triglav
VEVČE — Na plavališču v Vevčah so se v П. kolu pokala PZS zbrali starejši pionirji in mlajši pionirji A. Pri starejših pionirjih so imeli največ uspeha plavalci Rudarja iz Trbovelj, pri mlajših pionirjih A pa plavalci kranjskega Triglava. Med posamezniki so oili pri pionirjih najboljši Hanže-kovič, Agrež in Petrič, pri pionirkah pa Sossova, Blažičeva, Poliakova in Karlinova.
REZULTATI, ml. pionirji — 100 m kravl: 1. D. Petrič (Tr) 1:09,4, 2. Drnač 1:10,2, 3. Rogelj (Oba Lj) 1:12,6; 100 m prsno: 1. Mihelič (Tr) 1:30.2, 2. Dešman 1:31,0, 3. Bitenc (oba II) 1:31,4; 200 m mešano: 1. D. Petrič (Tr) 2:50,1, 2. Drnač (Lj) 2:52.6, 3. Mihelič (Tr) 3:00.2; 4 x 100 m kravl:
1.	Triglav 4:53,6 (rek. SRS), 2. Ilirija 5:09,4, 3. Ljubljana 5:09,8; ml. pionirke — 100 m kravl: 1. Pollak 1:11,9, 2. Kraševec (obe II) 1:14,7, 3. Vrbinc (Lj) 1:14,7; 100 m prsno: 1. Dvoršak 1:30,9,
2.	Strniša (obe Tr) 1:33,1, 3. Iv-nik (Rud) 1:37,6; 200m mešano:
1.	Pollak 2:59,4, 2. Krašovec (obe II) 3:03.5, 3. Strniša (Tr) 3:04,9; 4x100 m krav!- . Ilirija 5:11,3,
2.	Triglav 5:17.3,	3. Ljubljana
5:17,6; st. pionirji — 100 m kravl:
1.	Agrež (Rud) 1:02,7. 2. Kristan (Lj) 1:02,9, 3. Vozel (Rud) 1:03,4; 100 m prsno: 1. Agreš (Rud) 1:25,8,
2.	Kokol (Lj) 1:27,5, 3. Marki
(Cel) 1:27,6;	200 m mešano:	1.
Hanžekovič 2:35,7, 2. Vozel 2:39.9,
3.	Novak (vsi Rud) 2:46,0; 4x100
m kravl: 1. Rudar 4:23,7, 2. Ljubljana I 4:36,0,	3. Ljubljana П
4:58,1; st. pionirke — 100 m kravl: 1. Soes (Lj) 1:06,8, 2. Blažič
1:10.2, 3. Kolenc (obe Rud) 1:10,2, 100 m prsno: 1. Karlin 1:28,4, 2. Lojevec (obe Ш 1:29,4, 3. Jovan (Rad) 1:30,5; 200 m mešano: 1. Blažič 2:47,2, 2. Kolenc (obe Rud) 2:49,8, 3. škafar (Cedui) 2:57,2; 4x100 m kravl: 1. Rudar 5:06,5,
2.	Celulozar 5:17,0. 3. Radovljica 6:08,2. Končni vrstni red — st. pionirji: 1. Rudar. 2. Ljubljana,
3.	Celulozar: — ml. pionirji: 1. Triglav, 2. Ilirija, 3. Ljubljana.
M. P.
Šest novih rekordov
KRANJ — V zaključnem delu tekmovanja za pokal PZS so mlajši pionirji in pionirke skupin B in C dosegli nekaj dobrih rezultatov. saj so enkrat izboljšali rekord SFRJ, petkrat pa rekord SRS, ob dveh izenačenih slovenskih rekordih.
REZULTATI, ml. pionirji B — 200 m kravl: 1. Sluga 2:39,8 (rek. SRS). 2. Bučar (oba Lj' 2:40,8. 3. Veličkovič (Tr) 2:44.3:	50 m
delfin: 1. Rus 37,8. 2. Jocič 41,1. 3. Jerman (vsi Tr) 41.7; 50 m kravl: 1. Veličkovič (Tr) 39.4 (rek. SRS), 2. Sluga (Lj) 42,5, 3. Šolar (Tr) 43.3; 4x50 mešano: 1. Triglav I 2:37.3 (rek. SRS'. 2. Ljubljana I 2:49.0, 3. Triglav II 2:51.4; ml. pionirke B — 200 m kravl: 1. Pnmrotnik (Tr) 2:49.7 (rek. SRS). 2. škafar (Celul) 2:50.1. 3. Jugovič (Tr) 2:51.0; 50 rrr delfin: 1. Praprotnik (Tr) 39,5 (izenačen rek. SRS), 2. Škafar (Celul) 41.0, 3. Mozetič (Lj) 42,5 : 50 m kravl: 1. Jugovič 40.5 (izenačen rek.
SRS). 2. Poljka 43.1. 3. Valjavec (vse Tr) 43,6: 4 X 50 m mešano: 1. Triglav I 2:50.0 (rek. SFRJ *. 2. Triglav II 3:07.5.	3. Rudar
3:10.9: ekipna razvrstitev: 1. Triglav 755. 2. Ljubljana 331,5, 3 Rudar 128. 4. Ilirija 120.5, 5. Celulozar 77. 6. Olimpija 14. 7. Velenje 8 točk: ml. pionirji C — 50 m kravl: 1. Velkavrh 42.1, 2. Germadnik 44.5. 3. Galič -'vs! Lj) 45.6: 50 m hrbtno: 1. Galič 51.0.
2. Velkavrh (oba Lj) 52.5. 3 Mrkajič (Tr) 53,1; ml. pionirke C
Plavalna šola Ljubljane
Plavalna šola plavalnega kluba »Ljubljana« se bo začela za otroke in odrasle 1. julija 1.1. Za otrcfce traja 15 dni od 9. do 12. ure, za odrasle 3-krat tedensko od 20. do 22. ure. Vpisnina za otroke je 50.— din, za odrasle 100.— dinarjev. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 13. in 17. do 18. ure v pisarni kluba na kopališču Kolezija, Hajdrihova 21/a.
Plavalni tečaji na Kodeljevem
Telesnokultuma skupnost Ljubljana Moste-Polje objavlja, da so plavalni tečaji za otroke in odrasle od 28. junija do 9. julija in od 12. julija do 23. julija, in sicer za otroke cd 9.—12. ure, za odrasle pa od 18.—20. ure. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo prvi dan tečaja pred kopališčem Kjde-ljevo. tečajnina pa je 50 din za otroke in 100 dir. za odrasle.
5. Olimpija 1.
L JAVORNIK
Na igrah Iskre hudi i öji
V finalu tekmovalo 872 športnikov, v predtekmovanju pa 2400
ŠENTJERNEJ, 27. junija — Ob jubilejnem letu, ob 30-letnici ustanovitve Iskre m 25-letnid Iskre v Šentjerneju, so biie v tem kraju pod Gorjanci športne igre zaposlenih v Iskri. V predtekmovanjih se je v deveuh športnih panogah pomerilo 2.400 zaposlenih, v finalnem delu v Šentjerneju pa 372 iz osmih temeljnih or <anizacij združenega dela. S prednostjo 50 točk so zmagali športniki Elektromehanike, pred Avtoeiektriko in Avtomatiko.
ženske — odbojka: 1. Široka potrošnja. 2. Emo, 3. Avtoeiek-trika. košarka: 1. Avtoelektrika, 2. IC — IPS, 3. Elektromehanika . rokomet: 1. JEZE. 2. Avtomatika, 3. Avtoelektrika, posameznice: 1. Zore 545 podrtih kegljev. 2. Šparovec (obe Elektromehanika), 3. Baškovič 420,	4.
Miklavčič 409. 5. Dalmacija 'vse Avtoma t-ka) 405 itd.: streljanje:
1.	Iskra — Tržaška, 2. Avtoelek- .
trika. 3. široka potrošnja, posameznice: 1. Vidmar (Iskra — Tržaška) 161 krogov, 2. Trobar (IEZE* 160, 3. Oblak (Elektromehanika) 154. 4. Vidmar 144. 5. Sievo < obe Iskra — Tržaška t 140 itd.; namizni tenis: 1. Iskra — Tržaška. 2. široka potrošnja, 3. Elektromehanika; posamezno:	1.
Jančar, 2. Švare, 3. Jarc, 4. Berce. 5. Oblak.
Moški — odbojka: 1. Avtomatika. 2. Avtoelektrika. 3. Emo, nogomet: 1. Elektromehanika, 2. Iskra — Tržaška, 3. Avtoelektrika, košarka: 1. Elektromehanika,
2.	Avtomatika. 3. IC — IPS. ro-
komet: 1. Iskra — Tržaška, 2. Elektromehanika. 3. Avtomatika, kegljanje: 1. Elektromehanika, 2. Emo, 3. Avtoelektrika. posamezniki. ! Juvančič ( Široka potrošnja) 487 podrtih kegljev, 2. Va-novšek (Emo) 480, 3. Parkaš (Avtoelektrika) 473,	4. Kramar
(IEZE) 469. 5. Mojškerc (Iskra — Tržaška) 467 itd.; streljanje:
1.	Elektromehanika, 2. Avtoelektrika, 3. IEZE. posamezniki: 1. Hrobat (Avtoelektrika) 180 krogov, 2. Strjakar (Emo) 180, 3. Presen iak (Elektromehanika) 177, 4. Plešec (IEZE) 174, 5. Naglič (Elektromehanika) 173 itd.; namizni tenis: 1. Elektromehanika,
2.	Avtoelektrika. 3. Avtomatika, posamezniki: 1. Ramovš, 2. Trček,
3.	Tran car. 4. Gale, 5. Židan; balinanje: 1. Avtoelektrika, 2. Elektromehanika. 3. Avtomatika, šah: I. široka pofrošnja, 2. Avtomatika. 3. IEZE.
Končni vrstni red: 1. Elektromehanika 630 točk. 2. Avtoelektrika 580. 3. Avtomatika 505. 4. IEZE 495. 5. Široka ootrošnia 435, 6. Iskra — Tržaška 410. 7. IC — IPS 365, 8. Emo 320.
S. DOKL
! Naročniki
I Obveščamo vse naročnike Dela, ki zaradi j dopusta ali katerega drugega razloga želite I spremeniti naslov pošiljanja dnevnika De-I lo, da to storite pravočasno — vsaj štiri I dni pred želeno spremembo, j Pri tem morate obvezno napisati svoj stari J I ter novi naslov ter datum, od kdai do kdaj § I želite prejemati Delo na spremenjeni na- J I slov.	1
I Obveščamo vas tudi, da lahko iz objektiv- § I nih razlogov izvršimo spremembo naslova | I ie tistim naročnikom, ki žele Delo preje- | I mati na novi naslov vsaj 5 dni.
I	Naročninski oddelek Dela §
ii—m hip—Miiiiii'1111'iii n i miiii n » «imi i'ii'iii ш ' « ммаш--1
h.:ii -, ■
danes
ne izide.
kajti izšel je že
v petek
odslej se vikend prične z novim
Oba gola z bele točke
V 31. kolu I. zvezne nogometne lige je Olimpija izgubila z Radničkim v Nišu z 0:2 (0:2) — Strelca Cvetkovič in Stankovič ■ Ameršek dobil rumeni karton
NIŠ, 27. junija — Čeprav so nogometaši Olimpije odpotovali na gostovanje v Niš trdno odtočeni, da bodo prekinili vrsto neuspehov, pa so morali tudi proti Radničkemu podpisati predajo. Igrali so preveč neodločno, da bi lahko presenetili domačine, ki se ogorčeno borijo za obstanek v ligi. Ljubljančani so oba zadetka dobili iz enajstmetrovk, ki sta ju Dogan-džič in Grubor zakrivila brez vsakega razloga.
g.... --■■:::.^-..;:п;П;:!м11!11,!!!11!1;1!1ШПШ!Ш0ПиШШШ1Ц!П1га11Шт1Ш11ШШ!1П1ТЛ1Ш1ШШШ!!1П11!!ПШ1ПП!!!П]!ШП!111111П
I Radnički (N) : Olimpija 2:0 (2:0)
Ш	Scad, on Radničkega vreme oblačno, gledalcev 5000, sod-
il nik Maksimovič (Novi Sad).
Ш STRELCA; 1:0 — Cvetkovič (11 m — 18). 2:0 — Starili kovic (11 m — 44).
p RADNIČKI: Pantelič, Dovedan, Obradorič, Z. Mitič, Raj-f? kovič, Vojinovlč, Stojilkovič, Halilovič, Miloševič, StarJko-
Ü vič (M. Mitič), Cvetkovič.
Ш OLIMPIJA: Dalanovič, Dogandžič, Bracanovič, Dimitrije-Ш vič, š.šič, Samacovič, Vugrinec, Ameršek, Jurišič (Voljč),
Ш Grubor, Rožič.
iti*.;:::.:;!
!L;l!i!lli ' n »
[liilUI!!lllllüll!!l!!!lliilü!!Ii!i!!IUl!UII
Obe enajsterici sta začeli tekmo oslabljeni — Radnički brez Andrej eviča in poškodovanega Antiča, Olimpija pa brez Prosena. Domačini so Se o'* prve minute naprej igrali izredno napadalno. Prvo veliko priložnost so imeli niški igralci v 5. minuti, ko je Miloševič preskočil šišiča ter z glavo podal Cvetkoviču, ki pa je le za nekaj centimetrov zgrešil Olimpijina vrata. Radnički je povedel na najbolj cenen način. Dogandžič je v i«. minuti brez vsakega razloga igral z roko v kazenskem prostoru. Z majhno zamudo je sodnik Maksimovič pokazal na belo točko. Cvetkovič je zanesljivo izkoristil najstrožjo kazen. V 30. minuti se je Dogandžič oddolžil za spodrsljaj. Stojilkovič je izredno lepo podal Cvetkoviču, ki se je prebil do Dalanoviča, vendar mu je v zadnjem trenutku žogo odvzel ljubljanski branilec. Za tem se je poškodoval Jurišič, ki ga je moral trener Luètica zamenjati z Voljčem. Ameršek pa je. zaradi ugovarjanja sodniku dobil rumeni karton.
Tik pred koncem prvega polčasa pa je Radnički iz druge 11-met-rovke povedel z 2:0. Tokrat je Grubor brez pravega razloga zrušil Haliloviča v kazenskem prostoru, Maksimovič pa je vnovič pokazal na 11-metrovko. Ljubljančani so protestirali, vendar zaman, Stankovič je izkoristil še drugi strel z bele točke.
V	prvem polčaku nogometaši Olimpije skorajda niso nevarneje ogrozili vrat vratarja Panteliča. Vse preveč so zadrževali žogo ter kombinirali na sredini igrišča, v odločilnih trenutkih pa so bili najpogosteje v nedovoljenem položaju.
V	nadaljevanju je bila igra slabša. Nogometaši Radničkega so bili očitno zadovoljni z vodstvom 2:0 in so zaigrali ležemeje. Gostje pa so se »prebudili« šele v drugi polovici dregega polčasa. Prvi nevaren udarec na domača vrata je Izvedel krilec Dunitrijevič — bivši »Realovec«, vendar je bil njegov udarec s kakih 20 metrov premalo točen in žoga je za las zgrešila vrata. Deset minut pred koncem je imela Olimpija še eno priložnost, ko je Ameršek izvedel prosti strel z razdalje več kot 20 metrov. Strel je bil silovit, žoga je zadela enega izmed igralcev v živem zidu, prevarila tudi vratarja Panteliča, vendar zgrešila tudi vrata. Domačini so imeli v tem delu samo eno zares zrelo priložnost, vendar je bil Mitoševič nespreten in Dalanovič je s smelim padcem pod noge obvaroval svoja vrata.
Gledano v celoti je zmaga domačinov zaslužena, čeprav sta bila oba zadetka dosežena iz enajstmetrovk, ki so jih zakrivili gostujoči igralci povsem brez potrebe. Nasploh je Olimpija razočarala, saj je zaigrala bledo, lahko bi rekli strahopetno. Sodnik je bil dober, upravičeno je dosodil 11-metrovki, zameriti pa mu gre prepogosto prekinjanje igre, verjetno v strahu, da bi se ie-ta izrodila, kar pa ni bilo potrebno, saj sta obe moštvi zaigrali zelo fair.
D. MARKOVIČ
V prijateljskem vzdušju C. zvezda : Velež 1:0 (0:0)
BEOGRAD — Stadion C. vreme deževno, gledalcev 8000, sodnik Angelovski (Skopje),
STRELEC: Filipovič (60).
C. ZVEZDA: Kajganič, Jelikič, Stepanovič, Muslin, Radovič, Bo-gičevič, Nikolič, Sušič, Filipovič, Ačimovič (Baralič), Stamenkovič.
VELEŽ: Mrgan, Mulahasanovič, Pecelj, Colić, Glavović, Primorac, Cutuk (Hodžič), Ledič, Halilho-džič, Vladič, Vukoje.
V	izredno fair in prijateljski tekmi so imeli nekoliko več sreče Beograjčani, ki jim je v 60. minuti uspelo doseči gol in tako osvojiti dve točki, ki sta jim že zagotovili nastop v pokalu UEFA. Edini zadetek je z glavo dosegel Filipovič, potem ko mu je podal Stamenkovič. Omeniti velja, da je sodnik Angelovski oškodoval obe moštvi, saj ni dosodil dveh enajstmetrovk po prekrških nad Jeliki-čem ш Halilhodžičem.
V. UJC
Nihče ni zadovoljil Rijeka : Dinamo 0:0
REKA — štadion na Kantridi, vreme sončno, vroče, teren dober, gledalcev 8000. sodnik Jusufbego-vič (Sarajevo).
RIJEKA: Škulj, Filipovič, Stefanovič, D. Devčič, Radin, Jurčič, Durkalič (Ražič), Cukrov, Moho-rovič, Stojanovič, Desnica (Uljan).
DINAMO:	šarovič, B. Devčič,
Jovičevič. Zajec, Miljkovič, Kuže, Bonič, Poljak, Kranjčar, Bručič, Vabeč.
V	srečanju, v katerem je igralce sicer motila močna pripeka, ni nihče prikazal zadovoljive igre, obe moštvi pa sta dosegli cilj — že nekaj zaporednih kol sta nepremagani. S povsem nenapadalno igro obeh nasprotnikov niso bili zadovoljni tudi najzvestejši privrženci.
V	drugem delu so domači sicer nekoliko več napadali, pred vrati šaroriča pa so bili povsem nenevarni. Ničesar dobrega pa tudi niso pokazali Dinamov! napadalci, posebej še najboljši strelec prvenstva Vabeč. Ravni igre primeren je bil tudi sarajevski sodnik Ju-sufbegovič.
M. PEROVIČ
Jankovič dvakratni strelec
Željezničar : Budućnost 2:0 (1:0)
SARAJEVO — Stadion na Grbavici, gledalcev 5000, sodnik Lju-jič (Bgd), vreme deževno, igrišče spolzko.
STRELEC: 1:0 — Jankovič (30). 2:0 — Jankovič (54).
ŽELJEZNIČAR: Janjuš, Berijan, Starovlah, Jelušič, Saračevič, Danto vič, S. Kojovič, Lušič (Odovič), Vlaški, Diordjevič, Jankovič.
BUDUĆNOST:	Vuja&č, Janko-
vič, Milatorič, Ljumovič, Vukče-
vič, Miloševič, Kovačevič, Rogo-šič, Martinorič, A. Miročevič, Stefani.
Moštvi, ki se ob zaključku letošnjega prvenstva borita za obstoj, sta tekmo začeli z različnimi željami. Željezničarju sta bili za obstanek potrebni obe točki, gostom pa bi ena točka pomenila že dokončno rešitev vseh skrbi. To je bil vzrok, da smo po prvem polčasu videli slab in neprivlačen nogomet, v glavnem na sredini igrišča, pa tudi precej ostrine in grobosti.
V	30. minuti se je začela ustvarjati želja enega obeh nasprotnikov, in sicer domačinov. Jankovič je po podaji Lušiča namreč iz neposredne bližine zatresel mrežo gostov.
Z vstopom Odoviča v igro je Željezničar zaigral napadalnejše.
V	54. minuti je vratar gostov Vu-jačič zgrešil žogo, kar je bila njegova edina napaka na tekmi, drugi zadetek za svoje moštvo. Jankovič pa ie z glavo dosegel Se drugi zadetek za svoje moštvo. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, saj bi bila po priložnostih lahko celo višja. Sodniku Lju-jiču pa je treba zameriti, da grobe igre obeh moštev ni kaznoval s kakim rumenim kartonom.
K. KAMERIC
»Bunker« gostov ni vzdržal Hajduk : Vardar 2:0 (2:0)
SPLIT — štadion Hajduka, vreme sooamo, gledalcev 10.00, sodnik Vlajič (Beograd).
STRELCI: 1:0 — Zungul i34). 2:0 — Jerkovič (42).
HAJDUK: Katalinič, Boljat, Rožič, Luketin, Feruzovič, Buljan, Zungul, Mužinič, Djordjevič, Jerkovič, šurjak.
VARDAR: Sarenac, Janevski, V. Diimtrovski Gruevski, Gmčarov, Šujica, Soasovski, Srebrov, K. Dimitrovski, Rajčevski.
Domačini so bili ves prvi polčas pred vrati Sarenca, ki se je nemalokrat znašel v zelo težkih položajih. Napadalci Hajduka so igrali zelo podjetno, vendar jim taka igra vse do 34. minute ni prinesla sadov. Tedaj pa je šurjak zelo lepo podal žungulu, ki je z glavo zadel mrežo. Samo sedem minut kasneje je bilo že 2:0 za domačine. Luketin je podal prostemu žungulu, ki je preigra! dva igralca Vardarja ter lepo podal Jerkoviču, ki mu z nekaj metrov ni bilo težko zadeti neobranjenih vrat.
Gostje so igrali ves čas obrambno in se branili tudi z desetimi igralci. Edini, ki je poskušal ogroziti nezaposlenega Kataliniča, je bil osamljeni Šujica.
V drugem delu so gostje igrali veliko bolje kot v prvem in si ustvarili štiri lepe priložnosti za zadetek, vendar je bil vratar domačinov venomer na mestu. Omeniti velja, da je Buljan kar dvakrat odbil žogo z golove črte.
J. SVALUTA
Usoden poraz Radnički (K) : Sarajevo 0:1 (0:0)
KRAGUJEVAC - Mestni Sta-dion, gledalcev 2000. vreme oblačno, sodnik P. Ristič (N. Sad).
STRELEC: 0.1	— Merdanovlč
(62).
RADNICKI:	Arsič, Milič. Gu-
džulič, IUč, M. Petrovič, špilje-vič, Mičovič, Todorovič, Panič, Kurčubič, Paunovič.
SARAJEVO: Dautbegovič, Vidovič, Bošnjak, šljivo. Rajkovič, Ferhatovič, Reočič, Pirič, Dupo-vac. Simič. Petkovič.
Ekipa Sarajeva je nastopila v nepopolni postavi, vendar je to ne opravičuje za izredno lagodno igro proti ekipi, ki je že izgubila prvoligaški status.
Med izgubljenimi priložnostmi prvega polčasa je treba omeniti strela Dupovca v 13. in 37. minuti ter nespretnega Paniča v 36. in 39. minuti.
Trener gostov je imel srečno roko. ko je v drugem polčasu dobrega Petkoviča zamenjal z
a klasike mimo
Finalni del 5. EP v nogometu je pokazal, da so razlike med napadom, zvezno vrsto in obrambo vse manj očitne
LJUBLJANA — Jugoslovanski nogometaši so bili v finalnih igrab 5. evropskega prvenstva dvakrat na veliki sceni in obakrat ugledna nasprotnika že imeli v šahu. Toda v vzdušju velikega pričakovanja velikega zmagoslavja je prišlo do dveh preobratov, ki sta »modre« tako šokirala, da bo najbrž potrebno dosti časa za normalizacijo našega reprezentančnega nogometa.
Sodeč po izrednem ritmu tekme z izbranci Helmuta Schöna so si naši igralci te zmage želeli preveč in v tej silni .želji nazadnje tudi tragično zgoreli. Preobrat v našo škodo je bistveno zmanjšal mik velike predstave, kajti šele ob »happy endu« bi bilo slavje za nas popolno. Kompleks inferiornosti je naše v drugem delu silil v obrambo, ob takšnem razpletu pa so Nemci prišli na dan z vsemi aduti svoje napadalne strategije. In da bi bila ironija še večja, izgubili smo tudi drugo tekmo, ki bi nam lahko povrnila vsaj kanček zaupanja vase.
Nizozemc?, povrh še brez Cruijffa in Neeskensa, so bili prav tako »grogirani« kot naši. Toda slabosti s tekme proti ZRN so vnovič prišle na dan, pomanjkljiva fizična pripravljenost pa je bila najbolj očitna.
Moderni nogometni eksperti trde, da so mimo časi kla-sičhih srednjih napadalcev. Domovina nogometa — Anglija kot da ne priznava te preusmeritve in prav to bi utegnil biti eden glavnih razlogov, da zaostaja za vodil nimi evropskimi silami. Razlike med konico napada, zvezno vrsto in obrambo so vse manjše, v modernem »totalnem« nogometu vsi igrajo vse in tako se kdaj pa kdaj vsi znajdejo tudi na mestu srednjega napadalca. Za tak način, ki so ga prvi uveljavili igralci ZRN in Nizozemci,
naprej razvili Poljaki ter mu v sklepnem delu 5. evropskega prvenstva svoj delež prispevali Še reprezentanti ČSSR, pa je potrebna maksimalna fizična pripravljenost. Reprezentanca Češkoslovaške se Je s pomočjo takšne usmeritve od outsider-ja prebila prav na čelo Evrope, medtem ko je morala naša zaradi nepriznavanja totalnosti priznati popoln poraz v sklepnem delu.
In kako so se vzoru moderne igre približali posamezniki v naši reprezentanci? Vratar Petrovič je bil podpovprečen. Z nekaj dobrimi obrambami ni mogel zabri-
KARATE
Ljubljana tesno pred Dobovo
PIRNICE — Karateisti Ljubljane, Dobove, Tržiča in Pirnič so se pred 100 gledalci pomerili v 3. kolu prijateljskega četveroboja, ki je sovpadal s prireditvami ob prazniku občine Ljubljana-š'ška. Tokrat so imeli največ uspeha Ljubljančani, ki so premagali vse nasprotnike. Najboljš; posameznik: so bili Mihošič. Božič, Pod-nebšek in Urh. Po 3. kolu vod: Ljubljana s 13 točkam: pred Dobovo 12, Pirničami 8 in Tržičem 3 Zadnje kolo bo v Umagu, v času 1. poletne šole borilnih veščin.
Rezultati 3. kola: Pirniče : Ljubljana 0:2, Dobova : Tržič 2:0, Tržič : Ljubljana 0:2, Pirniče : Dobova 1:1, Tržič : Pirniče 0:2, Dobova : Ljubljana 0:2.
F. KOTAR
sati sledi velikih napak, ki jih je napravil v odločilnih trenutkih. Sicer pa nič čudnega: v zadnjih kolih prvenstva ni branil najbolje in prav tako je bilo tudi z Maričem pred odhodom na SP leta 1974. Mladinič iz tega ni znal prav zaključiti, kajti če bi to storil, potem bi v vrata postavil Svilarja, ki je v tem prvenstvu pokazal najbolj standardno formo. Buljan, igralec velikih sposobnosti, je bi le povprečen. Mu-žinič kot igralec naloge, je bil tudi na začasnem mestu branilca povsem na ravni. Iz odličnega krilnega igralca šurjaka je Mladinič napravil le slabega veznega in še slabšega obrambnega igralca. Verjeli smo, da je Katalin-ski v Evropi pojem modernega srednjega krilca, zdaj zaradi primera Ondruša vidimo, da le ni povsem tako. Oblaka smo videli igrati že v boljših predstavah, toda pri njegovih nekoliko zmanjšanih dosežkih je imel prste vmes tudi Mladinič s svojo taktiko. Popivoda ne samo, da si je dokončno priboril modro majico, temveč je celo dokazal, da je igralec največjih zmožnosti. Mladinič se je najbolj uštel, ko je v enajsterico postavil Ačimoviča. Pokazal je le, da nima nobenih perspektiv več. Žungul je igralec, ki še ni dozorel za srečanja z najboljšimi evropskimi reprezentancami. Jerkovič je bil bolj slab kot dober, je izrazit klubski igralec, ki ne ustreza profilu reprezentanta. Džajič je bil dober v napadu, toda moderen nogomet terja od napadalčev tudi pokrivanje svojega nasprotnika, tej zahtevi pa Džajič ni bil kos.
MILOŠ ŠOŠKIC
mladim Merdanovičem. Slednji Je namreč v 62. minuti dosegel edini zadetek na današnji tekmi. Po tem zadetku so domačini zaigrali še bolj zbegano In čeprav so do konca tekme imeli še nekaj priložnosti, niso izkoristili nobene. Sodnik je pokazal dva rumena kartona, in sicer Gudžuliču zaradi ugovarjanja, Rajkoviču pa, ker je tako nerodno dvignil nogo, da je resno poškodoval kapetana domačih Miliča, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
K. STAMENKOVIČ
V derbiju 7 golov Čelik : Sloboda 3:4 (3:1)
TUZLA — Štadion na Bilinem polju, gledalcev 5000 sodnik Vlja-jić (Bg).
STRELCI: 1:0 — Verlaševič (5, avtogol), 2:0 — Buza (6), 3:0 — Prodanovič (33), 3:1 — Geča (38), 3:2 — Geča (60), 3:3 — Jašarevič (83), 3:4 — Mulahasanovič (87).
ČELIK: Alempič (Djurid), Prel-džič, Talič, Bajrambašič, Lukič, Tripkovič, Prodanovič, Radulovič (Karac), Gavran, Bloudek, Buza.
SLOBODA: Cakič, Hadžič, Jovičič, Katunič (Mulahasanovič), Ver-slaševič, Alibegovič, Jašarevič, Kovačevič, Geča, Hukič, šečerbego-vič.
Srečanje je imelo dva povsem različna polčasa. Medtem, ko so v prvem delu prevladovali domači nogometaši in si ustvarili veliko prednost, pa so gostje v nadaljevanju zaigrali izredno dobro. Z dokaj domiselno igro so povsem zmedli domačine, tako da nihče več ni vedel, kaj in kje kdo igra. Poraz je bil neizbežen, zmaga gostov pa zaslužena.
H. DURANOVIC
Revija strelcev Partizan : Vojvodina 5:2 (4:0)
BEOGRAD — Stadion JLA, gle-dalcev 25.000, sodnik Guguiovič (Niš), vreme lepo in toplo.
STRELCI: 1:0 — Bjekovič (4, iz 1*1-m), 2:0 — Vukotič (13), 3:0 — Bjekovič (20, iz 11-m), 4:0 — Zavišič (23), 4:1 — Vučkovič (54), 5:1 — Bjekovič (57), 5:2 — Vuka-šinovič (66).
PARTIZAN:	Ivančevič, Pejovič,
Kozic, Tomič, Djurovič, Kunovac, Zaviišič, Trifunovič, Bjekovič, Vukotič, Djordjič.
VOJVODINA:	Purač, Aleksič,
Rutonjsiki, Trifunovič, Novoselac, Jurčič, Vučkovič, Vukašinovič, Ni-kezič, Pavkovič, Ličinar ( Ivačko-vič).
je povsem nadigral Vojvodino. Napa<ii domačinov so se vrstili od prve minute dalje, že v četrti minuti pa so »črno-beli« vodili z 1:0. Bjekovič je bil realizator najstrožje kazni. Na 2:0 je v 13. minuti povišal Vukotič, po izvrstni akciji Kimovca.
V	20. minuti je sodnik dosodil še drugo 11-metrovko zaradi prekrška nad Kunovoem, strelec pa je bil tudi tokrat Bjekovič. Le tri minute kasneje je Djordjič izredno dobro centriral m Zavišič je dosegel še četrti gol.
V	nadaljevanju so padi-; še trije zadetki. Najprej je Vojvodina znižala prek Vučkoviča na 1:4, le tri minute za tem pa je Bje-kov.d dosegel svoj 3. zadetek, da bi v 66. min. Vukašinovič postavil končni rezultat srečanja 5:2.
V	tem delu igre so imeli gostje premoč, saj so poleg dveh zadetkov kar štirikrat zadeli vratnico. Kljub temu pa je zmaga Partizana zaslužena.
V. ILIČ
Razburljiv finiš Borac : Beograd 1:1 (0:0)
BANJALUKA — Mestni štadion, teren primeren, vreme toplo, gledalcev 6.000, sodnik I. Horvat (Zagreb).
STRELCA: 0:1 — Kostič (86), L:1 — Smileski (88).
BORAC: Culic, Bogojevič, Gav-rilovič, Vidaček, Cetina, Vukelja, Popovič, Smileski, Ibrahimbego-vič, Krešo, Kovačevič.
BEOGRAD:	Borota, Sredojevič,
Stojiljkovič, Milenkovič, Božovič, Cujič, Bašič. Zec, Santrač, Lukič, Jovaševič.
V	prvem polčasu moštvi nista prikazali posebno zanimivega nogometa. Gledalci so vsega skupaj videli le dvoje ali troje nevarnejših napadov. Gostje so igrali na remi, tako da so le redko prihajali pred vrata domačinov.
Kovačevič, Krešo in Ibrahimbe-govič so imeli v zaključku polčasa nekaj zrelih priložnosti, vendar so se akcije zaključile s streli mimo vrat ali pa jih je Borota ubranil. Za Beograd je imel v 33. minuti edino možnost Lukič, vendar je slab strel Culic ubranil.
Srečanje je postalo razburljivo šele tik pred koncem. V 85. minuti so namreč Beograjčani nepričakovano povedli, ko je Kostič izkoristil nesporazum domače obrambe. Ko je tako vse kazalo, da bosta obe točki odšli v Beograd, pa je dve minuti pred koncem Smileski le premagal Bo-roto in zagotovil svojemu moštvu vsaj točko, čeprav je bil Borac vso tekmo boljši nasprotnik.
PETER MOZOLEC KOMENTIRA:
AVTO-MOTO
^ o n4>Ä
кзсеко. »
Ule—
Čeuo ; tui>i za
A^7 етметкоаке „,
Mladi razočarali
Na mladinskem rokometnem turnirju »Bratstvo in enotnost« ekipa SRS na domačih tleh zasedla peto mesto
Mladinke SRS
KOZINA, 27. jun. — V Hrpeljah se je danes popoldne z zaključnim ceremonialom in podelitvijo 14 pokalov, končal letošnji 14. zvezni turnir bratstva in enotnosti za mladince, katerega pokrovitelj je bil Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije. Prvo mesto je tretjič zapored in petič nasploh osvojila reprezentanca BiH. Slovenija ni izkoristila prednosti domačega igrišča in na splošno razočaranje kakih 2000 gledalcev, kolikor si jih je v teh dneh ogledalo zanimive boje, zasedla šele 5. mesto. Slovenski mladinci so bili slabši od sedanje uvrstitve le enkrat — 1965. leta v Slavonski Požegi (6. mesto).
odlične
»Nikoli doslej ko dobrih možnosti za vadbo kot letos, pa smo skoraj vedno dosegali boljše rezultate,« je po končanem tekmovanju povedal trener slovenskih mladincev Igor Stupnišek. »Tokrat nam ni uspelo iz
Sobočani blesteli
Na 5. pionirskem državnem prvenstvu v namiznem tenisu so pionirji iz M. Sobote zmagali v vseh disciplinah
LJUBLJANA, 27. jun. — V Domu železniških tehniških šol se je v organizaciji ŽNTK Ljubljana končalo V. drlavno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje. Izvrsten uspeh so dosegli najboljši igralci iz SRS, člani NTK Sobota iz Murske Sobote, ki so v moških disciplinah òsvojili vsa prva mesta. Dva izmed final sta bila za nameček tega velikega uspeha še slovenska. Sodelovalo je blizu 300 igralcev in igralk iz 45 klubov iz vseh republik. Pohvaliti je treba tudi dobre uvrstitve igralcev iz Raven in Maribora, medtem
ko so pionirke iz SRS v gla*
V tekmovanju pionirskih ekip je sodelovalo 34 ekip. Med najboljšo osmerico so se uvrstile štiri slovenske ekipe, med najboljšo četverico pa tri. Lanski državni prvak Sobota je z lahkoto premagoval vse nasprotnike ter do finala ni izgubil nobene igre. Finalni obračim z zagrebškim Vjesnikom so Sobočani začeli- nekoliko slabše ter so se morali zato v nadaljevanju krepko potruditi, da so ubranili naslov. Junak je bil državni reprezentant Štefan Kovač, ki ni izgubil nobene partije. Lep uspeh je dosegel še Fucinar z uvrstitvijo v polfinale, medtem ko bi Maribor zaslužil celo uvrstitev v finale. Njegovi igralci so dokaj nesrečno izgubili srečanje z Vjesnikom s 4:5, tako kot v četrtfinalu Ljubljana. Za zmagovalno ekipo so igrali Veran, Kovač in Varga.
Rezultati četrtfinale: Sobota — Pamučna industrija (Duga resa) 5:0, Fužinar — Bagat (Zadar) 5:1, Maribor — Partizan (Bač) 5:2, Vjesnik (Zagreb — Ljubljana: 5:4, polfinale: Sobota — Fužinar 5:0, Vjesnik — Maribor 5:4 in finale: Sobota — Vjesnik (Zagreb) 5:4.
Vrstni red: 1. Sobota, 2. Vjesnik (Zagreb), 3.—4. Fužinar (Ravne), Maribor, 5.—8. Pamučna industrija (Duga resa), Ljubljana, Bagat (Zadar) in Partizan (Bač).
Drugi veliki uspeh so slovenski pirnirji dosegli med posamezniki, kjer se jih je med najboljšo šestnajsterico uvrstilo kar devet, med osmerico pet in med četverico trije. Pravi podvig je pripravil Darjo Varga, ki je zapovrstjo odpravil vrsto znanih igralcev, v finalu pa dotlej še neporaženega igralca prvenstva v ekipnem in posamičnem delu, klubskega tovariša
STRELJANJE
Vidic prvi v najrazburljivejši dirki
POŽEGA, 27. jun. — Četrto dirko za državno hitrostno prvenstvo avtomobilistov si je ogledalo več ko 30.000 gledalcev. V ekipni konkurenci je prepričljivo spet zmagal zagrebški Dinamo, C. zvezda pa je zaradi uspeha v razredu do 1000 kubi-kov zasedla 2. mesto, eno samo točko pred moštvom AMD Sloveni j aavto. Najzanimivejša je bila dirka v nacionalnem razredu do 1150 kubikov. Zmagovalec ral-lyja »Mladost 76« Vidic je po prevoženih 1200 km še pravočasno prispel v Sl. Požego; po neprespani noči mu je uspelo še zmagati, njegov najhujši tekmec pa je bil — kot že na Krku in v Zagrebu — Milavec.
Tekmovanje v formuli super V je bilo po 2. krogu prekinjeno zaradi hudega naliva.
Rezultati — do 785 ccm: 1. Leni ček (Din), 2. Katunarič (Split), 3. Kimoanov (Zastava) ... 5. Jereb, 9. Djaniš (oba šk. Loka); do 850 ccm: 1. Ivančič (INA, Re ka). 2. Mujič (Din), 3. Josiporić (Zanatlija), 4. Božič (Slov. avto); do 1000 ccm: 1. Komnenoviđ (C. z.), 2. Vidmajer (Din). 3. Dobrohotov (G. z.); do 1150 ccm: 1. Vi die (Slov. avto). 2. Milavec (Sk. Loka), 3. Vučurovič (Nikščč); do 1300 ccm: 1. Regvart, 2. Novak (oba Din), 3. Nose (Želj.) ... 5. Kaučič (Slov. avto); ekipe:	1.
Dinamo 44, 2. C. zvezda 15. 3. Slovemjaavto 14 . . .	5. Škofja
Loka 8.	D. MAKSIMOVIČ
Na DP 11 strelcev iz SRS
LJUBLJANA, 27. jun. — Na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo v soboto in nedeljo republiško prvenstvo v streljanju z vojaško in MK puško serijske izdelave. Z vojaško puško je nastopilo 43 tekmovalcev, normo za državno prvenstvo pa je izpolnilo 6 tekmovalcev. V streljanju z MK puško je nastopilo 58 tekmovalcev in 6 tekmovalk, normo pa je izpolnilo 5 tekmovalcev.
REZULTATI — vojaška puška, ekipno: 1. Celje 629 krogov, 2. Postojna 585 , 3. Novo mesto 561, 4. Darko Marušič Izola 545 , 5. 4. junik II. Bistrica 522; posamezno: 1. Jager (Ce) 173, 2. Žiberna . (Postojna) 169, 3. Dovč (Tabor, Ježica) 168, 4. Čeme (Kr) 163, 5. Ban (D. Marušič, Izola) 161; MK puška serijske izdelave, ekipno: 1. Celje 1918. 2. Kamnik 1881, 3. Kranj 1871, 4. Turnišče — Ptuj 1853, 5. Postojna 1836; posamezno: 1. Jeram (Ce) 504, 2. Plestenjak (Kr) 502, 3. Bertoncelj (Kam) 495 , 4. Jager (Ce) 494, 5. Korbar (Alojz Hohkraut, Trbovlje) 489; posameznice: 1. Herzoe (Trebnje) 401, 2. Brezar (Kr) 399, 3. Fišer (SD Miličnik) 388.
M. VRHOVEC
Pokal gostom iz Italije
LJUBLJANA — Pod pokroviteljstvom lovske zveze Slovenije je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v streljanju na glinaste globe za »Majski pokal 76«. Tekmovanja so se poleg nnših najboljših predstavnikov udeležili še tekmovalci iz Italije. Ekipno je najboljši rezultat dosegla SD Koper, ki je tako osvojila pokal. Med posamezniki pa se je v kategoriji A (50 golobov) najbolj izkazal Staffi (Benetke), v kategoriji B (25 golobov) pa Skubic (Ol).
REZULTATI — posamezno — kategorija A: Staffi (Be) 49, 2. Vučkovič (Cak) 48, 3. Šekoranja (Ol) 47, 4. Vinkoleto (Kp) 47, 5. Pegoraro (Ve) 47; kategorija B'
1.	Skubic (Ol) 20, 2. Pečnik (To-mišelj) 19, 3. Vavčič (Ol) 19. 4. Slatnar (Cerklje) 19 5. Kramar (Tom) 19; ekipno: L Koper 179,
2.	Pegoraro (It) 178, 3. Novi Zagreb 178. 4. Olimpija 175, 5. Lovska zveza Celje 162.
L. MIKOLIČ
Slavje v Križah
KRIŽE — Ob 20-letnici ustanovitve TVD Partizan, 35-letnici vstaje proti okupatorju in 10-letnici pobratenja med Tržičem in iran-conskim mestom Saint Marce-Aux-Mines se je s slavnostnim telovadnim nastopom v Križah končal 11. športni teden. Približno tisoč gledalcev si je ogledalo parado in telovadni nastop športnikov osnovnih šol - in društev iz fržiča in pobratenega mesta. Nastopila sta tudi padalca ALG Lesce in letalo: z zmaji, ki so se kljub ščali s
so se zvrstila številna športna
Zajca.
ii trenirali naši repre-. pod vodstvom Ludvika N. ANTONIČ
razočarale.
Stefana Kovača.
Rezultati — pionirji osmina finala (168 nastopajočih!:	Veren
(Sob) — Kapetanovič (Ozren) 2:0, Pavič (F) — Šarič (Bagat) 2:0, Varga (Sob) — Peterlin (Lj) 2:0, Kelecič (Vjesnik) — Kočiš (Horgoš) 2:0, Mulič (Banat) — Štebih (Mrb) 2:1, Kovač (Sob) — Baniček (Vjesnik) 2:0, četrtfinale: Veren — Pavič 2:1, Varga — Kele-čič 2:0, Mulič - Štebih 2:1, Kovač
—	Baniček 2:0, polfinale: Varga
—	Veren 2:1, Kovač — Mulič 2:0, finale: Varga — Kovač 2:0.
Vrstni red: 1. Varga, 2. Kovač (oba Sob) 3,-4. Veren (Sob), Mulič (Banat), 5.-8. Kelečič, Baniček (oba Vjesnik), Pavič (F) in Štebih (Mrb).
Z uspehi so slovenski pionirji nadaljevali tudi v igrah dvojic. Kar dva para sta se uvrstila v finale, pri tem pa je bil par Ko-vač-Veren (Sob) za las uspešnejši v finalnem obračunu s parom Golenko (Lendava-Varga (Sob).
Rezultati — četrtfinale: Kovač-Veren (Sob — Atanackovič-Rada-kovič (Kikinda) 2:0, Mulič-Kočiš (Zrenjanin) — Baniček-Kelečič (Vjesnik) 2:1, šarič-Gnjatovič (Bagat) — Pavič-Janežič (F) 2:0, Var-ga-Golenko (Sob-Lend) — Gumi-lar-Komanič 2:1, polfinale: Kovač-Veren — Mulič-Kočiš 2:1, Varga-Golenko — šarič:Gnjatovič 2:1, finale: Kovač-Veren — Varga-Golen-ko 2:1.
Pri pionirkah se slovenske ekipe niso posebno izkazale. Slovenski prvak ravenski Fužinar je izgubil že v prvem srečanju z Radničkim iz Kragujevca s 4:5, Olimpija pa v prvem kolu s Partizanom iz Bača s 3:5. Mladost iz Samobora je premagala Petovio iz Ptuja s 5:4, Borac iz Travnika pa Savo s 5:0, Radnički iz Novega Sada pa Ke-mičarja s 5:4. V polfinalu je lanski Prvak Obilič s 5:4 ugnal najhujšega tekmeca Partizana iz Bača s 5:4 z enakim izidom pa Proleter iz Coke Radničkega iz Kragujevca. Končni obračun je zlahka pripade) Obiliču, ki je s 5:2 ubranil naslov prvaka.
Med posameznicami se je za uvrstitev v finale ponudila izredna priložnost slovenski prvakinji Mirjam Čadežev!. potem ko je evropska prvakinja Gordana Perku-čin nepričakovano izgubila z Ani-čičevo. Vendar pa Cadeževa priložnosti ni izkoristila. Izgubila je v polfinalu z Vujadinovičevo (Rad-nički-Ivangrad ) z 1:2. Vujadinovi-čeva je priložnost nato izkoristila in postala državna prvakinja po finalni zmagi nad Aničičevo iz Opatije 2:0. Igralke ravenskega Fužinar ja so delno popravile slab vtis z ekipnega dela tekmovanja, saj so se kar tri izmed njih uvrstile med najboljših šestnajst, dve pa med osmerico. Za kaj več pa slovenske pionirke niso bile sposobne.
Pionirke posamezno — Četrtfinale: Aničič (Opatija) — Perkučin (Obilič) 2:1, Popovič (Rad. Kragujevac) — Horvat (F) 2:1, Čadež (Ol) — Gvozdič (Proleter) 2:0, Vujadinovič (Radnički-Ivangrad)
—	Ačko (F) 2:0, polfinale: Aničič
—	Popovič 2:1, Vuiadinovič — Čadež 2:1, finale- Vujadinovič — Aničič 2:0.
Vrstni red: 1. Vujadinovič (Rad.-Ivangrad), 2. Aničič (Op), 3.—4. Čadež (Ol), Popovič (Rad.-Kragu-jevac), 5.-8. (Ačko (F), Perkučin (Obilič), Gvozdič (Proleter), Horvat (F).
Pionirke dvojice — četrtfinale:
MOTOKROS
Šentviški organizatorji — odlično
GRADISCE NAD STIČNO - V okviru 7. kulturnega tedna je bilo danes tukaj prvo mednarodno tekmovanje v motokrosu za »Nagrado Gradišča«. Nastopilo je 36 tekmovalcev iz osmih držav — Avstrije, Madžarske, Svice, Danske,? ZRN, Finske, Švedske in Jugoslavije.
Tekmovanje je uspelo. Čeprav je bila progra prašna, motilo pa je tudi kamenje na progi. Nekaj tisoč gledalcev je bilo zadovoljnih s tem, kar so prikazali tekmovalci. Zaradi padcev (na treningu eden, na tekmovanju pa dva) in zaradi diskvalifikacij je bilo uvr ščenih le 32 nastopajočih.
Končni vrstni red: 1. Leitgeb (Avstr) 2, 2. Thomet (Švica) 4, 3. Šoštarič 8, 4. Zorič 14, 5. Globočnik (vsi Jug) 16, 6. Kleele (ZRN) 17, 7. Biichlér (Švica) 21, 8. Olson (Švedska) 22, 9. Kovačič (Jug) 25, 10. Götz (Avstr:) 25.
Izmed tekmovalcev domačega AMD Šentvid pri Stični je bil Bajec sedemnajsti, Krištof 29., Alojz Kovačič pa je bil zaradi padca zadnji, 32.
Delegat AMZJ Josip Šoštarič Iz Karlovca je po tekmovanju dejal: »Glede na to, da je letošnje tekmovanje na Gradišču prvič mednarodno, sem nad uspehom izredno zadovoljen. Prepričan sem, so šentviški organizatorji spoj ni pripraviti tudi večje m ne dirke.« Leno Šoštarič, ki je pred tekmovanjem veljal za naj--	- je takoj po tek-
Cez mesec dni bo na spet velika dirka, in sicer za državno prvenstvo.
Perkučin-Papič(Ob.-Kik) — Ani-čič-Kučel (Op) 2:0, Ačko-Logar (F) — Solomun-Haiajkijevič (Borac) 2:1, šandor-šibaiin (Senta)
—	Mišič-Milosavljevič (Obilič) 2:0, Cadež-Dognar (Ol-Prol) 2:0, polfinale: Perkučin-Papič — Ačko-Logar 2:0, Cadež-Dognar — Sandor-šibalin 2:0, finaie: Perkučin-Papič
—	Cadež-Dognar 2:1. Vrstni red: 1. Perkučin-Papič (Ob.-Kikl, 2. Cadež-Dognar (Ol-Prol), 3.—5. Ačko-Logar (F), šandor-šibaiin (Senta), 5.-8. Aničič-Kučelj (Op), Pe-roič-Kmdija, šandor-šibaiin (senta), Solomun-Haiajkijevič (Borac).
(dn)
Veren in Kovač na EP
LJUBLJANA, 27. jun. — Po končanem državnem prvenstvu sta selektorja Babič in Szabo določila reprezentante za EP pionirjev v Mödlingu pri Dunaju, ki bo v času od 12.—18. julija. Za reprezentanco pionirjev bosta igrala člana NTK Sobote Borut Veren in Štefan Kovač, za pionirke pa Gordana Perkučin (Obilič) in Diana Vujadinovič (Radnički). Reprezentanca bo že jutri odšla na skupne priprave v Mozirje, kjer bo ostala do odhoda na EP.	(dn)
Prvi mesti za SRS
LJUBLJANA — V Vitezu je bil namiznoteniški troboj mladinskih
reprezentanc SR Slovenije, Hrvatske in BiH. Po zanimivih in ogorčenih bojih je prvo mesto osvojila Slovenija, za katero so igrali šar-lah (II), Cajnkar (Mb), Horvat (Sob) in Bukvič (Ol). Slovenija je izgubila srečanje s Hrvatsko s 4:5, premagala ga je BiH s 6:3. Ker je BiH premagala Hrvatsko s 5:4 je bila zaradi boljše razlike iger Slovenija prva. druga Hrvatska in tretja BiH. Vse tri vrste so imele po eno zmago in poraz.
Hrvatska — Slovenija 5:4 (ško-rič — Horvat 2:0, Kovač — Cajnkar 1:2, Biškup — šarlah 2:0, Kovač — Horvat 2:1, Skorič — šarlah 2:1, Biškup — Cajnkar 2:1, Kovač — Šarlah 1:2, Biškup — Horvat 0:2, škorič — Cajnkar 2:0).
Slovenija — Bih 6:3 (Bukvič — šehič 2:1, šarlah — Pajevič 2:1, Cajnkar — Arsenovič 1:2, šarlah — Šehič 2:1, Bukvič — Arsenovič 1:2, Cajnkar — Pajevič 2:0, šarlah — Arsenovič 0:2. Cajnkar — šehič 2:0, Bukvič — Pajevič 2:1).
V troboju s Hrvatsko in BiH so se pomerili tudi pionirji Slovenije, ki so dosegli prepričljiv: zmagi nad obema nasprotnikoma. Slovenija, za katero so igrali Varga (Sob), Golenko (Lendava), Štebih (Mb) in Pavič (F) je premagala BiH s 7:2 in Hrvatsko s 5:4. Končni vrstni red pionirskih reprezentanc je bil: 1. Slovenija, 2. Hrvatska in 3. BiH. D. N.
praktično niti en sam dan pred začetkom turnirja nisem imel na treningu zbranih vseh igralcev. Ivezič in Anderluh zaradi priprav Celja na povratno kvalifikacijsko srečanje za vstop v I. ZRL z Ve-ležem, z nami nista vadila niti enkrat, šumej, Virant in Krajnc so med tednom opravljali maturo, Mirikuš in Poklar pa sta polagala izpit na VŠTK. Njihova odsotnost s treningov se je poznala v neuigranosti, še zlasti v prvem nastopu, ki ga lahko ocenim za slabega. Nato smo od tekme do tekme igrali bolje, na tekmi z BiH pa smo prikazali najkvalitetnejši rokomet na turnirju sploh.«
Srečanje naših mladincev z BiK je bila prava poslastica za kakih 800 gledalcev, ki so se nagnetli na premajhne tribune. Nenehno so ploskali lepim akcijam obeh ekip. še posebej pa vratarju Arnautoviču, Arsianagiče-vemu nasledniku pri Borcu in v reprezentanci, ki je s svojo fantastično obrambo odločil tekmo. Ubranil je šest izmed osmih 7-metrovk in 9 stoodstotnih priložnosti s črte.
Turnir je z velikim zanimanjem opazoval tudi trener jugoslovanske moške rokometne reprezentance Ivan Snoj, ki je po finalni tekmi za prvo mesto med BiH in Srbijo izjavil: »Mislim, da je bil ta turnir najmočnejši izmed vseh dosedanjih. Vse ekipe so v kvalitativnem smislu skočile daleč naprej, opazil pa sem celo vrsto izrednih talentov. Primer za to je Elezovič (V.), gotovo največje presenečenje turnirja.« Na vprašanje kdo izmed slovenskih igralcev mu je najbolj padel v oči,‘ pa je odgovoril: »šumej in Anderluh sta izredna talenta. še posebej mi je všeč slednji, ki bo lahko še štiri leta igral v mladinski konkurenci, kar je zanj velikanski plus. Računam nanj!« Svojo pripoved pa je Snoj zaključil takole: »Ne skrb: me za prihodnost- jugoslovanskega rokometa. Po končanih olimpijskih igrah bodo dobili priložnost tile mladeniči. To so dragulji - • -«
Pa še beseda o organizatorjih. Največjo tovrstno prireditev na Primorskem so, čeprav brez izkušenj, izpeljali brez napake. Največ zaslug za to ima neumorni predsednik RK Jadran Miha Jezeršek. »Kozina se uvršča med prvih pet najboljših organizatorjev rokometnih tekmovanj v Jugoslaviji,« je na koncu’ izjavil Ivan Snoj.
Posebna žirija novinarjev je najboljšega igralca turnirja’ proglasila Jovioo Elizovića (V.), najboljšega vratarja Zlatana »autorica (BiH), najboljši strelec turnirja pa je bil Stane . derluh (Slov.), ki je zabil 36 golov. Najboljši sodnik je bil Janez Bartolj (Slov.), v fair pia-yu pa je zmagala ekipa črne gore z vsega 8 minutami izključitev (SRS je bila četrta — 18 minut).	D. KRIŽNIK
Slovenija : Kosovo 33:24 (15:7)
SLOVENIJA: MiiÄuä, Kavči« 1. Katona 2. Virant 2, Poklar 3. Ban. Ivezič 5, Fabjančič 1. šumej ,5. ščurek 5, Anderluh 9 Zupanc.
KOSOVO: Dobrošin. Žubi. Gr kovic, Tupela, Heta 3, Ramosa; 10, 'S. Rečica 7, Elezovič 2, N. Rečica 1, Beriša. Bakali 1, šan-dor.
Najboljši strelci: Anderluh (S!) 36, Pejkovski (Mak) 29. Kosov (BiH) 27, Slavkovič (Srb) in Elezovič (Vojvod) po 26 itd. Fair play lestvica: 1. črna gora 8 minut, 2. Kosovo 12, 3. Makedonija 17, 4. Slovenija 18. 5. Vojvodina 21, 6. Hrvatska 25, 7. Srbija 40, 8. BiH 41.
Uspeh Kirne
Na konjeniški prireditvi v Komendi več ko 4.000 zadovoljnih gledalcev
KOMENDA — Domači konjeniški klub je pod pokroviteljstvom občinske skupščine Kamnik priredil dirke, ki si jih je ogledalo približno 4000 gledalcev. Triinštirideset konj se je pomerilo v sedmih dirkah. Prireditev je bila dobro organizirana, gledalci pa so si z največjim zanimanjem ogledali obe vožnji З-12-Ietnih kasačev in zadnjo, sedmo dirko, ki je nastopilo kar osem parov.
V	prvi dirki sta se za prvo mesto ogorčeno borila Kima (Vavpotič) in Labizona (Hojs). Sprva je kazalo, da bo v boj za prvo mesto posegel tudi Ludvik Slavič st. s Fistro I, v zadnjem krogu pa je Fistra I. zaostala in pustila, da jo je prehitela Findina . Ludvika Slaviča ml Tudi v drugi vožnji je bil Ljubljančan Vavpotič s Kimo nepremagljiv, povsem pa je razočarala Labizona, ki ♦ je pritekla v cilj zadnja.
V	zanimivi zadnji dirki je povedel domačin Franc Sršen s parom Persi—Neni, kaj hitro pa je moral priznati premoč paru Kima—Labizona, ki ga je vodil Konrad Hojs. V zadnjem krogu ga je prehitel še Ludvik Slavič s Findino in Fisto ter Janez Pre-
Tarasom.
REZULTATI — I. dirka, enovprežni handicap za 3—12-letne kasače, 1600 m. temelj 1,27, prva vožnja: L Kima (Vavpotič, . Lj) 1:26,8,	2. Labizona (Hojs, Lj)
1:24,1, 3. Findina (Slavič ml., Grabe) 1:25,2, 4. Fistra I (Slavič st., Grabe), 5.. Fisa (A. Slavič, Grabe), 6. Magerus (Krušič, Lj); П. dirka, enovprežni handicap za 2-letne kasače, 1200 m: 1. Anita (Slavič, Ključ.) 1:31,1, 2. Labino (Hojs, Lj), 1:27,4, 3. Disa (M. Slavič ml.. Grabe) 1:40,0,
4.	Polis (Žnidarič, St. Nova vas),
5.	Sačmo (Hanžekorič, Ver), 6. Pandor (Pušenjak, Bun); H. dirka, enovprežni handicap za 3—12-letne kasače, 1800 m, temelj 1,38: 1. Pina III (Jagodic, Podg) 1:37,p, 2. Persi (Sršen (Kom) 1:37,2, 3. Ladingo (M. Slavič, Grabe) 1:34,0,
4.	Alpina X (Jureš, Bab) 1:33,2,
5.	Pali (Koncilja, Moste), E. Geni (Habjan, Dom); IV. dirka, 2. tek s temeljem 1,27: 1. Kima 1:27,5, 2. Findina 1:25,9, 3. Lidi II (Pogačar st., Lj) 1:31,1, 4. Fisa (A. Slavič, Grabe), 5. Fistra I, 6. Labizona; V. dirka, enovprežni handicap za 3—12-letne kasače, 1800 m, temelj 1,33: 1. Ladingo (M. Slavič, Grabe) 1:31,1, 2. Alpiha (Jureš, Bab) 1:34,0, 3. Pina Ш (Jagodic, Pod) 1:36,3, 4. Pikdeaner (Žnidarič St. Nova vas), 5. Gordina (Oražem, Lj), 6. Perinea (Jureš, Bun); VI. dirka, svobodni handicap za kmečke konje, 1500 m: 1.
Fuks (Dimic, Kom); VII. dirka, dvovprežni handicap za 3—12-let-ne kasače, 2200 m. .«melj i,45- 1. Kima-Labizona (Hojs, Lj), 2. Fin-dina-Fisa (L. Slavič, Grabe), 3. Asper-Taras (J. Srešeren. Lj), 4. Sersi-Neni (F. Sršen, Kom), 5. Duk-Asso (Markič, šk. Loka).
M. MATVOZ
LOKOSTRELSTVO
Tudi Bleiweis in Kuklec na SP
LJUBLJANA, 27. jun. — Na tretjem odprtem lokostrelskem državnem prvenstvu v hunter :n field krogu je na strelišču LIK Ljubljane v Kosezah sodelovalo 20 tekmovalcev iz Zagreba, Kranja, Nove Gorice in Ljubljane.
Obe lokostrelski disciplini sta pri nas manj znani, vendar pa sta mnogo zanimivejši kot FITA — star disciplina. V vsak: od obeh disciplin morajo tekmovalci streljati na 14 tarč v dveh krogih, in sicer na znano (hunter) in neznano razdaljo (fied). Poleg tega pa so lokostrelci razdeljeni še v dve skupini ter streljajo v dveh slogih: prostem in brez merilnih naprav.
Na prvenstvu so nastopili vsi boljši jugoslovanski lokostrelci, tako da je bilo precej kvalitetno; pokazali so dokajšnjo natančnost. Med vsemi pa se je najbolje odrezal mladinec Kuklec (Lj), ki bi bil bržkone najboljši tudi v članski konkurenci. Po tekmovanju. ki je trajalo dva dni, je predsednik VZJ škorič tudi določil ekipo, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Tja bosta -odpotovala tudi Bleiweis in Kuklec (oba Lj).
Rezultati, člani — prosti slog: 1. Legiša 990, 2. Vončina (oba Lj) 971. 3. Dundič (Zg) 925; streljanje brez merilnih naprav: 1. Bleiweis 582, 2. Perko 413, 3. Loboda (vsi Lj) 228; mladinci — brez merilnih naprav: 1. Kuklec 640, 2. Žnidaršič 384, 3. Frkulj (vsi Lj) 318; mladinke — prosti slog: l. štrlim (Lj) 92.
V. DIVAC
SUBOTICA, 27. jun. — Slovenske mladinke so na zveznem turnirju Bratstva in enotnosti, osmem po vrsti, zabeležile imeniten uspeh, potem ko so v konkurenci reprezentanc vseh republik in pokrajin osvojile odlično tretje mesto. V predtekmovalni skupini A so najprej premagale Kosovo s 27:14 (9:5), igrale neodločeno 11:11 s Ömo goro, v 3. kolu oa izgubile z Vojvodino 13:27 (4:10) in zaradi boljše razlike v zadetkih osvojile v svoji skupini drugo mesto. V finalu so nato premagale reprezentanco Hrvatske z 9:7 (5:4) in pristale na tretjem
V boju za prvo mesto je Srbija premagala Vojvodino s 17:13 in osvojila velik pokal RZJ. V boju za 5. mesto je BiH ugnala Cmo goro s 24:14. sedma je bila ekipa Kosova, ki je nremagala Makedonijo z 22:15.
Končni vrstni red: 1. Srbija, 2. Vojvodina, 3. Slovenija. 4. Hrvatska, 5. Bosna in Hercegovina, 6. Crna gora, 7. Kosovo in 8. Makedonija.
Pod vodstvom selektorja Toma Zevnika in trenerja Mitje Vidica so v reprezentanci Slovenije igrale: Jurca, Jernejec. Kacin, Rojht, Mihovar, Podgornik, Jensterle, J. Lušina. I. Lušina, Mira Benedičič. Poduečan, Jan, Uršič in Cic-mil.
Slovenija : Črna gora 33:20 (16:9)
SLOVENIJA: Krajnc. Kučič. Katona 4. Virant I, Poklar 1, lic 2. Ivezič 4, šumej 6. ščurek 4. Anderluh 1*1 (6). Ban. Minkuž.
ČRNA GORA:	Sujkorič, Milič
4. Rešetar 1. Lazarevič 2. Mer-dorič i, šarčevič 3 (1). Veijko-rič 1. Djuranovič 1. Pavlovič 6 (2). Braunovič. Ivanovič 1, Kadi-novič.
Sedemmetrovke: Slovenija 7 (6), Crna gora 7 (3).
Izključitve:	Slovenija 4, Cm*
gora 2.
Slovenija : BIH 16:27 (7:13)
SLOVENIJA:	Krajnc. Kavči«,
Katona, Virant. Poklar 3. Ilc, Ivezič 2 (1), Fabjančič 1, šumej 4. ščurek 2. Anderluh 4 (1), Zupanc.
BiK: Pavlovič, Koso 4 (1). Mr-konja, Merič 1. Arterie 5. Vu-kas 1. Cuk 2, Savčič 3, Jovičič 4, Maksimovič 1 (1), Delahmetovič
6,	Arnautovič.
Sedemmetrovke: Slovenija 8 (2), BiH 4 (2).
Izključitve: Slovenija 2, BiH 4. Rezultata drugih srečanj I. skupine (Krpelje): BiH : Vojvodina 27:18	(12:8). Vojvodina : Cma
gora 27:23 (13:14).
1.	BiH	3	3	0	0	77:49	5
2.	Voi vođina	3	2	0	1	72:74	4
3.	Slovenija	3	1	0	2	73:74	2
4.	Crna gora	3	0	0	3	61:83	C
Rezultati II. skupine (Sežana):
Kosovo : Hrvatska 14:16 (10:7), Srbija : Makedonija 26:19 (12:10), Makedonija : Kosovo 19:23 (12:12). Hrvatska : Srbija 22:23 (12:10).
1.	Srbila	3	3	0	0	70:53	6
2.	Hrvatska	3	2	0	1	59:54	4
3.	Kosovo	3	1	0	2	49:56	2
4.	Makedonija	3	0	0	3	55:70	C
Rezultati finala — za 7. mesto:
Cma gora :	Makedonija 21:26
(10:9), za 5. mesto: Slovenija : Kosovo 33:24 (15:7), za 3. mesto: Vojvodina : Hrvatska 25: IS (15:8), za I. mesto: BiH : Srbija 25:20 (15:8). Vrstni red: 1. B:H; 2. Srbija, 3. Vojvodina, 4. Hrvatska, 5. Slovenija, 6. Kosovo,
7.	Cma gora, 8. Makedonija.
Ekipi SRS na Dunaju dvakrat tretji
Soliden uspeh ženske in moške rokometne reprezentance Slovenije
Dunaju medna-a katerem so od petka sodelovale re-Avstrije, Švice, e. Tako moška lje sta v dosegli osvojili
tretje
Naša dekleta so tesno -izgubila tako z mlado reprezentanco CSSR (12:9) kot tudi* z domačinkami (16:13), po zares solidni igri pa so danes premagale mladinsko reprezentanco ZRN z 18:10 (13:5).
Vrstni red: 1. CSSR 6, 2. Avstrija 4, 3. Slovenija 2 in 4. ZRN 0.
Moška reprezentanca Slovenije je izgubila prvo srečanje z izredno dobro pripravljenimi Švicarji, visok rezultat — 26:16 (12:18) — pa je v precejšnji meri posledica utrujenosti, saj so igralci odšli na pot z avtobusom neposredno po tekmi s SFRJ v Tivoliju. Naslednjega dne so v dinamični in na koncu tudi dramatični tekmi premagali favorizirane domačine (18:17), ki jim tudi sodnika nista mogla pomagati do zmage. Omeniti velja, da . je vratar Brglez v zadnji sekundi obranil sedemmetrovko. V današnjem dvoboju s popolno olimpijsko reprezentanco CSSR so naši fantje po slabem začetku v nadaljevanju vzpostavili ravnotežje in dosegli zanie ugoden ooraz — 19:29 (6:16).
VRSTNI RED: 1. CSSR 6, 2. Švica 4, 3. Slovenija 2 in 4. Avstrija.
Zmaga obeh reprezentanc CSSR je povsem zaslužena, tretji mesti naših ekip pa predstavljata v močni mednarodni konkurenci zelo solidno uvrstitev, še posebej zato, ker sta nastopili oslabljeni.
mgr. CVETO PAVCIO
SFRJ : Jelovica 54:23 (16:8)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 300. sodnika Jeglič in Kašnar (oba Lj).
JUGOSLAVIJA: Nimš, Pokrajac
5.	Horvat 1, Krivokapič 3, Popovič 5, Bojovič 4, Serdarušič 5, Miljak 1, Radjenorič 3. Karalič 2, Paričerić 1, Timko 2, Fejzu-la 2.
JELOVICA:	Debenc,	Jeršin 3,
Kozel 1, Trobec 6, Zver 1, Peternel 1. Lušina 1, A. Vrbinc 1. Kopaj-sič 4, Pokom 2, šumej 3, Ivezič 1. S. Vrbinc.
V zanimivem srečanju je bil novi slovenski drugoligaš dostojen sparing partner našim olimpijcem, ki so tudi v tej tekmi preizkusili nekaj taktičnih variant, tako da rezultat ne odgovarja pravemu razmerju moči na igrišču. Pri Jelovici sta kot gosta nastopila Ivezič in šumej. D. K. ad: HAJDUK ; VARDAS
POTNIKOVA SPREJELA POKAL. Tako se je končal kriterij slovenskih mest v atletiki. Med ženskami je prvič zmagala Ljubljana, kapetan ekipe Zdenka Potnikova pa je sprejela pokal.	Foto: BUSIC
Ljubljana obakrat
Jubilejni deseti kriterij slovenskih mest v atletiki prinesel zmagi domačima ekipama — Nobenih rekordov
LJUBLJANA — Jubilejni X. atletski kriterij slovenskih mestnih reprezentanc — A skupina, ki sta ga AK Olimpija in AK Ljubljana v soboto uspešno izpeljala na bežigrajskem stadionu, se je končal z dvojno zmago reprezentance Ljubljane.
sorazmerno majhen zaostanek v točkah za Ljubljano in Mariborom lep uspeh.
Omenimo naj še, da se Je dvoboj kandidatov za izpad — Koper : Novo mesto končal z uspehom Primork, ki bodo tako tudi prihodnje leto nastopile v skupini A kriterija mest, medtem ko bodo morale Novomeščanke znova v skupino B.
Tekmovanje moških mestnih reprezentanc je teklo v okvirih kot smo napovedali. Ljubljanska in celjska reprezentanca sta bili zelo izenačeni in sta se stalno menjavali v vodstvu. Končno pa je domača reprezentanca z zmagami v metu kopja (Čeme), skoku s palico (Bizjak) in v štafeti 4 x 100 m zbrala dve točki in pol več kot Celjani in osvojila pokal Glede razvrstitve ostalih (na dvoboj L juhi j a-Celje pritožbe ne morejo vplivati) pa še ni mogoče dati dokončnega vrstnega reda. ker so se reprezentance Maribora, Nove Gorice in Novega mesta pritožile zaradi nastopa dveh tekmovalcev v ekipi Kranja (Darko Prezelj in Dobrivoje Vu&ovič), ki naj ne bi imela pravico nastopa za Kranj, ker sta člana AD Kladivar oziroma AK Sarajevo. Končno besedo bo imela tekmovalna komisija AZS, ki bo morala tolmačiti razpis tekmovanja mestnih reprezentanc. Po točkovanju razvrstitev na tekmova-
Med ženskami je : bodo Mariborčanke znova posegle po prehodnem pokalu AZS (za začetek so namreč Mariborčanke nanizale štiri zaporedne zmage), toda kasneje so zaradi nekaj slabših uvrstitev (100 m, krogla, daljava) morale prvo mesto le prepustiti bolj izenačeni ekipi Ljubljane. Res pa je, da tudi ljubljanska ženska reprezentanca ni bila brez spodrsljajev (zadnje mesto v skoku v daljavo), vendar je navzlic temu njeno zmagoslavje — prvo v desetih letih (doslej so vedno zmagovale Mariborčanke ali Celjanke) — povsem zasluženo. Tam kjer so bile namreč zmagovalke Mariborčanke, so Ljubljančanke skoraj po pravilu osvajale druga mesta in tako niso dovolile prevelikega zaostanka v točkah. Kasneje pa so tekačice Razdevskova, Seliškar jeva in štafeta 4 x 100 m z zanesljivimi zmagami odločile dvoboj Ljubljana — Maribor v svojo korist. Celjanke so nastopile nekoliko oslabljene (brez Blatnikove in Aljaae Kovač), zato je njihov
Blišč in beda atletike pri nas
LJUBLJANA — Jubilejni kriterij slovenskih mest v atletiki je bil nedvomno prijetno tekmovanje. Zaradi dobre organizacije, borbenosti udeležencev, fair playa. Novi ceremonialni prijemi, ki si jih je zamislil prizadevni športni delavec Dušan Povh, so prispevali k temu, da utegne tekmovanje tudi v tem pogledu dobiti ustrezno obliko in celo samosvoje obeležje. Grbi mest, lepa razgla-ševanja zmagovalcev, vse to je bila vsekakor oplemenitev tekmovanja.
Manj razlogov za zadovoljstvo pa je bilo ob doseženih rezultatih. V mnogih disciplinah so bili tudi dosežki zmagovalcev na ravni rezultatov izpred dvajsetih let, da celo izpred vojne. In kar je pravzaprav vzbudilo še največ negativnega odmeva: čeprav so bile zastopane mestne reprezentance krajev, kjer je atletika v naši republiki najbolj razvita in je bilo treba v vsaki disciplini postaviti samo po enega tekmovalca oziroma tekmovalko, so prišli mnogokje na štart pravi začetniki: taki, ki niso na primer znali opraviti niti nizkega Štarta (!), ki so metali orodja do prav smešnih daljav, ki so se »lomili« v teku čez ovire, skakali s palico, kakor da bi šlo za »skok čez plot« itd. Najzgovornejši so pač nekateri rezultati v osnovnih disciplinah, v tekih — 17:52,0 na 5000 m, 5:32,5 na 1500 zapreke, 2:11,1 na 800 m, 4:47£ na 1500 m so izidi, ki so tudi prišli v sezname tega vendarle elitnega tekmovanja. Ob tem pa je seveda težko ostati navdušen in se zato ni čuditi nekdanjemu trenerju mariborskega Branika Gustiki Ivkoviču ki je bil spričo okoliščine, da je zastopnik Maribora pretekel 100 m v času 12,0, prav užaljen: »Pred 17 leti smo imeli pri Braniku povpreček deseterice najboljših v tej di-
AZS.
nju so Kranjčani tretji pred Novim mestom, Mariborom in Novo Gorico. Ce pa bo tekmovalna komisija AZS menila, da Prezelj in Vučkovič nista imela pravice nastopa za Kranj, potem bo Novo Gorico na zadnjem mestu zamenjal Kranj in se prihodnje leto selil v skupino B kriterija mest.
Čeprav so bile tekmovalne razmere sorazmerno ugodne pa vseeno ni bilo rekordnih dosežkov. Tudi Bizjak tokrat ni bil razpoložen in je ostal pri rezultatu 460 cm, kar je precej izpod pričakovanj . Pri moških velja pohvaliti Sjekločo (Ce), ki je na 400 m z zanj solidnim rezultatom 40.4 premagal favoriziranega Ker-žana (Lj). prav tako pa so bili solidni Kotnik (Lj) na 800 m, Picuiin (NG) v skoku v daljavo, Novak (Lj) na 5000m. Krofi (Ce) na 1500 m z zaprekami in Čeme (Lj) v metu kopja. Presenetil je mladi sprinter iz Kranja Janez
Sagadin,' ki je na 100 m zmagal z letos najboljšim — sicer skromnim rezultatom 10.9 ter veteran Ivan Markež iz Maribora, ki je pred mnogo mlajšimi tekmeci znova izboljšal letošnji najboljši rezultat v Sloveniji v metu kladiva.
Pri atletinjah velja v prvi vrst; pohvaliti Natašo Seliškar (Lj), ki je na 200 m s časom 25.2 dosegla letos najboljši rezultat v SRS. zelo soliden čas 48,5 pa je postavila tudi Olimpijina štafeta 4x100 m (Razdevšek. Potnik. D.-ordjevič in Seliškar), ki je priborila Ljubljani odločilno točko prednosti. Solidne rezultate so dosegle tudi zmagovalka na 100 m ovire Breda Lorenci (Mrb) 14.4, zmagovalka na 800 m Breda Pergar (Mrb) 2:09,0, zmagovalka na 100 m Helena Razdevšek (Lj) 12.4 ’n zmagovalka v skoku v višino Stanka Lovše (Mrb) 175 cm.
Rezultati
Moški — 100 m: Sagadin (Kr) 10,9. Cankar (Lj) 11,0, Strniša
(Ce) 11,0, Martelano (NG) 11,1, Kraševec (Nm) 11,7, Kodrič (Mb) 12,0; 400 m: Sekljoča (Ce) 49,4, Križan (Lj) 49,7, Dragaš (Nm) 51,9, Sagadin (Kr) 52,4. Celofiga (Mb) 53.8, Nemec (NG) 53,8; 800 m: Kotnik (U) 1:52,0, Prah (Mb) 1:56,0, Plavčak (Ce) 1:58.6, Gartner (Kr) 2:00,1, Križman (Nm) 2:05,2. Terčelj (NG) 2:11,1; 150 m: Lisec (Ce) 3:58,3, Bučar (Nm) 4:02,8, 2ebre (Lj) 4:05,2, Božnik (Kr) 4:07,0, Kocbek (Mb) 4:27.8. Kos (NG) 4:47,2; 5000 m: Novak (Lj) 15:11,2, Ckič (Ce) 15:23,6, Kapš (Nm) 16:38,8, Hoj-ski (Mb) 16:46,8. Božič (Ng) 16:50,4, Krivec (Kr) 17:52,0; 110 m ovire: Grbec (Lj) 15,2, Stinger (Mb) 15,6, Novak (NG) 15,6, Rener (Ce) 15,8, Bitenc (Kr) 16,2, Rangus (Nm) 18,7; 1500 m zapreke: Krolf (Ce) 4:21,8, Sraj (Kr) 4:24,2, Horvat (Mb) 4:28.8, Škof (Lj) 4:30,5. Stepanj (Nm) 4:43,4. Kostanjevec (Ng) 5:32,6; 4x100 m: Ljubljana 43,5, Kranj 43,7. Celje 43,7, Novo mesto 44,1, Nova Gorica 44,6, Maribor 45,8; višina: Du. Prezelj (Ce) 205, Šuštar (Nm) 195. Zakrajšek (Lj) 1S5, Da. Prezelj (Kr) 195, Tišma (NG) 190, Rožman (Mb) 175: daljava: Picu-iin (NG) 705, Vučkovič (Kr) 700, Simunič (Nm) 699, Horvat (Cel 679. Djordjevič (Lj) 663. Košir (Nm) 592; palica: Bizjak (Lj) 460, Planinšek (Ce) 440. Makarovič (NG) 400, Kurnik (Kr) 350, Bučar (Nm) 330, Veselič (Mb) 310; krogla: Stimec (Mb) 15.73, Grilanc (NG) 15,06, Satler (Kr) 14,42, Kmeta (Lj) 13,92, Mijač (Ce) 13,50. Okleščen (Nm) 11,81; kopje: Cme (Lj) 69,48, Špilar (Nm) 68,48. Kopitar (Ce) 62.60. Mesarič (Mb) 50,60, Kumar (NG) 41,20. Stare (Kr) 36,88; kladivo: Markež (Mb) 52,60, Pristovnik (Ce) 51,43, Rabič (LJ) 47,12, Pristov (Kr) 42,39, Rifel (Nm) 38,18, Valič (NG) 27,12;
Ženske — 100 m: Razdevšek (Lj)
12.4,	Mihail (NG) 12,7, Ernesti (Ce) 12,8, Babič (Mb) 12,9, Markič (Ko) 13,2, Bele (Nm) 13,5; 200 m: Seliškar (Lj) 25,2, Savle (NG) 25,6, Tomšič (Ce) 26,4, Stefanec (Mb) 26,5, Krapež (Ko) 26,8. Zaletel (Nm) 27,0; 400 m: Vezjak (Mb) 59,0. Djordjevič (Lj) 59Д, Poteko (Ce) 1:01,7, Jerman (Ko) 1:01,8, Papež 1:04,9, Krofelc (NG) 1:09,4; 800 m: Pergar (Mb) 2,09,0, Smrečnik (Lj) 2:23.3, Blindarla (Ce) 2:26,5, Vide (Nm) 2:29,5, Šrot (Ko) 2:31,6, Vinazza (NG) 2:33,8; 100 m ovire: Lorenci (Mb) 14,4, Potnik (Lj) 14,8. Kopitar (Ce) 16,0, Štekar (Ko) 16,3, Devetak (NG) 19,1, Bele (Nm) 19,2; 4x100 m: Ljubljana
48.5,	Nova Gorica 51,1, Celje 51,2,
Maribor 51,2, Koper 52,4, Novo mesto 52,8; višina: Lovše (Mb) 175, Jager (Ce) 165, Benedetič (NG) 165 Drnovšek (Lj) 155, Jerman (Ko) 150, Brulc (Nm) 135; daljava: Vinazza (NG) 544. Stanc (Ce) 515, Krivec (Mb) 500, Rihar (Nm) 495, Oražen (Mb) 479, Rus (Lj) 463; krogla:	Erjavec
(Ce) 11,70, Meling (NG) 10,90, To-miek (Lj) 10,51, Pavlin (Nm) 10.21, Ritlop (Mb) 10,08. Benigar (Ko) 9,11; kopje: Pajtler (Mo) 40.66, Jaklič (Lj) 38,32, Horvat (Ko) 37,06, Juteršek (Ce) 34,38, Saje (Nm) 34,36, Uršič (Ng) 19,92.
Končni vrstni red — moški: 1. Ljubljana 56,5 točk, 2. Celje 63, 3. Kranj 47,5, 4. Novo mesto 42, 5. Maribor 41, 6. Nova Gorica 35; ženske: 1. Ljubljana 46, 2. Maribor 45, 3. Celje 43, 4. Nova Gorica 35, 5. Koper 23. 6. Novo mesto 18.
FRANC MIKEC
Odprto pismo AD Kladivar
Nezadovoljstvo spričo dejstva, da P. Svet ni uvrščen v ekipo za Ol
CELJE — Atletsko društvo Kladivar je spričo okoliščine, da med olimpijske tekmovalce ni bil uvrščen njegov znani tekač Peter Svet, naslovilo na javnost odprto pismo, ki ga objavljamo:
sciplini — 1,2, zdaj pa tako...«
Položaj v panogi, ki jo bomo odslej posebej pospeševali, torej zares ni rožnat. Novi prijemi pa so seveda tudi porok, da poslej slabše pač ne bo moglo biti, saj bomo s sistemom selekcije ter delom širom po vsej republiki le dobili toliko šolanih in »presejanih« atletov in atletinj, da se »Kriterij 1976« ne bo mogel ponoviti.
A pri tem samo prizadevanja atletske organizacije ne bodo dovolj, še kako prav je zato imel predsednik atletske zveze Slovenije Jože Božič, ko je na sobotnem posvetovanju telesnokultur-nih delavcev v Ljubljani znova poudaril, da nova usmeritev atletike ni in ne more biti zgolj zadeva — odgovornost in dolžnost — atletske organizacije, marveč vse naše telesnokultume sfere v kar najširšem pomenu besede, ki praktično na ta ali drug način zajema ves naš družbeni mehanizem.
EVGEN BERGANT
Prek dnevnega časopisja smo izvedeli za odločitev komisije ZTKJ in JOK glede udeležbe atletov na Ol v Montrealu. Jasno nam je, da odločanje o tem, za jugoslovanski šport izredno pomembnem vprašanju, ni enostavno in lahko. Vendar pa smo bili zaprepaščeni nad odločitvijo, kakršna je bila sprejeta. Odločitev, da PETER SVET m uvrščen v olimpijsko reprezentanco. ne prenese nobene objektivne razlage. Ugotovitev, da bi predstavljala uvrstitev Petra Sveta v reprezentanco tveganje, je vsej športni in ostali javnosti, ki Sveta poma kot izrednega atleta in borca nesprejemljiva. To je dokazal tudi na oalkanskih atletskih igrah, kjer je kljub agoniji' vzdržal tek do konca, v nasprotju s pogostno prakso drugih sodelujočih jugoslovanskih atletov. Sprašujemo se, ali bi njegovo nenastopa-nje, kot Je to bilo v primeru Franzottijeve pogojevalo drugačno odločitev. Komisija je torej njegov nastop v nenormalnih okoliščinah kaznovala z izključitvijo iz reprezentance. Vprašujemo vas, na osnovi katerih kriterijev je torej reprezentanca bila oblikovana. Franzottijeva In Svet imata oba iste pogoje. Tudd Svet je dvakrat izpolnil normo, od katere Je njegov nastop T Splita tedaj pomenil peti najboljši rezul-
tat na svetu. Janičdjevič, k: ni norme nikoli izpolnil, pa je v reprezentanco uvrščen kot perspektivni atlet. Ali to pomeni, da je Svet odpisan kot atlet, kljub temu, da je dokazal, da je po težki poškodbi še - vedno eden izmed naših največjih športnikov tako po športni kakor tudi po človeški plati. Vsiljuje se misel, da so dogovorjeni kriteriji bili le farsa, saj se za vsakega reprezentanta utemeljitev posebej prilagaja.
Taka odločitev Je hudo prizadela vse športne delavce v Celju, še zlasti pa atletske, ki so pravkar, v nasprotju z atleti, vložili ogromno truda in sredstev za uspešen razvoj atletike. Takšne nepricipielne in diskriminatorske odločitve prav gotovo ne bodo prispevale k nadaljnjemu uspešnemu delu in razvoju atletike v Celju.
Ne gre nam za izjemnost In privilegij na račun naših naporov. Pričakujemo pa, da se bodo družbeno dogovorjene norme in principi spoštovali ta veljali za vse enako. Zato pričakujemo, da bo predsedstvo ZTKJ odločitev ponovno pretehtalo in uvrstilo Petra Sveta v olimpijsko ekipo.
Za atletsko društvo Kladivar: MITJA PIPAN, predsednik
1977 v Ljubljani že na tartanu?
LJUBLJANA — V prostorih magistrata sta v soboto podpredsednik skupščine mesta Ljubljana Boris Kuhar in predsednik IO TKS Ljubljana Janko Popovič v imenu mesta Ljubljane in TKS priredila sprejem in razgovor ob jubilejnem X. atletskem kriteriju slovenskih mest. Razgovora so se udeležili družbenopolitični in športni delavci iz Maribora, Ljubljane in Nove Gorice, medtem ko drugih povabljencev, ki naj bi v tem razgovoru s strokovne plati razložili nekatere značilnosti in stanje atletskega športa, ni bilo.
Vsi so se zavzeli, da bi priljubljeno atletsko tekmovanje najboljših slovenskih mest v sistemu tekmovanj obstajalo še naprej. V pogovoru je bilo slišati več mnenj o tej atletski prireditvi, ki bi v lahko, v ta-
kem ali pa spremenjenem programu, ‘doživelo celo razširitev. Seveda naj bi sredstva, ki za tako tekmovanje niso velika, prispevala mesta
Dogovorili so se že, da naj bi prihodnje leto bil atletski kriterij mest znova v Ljubljani, bržčas že na napravah iz umetne snovi. Prav ob kandidaturi Ljubljane za prihodnje tovrstno tekmovanje, so ljubljanski družbenopolitični in športni delavci razčlenili »atletsko« situacijo v me-
žavah, raztre-.. delavcev po .ju*-..	organizacijah,
je v veliki meri še »živo« klu-baštvo. ki seveda ni v prid atletskemu športu. Vsi prisotni so se tudi strinjali, da je treba čim prej naredit! srednjeročni program razvoja atletike v Ljubljani.
Bojan Polak, predsednik skupščine TKS SRS je še predlagal, da bi na kriteriju slovenskih mest vnesli tudi memori alno disciplino Vida Bratovža. v spomin na znanega predvojnega atleta-skakal-ca v višino, ki je svoie življenje žrtvoval v NOB.
VRSTNI RED Z GRBI. Po vsaki disciplini so zaporedje prikazali tudi na ta uspel,“ a bržčas edinstven način.	Foto: BUSIC
Seliškarjeva — 12,3
LJUBLJANA — Na medklubskem mitingu je pred dnevi za Bežigradom nastopilo petdeset atletov Olimpije, Ljubljane Kladivarja in Kopra. Najboljši rezuitat je dosegla Seliškarjeva (Ol), ki je s časom 12,3 izenačila letošnjo najboljšo znamko v teku na 100 m za ženske v Sloveniji.
Drugi rezultati: moški — člani2 Nučič (Kp> 11,4, 400 m: Kotnik (Ol) 51,4, 2000 m: Novak F. (Ol) 5:40,8,	110 m ovire: Volk (Ol)
16,2, 400 m ovire: Žužek (Ol) 59,0, daljava:	Nučič (Kp) 652, disk:
Virant (Ol) 40,59, st. mladinci: 100 m: Grbec (Ol) 11,5; 400 m: Petaver (Ol) 54,4, 2000 m: Smole (Ol) 5:48,6, 400 m ovire: Škof (Ol) 60,0, daljava: Ritonja (Ol) 622, višina:	Juteršek (Ol) 175;
ml. mladinci:	100 m: Gustinčič
(Kp) 11,8, 2000 m: Juhant (Ol) 5:50,4, 110 m ovire: Gustinčič (Kp) 16,1, višina: Kovač (Ol) 170; pionirji: 100 m: Vesel (Ol) 12,0, Tavčar (Ol) 54,2, 1000 m: Debemardi (Kp) 2:49,5, daljava: Homar (Ol) 522, ženske — ml. mladinke: 100 m: Seliškar (Ol) 12,3, daljava: Seliškar (Ol) 618. krogla: Tomi jek (Ol) 10.09. kopje:	Jakič (Ol)
35,12, pionirke: 100 m: Pečar (Kp) 18,7, disk: Fajfar (Ol) 34,42.
B. L.
NOGOMET 3	O
Mladi nogometaši SZ prvaki
MOSKVA, 27. jun. — Mladi nogometaši SZ (do 23 let) so osvojili naslov evropskega prvaka. Potem ko se je prva tekma v Budimpešti končala 1:1, so v povratni tekmi pred 40 tisoč gledalci zmagali sovjetski igralci z 2:1 (2: 0). Gola za SZ sta dala Fjodorov in Gucev, za Madžarsko pa Magyar.
Vratič in M. Dokl
Na 30. državnem prvenstvu v športni gimnastiki tako kot lani štirje naslovi za telovadce in telovadke iz SRS
NOVO MESTO, 27. junija — Dolenjska metropola je dva dni živela za gimnastiko. V športni dvorani »Marof« so dolenjski športni delavci s pomočjo republiške gimnastične zveze organizirali 30. jubilejno državno prvenstvo v športni gimnastiki, na katerem je nastopilo več kot 200 tekmovalcev. Zanimive boje v mnogoboju in finalu najboljših na posameznih orodjih si je ogledalo več kot 2.000 ljubiteljev gimnastike. Prireditelji so prireditev organizirali odlično, zato vso pohvalo.
V prijetnem tekmovalnem vzdušju nove športne dvorane, kjer je bilo oba dni postavljeno vse orodje, ki ga potrebujejo telovadci in telovadke, so bili boji v vseh šestih kategorijah zelo izenačeni. Izmed lanskih prvakov je uspelo naslov ubraniti samo lanski državni prvakinji med članicami zveznega razreda Maji Dokl, ki je po poškodbi roke, kljub večmesečni pavzi zbrala dovolj moči in zasluženo zmagala. V mnogoboiu članov zveznega razreda je zmagal Miloš Vratič, M je za 0,60 točke prehitel lanskega prvaka Zorana Ivanoviča iz Su-
botice. Tretje »zlato« za slovensko zastopstvo v konkurenci posameznikov si je v pionirski konkurenci priborila 12-Ietna Ljubljančanka, članica Partizana Zelena jama, Irena Bezjak, pred svojo klubsko kolegico Jano Kolar.
.Uspešen je bil tudi Goričan Samo Furlan, sm nekdanjega telovadca Dušana Furlana, ki je osvo. jil »zlato« v konkurenci pionirjev.
Tako so slovenski telovadci in telovadke ponovili lanski uspeh iz zemunske športne dvorane »Pin-ki«. kjer so osvojili štiri najvišje naslove. Slovenski telovadci
Velik uspeh
Na prvenstvenem rallyju »Mladost 76« najboljša mesta dirkačem SRS
ZAGREB — Slovenski dirkači za rallyje še niso dosegli takšnega uspeha kot na rallyju »Mladost 76«. Osvojili so vsa prva in druga mesta med posamezniki in ekipami, v skupni uvrstitvi pa so na prvih treh mestih Pušnik, Poberaj in Holnthaner.
že pred Startom v Smederevski Palanki so bili tekmovalci obveščeni, da treh gorskih hitrostnih dirk pri Beogradu ne bo. Zaradi tega so nekateri prispeli v Zagreb prej in prišlo je do zmešnjave, tako da sta organizatorja ASK »Crvena zvezda« m AMD »Rade Končar« le s težavo pripeljala do konca tekmovanje, ki je bilo letos že dvakrat prestavljeno in ni bilo na ravni drugih tekmovanj državnega prvenstva.
V Smederevski Palanki je Startelo več kot 40 posadk, od katerih jih je na cilj prispelo samo petindvajset. Slovenski tekmovalec Dagmar Šuster je potem, ko je zapustil Beograd, imel hujšo prometno nesrečo. Pri prehitevanju mu je neki voznik zaprl pot in njegovo vozilo je treščilo v drevo. Njegov sovoznik ni bil ranjen, Šusterja pa so morali prepeljati v bolnišnico.
Večkratni državni prvak v rallyju Zagrebčan Joviča Palikovič tudi tokrat m imel sreče, čeprav so ga spremljali kar štirje avtomobili tovarne Zastava iz Kragujevca. že na prvi gorsko-hitrostni
V Kranju —
Veienje in Kranj
KRANJ — Atieti Velenja in atletinje Kranja so postali zmagovalci kriterija slovenskih mest — skupine B na štadionu Stanka Mlakarja. Dosežem rezultati so bili povprečni.
Končni vrstni red — moški: 1. Velenje 22, 2. Koper 19. 3. Tolmin 12; ženske: 1. Kranj 17, 2. Tolmin 14, 3. Velenje 11.
Rezultati — moški: 100 m:	1.
Gustinčič (Kp) 11,7, 2. Obal (Vel) 11,9, izven konkurence Stare (Tr)
H,	6; 400 m: 1. Lazič (Vel) 51,9, 2. Nučič (Kp) 52,0, 3. Rosič (Tol) 58,9; 1500 m: 1. Hojan (Vel) 4:04,8, 2. Debemardi (Kp) 4:26,0, 3. Cu-fer (Tol) 4:36.1; 3000 m: 1. Anič (Vel) 8:46,0, 2. Dakskobler (Tol) 10:15,8, 3. Kozlovič (Kp) 11:25,0; 4 X 100 m: 1. Koper 45,0, 2. Veienje 54,1, 3. Tolmin 47,9; višina:
I.	Kavčič (Kp) 180,	2. Kozič
(Tol) 180. 3. Hižar (Vel) 150; daljava: 1. Režek (Vel) 633, 2. Vrečko (Kop) 620, 3. Cufer (Tol) 600; krogla: 1. Zega (Tol) 13,16, 2. Klemenčič (Vel) 11,23, 3. Potočnik (Kp) 7,43; KODje- Rošer (Vel) 52,04, 2. Klančar (Kp) 48,12, 3. Humar (Tol) 29,42 ženske — 100 m: 1. Brovč (Tol) 13,1, 2. Naglič (Kr) 13,7, 3. Sluga (Vel) 13,8; 400 m: 1. Sverc (Vel) 59,4, 2. Reja (Kr) 61,5, 3- Uršič (Tol) 65,5; 4 X 100 m: 1. Kranj 51,8, 2. Tolmin 54,5, . 3. Velenje 55,1; višina: 1. Rovšek (Tol) 145, 2. Bergant (Kr) 140, 3. Florijan (Vel) 110; daljava: 1. Jesenovec (Kr) 529 . 2. Hočevar (Tol) 508, 3. Zupančič (Vel) 407; krogla: 1. Kurnik (Kr) 9,33, 2. Pervanje (Tol) 9,08. 3. Sturm (Vel) 9,02, disk: 1. Valoh (Vel) 29,76, 2. Cof (Kr) 29.60.
J. JAVORNIK
dirki na Sljeme (13 km) je za pol minute zaostal za Pušnikom, po drugi pa mu je odpovedal motor. Pušnik (AMD Škofja Loka) je bil vse tekmovanje brez konkurence in ima s tretjo letošnjo zmago praktično peti naslov državnega prvaka že v žepu.
Presenetila sta tekmovalca iz ljubljanskega SOLT Černivec in Simončič, ki sta v razredu fickov osvojila zlahka prvo in drugo mesto. »Večni« dvoboj med Vidicem ( Slovenijaavto) m Milavcem (Škofja Loka) je tokrat dobil Vidic, ki ima v letošnjem državnem prvenstvu že 12 točk prednosti pred Milavcem; slednji ima vse prevečkrat težave z avtomobilom. Množična ekipa AMD Slovenijaavro na letošnjem prvenstvu sploh nima konkurence in je tokrat osvojila prvo mesto, med ekipami delovnih organizacij pa je ekipa Topra iz Celja (Pušnik. Milavec in Holnthaner) osvojila že drugič zapored prvo mesto.
Rezultati — razred do 785 ccm:
1.	Černivec 2180, 2. Simončič (oba SOLT, Lj.) 2188. 3. Milovanovič (Akademac, Bg) 2239; razred do 1150 — skupina 1: 1. Vidic (Sio-venijaavto) 1883 , 2. Milavec (Sk. Loka) 1928, 3. Petruša (Rade Končar, Zg) 1947; razred do 1300 ccm: skupina 1 in 2: 1 Poberaj 1759, 2. Zonta (oba Slovvenijaavto) 1835, 3. Pevačkovič (INA. Reka) 2165; razred preko 1300 ccm: 1. Pušnik (Sk. Loka) 1635, 3. Holnthaner (Maribor) 1828, 3. Mitič (Cz, Bg) 2423.
Skupna uvrstitev: 1. Pušnik, 2. Poberaj. 3. Holnthaner; ekipe: 1. AMD Slovenijaavto, 2. ADM Škofja
Loka, 3. SOLT Ljubljana_______ 6.
Maribor; ekipe delovnih kolektivov: 1. Toper Celje. 2. Slovenijaavto. 3. Rade Končar-Goša; republiške ekipe: 1. Slovenija 45 točk,
2.	Srbija 20, 3. Hrvatska 4.
BOGO ČERIN
KOTALKANJE
Švajger drugi v Velenju
VELENJE, 27. junija — V okviru praznovanja rudarskega praznika je kotalkarsko drsalni klub Rudar priredil mednarodni kriterij. Najuspešnejši so bili kotalkarji iz Italije m ZRN, ki so pobrali vsa prva mesta. Med člani je bil naš Silvo Švajger drugi, za zahodnim Nemcem Behnkejem in pred Italijanom Trentinijem.
Rezultati — pionirke: Bruppa-cher (ZRN) 72,0, Sebelj (Jug)
69.0.	Grabner (Ju) 67.5, Degrassi (Poli 64,2. Košuta (Pol) 62.2; pionirji: Renar (Pol) 40.7, Cocchi (It) 37.4. Škrk (Pol) 37 1, Vilar (Ju)
35.1,	Kuret CJu) 35,0; mladinke:
Emer (ZRN) 51,9, Zgaga (Ju) 49,8. Benassi (It) 46,8. Gmajner (Ju) 45.4, Sosič (Pol) 43.0; člani: Schneider (ZRN) 53,8, Lisak 51.6, Katič 50 4. Jerman (vsi Ju) 48.0, Marchignani (It) 45,4.	T. A.
bili uspešni tudi v ekipni konkurenci, saj so prvo mesto osvojile pionirke Partizana Zelena jama iz Ljubljane, prav tako pa tudi mladinci Partizana Maribor—Center.
Tekmovanje, ki Je potekalo pod pokroviteljstvom skupščine občine Novo mesto, delovnih kolektivov tovarne zdravil »Krka«, tekstilne tovarne »Novoteks« in tovarne oblačil »Labod«, bo šlo v gimnastične anale z oznako odlično.
Rezultati — pionirke, posamezno
l.	Bezjak 35.90, 2. Kolar (obe Partizan Zelena jama) 35.70, 3. Petrič (Zagreb) 34.60, 4. Suhadolc (Partizan Zelena jama) 34.20, 5. do 6. Lutar (Partizan Spodnja Šiška) in Javornik (Part. Zelena jama) 34.15, 7. Kavšek (Part. N.
m.	) 34.10, 8. Omerza (Zagreb).
34.05,	9. Moro (Part. N. m.)
34.00.	10. Milanovič (Zagreb)
33.85.
Ekipno: 1. Partizan Zelena jama
140.25,	3. Partizan Novo mesto 133.75.
Pionirji, posamezno: 1. Furlan (N. Gorica) 51.90, 2. Hraskv (Zagreb) 51.55, 3. Tredafilovski (Ku-manovo) 51.20,	4. Nedeljkovič
(Sremska Mitrovica) 50.60,	5.
Hadžimanov (Kumanovo) 50.45, 6.-7. Sumandl (Železničar Maribor) in Repar (Železničar Subotica) 49.60, 8. Stojanovski (Kumanovo) 49.45, 9. Burič (Niš) 49.35, 10. Skoberne (Maribor Center)
48.85.
Ekipno: 1. Kumanovo 198.15. 3. Železničar Maribor 186.75, 3. Železničar Subotica 185.55.
Mladinke, posamezno: I. Živčič (Zagreb) 35.15. 2. Remšak 35.00, 3. Zupančič 34.75 , 4. Hlastec (vse Part. Spodnja Šiška) 34.30, 5. Makar (Zagreb) 33.95, 6. Juvanov:č (2arkovoI 33.65, 7. Radovič (Maribor—Center) 32.15, 8. Petrine (Zagreb) 32.10, 9. Ivanovič (Novi Sad) 32.00.
Ekipno:	1. Zagreb 132.15.	2.
Partizan Spodnja šiška 119.85.
Mladinci, posameno:	1. Vilič
(Sarajevo) 52.65 , 2. B. Tripkovič (Maribor-Center) 52.35. 3. Djoka-novič (Sarajevo» 50.60. 4. Bašič (Zenica) 43.55	5.-6.	Todič
(Sremska Mitrovica) in Muravs (Železničar) Maribor 48.25, 7. Ka-sum (Zarkovo) 47.95,3 8. Jakovljevič (Sremska Mi tronca) 47.75.
9.	Para val (Kot*"-' -rt .fin io. Paj-nik (Maribor-Center) 46.60.
Ekipno:	1. Maribor-Center
192.60,	2. Sremska Mitroviča
185.85.	3. Zarkovo 183.45 , 4. Zenica 178.45.
Clanica zveznega razreda, posamezno: ! M. Dok) «Pan. Zelena jama) 36.95, 2. Ilič (Zvezdara Beog.) 36.45, 3. J. Dokl (Partiz. Novo mesto) 36.20. 4. Bunc (Partizan Spodnja šiška) 35.90,	5.
Savič (Zrenjanln) 35.05. 6. Dja-kovič (Partizan Spodnja šiška)
33.85.	7. Nikolovska (Skopje)
33.25,	8. Ivanovič (Novi Sad)
33.25,	9. Burmazovič (Sremska Mitrovica) 33.15. 10. Ouarnica (Nov: Sad).
Člani zveznega razreda, posamezno: 1. Vratič (JLA) 55.10. 2. Ivanovič (Subotica) 54.50. 3. Kezu-noviča (Sarajevo) 53.75. 4. Kunčič (Part. Trnovo) 53.30. 5 .Šoštarič (Železničar. Maribor) 52.95. 6. B. Starčič (Part. Spodnja šiška) 52.10. 7. Popov (Novi Sad)
52.05.	8. Ačimovič (Novi Sad) 51.30. 9. Mutič (Subotica) 50.70,
10.	Piletič (Železničar. Maribor).
Velenjčanom prehodni pokal
MEŽICA — Organizator П. delavskih športnih iger je bil rudnik svinca in topilnica Mežica. Nastopilo je več kot 300 tekmovalcev iz 8 podjetij in rudnikov Velertje, T--bovlje, Dobrnje. Laškega. Raše, Senova. Kamnika in Mežice. Pri streljanju, kegljanju in šahu so bili najuspešnejši rudarji iz Trbovelj.
V odbojki so bili domači razred zase. v krosu in malem nogometu so zmagali rudarji iz Velenja, ki so v skupni uvrstitvi os \ojil tu:ii prehodni pokal.
REZULTATI — streljanje:	1.
REK Zasavje (Trb) 17 točk. 2. Rudnik (Mežica) 13. 3. REK (Velenje) Velenje) 10; odbojka:	1.
Rudnik (Mežica) 16. 2. REK (Velenje) 12, rudnik (Laško) 8; kros:
1.	REK (Vel) i6. 2. Rudnik (Mežica) 12, 3. Rudnik (Dobrna) 9; kegljanje: 1. REK (Trb) 18. 2. REK (Vel) 14. 3. Ru«inik (Mežica) 11; šah: 1. REK (Trb) 18.
2.	REK (Vel) 14. 3. Rudnik (Dobrna* 11; mali nogomet: 1. REK (Vel) 17. 2. REK (Trb> 13, 3- Rudnik (Mežica» 10.
Skupna uvrstitev za prehodrč pokal: 1. REK (Velenje) 83. 2. REK (Trb) 78, 3. Rudnik svinca (Mež) 71.
M. PEČOVNIK
ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH
Le Mecking
Po 11. kolu medeonskega turnirja vodi Brazilec, ki je še edini nepremagan
MANILA, 27. jun. — Po enajstem kolu medeonskesja turnirja za svetovno prvenstvo je vodstvo prevzel brazilski veflemoj-ster Mecking, ki je potem, ko jc v 10. kolu premagal Leskovškega. edini nepremagani udeleženec. Takoj za njim je Hort, tretje in četrto mesto pa si delita Polugajevski in Kavalek. Ljubojević je z zmago nad Pachmanom in z remijem proti Polugajevskemu sicer popravil svoj položaj, vendar je šele šesti. Z dvema porazoma .je popoln zlom doživel bivši svetovni prvak Spasski. Iđ nima vee praktičnih možnosti za uspeh.
Rezultati: 10. kolo — Ljuboje-vlč : Pachman 1:0 (Ponzianijeva igra, 41), Češko vski Mecking 0:1 (siciljanška igra, 39). Hort : Gheorghiu prek. (siclljanska igra, 41). Browne : Quinteros 0:1 (kraljeva indijska obramba, 29). Uhlmann : Tan prek. (angleška igra. 41). Biyiasas : Polugajevski 0:1 (angleška' igra. 36). Bal asov : Kavalek remi (siclljanska igra, 38), Spasski : Panno 0:1 (sicilijanska igra. 38). Ribli : Harandi 1:0 (kraljeva indijska obramba. 41), Torre : Mariott: prek. (sicilijanska igra, 41); II. kolo — Polugajevski :	Ljubojević remi
(Benoni. 28). Mariott: : Ceškov-ski prek. (Pirčeva obramba. 42). Harandi : Torre 1:0 (sicilijanska igra, 26). Panno : Ribli 0:1 (Benoni, 42), Kavalek : Spasski sicilijanska igra. 35), Pachman Balašov 0:1 (Griinfeldova obramba ,29). Tan : Biyiasas prek. (španska igra. 41), Quinteros : Uhlmann 0:1 (Retijeva igra. 39), Gheorghiu: Browne remi (damina indijska obramba, 24*. Mecldng : Hort remi (Caro — Kann, 10).
Vrstni red: Mecking 8 (1). Hort 7,5 (1), Polugajevski m Kavaiek 7. Uhlmann 6.5 (1), Ljubojević6.5 Ceškovski 6 d), Parmo. Ribli, Browne. Balašov 6. Spasski 6.5. Quinteros 5 (1). Gheorghiu 4.5 (3). Biyiasas 3.5 (1). Mario:* 3 «2). Harandi 3. Pachman 2,5. Torre 2 Ш, Tan 1,5 (2).
Deseto kolo je bilo doslej najbolj razburljivo. Kar trije igralci so izgubili, potem ko so prekoračili dovoljen čan za razmišljanje. Tako je v derbiju kola osvojil točko tudi Mecking vendar pa je treba reči. da si je brazilski velemojster že kmalu po otvoritvi cri-boril prednost.
Ljubojević je po dveh zaporednih porazih premagal Pachmana. Tudi njegova igra je bila tokrat veliko boljša. 2e v otvoritvi je dosegel prednost in je potem n: izpustil iz rok. čeprav si je Pachman s številnimi menjavam: skušal o’aišati položaj. Pred časovno kontrolo je Pachman zgubil najprej enega kmeta, potem pa. ko bi ostal krajši še za enega, se ie vdal. Poleg Ceškovškega sto zaradi predolgega razmišljanja izgubila partiji še Spasski in Browne.
Drugi zaporedni poraz bivšega svetovnega prvaka Španskega je bil vsekakor največje presenečenje 11. kola. Potem ko je bivši šamoion zgubil s Pannom. čenrav je imel boljši položaj, je tokrat želel zmagati do vsej sili. Zelo ie zapletel pozicijo in spet zašel v časovne težave, v k?, tori h mu_ ni uspelo potegniti predpisanega števila DOtez.
Slednjič se je ustavilo tudi Parimi. Ko je v zadnjih sedmih kolih zbral kar 6 točk In se začel bojevati celo za prva tri mesta, je z belimi figurami zgubil z Ribli-jem.
V derbijih 11. kola pa ni bilo presenečenj. Polugajevski in Ljubojević sta remizirala v izenačen: končnici, v kateri sta imeli obe strani po dve trdnjavi in enako število ‘kmetov. Očitno je bilo. da je Polugajevski kot beli. igral previdno in n: želel tvegati. Prav tako Ljubojević. ki • bi ga poraz skoraj gotovo vrgel iz boja za tretje mesto.
Mecking in Hort sta remizirala po vsega desetih potezah, tako da do boia sploh ni p'išlo. Oba sta si privoščila dan počitka, sai njuni tekmec: še vedno precej za-artaiajo. Iranski mojster Harar.d; je dosegel še en uspeh. Premagal je velemojstra Tor reja in je na lestvici pred dvema igralcema z najvišjim naslovom.
Pari 12. kola -.Ljubojević — Tan. Ceškovski — Hort, Browne — Mecking. Uhlmann — Gheorghiu. Biyiasas — Quintaros. Balašov — Polugajevski, Spasski — Pachman. Ribli — Kava le. Torre — Panno. Mariott: — Harandi.
KOLESARSTVO
Maertens tudi v tretji etapi
LE TOUQUET. 27. jun. — Belgijski kolesar Maertens je v vodstvu tudi po tretji etap: Tour de France. Tokrat je zmagal v boju na čas (37 km) — 47:08 pred rojakom Pollentierjem — 48.45.
Slak pred Kržišnikom
LJUBLJANA — Rednega or/o-potožnega turnirja kvalitetnih igralcev se je tokrat udeležilo le deset šahistov, ki so se pomeni: po dvokrožnem sistemu. Že od vsega začetka sta se za prvo mesto bojevala le Slak in R. Kržišnik. Zmagal je prvi, potem ko je slednji nepričakovano zgubil zadnjo partijo z Rijavcem.
Vrstni red: Slak 15,5, R. Kržišnik 14,5, Zorman 12, Ceko, Petrovič, Steiner, Musič, Rijavec itd.
J. T.
Tudi ČSSR ne gre v Izrael
BEOGRAD — Češkoslovaška šahovska federacija je izrazila solidarnost s sovjetsko šahovsko federacijo in sklenila, da ne bo sodelovala na olimpiadi, ne na kongresu FEDE, će bosta ti prireditvi v Izraelu.
LJ UBOJE VIC : PANNO
8.	kolo
Sicilijanska igra
1. e4 c5, 2. Sf3 eS, 3. d3 Sc6, 4. g3 Sf6, 5. Lg2 d5, 6. Sbd2 LeT. 7. 0-0 0-0. 8. Tel b5, 9. a4 ba. 10. Ta4: aó. il. Sb3 LdT. 12. ed ed. 13. Lg5 Te8, 14. Lfd: Lf6:, 15. Sc5. Lb2 , 16. Ta2 Lc3. 17. TeS:- Le8:. 18. Sa4 Lf6, 19. c3 d4. 20. c4 Tb8, 21. Sd2 Sb4, 22. Ta3 LeT, 23. Se4 Dc7, 24. h4 h6. 25. Lfl f5, 28. Sd2 f4, 27. Se4 fg, 28. fg Sc2, 29. Ta2 Se3. 30. Del Lb4, 31. De2 Leo. 32. Hh2 Tf8, 33. Lg2 Le4:, 34. de Tf2, 35. Dl2: Sg4 + . 36. Kgl Sf2:, 37. Tf2: d3, 38. Kh2 Dc4:, 39. e5 Dd4, 40. Tf4 De5:. 41.	Te4	Dd6. 42.	Sb2	d2.
43. Sdl Dd3. 44. Te3 Dc4. 45. Lh3 Ki8. 46. Le5, beli se vda.
KAVALEK : LJUBOJEVIĆ
9.	kolo Benoni
1. d4 Sf6. 2. c4. e6, 3.- Sc3 c5. 4. cL5 ed, 5 cd g6, 6. e4 d6. 7. Sf3 Lg7. 8. Lg5 0-0, 9. Sd2 Te8. 10. Le2 a6. 11. a4 3bd7, 12. 0-0 Tb8. 13. Lh4 Dc7, 14. h3 c4, 15. Lc4: Sc5,	16.	Tel	Ld7,	17.	Df3
Sh5. 18.	Lfl	LnS.	19.	Ddl	b5.
20. ab ab. 21. 3b3 Sa4, 22. Sb5: Lb5. 23. Lb5: Sb2:. 24. De2 Sf4, 25. Dfl g5, 26 Lg3 Tc-5. 27. Sd4 Dc5. 23. ScS Tb5, 29. Teci Te4:. 30. Tc5:	Tc5:.	3i.	Sf4:	Tf4,	32.
De2 Sc4. 33. g3 TIS. 34. Dc8 Kg7. 35. TaH Kg6. 36. De4+ Kg7. 37. Se7 Tg6, 38 Df5, Cmi se vda
POLUGAJEVSKI : GHEORGHIU 4. kolo
:. Sfo Sf6. 2. c4 e6, 3. Sc3 b6. 4. e4 Lb7, 5. Ld3 do. 6. Lc2 c5. 7 d4 cd, 8 Sd4: Le7. 9. 0-0 0-0. 10. b3 a6. 11. Lb2 Sc6, 12. Klil Db3 (napaka ki daje polet belim figuram), 13. Г4 o5. 14. e5 de. 15. ScR: Lc6:. ?6. fe Sd7. 17. Sd5! (lepa kombinacija, ki vodi h krepitvi kmečkega središča belih in delovanju lovskega nara) ed, 18. cd	LbT,	19.	d6 Lg5, 20. Dh5
h6. 21.	h4!	Dc8. 22. Lf5	g6. 23.
De2! (aa videz dobi jemanje z lovcem na g6; vendar pa bi bila :■) napaka)	23.	Lg6 Sf6!	24. e?
Dh - in mat v naslednji potezi * gf. 24.	hg	Le*.	25. e6'	fe. 26.
Dhn e5.	27.	Dg6- KhH. 28.	Dhó: —
Kg8. 29. DgR-*- KhS, 30. 774!, črni se vda.
SZ na »kentraoiim-piadi«
TRIPOLI. 27. jun. — Podsekretar v libijskem ministrstvu za socialno politiko je sporočil, da bo SZ sodelovala na šahovski »kon-traolimpiadi«, ki bo oktobra v Tripoliju.
»Zares je ohrabrujoče, da smo dobili pozitiven odgovor iz države, ki ima tako velik prestiiž v šahu.« ie izjavil podsekretar, ki ie hkrati radi predsednik vladinega visokega komiteja za organizacijo olimpiade v Tripoliju.
Sporočali so tudi. da je doslej 40 držav potrdilo udeležbo na »kontraolimpiad'i« Seznama teh držav pa niso objavili, niti niso sporočili če so vse te države čia-nice FIDE.
V Ptuju — obakrat Ptuj
PTUJ — Na atletskem kriteriju slovenskih mest skupine B so nastopile ekipe Murske Sobote, Raven in Ptuja. Tekmovanje sta dobro organizirala domači Partizan in občinska zveza za telesno kul- ; turo.
Ekipno — moški: Ptuj 25 točk, Ravne 15, M. Sobota 13; ženske: Ptuj 19, Ravne 11, M. Sobota 11.
REZULTATI — ženske, 100 m: Butolen (Pt) 12,5, Skraban (M. S.) 13,2, Skuk (Ra) 13,2. 400 m: Sober (Ra) 60,7, Frasa (Pt) 63,3, Žižek (MS) 66.9: 4 х 'лОО m: Ptuj 52,7, Ravne 52,8, M. Sobota 55,3; višina: Kolar (Pt> 140, Djuja (MS) 125, daljava: Langerloz (Ra) 499, Horvat (Pt) 469, Fister (MS) 467, krogla:	Zorko (Pt) 9,16, Kuhel
(MS) 7,81, Umavt (Ra) 6,16, disk: Petek (Pt) 28,34, Horjaa (MS) 25,50, Kolar (Ra, 18,96.
Moški, 100 m: Prstec (Pt) 11,2, Golob (MB' 'A,8, Fortin (Ra) 12,0; 400 m: Žufer (Pt) 52,0, Pogorelec (Ra) 57,8, Ulen (MS) 60,7; 1500 m:	Peternel (MS) 4:09,1,
Štruc (Ra) 4:15,0. Mesič (Pt) 4:56,8; 3000 m: Ledar (Pt) 8:56,7, Flisar (MS) 9:00,4, Nabernik (Ra) 9:04,7; 4 x 100 m: Ptuj 45,3. M. Sobota 47,8, Ravne 48,9; daljava: Čuček (Pt) 620. Kabl* (Ra) 606, Ju jež (MS) 584; višina: Norčič (Pt) 186, Strmčnik (Ra) 170, Banfi (MS) 170; krogla: Skok (Pt) 12,04, Brkhman (Ravne) 11,25; kopje: Bračič (Pt) 43,16, Sater (Ra) 41,66, Lukač (MS) 36,70.
M. Z.
Po domačih krajih
Zmaga Krškega
LESKOVEC — Domači mladinski aktiv je v sodelovanju s TVD Partizan priredil rokometni turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Zaradi boljše rezlike med danimi in prejetimi goli so prvo mesto osvojili rokometaši iz Krškega.
Rezultati: Leskovec : Krško 13: 13. Velika vas : Senovo 13:20, Leskovec : Velika vas 24:11, Krško : Senovo 27:16. Leskovec : Senovo 20:18, Krško : Velika vas 21:16: vrstni red: 1. Krško 5, 2. Leskovec 5, 3. Senovo 2 in 4. Velika vae 0. Najboljši strelec turnirja je bil M. Radi (V. vas) z 28 zadetki.
L. ŠRTBAR
Naslov na Reko
LJUBLJANA — Na štiristeznem pokritem balinišču ŠD Zarja je bilo v soboto in nedeljo jubilejno 25. državno prvenstvo posameznikov v balinanju. Nastopilo je 16 tekmovalcev, po 7 iz Slovenije ta Hrvatske ter 2 iz Črne gore. Po sobotnih zanimivih predtekmovalnih igrah so se v polfinalni del uvrstili le 4 zastopniki Slovenije, omeniti pa velja, da so imeli zelo neugoden žreb, saj eo bili v prvo skupino izžrebani kar 4. Po polfinalnih dvobojih so se v nedeljski finalni del uvrstili 4 tekmovalci, edini zastopnik Slo venije v finalu pa je bdi Jože Markovčič (N. Gorica), V finalu je Velenik (Poreč) premagal Petri-
čevi ča. Brajkovtč (Reka) pa Markovčiča. V igri za prvo mesto je po izenačeni igri izkušeni Втајко-vič z malo športne sreče premagal presenečenje turnirja Veieni-ka. potem ko je le-ta vodil že z 12:10. vendar mu odločilne točke ni uspelo priigrati.
Preseneča slaba uvrstitev državnega reprezentanta Guština (Skala. Sežana), ki je zatajil v 2. kolu in je na koncu prirtal na 8. mestu. Republiški prvak. Jeseničan Uran, je prvič nastopil na državnem prvenstvu in se zaradi neizkušenosti ni mogel uveljaviti. Nedvomno sta z uvrstitvami razveselila Markovčič s 4. mestom in edini Ljubljančan Keber (Sloga) s 6. mestom.
Po končanem tekmovanju je predsednik BZJ Silvo Gombač prvim štirim podelil pokale, jim čestital k uspehu in se vsem nastopajočim zahvalil za sodelovanje.
REZULTATI — finale Velenik (Istra, Poreč) : Petričevič (Prvomajska, Zagreb) 14:4. Markovčič (Gorica) : Brajkovič (Motoma, Reka) 7:13, Petričevič : Markovčič 13:3, Velenik : Brajkovič 12:13.
Vrstni red: 1. Brajkovič (Reka),
2. Velenik (Poreč), 3. Petričevič (Zagreb). 4. Markovčič (Gorica),
5. Bejakovič (Luka. Reka), 6. Keber (Sloga, Ljubljana), 7. Fajt (Taibar, Sežana), 8. Guštin, 9. Šemrov (oba Skala. Sežana), 10. ’ Uran (Jesenice),...	14. Šifrer
(Borec, Kranj).	D. BER2AN
ГNA MORJE NA DOPUST ^	
Z VIATOR JENI.	•• ■ ■ _ /•» : .. •: . 4 •
REDNE IN SEZONSKE AVTOBUSNE	
LINIJE — HITRO IN UDOBNO	
	odhod ob cena po
	osebi
Ljubljana—Koper	5.45 35 din
Ljubljana—Piran	5.45 r41 din
Ljubljana—Umag—	
Zlatorog	5.45 52 din
Ljubljana—Poreč	8.30 62 din
Ljubljana—Rovinj	13.45 75 din
Kamnik—Piran	6.55 48 din
Maribor—Rovinj	10.25 113 din
Lendava—Piran	21.25 105 din
Jesenice—Šibenik	20.00 150 din
Radio-taksi Viator, tel.	20-424 in 323-062
	m
L VIATOR LJUBLJANA	VIATOR i J
L					 ZJ
dMi- JABOLKO
zlata medalja za kakovost na spomladanskem ZV76
Tudi zakon - po novem
Do konca leta ga je treba uskladiti z ustavo SRS — Teze že nared ...
Telesnokul turne skupnost! mi vseh ravneh bodo imele do konca leta 1976 (m verjetne tudi nekaj mesecev prihodnjega leta) °?,110 dela z uresničevanjem sprejetih stališč in sklepov republiške konference SZDL o ustavni preobrazbi samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. To delo bo toliko pomembnejše in tudi težje zaradi tega. ker je potrebno v zvezi s celotno problematiko, ki jo obravnavajo omenjena stališča in sklepi, najprej uskladiti veljavni zakon o telesnokulturnih skupnostih, ki Je bfl sprejet pred sprejetjem nove slovenske ustave, z ustavo SR Slovenije. Zakonski rok in tudi rok skupščine SR Slovenije za uskladitev tega zakona z ustavo je 21.12. 1976.
O tej problematiki sta že razpravljala Izvršni odbor skupščine TKS Slovenije in svet za telesno kulturo republiške konference SZDL. ki sta se na podlagi izdelanih tez v svojem bistvu opredelila za skoraj enaka stališča, in to: 1. da je potrebno teze za dopolnitev oziroma spremembo zakona dograditi in nekatere zadeve se podrobneje proučiti. Na osnovi tako dopolnjenega gradiva naj bi pristojni republiški upravni organ — republiški komite za vzgojo in izobraževanje — pripravil predlog za izdajo zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o telesnokultumih skupnostih v skladu s sprejetimi skupščinskimi roki.
2.	Teze so izdelane dovolj široko hi zajamejo problematiko mnogo bolj obširno kot jo je mogoče (vsaj v določenih delih) podati v ustreznem zakonu. Problemi naj se še nadalje evidentirajo in razčlenjujejo, zato naj služi to gradivo tudi kot osnova za dograjevanje samoupravnih sporazumov, statutov in drugih samoupravnih aktov v kasnejšem obdobju preobrazbe skupnosti.
3.	Spremembe in dopolnitve veljavnega zakona je potrebno izdelati na že omenjenih stališčih republiške konference SZDL in tudi na izhodiščih osnutka zakona o združenem delu. saj vrsta določil tega zakona neposredno zadeva v živo samoupravne interesne skupnosti, torej tudi telesnokul turne.
Izvršni odbor skupščine TKS SRS se je odločil, da bo o tej problematiki potrebno čimprej spregovoriti tudi z delegati TKS občin, obale in mesta Ljubljane in Je zaradi tega za 7. julij sklical posvetovanje le-teh. na katerem naj bi v prvi točki dnevnega reda obravnavali to problematiko.
2e večkrat omenjene teze za dopolnite* in spremembo zakona obravnavajo vrsto vprašanj. M jih bo potrebno na ustrezen način vključiti v zakon. Omenimo le nekatera najpomembnejša. ne da bi njihovo vsebino in obseg podrobneje razčlenjevali: članstvo v SIS. njihove pravice in obveznosti ter izvor delegacij v TOZD. KS in telesnokultumi sferi; način konstituiranja (glede na pravni akt) in območje delovanja in v zvezi s tem izvirne in izvedene skupnosti; sestavo skupščin, dvo-domnost in pristojnosti skupščine kot celote oziroma zbora uporabnikov In zbora Izvajalcev'; konstituiranje posebnih skupnosti in enot v okviru krajevnih skupnosti, njihove pravice in obveznosti ter odnose med skupnostmi in posebnimi oziroma enotami; obveznosti telesnokultumih skupnosti v procesu družbenega planiranja in vključevanja le-teh v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje (dohodkovni odnosi, usklajevanje itd.); posebej naj bi še urejali tudi odnose do drugih republik in pokrajin, še zlasti pa je seveda odprto vprašanje federacije, nadaljnjih medsebojnih odnosov, programov in financiranja; nadalje so aktualna vprašanja samoupravne kontrole in delovnih skupnosti telesnokultumih skupnosti (razmerja in odnosi) v smislu zakona o združenem delu.
Našteta in še nekatera druga vprašanja naj bi torej urejali z zakonom, še vrsto drugih vprašanj pa kasneje r samoupravnih aktih posameznih skupnosti, tako da bi čim hitreje in čim učinkoviteje uresničili politična stališča in sklepe republiške konference SZDL.	RAJKO ŠUGMAN
TEHNIČNI VODJA — Dušan Mandič.
V OHRIDU MNOGOBO JEC — Bojan Pogačar.
Odgovornosti še ni dovolj
Na posvetu ObZTKO in RSO, ki ga je pripravila ZTKOS, so — ob žal zelo pičli udeležbi — razgrnili probleme v zvezi z uresničevanjem portoroških sklepov
LJUBLJANA — Zveza telesnokultumih organizacij Slovenije je za soboto sklicala posvet zastopnikov občinskih zvez telesnokultumih organizacij ter republiških strokovnih organizacij — z obširnim in ta čas izredno aktualnim dnevnim redom: uresničevanje portoroških sklepov, priprave za financiranje RSO »od spodaj navzgor« ter idejnopolitično izobraževanje kadrov, ki delujejo v telesni kulturi. Vsi uvodni referati so bili temeljito pripravljeni, tudi razprava je bila zavzeta in vsebinska, žal (in ob tem je treba tako v ObZTK kot v RSO zaostriti odgovornost) pa je bila udeležba izredno pičla, saj ni bila zastopana niti polovica ObZTKO in RSO. Tak odziv pa seveda izredno negativno vpliva na uresničevanje zahtevnih aktualnih nalog, še zlasti, ker je venomer dosti pripomb, da stvari še niso povsem razčiščene in jasne, priložnosti za razčiščevanje in pojasnjevanje, kakršna je sobotni posvet nedvomno bil, pa se organizacije ne poslužujejo. Zato so tudi na posvetu
najostreje ožigosali tak
Uvodne besede o realizaciji samoupravnega sporazuma o ure sničevar.ju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokul turne dejavnosti v SRS (portoroški ' sklepi) so prispevali Ada Klanjšek za področje množičnosti, Avgust Likovnik za področje vrhunskega športa in Marko Račič za tekmovalne sisteme. Vsi trije so poudarili pomembnost obdobja, ki je pred nami, saj je treba zdaj v praksi spremeniti oziroma na novo urediti marsikaj, o čemer smo se bili dogovorili in je načelno tudi povsod naletelo na odobravanje.
Ada Klanjšek je med drugim dejala: »Bistvo sprememb, ki jih prinaša samoupravni sporazum, je prav v tem, da je zasnovan na ustavni pravici in dolžnosti slehernega delovnega človeka in občana, da se aktivno in redno udejstvuje v telesnokultumih dejavnostih in da so s tem telesnokultumi dejavniki dolžni, da si v skladu z možnostmi prizadevajo organizirati telesnokultumo dejavnost tudi za za vse tiste delovne ljudi in občane, ki niso organizirani v društvih in se tudi individualno ne ukvarjajo s športno rekreacijo. Ta sporazum zato predvideva zagotovitev takih možnostih, saj se kot kriterij uspešnosti TK organizacij postavlja v prvo vrsto število vključenih občanov v redno dejavnost. Na taki načelni osnovi so zasnovane tudi konkretne obveznosti telesnokultumih skupnosti glede politike in financiranja ter telesnokultumih organizacij in njihovih asociacij glede vsebine, organizacije in ustvarjanja kadrovskih in materialnih možnosti za množičnost v telesni kulturi. Sporazum obvezuje TK skupnosti, da najmanj 50 odstotkov združenih sredstev vlagajo v ustvarjanje takih materialnih možnosti, ki bodo
pristop ne tako maloštevilnih ObZTKO in RSO ..
omogočite resničen razvoj množičnosti. Poleg tega bo osrednja pozornost TK skupnosti namenjena šolanju in izpopolnjevanju poklicnih in amaterskih kadrov za množično TK dejavnost in usposabljanju nosilcev — izvajalcev te dejavnosti.
Nove naloge nosilcev dejavnosti
, Klanjškova je nato podrobneje opredelila vlogo izvajalcev dejavnosti v novih razmerah in pri tem ugotovila, da je hitrejši razvoj množičnosti v neposredni zveri s hitrejšim uveljavljanjem samoupravnosti In delegatskih odnosov v vseh osnovnih TK organizacijah, kajti le na ta način je vpliv na programiranje in financiranje množičnih dejavnosti s strani delovnil ljudi, njihovih družin in drugih občanov v krajevnih skupnostih zajamčen. Vse osnovne TK organizacije se morajo odpreti in razširit’ svojo dejavnost v TOZD in krajevne skupnosti. Te naloge, ki imajo poleg telesnokultumega tudi močan družbeno politični značaj, zahtevajo intenzivno delovanje aktiva komunistov in mladinskih aktivov v vsaki osnovni TK organizaciji.
V zveri s tem je Ada Klanjšek dejala: »Telesnokultuma društva in klubi sc- glede na uvajanje novega tekmovalnega sistema še posebej dolžna orientirati se na množično vključevanje mladih in starejših občanov v svojo redno dejavnost. Obveznost uvajanja temeljne. splošne in specialne teles-nokuitume »izobrazbe« zadeva vsako OTKO v okviru rednega delovanja in ne samo organizacij, ki jih posebej štejemo k športno rekreativnim. V temeljno in splošno dejavnost te vrste štejemo hojo, tek, plavanje, smučanje, kole-
SPET MED BOLJŠIMI — Darko Dizdar.
LETOS
Vizjak.
BOLJE — Igor
Dobro pripravljeni v Ohrid
Reprezentanca ljubljanskega armadnega območja se je za športno prvenstvo JLA zavzeto urila po raznih krajih Slovenije — Lani sedmi, letos že boljši?
LJUBLTANA — Jutri se Iw v Ohridu začelo 29. športno prvenstvo JLA. V sedmih športnih panogah se bo od 29. junija do 4. julija za naslove najboljših pomerilo več kot 1000 vojakov športnikov iz vseh armadnih območij ter rodov naše JLA. Tekmovanja bo letos prvič prenašala tudi TV.
Zastopecvo ljubljanskega AD se Je za ohridsko prvenstvo dobro pripravilo. Atleti so se urili v Celju in Velenju, strelci v Ptuju, judoist; v Slovenski Bistrici, rokometaši in odbojkarji so bili v Ljubijani. mnogoboje: in plavalca pa so bili v Kranju. Po besedah tehničnega vodje reprezentance ljubljanskega armadnega območja majorja Dušana Mandiča so bile priprave zelo intenzivne. Fantje so se resno oprijeli dela. kajti v nekaterih ekipah so bila potrebna Se izbirna tekmovanja. Vse ekipe so izredno izenačene in kompaktne. v svojih vrstah pa imajo tudi nekaj odličnih športnikov in državnih reprezentantov. Omeniti velja predvsem atleta C Ikiča in Penco, plavalca Vošnjaka, rokometaše Pučke, Trbovca in Borali-je, lahko pa bd še naštevali.
»Z malo sreče bi se letos lahko visoko uvrstili. Imamo dobro moštvo. najviše pa bi lahko posegli v atletiki, plavanju, rokometu pa morda tudi v mnogoboju. Nekateri vojaki so na pripravah dosegli odlične resultate, kar obeta dobro uvrstitev tudi v Ohridu. Boljši kot lani. ko smo bili 7., vsekakor moramo biti. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem športnim organizacijam in klubom. ki so nam med pripravami izdatno pomagali in nam omogočili . da smo se nemoteno pripravljali. Tokrat smo res odlično sodelovali,« je ob koncu pogovora dodal major Dušan Mandič.
Obiskali smo tudi nekatere ekipe. Najprej smo se oglasili pri mnogobojcih, ki so se pod vodstvom kapetana I. klase Zorana Dobri ni ca pripravljali v Kranju-:
Vojaški mnogoboj je najbolj zahtevna in pravzaprav tudi edina specifična vojaška panoga na armadnih prvenstvih. Priprave so bile zelo naporne, trenirali so po soncu in vročini, torej v okoliščinah, ki so značilne tudi za ohridsko podnebje. Po besedah kapetana Dobrniča je ekipa odlično pripravljena, tako da v Ohridu računajo na najboljše. Za mnenje smo prosili tudi Bojana Pogačarja iz Stahovice pri Kanmiku. vojsko pa služi v Bohinjski Beh: »Nastop v Ohridu m; pomeni veliko, še posebej, ker sem se s športom začel ukvarjati šele v JLA. Priprave so bile dobre, trenirali smo pod strokovnim vodstvom ter v odličnih razmerah, tako da uspeh v Makedoniji skorajda ne bi smel
lahtevnejša športna panoga na tekmovanjih vojakov, premagovanje zaprek, kot ena izmed disciplin mnogoboja, pa še posebej.
Foto: Busič
Plavalcev ra bilo treba dolgo iskati, dobili smo jih namreč kar na kranjskem bazenu, kjer so se pripravljali pod vodstvom Iztoka Pečirerja, trenerja PK Ljubljana. Treningi so bili intenzivni, 9 plavalcev je namreč vsak dan moralo preplavati 4 do 5 kilometrov. Pohvalno so se izrazili tudi o kranjski TKS, ki jim je omogočila nemoten trening, dopoldan v odprtem bazenu, popoldan pa v zimskem. Vsi so pred nastopom v Ohridu dobro razpoloženi co obljubljajo visoko uvrstitev. Darko Dizdar iz Beograda, JLA pa služi v Ljubljani, pa je še dodal: »Ko sem bil pionir, sem redno treniral. Kasneje pa sem plavanje opustil. Mislil sem. da je s tem konec moje kariere, s prihodom v JLA pa se je marsikaj spremenilo. Spet sem začel trenirati in se tudi dokaj hitre uvrstil med boljše. Zelo sem presenečen nad pozornostjo Kranjčanov, ki so nas lepo sprejeli in nam omogoči;: nemoten potek priprav. V Ohridu upam na najboljše.«
Odbojkarji so se pripravljali v Ljubljani. Igor Vizjak iz Novega mesta, kot vojak pa je škofjelo-čan, je o pripravah povedal tole: »Trenirah smo takorekoč cele dneve. Poleg treningov smo skupaj vsak dan odigrali uidi po eno tekmo. Igrali smo s Savo, Bledom in Ljubljano. Ekipo sestavljajo igrailci, ki so se sicer že ukvarjali z odbojko, kakih slavnih imen pa pri nas ni. Morda bi lahko omenili le Romana Marko in pa Zdravka Isteniča, ki igrata v moštvu Bovca. Manjka nam predvsem igralec univerzalnega cipa. toda z borbenostjo bomo sku-
Nova telovadnica v Hočah
HOČE, 27. junije — Danes dopoldne je podpredsednica mariborske občinske skupščine Brigita Kuharjeva v Hočah pri Mariboru odprla prostore nove telovadnice, ki so jo zgradili z denarjem občinskega samoprispevka za šole in vrtce. V telovadnici so na razpolago vsa orodij a za orodno telovadbo. V telovadnici pa bodo lahko igrali tudi košarko in rokomet. S pridom bodo telovadnico lahko uporabljali tudi člani Partizana. Solška mladina pa je dobila prostore, ki jih je dolgo pogrešala. Telovadnico so zgradili kot prizidek k osnovni Soli »Dušana Flisa«. Gradnja in oprema je veljala okrog 3,6 milijona dinarjev.
M. K.
šali nadomestiti tudi to pomanjkljivost. Potrudili se bomo bit: boljši kot lani, ko smo bili šele sedmi.«
V Ljubljani so se pripravljali tudi rokometaši. Poleg vsakodnevnega 4-umega treninga so odigrali tudi vrsto tekem. Dvakrat so se pomerili z reprezentanco SFRJ. obe srečanji so seveda izgubi h, v tekmah s Slovanom, Celjem. Jelovico ter z mladinskima reprezentancama Slovenije in Vojvodine pa so zmagali. Ekipa je dobro sestavljena v svojih vrstah pa imajo tudi nekaj odličnih posameznikov — Pučka in Trbovca iz Ce-Lja, Borelija iz Medveščaka ter Dragojlovića iz pribojskega PAP. »Nastop v Ohridu mi veliko pomeni, saj je to nekakšna vojaška olimpijada. Priprave so bile dobre, poleg tega pa smo se pripravljali tudi že za kranjsko prvenstvo AO. Z ekipo, ki jo imamo letos, se lahko visoko uvrstimo.« je povedal nekdanji mladinski državni reprezentant Edvard Trbovc, vojak iz Vrhnike.
B. SOBAN
Na ŠIG okrog 600 nogometašev
Po kvalifikacijah v Ljubljani znani 4 finalisti za Kranj
LJUBU ANA — Pod pokrovitelj-stvom IMP Ljubljana in v organizaciji NK Ilirija so končali turnir v malem nogometu, zadnjo kvalifikacijsko tekmovanje izmed sedmih, v katerih se bodo pomerili gradbeni delavci Slovenije v finalu 26. športnih igrah gradbincev »ŠIG 76«, ki bodo 18. septembra letos v Kranju.
Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 60 ekip gradbenih podjetij z okoli 600 udeleženci, je odprl glavni direktor IMP Stanko Krumpak. Ekipe, k: so bile z žrebom razdeljene v 4 skupine, so igrale po pokalnem sistemu.
Konstruktor (Maribor), Cementar (Trbovlje), SGP Grosuplje in splošno kovinsko podjetje Ajdovščina, so imeli največ uspeha, saj so osvojili prva mesta v .skupinah in se tako uvrstili v finalna tekmovanja v Kranju.
REZULTATI: SGP Grosuplje : IBT Trbovlje 4:0, Spl. kov. podjetje Ajdovščina Gorica 4:2, Konstruktor : Pionir (N. m.) 3:0, Hidromontaža :	Cementar 0:2.
Zmagovalci — skupina A: Konstruktor; skupina B: Cementar; skupina C: SGP Grosuplje; skupina D: Splošno kovinsko podje-
Ajdovščina.
• Samo v
stop
10 TV programov
šarjenje, streljanje, osnove gimnastike in iger z žogo. Po podatkih, ki so nam na voljo, so to tudi tista prvinska znanja, na katera se pretežno vežejo interesi naših delovnih ljudi in občanov, kar že samo po sebi, še bolj pa s primemo In sodobno izbranimi oblikami in metodami omogoča svoj množičnosti.
TK udejstvovanja je primarni pogoj za učinkovitost za športno rekreacijske aktivnosti, zato Je tudi števho vključnih v redne kativnosti glede na Število občanov v krajevnem dometu društva ali kluba, kriterij za dodeljevanje finančnih sredstev. Rednost udejstovanja bodo OTKO lahko močno povečale % realizacijo tekmovalnega sistema, ki ga uzakonja sporazum. Novi tekmovalni sistemi temeljijo namreč prav na množičnosti in rednosti, so odprti in usmerjeni predvsem na območja krajevnih skupnosti in občin. Organizacijam, čim številnejših tekmovanj zlasti iz športnih zvrsti osnovnih znaj v KS in občinah bo istočasno močan spodbujevalni io propagandni dejavnik pri .razvoju množičnosti in rednosti vadbe.
Rednost vadbe pa ne sme izključevati občasnih sezonskih ali drugih oblik dela, kot so npr. različne trimske akcije, krosi, obrambni zbori, športna značka, mnogoboji. pionir-planinec. orientacijski pohodi in teki, naučimo se plavati, delavska športna tekmovanja, ki lahko najmnožičneje zajemajo prebivalstvo in ga spodbujajo k rednim aktivnostim Za družinsko in individualno aktivnost pa razvijamo planinske transverzale, trimske steze, hojo za zlati čeveljček. družinski slalom ipd.«
Tekmovalni sistemi v ospredju
Avgust Likovnik je opredelil naloge, ki čakajo telesnokulmrne organizacije pri uresničevanju skle pov glede razmaha vrhunskega športa. Povedal je, da sta TKS in ZTKO Slovenije že izdelali akcijski program, ki zadeva predvsem naloge pr j organiziranju selekcije, usposabljanju in zaposlovanju strokovnih kadrov, ter uresničevanju družbenega dogovora o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov — amaterjev.
Marko Račič Je govoril o tekmovalnih sistemih in dejal, da je usklajevanje le-teh nedvomno naj-
Odprava na Kavkaz že na poti
Mariborski alpinisti odpotovali v petek — 10 članov odprave
— V petek je z mariborskega letališča odpotovala v Beograd, od tam pa na Kavkaz prva mariborska alpinistična odprava, ki ima v načrtu vzpon na nekatere kavkaške vrhove, potihoma pa fantje upajo tudi na nekaj prvenstvenih smeri. Desetčlansko odpravo, vodi Jo Danilo Skerbinek, 36-letni član alpinističnega odseka Kozjak in eden njegovih prvih načelnikov, je finančno podprla telesno kulturna skupnost Maribor, precej denarja so v obliki reklam prispevala mariborska podjetja, dobršen delež pa nosijo kar člani sami.
V odpravi so: Bogo Jereb. 27-letni diplomirani inženir kemije, zaposlen v tovarni dušika Ruše, član AO Kozjak, z alpinizmom pa se ukvarja od leta 1968. Plezal je že v centralnih Alpah, Matterhorn pa ga je na sredi poti zavrnil. Milan Meden je 28-Ietai promet-no-transportni tehnik, zaposlen pri železnici. pl#za od leta 1963, član AO Kozjak, med drugim je že preplezal severno steno Eigerja. Štefan Senkovič, naj višji, saj meri kar 191 cm, 28-letni uslužbenec Elektro Maribor je član AO Kozjak in pleza od leta 1968, plezal pa je predvsem v centralnih Alpah. Marjan Curk, 28. elan AO Koejak. elektrotehnik v tovarni akumulatorjev Verna, pleza šele štiri leta, vendar pa ima na svojem seznamu že neka1 prvenstvenih smeri. Edi Drofenik, 29 let je član AO črna na Koroškem in je oskrbnik planinske koče na Grohatu nad Raduho, doslej je opravil že 250 vzponov, med njimi tudi ponovitev’ poljske smeri v Eigerju. Matjaž Zanoskar je član AO Sl oven j gradeč, zaposlen pri RŠC Velenje, star 25 let in se s plezanjem ukvarja že pet let. Franc Vogelnik 45-ietni »mladenič«, kot mu pravijo, se s planinstvom ukvarja že 25 let, je bibliotekar v mariborski študijski knjižnici, odpravi pa bo pomagal kot snemalec in fotograf. Bogdan Pavlin 37, magister stomatologije bo poleg vsega skrbel še za zdravje odprave. Vinko Bajde 27-letni strojni tehnik, zaposlen v tovarni akumulatorjev Vesna v Mariboru pa je med drugim že šesto leto načelnik AO Kozjak, pleza pa že več kot osem let.
Pred odhodom je Danilo Skerbinek poudaril, da so veseli, ker je uspelo zbrati vse potrebno in odriniti na Kavkaz. Kavkaz namreč pomeni kvalitetni korak naprej in je priznanje ob 35-lertni-ci mariborskega alpinizma.
JOŽE JERMAN
D. BER2AN
bolj težavno vprašanje, še zlasti, ker se dobršen dei športnih delavcev v RSO m tudi osnovnih organizacijah očitno dolgo ni zavedal takorekoč revolucionarnih sprememb, ki jih pomenijo v Portorožu po skoraj dveletni razpravi dogovorjena stališča. Dober del RSO je tako v začetku skušala zadržati stare I me ali pa jih le niti. To je pokazala tudi ob začetku javne razprave, ko je večina RSO zatrjevala, da je dose danji tekmovalni sistem dober in ustrezen. Sele po Portorožu se je večji del RSO zavedel resničnosti položaja in se lotil revizije. Predlogi. ki jih Je doslej dobila ZTKOS kažejo, da je zdaj večina zvez na pravi poti, velike težave pa so pri športnih igrah. Zato bo do potrebni razgovori s prizadeti mi — v čim krajšem času, priložnosti pa se ponujajo že ta teden, ko se bosta sestala tako sekretariat zbora za tekmovalni šport in predsedstvo ZTKOS.
V razpravi so bila uvodna Izvajanja deležna podpore, zlasti učinkovita pa je bila v zvezi s tekmovalnimi razmerami razprava delegata ObZTKO Ravne, ki Je med drugim dejal:
»Pri pregledu najnovejšega materiala o tekmovalnih sistemih, ki ga je zbrala komisija za tekmovalne sisteme pri ZTKOS, se nehote vzbudi- vtis ozke cehovske zaprtosti tistih, ki so sisteme predlagali, tj. nekaterih RSO, ki jih. vsaj tako kaže, ne brigajo portoroški sklepi niti dogovori, da je potrebno s starim razčistiti in začeti na novo. Neštetokrat je že bilo ugotovljeno, da stari tekmovalni sistemi ne ustrezajo, da so v dobršni meri le način zapravljanja in denarja in občudovanje kvazi kvalitete, pa vendar so nekatere RSO le nekoliko modificirale stare sisteme in gradile na njih nove. Na vse mogoče načine skušajo obdržati staro, često s tako imenovanim prehodnim obdobjem kot da bo potem položaj v naslednji tekmovalni sezoni kaj boljši.
Ne upoštevajo dejstva, da morajo biti tekmovalni sistemi izdelani po objavljenih modelih in v celoti bistveno cenejši od sedanjih, kar morajo predlagatelji dokazati s finančnimi kazalci. Potrebno bi bilo pripraviti take predloge za tekmovalne sisteme, ki bi že v osnovi dobili podporo tistih, ki bodo v njih našli svoj tekmovalni smisel in seveda tistih, ki bode te tekmovalne sisteme financirali. Tekmovalnih sistemov, ki ne bode ustrezali predlaganim modelom, v naši občini чк Domo financirali niti jih priznali.
Nedopusto je, da nekateri ne upoštevajo sklepov skupščine TKS SR Slovenije in predlagajo v ozkem krogu izoblikovana stališča brez obrazložitve, le s to, da je stari sistem z malenkostnimi korekturami dober.
Vsiljuje se ugotovitev, da se doslednemu Izvajanju portoroških sklepov cesto izogibamo z motivacijo, da *e ttad pruagajamo novim razmeram in da Je zato potrebno daljše časovno razdobje ter
na tihem celo upamo, da bomo naj hujše prevedrili in ostali pri
ljamo pa, da za staro ni dovolj sredstev, da bo potrebno upoštevati novo delitev zbranih sredstev, da bo s temi zbranimi sredstvi potrebno nuditi delovnemu človeku več In bistveno boljšo kvaliteto kot do sedaj, da bo potrebno to kvaliteto naprej dograjevati in Izpopolnjevati. Sploh nam ni mar, kaj pravijo tisti, ki sredstva dajejo, preko njih gremo molče, pred tem pa seveda zelo jasno trkamo na čustva posameznih klubov oziroma osnovnih organizacij ter jim nudimo ne glede na kvaliteto zelo bogate tekmovalne sisteme in pri tem sodimo, da smo popolnoma zadostili normam.«
Pripravam za nov način financiranja republiških strokovnih organizacij (od osnovnih organizacij navzgor) je Dila posvečena točka dnevnega reda, za katero je pripravil uvodno besedo Tomaž Banovec. Poudaril je. da tokrat ne sme več priti do ponovitve letošnjega položaja, ko RSO niso bile pripravljene za novost, čeprav je v praksi seveda nekaj variant, kako najbolj racionalno zagotoviti finanolranje. Možne so oblike urek ObZTKO, neposredno ali še kako drugače, na vsak način pa je treba zagotoviti že čim večji vpliv osnovnih organizacij na programiranje dejavnosti, s čimer bo tudi pri financiranju kar najmanj te-
Skrb za idejno-politično usposabljanje
Marjan Lenar&a. predsednik ZTKOS, je govorh o nujnosti večje skrbi za idejno-politicno usposabljanje in idejno-politično usmerjanje članstva telesnokultumih organizacij ter predlagal tudi že načrt konkretne akcije. Težišče idejno političnega dela bo potrebno zasnovati v društveni in klubski bazi ter v asociacijah na vseh ravneh. Prispeva naj k uveljavitvi samoupravnih odnosov v telesnokultumih organizacijah in delegatskih razmerij v telesni kulturi, k odstranjevanju negativnih pojavov in hitrejšemu uresničevanju stališč, za katere smo se dogovorili v Portorožu. V ta' namen naj bi v jesenskem času pripravili več seminarje”. *j bi postali stalna oblika dela. Na njih bi obravnavali najaktualnejše teze (uveljavljanje samoupravnega sporazuma, organiziranost na področju TK, delegatski odnosi, mesto in vloga družbenopolitičnih organizacij, splošna ljudska obramba, načela politike mednarodnih zvez v športu, moraino politične vrednote), vsa tista tematska področja pač, ki imajo svoj odsev tudi na telesnokultumem področju. Seminarji naj bi zajeli vodstva vseh asociacij in osnovnih organizacij, kasneje pa še članstvo, s tem pa bi bil rok za Start oziroma prvi krog na ravni republike do konca septembra, na ravni občin do konca oktobra, nato pa v osnovnih telesnokultumih organizacijah.
EVGEN BERGANT
krenila z mariborskega Danilo Skerbinek.
letališča. V ospredju vodja Foto: ČEBIN
Z REPUBLIŠKEGA POSVETA. Udeležba ni bila zadovoljiva, posvet pa kvaliteten. V ospredju desno Jože Žunec in za njim Vladimir Jenko, ki sta govorila tudi za bralce Dela.	Foto: Pukšič
Že obrisi novega
Zanimive ugotovitve nekaterih udeležencev republiškega posveta o uresničevanju portoroških sklepov
LJUBLJANA — Na posvetovanju občinskih ZTKO in republiških strokovnih organizacij so njihovi predstavniki izmenjali izkušnje, ki jih imajo pri uresničevanju portoroških sklepov. Takole so za Delo ocenili dosedanje izkušnje nekateri izmed njih:
• Jože Žunec, predsednik ZTKO- Ravne: »Občinsko TKO smo sioer ustanovili šele 15. aprila, vendar smo navzlic temu obdržali kontinuirano delo prejšnje ObZTK. Skupščina ima predsedstvo ta tri odbore (za tekmovalni šport, rekreacijo ta ŠŠD), po posameznih panogah pa tudi komisije, v katerih so delegati klubov. Naša prizadevanja gredo v smer: integracij, tako da naj bi vsaka panoga imela le en klub, ki bi imel sekcije v vseh KS. Ko bo zaživel Šolski sistem pa bomo seveda začeli razmišljati o novih nosilcih telesnokultume dejavnosti. Moram reči, da se je naš sistem za zdaj dobro obnesel. O vseh pomembnejših akcijah, bot na primer o tekmovalnih sistemih, vrhunskem športu in drugih, smo priredili širša posvetovanja, o njih pa je razpravljalo tudi predsedstvo, kjer so besedo dobili predvsem športniki iz baze — člani komisij. Na ta način hočemo zagotoviti, da bi naši predstavniki v republiških strokovnih organizacijah zastopali kar najbolj izkristalizirana ta avtentična mnenja.«
• Stane Jeraj, generalni sekretar KZS: »Košarkarska organizacija je že na skupščini o'c koncu lanskega leta sprejela srednjeročni program, v katerem je večina smernic tudi sovpadala z idejam1 poznejših portoroških sklepov. 2e davno pred tem smo se odločili, da naj bi klubi počasi izgubili klasično funkcijo, tako da bi šole, KS in TOZD postali nosilci, klub1 pa bi bili le selekcijska središča. Pionirski festival ta tekmovanja med TOZD v večjih središčih so bili prvi zametki nove ‘usmeritve. Z registracijskim pravilnikom smo košarkarjem z ambicijami vrhunskih športnikov omogočili svobodno prehajanje v klube višjega ranga. Sprejeli pa smo tudi nov cekmovam’ sistem, ki ga bomo uveljavili jeseni, v katerem bo 64 moških liga šev v republiških ligah zamenjalo. deset najboljših, vsi drugi pa bodo lahko tekmovali v osmih ali desetih regijah, v vsaki regiji bo en klub nosilec kvalitete, ki bo nastopal v republiški ligi brez izpadanja. V SKL bodo lahko igrali igralci do 25 let, v regijskih tekmovanjih do 20 let in na občinskih do 16 let, medtem ko bodo vsi
drugi lahko igrali v paralelnih rekreativnih tekmovanjih v občinah. V П. ZKL naj bi nastopala mladinska selekcija Slovenije, pionirska tekmovanja bodo le na občinski ravni, občinske selekcije bodo tekmovale na regionalnih tekmovanjih. reprezentance regij pa v SKL.«
•	Vladimir Jenko, sekretar ZTKO Piran:
»Februarja letos smo pri ZTKO formirali posamezne komisije,	katerimi smo največ
sil vložil; v tisto, ki skrbi za rekreacijo. V njej so v naj večji meri zastopane KS po vaseh, SSD m TOZD Poleg tega pa imamo le komisije za tekmovanja, objekte ta investicije, za stike j zamejstvom, za sodelovanje s TOZD ter za pohvale m nagrade. Naj večji razmah telesne kulture so doživele vasi sjer potekajo številna tekmovanja. S pomočjo aktivov ZSMS sme > KS po vaseh vzpostavili plodno sodelovanje, ki ga bomo v prihodnosti še okrepili. Med njimi bč želel omeniti primer vasi Ravne, kjer so z udarniškim delom agradili igrišča, selo aktivni pa so tud: pri organizaciji turnirjev. ZTKO jim je seveda priskočila na pomoč s sredstvi, na tekmovanjih pa sodeluje z nagradami v obliki delov opreme.«
•	Andrej Lesjak, član predsedstva republiške
konference ZSMS: »Glede na to. da je mladina v raznih sredinah poglavitni nosilec nove usmeritve v telesni kuituri, je vloga ZSMS velika. Predvsem želimo sredine, v katerih mladina živi, kar najbolje seznaniti s smernicam; telesne kulture ter jo navdušit: za dosledno izvajanje sprejetih skiepov, kakršni so na primer portoroški. Zavedamo se. de г*» iank'% ,e dobro obveščena mladina enakopravno vključi v ta razmah. Naša vloga je podobna tisti, ki jo ima ZK. največ dela pa čaka občinske konference ZSMS. Kot družbenopolitična organizacija ZSMS seveda ne more biti nosilec telesnokultumega gibanja, med izjemami bi omenil le mladinske delovne akcije ter prireditve v okviru štafete mladosti. Se zlasti se bomo zavzemali za kadrovsko in ideološko izpopolnjevanje mladih športnikov ter zato, da bo na vseh ravneh v največji meri izražen interes baze.«	P. B.
Kultura kopanja
Kaj vse bi morali storiti, da bi bilo v naših kopališčih prijetno in športno — Kopalci lahko prispevajo največ
Med ljubitelji poletnega kopanja je vse več takih, ki se želijo udejstvovati kot športniki. To so tisti, ki si prizadevajo, da bi plavali kar najbolj pravilno in da bi zdržali po 10 do 15 minut dolgo. Pogosto pa jim je to zaradi gneče v bazenu in zaradi nediscipliniranosti kopalcev onemogočeno.
benec kopališča paziti na to. da vsak gost umije oziroma
Kaj vse naj bi ukrenili, da bo v naših kopališčih bolj prijetno, bolj športno in še posebej, da bo višja raven higiene?
Kultura kopanja je odvisna delno od uprave kopališča ta osebja, ki je odgovorno za vzdrževanje plavalnih bazenov, sanitarij. garderob in prostorov za sončenje — delno pa tud« od kopalcev samih. Uprava mora upoštevati sanitarne predpise, predvsem glede filtriranja, dezinfekcije in gretja vode v bazenih. Dohod kopalcev k vodi mora biti tako urejen, da gredo vsi skoz: sanitarni bednik, v katerem krofi hi perkl orirana voda,- Seveda mora biti gostom na voljo tudi prha s toplo in hladno vodo. V sanitarnem hodniku mora usluž-
oprha.
Temperatura vode v bazenih na planem naj bo od 18 do 24 stopinj Celzija. V morebitnih posebnih bazenih za poučevanje neplavalcev in za udejstvovanje starostnikov naj bo voda znatno toplejša. Ker so pri nas kopališča majhna, mislimo na površino vode in na površino urejenega prostora za sončenje, se ie treba v večin: primerov odpovedati tekanju ta skakanju in -gram z žogo. Ob urah, ko je v bazenih gneča, velja to tud. za skakanje v vodo.
Uprava kopališča bi morala določiti za skoke v vodo ta za vaterpolo posebne ure. Ce je kopa-
lišče ozvočeno, je treba preprečiti nepotrebne objave, glasbo pa naj bi izbiral človek, tu ni povsem brez čuta za kvaliteto.
Seveda pa je kultura kopanja odvisna predvsem od kopalcev samih. Seznanjeni morajo bit: s predpisi in jih povsem upoštevati. Predvsem je pomembno, da se pred vstopom v kopališki prostor vsakdo oprha (če je kontrola ali če je ni!) in da na vsakem koraku pazi na snago. Cimveč je kopalcev, temveč obzirnosti je treba. Ce z žaganjem ali skakanjem motimo ali celo ogrožamo druge, je povsem jasno, da tega ne bomo delali. To je treba čutiti. Tudi na suhem ne bomo tekali okrog ležečih kopalcev, ker je to skrajno nevljudno. Dejansko nit: ne gre za posebne predpise. temveč za to. kar imenujemo lepo vedenje Posebna obzirnost pa ie potrebna do f.stih. ki plavajo po 10, 15 mtnut colgo za kondicijo.
D. U.
woy. jé vsak dan-manj “ЦЈ:	gasavate k varčevanju
f-eHŽrgotskimi viri, pa ".tudi,-vzdrževanj? (fese tašč be-	feeste-gradiit z
gHnofió?pm.	\	-;v
gradbeni material sedanjosti in prihodnosti
. v* - - ŠJ— odlična toploto» faoUcijš '	‘	: ,
. -, V odlična zvofenailzolSef^ < *** t	— obstojnost mA• .	H
-ц. , ' >•	- obstojnost pririom^fà»urahsjiad 1000'G' p—»
'	— visoke tlačne trdnosti	, •.
■I ima plinopor — sedaj tudf , , dobìró^embaiiran v vrečah po
toste n^twiaerjsMh materialih in tós^eje pri..
preranih bost« pri armai-.rah nosilnih ,-iJov m ,-V-:• . -,r.,d. nifjni	~ C'	”	*
In Sihko -, '	' t •
S TAK -JÜTRI
marlbor
Taborniške
novice
Poudarek na bazi
šiškarji praznovali
Zveza tabornikov Ljubljana-Siš-ka je, v počastitev občinskega praznika, pripravila propagandni tabor na Rašici pri Ljubljani. Propagandni tabor so postavili že v petek in zvečer prižgali taborni ogenj. V soboto so udeleženci tabora prikazali nekaj taborniških veščin.
Srečanje tabornikov Srbije
Republiška zveza tabornikov Srbije bo ob 25-letnici dela zveze tabornikov Srbije, Vojvodine in Kosova, ob 35-letnici vstaje narodov Jugoslavije priredila v 'taborniškem centru v Dečanih srečanje od 1. do 10. julija. Tega velikega zieta srbskih tabornikov se bo udeležilo nekaj več kot 1100 tabornikov iz vseh krajev Srbije in drugih republik. Na zlet bodo jutri odpotovali tudi taborniki iz Šiške.
Otok mladosti
Jutri bo odpotovala skupina tabornikov na otok Obonjan pri Šibeniku. Ta otok, ki so ga taborniki preimenovali v otok mladosti, je že vrsto let shajališče tabornikov iz vse Jugoslavije. Taborniki iz odreda »Črni narav« iz Ljubljane bodo prebili 'prvih 20 dni julija na tem otoku v taboru bratstva in enotnosti.
V Banoviče tudi taborniki iz SHS
Taborniki lz Bosne in Hercegovine se bodo zbrali 1. julija na svojem šestem preglednem dnevu v Banovičih. Ob tej priložnosti bodo odpotovali v BiH tudi taborniki iz Idrije, Tolmina in Nove Gorice, ki so pobrateni s taborniki iz Banovičev.
Republiško srečanje v Novem mestu
Republiška konferenca zveze ta-boriikov Slovenije poteka v Novem mestu. Srečanje so začeli v soboto z dviganjem zastave in s kratko slovesnostjo. Blizu 500 tabornikov iz vse Slovenije se bo jutri, po štirih dneh, poslovilo od Novega mesta.
JIPV 76
Jugoslovanskega tabomško-partizanskega mnogoboja, ki ga bodo letos priredili taborniki Srbije, se bosta udeležili dve ekipi z Slovenje, k sta letos zmagal na slovenskem tabomško-partzanskem mnogoboju v Šmarjah pri Jelšah — ekipa tabornic odreda »Srečko Kosovel« iz Sežane in ekipa tabornikov odreda »Svobodni kamni tnik« iz Škofje Loke. Tekmovanje bo v Novem Pazarju.
P. MER ELA
Predsedstvo Partizana Slovenije obravnavalo organizacijska vprašanja in program — Sredstva zagotovljena
LJUBLJANA — У nekaj besedah smo že poročali o seji predsedstva Partizana Slovenije, ki je bila pretekli petek. Zapisali smo, da je bila »akcijska«, vendar je treba poudariti, da je bila hkrati tudi zelo vsebinska — tako razprava kot sklepi. Vsaka točka dnevnega reda je namreč izzvenela
kot poudarek telesnokultumi
Mnoge športnorekreacijske akcije so doslej potekale le na re-iški in občinski ravni. Dru-Partizan so pri njih sodelovala in jih tudi, poleg svojih dosedanjih oblik, vključila v svoj program, vendar pa so ga premalo razvijala v krajevni skupnosti. To seveda ne velja za vsa društva, saj ni malo primerov, da so bili prav telesnovzgojni delavci Partizana med prvimi tvorci krajevnih skupnosti v okviru SZDL. V Sloveniji je 1050 krajevnih skupnosti in v mnogih še ni društva Partizan. Pomoč občinskih zvez za telesno kulturo in pozneje telesnokulturnih skupnosti pri poskusih večjih društev Partizan, da bi ustanovila partizansko društvo še v sosednji krajevni skupnosti, je bila prešibka. Čedalje bolj je čutita pomanjkanje člena, ki bi povezoval bazo z republiško zvezo Partizan manjkajo pa občinske zveze Partizan. Njihove naloge ne bi bile majhne, toda poglavitna bi bila vsekakor povezovanje, predvsem pa ustanavljanje novih društev, zlasti v krajevnih skupnostih, kjer jih še ni!
Društvo Partizana v vsako KS
bazi — krajevni skupnosti.
vidno, da imajo največ občinskih zvez na Hrvatskem, in sicer 24 ter' da so osnovne nosilke razvoja športne rekreacije.
Z rezultati žirije za izbor najboljše organizacije za prehodno zastavo predsednika republike Tita in posebne diplome je člane predsedstva seznanil Ivo Sluga. Med ' devetnajstim1 prijavljenimi ni nekaterih zelo delavnih društev. Podelitev lovorike — prehodne zastave maršala Tita in diplom Partizana Jugoslavije bo ob koncu tedna na partizanskem mnogoboju v Kladovu.
Proslava 25-letnice organizacije
Izvajanje progTama in organizacijskih nalog do konca leta 1976 je zagotovljeno, ker sta RTKS in ZTKOS odobrila predlog zbora delegatov za ŠR o financiranju akcij skoraj v celotf Pravzaprav bo letos sredstev več in iz več virov. Za poslovanje m delovanje zveze bo na voljo 220.000 dinarjev (lani samo 130.000), za
Razprava o nujnosti snovanja občinskih zvez se je tokrat raz-ob načrtovanem posvetu ravni z geslom »Parti-n-občinska zveza za športno rekreacijo«. Beseda je tekla o pripravah na to posvetovanje, ki bo 22. in 23. oktobra v Makedoniji. V pripravljalnem odboru je Ada Klanjšek, v organizacijskem odboru pa bodo na posvetu preddelavci mariborske občinske Partizan (edine v Sloveniji). Udeleženci iz Maribora bodo tako kot predstavnik! občinskih zvez iz drugih republik in pokrajin pripravili širšo informacijo o izkušnjah svojega dela. Z njimi sta na seji seznanila druge člane predsedstva Lavoslav Kranjčič in Ivo Sluga. Med drugim sta poudarila pomoč občinske zveze šibkejšim društvom pri organizira^ nju prireditev In tekmovanj ter njen čili — ustanovitev najmanj enega društva v vsaki krajevni skupnosti mariborske občine kleteh je 40). Člani predsedstva so sklenili, da občinske zveze ne bi povezovale le društva Partizan, marveč tudi druge nosilce športne rekreacije, med drugimi vzgoj-novarstvene zavode. Iz gradiva za ravni Je raz-
posvet na zvezni
PO DOMAČIH KRAJIH
NOVA GORICA — Na tekmovanju v streljanju z zračno puško za delavce OZD Meblo je nastopilo 46 strelcev in 12 strelk. Na prvem tekmovanju je zmagal Roškar (177 krogov) pred Blaškom (168) in Skokom (154), med ženskami pa je bila prva Hostnerje-va (140) pred Suierjevo 7140) in Jankovičevo (138). V drugem tekmovanju pa je zmagal Roškar (173) pred Skokom (173) in Fige-ljem (166).	R. K.
SPLIT — Vodstvo ' NK Hajduk bo za prihodnje nogometno prvenstvo angažiralo najboljšega kamerunskega igralca NDendo, ki naj bi zamenjal Buljana. N’Lenda bo v prihodnjih dneh dopotoval v Split, zanj pa se zanima tudi francoski prvak St. Etienne.	J. S.
SPLIT — Nogometni vratar ljubljanskega Mercatorja Ante Sir-kovid se je odloči], da bo pri ljubljanskem drugoligašu ostal še eno leto. Zanj se je zanimala berlinska Hertha.	J. S.
založništvo 10.000 dinarjev, za vzgojo kadrov 25.000 dinarjev -(prek SCTV). Republiška telasno-kul turna skupnost je namenila za športnorekreacijske akcije, katerih nosilec je Partizan, 125.000 dinarjev, 35.000 dinarjev pa za partizanski mnogoboj. SLO bo Partizanu prispeval ijO.OOO din za izvajanje ustreznih akcij, republiška konferenca SZDL pa 20.000 dinarjev za jubilejne proslave in izvajanje idejnopolitičnega dela, nadalje sredstva za priznanja ter za razvijanje . delegatskih odnosov.
Znano je, da organizacija Partizan slavi letos 25-letnioo ustanovitve. Osrednja proslava — akademija bo med И. in 29. novembrom v Ljubljani. Ob tej priložnosti bo zveza moralno nagra dila le društva.
Ob razpravi o množičnih akcijah v republiškem merilu so člani predsedstva poudarili, da je treba prenehati prakso množičnega zbiranja ljudi na enem mestu, marveč je treba s temi akcijami na »teren«. Na trim orientacijo ni treba vabiti le društva, marveč tudi vse druge organizacije. Akcijo »hodi« Je treba razširiti še na bronasti čeveljček (50 km) Novost programa je vsekakor »partizanski obrambni zbor«, za katerega pa je treba program šele izdelati ob upoštevanju tradicij iz- NOB in potreb SLO. Prihodnje leto naj bi obrambne zbore prirejala tudi društva. Letošnje tekmovanje v športni orientaciji bo jubilejno — deseto'. Prireditev bo v prvih oktobrskih dneh.
D. KURET
Pobratenje med AMD
LJUBLJANA — NajmlajSe avto-moto društvo v Sloveniji, Slovenija avto, je v soboto v okviru srečanja mest - prijateljev Ljubljane in Reke, podpisalo listino o
BSÄ1*
listine o tesnejšem ' s< med obem3 društvoma je rafineriji INA na Reki, kjer sta io podpisala oba pred..
AMD Slovenija avto je med prvimi v Sloveniji prekoračilo republiške okvire ln se odločilo za sodelovanje z društvom iz sosed nje republike.
Listina določa skupno sodelovanje na vseh področjih, tako na športnem kot pri skupnih interesih, ki so pomembni za razvoj av-to-moto športa v Jugoslaviji. Sklep
za pobratenje med AMD INA in AMD Slovenija avto sta sprejeli skupščini obeh društev na svojih zasedanjih. L. STOJANOVIČ
OBVESTILO IMETNIKOM
NEPRIJAVLJENIH RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH
SPREJEMNIKOV
Prijava sprejemnika
RTV LJUBLJANA
Obračun naročnin Poštni predal 264-V
Pišite čitljivo s tiskanimi črkami	* Obkrožite ustrezno številko
1	19
= I \ I I I I j I 1 I I I t I
I
I
N. PL V. N.
I. P. V.
3 Priimek
Ime
Naselje — ulica j in hišna številka |
6 Poklic
1	delavec	6	gospodinja
2	uslužbenec 7	dijak, štud., vajenec
3	kmet	8	kult. prosv. del.
4	obrtnik	9	svobodnega poklica
5	upokojenec 10 ostalo_____________
1	privatnik	6	gosp. organ.
2	šola	7	gostišče
3	bolnišnica	8	obrt. delav.
4	drž. organ, zavod 9	trgovina
5	družb, organizacija
Vrsta sprej'emnika*
UKV
stereo ostali črni TV barvni TV
sobni prenosni 1 2 3
7
8
v avtu
4
5
6 9 0
Znamka
sprejem.
Tov. št.
Reg. št. avtomobila
Evld. št. že
prijavljenih sprejemnikov
R
TV
Podpis naročnika
dne .
, 1G7_
Po republiškem zakonu o javnem obveščanju mora vsak imetnik prijaviti radijski ali televizijski sprejemnik zavodu RTV Ljubljana ter zanj plačevati mesečno naročnino. Opustitev prijave in izmikanje plačilu naročnine je prekršek, za katerega je določena denarna kazen do višine 10-kratne mesečne naročnine. Hkrati mora kršilec za nazaj poravnati neplačano naročnino.
cepcija v Tavčarjevi ulici 17 zavoda Radiote levizija Ljubljana v Ljubljani
—	recepcija Radia Koper v Kopru, Ul OF 12
—	recepcija Radia Maribor v Mariboru. Koroška ul. 19
Na navedenih razee.
krajih dobite tudi prijavne ob-
Ker je znano, da je v SR Sloveniji določeno število neprijavljenih radijskih in televizijskih sprejemnikov. Radiotelevizija Ljubljana kot pooblaščena organizacija združenega dela za vodenje evidence o sprejemnikih in pobiranje naročnine, obvešča vse občane in pravne osebe, ki iz kakršnegakoli razloga doslej še niso prijavili svojih radijskih in televizijskih sprejemnikov. da lahko to store v času od 1. do 30. junija 1976 brez materialnih obveznosti za nazaj in drugih nevšečnih posledic, ki so običajne pri prepozni prijavi ali odkritju neprijavljenega sprejemnika.
Prijave na predpisanih obrazcih sprejemajo:
—	pooblaščeni inkasanti in kontrolorji za naročnino
—	vse pošte v SR Sloveniji
—	služba obračuna naročnin, recepcija novega RTV centra v Moše Pijadejevi ulici in re-
Sprejemnik lahko prijavite tudi tako, da izrežete iz časopisa prijavni obrazec, ga izpolnite in pošljete na naslov Radiotelevizija Ljubija na, Obračun naročnin, 61000 Ljubljana, Tav čarjeva 17.
OBČANI PLAČUJEJO NAROČNINO:
—	za VSAK televizijski sprejemnik
—	za EN radijski sprejemnik, ne glede na število nadaljnjih radijskih sprejemnikov, prijavljenih na istega imetnika v enem gospodinjstvu
—	za VSAK radijski sprejemnik v avtomobilu, ne glede na število ostalih prijavljenih radij skih sprejemnikov v enem gospodinjstvu
Pravne osebe plačujejo naročnino za vsak ra dijski in vsak televizijski sprejemnik.
RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA
Za športno značko v jeseni
Prva seja republiškega odbora za športno značko v Ljubljani
LJUBLJANA — Širši javnosti je le kdaj pa kdaj »prišlo na uho«, da je v pripravi program za »športno značko«, ki bi bil sprejemljiv za občane od petega leta naprej, seveaa z normativi ш zvrstmi, ki bi ustrezali »mladosti, zrelosti in starosti«. Studijo o športni znački, ki Jo je izdelala posebna skupina inštituta za ki-neziologijo pri VSTK, sta že pred letom dni obravnavali republiška telesnokultuma skupnost in ZTKOS in podprli predlog o njeni uvedbi. Toda elaborat o športni znački za prvo starostno skupino, namreč za otroke od 5.—-7. leta,, je ZTKOS odobrila šele po korekturah, ki so bile plod razprave med telesnokulturmmi delavci in delavkami, Še zlasti tistih iz vzgojnovarstvenih zavodov.
Te dni se je v Klubu delegatov zbral na svoji prvi seji tudi republiški odbor za športno značko pri zboru delegatov za športno rekreacijo, ki mu je predsedovala Marjeta Potrč. Splošno informacijo o tekmovanju za športno značko, o njegovem programu za I. kategorijo (od 5.-7. let), vsebini in namenu tega osnovnega sistema organizirane Športne rekreacije za občane vseh starosti je podala sekretarka zbora delegatov za SR Ada Klanjšek. Program je v skladu z akcijo RTKS »Vsi Slovenci hodijo, tečejo, plavajo, kolesarijo, smučajo«.
Jeseni 76 naj M najprej začeli s športno značko za prvo starostno skupino (od 5.-7. leta), to je za predšolske otroke. Program, ki obsega hojo (izleti), plavanje ali smučanje, drsanje ali kotalkanje, vožnjo na dvokolesu in vodenje žoge naj bi bil dve leti v preizkušnji. Nosilci tekmovanja za športno značko I. kategorije naj bi bili vzgojnovarstveni zavodi, društva Partizan pa tudi že osnovne šole, ki bi po dveh letih nosile največje breme, skupaj z društvi Partizan pri športni znački druge (od 7,—10. leta) in pozneje še tretje (11—14) kategorije. Organizatorji športne značke pa bodo v začetnem obdobju predvsem občinske TKS in TKOS, društva Partizan ln krajevne skupnosti.
člani odbora so, ko so razpravljali o organizacijskih in tehničnih pripravah, posvetili največjo pozornost organizacijski mreži, pravzaprav (v tem začetnem obdobju) o snovanju občinskih odborov za športno značko. Republiški odbor bo vse telesnokulturne skupnosti in občinske zveze telesnokulturnih organizacij naprosil, da za zametek teh občinskih odborov predlagajo oziroma poiščejo vsaj enega telesnovzgoj-nega delavca (ki mu telesnovzgoj-no delo s predšolskimi ali šolskimi otroci ni tuje). Izbrani telesnokultumi ali pedagoški delavec oziroma delavka bo povabljen na seminar o športni znački, ki ga bo republiški odbor priredil sredi septembra. Njihova naloga bi bila, da bi ob pomoči TKS in TKOS osnovali občinske odbore za športno značko, le-ti pa potem ustrezne odbore v krajevnih skupnostih. Tod bo morda delo odborov še najlažje, v krajevnih skupnostih, kjer imajo WZ ali društvo Partizan, malo šolo itd.
Odbor ima za prvo leto na voljo za 100.000 dinarjev sredstev. Glede na to, da je akcija šele na začetku, se je odbor odločil le za tiskanje nekaj tisoč knjižic s pravilnikom, programom in navodili pa letakov (obvestila staršem) in nalepk za udeležence športne značke in v propagandne namene.
D. KURET
Industrija čokolade, bonbonov in peciva Subotica sporoča, da bo 1. julija 1976 odprla svojo bonboniero v ulici M. Tita 64, novi Bežigrajski center.
Hkrati z otvoritvijo bonboniere bo tudi degustacija Pionirjevih izdelkov
Prvih trideset potrošnikov bo prejelo Pionirjevo majico., Priporočamo kakovostne in okusne izdelke!
(MV — 2200 D FURGON, 1,75 t podaljšani s povišano streho
IMV — 2200 D KAMIONET, 1,75 t s podaljšano kabino s 5 sedeži
IMV SPECIALNA VOZILA
Z MERCEDES - BENZ DIESEL MOTORJEM
delovna prostornina	motorja 2200 cm3
moč motorja	60 KM/DIN
nosilnost vozila	1,75 t
največja hitrost vozila	do	100 km/h
Zahtevajte informacije in si oglejte vozila; prepričajte se o zanesljivosti in ekonomičnosti
Poslovalnice
Ljubljana.Titova 172a. tel : 343-485 343-471 Novo mesto. Zagrebška 10, tel.: 23-311 Zagreb, Palmotićeva 25 tel.: 423-152 Reka. Sarajevska 11 tel.: 34-015 Zadar. Sarajevska 6 tel : 33-067 Split, Trg Gaje Bulata 6. tel.: 45-554
Osijek. Vjenac V) Kordiča 7. tel.: 32-140
Sarajevo Kralja Tomislava 12. tel.: 37 587
Beograd Ul 27 marta 36—40
tel.: 335-356 345 114
Novi Sad. Trg neznanog junaka 2.
tel.: 56-633
Niš, Trg JNA 7, tel.: 23-584 21 653
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL ROVO (DESTO
Uspehi so-pa tudi težave
Komisija, ki je ocenjevala šolska športna društva, je zelo zadovoljna z dosežki: delo se je približalo idealnemu, ponekod pa so še precejšnje težave
LJUBLJANA — Prvo leto v novem petletnem obdobju republiškega tekmovanja šolskih športnih društev je minilo skupaj s šolskim letom, ko so se pionirji in pionirke za nekaj časa poslovili od organiziranega šolskega športnega življenja. Republiški svetovalci za telesno vzgojo in drugi strokovni sodelavci so tudi tokrat opravili veliko delo, ko so ocenjevali vsa sodelujoča društva. Pomembno pa je, da je bila komisija letos z rezultati zelo zadovoljna, saj se je delo v številnih društvih že zelo približalo idealnemu.
Tine Rozman, eden izmed svetovalcev za telesno vzgojo, ki že vsa leta spremlja razvoj ŠSD, je bil letos več kot zadovoljen, čeprav je bilo opaziti še nekaj pomanjkljivosti.
»Predvsem bi rad povedal, da je povprečna raven društvene dejavnosti precej višja kot v minulih letih. Ce so lani najboljša društva za svoje delo dobila 190 do 200 točk, pa se je letos to število, pri mnogih društvih dvignilo še za četrtino. Gre predvsem za to, da imajo mladi, po-
NAJUSPEŠNEJŠI MED TRŽIĆANI — Robert Draksler.
sebno v najbolje ocenjenih društvih, tako telesno vzgojo, kot jo potrebujejo. In prav to je tisto, каг si v svojih prizadevanjih želimo.«
— Ali je bilo opaziti v razvoju društev kaj posebnega?
»Poleg tega, da so mnoga društva napredovala skoraj do ideala, pa marsikje delo ŠŠD tudi zavirajo. Ne bi rad naštel vseh območij, kjer so ŠŠD dobila manj sredstev kot lani — kljub temu, da so svojo dejavnost nekajkrat razširili. Take težnje seveda niso v skladu z družbenimi
dogovori.«
Tine Rozman je naštel še veliko več problemov, ki jih bo treba prej ali slej odpraviti, če hočemo, da bodo imeli mladi v okviru šole najboljšo možno telesno vzgojo.
»še vedno nam ni uspelo pravilno ovrednotiti in s tem tudi primemo finančno spodbuditi delo mentorjev. Doslej so mentorji še vse preveč prostovoljno in ljubiteljsko vodili društva. Ugotavljamo pa, in tudi prihodnji razvoj telesne kulture kaže na to,
da ŠŠD potrebuje vse več strokovnjakov. šolanje in njihovo angažiranje pa bo zahtevalo še dodatna sredstva.«
V republiškem tekmovanju ŠŠD so doslej zasledovali poleg množičnosti tudi druge naloge, kc so uvajanje v delegatski sistem dela, razvijanje samostojnosti, kolektivnosti in drugih podobnih vrlin. Poudariti še velja, da je administracija, ki je doslej pomenila najbolj nehvaležen del tekmovanja, zmanjšana do najmanjše mere. Skratka primarno je športno življenje. In prav zato bi želeli, da bi se v naše tekmovanje vključilo še več ŠŠD, posebno s srednjih in strokovnih šol.
N. SLANA
Od 13. mesta-dol.
Učenci OŠ Heroja Bračiča iz Tržiča niso pričakovali pokala — Društvo ima 721 članov — Zunanji sodelavci
TRŽIČ — V letošnjem tekmovanju za najboljše šolsko športno društvo so med osnovnimi šolami zbrali največ točk in s tem osvojili prehodni pokal učenci Oš Heroja Bračiča iz Tržiča. Uspeh mladih Tržičanov je vsekakor zavidanja vreden. kajti biti prvi med 90 društvi, toliko jih je namreč sodelovalo v tem tekmoviuj-i, le ni kar talco.
VODILNO MESTO — Predsednik ŠŠD Polet Robert Rozman.
»Šolsko športno društvo Polet šteje 721 članov, od tega je 636 šolarjev, drugi pa so zunanji sodelavci.« je hitel razlagati predsednik ŠSD Robert Rozman. »Prvega mesta smo bili izredno veseli. še posebej, ker tako visoke uvrstitve sploh nismo pričakovali. Sprva kar nismo mogli verjeti. da je to resnica. Pred še-st;m: leti. ko smo v tem tekmo vanju prvič sodelovali, »mo bili 13. Vsako leto smo se povzpel, za stopnico više. Lani smo bili že 4. letos pa nam je uspelo poseč; prav po najvišjem naslovu.
Potrudili se bomo. da bo prehodni pokal tudi prihodnje leto ostal v naših vitrinah.«
V SšD so včlanjeni vsi učenci, od .najmlaiših pa do tistih, ki že zapuščajo osnovnošolske klopi. Mentor društva je Janez Vagner, pri njegovem delu pa mu pomaga še 35 zunanjih sodelavcev. Društvo ima kar 14 sekcij, ukvarjajo se z atletiko, gimnastko. smučanjem, košarko, rokometom, nogometom, planinstvom, taborništvom. šahom, plesom. nam:z-n m tenisom, strelstvom, smučarskimi skoki ter seveda s splošno
HELIOS IZ DOMŽAL VAS VABI
NA PRIKAZ UPORABNOSTI
— BARV ZA STENE — PREMAZOV ZA LES IN KOVINE V DNEH od 28. 6*. do 3. 7. 1976 v prodajalnah
— CHEMO na Maistrovi in — MAVRICA na Gosposvetski v Ljubljani
VSAK DAN od 10. do 12. in od 16. do 18. ure
GREMO
NA MORJE
SLOVENSKI ČASOPISI, KI JIH IZDAJA ČGP DELO, TUDI LETOS Z VAMI NA POČITNICE!
SEZNAM SEZONSKIH PRODAJNIH MEST IZVEN SLOVENIJE
BALE .
BANJOLE BAŠKA VODA
BAŠKA/KRK
BETINA
BIOGRAD/na moru
BUDVA
CAVTAT
CRIKVENICA
CRES
DAJLA
DUBROVNIK
FAŽANA FILIP JAKOV
GROŽNJAN
HERCEGNOVI
HVAR
IGRANE
JADRANOVO
JABLANAC
JELŠA/Hvar
JURJEVO
KARLOBAG
KAŠTEL NOVI
KAŠTEL STARI’
KAŠTEL GOMILICA
KOMIŽA/Vis
KORČULA
KOTOR
KRK
LABIN
LOV 1ST E/Pelješac MAKARSKA
MALINSKA/Krk
MEDULIN
MOŠENIĆKA DRAGA MURTER
MALI LOŠINJ NIN
NAREZINE/ M. Lošinj
NJIVICE/Krk
NOVALJA/Pag
NOVIGRAD
NOVI VINODOLSKI
Vjesnik
Poč. skupnost ZB NOV Vjesnik Oslobođenje Vjesnik Vjesnik Vjesnik
Borba	л
Vjesnik Borba Vjesnik Politika Vjesnik Borba Politika Vjesnik Trgopromet Vjesnik Oslobođenje Vjesnik Vjesnik Borba Vjesnik Vjesnik Vjesnik Vjesnik Oslobođenje Vjesnik Vjesnik
Slobodna Dalmacija Vjesnik Vjesnik Borba Borba Borba Vjesnik
Slobodna Dalmacija .
Vjesnik Politika Vjesnik Vjesnik Borba
Restaurant „Partizanska veza” Vjesnik Borba
Oslobođenje Vjesnik Vjesnik Politika Vjesnik kiosk I Vjesnik kiosk II — Juraga Vjesnik Vjesnik
Trg. podjetje „Nere?ine" Vjesnik Vjesnik kiosk i Vjesnik kiosk U Duhan Vjesnik Borba
Poč. dom „Zelenica Vjesnik
OMIŠALJ/Krk
OMIŠ
OPATIJA
OREBIČ
PAG
PAKOŠTANE
PETRČANE
PIROVAC
PLOČE
PODGORA
POSTI RA/Brač POSEDOR JE/Zadru POREČ
PULJ
PRIVLAKA PU NAT/Krk PREKO
PREMANTURA
PRI MOSTE N
RAB
RIJEKA
SAVUDRIJA
SELCE/Crikv.
SENJ
SLANO
SLUNJ
SPLIT
STARI GRAD/Paklenica SU KOŠA N SUTIVAN/Brač SUPETAR/Brač ŠIBENIK
ŠILO/KRK
TIJESNO
TIVAT
TRIBUNJ
TROGIR
TUČEPI
UMAG
VALOVINE
VELALUKA/Korčula
VODICE
VODNJAN
VELI LOŠINJ
ZADAR
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Borba
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Borba
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Borba
Vjesnik
Borba
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Camp Stupice — Vjesnik
Caravaning Ronke
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Politika
Vjesnik
Borba
Želez, letovišče
Samopostrežba
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Slobodna Dalmacija
Vjesnik
„Sukošanka"
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Borba
Slobodna Dalmacija
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik .
Borba
Poč. skupnost „Zlatorog"
Poč. skupnost ZB
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Vjesnik
Borba
SI. Dalmacija „T-MARKET 22"
telesno vzgojo. V vseh teh panogah so letos dosegli tudi vrsto odličnih uvrstitev na občinskih, področnih tudi na republiških tekmovanjih.
Seveda pa v tekmovanju za najboljše SSD v republiki ne veljajo le športni dosežki, izpolniti je treba namreč še celo vrsto pogojev, člani društva morajo biti aktivni tudi na drugih področjih, ne le na športnem. Skrbeti morajo za samoupravno organiziranost svojega društva, poleg tega pa morajo imeti tudi d-cber učni uspeh. Tržičani so izpolnjevali tudi te zahteve. Dvakrat so z udarniškim delom pomagali pri obnavljanju planinske postojanke na Dobrči, sodeloval! pa so tudi pri gradnji ceste v Lom. Poleg tega si sami urejajo atletsko stezo za šolo. Pripravil', so tudi akademijo, kjer so pri-
ZADOVOL.TEN — Ravnatelj OS Heroja Bračiča Stanko Stritih.
Fotografije: S. Busič
kazali vso pisano dejavnost društva. »Na šoli vsako leto izberemo tud; najboljšega športnika, najboljši športni razred, naj pri-zadevne; šega člana društva ter najboljšega zunanjega sodelavca. Najboljši športnik na šoli je Robert Draksler, za najpri zadevne j-šega zunanjega sodelavca pa smo izbrali Antonijo Marin, ki vod; gimnastični krožek za dekleta,« je povedala tajnica društva Mi lena Fornazarič, ki je potem še dodala, da imajo tudi svoje glasilo, ki izhaja štirikrat na leto, letos pa so pripravili celo pet številk.
Za mnenje o tem velikem uspehu mladih Tržičanov .smo poprosili tudi ravnatelja šole Stanka Stritiha: »To je rezultat večletnega napora. Prvemu mestu smo se bližali počasi, vsako leto pa smo bili obogateni z izkušnjo več. Precej zaslug za to imajo tudi mentorji, ki so si delo dobro razporedili. Visoko uvrstitev sem letos sicer pričakoval, prvega mesta pa nikakor, kajti konkurenca je bila zelo huda, najbolj pa smo se bali sosedov Kranjčanov.«
Pred tremi leti so dobili tudi novo telovadnico, tako da danes društvo deluje v skorajda idealnih razmerah, poleg tega pa imajo še vrsto zunanjih objektov. Dokazali so. da znajo vse to tudi dobro izkoristiti, tako da jim bo prihodnje leto sila težko izpuliti iz rok pokal, ki sp si ga zaslužili s šestletnim delom, B. SOBAN

LOVORIKA — Člani tržiškega SSD Polet so za zmago dobili prehodno darilo (na sliki), delo kiparja-samo. rastnika Borisa Holyja.
Množičnost v ospredju
Ravenski gimnazijci že četrtič prvi — Uspeh posebne osnovne šole
RAVNE — Na ravenski gimnaziji je šolsko športno društvo že nekaj let med najboljšimi srednješolskimi SSD. Prvo mesto v letošnjem republiškem tekmovanju je že četrti naslov, s katerim se lahko pohvalijo gimnazijci na Ravnah.
»Vsi so bili tega zelo veseli — ravnatelj in profesorji. Za dijake ne vem, ker smo s poukom že končali, prav gotovo pa so se tudi oni razveselili uspeha. Povem lahko, da smo kar nekako pričakovali eno od prvih mest, saj so dijaki sami veliko delali, udeleževali smo se najrazličnejših tekmovanj . . . Tudi s kadri ni nobenih težav, kajti ves čas prihajajo novi člani, ki uspešno nadaljujejo delo tistih, ki končajo šolanje.« je povedal mentor prof. Josip Kecerin in še dodal, da .jim novo ocenjevanje kar ustreza, saj je v ospredju množičnost, s katero pri njih ni težav. Samo na medrazrednih tekmovanjih v namiznem tenisu je letos nastopila polovica dijakov (270 članov društva). Prav zaradi tega si obetajo tudi v prihodnjem petletnem tekmovalnem obdobju dobre rezultate. Pripomnil pa je, da mu je žal, da se tekmovanja ni udeležila še kakšna ljubljanska ali mariborska šola, saj je navsezadnje tekmovanje vendarle republiško. »Najbrž naš uspeh ne bi bil nič manjši, bili pa bi še bolj zadovoljni.«
Letos so na sklepni slovesnosti tekmovanja SŠD prvič podelili priznanja tudi šolskim športnim društvom na posebnih osnovnih šolah. Čeprav kriteriji za ocenjevanje le-teh še niso povsem izdelani, so člani ocenjevalne komisije dali največ točk POš Ravne na Koroškem. »Uvrstitev nas je nadvse presenetila. Ne vemo. kako delajo drugi. Mi se pač vključujemo v izven-šolska tekmovanja, množično sodelujemo na le-teh. Res smo presenečeni in veseli. Takega uspeha kljub velikemu prizadevanju učencev vendarle nismo pričakovali,« je povedala ravnateljica posebne osnovne šole Ravne Milka Tevž.
M. MATVOZ
Ves mesec športne igre
Športno društvo športni kolektiv z lepimi organizacijskimi, vzgojnimi in tekmovalnimi dosežki, v teh dneh marljivo pripravlja svojo že tradicionalno prireditev — III. »mesec športa Komenda 76«. V juliju se bodo v
občinskega praznika nik na športnih igriščih v Komendi zvrstile številne in zanimive prireditve in tekmovanja, ki bodo gotovo prispevale k popularizaciji športa v tem lepem kraju.
Slovesen začetek »meseca športa« bo v soboto, 3. julija ob 15.30, ko bodo v Komendi odprli nove društvene prostore SD Komenda, ki si jih članstvo ureja v lastni režiji in z udarniškim delom. Ta dan bo tudi pionirski nogometni turnir. Dan pozneje bodo za prehodni pokal ŠD Komenda igrali še člani, ob 16. uri pa bo zanimiva nogometna tekma veteranov Komenda — Virtus. Po -ekmi bo zabavni večer s plesom.
Drugi vikend po potem v znamenju odbojke, namiznega tenisa in kolesarstva. 10. julija bo odbojkarski turnir ženskih ekip. Za pokal društva se oodo pomerili tudi namiznoteniški igralci. V nedeljo, И. julija bodo na hipodromu kolesarske dirke cicibanov, pionirjev, članov in
Tretjo soboto, 17. julija bo simultanka šahovskega mojstra Ger-meka s pionirji kamniške občine, dan pozneje pa še velik nagradni brzopotezni šahovski turnir. 22. julija bo občinski pionirski šahovski brzotumir, 24. julija pa košarkarski turnir za prehodni pokal ŠD “
športa 76« v Komendi bodo sklenili 30. julija ob 20. uri s slovesno podelitvijo pokalov in priznanj. Na praznični prireditvi bodo sodelovali tudi ansambel s pevci, pevci zabavnih melodij, gostje, športniki in Športni novinar-
ii.	h.
ATRIJSKE VRSTNE HIŠE
gradi za vas
SGP »GORICA« Nova Gorica v Šempetru pri Novi Gorici
Hiša je enakovredna enodružinski individualni hiši. Zagotovljena je intimnost. Hiša ima svoj vrt — atrij in garažo.
Skupna površina hiše je 110 kv. m.
Hiše prodajamo dograjene do III. gradbene faze z izročitvenim rokom od 30. novembra 1976 dalje.
Cene so ugodne.
Informacije dobite pri SGP »GORICA.. — Nova Gorica, Erjavčeva ul. 19, tel. 065 22-711.
Slaba udeležba
LJUBLJANA — Tudi na ljubljanskem področju so šolska športna društva tekmovala za naziv najboljšega. Letos je v tem tekmovanju sodelovalo 13 osnovnih šol ter le ena srednja šola. To je vsekakor podatek, ki ni ravno ohrabrujoč. Mestni center šolskih športnih društev ter mestno zvezo za telesno kulturo čaka torej na tem področju še precej dela.
Med osnovnimi šolami je prvo mesto osvojila OŠ Franc Ravbar, sledita pa OŠ Bičevje ter OŠ Vita Kraigherja. Prve tri ek;pe so, prejele pokale, druge pa diplome. Med srednjimi šolami je zmagala VI.'gimnazija Moste.
B. S.
Še o 8. igrah posebnih šol
KOPER — V organizaciji posebne osnovne šole Elvire Vatovec so bile v Kopru VIII. športne igre slovenskih posebnih šol. Tekmovanja se je udeležilo kar 350 učencev in učenk iz vse Slovenije. Veliko materialno pomoč so organizatorju dala različna podjetja in
Po skupnem tekmovanju je bila zvečer v gledališču Tartini slovesna akademija. Pozdravni govor je imel ravnatelj posebne šole E. Vatovec profesor Darko Opara. V zanimivem sporedu pa so se zvrstili pevci, baletniki, tamburaši, italijanska sekcija ter folklorna skupina iz Portoroža, to je zaplesala nekaj starih istrskih narodnih plesov.
Ob koncu akademije je Majda Messesnel razdelila priznanja.
L. KALAN
Zadovoljni s svojim delom
NOVA GORICA — Slovesnega zaključka dela v SSD Branko Bre. lih so se udeležili dijaki in učen cd, ki so največ prispevali k uspehu društva, sodelovali pa so tudi naši državni reprezentanti Miran Bizjak, Zdravko Pečar in Du šan Prezelj. Odgovarjal: so na šte vilna vprašanja mladih športnikov
Člani društva so bili v minu lem šolskem letu zelo aktivni Uspešno so nastopali na mednarodnih. republiških, področnih, občinskih in medšolskih tekmovanjih. Z delitvijo prvega mesta na državnem prveenstvu elektro šol pa so dosegli še poseben uspeh.
Z obsežnim poročilom Roberta Bratuža., to že tretje leto uspešno vodi društvo, so bili vsi navzoči zelo zadovoljni. Na koncu je dijak Marjan Martelanc prejel pokal kot najboljši športnik, drugih deset pa je dobilo priznanja.
P. V.
SE2ANA — Strelski šport v Sežani že nekaj let ne napreduje, kljub temu da je v občini nekaj odličnih strelcev, med njimi Slavko Milič, eden najboljših v Sloveniji v streljanju na glinaste golobe in Evgen Žiberna, šesti v državi v streljanju s pištolo. Toda kot kaže, da se bo le spremenilo na bolje. V kratkem bo namreč ustanovni občni »bor OZK Sežana.
S. P.
NAREDI
SAM
enostavno
in
hitro
TESAROL. Ime znano 50 let. Univerzalen premaz za zaščito lesa in kovin. Nudimo vam brezbarvnega in v 12 barvnih tonih, ki so uporabni tudi za toniranje drugih sintetičnih emajlov. MOBIL EMAJL. Odlikuje se z visokim leskom, elastičnostjo in odpornostjo premaza. Izdelujemo ga tudi v originalnih tonih vozil CIMOS in ZASTAVA. ■“
RADIATOR-EXTRA. Premaz namenjen predvsem za zaščito radiatorjev. Kriten, elastičen, hitro sušeč. Ton se pod vplivom toplote zelo malo spremeni.
VIKEND EMAJL in LAK. Naš najprimernejši premaz za notranja in zunanja dela na lesu ali kovini. Ima zelo obstojen lesk tudi v najtežjih atmosferskih pogojih.
BONDEX. Odlično sredstvo za zaščito lesa -pred plesnimi in mrčesom. Ne tvori filma, ki bi pokal ali se luščil. Z Bondexom oplemenitimo les v osmih različnih barvnih tonih.
IDEAL LAK-NOVI. Podaljšajte življenje vašemu parketu z Ideal lakom, ki je odporen proti obrabi in vodi in omogoča enostavno čiščenje. Lak je hitro sušeč in omogoča trikraten nanos
v enem dnevu, laeai lak dobite v sijaju m po!« matu.
BARVA ZA SALONIT. Premaz obstojen proti hidrolizi, namenjen dekorativni zaščiti salonitnih plošč, fasad pa tudi betona.
BETONA^ Najnovejši zaščitni premaz za beton, posebno primeren za garaže, balkone, kleti...
HELIOFAS. Odličen akrilni premaz za zaščito in obnovitev fasad. Izdaten, odporen proti vsem atmosferskim in vremenskim vplivom. SANITOL. Novo ime za nov izdelek Heliosa. Prežene plesen s sten tudi v najtežjih pogojih kot so v kleteh, kuhinjah, pekarnah ...
MOZAIK Izredno kakovosten premaz za stene. Elastičen in pralen. Zaradi svoje obstojnosti in izgleda predvsem uporaben za hodnike, stopnišča, bolnice, poslovne prostore ... Večbarvni izgled dosežemo z enim nanosom. HELIOPLAST. Izdatna in kakovostna disperzij-ska barva, daje odporen in dekorativen premaz na stenah znotraj ali zunaj. Cenejši DOMAL je odporen samo na suho drgnjenje.
Vse izdelke Heliosa lahko dobite v specializiranih in tehničnih trgovinah. Nadrobnejše informacije pa tudi v tovarni Helios, v Domžalah, Ljubljanska 114, telefon 061-72-711.
Varnejši
g m	ivi	^
trajnejši
Čeprav ima večina avtomobilskih plaščev, dokler so novi, vse odlike, pa žal tedaj, ko prevozijo večje število kilometrov, tega ni mogoče več trditi.
Zzelo strogo izbiro sestavnih delov, kvaliteto gumija in posebno tehniko je Michelin vendarle zagotovil svojim plaščem odlične lastnosti med vso njihovo življenjsko dobo.Zato so Michelinovi plašči varnejši in trpežnejši.
..v;.;.*.;.

radiai

PRODAJA ZA DEVIZE
AUTOCOMMERCE
Ljubljana, Kersnikova 10 • Koper, Verdijeva 2 Partizanska 53 • Murska Sobota, Kocljeva 5
Maribor, Ferromcto,
Kranj, Avtosalon, Koroška c. b.b.
I	PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA -
llllll>!IIIIIUIiliIlinilllIIII!i;iIlinniIiminiimilIIIIIIIIilllllilIIHUIIIIIinilllIIllIIIIIIIlllllIIII!l[IIIIllllllIflUIIIIIIIIIIUIIllllllllllIIIIIIIillllllllllllllllinilUIHIIIIlniIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIIIIIIII[EliUIIIIIiEIIIIU!llllIIIII!IIIlIinUniIlllIIHIIIIIim!IllliniIillllllllllllR
Olimpijsko odštevanje Še 19 dni
11ПШиП11ШИШШ!1Ш111Пт1Ш1Ш111Ш!11!!11НШ!111И1ШНШ1Ш!ШШ(! =:
al*
Te dni so vsepovsod po svetu T središču pozornosti športnikov, kl ЈШ dežele dokončno pripravljajo za nastop na igrah. Tudi pri nas je tako: spisek JOK je pripravljen, vendar ne manjka pripomb nanj. Zlasti ponekod kot v Celju ob primeru takača Sveta — se čutijo oškodovani. Tudi protesti so potemtakem del olimpijskega »vsakdanjika« ...
Za sto milijonov varnosti
Med olimpijskimi igrami v Montrealu bo 16.000 uniformiranih in preoblečenih čuvarjev reda — Okoli 200 državnikov med Ol v Montrealu
NEW YORK — Ob 21. olimpijskih igrah bi se skorajda lahko znašli pred dilemo: so te igre bolj športna manifestacija ali vojaška operacija? Nedvomno je za kanadske oborožene sile to največji strateški in taktični ukrep od časov druge svetovne vojne sem, celo če upoštevamo njihovo udeležbo v silovitem in dolgotrajnem korejskem
de bo te dni prispelo v Montreal 6.000 pripadnikov borbenih enot, več kot 3.000 drugih vojaških oseb pa ima prav tako strogo določene naloge v okvira ukrepov varnostnih ukrepov, katerih pripravo in vodstvo so zaupali najvidnejšim policijskim strokovnjakom, tajnim agentom in oficirjem
Iz vrst kanadske arma-
Celoten kontingent z uniformiranimi in preoblečenimi čuvaji reda bo
OLIMPIJSKE KOMPLEKS IZ LETALA — 1, štadion, ki lahko sprejme 70.OC0 gledalcev. Na levi (2) velodrom za dobrih 7.000 obiskovalcev. Spodaj (3) plavalni bazen, kjer bo tekmovanja lahko spremljalo 9.000 gledalcev.
Monirsal ie držal besedo
\ soboto, 17. julija, bo na vrhu velikega štadiona zagorel olimpijski plamen, še nikoli doslej, odkar je Igre znova uvedel Pierre de Coubertin, pa o tej veliki prireditvi ni bilo prelitega toliko črnila kot prav tokrat. Kajti mnogo je bilo govora in dvomov o tem, ali bodo organizatorji sposobni pravočasno zgraditi vse športne objekte, ki so med seboj zelo oddaljeni. Toda Montreal je držal besedo.
V notranjosti velikanskega olimpijskega parka je kajpak še nekaj dela, toda vse to so le malenkosti, v primerjavi s tem, kar so morali opraviti v zadnjih tednih. Tartanska steza je že nared, prav tako tudi plavalni bazeni, da ne omenjamo posebej neštetih sanitarnih in drugih instalacij. Velodrom je zares ču-
dovit in naravnost kljubuje zakonom tradicionalne arhitekture.
Olimpijska vas, ki je oddaljena od štadiona, bazena in velodroma le nekaj minut, je že sprejela prve stanovalce, seveda le začasno. Gre namreč za 2000 vojakov, ki so priskočili na pomoč pri urejanju. Sicer pa je Montreal ta čas v znamenju splošnega urejevanja in čiščenja. Cestne svetilke so okrašene z olimpijskimi zastavicami, na panojih, razmeščenih po vsem me$tu, pa vsakdo lahko zve osnovne informacije v zvezi z igrami.
Po vsem tem utrujajočem delu in boju s časom pa domačine že navdaja občutek veselja in zadovoljstva, da so sploh zmogli uspešno premagati kopico težav.
1Ш11ИШ1Н1И111111ИШ1Ш1111ШШШ11Ш1ШИ1Ш111ИШ1НШ1НИШШШ1111ШШ1!Ш11ШШ11ШИ!11НШ11
Spef
zlata vrsta
Tudi v Montrealu v moški gimnastiki favorit japonska vrsta — Bodo sovjetski telovadci vnovič drugi?
V moški gimnastiki je tudi v Montrealu prvi favorit japonska vrsta. Po Rimu 1960, Tokiu 1964, Ciudad Mexicu 1968 in Münchnu 1972 se bo Sovjetska zveza najbrž tudi v Montrealu morala zadovoljiti s srebrnim odličjem v ekipni konkurenci. 39-letni trener in bivša šampion Jukio Endo ima namreč spet vrsto, ki bi ji zlato lahko že rezervirali.
Predvsem so tu še vedno trije »K« — Kato, Kasamacu in Kenmocu. Predvsem 29-letni docent-asistent s tokijske univerze Cukuba, dvakratni olimpijski šampion Kato obeta, da bo še tretjič osvojil olimpijsko zlato tudi ▼ posamični konkurenci.
»Kata so vsi že nekajkrat odpisali,« pravi Endo. »Toda čeprav je leta 1970 prestal težko operacijo Ahilove tetive, je' v Münchnu osvojil zlato. Leta 1974 si je na SP hudo poškodoval ramo, toda zdaj je spet nared. Ima sicer manj originalnosti ali novosti v svojih vajah, zaradi rame pa ima težave na krogih. Toda Kato je izredno izkušen in zanesljiv, zaradi česar lahko spet zmaga. Toda naj raje opozorim na naj-mlajšega v vrsti. Dobüi smo še četrtega »K« — Hiroši Kajijama je tudi eden naših adutov.«
Hiroši Kajijama je bü 13. junija star šele 23 let, pa vendar ima že nekaj
= ŠE TRETJIČ ZLAT? Savao Kato.
velikih uspehov. BÜ je član zmagovite vrste na SP 1974 v Vami, 4. v posamični razvrstitvi, 2. v parterju, 3. v preskoku in 4. na bradlji. Istega leta je bü na Japonskem državni vicešampion, lani pa je naslov prvaka delü s Cukuharo.
Komaj 155 cm visoki in 52 kg težki študent telesne kulture se ne želi primerjati z »velikimi«.
»Vsi trije so seveda vplivali na moj razvoj, toda moja vzornika sta bila vedno sedanji zvezni trener Endo in' moj trener Takuji Hajata. Ko sta onadva osvajala kolajne, sem bil star 9 let in na naši šoli v Kanagavi sem začel zagrizeno telovaditi.«
Kot vsi njegovi soborci v japonski vrsti, ima tudi Kajijama svoje »hude« probleme.
»Predvsem konj z ročaji je moja šibka točka. Prekratke roke imam, zato težko ujamem pravi zamah. Tudi na drogu imam probleme, zato zdaj vso skrb posvečam prav tem pomanjkljivostim.«
To o drogu je že težko verjeti, kajti Japonci so prav na tem orodju pravi virtuozi. Tudi podatek, da ima Kajijama za seskok z droga naštudiran dvojni salto z dvojnim vijakom, pove dqßti. Njegova previdnost in vztrajnost pri odpravljanju tudi najmanjših napak na več orodjih izvira od drugod. Osnovni pogoj pri sestavljanju japonske ekipe za Montreal je namreč rezultat v mnogoboju.
Mnogi strokovnjaki vidijo v Kajijami morebitnega novega olimpijskega šampiona v'mnogoboju.
»Zahvaljujem se za kompliment,« pravi ob takšnih namigovanjih Hiroši Kajijama, »toda mislim, da danes še nisem tako daleč. Savao Kato bo zanesljivo še enkrat slavil!«
NOV AI>UT — Hiroši Kajijama.
Winkler šestič na igrah
Petkratni dobitnik zlate olimpijske kolajne, jahač Hans Günter Winkler (ZRN) se bo olimpijskih iger udeležil šestič. Od leta 1956 je bil zmeraj poleg, nikoli pa se ni vrnil brez kolajne. Letos pripisuje več možnosti v preskakovanju zaprek Američanom in Kanadčanom, ki bodo . imeli prednost domačega terena. Vseeno meni, da ima ekipa ZRN — kot še nekatere druge države — priložnost, da osvoji eno izmed kolajn. In kaj meni Winkler o tekmovanju posameznikov? »še nikoli izid tega tekmovanja ni bil tako negotov kot tokrat, saj ni posebno odličnih kombinacij jahač — konj. Izenačenost bo velika,« meni Winkler, ki bo med igrami slavil 50. rojstni dan. »Jahal bom, dokler me bo veselilo, toda ko se bom poslovil od ekipe, bd rad, da bi büo to ob posebno slovesni priložnosti.«
štel več kot 16.000 ljudi in bo kanadski proračun obremenil za celih sto milijonov dolarjev. Organizatorji iger le kot spomin z vzdihi omenjajo olimpijske igre leta 1908 v Londonu, kjer so celotne stroške »varnosti, policijskega nadzora in kurirske službe skupaj z nabavo opreme poravnali z manj kot 5.000 dolarji«.
Nadalje so izračunali, da cena varovanja 12 tisoč športnikov 17. julija in naslednjih 16 dni, dokler bodo potekala tekmovanja, presega 8.000 dolarjev za enega atleta. Dejstvo, ki ga ne obešajo na veliki zvon, je, da navzoči ne bodo vedeli, kje vse so skrite opazovalne in prisluškovalne naprave. Iz rešetk ventüatorja ali iz stenske ure bo prežalo budno oko televizijske kamere, ki bo elektronsko prenašala sliko v kontrolni center. Kanadski vojaki ne bodo imeli čelad, da ne bi ustvarjali napetega vzdušja, temveč si bodo v srajcah s kratkimi rokavi in z beretkami na glavah prizadevali, da bi boli videti kot odredi »mirovnih sil«, čeprav bodo opremljeni z naj smrto-nosnejšim orožjem (z avtomatskimi puškami in posebnimi revolverji ). Ok. lepna vozila in helikopterji, ki jim bodo natančno določili kraj pristajanja, bodo v ozadju, vendar bodo nenehno pripravljeni, če bi büe morebiti potrebne okrepitvf.
V olimpijski vasi, ki so jo, po izkušnjah iz Miincb-na, zgradili tako, da ustreza potrebam varnosti, bedo patruljirali stražarji, ki so jih izbrali iz vrst najboljših ostrostrelcev. Dvanajst dvigal so namestili na zunanjih straneh stavb, 983 apartmajev pa so povezali tako, da je vmes dovolj »čistega opazovalnega prostora« in »odprtega prostora« za strelce. Ekipe, ki bodo prihajale, bodo pričakali na letališču in jih takoj s posebnimi avtobusi odpeljali pod zemljo. Tam bodo, daleč od letališke gneče’ in zmede, opravljali carinske in obmejne preglede.
Glavni tekmovalni objekti so v neposredni bližini kraja, kjer bodo na tekmovanja prihajali peš ali z ävtobusi, vselej v spremstvu skupine čuvajev. Bolj zapleteno je ■vprašanje, kako zavarovati tekmovalce v nekaterih športnih panogah, v katerih bodo tekmovanja potekala v drugih delih Montreala, zlasti pa tistih, ki bodo potekala v sedmih mestih pokrajin Quebec in Ontario. Nogometna moštva, ki bodo igrala v Torontu, bodo tja letela z letalom (eno uro), nato pa jih bodo z avto-
SEST1C NA IGRAH — Hans Günter Winkler (ZRN) ocenjuje kot dobro znamenje, da je njegov konj Torphy na zadnjem testu izbil podkev...
busom prepeljali do štadiona, vsakič po drugi poti. Nobeno moštvo ne bo potovalo ločeno, marveč bodo skupine sestavili iz igralcev različnih dežel.
Igre bo odprla britanska kraljica Elizabeta. Med tekmovanjem se bo v Montrealu mudilo okoli 200 državnikov in še več drugih uglednih osebnosti. Razen kanadskih čuvajev bo državnike spremljalo tudi precejšnje število njihovih lastnih telesnih stražarjev in tajnih agentov. Predvidevajo, da bo od 8.000 akreditiranih novinarjev in drugih predstavnikov sredstev obveščanja vsaj četrtina preoblečenih ljudi iz varnosti, ki bodo samo kot krinko nosili novinarske notese in fotokamere.
Dr. Gustav Morf, sloviti kanadski psihiater, je pred igrami napisal obsežno študijo o teroristih in njihovih motivih. Morf poudarja, da so v Montrealu uvedli maksimalne varnostne ukrepe in ob tem pojasnjuje, da hočejo teroristi s svojimi napadi in uboji med drugim tudi vzbuditi čimveč pozornosti. Vendar pa so razsežnosti montrealskih varnostnih ukrepov takšne, pravi Morf, da bodo profesionalni ali zagrizeni teroristi zlahka ugotovili, da nimajo niti najmanjših možnosti. Za tolažbo jim bo morda zadostoval podatek, da je büo potrebno porabiti sto milijonov dolarjev, da bi preprečili njihove morebitne napade.
EFRAIM KURTAGIČ
Javor za spomin
Kanadski olimpijski komite bo vsem olimpijcem, spremljevalcem in trenerjem podaril 20.000 javorovi dreves, ki zrastejo do 20 m. Javorov list, ki je na jesen povsem rdeč, je nacionalni emblem Kanade. Olimpijski komite želi list kot simbol miru in prijateljstva razširiti po vsem svetu. Sicer pa bo drevesce, ki je navajeno na ledeno mrzle zime in vroča poletja, v mnogih deželah kot simbol komaj preživelo dalj časa.
Deseterobojci ZRN ne bodo v olimpijski vasi
Deseterobojci ZRN med igrami bržkone ne bodo stanovali v olimpijski vasi. Njihov trener Wolfgang Bergmann je zato že odpotoval v Montreal, da bi za Guida Kratschmerja, Eberharda Stroota (oba Mainz) in Clausa Mareka (Bochum) našel prebivališče. Bergmann bi rad prihranil svojim varovancem vrvež olimpijske vasi.
ZADETEK LATA — V dresu poljske nogometne reprezentance je Lato ukanil nasprotnega igralca, kar pa je zdaj le še zgodovina. Tako je dosegel vodilni zadetek na tekmi s švedsko na SP 1974.	Foto:	UPI
Nemir
med Pol
Poljska nogometna reprezentanca ne pomni tako slabih rezultatov — Kako bi ubranili zlato kolajno?
Poljska nogometna reprezentanca ne pomni tako slabe serije v mednarodnih srečanjih, kot jo ima od začetka letošnjega leta: pet mednarodnih tekem in prav toliko porazov! Belordeči so zaporedoma izgubili v Chorzovu z Argentino 1:2, v Lensu s Francijo 0:2, v Atenah z Grčijo 0:1, v Baslu s Švico 1:2 in slednjič v Poznanju s Severno Irsko 0:2. Nasprotniki torej niso take kakovosti, da bi jih lahko uvrstili v evropski vrh.
Francija je postavila proti poljski enajsterici praktično le drugo garnituro, Grčija, Švica in irska pa so v najboljšem primeru ekipe srednjega razreda, če prištejemo k temu še neugodne rezultate klubskih ekip v pokalnih tekmovanjih, poraze mladincev in naraščajnikov, potem se res ni treba čuditi, da je poljska javnost do skrajne mere razburjena in zato često razpravlja o ne prav rožnatem položaju te najbolj popularne športne panoge.
Pred poljsko reprezentanco je sedaj olimpijski turnir, na katerem bo branila osvojeno zlato kolajno iz Miinchna. Poljaki v kvalifikacijah nimajo težkih nasprotnikov, toda če doma Izgubljajo z moštvom, kakršno je reprezentanca Irske, Je težko verjetno, da bodo zmagali
proti močnejšim tekmecem zdoma.
O vzrokih za tako stanje so novinarji povprašali trenerja reprezentance Kazimirza Gorskega.
—	Kako je prišlo do krize poljskega nogometa in v čem je vzrok takih porazov?
»Gre za zelo pomembno stvar, o kateri bi lahko govoril na dolgo in široko, želel pa bi predvsem ugotoviti, da uspeh na zadnjih olimpijskih igrah in kolajna na svetovnem prvenstvu 1974 nista bila izkoriščena kot bi bilo treba. Klubi, zlasti najmočnejši, delajo v zelo težavnih razmerah, saj imajo v mnogih primerih na voljo za trening eno samo igrišče, nekatera pa so zasedena še z več moštvi. Slabe priprave v klubih se razumljivo kažejo v igri reprezentan ce. če je že nizka raven ligaških srečanj, je nemogoče pričakovati dosti boljšo igro v reprezentančnem moštvu.«
—	Zakaj na nekaterih tekmah niste postavili v moštvo tako znanih igralcev kot so Deyna, Gorgon. Szarmach in Kasperczak?
»Odvisno je bilo od tega, kako so igrali v ligi v svojih moštvih. Ker niso uspevali, sem dal pač možnost mlajšim igralcem. Toda pokazalo se je, da se morajo mladi še veliko učiti.«
—	Ali lahko pričakujemo, da bo v Montrealu reprezentanca Poljske nastopila v isti postavi kot na svetovnem prvenstvu?
»Osnova bi morala biti ista, čeprav moram na primer najti naslednika za Gadocho. Kandidat številka 1 za njegovo mesto je nogometaš Wisle Krakow Kazhmerz Kmiecik, ki je v zadnji ligaški tekmi, v kateri je Wisla z 8:0 premagala Lech, dal kar per golov! Kmiecik je bü na svetovnem prvenstvu le rezerva...«
—	Kakšen bo zadnji del priprav pred olimpijskimi igrami?
»Konec junija bo moštvo na skupnih pripravah v Zakopanih, nato pa je na sporedu tekma z Brazüijo v Chorzowu, 2. in 4. julija pa bi reprezentanco rad preizkusü proti tujim nogometnim moštvom. V Montreal bomo odpotovati že 9. julija, to je devet dni pred prvim srečanjem na olimpijskem turnirju.«
—	Olimpijske igre niso zadnje dejanje. Poljsko čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Ali boste proti Portugalski poslali v hoj tudi Gadocho in Lubanskega, ki igrata v tujini?
»če bosta v dobri formi, vsekakor, vendar o tem bom razmišljal šele po olimpijskih igrah.«
Iz Madžarske 182 športnikov
Madžarska olimpijska odprava bo štela 182 športnikov in športnic, ki jih bo spremljalo 42 trenerjev, 10 zdravnikov in 27 sodnikov. Najštevilnejše so ekipe rokometašev (moški in ženske, skupno 28), atletov in sabljačev (po 18) in kanuistov (17). ta.
Tudi esperanto
Udeleženci iger se bodo lahko sporazumevali tudi z esperantom — s pomočjo posebnega olimpijskega priročnika v esperantu. Priročnik je pripravila ustrezna kanadska zveza in ga natisnila v 13.000 izvodih. Več ko 11.000 olimpijskih gostov ga bo predigrami in brezplačno, dobilo še pravočasno, da bi se lahko seznanili s tem mednarodnim jezikom.
Angleži samo z najboljšimi
55 atletov, od tega 32 moških 23 žensk, bo zastopalo Anglijo na montrealskih igrah. To je najmanjša zasedba po letu 1956. Evropski prvak na 400 m ovire Alan Pascoe je poškodovan, vendar ima priložnost, da do 12. julija potrdi olimpijsko formo. Pač pa v ekipi zanesljivo ne bo evropskega prvaka v maratonu lana Thompsona, ki je bü na kvalifikacijah šele sedmi. Dvakrat bosta Startala Brendan Foster in Ian Stewart — na 5.000 in 10.000 m. Tako priložnost bosta dobila tudi Steve Ovett (800 m in 1500 m) in Sonja Lannaman (100 m in 200 m).
SEDAJ RUGBY — Marcello Fiasconaro je najbrž že izgubljen za atletiko, saj mu poškodbe ne dovoljujejo več pospešenega treninga.
VRNITEV K RUGBYJU
Svetovni rekorder v teku na 800 m bo igral v milanski Concordili
Med nekaterimi sedanjimi svetovnimi atletskimi rekorderji v Montrealu ne bo tudi Italijana Marcella Fiasconara, ki ima s časom 1:43,7 najboljši dosežek na svetu v teku na 800 m. Se več: proslavljeni italijanski atlet se je, kot kaže, celo dokončno poslovil od atletskih steza.
Fiasconara so po polomu na evropskem atletskem prvenstvu v Rimu, (zanj rezervirano zlato na 800 m je osvojü naš Luciano Sušanj), začele še bolj pestiti poškodbe kot doslej. Fiasconaro si je močno poško dovai Ahüovo tetivo, začel je hoditi od zdravnika do zdravnika, spet poskušal trenirati, a vse zaman. Nikoli več ni prišel na zeleno vejo.
Vendar mladi italijanski atlet, ki je večji elei življenja preživel v Južni Afriki, le ni maral kar tako iz športne arene. Spomnil se je športa, s katerim je začel v Južni Afriki že takorekoč kot otrok — ragbyja. Napol za šalo je spet prijel v roko jajčasto žogo za rubgy in kmalu so strokovnjaki ugotovili, da bi v tem športu kaj kmalu lahko postal nadpovprečen igralec.
Tako se je svetovni rekorder na 800 m znašel v milanski Concordiji, klubu, ki vemo sledi hitremu razvoju italijanskega rugbyja, za katerega je tudi med gledalci vse več zanimanja.
»Concordia mi je omogoeüa, da sem se spet vr-nü k športu. Rugby je bü moj prvi šport in bo tudi moj zadnji,« je pojasml Fiasconaro, potem ko se je dokaj senzacionalno odločil za prestop k moštvu Con coTdie. »Atletika mi je dala veliko zadovoljstva, pa tudi trpljenja. Kaj vse sem žrtvoval, kaj vse prestal. Najprej zato, da sem postal svetovni rekorder, nato pa da bi se izlizal po poškodbah, zaradi katerih sem Tpel nenehne bolečine mesece in mesece.«
Marcello Fiasconaro pa ne bo profesionalni igralec -ugbyja. V Müanu si je hotel zagotoviti tudi poklic in redno delo. Zavarovalnica Concordia, ki je pokrovitelj istoimenskega moštva, je zagotovila svetovnemu rekorderju donosno službo, za dodatek pa bo imel premije kot igralec. Klub Concordia mu je tudi žago levil, da se bo vsak hip lahko vrml k atletiki, če se mu bo to le zahotelo.
Zadnje vesti
Prijateljska srečanja na Malti
VALETA, 27. jun. (Tanjug) — šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« z gojenci vojaške mornariške akademije se je med večdnevnim križarjenjem ustavila na krajšem, neuradnem in prijateljskem obisku v republiki Malti.
Med bivanjem na Malti je bilo več prijateljskih srečanj. Na sprejemu v čast gostiteljev, ki ga je priredil kontraadmiral Ante Pajič, so bili navzoči namestnik predsednika vlade republike Malte Vutigijeg, poveljnik oboroženih sil brigadni general Gera, in drugi visoki funkcionarji te republike.
Posebna delegacija, ki so jo sestavljali oficirji, gojenci in mornarji, je obiskala vojaško pokopališče v bližnjem mestu Pieta, kjer so pokopani partizani, ki so jih med narodnoosvobodilnim bojem zdravili na Malti. Na partizansko grobnico so položili poleg vojaške pošte venec posadke »Galeba«.
Portugalska opazovalec v Colombu?
LIZBONA, 27. jun. (Tanjug) — Generalni sekretar socialistične stranke Portugalske Mario Soares je napovedal možnost, da bi Portugalska kot opazovalec sodelovala na konferenci neuvrščenih držav v Colombu. Soares, ki bo najverjetneje sestavil portugalsko vlado po današnjih predsedniških volitvah, je to izjavil v intervjuju za tukajšnji časnik. V novi vladi bo Soares verjetno tudi zunanji minister.
Brzovlak iztiril - 20 žrtev
SOIGNIES, 27. jun. (Reuter) — V nesreči, ki se je danes zgodila pri belgijskem mestecu Soigniesu, ko je brzovlak Bruselj—Pariz iztiril, je bilo mrtvih približno 20 ljudi, več, kot 50 pa ranjenih. Vzrok nesreče še ni znan, najbrž pa sta se tračnici ukrivili zaradi izredno visokih temperatur, ki so jih te dni zabeležili v Belgiji.
Ustinov obtožil ZDA
PARIZ, 27. jun. (AP) — Britanski igralec Peter Ustinov je obtožil ZDA, da s kratenjem pomoči, ki so jo doslej dajale organizaciji za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) žele izvajati politični pritisk na to organizacijo. Ustinov je svoje obtožbe navedel za »okroglo mizo« o kulturnem in intelektualnem sodelovanju, za katero se je v organizaciji UNESCO zbralo 34 uglednih osebnosti iz svetovnega javnega in kulturnega življenja.
PA SE TO
Senca pokola v Sowetu visi nad zasedanjem OAE
Položaj v Južnoafriški republiki osrednje vprašanje na konferenci v Port Luisu — Na dnevni red bodo verjetno vnesli tudi še trideset drugih točk
OGLEDALO
PORT LUIS (MAURITIUS), 27. jun. (Tanjug) — Na ministrskem zasedanju organizacije afriške enotnosti (OAE), ki poteka v Port Luisu na Mauritiusu, so v ospredju razmere v Južni Afriki. Čeprav so že pred sklicanjem tega srečanja vedeli, da bo afriški jug najpomembnejša tema, ki jo bodo uvrstili na dnevni red, so dogodki v Sowetu dali tej temi tragičen prizvok. Po podatkih, ki pa niso dokončni, so v »črnskem« mestu v bližini Johannesburga pobili približno 140 in ranili več kot tisoč ljudi.
STRANIŠĆNINA — Dijaki Šubičeve gimnazije v Ljubljani so morah pred koncem šolskega leta plačati stroške za obnovo stranišč. Takoj so načeli zbirati denar, da bodo prihodnje leto lahko plačali morebitno obrabnino za okenska stekla.
Afrika ne more več trpeti rasističnih zločinov in dovolj moči ima, da svoja čustva izrazi tudi v ustreznih ukrepih, so ugotovili na tem sestanku. Ganski zunanji minister je celo pozval k vojni proti Južnoafriški republiki, četudi tak poziv v tem trenutku pomeni bolj izraz upravičenega ogorčenja kot pa realnega položaja, pa so ukrepi, ki so jih predvideli afriški ministri v Port Luisu, zelo pomembni.
čeprav zasedanje še traja, je že zdaj znano, da bodo ministri predlagali šefom držav in vlad program dela, ki predvideva ustanovitev posebnega odbora OZN za Južno Afriko, politične akcije proti rasističnemu režimu, dosledno uresničevanje ekonomskih sankcij in večjo pomoč osvobodilnim gibanjem ter obmejnim državam, ki so najbolj izpostavljene provokacijam manjšinskih režimov.
Nekateri od teh ukrepov so ponovitev že znanih stališč, ki jih tokrat izrekajo v povsem drugačnem političnem in čustvenem ozračju. Po krvavih neredih v Sowetu si bo težko katerikoli afriški državnik drznil braniti sporazumevanje s Pretorio in tudi nobena država, vsaj javno ne, se ne bo smela spustiti v trgovinske ali drugačne odnose
Ljudem možnosti
Stari Breginj naj ostane, kjer je, ob njem naj zrase novo naselje — Vida Tomšič: Uresničiti koncept razvoja
STARO SELO, 27. jun. — V načrtih nadaljnjega razvoja Slovenije smo se dogovorili, da bomo manj razvite obmejne kraje hitreje razvijali. Potres jih je na Tolminskem kot na Goriškem pretresel tako, da moramo te načrte čimprej uresničiti hkrati z obnovo in graditvijo novih stanovanj za tukajšnje ljudi.
Takšna je globalna ocena predsinočnjega sestanka čla-nip predsedstva SRS Vide Tomšič in Ančke Kuhar ter republiškega sekretarja za urbanizem inž. Borisa Miko-ša s političnim aktivom tolminske občine in vodstvom odbora za popotresno obnovo te občine. V razpravi so dalj časa posvetili vprašanju, ki od prvega potresnega dne, 6. maja, buri duhove v slovenski javnosti ob dilemah: ali se naj Breginj kot enkraten kulturni spomenik benečij* sko-slovenskega tipa arhitekture obnovi in ohrani svojo zunanjo lupino takšno, kot jo je imel prej; ali se naj poruši in na temeljih starega zgradi novo naselje, in kot tretje, ali naj stari Bre-ginj ostane tam, kjer je, ob njem pa se naj zgradi novo naselje. ' Na sestanku so se odločili za tretjo varianto in jo opredelili kot politično odločitev vodstva tolminske občine in udeležencev sestanka iz Ljubljane.
»Moramo iti v akcijo za novo lokacijo Breginja, za novi Breginj«, je dejala Vida Tomšič, »stari pa naj ostane tam, kjer je, in ga bomo reševali, kakor bomo pač zmogli. Tudi ljudje v Bre-ginju so za novo naselje. Će
se politično odločimo za novo lokacijo, moramo čimprej 20 gospodarjem, ki so se že odločili za nove hiše, pomagati s pospešeno akcijo, da jim vrnemo upanje in" da dobijo perspektivo. To pa lahko naredimo le konkretno, ne pa z besedami«.
Po besedah Vide Tomšič bomo naredili največjo napako, če ljudem ne bomo dali perspektive. Le-ta pa je, da se naj Breginjski kot razvija tako industrijsko kot kmetijsko in turistično, z urejevanjem cest in drugih infrastrukturnih objektov. Ljudje na uresničevanje takšnega’ koncepta razvoja čakajo, in če ga ne bomo izvajali, nam bodo ušli drugam.
Na sestanku so podprli tudi usmeritev kobariške tovarne igel, ki je pred potresom v Breginju uredila svoj obrat, kjer je sedaj zaposlenih 37 delavcev. Poleg tega, da je potres poškodoval tovarno v Kobaridu, 'je polovica od 500 delavcev ostala brez streh in le četrtina ima vseljiva stanovanja. To pa vpliva tudi na slabše rezultate gosfxxiarjenja, saj predvidevajo, da bodo v tovarni do konca oktobra zabeležili za 10 milijonov dinarjev manjši dohodek. Razvoj to-
varne igel bi morah pospešiti zlasti v Breginju, kjer so pred potresom načrtovali, da bodo zaposlili do 100 ljudi, sedaj pa jih bo treba precej več. Program z» ureditev tovarne igel v Breginju in Kobaridu bi veljal okob 50 milijonov dinarjev.
Zakaj je, treba poleg starega Breginja urediti novo naselje, je v svoji razpravi opredelil inž. Boris Mikoš, ko je dejal, da bi bilo »plombiranje« Breginja zelo draga zadeva in da je potrebno pri novem naselju predvidevati ureditev šole, otroškega vrtca, družbena stanovanja za ostarele ljudi, ki so ostali sami.
Če sklenemo misli sestanka, lahko poudarimo, da so se na njem zavzeli za celovito reševanje potresno najbolj ogroženega in obmejnega območja v Sloveniji — Breginjskega kota. Zato so zahtevali, da se mora do Breginja nadaljevati z asfaltiranjem 3,5 km dolge ceste, pričeti z urejevanjem drugih cest v Breginjskem kotu, z urbanizacijo novega naselja Breginja, modernizacijo obrata Tik Kobarid v njem in z ustvarjanjem osnove za razvoj kmetijstva ter turizma.
P. POTOČNIK
z Južnoafriško republiko. Pričakovati je,tudi, da bo OAE bolj vztrajala pri praktičnem uresničevanju sprejetih resolucij, id so poprej ostajale »mrtva črka na papirju«.
Nedvomno se bodo tudi nekatere neafriške države zdaj znašle v hudo neprijetnem položaju. To se predvsem nanaša na tiste industrijske dr-
Eksplozija in streljanje v Belfastu
BELFAST, 27. jim. (Reuter) — Eksplozija bombe, ki so jo podtaknili v katoliški krčmi v Belfastu, je manj nevarno ranila 20 ljudi. Na drugem koncu mesta je oborožen neznanec streljal in ubil dva moška in eno žensko.
Potres v Novi Gvineji
WASHINGTON, 27. jun. (AFP) — V Novi Gvineji so zabeležili potres 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil v zahodnem delu Nove Gvineje, približno 900 m severno od avstralske obale. Za zdaj ni podatkov o žrtvah ali o škodi.
Prijatelj mi je ravno tako potreben kot višina, kjer lahko drugače zadiham.
SAINT EXUPERY
Prijatelja naj pomagata drug drugemu kot roka roki.
KITAJSKI PREGOVOR
Kdor je močnejši od zakonov, je tiran.
VAUVENA RGUES
Ostati trden, ne da bi postal trd, je težko kot umetnost.
ERNST TRIER
žave z Zahoda, ki se jim je iz gospodarskih in strateških razlogov težko odreči manjšinskima režimoma na jugu afriške celine. Znano je tudi, da se Francija ne bo mogla izogniti obsodbi zaradi prodaje jedrskih reaktorjev Pretori ji. Afriški delegati se jeze na Pariz tudi zaradi tega, ker se nekdanja kolonialna metropola noče odreči otoku Mayotte v Komorskem otočju, in zaradi francoske politike v Džibutiju, ki jo mnogi ocenjujejo kot »taktično sprenevedanje« s ciljem, da bi zavlačevali neodvisnost tega območja.
Poleg afriškega juga, nedvomno najpomembnejše teme, naj bi v dnevni red vnesli še kakih 30 točk, med drugim obravnavanje zdajšnjega političnega položaja na celini, sodelovanje z državami v razvoju, zlasti v boju za nov ekonomski sistem, in še nekatere druge tradicionalne afriške teme. Med terbi vprašanji so tudi »neprijetna«, kot sta Španska Sahara in Džibuti. Okoli prvega vprašanja si najbolj prihajajo navzkriž Mavretanija in Maroko na eni strani in Alžirija na drugi, okoli Dži-butija pa so razprtije tudi med Etiopijo in Somalijo.
Tako kot ob prejšnjih priložnostih si bo OAE prizadevala izgladiti nasprotna si sta-
lišča in poskušala za vsako celo ohraniti afriško enotnost, s čimer žele povedati, da je mogoče medsebojne spore — brez tuje navzočnosti — veliko laže in manj boleče urediti.
Pred zunanjimi ministri, ki čakajo prihod šefov držav in vlad, pa je veliko delo — sestaviti dnevni red, ki je še vedno tajnost. Zanesljivo pa drži, da se afriški predstavniki že omenjenim temam ne bodo mogli izogniti.
V V
skladišče
MAKS TOBOLJEVIĆ, Večernje novosti
Letos tudi mladi
Velika udeležba na uspelem orientacijsko-taktičnem tekmovanju rezervnih vojaških starešin Slovenije v Ormožu
ORMOŽ, 27. jun. — S sklepno prireditvijo in razglasitvijo rezultatov se je včeraj popoldne končalo peto tradicionalno republiško orientacijsko taktično tekmovanje rezervnih vojaških starešin Slovenije. V zaključnih tekmovanjih, trajala so dva dni, je sodelovalo 51 ekip slovenskih občin.
Medtem ko so lani mladinci sodelovali še bolj kot opazovalci, so letos posegli tako v organizacijske priprave kot v samo tekmovanje. Organizatorju ZRVS Slovenije se je namreč letos priključila tudi ZSM Slovenije, kar predstavlja vsekakor novo kvaliteto v že doslej dobrem sodelovanju mladine in rezervnih vojaških starešin. Pomembnost te nove oblike sodelovanja je še posebej poudaril predsednik republi-
ške konference ZSMS Ljubo Jasnič v otvoritvenem govoru pred pričetkom tekmovanja. Med gosti v Ormožu so bili še sekretar zveznega odbora ZRVSJ Anton Saršon, republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara, predsednik republiškega odbora ZRVS Slovenije Slavko Korbar in drugi.
Kako množična so bila letošnja izbirna tekmovanja v občinah in regijah, zgovorno priča podatek, da jih je bilo
Brigadirji zbrani
Začetek zvezne delovne akcije v krajih, ki jih je prizadejal potres — Ljubo Jasnič: »V nesreči ni nihče sam«
KOBARID, 27. jim. — Ne daleč od starega mostu čez Sočo pod Kobaridom, ki so ga zgradili leta 1750 in po katerem so kasneje korakale Napoleonove čete — zato ga imenujejo po Napoleonu — v bližini zgodovinskega kraja, kjer je bila 5. marca 1943 ustanovljena kobari ška četa in kjer je hü od 9. septembra 1943 do 3. novembra 1943 sedež kobariške republike, pod obronki alpskih vršacev — je bfla danes popoldne slovesnost ob otvoritvi zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 76«.
Preden Je Gorazd Marinčič, komandant letošnje akcije, v kateri se bo 19. septembra izmenjalo tisoč brigadirjev, postrojil brigado 180 mladincev, ki so prišli iz sarajevskega Energoinvesta in ljubljanske srednje tehniške šole gradbene smeri, so prebrali
pozdravni telegram predsednika republiške skupščine dr. Marijana Breclja, ki je mladincem v tej humani akciji zaželel obilo uspeha. .
Predsednik medobčinskega sveta SZDL za severno Primorsko Franc Kravanja je dejal, da so občani tolmin-
Odlog podražitve
Poljska vlada preložila 50-odstotno zvišanje cen glavnim prehrambenim proizvodom - Izrazi podpore Giereku
VARŠAVA, 27. jun. (Tanjug) — V vseh podjetjih na Poljskem so bUa v soboto zborovanja, na katerih so delovni ljudje — kot poročata televizija in časopisna agencija PAP — podprli partijsko vodstvo na čelu z Edwardom Gierekom. Posebej je büo izraženo priznanje partiji in vladi za demokratično posvetovanje z ljudstvom pri pomembnih sklepih, kot je bü na primer sklep o osnutku uredbe o podražitvi nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov, ki so jo nemudoma umaknili po pripombah in predlogih delovnih kolektivov.
Poljski premier Pjotr Jaro-szewicz se je namreč po radiu in televiziji obrnil na Poljake ob podražitvi in jim sporočil, da je vlada umaknila prvotni sklep, ker sodi, da mora ponovno proučiti vso zadevo, kar bo trajalo več mesecev. Hkrati je v
imenu sveta ministrov izjavil, da morajo obveljati dosedanje cene na drobno za vse osnovne prehrambene proizvode, ki so izdelani iz moke, mleka, mesa in sladkorja. Prav tako se ne bodo zvišale cene pri odkupu nekaterih kmetijskih pridelkov
METEOROLOŠKI
REFLEKTOR
Velike meteorološke postaje uporabljajo za raziskovanje zemeljske atmosfere tudi svetlobne reflektorje. V nočnem času določajo z njimi meje plasti oblakov.
Z njihovo pomočjo lahko* ugotavljajo tudi velikost vodnih kapljic v zraku kot tudi stadij njihovega razvoja, kar je zelo važno pri preučevanju procesov pri nastajanju oblakov in padavin.
Svetloba reflektorjev se navadno uporablja za raziskave do višine 10 tisoč metrov. Lahko pa njihovo svetlobno moč tudi okrepijo, tako da je mogoče meriti karakteristike atmosfere tudi do višine 50 kilometrov.
Zračne plasti lahko z reflektorji raziskujejo ne samo ponoči, ampak tudi podnevi. V ta namen oddajajo namesto svetlobnih žarkov ultra vijolične
Vse bolj se uveljavljajo v meteorologiji tudi laserski žarki, ki intenzfficira-jo svetlobo določene valovne dolžine.
Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 28. junij 1976 ob 7. uri
SLOVENIJA
V Primorju bo pretežno sončno, v notranjosti Slovenije pa deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, v popoldanskem času so možne posamezne plohe. Najnižje nočne temperature bodo od 8 do 14, v Primorju okoli 20, najvišje dnevne med 24 in 28, v Primorju do 30
IZGLEDI ZA TOREK
Nadaljevalo se bo Äpo in toplo vreme.
JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih krajih države bo še pretežno ob-, lačno, ponekod bodo še manjše padavine, popoldne deloma kot plohe ali nevihte, drugod po državi bo precej sončno.
VREMENSKA SLIKA
Večji del Evrope in Sre-' dozemlja je še vedno v polju visokega zračnega pritiska. Od vzhoda pa doteka malo toplejši in nekoliko bolj vlažen zrak,
TEMPERATURE MORJA
Portorož 22, Reka in Pu-la 20, Rab 22, Senj 18, Hvar in Split 23.
Vreme to temperatura
27. Junija 1976
kraji
Ljubljana
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl
Celje
Novo mesto
Portorož
Reka
Pulj
4 var
Dubrovnik
Zagreb
Sarajevo Titograd Skopie Celovec Gradec Dunaj netke ‘ Milano Genova München Zürich Rim Pariz Berlin •ockholm
poloblačno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
jasno
poloblačno
Jasno
jasno
jasno
poloblačno poloblačno oblačno poloblačno po nevihti
poloblačno
jasno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
jasno
poloblačno
oblačno
23 5
25
24
20
18
29
24
24
25 27
31
25
in gradbenega materiala ter sredstev za kmetijsko proizvodnjo.
Na zborovanjih delovnih kolektivov so bili obsojeni nekateri »huliganski in avanturistični izpadi«, kot so imenovali izgrede v kraju Radom, kakih 100 km južno od Varšave, in v naselju Ursus pri Varšavi, ki je znano po veliki in edini tovarni traktorjev na Poljskem. Poročajo, da so posamezni »avanturistični elementi« razrušili nekatere objekte, ki so družbena last. Poročajo tudi, da so kršili javni red na ulicah in na železnicah ter ropali trgovine in zasebna stanovanja.
Na televiziji so prikazali, da prvi" sekretar Gierek prejema na tisoče pisem in brzojavk, ki mu jih pošiljajo delovni kolektivi z zborovanj. V teh pismih in brzojavkah delavci pozitivno ocenjujejo sklep vlade, da za zdaj ne bo izvedla podražitve.
»Nihče, ki razmišlja, ne more spodbijati očitne resnice, da ni mogoče v neskončnost kupovati draže in prodajati ceneje. Taikšen je položaj. Resnično socialistična država se pri kalkulacijah cen ne more ravnati samo po dobičku, vendar tudi tega elementa ni mogoče izključiti. Sicer bo moral to ( nekdo plačati. Kdo? Mi vsi!« Tot je med drugim pisalo v komentarju vodilnega poljskega dnevnika, glasila CK PZDP »Tribuna Ludu«, ob »razdeljenih mnenjih« o vladnem osnutku, po katerem bi se morale cene nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov zvišati povprečno za 50 odstotkov.
ske občine z izrednim zadovoljstvom sprejeli odločitev, da bo jugoslovanska mladina pomagala pri odpravljanju hudih posledic potresa v tej občini, s čimer izpričuje eno najpomembnejših prvin naše samoupravne socialistične družbe — solidarnost z ljudmi, ki so pomoči potrebni. Govornik je opisal tudi razvoj tolminske občine, ki meji na slovenske kraje onstran meje v Italiji, to je na Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino. Delovni ljudje tolminske občine so dali tudi velik prispevek med NOB, saj je bilo od tu kar 3400 aktivnih borcev; 1270 jih je padlo na bojiščih, 501 pa se ni vrnil iz koncentracijskih taborišč.
V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor iz Bovca in recitatorji kobariške osnovne šole, nakar je brigadirke in brigadirje ter domačine pozdravil predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Povedal je, da letos slavimo 30-letnico mladinskih delovnih brigad, slavimo 30 let trdega dela, krepitve bratstva in enotnosti, ki je büo skovano v NOB, graditve tovarn, cest. vodovodov, elektrarn, železnic, mest. Delovne akcije pa niso zgolj tradicija, ampak pomenijo pomembno šolo samoupravljanja.
Ob koncu govora je Ljubo Jasnič poudaril pomen zvezne mladinske delovne akcije v Posočju, ki bo trajala več let. Povedal je, da je prav letos občuten razmah mladinskih akcij, saj je poleg številnih regionalnih in republiških v državi kar 17 zveznih, od katerih so štiri v Sloveniji, in se jih bo udeležilo 4 tisoč mladink in mladincev. S tem gradimo nove vrednote samoupravne družbe in zrcali se njena zavest, da nobeden, ki je pomoči potreben, ne ostane sam s svojo nesrečo, je poudaril predsednik RK ZSMS.
Jutri bodo mladi brigadir, ji že odšli na delovišča, in sicer v naselja Kamno, Ladra, Smast, Srpenica in Kobarid, kjer bodo pomagali popravljati hiše in urejevati cesto od Smasti na Vrsno in od Kamnega do Fonov. Gre za specializirane mladinske brigade, ki so prebivalcem na potresno prizadetih območjih ta čas najbolj potrebne.
PETER POTOČNIK
• Kar ne pove do konca mali ekran -
§fO|»
približno 500, udeležilo pa se jih je več kot 35.000 rezervnih vojaških starešin in mladine. Tudi sicer so stevüke v letošnji izobraževalni sezoni ZRVS zelo visoke: 58 občinskih, nad 530 osnovnih organizacij in skoraj 850 aktivov rezervnih vojaških starešin v delovnih organizacijah, KS in šolah je privabüo v minulih desetih mesecih k sodelovanju ob raznih akcijah blizu 100.000 delovnih ljudi in občanov ter celo nekaj več kot prav toliko mladih. Blizu četrt milijona mladih pa je bilo ob raznih akcijah, ki jih je organizirala ZSMS. deležno mentorske ali drugačne pomoči članov ZRVS Slovenije.
Ekipe, ka so se na predtekmovanjih odrezale najbolje, so štele po šest članov.
Med šestčlanskimi ekipami so se najbolje odrezali Dom-žalčani, ki so tudi kot ekipa mladih zasedli prvo mesto. Med ekipami ZRVS so bili najboljši tekmovalci iz Ilirske Bistrice.
Med posamezniki v skupini rezervnih vojaških starešin je bü najboljši Maks Antolič iz Ormoža, ki je tako ponovil svoj lanskoletni uspeh, drugi je bil Anton žela iz Ilirske Bistrice, tretji pa njegov someščan Ivan Bergoč. Med mladinci posamezno se je najbolj izkazal Domžalčan Srečko Kavka, drugi je bil Konjičan Peter Mlakar, tretji pa Müan Lončarič iz Slovenske Bistrice.
Na zaključni slovesnosti na platoju pred ormoškim gradom, kjer so najboljšim podelili pokale in darila, so soglasno podprli predlog, da bi predsedniku republike podelili doktorat vojaških znanosti.
Za izredno dobro organizacijo tekmovanja in za gostoljubje se je Ormožancem zahvalil predsednik republiškega odbora ZRVS Slovenije Slavko Korbar, ki je ormoški socialistični zvezi kot priznanje za dosedanje uspešno delo na tem področju, podelü zlato plaketo ZRVS Slovenije.
VLADO SMOLE
CK KPSZ
o razmerah v Gruziji
Potrebno nadaljevati 2 akcijo za »zboljšanje« strukture kadrov
MOSKVA. 27. jun. (Tan-jug) — Sovjetsko partijsko vodstvo je spet obravnavalo razmere v Gruziji. To je danes sporočilo partijsko glasilo »Pravda«, ki je na prvi strani objavilo ocene CK KP SZ o uresničevanju njegovih sklepov v tej republiki. Centralni partijski forumi so doslej že večkrat javno izražali nezadovoljstvo zaradi razmer v Gruziji in hkrati nalagali tamkajšnji partijski organizaciji odgovornost za druge in odločne ukrepe.
CK KP SZ v najnovejšem dokumentu izraža zadovoljstvo nad pozitivnimi spremembami, ki so se zgodile v zadnjih treh letih v tej republiki, vendar poudarja, da je treba nadaljevati odločno akcijo za »zboljšanje strukture vodilnih kadrov« in za utrjevanje njihovega nepopustljivega odnosa do birokratizma, neodgovornosti, nediscipline in brezbrižnosti do zahtev delovnih ljudi. Od funkcionarjev se posebej zahteva, da pri reševanju posameznih zadev upoštevajo splošne državne interese.
V dokumentu CK KP SZ tudi piše, da se morajo partijski organi in organizacije še naprej nepopustljivo boriti proti »ostankom malomeščanske psihologije« in proti vsem nacionalističnim pojavom. *
Georg Leber bo obiskal ZDA
BONN, 27. jun. (UPI) — Obrambni minister ZRN Georg Leber bo 29. junija odpotoval na enotedenski obisk v ZDA; tako je objavilo zunanje ministrstvo ZRN. Leber se bo v ZDA pogovarjal z obrambnim ministrom Do-naldom Rumsfeldom in državnim sekretarjem Kissin-gerjem. Najbrž se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Fordom.
5. julija prva seja novega italijanskega parlamenta
RIM, 27. jun. (AFP) — Uradno so objavili, da bo prva seja novo izvoljenega italijanskega parlamenta 5. julija. Izredne volitve v Italiji so bile 20. in 21. junija.
Signal iz orbite bo odprl muzei
WASHINGTON, 27. jun. (Reuter) — Posebni signal, ki ga bo iz orbite Marsa poslala medplanetarna sonda »Viking I«, bo L julija avtomatsko odprl novi narodni muzej zrakoplovstva in kozmonavtike v Washingto-mi.
Predvideno je, da bo radijski signal vkljucü mehanično »ročico«, podobno »Vikingovi«, ki bo jemala vzorce Marsovih tal. »Roka« bo pretrgala slavnostni trak in muzej bo svečano odprt.
V muzeju, katerega gradnja je stala 41 milijonov dolarjev (738 milijonov dinarjev), bodo razstavljeni primerki iz zgodovine letenja, od prvih letal bratov Wright do luninega modula »Apolla 11«, s katerim se je leta 1969 prvi človek spustil na površje Zemljinega naravnega satelita.
Prepovedati TV prenose * boksa
CARACAS, 27. jun. (AFP) — Narodna televizija Venezuele ne bo več prenašala boksarskih tekem. To vladno odločitev je sporočil venezuelski minister za informacije Guido Groocsors. Minister je pojasnil, da so ta ukrep sprejeli zato, ker prizori iz boksarskih bojev »ne prispevajo k bogatenju človekove osebnosti«/ Nedavno so v Venezueli začeli kampanjo za obrambo človekovega dostojanstva v televizijskem programu.
Obtožena žena Papadopula
ATENE, 27. jun. (Reuter) — žena bivšega grškega diktatorja Georgija Papadopula se bo morala pred sodiščem zagovarjati zaradi prevare. Despina Papadopu-los je obtožena, da je v letih 1967—1973 od grške obveščevalne službe prejela 80.000 drahem (okoli 450.000 din), vendar pa zanjo ni naredila ničesar. Na zatožni klopi so tudi trije funkcionarji obveščevalne službe, ki so izdali lažna potrdüa, s katerimi je obtožena prišla do denarja.
LJUBLJANA, 27. jim. — Po treh tednih zatišja na prvoligaških igriščih zaradi zaključnih tekem štirih najboljših evropskih reprezentanc, ki so v Zagrebu in Beogradu bile boje za najvišji naslov stars celine, so zdaj nogometni štadioni širom po Jugoslaviji spet zaživeli. Med tednom so Vojvodina in Borac ter Velež in Partizan vnaprej odigrali tekmi 32. kola, včeraj in danes pa je bilo na sporedu popolno 31. kolo.
Tudi v boju za 3. mesto ostajata prav tako le dva — Dinamo in C. zvezda.
Dinamo, ki že devet kol zapored ne ve za poraz, je v soboto odnesel kožo z reške Kantride, kjer pa v zadnjih enajstih letih ni niti enkrat
VODI MED STRELCI — Nenad Bjeković (Partizan)
/. zvezna nogometna liga I
Radnički (K) : Sarajevo 0:1 (0:0)	i
C. zvezda : Velež 1:0 (0:0)
Železničar : Budućnost 2:0 (1:0)	|
Radnički (N) : Olimpija 2:0 (2:0)
Rijeka : Dinamo 0:0	f
Hajduk : Vardar 2:0 (2:0)
Partizan : Vojvodina 5:2 (4:0)
Čelik : Sloboda 3:4 (3:1)	|
Borac : Beograd 1:1 (0:0)
Lestvica	1
Partizan	32	20	6	6	56:30	46	+26
Hajduk	31	18	9	4	51:20	45	+31
Dinamo	31	15	10	6	33:20	40	+13
C. zvezda	31	16	7	8	53:27	39	+26
Vojvodina	32	10	12	10	40:39	32	+ 1
Sloboda	31	11	8	12	42:38	30	+ 4
Sarajevo	31	11	8	12	40:43	30	— 2
Čelik	31	10	10	111	27:30	30	— 3
Borac	32	9	12	Ul	33:39	30	— 6
Velež	32	9	11	12	35:35	29	0
Rijeka	31	9	11	m	30:31	29	— 1
Olimpija	31	10	8	13	35:41	28	— 6
Beograd	31	11	6	14	32:45	28	—13
Radnički (N)	31	7	13	11	27:37	27	—10
Budućnost	31	10	7	14	24:39	27	—15
željezničar	31	9	8	14	34:44	26	—10
Vardar	31	8	9	14	25:35	25	—10
Radnički (K)	31	7	7	17	25:49	21	—24
Pari prihodnjega	kola	I
PARI 32. KOLA — 30. junija	|
SKOPJE: Vardar — Rijeka (0:0)	E
ZAGREB: Dinamo — Radnički (N) (0:0)	=
LJUBLJANA: Olimpija — Železničar	(0:0)	Ц
TITOGRAD: Budućnost — C. zvezda (0:4)	,	I
BEOGRAD: Beograd — Radnički (K) (1:0)	=
SARAJEVO: Sarajevo — Čelik (0:1)	E
TUZLA: Sloboda — Hajduk (0:4)	E
1111111111.1111!1П111111111111!111111111111111111!!11111Н1111ШШ11111111111!1111Ш11111111111111111Ш1111111!1Ш
V boju za naslov državnega prvaka'sta ostala (tudi teoretično) le še dva: Parti-ajduk. Za zdaj so v položaju beograjski čmo-beli, vendar imajo odigrano tekmo več kot Splićani. Partizana do konca prvenstva čakata le še preskušnji} proti Budućnosti doma in proti Olimpiji v ' Ljubljani, Hajduka pa tekme proti Slobodi v Tuzli, Sarajevu doma in v zadnjem kolu proti Beogradu na Karaburmi.
Trije trikrat prvi
V finalu na posameznih orodjih na 30. DP v športni gimnastiki so bili najuspešnejši M. Dokl, Vratič in Vilic
NOVO MESTO, 27. junija — S finali na posameznih orodjih se je končalo jubilejno 30. držaivno prvenstvo v športni gimnastiki. Miloš Vratič je naslovu prvaka v mnogoboju dodal še tri naslove na orodjih, enak podvig pa je uspel tudi Maji Dokl med članicami in Sarajevčanu Vfliču med mladinci.
Med pionirkami Je članica Partizana Zelena jama osvojila đva naslova, prav tako pa tudi 2iv-čičeva med mladinkami in Tren-dafilovski ( Kumanovo ) med pionirji. Med člani zveznega razreda se je odlikoval tudi lanskoletni prvak v mnogoboju Ivanovič, ki je tako kot Vratič osvojil tri zlate kolajne v finalnih tekmovalcih.
Pionirke — preskok: 1. Bezjak 17,65. 2. Kolar (obe Zel. jama)
17.40. 3. Moro (Nm) 15.35, 4. Javornik (Zel. jama) 14,60, 5. Gra-dinčič (Zenica); bradlja: 1. Bezjak 18,35, 2. Javormk (obe Zel. jama) 18.20, 3. Lutar (Sp. Šiška)
18,05. 4. Kolar (Zel. jama) 14.60,
5. Kočevar (Nm) 17,60; gred: 1.—2.
Kolar (Zel. jama) in Gradinčič (Zea) 17.90, 3.—4. Suhadolc in Bezjak (obe Zel. Jama) 17.70; parter 1. Djurovič (Zg) 18,45, 2.
Kolar (Zel. Jama) 18,30. 3.—4.
Kavšek (Nm) in Petrič (Zg) 18,20,
5. Bezjak (Zel. jama) 17,90.
Pionirji — preskok: 1. Nedelj-kovič (Srem. Mitr.) 16,80, 2. Ra-fai (2el. Subotica) 16.70, 3. Hras-ky (Zg) 16,50; konj:	1. Burič
(Niš) 17,60, 2. Furlan (NG) 17,20,
3. Hrasky (Zg) 16.95; krogi: L Stojanovski (Kum) 17,70, 2. Hrasky (Zg) 17,50, 3. Rafal (Zel. Sub.)
17.45; bradlja: 1. Trendafilovski (Kum) 17,95. 2. Furlan NG). 17,80,
16,20: bradlja: 1. Djokanovič (Sa)
15.75,	2. B. Tripkovič (Mb-C) 17,40, 3. Viffič (Sa) 17,10; drog: 1. Vilič (Sa) 18,25, 2. * B. Trip-kovič (Mb-C) 17,80.
damice, zvezni razred — preskok: 1. M. Dokl (Zel. jama)
18.75,	2. Savič (Zren) 18,30, 3. J. Dokl (Nm) 18,50, 4. Bunc (Sp. S.) 18,00, 5. Ulč (Zvezd) 17,40; bradlja: 1. M. Dokl (Zel. jama)
18.70,	2. Ш( (Zvezd) 18,60, 3. J. Dokl (Nm) 18,00, 4. Djokovič (Sp. S.) 17,90; gred: 1. Hić (Zvezd) 18,50, 2.—3. M. Dokl (Zel. jama) in J. Dokl (Nm) 18,30, 4. Opar-nica 16,40, 5. Ivanovič (obe N5) 15,30; parter 1. M. Dokl (Zel. jama) 18,80, 2. J. Dokl (Nm)
18.70,	3. Ulč (Zvezd) 18,40, 4. Savič (Zren) 17,60, 6. Ivanovič (NS) 17,35.
člani, zvezni razred — parter
1.	Ivanovič (Sub) 18,25, 2. Ačimovič (NS) 18,05, 3. Kunčič (Trnovo) 17,65; konj: 1. Vratič (JLA) 18,55,
2.	Ivanovič (Sub) 18,25, 3. Popov
(NS) 18,10, 4. Kunčič (Trnovo) 17,80,	5. Kosi (Zel-Mb) 17,85;
krogi: 1.—2. Vratič (JLA) in Mu-tič (Zel-Sub) 18,30,	3. Kunčič
(Trnovo) 17,80, ...	5. Šoštarič
(Mb-C) 17,65; preskok: 1.—2. B. Starčič (Sp. S.) in Ivanovič (Sub)
17,725) 3. Vratič (JLA) 17.575_____
5. Žerjal (Koper) 17,075; bradlja: 1. Vratič (JLA) 18,65, 2. Ivanovič (Sub) 18,50, 3. Kunčič (Trnovo) 18,45, 4. Šoštarič (Mb-C) 17,95; drog: 1. Ivanovič (Sub) 18,60, 2. Vratič (JLA) 18,55, 3. Šoštarič (Mb-C) 18Д0, 4. B. Starčič 17,90, 5. S. Starčič (oba Sp. S.) 17,75.
Ljubljana, ponedeljek, 28. junija 1976
Spet veliki tekmi v Planici
L. 1977 mednarodno tekmovanje, I. 1979 svetovno prvenstvo
LJUBLJANA, 27. junija — V Vikersimdu (Norveška) je bil v soboto sestanek KOP — zastopnikov ■vseh velikih skakalnic — na katerem so se dogovorili, da bo 4. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Vikersimdu od 17. do 20. februarja 1977, v Planici pa bo prihodnje leto od 18. do 20. marca mednarodno tekmovanje v poletih. Peto svetovno prvenstvo v poletih bo leta 1979 v Planici.
Za predsednika KOP so izvolili dr. Saša Reicher-ja. za generalnega sekretarja pa Voja Šerbca.
Planiški komite, ki je izvajalec tekem na naši velikanki, se že pripravlja na obe prireditvi. Med drugim so začeli tudi že na novo urejati doskočišče na velikanki bratov Goriškov.
NOVO MESTO V ZNAMENJU GIMNASTIKE Jubilejno 30. državno prvenstvo v gimnastiki je v dvorano Maro privabilo veliko število ljubiteljev te panoge. Na sliki: ena izmed najuspešnejših udeleženk, mlada obetajoč Jasna Dokl.	•	Foto: BUSIi
Svetovni rekord v deseteroboju
Na kvalifikacijah za 01 je Jenner (ZDA) zbral 8538 točk
EUGENE — V nadaljevanju kvalifikacij ameriških atletov za olimpijsko reprezentanco je bilo doseženih še nekaj izvrstnih rezultatov. Tako je Jenner z 8538 točkami še izboljšal svoj stari svetovni rekord v deseteroboju (8524), sledita Dixon 8265, Samara 7980.
S pomočjo vetra 3,5 m/sek je Robinson skoči] v daljavo 837 cm, sledila sta Myricks z 826 in Williams z 818 cm. Na visokih ovirah je bil s časom 13,44 najhitrejši Foster. Brenda Moherhead je s pomočjo vetra pretekla 200 m v 22,49 sek.
Tudi na tradicionalnem prvenstvu SZ v Kijevu, ki prav tako velja kot izbirno tekmovanje za OI, je več' tekmovalcev doseglo rezultate svetovne vrednosti.
Mjašnikov je pretekel 110 m z ovirami v času 13,50, Podlužnij je skočil v daljavo 812 cm, Lepik 804, Lusis pa je vrgel kopje 84,80 m. Med ženskami je Sl jahto preskočila 190 cm.
O dobrih rezultatih poročajo tudi iz Budimpešte, kjer je Kelemen preskočil viiino 220 cm, Nemeth pa je vrgel kopje 86,98 m. Na nacionalnem prvenstvu Francije v Lillu je Rousseau dosegel svoj osebni rekord z odličnimi 837 cm v skoku v daljavo, Deboursejeva pa je preskočila višino 187 cm.
Nov poraz zeleno-belih
V 31. kolu I. ZNL sodnik dosodil dve enajstmetrovki proti Olimpiji — V boju za naslov prvaka le še Partizan in Hajduk — Na dnu lestvice zelo zapleteno
zmagal. Domači so bili precej uspešnejši, saj so Zagrebčanom v tem obdobju oddali le tri točke. Rijeka je tudi tokrat igrala zanesljivo. Tudi Škulj eva četa že šest kol ni izgubila, s točko proti Dinamo pa si je že zagotovila, obstanek med najboljšimi.
Precej slabše pa igra Olimpija. V minulih petih kolih je Ljubljančanom uspelo osvojiti le dve točki, zato so zdrsnila iz 6. na 12. mesto ter kljub osvojenim 28 točkam še niso povsem splavali iz nevarnih voda. Zeleno-beli so si v Nišu pokopali upe pravzaprav sami, saj so v kazen-
skem prostoru napravili dva prekrška, in si »prislužili« dve enajstmetrovki ter dva gola.
Kandidatov za odhod iz L ZNL je več:
Radničkemu (K), Vardarju, Željezničarju in Radničkemu (N) se je nenadoma »približala« tudi Budućnost, ki je na Grbavici klonila proti neposrednemu tekmecu za obstoj, domačemu željezničarju. Strelec obeh zadetkov je bil nekdanji reprezentant Boško Jankovič.
B. KAVČIČ
PIONIRSKA PRVAKA.Bezjakova (Zelena jama) in Furlan (Nova Gorica).
3. Hadžimanov (Kum) 17,65; parter: 1. Brajkovič (Zg) 18,10, 2. Stojanovski (Kum) 18,06, 3. Furlan (NG) 17,90; drog: Trendafi-lovski (Kum) 17,80, 2. Furlan (NG) 17,60, 3. Hrasky (Zg) 16,70.
Mladinke — preskok: 1. Zupančič (Sp. S.) 17,80, 2. Lacko (2el. Bub.) 16,75, 3. Dimitrov (NS) 16,10; gred: 1. 2ivčič 18,15, 2. Petrin (obe Zg) 17,70, 3. Ivanovič (NS) 17,55; bradlja: 1. Remšak (Sp. Š.) 18,15, 2. 2ivčič (Zg) 17,60. 3. Zupančič 17,55; parter: 1. 2ivčič (Zg) 17,70, 2. Zupančič (Sp. S.) 18.15.
Mladinci — preskok: 1. Pajnik (Mb-C) 17,15, 2. Vilič (Sa) 17,10, 3. B. Tripkovič (Mb-C) 16,96; parter 1. Kasum (2ark) 18,15, 2. Pašič (Zen) 18,00; коцј: 1. Vilič (Sa) 17.50, 2. B. Tripkovič 17,40, 3. Pajnik (oba Mb-C) 17,90; krogi: 1. Vilič (Sa) 17,55, 2. Muravs (Zel-Mb) 17,05, 3. Djokanovič (Sa)
j VATERPOLO
Pokal Kopru
KOPER — Na kopeJJSfcj » 2u
sterni je bdi turnir prve skupine vaterpolskega tekmovanja za ju-gosiovansk:	pokal na področju
Slovenije. Zmagal je domači drugo ligaš, nastopili pa so še Del En, Renče ter druga ekipa Kopra.
REZULTATI: Renče : Koper II. 8:5, Koper I : Delfin 11:6, Koper П. : Delfin 8:7, Koper I. : Renče 7:3; vrstni red: Koper I..
Renče, Koper- H., - Delfin--— .
J. KREFT
JUGOSLAVIJA Q1&
JUGOSLAVIJA Ql(
2enska reprezentanca Bolgarije je že v petek premagala Romunijo s 3:1 (7,6, —12, 11) in si zagotovila prvo mesto, saj je bila zadnja tekma z Grčijo v soboto 3:0 (1, 5, 12) samo še formalnost. Hujši pa je bil boj za bronasto kolajno med jugoslovansko in albansko reprezentanco. Naše so igro s požrtvovalnimi gostjami dobile s 3:2 (8, —7, —10, 4,5). Jugoslovanke sp v nedeljskem srečanju z Romunkami še imele možnotst, da zboljšajo uvrstitev, vendar so zaigrale nerazumljivo slabo in gladko izgubile z 0:3 (—14, —9, —9). Albanija je eSino zmago dosegla nad Grčijo s 3:0 (4. 7. 7).
1.	Bolgarija	4	4	0	12:1	8
2.	Romunija	4	3	1	10:3	7
3.	Jugoslavija	4	2	2	6:8	6
4.	Albanija	4	13	5:9	5
5.	Grčija	4	0	4	0:12	4
Bolgarski odbojkarji, ki so v
petek zlahka odpravili Grčijo s 3:0. (13, 5. 5), so bili zadnji dan prvenstva nasprotniki jugoslovanske reprezentance. V derbiju vsega prvenstva so bolje prdpravlje-
- h V'
NAJBOLJŠA KANUISTA — IZ ŠVICE. Na tekmovanju v Tacnu sta v kategoriji C-2 zasedla prvo mesto Švicarja Hirsch in Walter.	Foto: FOKSIC
Naši so dobili TV turnir
Zanesljiva zmaga vaterpolistov v Beogradu — Zdaj vadba na Kubi
BEOGRAD — Po tridnevnih bojih na TV turnirju so zasluženo zmagali vaterpolisti Jugoslavije, ki so premagali vsi tri nasprotnike. Zadnjo tekmo z Nizozemci so sicer dobili z najtesnejšim rezultatom, a po igri na vsem turnirju sodeč, so vendarle dokaj dobro pripravljeni. V Beogradu so naši navdušili predvsem proti Špancem, ki so jih povsem nadigrali.
Jugoslovani potujejo zdaj na zadnje olimpijske priprave na Kubo, kjer bodo vadili skupaj z domačini in nato odpotovali naravnost na olimpijske igre.
REZULTATI TV TURNIRJA: Jugoslavija — ZRN 6:3, Nizozemska — Španija 4:4, Jugoslavija — Španija 11:3, Nizozemska — ZRN 5:4. Jugoslavija — Nizozemska 5:4.
VELIKO ZANIMANJE — Tekmovanje motornih čolnov za EP na Dravi — na sliki mariborska tekmovalca Štefan Babič in Srečko Mezgec — je pritegnilo pozornost ljubiteljev tega športa v Mariboru.
FOto: ČERIN Ì
Na Dravi najhitrejši Pemval
Druga dirka z motornimi čolni na EP pred več ko 7.000 gledalci
MARIBOR, 27. jun. — Druge dirke za EP v vzdržljivosti, dirke motornih čolnov v olJbh najtežjih razredih ON (2000 ccm)- in OE (850 ccm), si je ogledalo 7000 gledalcev, ki so ob 2200 m dolgi progi z .zanimanjem spremljali vožnje mojstrov iz Avstrije, ZRN, Anglije, Italije, Nizozemske in Jugoslavije. Dirko v razredu ON je dobil 33-letni Perci val, potem ko sta zaradi okvar odstopila slovita Molinari (It) in Spalding (Angl). V 90. minutah je prevozil 84,5 kroga ali 166 8 km in dosegel največjo hitrost v enem krogu — 108,4 km/h.
Rezultati, razred ON (180 min.): 1. Perci val (Angl.) 400 točk, 2. Steiner-Becker (ZRN) 300, 3. Radovanovič (Jug) 225 , 4. Babič (Jug) 169, 5. Kokotovič (Jug. vsi mercury) 127 itd.; razred OE: 1. Gruber 400, 2. Weraér (oba ZRN, jo-hnson) 300, 3. Panzera (It) 225, l- Wacker (A)	169, 5. Mezgec
(Jug., vsi mercury); največja hitrost: Werner 102,9 km/h.- V dirki športnih čolnov SE je zmagal Italijan De l’Oro 91,8 km/h, Jugoslovan Simič je bil 4., Mezgec pa 6. V razredu SD jé zmagal Cet-kovič (Jug) 84,7 pred Italijanom Perego in Knappejem (ZRN).
F. DEŽMAN
Oboji tretji
Na balkanskem prvenstvu v odbojki dvojni uspeh Bolgarije — Našim bron
PRIŠTINA, 27. jun. — Letošnje balkansko prvenstvo v odbojki je minilo v znamenja gostov iz Bolgarije, ki so zmagali v moški in ženski konkurenci, ne da bi izgubili eno samo tekmo. Naši odbojkarji, dobitniki, brona na EP so bili šele tretji, na tretje me$to pa se je uvrstila tudi naša ženska reprezentanca.
odličen v dvoje
Casalsova premagala Jaušovčevo, tudi Pilić out proti Tannerju
v osmim finala letošnjega wimble-dooskega teniškega turnirja ostala praznih rok, navzlic temu pa velja njun nastop oceniti za uspešnega. Med ženskami je Jauševčevo premagala šesta nosilka Američanka Casals s 6:2, 7:5, Pilića pa je izločil nosilec št. 7. mladi ameri-čan R. Tanner s 6:3. 6:4, 6:4. Med dvojicami je Pilić dosegel izjemen uspeh, saj je skupaj z Avstralcem Ballcm izločil nosilca št. 2 Con-norsa (ZDA) in Nastaseja (Rom) z 9:8, 7:5, 2:6, 11:9. Pranulovič je -v paru z Novozelandcem Parunom izgubil proti indijski dvojici Armi-traj—Armitraj s 3:6, 4:6. 2:6.
V osmini finala je bilo največje presenečenje poraz branilca naslova Asha (ZDA) proti rojaku Ger-ulaitisu s 6:4, 9:8, 4:6. 3:6, 4:6. Drugi favorit Connors (ZDA) je premagal rojaka Smitha s 6:4. 6:1, 3:6. Pari četrtfinala — Gerulaitis: Ramires (Meh), Pasarell (Portorico) : Nastase (Rom), Vilas (Arg): Borg (Šved) in Connors : Tanner. Zenske — Evert (ZDA) : Morozova (SZ). Navratilova : Barker (VB), Wade (VB) : Reid (Avs) ter Cawley (Avs) : Casals (ZĐA).
Avstralec in Britanec nova prvaka
Končano svetovno
M. Ali in A. Inoki neodločeno
Boj svetovnih prvakov v boksu in roko-
Slavili so
m a
Skoraj sto kajakašev iz Evrope in ZDA se je pomerilo na
nnvi tar.pn<:l(i nrnni — V K-1 if* nriiptnn nrf>cf*nf*til Пргпр
Z VORN IK. 27. junija — Pričakovanja glede favoritov 32. kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« so se uresničila že po prvih kilometrih uvodne etape od Beograda do Zvomika (162 km). Reprezentanti SZ, v identični sestavi, kot na »Dirki miru«, so prevzeli vodstvo, naši pa so privozili skozi cilj v glavnini.
Prvo etapo je dobil sovjetski kolesar Sergej Morozov. njegov rojak Gusjatni-kov pa je s 4. mestom zagotovil ekipi SZ že tudi prvo mesto v ekipni uvrstitvi.
Sicer pa je 67 kolesarjev iz 10 držav pričelo 1118 km dolgo pot po Jugoslaviji po idealnem vremenu. Bilo je dokaj hladno in skorajda brez vetra. Pot prve etape je bila dokaj lahka, z le nekaj valovitimi predeli, in je vodila ob obalah Save in Drine. Kolesarji, spočiti in sveži, so bili dokaj razpoloženi, zato je bila hitrost kar precejšnja. Le enkrat je trojici uspel pobeg, kolesarje iz Nizozemske, Poljske in SZ pa je glavnina kaj kmalu spet ujela.
V zaključnem delu etape je postala dirka nekoliko
bolj zanimiva, saj je pot nekaj časa tekla po nevarnih kamnitih kockah. V tem delu je bilo tudi nekaj okvar, med drugim jo je skupil tudi Gazdič (Jug.). Moral je zamenjati kolo, pri lovljenju glavnine pa sta mu nato pomagala člane ekipe Jože Valenčič in Miodrag Marinkovič. Vse pa se je za naše srečno končalo.
Le 32 km pred ciljem je v Ložnici, pri prečkanju železniške proge padel Dušan Vidmar (Slovenija), vendar pa je bil njegov padec k sreči le lažji in je vožnjo v glavnini nadaljeval. Nekoliko kasneje so padli Jordanov, Ta-nev, Lozev (vsi Bolg), Cur-bel (Kuba) in Ecevit (Turčija). Vsi kolesarji so sicer vožnjo nadaljevali, saj njihovi padci niso bili hujši, ven-
prvenstvo jadralcev na Finskem
HELSINKI — Nova svetovna prvaka v jadralnem letenju sta postala George Lee (VB) v odprtem razredu in Avstralec Ingo Renner v standardnem. Tekmovalci so imeli le pet -tekmovalnih disciplin, sicer pa so leteli v zelo slabih vremenskih razmerah.
Medtem, ko Britanec Lee, 30-letni pilot RAF, doslej še ni nastopal na svetovnih prvenstvih, pa je bil Renner 1972. leta v Vršcu šesti, v Avstraliji pa drugi.
Rezultati,* standardni razred: 1. Renner (Avstr) 4056,
2.	Karlsson (Šved) 4048, 3. Burton (VB) 3924, 4. Pozniak (Polj) 3802, 5. Beltz (ZDA) 3735, 6. Petroczy (Mad) 3697; odprti razred: 1. Lee (VB) 4594, 2. Ziobro (Polj) 4535,
3.	Muszcynski (Polj) 4491,
4.	Holighaus (ZRN) 4471, 5. Butler (ZDA) 4445, 6. Zegels (Bel) 4357.
borbi ni zadovoljil
TOKIO, 27. junija — V »svetovnem prvenstvu v borilnih veščinah«t boju M. Alija in A. Inokija, nismo dobili nobenega absolutnega prvaka. Sodniki se niso odločili ne za Alija, ne 2» njegovega nasprotnika. Sicer pa se tudi niso mogli, kajti boj v nabito polni dvorani »Bu-dokan« v Tokiu ni zadovoljil gledalcev. Ob koncu so ti razočarani celo glasno zahtevali, naj se nasprotnika vendar pričneta boriti. Najbolj sta bila gotovo zadovoljna oba nastopajoča, boksarju Aliju je boj navrgel 6 milijonov, rokoborcu prostega sloga in karateistu Inoki-ju pa 3 milijone dolarjev.
(Maked) 384,9; ženske — K-1: 1. Campell (ZDA) 215.4. 2. Kerckoff (Kanada) 234,6,	3. Käser (Sv)
236,6, ì. Sattler < Avst) 262,7. 5. Kurnik (Jug) 283,7: ekipe: i x K-1: medn.: 1. Švica 228,5, 2. Velika Britanija 239.5. 3. Jugoslavija 1 (Kauzer, Matakovič. Poberaj) 257,8, nacionalni: 1. Stu-denica 271.7. 2. Rašica 282,9. 3. Makedonija I. 303,9;	3 x C-l:
medn.: 1. Švica 467,8, 2. Jugoslavija I, 487,6 . 3. Jugoslavija H. 562.2; nacional: 1. Slavija 586.8, 2. Vrbas 692.2: renske: i. mešana ekipa (Avstrija, ZDA, Kanada) 351,9, 2. Švica (Mayer, Käser, Kurnik) 450,7.
LJ. STOJANOVIČ
i NOVO NA TUJEM
Remi in zmaga SZ
MOSKVA — V okviru priprav za nastop na olimpijskem turnirju sta reprezentanci Sovjetske zveze in Romunije odigrali dve tekmi. Prva se je končala z neodločena rezultatom 23:23. v drugi na je SZ zmagala s 17:16 (9:8).
ENNA — Avtomobilista ZRN Jochen Mass in Rolf Stommelen (porsche 936) sta zmagala na četrti dirki za SP športnih avtomobilov na Siciliji. Dirko so prelomili pred koncem zaradi neurja.
TACEN, 27. jun. — Slovenija je bila v zadnjem tednu prizorišče dveh pomembnih kajakaških prireditev. Najprej evropskega pokala v spustu na Soči in včeraj ter danes mednarodnega kajak?—kanu slaloma Tacem 76, ki ga je odlično organiziralo LBD iz Ljubljane.
dar pa so izgubili okrog 30 sekund, ki jih do cilja ni bilo več moč nadomestiti.
Tik pred Zvomikom so pobegnili Morozov (SZ), Thomsen (Nizozemska), Petrov (Bolgarija), Gusjatnikov (SZ) in Jorgensen (Danska), ki so v tem' vrstnem redu tudi privozili skozi cilj. Okrog četrt minute za prvimi petimi je v cilj prispela tudi glavnina z vsemi našimi vozniki.
VETERAN EKIPE SFRJ-Jože Valenčič
Doplačila znamka jugoslovanskega olimpijskega komiteja za 0,10 din je že v prodaji na vseh poštah.
JUGOSLOVANSKI OLIMPIJSKI KOMITE
Blizu sto tekmovalcev iz petih evropskih držav ZDA se je pomerilo na 650 metrov dolgi progi s 25 vratci, ki jo je trasirai nekdanji znani tekmovalec Damjan Prelovšek. Proga je dobila povsem novo podobo, saj se je traser odločil za obnovo tacenske proge; bila je bolj tekoča in hitra, kar se vidi tudi v zelo majhnih razlikah med najboljšimi tekmovalci. Med kajakaši so glavno vlogo imeli tekmovalci Avstrije. Edina dva Jugoslovana, ki sta bila dorasla Avstrijcem, sta bila Ibra-himbegovič in Matakovič. Obžalovati gre, da zaradi šolskih obveznosti ni mogel nastopit-; najboljši kajakaš v Jugoslaviji Barič 12 Hrastnika. V vseh drugih disciplinah mednarodnega razreda so gospodarili tuji tekmovalci. Pohvaliti gre izredno dobro vožnjo Miličeviča v C-l In dvojico Volk-Halzer. saj sta bila v drugi vožnji boljša od slovitega nara iz Avstrije Steindel-Miillneritsch.
Naša edina zastopnica v evropskem pokalu Zdenka Kurnik-je v prvi vožnji morala, zaradi napake pri vratih številka 2. odstopiti, kar je tudi nekoliko vplivalo na njeno drugo vožmo in je na koncu šele peta. Tekmovalci so bili
Rezultati: 1. Morozov (SZ), 2. Thomsen (Nizoz), 3. Peerov (Bolg), 4. Gusjatnikov (SZ), 5. Jorgensen (Danska) vsi v času 3:35,05.
. O. L.
razdeljeni v nacionalni in medna rodni razred, tako da so lahke tudi drugi kajakaši imeli priložnost sodelovati na mednarodni tekmi, čeprav niso uradno bil: uvrščeni v državno reprezentanco. V K-1 moški je prijetno presene-eil mladi tekmovalec Латтјр gSE). ki je pustil za sebo* mnogo boljše tekmovalce, kot na primer. Kovačateća, Ibrahimbegoiuca. Tu-maro itd.
REZULTATI — K-’ mednarodni razred: 1. Sattler 165.1. 2. Faustei (oba Avst.) 171.0. 3 Tbr-ahimbego-vič (Jug) 177.4. 4 Brandenburg (Šv) 177,9, 5. Matakovič (Jug) 183, : nacionalni: 1. Cerne (SE) 198,9, 2. Kitič (Gusar» 305.0. 3. Pavlovič (Studen) 2fV7 : л stradar (Hrs) 210 9, 5. ćižman (Raš) 229,5; C-l med.: 1. Miličevič (Jug)
219.5.	2. Paul (šv) 348.1. 3. Brasar (Jug) 275.1. 4 R Paul (§v)
278.6,	5. Radončić (Jug) 285.6: na-
cion.: 1. Petrovič (Gusari 2*77.9 2. Georgiievski (Maked 1 280.8. 3. Vukmir (Vrbas) 315 R- C-2 med.: 1. Hirsch-Walter («vi - 232.9.	2.
Vovk-Halzer (Jug) 23*7.8 3 Stein-del-Mülneritsch ( Avs) 238.6; na-Cion.: 1. MilOŠević-ToŠif' r^HirJen) 296,2, 2. Vukanovič-S^anković (Gusar) 362,8, 3. Selman-Angelovski
Obvestilo
V »Olimpijskem tednu- od 28. t. m. do 3. julija so delovne organizacije poštnega prometa po zakonu o zagotovi tv4 posebnih sredstev za udeležbo jugoslovanskih športnikov na OI (Uradni list SFRJ, št. 30/68), dolžne zaračunavati v dobro jugoslovanskega^ komiteja po 0,10 din za vsako poštno pošiljko v notranjem prometu, razen pri pošiljkah časopisov.
L Morozov, naši v glavnini
Začetek 32. mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«, na kateri tekmuje 67 kolesarjev iz desetih držav — Zanimivejši razplet tekme šele v finišu
MITJA MERšOL
Dosegli so prvi cilj
Naši košarkarji premagali Brazilijo z 88:80 (50:34) in si zagotovili nastop na hamiltonskem finalnem turnirju
HAMILTON — Kljub temu, da predtekmovanje na cijskem turnirju za OI še ni končano, pa so Jugoslovani najbrž že dosegli prvi cflj — uvrstitev v finalni del šesterice. V odločilni teloni 3. kola skupine A so premagali Brazilijo z 88:80 (50:34). V skupini B je Mehika še brez poraza, Poljaka pa je svojo priložnost najbrž že zapravila.
noeti. Osnovni načrt, po katerem bi Cosič moral zadržati najbolj nevarnega Marquinhosa in 2:žić Ubiratana, so naši povsem uresničili, kar se je seveda poznalo prt rezultatu. V prvem polčasu je'bil odstotek metov ‘a igre naših kar 70!
V nadaljevanju so ob visokem vodstvu naši zaigrali lagodneje, ci izkoristili in raz
Jugoslavija : Brazilija sta pred 2.000 gledalci sodila Mc-Donnald (Kao) in Leegwatter
(Niz).
JUGOSLAVIJA: Georgijevski 2, Kičanovič 18, Jelovac 12, 2ižič 3, Jerkov 8, Slavnič 5, Cosič 12, Solman 3, Dailipagič 19, Delibasi 4.
BRAZILIJA: Fausto 5, Ubiratan 8, Kaorkinha 3, Rubens 8, Mar-quinhos 14, Gereon 16. Matiel 17, Melo 4, Roberto 7.
V prvem polčasu so Jugoslovani, ki jih je bodrilo veliko število naših izseljencev, zaigrali odlično in prikazali vrhunsko košarko. 2e v 15. minuti so naši vodili s 47:23, torej s 24 koši pred-
so Brazilci liko v zadnji minuti zmanjšali na 6 košev. Takrat pa je Slavnič z dragocenim zadetkom našim zagotovil pomembni točki.
Najbolj so se izkazali Cosič, Dalipagič in Kičanovič, pa tudi Jelovac, Solman, Delibašič in Jerkov, ki so občasno vstopali v ig-
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA — MOŠKI
Nova tekma
Za naslov prvaka se bosta Celje in Triglav morala pomeriti še enkrat
LJUBLJANA — Ker Imata Celje in Triglav enako število točk, bo o naslovu letošnjega slovenskega prvaka odločala tretja tekma, ki bo najbrž 7. julija. Turnir za izpad ni potreben, ker so Jeseničani izgubil: tekmo doma in se tako pridružili Novoteksu na dnu lestvice.
Jesenice : Ježica 64:71 (45:33)
JESENICE — Dvorana pod Mežakljo, gledalcev 200, sodnika Jeraj in Rus (Kranj).
JESENICE: Noč 2, D. Pirih 19, Vauhnik 12, Vujačič 23, Bizjak 2, P. Pirih 2, Mišič 2, Šmid 2.
JE2ICA: Berdajs 10, Jakopič 6, Komat 4, Vujičič 6, Rožič 14, Za-loker 19, Oven 12.
Jeseničani so zapravili tudi zadnjo priložnost. Ježičani so zaigrali precej ostro, sodnika pa sta jim takšno igro dopuščala.
L. KATNIK
Bežigrad 74 : Fructal neodigrano
LJUBLJANA - Derbija ekip, ki sta se po prvem delu tekmovanja še borili za prvo mesto v SKL niso odigrali, ker domačini niso imeli na razpolago dvorane v kasarni Ljube Šercerja. Ekipi sta se dogovorili, da bosta tekmo odigrali v dvorani Ilirije. Ko so vsi igralci, sodnika in delegat prišli pred dvorano Ilirije, je ekipa Fructala spremenila svojo odločitev in ni hotela igrati tekme. V prostorih Ilirije so se predstavnika ekip Bežigrada 74 Brenk, Fructala D. Bavčar, sodnika Kovačič (Nova Gorica) in Stvarnik (Šoštanj) ter delegat Remic (Trbovlje) sporazumeli, da se tekme registrira po propozicijah, o čemer mora odločati še tekmovalna komisija KZS.
D. HER2AN
Triglav : Novoteks 80:75 (43:31)
KRANJ — Telovadnica OS F. Prešeren; gledalcev 100, sodnika Plevnik in Kobilica (Lj).
TRIGLAV: Košir 16, Fartek 21, Skubic 22, Hribernik 4, Zupan 13, Urlep 2, Lipovac 2.
NOVOTEKS: Flantaa 19, Z. Kovačevič 19, S. Seničar 2, Bajt 19, P. Seničar S, Cukovt 10.
Domači so v zadnjem srečanju zmagali brez težav. 2e po 8 minutah je bil rezultat 25:10, nato pa so Kranjčani nekoliko popustili. Drugi del pa Je pripadel gostom, ki so zmanjSail prednost domačinov.
i. JAVORNIK
Vrhnika : Rudar 69:67 (34:30)
DOLENJI LOGATEC — Dvorana OS, gledalcev 100, sodnika Rado-ševič in Lotrič (oba Lj). VRHNIKA: Gorenc 17, T. Gantar 14, Nagode 1, M. Lantar 6, Muha 12, De Gleria 15, Seljak 4.
RUDAR: Senica 15, Savšek 10, Košalin 7, Udrih 10, Oberčkal 15, Potrpin 10.
V odločilni tekmi za obstanek v ligi so domačini z malo športne sreče premagal’ goste & Trnovelj. Ekipi sta se skozi vso tekmo menjavali v vodstvu, odločilni koš pa so domačini dosegli 25 sekund pred koncem tekme. V nasprotnem napadu so bili Trboveljčani nespretni, sodnika sta dosodila mrtvo žogo, Vrhničani so si jo priborili in jo obdržali do konca tekme.	J. MAJER
Branik : Trnovo 87:78 (43:34)
MARIBOR — Športna dvorana na sejmišču, gledalcev 100, sodnika Zule «51. Konjice) in Radmi-lovič (M ).
BRANIK: I. Smaka 23. Atlagič 10, Brodnjak 18, Volmaier 4, Florjančič 15, Brajnik 12, Veble 5.
TRNOVO: Grgurevič 2, Lenard 7, Prelog 2, M. Možina 2, Ducher 9, Kozamernik 26, Avsenik 23, A. Možina 4, Zupančič 2.
Domači košarkarji so vodili skozi vso tekmo in povsem zasluženo osvojili točki, ki sta jih rešili izpada. Tekma je bila ves čas izenačena, vendar so Mariborčani že. na začetku povedli za 10 košev in to prednost potem, kljub slabi igri v obrambi, obdržali do konca srečanja.	M. SMAKA
1.	Celje
2.	Triglav
3.	Bžg (—1)
4.	Fructal
5.	Trnovo
6.	Vrhnika
7.	Branik
8.	Ježica
9.	Rudar
10.	Beti
11.	Novoteks
12.	Jesenice
22 18 4 1739:1501 36 22 18 4 1879:1798 36 21 15 6 1682:1661 29
21	18 8 1670:1652 26
22	10 12 1879:1923 20 22 9 13 1802:1884 18 22 9 13 1786:1813 18 22 9 13 1718:1728 13 22 8 14 1642:1646 16 22 8 14 1606:1775 16 22 7 15 1634:1717 14 22 7 15 1597:1727 14
V GORICI
Cappellai*!
»Čevlji za mlade«
NAREKUJE MODO
ro so o(£iäno opravili svoje naloge. Predvsem je vodstvo ekipe zadovoljno z dvigom Cosičove forme, vendar je očitao, da mu manjka še malo moči, da bi lahko zdržal vso tekmo v slogu kakšnega je pokazal v prvem polčasu prosti Braziliji.
REZULTATI — skupina A: Ju gcslavija — Brazilija 88:80 ( 50:34), CSSR — Finska 70:60 (43:27). Iz rael — Islandija	116:65	( 66:27).
CSSR	3	5 0	240:202	6
Brazilija	3	2 1	262:228	4
Jugoslavija	3	2 1	248:216	4
Izrael	3	1 2	263:239	2
Finska	3	1 2	209:206	2
Islandija	3	0 3	186:307	0
SKUPINA B — 3. kolo: Spani ja — Nizozemska 97:86 (30:44), Mehika — V. Britanija 93:57 (57:27), Bolgarija — Poljska 711:68 (34:34);	4.	kolo:	Nizozem-
ska — V. Britanija 76:60 (36:24), Švedska — Poljska 89:79 (39:41), Mehika — Bolgarija 89:73 (41:37); vrstni red: Mehika 8, Španija, Bolgarija in Švedska po 4, Poljska in Nizozemska po 2, V. Britanija brez točke.
V kvalifikacijah za ženski turnir vodi po 2. kolu v skupini A ekipa ZDA pred Poljsko, obe imata po dve točki, Mehika in Francija pa sta brez točk. V skupini B imata po 4 točke Kuba in J. Koreja, Italija in Bolgarija po 2, V Britanija pa je brez.
SKL — ŽENSKE
Naprej
ponovno
jeseni
Olimpija brez poraza, drugi pa zanesljivo Branik - Le Litija brez točk
LJUBLJANA — Gostje so tokrat osvojile ves izkupiček, kar pa je bilo glede na pare tega kola tudi pričakovati. Kroj je še podaljšal svojo serijo porazov.
Kroj : Maribor 56:60 (30:31)
ŠKOFJA LOKA — Telovadnica v OS Podlubnik, gledalcev 50, sodnika Burja (lj) in Kolendo (Sk. Loka).
KROJ: Jesenko 9. Mihovilovič 12, Miljkovič 9, Habjan 18, Pot-nar 8.
MARIBOR: Grlica 19, Kordiš 2, Zierer 23, Krljač 6, Jagarinac 8, Pučko 2.
V domači ekipi so manjkale tri ključne igralke — Ržen, Vrbinc in Balderman — tako da je bilo pričakovati poraz. Kljub temu pa so domačinke igrale razmeroma dobro in v začetku drugega polčasa celo povedle za pet točk.
P. POKORN
Litija : Slovan 22:58 (7:36)
LITUA — igrišče Litije, gledalcev 30, sodnika Gregorič (Velenje) in Brezovar (Zagorje).
LITUA: Nejedly 2, L. Babič 2, Klančar 3, Kosi 2, Smrekar 2, Lebinger il.
SLOVAN: Pajenk IB, Petrovič 5, Prijatelj 2, Dušič 22, Petelin 6, Savnik 1, Zidar 10.
Zmaga Ljubljančank je bila povsem zaslužena.
H. JELNIKAR
Pomurje : Ježica 41:65 (29:28)
M. SOBOTA - Igrišče Parti-zana, gledalcev 100, sodnika Sečko (Radenci) in Zobarič (M. Sobota).
POMUiRJE: Zadravec 6, Benko 7, Kotar 3, Preželj 2, S. Rog an 6, J. Rog an 13, Turki 4.
JEŽICA: Knop 29, Gosar 10. Span 6, Sodni kar 10, Ogrin 2, Oven 8.
Sobočanke so bile v prvem deiu enakovreden nasprotnik izkušenim Ljubljančankam, nekajkrat pa so celo vodile. V nadaljevanju so gostje zaigrale podjetneje in se razigrale ter nadigrale domačinke.
P. MAUCEC.
Kladivar : Olimpija 58:72
1.	Olimpija	10 10	0	705:419	20
2.	Branik	10	9	1	560:439	18
3.	Ježica	10	6	4	533:495	12
4.	Ilirija	10	6	4	552:528	12
5.	Maribor	9	5	4	490:476	10
6.	Kladivar	9	4	5	545:561	1
7.	Slovan	10	3	7	499:432	6
8.	Kroj	10	3	7	571:572	6
9.	Pomurje	10	3	7	429:616	6
10. Litij«	10	0	10	346:6©	0
MONTREAL VSE BLI2JI — Naš rekorder Borut Petrič in trenerka Anka Čolnar se skrbno pripravljata na zahteven olimpijski nastop.
Foto: Busič
Pod načrtom
Čeprav je naš plavalec Borut Petrič dosegel nove rekorde, trenerka Čolnarjeva še ni povsem zadovoljna
LJUBLJANA — Naš olimpijec Borut Petrič na finalnem delu pokala PZS sicer ni nastopil v kakšni svojih ' disciplin, a je vseeno dosegel dva nova rekorda, kar kaže, da je vsestransko odlično pripravljen. Do odhoda v Montreal je ostalo še 14 dni, zato je vsekakor zanimivo, kaj mislita Petrič in njegova trenerka Anka Čolnar o trenutnem razmerju med Borutovo formo in načrtom treninga za sedanje obdobje.
»Počutim se zelo dobro. Zlasti sem bil v Bratislavi vesel rezultata na 400 m kravl, saj je videti, da se le popravljam tudi v hitrosti. Na 1.500 m bi po načrtu sicer moral plavati precej hitreje, a ni bilo prave konkurence, pa še voda je bila za dolgoprogaše malce pretopla. Mislim, da sem taktično že dobro pripravljen in po tej plati nimam skrbi, saj kar dobro razporejam moči. Zdaj prihaja na vrsto hitrost, ki pa se bo ob manjših obremenitvah gotovo kmalu popravila.«
Ob Borutovem nastopu v Bratislavi velja še dopolniti skromna poročila s tega mitinga z dvema rezultatoma. S 4:45,8 je dosegel nov državni rekord na 400 m mešano, njegova klubska tovarišica Barbara Stembergar pa je na 200 m prsno z 2:52,5 za desetinko sekunde popravila republiški rekord Rodičeve in le za desetinko sekunde zaostala za državnim mladinskim rekordom Lidije Švare.
Trenerka Anka Čolnar ima z Borutovim napredovanjem precej več skrbi kot olimpijec sam.
»V Bratislavi so bili pogoji za nastop n, razen tega pa so plavali
dopoldne, kar je za dolgoprogaše poseben problem. Prav zaradi tega me skrbi, saj bo Borut tudi v Montrealu moral nastopiti ob 12. uri. Zato sva že obrnila trening tako, da ostro plava tudi dopoldne. Res v Bratislavi tudi ni bilo prave konkurence, a vseeno nisem zadovoljna, saj sva zaostala za načrtom in zaradi štednje PZJ izgubila s potikanjem po Bratislavi še dva dni.«
Razmere za delo so se vse letošnje leto zelo spreminjale, kar je seveda delo Petriča in Čolnarjeve motilo.
»Idealno je bilo v Beogradu, kjer sva bila z Borutom sama. Vso pozornost sem lahko posvetila samo njemu. Po vrnitvi v Kranj sem seveda morala prevzeti tudi druge moje plavalce. Ekipa sicer ni številna, je pa zelo raznolika m vsaj čase moraš meriti vsem, če že ne drugega. Potem pa še obdobje slabega vremena in mrzle vode. Moram pa reči, da je zadnje tri tedne po tej plati spet vse v naj lepšem redu in da z Borutom dobro delava. Kot sem že dejala, pa sva z Borutom malce pod načrtom. A upam, da to ni preveč hudo. Obseg treninga sva že zmanjšala, kar se je takoj poznalo na hitrosti. Borutov odlični rezultat 4:06 na 400 m kravl potrjuje stopnjevanje hitrosti in je povsem v skladu z načrtom. Ni pa tako z rezultatom na 1.500 m. Zdaj razmišljam, če nisva v aprilu le preveč trdo zastavila, če ni bil načrt treninga preveč napet. To so pač razmišljanja ob razlikah med rezultati in načrti. Toda, če bo vse normalno teklo naprej, potem Borut mora v Montrealu ali Oslu premagati mejo 16 minut, kar je bil vseskozi tudi najin osnovni cilj.«	S. TRBOVC
PISMO IZ TRSTA
Kras vicešampion
Namiznoteniške igralke Krasa druge v Italiji — Tesen poraz s 4:5 proti GBC iz Barija v finalu je lep dosežek
TRST — Krasove namiznoteniške igralke niso dosegle naj-večjega uspeha, da bi postale italijanske ekipne prvakinje. V sklepnem srečanju v Bologni so morale tudi letos prepustita prestižni naslov homogeni ekipi GBC iz Barija. To pot pa so bile Miličeva in tovarišice izredno blizu velikemu uspehu, saj so finalni dvoboj tesno izgubile s 5:4.
Preden si nekoliko pobliže ogle-
povedati še nekaj besed o letošnjem italijanskem prvenstvu 1. lige nasploh. Povratni del ekipnega prvenstva so odigral: nič manj kot s šestmesečno zamudo. Po prvem delu je bil Kras. ki je nastopal v severni skupini, še edini neporažen. Priprave igralk iz Zgonika so bile tudi usmerjene na ta termin. Tako dolga preložitev pa je slovenskim igralkam v veliki meri škodila, saj so imele vse pred Bologni razne šol-. Sonja Miličeva je Ljubljani opravila in tako' je morala lopar zamenjati s knjigami. Stan-‘	‘ : igralki Kraševe vrste Ves-
in žigooova sta bili maturo na slovenski strokovni šoli in samo izpitni komisiji se morata zahvaliti, da sta sploh lahko odpotovali v Bologno. NIČ ooijft» m olio niti z Rebulovo, ki zadnji mesec sploh ni bretrimla zaradi dolskih
nosti, kakor tudi Blažinova. ki se mora pripravljati za maturo.
Kljub vsemu pa so zastopnice Krasa v povratnem delu premagale vse ekipe. V severni skupini so povsem zasluženo osvojile prvo mesto, ki jim je odprl pot do državnega naslova. Najprej so Zgoničanke odpravile Julio iz Trsta prepričljivo s 5:0. Nekoliko teže je bilo z Baciga-luipom iz Temija. Začetek ni obetal nič dobrega, saj зо nasprotnice povedle s 3:1, a ko je stopila za zeleno mizo Miličeva, so vsi upi nasprotnic splavali po vodi. Drugi dve zmagi sta izbojevali Vesnaverjeva in Žigonova in srečanje, se je končalo s 5:3 v korist Krasa.
V tretjem nastopu v Novari so bile Zgoničanke nekoliko nepazljive in razigrana ekipa Esperia iz Coma jih je prisilila, da so morale odigrati vseh devet srečanj, bil znan končni zma-
govalec. Zadnja tekma s CSI iz Milana pa je bila le gola for-saj so Milančanke iz-
bojevale samo dva niza v petih nastopih. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Kras Zgonik 16 točk, 2. Bacigalupo Term 12, 3. Esperia Como in CSI Milano 6, .5. Julia Trst brez točk.
V finalnem spopadu v Bologni je najprej igrala Vesnaverjeva, ki se je pomerila г italijansko podprvakinjo De Fazio. Krasova igralka je začela res odlično. Prvi niz je s premočjo odločila v svojo korist. V drugem pa je vodila vse do stanja 20:19. ko je poslala prek mreže rezano žogico, ki se je dotaknila roba mize, toda sodnik tega ni videl. V nadal-evanju je De Fazio prevzela igro v roke in zmagala z 2:1. Ce ne b< sodnik tega spregledal	(hote ali	nehote),	se	bi
sklepni spopad konča’ s 5:2 v korist	Krasa. V	nadaljevanju	je
Miličeva po pričakovanjih pospravila tri zmage, četrto pa je izbojevala še nesrečna Vesnaverjeva s Pascalejevo. Tretja Krasova igralka Žigonova pa je bila v vseh treh nastopih poražena.
Kljub temu, da so dekleta Krasa iz Zgonika tudi letos osvojile 2. mesto v eslpcen? italijanskem	prvenstvu	I. Irge.	je	to
nedvomno velik	uspeh.	To	je
morda najlepši dokaz, da je SK Kras med najboljšimi organizacijami v tej športni panogi v Italiji.	I. FURLANIČ
Pokal 76 Ljubljani
Plavalci končali letošnje tekmovanje za pokal PZS — Triglav drugi, Ilirija tretja — Precej dobrih rezultatov
LJUBLJANA — Ekipa Ljubljane Je obdržala prednost po prvem delu in zasluženo osvojila pokal PZS za leto 1976. Drugo mesto je osvojil kranjski Triglav, tretje pa je pripadlo Iliriji. Med rezultati velja posebej omeniti nova rekorda olimpijca Boruta Petriča.
Petrič tokrat ni nastopil v svoji disciplini 400 m kravl, temveč je. kot je sam dejal, hotel poskusiti, kako mu gre od rok delfin in z nekajminutnim predahom nato še sprint. S poskusom je vsekakor lahko zadovoljen. Na 200 m delfin je premagal slovenskega rekorderja Urankarja in dosegel nov absolutni rekord SRS z 2:14,0, kar je tudi državni mladinski rekord, v šprintu pa je zaostal le za Linhartom, a s 57,3 vseeno popravil slovenski rekord za ml. mladince.
Med plavalkami sta Škerjančeva in Markovičeva na 400 m kravl premagali mejo petih minut, pa tudi na 100 m sta bili dokaj hitri.
REZULTATI, moški. 100 m kravl:
1.	Linhart 57,0, 2. B. Petrič (oba
Tr) 57,3 (rek. SRS za ml. mladince), 3. škafar (Celul) 1:02,5; 400 m kravl:	1. Urankar (Rud)
4:33,4, 2. Pogačnik (Lj) 4:35,2, 3. Leskovec (Rud) 4:43,4; 100 m prsno: 1. Globočnik (Rad) 1:18,6, 2. Simoneti (Lj) 1:19,9. 3. Hribar (II) 1:19,9; 1O0 m hrbtno: 1. Di-movski (II) 1:08.8. 2. Lauš lclO.O. 3. S. Starnberger (oba Lj) 1:20,3; 200 m delfin:	1. B. Petrič (Tr)
2:14,0 (abs. rek. SRS in rek. SFRJ za st. mladince), 2. Urankar (Rud) 2:19,4.	3. Terčelj (Lj) 2:38,0;
4 x 200 m kravl: 1. Triglav 9:13,2.
2.	Ljubljana I 9:24,2, 3. Ilirija
9:28,2; ženske — 100 m kravl: 1. Markovič (Lj) 1:05,03, 2. škrjanec (II) 1:06,8, 3. Vehovec (Lj) 1:07,9;	400 m kravl: 1. škrjanec
(П) 4:57,2, 2. Markovič (Lj) 4:59,3.
3.	Oman (Lj) 5:18.8; 100 m prsno:
PRVA V PRSNEM — Barbara Stembergar.
Foto: Busič
1. štemberger (Tr) 1:27,8, 2. Oman (Lj) 1:33,2,	3. Bertoncelj (Tr)
1:44,4;	100 m hrbtno:	1. Borec
1:15,4, 2. Korsika (obe Lj) 1:21,9, 3. Blatnik (Celili) 1:23,2; 200 m delfin:	1. Perharič Ш) 2:56,2;
400 m mešano: 1. Stembergar (Tr) 5:45,0, 2. Borec 6:06,5, 3. Korsika (obe Lj) 6:28,2; 4x100m kravl: 1. Ljubljana 4:50,8,	2. Triglav
5:30,4. Končni ekipni vrstni red: 1. Ljubljana 611, 2. Triglav"4&C 3. Ilirija 226, 4. Celulozar 118, 5. Rudar 88, 6. Radovljica 15.
S. T.
Rudar in Triglav
VEVČE — Na plavališču v Vevčah so se v П. kolu pokala PZS zbrali starejši pionirji in mlajši pionirji A. Pri starejših pionirjih 60 imeli največ uspeha plavalci Rudarja iz Trbovelj, pri mlajših pionirjih A pa plavalci kranjskega Triglava. Med posamezniki so Pili pri pionirjih najboljši Hanže-kovič, Agrež in Petrič, pri pionirkah pa Sossova, Blažičeva, Pollakova in Karlinova.
REZULTATI, ml. pionirji — 100 m kravl: 1. D. Petrič (Tr) 1:09,4, 2. Drnač 1:10,2, 3. Rogelj (Oba Lj) 1:12,6; 100 m prsno: 1. Mihelič (Tr) 1:30Д 2. Dešman 1:31,0, 3. Bitenc (oba П) 1:31,4; 200 m mešano: 1. D. Petrič (Tr) 2:50,1, 2. Drnač (Lj) 2:52,6. 3. Mihelič (Tr) 3:00,2; 4 x 100 m kravl:
1.	Triglav 4:53,6 (rek. SRS), 2.
riirija 5:09,4, 3. Ljubljana 5:09,8; ml. pionirke — 100 m kravl: 1. Pollak 1:11,9, 2. Kraševec (obe П) 1:14,7, 3. Vrbinc (LJ) 1:14,7; 100 m prsno:	1. Dvoršak 1:30,9,
2.	Strniša (obe Tr) 1:33,1, 3. Iv-nik (Rud) 1:37,6; 200 m mešano:
1.	Pollak 2:59,4, 2. Krašovec (obe II) 3:03,5, 3. Strniša (Tr) 3:04,9; 4x100 m kravl- . Ilirija 5:11,3,
2.	Triglav 5:17,3;	3. Ljubljana
5:17.6; st. pionirji — 100 m kravl:
1.	Agrež (Rud) 1:02,7, 2. Kristan (Lj) 1:02,9, 3. Vozel (Rud) 1:03.4; 100 m prsno: 1. Agreš (Rud) 1:25,8.
2.	Kokol (lj) 1:27,5, 3. Marki
(Cel) 1:27,6;	200 m mešano:	1.
Hanžekovič 2:35,7, 2. Vozel 2:39,9,
3.	Novak (vsi Rud) 2:46,0; 4 x 100
m kravl: 1. Rudar 4:23,7, 2. Ljubljana I 4:36,0,	3. Ljubljana П
4:58,1; st. pionirke — 100 m kravl: 1. Soss (Lj) 1:06,8, 2. ---------
1:10,2, 3. Kolenc (obe Rud) 1:10,2, 100 m prsno: 1. Karlin 1:28.4, 2. Lojevec (obe H) 1:29,4, 3. Jovan (Rad) 1:30,5; 200 m mešano- 1. Blažič 2:47,2, 2. Kolenc (obe Rud) 2:49,8, 3. Škafar (Cedui) 2:57,2; 4 X 100 m kravl: 1. Rudar 5:08,5,
2.	Celulozar 5:17,0, 3. Radovljica 6:08,2. Končni vrstni red — st. pionirji: 1. Rudar, 2. Ljubljana,
3.	Celulozar: — ml. pionirji: 1. Triglav, 2. Ilirije, 3. Ljubljana.
M. P.
Šest novih rekordov
KRANJ — V zaključnem delu tekmovanja za pokal PZS so mlajši pionirji in pionirke skupin B in C dosegli nekaj dobrih rezultatov, saj so enkrat izboljšali rekord SFRJ, petkrat pa rekord SRS, ob dveh izenačenih slovenskih rekordih.
REZULTATI, ml. pionirji B — 200 m kravl: 1. Sluga 2:39,8 (rek. SRS). ?. Bučar (oba Lj) 2:40,8, 3. Veličkovič (Tr) 2:44,3; 50 m delfin: 1. Rus 37,8, 2. Jodč 41,1,
3. Jerman (vsi Tr) 41,7; 50 m kravl: 1. Veličkovič (Tr) 39.4 (rek. SRS), 2. Sluga (Lj) 42,5, 3. Solar (Tr) 43,3; 4x50 mešano: 1. Triglav I 2:37,3 (rek. SRS), 2. Ljubljana I 2:49,0, 3. Triglav H 2:51,4; ml. pionirke B — 200 m kravl: 1. Praprotnik fTr) 2:49,7 (rek. SRS), 2. škafar (Celul) 2:50,1, 3. Jugovič (Tr) 2:51,0; 50 m delfin: 1. Praprotnik (Tr) 39,5 (izenačen rek. SRS», 2. škafar (Celul) 41,0, 3. Mozetič (Lj) 42,5; 50 m kravl:
1.	Jugovič 40,5 (izenačen rek. SRS), 2. Poljka 43,1, 3. Valjavec (vse Tr) 43,6; 4 x 50 m mešano: 1. Triglav I 2:50,0 (rek. SFRJ),
2.	Triglav II 3:07,5. 3. Rudar 3:10,9; ekipna razvrstitev: 1. Triglav 755, 2. Ljubljana 331,5, 3. Rudar 128. 4. Ilirija 120,5, 5. Celulozar 77, 6. Olimpija 14, 7. Velenje 8 točk; ml. pionirji C — 50 m kravl: 1. Velkavrh 42,1, 2. Germadnik 44,5, 3. Galič (vsi Lj) 45,6; 50 m hrbtno: 1. Galič 51,0,
2.	Velkavrh (oba Lj) 52,5,	3.
Mrkajič (Tr) 53,1; ml. pionirke C
50 m kravl: 1. Kavčič 43,1. 2. Bohinc (obe Lj) 51,1, 3. Pogačnik (II) 53,3; 50 m hrbtno: 1. Kavčič (Lj> 49,1, 2. Savinšek (Tr) 52,6,
3.	Bohinc (Lj) 59,0; ekipna razvrstitev: 1. Ljubljana 142, 2. Triglav 47. 3. Ilirija 41, 4. Rudar 9, 5. Olimpija L
I. JAVORNIK
Odslej lažje
V Celju odslej ogrevana voda na kopališču — od 5. julija plavalne šole
CELJE — Ob otvoritvi letošnje plavalne in kopalne sezone v Celju so slovesno odprli adaptiram olimpijski plavalni bazen. V imenu Neptuna sta se bivši predsednik dr. Aleksander Hrašovec :n pionirka Sonja Vukovič zahvalila predstavnikom TKS Celje za з redno razumevanje pri sanacij: tega športnega objekta. Odslej naprej ima celjski plavaln: bazen og revano vodo (23—24 st. C.), kar podaljšuje plavalno sezono, obenem pa povsem na novo urejene filtre, ki so pogoj za množično uporabo tega edinega odprtega Plava'rega objekta v mesni ob Savinji. Investicija je terjala nad 350.000 din. Ce k temu dodamo še ureditev dragih športnih prostorov pri ljudskem kopališču (asfaltno igrišče za kpšarko, travnato igrišče in druge površine), znaša investicija skoraj še enkrat toliko. Ob množičnem obisku tega objekta pa so te investicije bile nujne, кет služijo občanom in delovnim ljudem iz vse celjske občine.
Plavalna sezona Neptuna se je tako pričela dokaj pozno. Sedaj trenira v klubu nad 70 mladih plavalcev in vate-pol istov. Pravkar so podelili tudi 42 delfnčkov pionirjem iz šemnetra iz Savinjske doline, ki so v teh dneh obiskovali plavalno šolo v-Cel ju in sona zaključni preizkušnji pokazali plavalno zrelost.
Za uvod v plavalno sezono pa so se v medmestnem srečanju pomerili plavalci Celulozarja. Velenja in Neptuna. V ekipni konkurenci so zmagali Krčani pred Celjani in Velenjčani, pa tuli največ prvih mest so pobrali gostje
iz Krškega. Nastopilo je nad 100 tekmovalcev.
REZULTATI: člani — 100 m delfin: škafar (Ce) 1:00,9;	100 m
kravl Škafar (Ce) 1:03,5; 100 m prsno: škafar (Ce) 1:23,0, Soto-šek (Ne) 1:23J; 100 m hrbtno škafar (Ce) 1:16,9; članice — 100 m kravl: škafar (Ce) 1:15,0, Vukovič (Ne) 1:15,9; 100 m hrbtno: Blatnik (Ce) 1:23.0; pionirke — 50 m kravl: Mestnik (Ne) 535; 50 m delfin: Imperi (Ce) 52.5, Hrastelj (Ne) 56,0; 50 m prsno: Imperi (Ce) 55.8: 50 m hrbtno: Imperi (Ce) 1:10.0. Imperiava je stara šele 9 let in je zmagovalka kar v treh disciplinah; pionirji — 50 m kravl: Knez (Ne) 37.1; 50 m prsno: Rožman (Ne) 46.7; 50 m hrbtno: Rožman (Ne) 47.6; 50 m delfin: Studen (Ne) 52.5. Od Velenjčanov se je izkazal pri članih Matjaž Gabršek, ki je 100 m prsno preplaval v času 1:26.0. 100 m hrbtno pa v času 1:25.0 ter s tem dosegel drugo in tretje me-
Kot vsako leto bo PK Neptun tudi letos priredil večje število začatniških plavalnih šol za vse kategorije. od predšolskih otrok pa tja do občanov v zrelih letih. Tečaji pod vodstvom plavalnih učiteljev se bodo pričeli že 5. julija. Glede na toplo vodo bodo letos razmere za učenje plavanja vsekakor mnogo udobnejše kot prejšnja leta. Sicer pa so celjske osnovne šole pripravile plavalni pouk z učene: 4. razredov skozi vse šolsko ieto v pokritem bazenu ZUI, kjer je pridobilo plavalno veščino nad 800 otrok.
K. JUG

:ЈНнЈ1Ш11ииша1ШШ{ПП:!!1ЈШ?ПБШШ!ТЗ
Naročniki
BELM!
Obveščamo vse naročnike Dela, ki zaradi dopusta ali katerega drugega razloga želite spremeniti naslov pošiljanja dnevnika Delo, da to storite pravočasno — vsaj štiri dni pred želeno spremembo.
Pri tem morate obvezno napisati svoj stari ter novi naslov ter datum, od kdaj do kdaj želite prejemati Delo na spremenjeni naslov.
Obveščamo vas tudi. da lahko iz objektiv nih razlogov izvršimo spremembo naslova le tistim naročnikom, ki žele Delo prejemati na novi naslov vsaj 5 dni.
Naročninski oddelek Dela
danes
ne izide,
kajti izšel je že
v petek
odslej se vikend prične z novim
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Oba gola z bele točke
V 31. kolu I. zvezne nogometne lige je Olimpija izgubija z Radničkim v Nišu z 0:2 (0:2) — Strelca Cvetkovič in Stankovič - Ameršek dobil rumeni karton
NIŠ, 27. junija — Čeprav so nogometaši Olimpije odpotovali na gostovanje v Niš trdno odločeni, da bodo prekinili vrsto neuspehov, pa so morali tudi proti Radničkemu podpisati predajo. Igrali so preveč neodločno, da bi lahko presenetili domačine, ki se ogorčeno borijo za obstanek v ligi. Ljubljančani so oba zadetka dobili iz enajstmetrovk, ki sta ju Dogan-džič in Grubor zakrivila brez vsakega razloga.
wiuümiüüimniiiusim
№Ж!!!Ш!Л1!ШШШШ1
Radnički (N) : Olimpija 2:0 (2:0)
Stad:on Radničkega. vreme oblačno, gledalcev 5000, sodnik Maksimovič (Novi Sad).
STRELCA; 1:0 — Cvetkovič (11 m — 18). 2:0 — Stankovič (11 m — 44).
RADNIČKI: Pantelić, Dovedan, Obradovdč, Z. Mitič, Rajkovič, Vojinovič, Stojilković, Hali'Jović, Mitoševič, Stankovič (M. Mitič), Cvetkovič.
OLIMPIJA: Dalanovič. Dogandžič, Bracanovič. Dimitrije-vič, šišič, Samatovič, Vugrinec, Ameršek, Jurišič (Voljč), Grubor, Rožič.

Obe enajsterici ste začeli tekmo oslabljeni — Radnički brez Andrejevi ca in poškodovanega Antiča, Olimpija pa brez Domačini so že od prve naprej igrali Izredno Prvo veliko priložnost so niški igralci v 5. minuti, ko je Mitoševič preskočil šišiča ter z glavo podal Cvetkoviču, ki pa je le za nekaj centimetrov zgrešil Olimpijina vrata. Radnički je povedel na najbolj cenen način. Dogandžič je v i8- minuti brez vsakega razloga igral z roko v kazenskem prostoru. Z majhno zamudo je sodnik Maksimovič pokazal na belo točko. Cvetkovič je zanesljivo izkoristil najstrožjo kazen. V 30. minuti se je Dogandžič oddolžil za spodrsljaj. Stojilkovič je izredno lepo podal Cvetkoviču, ki se je prebil do Dalanoviča, vendar mu je v zadnjem trenutku žogo odvzel ljubljanski branilec. Za tem se je poškodoval Jurišič, ki ga je moral trener Luštica zamenjati z Voljčem. Ameršek pa je zaradi ugovarjanja sodniku dobil rumeni karton.
Tik pred koncem prvega polčasa pa je Radnički iz druge 11-met-rovke povedel z 2:0. Tokrat je Grubor brez pravega razloga zrušil Haliloviča v kazenskem prostoru, Maksimovič pa je vnovič pokazal na 11-metrovko. Ljubljančani so protestirali, vendar zaman. Stankovič je izkoristil še drugi strel z bele točke.
V	prvem polčaku nogometaši Olimpije skorajda niso nevarneje ogrozili vrat vratarja Panteliča. Vse preveč so zadrževali žogo ter kombinirali na sredini igrišča, v odločilnih trenutkih pa so bili najpogosteje v nedovoljenem položaju.
V	nadaljevanju je bila igra slabša. Nogometaš: Radničkega so bili očitno zadovoljni z vodstvom 2:0 in so zaigral; ležemeje. Gostje pa so se »prebudili« šele v drugi polovici dregega polčasa. Prvi nevaren udarec na domača vrata je izvedel krilec Dimitrijevič — bivši »Realovec«, venoar je bil njegov udarec s kakih 20 metrov premalo točen in žoga je za las zgrešila vrata. Deset minut pred koncem je imela Olimpija še eno priložnost, ko je Ameršek izvedel
Pokal dobi lì pionirji Proleterja
VELENJE, 27. jun. — Domači NK Rudar je na štadionu ob jezeru priredil II. turnir pionirskih ekip drugoligaških klubov. Nastopili so predstavniki sedmih drugoligašev, ki so si pravico na finalnem delu priigrali v kvalifikacijah, v finalu pa je bil zmagovalec znan šele po streljanju ll-metrovk. Nogometaši Proleterja ln Zagreba, ki so prikazali najboljši nogomet, so se namreč v regularnem delu razšli neodločeno. Pokal ZSMJ je zaradi boljšega izvajanja ll-metrovk dobil zrenja-ninski Proleter.
Rezultati finalnega dela: srečanje za 7. mesto: Pobeda (P) : Lov-čen 3:0 (b. b.), za 5. mesto: Jedinstvo (Brčko) : Rudar 7:0, za 3. mesto: Cukarički : Bor 2:0. za L mesto: Proleter : Zagreb 6:4 (1:1).	R. 2.
prosti strel z razdalje več kot 20 metrov. Strel je bil silovit, žoga je zadela enega izmed igralcev v živem zidu, prevarila tudi vratarja Panteliča, vendar zgrešila tudi vrata. Domačini so imeli v tem delu samo eno zares zrelo priložnost, vendar je bil Mitoševič nespreten in Dalanovič je s smelim padcem pod noge obvaroval svoja
Gledano v celoti je zmaga domačinov zaslužena, čeprav sta bila oba zadetka dosežena iz enajstmetrovk, ki so jih zakrivili gostujoči igralci povsem brez potrebe. Nasploh je Olimpija razočarala, saj je zaigrala bledo, lahko bi rekli strahopetno. Sodnik je bil dober, upravičeno je dosodil II-metrovki, zameriti pa mu gre prepogosto prekinjanje igre, verjetno v strahu, da bi se ie-ta izrodila, kar pa ni bilo potrebno, saj sta obe moštvi zaigrali zelo fair.
D. MARKOVIČ
V prijateljskem vzdušju C. zvezda : Velež 1:0 (0:0)
BEOGRAD — Stadion C. zvezde, vreme deževno, gledalcev 8000, sodnik Angelovski (Skopje).
STRELEC: Filipovič (60).
C. ZVEZDA: Kajganič, Jelikič, Stepanovič. Muslin, Radovič, Bogi čevič, Nikolič, Sušič, Filipovič, Ačimovič (Baralič), Stamenkovič.
VELE2: Mrgan, Mulahasanovič, Pecelj, Golič, Glavović, Primorac, Cutuk (Hodžič), Ledič, Halilho-džič, Vladič, Vukoje.
V	izredno fair in prijateljski tekmi so imeli nekoliko več sreče Beograjčani, ki jim je v 60. minuti uspelo doseči gol in tako osvojiti dve točki, ki sta jim že zagotovili nastop v pokalu UEFA. Edini zadetek je z glavo dosegel Filipovič, potem ko mu je podal Stamenkovič. Omeniti velja, da je sodnik Angelovski oškodoval obe moštvi, saj ni dosodil dveh enajstmetrovk po prekrških nad Jeliki-Čem tn Ha)ilhnrižičem
V. ILIČ
Nihče ni zadovoljil Rijeka : Dinamo " " 0:0
REKA — Stadion na Kan tritìi, vreme sončno, vroče, teren dober, gledalcev 8000, sodnik Jusufbego-vič (Sarajevo).
RLJEKA: Škulj, Filipovič, Stefanovič, D. Devčič, Radin, Jurčič, Durkalič (Ražič), Cukrov, Moho-rovič, Stojanovič, Desnica (Dijan).
DINAMO:	Sarovič, B. Devčič,
Jovi čevič. Zajec, Miljkovič, Kuže, Bonič, Poljak, Kranjčar, Bručič, Vabeč.
V	srečanju, v katerem je igralce sicer motila močna pripeka, ni nihče prikazal zadovoljive igre, obe moštvi pa sta dosegli cilj — že nekaj zaporednih kol sta nepremagani. S povsem nenapadalno igro obeh nasprotnikov niso bili zadovoljni tudi najzvestejši privrženci.
V	drugem delu so domači sicer nekoliko več napadali, pred vrati Saroviča pa so bili povsem ne-
nevarni. Ničesar dobrega pa tudi niso pokazali Dinamovi napadalci, posebej še najboljši strelec prvenstva Vabeč. Ravni igre primeren je bil tudi sarajevski sodnik Ju-sufbegovič.
M. PEROVIČ
Jankovič dvakratni strelec
Željezničar : Budućnost 2:0 (1:0)
SARAJEVO — Stadion na Grbavici, gledalcev 5000, sodnik Lju-jič (Bgd). vreme deževno, igrišče spolzko.
STRELEC: 1:0 — Jankovič (30), 2:0 — Jankovič (54).
ŽELJEZNIČAR: Janjuš, Berijam . Starovlah, Jelušič, Saračevič, Dau-tovič, S. Kojovič, Lušič (Odovič), Vlaški, Djordjevič, Jankovič.
BUDUĆNOST:	Vujačič, Janko-
vič, Milatovič. Ljumovič, Vukčevič, Miloševič. Kovačevič. Rogo-šič. Martinovič, A. Miročevič, Stefani.
Moštvi, ki se ob zaključku letošnjega prvenstva borita za obstoj, sta tekmo začeli z različnimi željami. Željezničarju sta bili za obstanek potrebni obe točki, gostom pa bi ena točka pomenila že dokončno rešitev vseh skrbi. To je bil vzrok, da smo po prvem polčasu videli slab in neprivlačen nogomet, v glavnem na sredini igrišča, pa tudi precej ostrine in grobosti.
V	30. minuti se Je začela ustvarjati želja enega obeh nasprotnikov, in sicer domačinov. Jankovič je po podaji Lušiča namreč iz neposredne bližine zatresel mrežo gostov.
Z vstopom Odoviča r igro je željezničar zaigral napadalne.iše
V	54. minuti je vratar gostov Vu-jačič zgrešil žogo, kar je bila njegova edina napaka na tekmi, drugi zadetek za svoje moštvo. Jankovič pa je z glavo dosegel Se drugi zadetek za svoje moštvo. Zmaga domačinov je povsem zaslužena. saj bi bila po priložnostih lahko celo višja. Sodniku Lju-jiču pa je treba zameriti, da grobe igre obeh moštev ni kaznoval s kakim rumenim kartonom.
K. KAMERI C
»Bunker« gostov ni vzdržal Hajduk : Vardar 2:0 (2:0)
SPLIT — Stadion Hajduka, vreme soparno, gledalcev 10.00, sodnik Vlajič (Beograd).
STRELCI: 1:0 — Žungul (34). 2:0 — Jerkovič (42).
HAJDUK: Katalinič, Boljat, Rožič, Luketin, Feruzovič, Buijan, Žungul, Mužinič, Djordjevič, Jerkovič, šurjak.
VARDAR: Sarenac, Janevski, V. Diimtrovski GruevsM, Gmčarov, Šujica, Spasovski, Srebrov, K. Dimitrovski, Rajčevski.
Odlikovanja reprezentantom ČSSR
PRAGA -
komunistične partije predsednik republike Gustav Hu-sak je sprejel člane nogometne reprezentance CSSR, ki so v Beogradu osvojili naslov evropskega prvaka. Sprejemu je prisostvoval tudi predsednik vlade Ljubomir Strougal ter drugi visoki partijski in državni funkcionarji. Gustav Husak je igralcem najprej čestital za velik uspeh, potem pa jim je izročil odlikovanja in kolajne.
Nogometna reprezentanca CSSR je dobila odlikovanje reda republike, trenerja Vaclav Ježek in Jožef Vengloš ter igralci Dobij aš, Nehoda, Ondruš, Pivamik, Polak in Viktor pa so dobili red dela. Kolajno za prispevek pri gradnji domovine so dobili Capkovič, Pa-nenka, Svehlik. Venci, Goegh, Masny, Moder in Vesely, medtem ko sta Gallis in Jurkevik dobila kolajni dela.
Doba klasike mimo
Finalni del 5. EP v nogometu je pokazal, da so razlike med napadom, zvezno vrsto in obrambo vse manj očitne
LJUBLJANA — Jugoslovanski nogometaši so bili v finalnih igrah 5. evropskega prvenstva dvakrat na veliki sceni in obakrat ugledna nasprotnika že imeli v šahu. Toda v vzdušju velikega pričakovanja velikega zmagoslavja je prišlo do dveh preobratov, ki sta »modre« tako šokirala, da bo najbrž potrebno dosti časa za normalizacijo našega reprezentančnega nogometa.
naprej razvili Poljaki ter mu v sklepnem delu 5. evropskega prvenstva svoj delež prispevali še reprezentanti CSSR, pa je potrebna maksimalna fizična pripravljenost. Reprezentanca Češkoslovaške se je s pomočjo takšne usmeritve od outsider-ja prebila prav na čelo Evrope, medtem ko je morala naša zaradi nepriznavanja totalnosti priznati popoln poraz v sklepnem delu.
In kako so se vzoru moderne igre približali posamezniki v naši reprezentanci? Vratar Petrovič je bil podpovprečen. Z nekaj dobrimi obrambami ni mogel zabri-
Sodeč po izrednem ritmu tekme z izbranci Helmuta Schöna so si naši igralci te zmage želeli preveč in v tej silni želji nazadnje tudi tragično zgoreli. Preobrat v našo škodo je bistveno zmanjšal mik velike predstave, kajti šele ob »happy endu« bi bilo slavje za nas popolno. Kompleks inferiornosti je naše v drugem delu silil v obrambo, ob takšnem razpletu pa so Nemci prišli na dan z vsemi aduti svoje napadalne strategije. In da bi bila ironija še večja, izgubili smo tudi drugo tekmo, ki bi nam lahko povrnila vsaj kanček
povrh še brez Cruijffa in Neeskensa, so bili prav tako »grogirani« kot naši. Toda slabosti s tekme proti ZRN so vnovič prišle na dan, pomanjkljiva fizična pripravljenost pa je bila najbolj očitna.
Modemi nogometni eksperti trde, da so mimo časi klasičnih srednjih napadalcev. Domovina nogometa — Anglija kot da ne priznava te preusmeritve in prav to bi utegnil biti eden glavnih razlogov, da zaostaja za vodilnimi evropskimi silami. Razlike med konico napada, zvezno vrsto in obrambo so vse manjše, v modernem »totalnem« nogometu vsi igrajo vse in tako se kdaj pa kdaj vsi znajdejo tudi na mestu srednjega napadalca. Za tak način, ki so ga prvi uveljavili igralci ZRN m Nizozemci,
KRITIČEN DO NAŠIH — Miloš Soškič
Domačini so bili ves prvi polčas pred vrati Sar enea, ki se Je nemalokrat znašel v zelo težkih položajih. Napadalci Hajduka so igrali zelo podjetno, vendar jim taka igra vse do 34. minute ni prinesla sadov. Tedaj pa je Šurjak zelo lepo podal žungulu, ki je z glavo zadel mrežo. Samo sedem minut kasneje je bilo že 2:0 za domačine. Luketin je podal prostemu Žungulu, ki je preigral dva igralca Vardarja ter lepo podal Jerkoviču, ki mu z nekaj metrov ni bilo težko zadeti neobranjenih vrat.
Gostje so igrali ves čas obrambno in se branili tudi z desetimi igralci. Edini, ki je poskušal ogroziti nezaposlenega Kataliniča, je bil osamljeni Šujica.
J. SV ALINA
Usoden poraz Radnički (K) : Sarajevo 0:1 (0:0)
KRAGUJEVAC — Mestni štadion. gledalcev 2000, vreme oblačno, sodnik P. Ristič (N. Sad).
STRELEC: OJ - — Merdanovič (62).
RADNIČKI:	Arsič. Milič. Gu-
džulčč, nič, M. Petrovič, špilje-vič, Mičovič, Todorovič, Panič, Kurčubič, Paunovič.
SARAJEVO: Dautbegovič, Vidovič, Bošnjak, šljivo. Rajkovič. Ferhatovič, Repčič, Pirič, Dupo-vac. Simič, Petkovič.
Ekipa Sarajeva je nastopila v nepopolni postavi, vendar je to ne opravičuje za izredno lagodno igro proti ekipi, ki je že izgubila prvoligaški status.
Med izgubljenimi priložnostmi prvega polčasa je treba omeniti strela Dupovca v 13. in 37. minuti ter nespretnega Paniča v 36. in 39. minuti.
Trener gostov je Imel srečno roko, ko je v drugem polčasu dobrega Petkoviča zamenjal z mladim Merdanovičem. Slednji Je namreč v 62. minuti dosegel edini zadetek na današnji tekmi. Po tem zadetku so domačini zaigrali še bolj zbegano in čeprav so do konca tekme imeli še nekaj priložnosti, niso izkoristili no-benp. Sodnik Je pokazal dva rumena kartona, in sicer Gudžuliču zaradi ugovarjanja. Rajkoviču pa, ker je tako nerodno dvignil nogo. da je resno poškodoval kapetana domačih Miliča, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
K. STAMENKOVIČ
ATLETIKA
sati sledi velikih napak, ki jih je napravil” v odločilnih trenutkih. Sicer pa nič čudnega: v zadnjih kolih prvenstva ni branil najbolje in prav tako je bilo tudi z Maričem pred odhodom na SP leta 1974. Mladinič iz tega ni znal prav zaključiti, kajti če bi to storil, potem bi v vrata postavil Svilarja, ki je v tem prvenstvu pokazal najbolj standardno formo. Buijan, igralec velikih sposobnosti, je bi le povprečen. Mužinič kot igralec naloge, je bil tudi na začasnem mestu branilca povsem na javni. Iz odličnega krilnega igralca Šurjaka je Mladinič napravil le slabega veznega in še slabšega obrambnega igralca. Verjeli smo, da je Katalin-ski v Evropi pojem modernega srednjega krilca, zdaj zaradi primera Ondruša vidimo, da le ni-povsem tako. Oblaka smo videli igrati že v boljših predstavah, toda pri njegovih nekoliko zmanjšanih dosežkih je imel prste vmes tudi Mladinič s svojo taktiko. Popivoda ne samo, da si je dokončno priboril mod ro majico, temveč je celo dokazal, da je igralec največjih zmožnosti. Mladinič se je najbolj uštel, ko je v enajsterico postavil Ačimoviča. Pokazal je le, da nima nobenih perspektiv več. žungul je igralec, ki še ni dozorel za srečanja z najboljšimi evropskimi reprezentancami. Jerkovič je bil bolj slab kot dober, je izrazit klubski igralec, ki ne ustreza profilu reprezentanta. Džajič je bil dober v napadu, toda moderen nogomet terja od napadalcev tudi'pokrivanje svojega nasprotnika, tej zahtevi pa Džajič ni Ini kos.
MILOŠ ŠOŠKIĆ
Seliškar jeva — 12,3
LJUBLJANA — Na medklubskem mitingu je pred dnevi za Bežigradom nastopilo petdeset atletov Olimpije', Ljubljane Kladivarja in Kopra. Najboljši rezultat je dosegla Seliškar jeva (Ol), ki je s časom 12,3 izenačila letošnjo najboljšo znamko v teku na 100 m za ženske v Sloveniji.
Drugi rezultati: moški — članiž Nučič (Kp) 11,4, 400 m: Kotnik (Ol) 51,4, 2000 m: Novak F. (OD 5:40,8, mo m ovire: Volk (OD 16,2, 400 m ovire: žužek (OD 59,0, daljava:	Nučič (Kp) 652, disk:
Virant (OD 40,99, st. mladinci: 100 m: Grbec (OD 1*1,5, 400 m: Petaver (OD 54,4, 2000 m: Smole (Ol) 5:48,6, 400 m ovire:	Škof
(OD 60,0, daljava: Ritonja (Ol) 622, višina:	Juteršek (OD 175;
ml. mladinci: 100 m: Gustinčič (Kp) IT,8, 2000 m: Juhant (OD 5:50,4, 110 m ovire: Gustinčič (Kp) 16,1, višina: Kovač (OD 170; pionirji: 1O0 m: Vesel (OD 12,0, Tavčar (OD 54,2, 1000 m: Debemardi (Kp) 2:49,5, daljava: Homar (OD 522, ženske — ml. mladinke: 100 m: Seliškar (OD 12,3, daljava: Seliškar (OD 518, krogla: Tomijek (OD 10,09, kopje:	Jakič (OD
35,12, pionirke: 100 m: Pečar (Kp) IS,7, disk: ” ‘	‘‘
Fajfar (OD 31,42.
B. L.
MOTOKROS
Naslovi tujcem
GRADIŠČE N Al/ öTiCNO — V okviru 7. kulturnega tedna je bilo danes tukaj prvo mednarodno tekmovanje v motokrosu za »Nagrado Gradišča«. Nastopilo je 36 tekmovalcev iz osmih držav — Avstrije, Madžarske, Svice, Danske,? ZRN, Finske, Švedske in Jugoslavije.
Tekmovanje Je uspelo, čeprav je bila progra prašna, motilo pa je tudi kamenje na progi. Nekaj tisoč gledalcev Je bilo zadovoljnih s tem, kar so prikazali tekmovalci. Zaradi padcev (na treningu eden, na tekmovanju pa dva) in zaradi diskvalifikacij je bilo uvrščenih le 32 nastopajočih.
Končni vrstni red: 1. Leitgeb (Avstr) 2, 2. Thomet (Švica) 4, 3. Šoštarič 8, 4. Zorič 14, 5. Globočnik (vsi Jug) 16, 6. Kleele (ZRN) 17, 7. Btichler (Švica) 21. 8. Olson (Švedska) 22, 9. Kovačič (Jug) 25, 10. Götz (Avstr.) 25.
Izmed tekmovalcev domačega AMD Šentvid pri Stični je bil Bajec sedemnajsti, Krištof 29.. Alojz Kovačič pa je bil zaradi padca zadnji, 32.
Delegat AMZJ Josip Šoštarič iz Karlovca je po tekmovanju dejal: »Glede na to, da je letošnje tekmovanje na Gradišču prvič med narodno, sem nad uspehom- iz no zadovoljen. Prepričan sem, da so šentviški organizatorji sposobni pripraviti tudi večje mednarodne dirke.« Leno Šoštarič, ki Je pred tekmovanjem veljal za največjega favorita, je takoj po tekmovanju dejal, da je presenečen nad tako hudo konkurenco, zato je njegovo 3. mesto pravzaprav lep uspeh.
Cez mesec dni bo na Gradišču spet velika dirka, in sicer za državno prvenstvo.
I.. BREGAR
NAMIZNI TENIS O
Finale pozneje
KOPER — V počastitev dneva borca je bdi v Semedeli 7. tradicionalni nnraiggyntenijaci turnir, na katerem je nastopilo 40 igralcev in 8 ekip iz Nove Gorice, Anhovega, Pirana. Izole in Kopra. V odsotnosti nekaterih * najboljših Koprčanov, sta se v finale uvrstili ekipi Salonita in Nove Go-rioe. Med posamezniki je zanesljivo zmagal Kodrič (Semedela), lep uspeh pa je dosegel pionir Gluhak s 4. mestom, saj je med turnirjem dopotoval iz Ljubljane, takoj nastopil. Znano pa je, da je na državnem prvenstvu dosegel doslej največji uspeh koprskega namiznega tenisa, ko se je uvrstil med 16 najboljših pionirjev v Jugoslaviji.
Rezultati: ekipno — polfinale: Salonit : Semedela 5:1. Nova Gorica : Izola 5:2; finale — Salonit : Nova Gorica bodo odigrali

t/*	■
USPEL TURNIR. Mladi rokometaši so na lurnirju »Bratstvo in enotnost« pokazali mnogo. Zmagala je ekipa BiH (na sliki prizor iz njene tekme s fimo goro), pokrovitelj tekmovanja pa je bil sekretar zvezne konference SZDLJ Marjan Rožič, ki ga naš posnetek kaže ob otvoritvi tekmovanja.	Foto: ZRNEC
Mladi razočarali
Na mladinskem rokometnem turnirju »Bratstvo in enotnost« ekipa SRS na domačih tleh zasedla peto mesto
KOZINA, 27. jun. — V Hrpeljah se je danes popoldne z zaključnim ceremonialom in podelitvijo 14 pokalov, končal letošnji 14. zvezni turnir bratstva in enotnosti za mladince, katerega pokrovitelj je bil Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije. Prvo mesto je tretjič zapored in petič nasploh osvojila reprezentanca BiH. Slovenija ni izkoristila prednosti domačega igrišča in na splošno razočaranje kakih 2000 gledalcev, kolikor si jih je v teh dneh ogledalo zanimive boje, zasedla šele 5. mesto. Slovenski mladinci so bili slabši od sedanje uvrstitve le enkrat — 1965. leta v Slavonski Požegi (6. mesto).
»Nikoli doslej nismo imeli tako dobrih možnosti za vadbo kot letos, pa smo skoraj vedno dosegali boljše rezultate,« je po končanem tekmovanju povedal trener slovenskih mladincev Igor Stupnišek. »Tokrat nam ni uspelo iz preprostega razloga, ker praktično niti en sam dan pred začetkom tumorja nisem imel na treningu zbranih vseh igralcev. Ivezič in Anderluh zaradi priprav Celja na povratno kvalifikacijsko srečanje za vstop v I. ZRL z Ve-ležem, z nami nista vadila niti enkrat, Sume j, Virant in Krajnc so med tednom opravljali maturo, Мдикиб in Foklar pa sta polagala izpit na VSTK. Njihova odsotnost s treningov se je poznala v neoigranosti, še zlasti v prvem nastopu, Jti ga lahko ocenim za slabega. Nato smo od tekme do tekme igrali bolje, na tekmi z BiH pa smo prikazal) najkvalitetnejši rokomet na turnirju sploh.«
Srečanje naših mladincev z BiH je bila prava poslastica za kakih 800 gledalcev, ki so se nagnetli na premajhne tribune. Nenehno so ploskali lepim akcijam obeh ekip, še posebej pa vratarju Amautoviču, Arslanagiče-venru nasledniku pri Borcu in v reprezentanta, ki je s svojo fantastično obrambo odločil tekmo. Ubranil je šest izmed osmih 7-metrovk in 9 stoodstotnih priložnosti s črte.
Sobočani blesteli
Na 5. pionirskem državnem prvenstvu v namiznem tenisu so pionirji iz M. Sobote zmagali v vseh disciplinah
LJUBLJANA, 27. jun. — V Domu železniških tehniških šol se je v organizaciji 2NTK Ljubljana končalo V. državno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje. Izvrsten uspeh so dosegli najboljši igralci iz SRS, člani NTK Sobota iz Murske Sobote, ki so v moških disciplinah osvojili vsa prva mesta. Dva izmed final sta bila za nameček tega velikega uspeha še slovenska. Sodelovalo je blizu 300 igralcev in igralk iz 45 klubov iz vseh republik. Pohvaliti je treba tudi dobre uvrstitve igralcev iz Raven in Maribora, medtem ko so pionirke iz SRS v glavnem
V tekmovanju pionirskih ekip je sodelovalo 34 ekip. Med najboljšo osmerico so se uvrstile štiri slovenske ekipe, med najboljšo četverico pa tri. Lanski državni prvak Sobota je z lahkoto premagoval vse nasprotnike ter do finala ni izgubil nobene igre. Finalni obračun z zagrebškim Vjesnikom so Sobočani začeli nekoliko slabše ter so' se morali zato v nadaljevanju krepko potruditi, da so ubranili -naslov. Junak je bil državni reprezentant Stefan Kovač, ki ni izgubil nobene partije. Lep uspeh je dosegel še Fuži-nar z uvrstitvijo v polfinale, medtem ko bi Maribor zaslužil celo uvrstitev v finale. Njegovi igralci so dokaj nesrečno izgubili srečanje z Vjesnikom s 4:5, tako kot v četrtfinalu Ljubljana. Za zmagovalno ekipo so igrali Veran, Kovač in Varga.
Rezultati četrtfinale: Sobota — Pamučna industrija (Duga resa) 5:0, Fužinar — Bagat (Zadar) 5:1, Maribor — Partizan (Bač) 5:2, Vjesnik (Zagreb — Ljubljana 5:4, polfinale: Sobota — Fužinar 5:0, Vjesnik — Maribor 5:4 in finale: Sobota — Vjesnik (Zagreb) 5:4.
Vrstni red: 1. Sobota, 2. Vjesnik (Zagreb), 3.—4. Fužinar (Ravne), Maribor,- 5.—8. Pamučna industrija (Duga resa), Ljubljana, -Bagat (Zadar) in Partizan (Bač).
Drugi veliki uspeh so slovenski pionirji dosegli med posamezniki, kjer se jih je med najboljšo šestnajsterico uvrstilo - kar devet, med osmerico pet in med četverico trije. Pravi podvig je pripravil Darjo Varga, ki je zapovrstjo odpravil vrsto znanih igralcev, v finalu pa dotlej še neporaženega igralca prvenstva v ekipnem in posamičnem delu. klubskega tovariša Stefana Kovača.
Rezultati — pionirji osmina finala (168 nastopajočih); Veren (Sob) — Kapetanovič (Ozren) 2:0, Pavič (F) — Šarič (Bagat) 2:0, Varga (Sob) — Peterlin (Lj)
JADRANJE
Čirič (Sem) : Filipes (Piran) 2:0, Tomažič (Sai) : Gluhak (Sem) 2:0; finale: Kodrič : Tomažič 2:0; vrstni red: 1. Kodrič (Semedela), 2. Tomažič (Salonit), 3. Filipas (Piran), 4. Gluhak (Semedela) itd.	J. KREFT
Izreden uspeh Koprčanov
KOPER — Od petka do nedelje je bilo v koprskem zalivu letošnje odprto prvenstvo Slovenije v jadranju za razreda optimist m kadet. Izredno ugoden veter, dobra organizacija domačega Jadro kluba ter lep uspeh domačih Optimistov, najmlajših jadralcev Kopra, so dali regati poseben pečat. Nastopilo je 54 posadk iz vseh najboljših jugoslovanskih klubov, saj je. bila koprska regata ena od regat za izbiro udeležencev, ki bodo zastopali Jugoslavijo na balkanskem, evropskem in svetovnem prvenstvu. V razredu Optimist so Koprčani dosegli nepričakovano lep uspeh. med prvih pet so se uvrstile kar 3' posadke. To pa je rezultat dela, ki so ga pred dvema letoma začeti z najmlajšimi v Kopru. V razredu kadet so bili Pirančani tokrat nekaj slabše sreče, najboljša Borštnar- in Čendak sta bila šele četrta.
Vrstni red — Optimist: 1. Makij anič (Split) 13 toBk. 2. I. Kos-mina (Jadro Kop) 19.7, 3. Budič (Mornar) 20, 4. Pletikos (Jadro Kop) 32,4, 5. M. Kosmina (Jadro Kop) 39 itd.; kadet: L Volarič-Perovič (Galeb, Re) 19. 2. Bona-fin-Mandić (Labud. Split) 22,4, 3. Maleš-Krtulačič (Split) 28,7.	4.
Borštnar-Cend^k (Pirat, Piran) .30, 6. Maljevec-Pečarič (Jadro Kop)-31 točk.
J. KREFT
Slavje v Križah
KRIZE — Ob 20-letnici ustanovitve TVD Partizan, 35-letnici vstaje proti okupatorju in 10-letnici pobratenja med Tržičem in fran-conskim mestom Sàiht Marce-Aux-Mines se je s slavnostnim telovadnim nastopom v Križah končal 11. športni teden. Približno tisoč gledalcev si je ogledalo parado in telovadni nastop športnikov osnovnih šol in društev iz Tržiča in pobratenega mesta. Nastopila sta tudi padalca ALC Lesce in letalo: z zmaji, ki so se kljub vetrovnemu vremenu spuščali s Kriške gore. Minuli teden' so se zvrstila številna športna tekmovanja,, na novi 25-metrski plastični skakalnici v Sebenah pa so dva dni trenirali naši reprezentanti pod vodstvom Ludvika Zajca.	N. ANTONIČ
2:0, Kelečič (Vjesnik) — Kočiš (Horgoš) 2:0, Mulić (Banat) — Štebih (Mrb) 2:1, Kovač (Sob) — Baniček (Vjesnik) 2:0, četrtfinale: Veren — Pavič 2:1, Varga — Kelečič 2:0, Mulič - Štebih 2:1, Kovač
—	Baniček 2:0, polfinale: Varga
—	Veren 2:1, Kovač — Mulič 2:0, finale: Varga — Kovač 2:0.
Vrstni red: 1. Varga, 2. Kovač (oba Sob) 3,-4. Veren (Strti), Mulič (Banat), 5.-8. Kelečič, Baniček (oba Vjesnik), Pavič (F) in Štebih (Mrb).
Z uspehi so slovenski pionirji nadaljevali tudi v igrah dvojic. Kar dva para sta se mrštila v finale, pri tem pa je bil par Ko-vač-Veren (Sob) za las uspešnejši v finalnem obračunu s parom Golenko i Lendava-Varga (Sob).
Rezultati — četrtfinale: Kovač-Veren (Sob — Atanackovič-Rada-kovič (Kikinda) 2:0, Mulič-Kočiš (Zrenjanin) — Baniček-Kelečič (Vjesnik) 2:1, Šarič-Gnjatovič (Bagat) — Pavič-Janežič (F) 2:0, Var-ga-Golenko (Sob-Lend) — Gumi-lar-Komanič 2:1, polfinale: Kovač-Veren — Mulič-Kočiš 2:1, Varga-Golenko — šarič:Gnjatovič 2:1, finale: Kovač-Veren — Varga-Golen-ko 2:1.
Pri pionirkah se slovenske ekipe niso posebno izkazale. Slovenski prvak ravensk1 Fužinar je izgubil že v prvem srečanju z Radničkim iz Kragujevca s 4:5, Olimpija pa v prvem kolu s Partizanom iz Bača s 3:5. Mladost iz Samobora je premagala Petovio iz Ptuja s 5:4, Borac iz Travnika pa Savo s 5:0, Radnički iz Novega Sada pa Ke-mičarja s 5:4. V polfinalu je lanski Prvak Obilič s 5:4 ugnal najhujšega tekmeca Partizana iz Bača s 5:4 z enakim izidom pa Proleter iz Coke Radničkega iz Kragujevca. Končni obračun je zlahka pripadel Obiliču, ki je s 5:2 ubranil naslov prvaka.
Med posameznicami se je za uvrstitev v finale ponudila izredna priložnost slovenski prvakinji Mirjam Čadežev!, potem ko je evropska prvakinja Gordana Perku-čin nepričakovano izgubila z Ani-čičevo. Vendar pa Cadeževa priložnosti . ni izkoristila. Izgubila je v polfinalu z Vujadinovičevo (Rad-nički-Ivangrad) z 1:2. Vujadinovi-čeva je priložnost nato izkoristila in postala državna prvakinja po finalni zmagi nad Aničičevo iz Opatije 2:0. Igralke ravenskega Fužinarja so delno popravile slab vtis z ekipnega dela tekmovanja, saj so se kar tri izmed njih uvrstile med najboljših šestnajst, dve pa med osmerico. Za kaj več pa slovenske pionirke niso bile sposobne.
Pionirke posamezno — četrtfinale: Aničič (Opatija) — Perkučin (Obilič) 2:1, Popovič (Rad. Kragujevac) — Horvat (F) 2:1, Ca-
AVTO-MOTO
no prispel v prespani noči
Vidic prvi v najrazburljivejši dirki
SLAV. POŽEGA, 27. jun. — Četrto dirko za državno hitrostno prvenstvo avtomobilistov si je ogledalo več ko 30.000 gledalcev/ V ekipni konkurenci je prepričljivo spet zmagal zagrebški Dinamo, C. zvezda pa je zaradi uspeha v razredu do * 1000 kubi-kov zasedla 2. mesto, eno samo točko pred moštvom AMD Slo-venijaavto. Najzanimjvejša je bila dirka v nacionalnem razredu d0 1150 kubiikov. Zmagovalec rally; a »Mladost 76« Vidic je po ' ” ‘ 1200 km še pravočas-Požego; po ne-noči mu je uspelo še njegov najhujši tekmec pa je bil — kot že na Krku in v Zagrebu —' Milavec.
Tekmovanje v formuli’ super V je bilo po 2. krogu prekinjeno zaradi hudega naliva.
Rezultati — do 785 ccm: 1. Le-niček (Din), 2. Katunarič (Split), 3. Kàmpanov (Zastava) ... 5. Jereb, 9. Djaaiš (oba Sk. Loka); do 850 ccm: 1. Ivančič (ША, Reka). 2. Mujič (Din), 3. Josipovič (Zanatlija), 4. Božič (Slov. avto); do 1000 ccm: 1. Komnenovič (C. z.), 2. Vidmajer (Din). 3. Dobrohotov (C. z.); do 1150 ccm: 1. Vidic (Slov. avto). 2. .Milavec (Sk. Loka), 3. Vučurovič (Nikšač); do 1300 ccm: 1. Regvart, 2. Novak (oba Din), 3. Nose (želj.) ... 5. Kaučič (Slov., avto); ekipe:	1.
Dinamo 44, 2. C. zvezda 15, 3. Slaved jaavto 14...	5. Škofja
Loka 8.	D. MAKSIMOVIČ
dež (Ol) — Gvozdič (Proleter) 2:0, Vujadinovič (Radnički-Ivangrad)
—	Ačko (F) 2:0, polfinale: Aničič
—	Popovič 2:1, Vujadinovič — Čadež 2:1, finale: Vujadinovič — Aničič 2:0.
Vrstni red: 1. Vujadinovič (Rad.-Ivangrad), 2. Aničič (Op), 3.—4. Čadež (Ol), Popovič (Rad.-Kragujevac), 5.—8. (Ačko (F), Perkučin (Obilič), Gvozdič (Proleter), Horvat (F).
Pionirke dvojice — četrtfinale: Perkučin-Papič(Ob.-Kik) — Aničič-Kučel (Op) 2:0, Ačko-Logar (F) — Solomun-Halajkijevič (Borac) 2:1, Sandor-šibalin (Senta)
—	Mišič-Milosavljevič (Obilič) 2:0, Cadež-Dognar (Ol-Prol) 2:0, polfinale: Perkučin-Papič — Ačko-Logar 2:0, Cadež-Dognar — Sandor-Sibalin 2:0, finale: Perkučin-Papič
—	Cadež-Dognar 2:1. Vrstni red: 1. Perkučin-Papič (Ob.-Kik), 2. Cadež-Dognar (Ol-Prol), 3.—4. Ačko-Logar (F), Sandor-šibalin (Senta), 5.—8. Aničič-Kučelj (Op), Pe-roič-Kmdija, Sandor-šibalin (senta), Solomun-Halajkijevič (Borac).
(dn)
Veren in Kovač na EP
LJUBLJANA, 27. jun. — Po končanem državnem prvenstvu sta selektorja Babič in Szabo določila reprezentante za EP pionirjev v Mödlingu pri Dunaju, ki bo v času od 12.—18. julija. Za reprezentanco pionirjev bosta igrala člana NTK Sobote Borut Veren in Štefan Kovač, za pionirke pa Gordana Perkučin (Obilič) in Diana Vujadinovič (Radnički). Reprezentanca bo že jutri odšla na skupne priprave v Mozirje, kjer bo ostala do odhoda na EP.	(dn)
Turnir je z velikim zanimanjem opazoval tudi trener jugoslovanske moške rokometne reprezentance Ivan Snoj, ki je po finalni tekmi za prvo mesto med BiH in Srbijo izjavil: »Mislim, da je bil ta turnir najmočnejši izmed vseh dosedanjih. Vse ekipe so v kvalitativnem smislu skočile daleč naprej, opazil pa sem celo vrsto izrednih talentov. Primer za to je Elezovič (V.), gotovo največje presenečenje turnirja.« Na vprašanje kdo izmed slovenskih igralcev mu je najbolj padel v oči. pa je odgovoril: »šu-mej in Anderluh sta izredna talenta. še posebej mi je všeč slednji, ki bo lahko še štiri leta igral v mladinski konkurenci, kar je zanj velikanski plus. Računam nanj!« Svojo pripoved pa je Snoj zaključil takole:	»Ne skrbi me
za prihodnost jugoslovanskega rokometa. Po končanih olimpijskih igrah bodo dobili priložnost tile mladeniči. To so dragulji - - -«
Pa še beseda o organizatorjih. Največjo tovrstno prireditev na Primorskem so, čeprav brez izkušenj, izpeljali brez napake.
STRELJANJE
Na DP 11 strelcev iz SRS
LJUBLJANA, 27. jun. — Na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo v soboto in nedeljo republiško prvenstvo v streljanju z vojaško in MK puško serijske izdelave. Z vojaško puško je nastopilo 43 tekmovalcev, normo za državno prvenstvo pa je izpolnilo 6 tekmovalcev. V streljanju z MK puško je nastopilo 58 tekmovalcev in 6 tekmovalk, normo pa je izpolnilo 5 tekmovalcev.
REZULTATI — vojaška puška, ekipno: 1. Celje 629 krogov, 2. Postojna 585, 3. Novo mesto 561, 4. Darko Marušič Izola 545, 5. 4. jundk H. Bistrica 522; posamezno: 1. Jager (Ce) 173, 2. Žiberna (Postojna) 169, 3. Dovč (Tabor, Ježica) 168. 4. Čeme (Kr) 163, 5. Ban (D. Marušič, Izola) 161; MK puška serijske izdelave, ekipno: 1. Celje 1918, 2. Kamnik 1881. 3. Kranj 1871, 4. Turnišče — Ptuj 1853, 5. Postojna 1836; posamezno: 1. Jeram (Ce) 504, 2. Plestenjak (Kr) ' 502, 3. Bertoncelj (Kam) 495, 4. Jager (Ce) 494, 5. Korbar (Alojz Hohkraut. Trbovlje) 489; posameznice: 1. Herzog (Trebnje) 401. 2. Brezar (Kr) 399, 3. Fišer (SD Miličnik) 388.
M. VRHOVEC
Pokal gostom iz Italije
LJUBLJANA — Pod pokroviteljstvom lovske zveze Slovenije je belo tradicionalno mednarodno tekmovanje v streljanju na glinaste globe za »Majski pokal 76«. Tekmovanja so se poleg naših najboljših predstavnikov udeležili še tekmovalci iz Italije. Ekipno je najboljši rezultat dosegla *SD Koper, ki je tako osvojila pokal. Med posamezniki pa se je v kategoriji A (50 golobov) najbolj izkazal Staffi (Benetke), v kategoriji B (25 golobov) pa Skubic (Ol).
REZULTATI — posamezno — kategorija A: Staffi (Be) 49, 2. Vučkovič (Cak) 48, 3. Šekoranja (Ol) 47, 4. Vinkoleto (Kp) 47, 5. Pegoraro (Ve) 47; kategorija B:
1.	Skubic (Ol) 20, 2. Pečnik (To-mišelj) 19, 3. Vavčdč (Ol) 19, 4. Slatnar (Cerklje) 19. 5. Kramar (Tom) 19; ekipno: 1. Koper 179,
2.	Pegoraro (It) 178, 3. Novi Zagreb 178. 4. Olimpija 175, 5. Lovska zveza Celje 162.
L. MIKOLIČ
Uspeh Kirne
Na konjeniški prireditvi v Komendi več ko 4.000 zadovoljnih gledalcev
KOMENDA — Domači konjeniški klub je pod pokroviteljstvom občinske skupščine Kamnik priredil dirke, ki si jih je ogledalo približno 4000 gledalcev. Triinštirideset konj se je pomerilo v sedmih dirkah. Prireditev je bila dobro organizirana, gledalci pa so si z največjim zanimanjem ogledali obe vožnji 3-12-letnih kasačev in zadnjo, sedmo dirko, ki je nastopilo kar osem parov.
V prvi dirki sta se za prvo Fuks (Dimc, Kom); vn. dirka,
mesto ogorčeno borila Kima (Vav- '	.
potič) ih Labizona (Hojs). Sprva je kazalo, dà bo v boj za prvo mesto posegel tudi Ludvik Slavič st. s Fistro I, v zadnjem krogu
pa je Fistra I. zaostala in pustila, da jo je prehitela Findina Ludvika Slaviča ml. Tudi v drugi vožnji je bil Ljubljančan Vavpotič s Kimo nepremagljiv, povsem pa je razočarala Labizona, ki je pritekla v cilj zadnja.
V zanimivi zadnji dirki je povedel domačin. Franc Sršen s parom Persi—Neni, kaj hitro pa je moral priznati premoč paru Kima—Labizona, ki ga je vodil Konrad Hójs. V zadnjem krogu ga je prehitel še Ludvik Slavič s Findino in Fisto ter Janez Prešeren z Asperjesn in Tarasom.
REZULTATI — * I. dirka, enovprežni handicap za 3—12-letne kasače, 1600 m, temelj 1,27, prva vožnja: 1. Kima (Vavpotič, Lj) 1:26,8,	2. Labizona (Hojs, Lj)
1:24,1, 3. Findina (Slavič ml., Grabe) 1:25,2, 4. Fistra I (Slavič st., Grabe), 5. Fisa (A. Slavič, Grabe), 6. Magerus (Krušič, 14); П. dirka, enovprežni handicap za 2-letne kasače, 1200 m: 1. Anita (Slavič, Ključ.) 1:31,1, 2. Labino (Hojs, Lj), 1:27,4, 3. Disa (M. Slavič ml.. Grabe) 1:40,0,
4.	Polis (Žnidarič, St. Nova vas),
5.	Sačmo (Hanžekovič, Ver), 6. Pandor (Pušenjak, Bun); H. dirka, enovprežni handicap za 3—12-letne kasače, 1800 m, temelj 1,38: 1. Pina Ш (Jagodic, Podg) 1:37,0, 2. Persi (Sršen (Kom) 1:37,2, 3. Ladingo (M. Slavič, Grabe) 1:34,0,
4.	Alpina X (Jureš, Bab) 1:33,2,
5.	Pali (Koncilja, Moste), E. Geni (Habjan, Dom); IV. dirka, 2. tek s temeljem 1,27: 1. Kima 1:27,5, 2. Findina 135,9, 3. Udi П (Pogačar st., Lj) 1:31,1, 4. Fisa (A. Slavič, Grabe), 5. Fistra I, 6. Labizona; V. dirka, enovprežni handicap za 3—12-letne kasače, 1800 m, temelj 1,33: 1. ladingo (M. Slavič, Grabe) 1:31Д, 2. Alpina (Jureš, Bab) 1:34,0, 3. Pina Ш (Jagodic, Pod) 1:36,3, 4. Fikdoner (2mda-rič St. Nova vas), 5. Gordina (Oražem, Lj), 6. Perinea (Jureš. Bun); VI. dirke, svobodni handicap za kmečke konje, 1600 m: L
Največ zaslug za to in ni predsednik RK Jadran Miha
Jezeršek. »Kozina se uvršča med
prvih pet najboljših organizatorjev rokometnih tekmovanj v Jugoslaviji,« je na koncu Ikjavll
Ivan àio j.
Posebna žirija novinarjev je aa najboljšega igralca turnirja proglasila Jovioo Elizoviča (V.), aa najboljšega vratarja Zlatana Ar-nautovnča (BiH), najboljši strelec turnirja pa je bil Stane Anderluh (Slov.), ki je zabil 36 golov. Najboljši sodnik je bil Ja&ez Bartolj (Slov.), v fair pia-yu pa je zmagala ekipa Črne gore z vsega 8 minutami izključitev (SRS je hila četrta — 18 minut).
D. KRIŽNIK
Slovenija : Črna gora 33:20 (16:9)
SLOVENIJA: Krajnc. Kučič. KIL tona 4, Virant 1, Poklar 1, Бс2, Ivezič 4, šumej 6. Ščurek 4, Anderluh 11 (6), Ban, Mankuž.
CRNA GORA:	Sujkovič, Milič
4, Rešetar 1. Lazarevič 2. Mer-dovič 1, šarčevič 3 (2). Velcro-vič 1. Djuranovič 1. Pavlovič 6 (2), Braunovič, Ivanovič 1, Radinovič.
Sedemmetrovke: Slovenija 7 (65, Cma gora 7 (3).
Izključitve:	Slovenije 4, Orne
gora 2.
Slovenija : BIH 16:27 (7:13)
SLOVENIJA:	Krajnc. Kavčič.
Katona, Virant. Poklar 3, He, Ivezič 2 (1), Fabjančič 1, šumej 4, ščurek 2. Anderluh 4 (1), Zupanc.
BiH: Pavlovič, Koso 4 CD, Mr konja, Merič 1, Antovič 5, Vu-kas 1. Čuk 2. Savčič 3, Jovičič 4, Maksimovič 1 (1), Delahmetovič
6,	Amautovič.
Sedemmetrovke: Slovenije 8 (2), BiH 4 (2).
Izključitve: Slovenija 2, BiH 4. Rezultata drugih srečanj I. skupine (Hrpelje): BiH : Vojvodčna 27:18 (12:8), Vojvodina : Crne gora 27:23 (13:14).
1.	BiH	3	3	0	0	77:49	6
2.	Vojvodina	3	2	0	1	72:74	4
3.	Slovenija	3	1	0	2	73:74	2
4.	črna gora	3	0	0	3	61:83	C
Rezultati II. skupine (Sežana):
Kosovo : Hrvatska 14:16 (10:7), Srbija : Makedonija 26:19 (12:20), Makedonija : Kosovo 19:23 (12:12). Hrvatska : Srbija 22:23 (12:10).
1.	Srbija	3	3	0	0	70:53	6
2.	Hrvatska	3	2	0	1	59:54	4
3.	Kosovo	3	1	0	2	49:56	2
4.	Makedonija	3	0	0	3	55:70	в
Rezultati finala — za 7. mesto:
Cma gora Makedonija 21:2C (10:9), za 5. mesto: Slovenija : Kosovo 33:24 (15:7), za 3. mesto: Vojvodina : Hrvatska 25:19 (15:8), za 1. mesto: BiH : Srbija 25:20 (15:8). Vrstni red: 1. BiH, 2. Srbija, 3. Vojvodina, 4. Hrvatska, 5. Slovenija. 6. Kosovo,
7.	Cma gora. 8. Makedonija.
Slovenija : Kosovo 33:24 (15:7)
SLOVENIJA: MmfcuS, Kavčič 1, Katona 2, Virant 2, Poklar 3, Ban, Ivezič 5, Fabjančič 1. Su-mej 5, ščurek 5, Anderluh 9,
Zupanc.
KOSOVO: Dobrošin, žubd, Gr kovic. Tunela. Heta 3, Ramosaj 10, S. Rečica 7, Elezovič 2, N. Rečica 1, Beriša, Bakali 1, Sando?.
Najboljši strelci: Anderluh (S!) 36. Pejkovski (Mak) 29. Kosov (BiH) 27, Slavkovič (Srb) in Ele-zovič (Vojvod) po 26 itd. Fait play lestvica: 1. Cma gora 8 minut, 2. Kosovo 12, 3. Makedonija 17, 4. Slovenija 18. 5. Vojvodina 21, 6. Hrvatska 25, 7. Srbija 40. 8. BiH 41.
SFRJ : Celje 27:27 (16:16)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 100, sodnika Ceak e Jovanovič (oba Ljubljena).
SFRJ: Arslanagič. Zorko, Horvat 4, Pokrajac 5. Miljak. Popovič 2, Serdarušič 5, Fejzula, Karaite 3. Radjenović 1, Timko, Krivokapič 7.
CELJE: Marguč, Mrovlje 3. M. Bojovič 3. Božič 5, РиЉо 5, V. Bojovič 10. Guček L, Levstik.
V izredno izenačeni tekmi so rokometaši Celja po odlični igri. v kateri je izstopal predvsem reprezentant Vlado Bojovič, ki je sam dosegel kar 10 zadetkov, zasluženo remizirali z reprezentanco SFRJ. Reprezentanti e so sicer v začetku povedli s 3:0, toda Celjani so jih kmalu ulovili in potem prevzeli igro v svoje roke. Dvakrat so namreč vodili kar s tremi zadetki razlike. Rokometaš: iz Celja, ki so tokrat nastopili precej oslabljeni, zanje pa je nastopil tudi Pučko iz moštva ljubljanskega armadnega območja, so reprezentante dobro namučili tudi v drugem polčasu. Izkazal se ie zlasti Vlado Bojovič. 16 je bil tokrat skorajda nezgrešljiv, pohvaliti pa velja tud: vratarja Marguča, ki^je nekajkrat odlično posredoval.
B SOBAN
SFRJ : JLA 40:27 (18:13)
LJUBLJANA — Dvorana 17901:, gledalcev 100, sodnika Hauptman
— ---------------- —---------, in Ceak (oba Ljubljana).
dvovprežni handicap za 3—12-let- J SFRJ: Arslanagič. Zorko, Horne kasače, 220G rr> temelj 1,45:	vat 1. Pokrajac 7, Bojovič 3. Mi-
Kima-Lahizona (Hojs, Lj), 2. Fin- } ljak 9, Popovič 2, Serdarušič 2, dina-Fisa (L. Slavič, Grabe), 3. j Fojzula, Kar^lič 5. Radjenović 3,
dma-Fisa (L. Slavič, Grabe), 3. j Fojzula, Kai^lič 5. Radjenović Asper-Taras (J. Srešeren. Lj), 4. 1 Timko 1, Krivokapič 7. Sersi-Neni (F. Sršen, Kom), 5.
Duk-Asso (Markič, Šk. Loka).
M. MATVOZ
LOKOSTRELSTVO
Tudi Bleiweis in Kuklec na SP
LJUBLJANA,	27. jun. — Na
tretjem odprtem lokostrelskem državnem prvenstvu v hunter in field krogu je na strelišču т.ттг Ljubljane v Kosezah sodelovalo 20 tekmovalcev iz Zagreba Kranja. Nove Gorice in Ljubljane.
Obe lokostrelski disciplini sta pri nas manj znani, vendaT pa sta mnogo zanimivejši kot FITA — star disciplina. V vsaka od obeh disciplin morajo tekmovalci streljati na 14 tarč v dveh krogih, in sicer na znano (hunter) fn neznano razdaljo (tied). Poleg tega pa so lokostrelci razdeljeni še v dve skupini ter streljajo v dveh slogih: prostem in brez merilnih naprav.
Na prvenstvu so nastopili vsi boljši jugoslovanski lokostrelci, tako da je bilo precej kvalitetho; pokazali so dokajšnjo natančnost. Med vsema pa se je najbolje odrezal mladinec Ki&lec (Lj), ki bi bil bržkone najboljši tudi v članski konkurenci. Po tekmovanju, ki - je trajalo dva dni, je predsednik VZJ šfcorič tudi določil dopo, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu na švedskem. Tja bosta odpotovala tudi Bleiweàs in Kuklec (oba Lj).
Rezultati, člani - prosti slog: 1. Legga 990, 2. Vončina (oba W 971, 3. Dundič (Zg) 925; streljanje brez merilnih naprav: 1. Bleiweis 582, 2. Perko 413, 3. Loboda (vsi Lj) 228;	—
brez merilnih naprav: 1. Kuklec 640, 2. Žnidaršič 384, 3. Frkulj (vsi L)) 318; mladinke - prosti slog: 1. «ém (Lj) 92.
V. DIVAC
JLA: Valenko, Boreli 7, Pučko
5,	Trbovc 5. Rackovič 1, Smo j e
1.	Dragojlovič 3. Erjavc, Ličen, Knežević l, Kljanović 4, Sinkove,
Zore.
V	prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca SFRJ zlahka visoko premagala moštvo ljubljanskega armadnega območja. Vojaki so se v prvem polčasu reprezentantom dobro upirali, v nadaljevanju pa so jim pošle moči.
B. SOBAN
Mladinke SRS odlične
SUBOTTCA, 27. jun. — Slovenske mladinke so na zveznem tur-nrrju Bratstva in enotnosti, po vrsti, zabeležile uspeh, potem ko so v konkurenci reprezentanc vseh republik in pokrajin osvojile odlično tretje mesto. V predtekmovalni skupini A so najprej premagale Kosovo s 27:14 (9:5). igrale neodločeno 11:11 s Cmo goro. v 3. kolu pa izgubile z Vojvodino 13:27 (4:10) in zaradi boljše razlike v zadetkih osvojile v svoji skupini drugo mesto. V finalu so nato premasele reprezentanco Hrvatske z 9:7 (5:4) in pristale na tretjem mestu.
V	boju za prvo mesto je Srbija premagala Vojvodino s 17:18 in osvojila velik pokal RZJ. V boju za 5. mesto je BiH
emo goro s 24:14. sedma je bila екнра Kosova. Iti je premagale Makedonijo z 22:15.
Končni vrstni red: L Srbija.
2.	Vojvodina, 3. Slovenija. 4. Hr-tiatstca, 5. Bosna in Hercegovine,
6.	Crna gora, 7. Kosovo in 8. Makedonija.
Pod vodstvom selektorja Toma Zevnika in trenerja Mitje Vidica so v reprezentanci Slovenije igra. ie: Jurca, Jernejec. Kacin, fiojht. Mihovar. Podgornik, Jensterle. J. Lušina, I. Lušina, Mira Benedičič. Podpečan, Jan, M£ la Cfco-
POTNIKOVA SPREJELA POKAL. Tako se je končal kriterij slovenskih mest v atletiki. Med ženskami je prvič zmagala Ljubljana, kapetan ekipe Zdenka Potnikova pa je sprejela pokal.	Foto: BUSIC
Ljubljana obakrat
Jubilejni deseti kriterij slovenskih mest v atletiki prinesel zmagi domačima ekipama — Nobenih rekordov
bodo Mariborčanke znova
prehodnem pokalu AZS
točkah za Ljubljano in Mariborom lep uspeh.
Omenimo naj še, da se je dvoboj kandidatov za izpad — Koper : Novo mesto končal z uspehom Primork, ki bodo tako tudi prihodnje leto nastopile v skupini A kriterija ko bodo morale
LJUBLJANA — Jubilejni X. atletski kriterij slovenskih mestnih reprezentanc — A skupina, ki sta ga AK Olimpija in AK Ljubljana v soboto uspešno izpeljala na bežigrajskem stadionu, se je končal z dvojno zmago reprezentance Ljubljane.
Med ženskami je že kazalo, da
S"£
namreč Mariborčanke štiri zaporedne zmage), toda kasneje so zaradi nekaj slabših uvrstitev (100 m, krogla, daljava) morale prvo mesto le prepustiti bolj izenačeni ekipi Ljubljane. Res pa je, da tudi ljubljanska ženska reprezentanca ni bila brez spodrsljajev (zadnje mesto v skoku v daljavo), vendar je navzlic temu njeno zmagoslavje — prvo v desetih letih (doslej so vedno zmagovale Mar riborčanke ali Celjanke) — povsem zasluženo. Tam kjer so hile namreč zmagovalke Mariborčanke, so Ljubljančanke skoraj po pravilu osvajale druga mesta in tako niso dovolile prevelikega zaostanka v točkah. Kasneje pa so tekačice Razdevškova, Seliškarje-va in štafeta 4 x 100 m z zanesljivimi zmagami odločile dvoboj Ljubljana — Maribor v svojo korist. Celjanke so nastopile nekoliko oslabljene (brez Blatnikove in Aljane Kovač), zato je njihov
Blišč in beda atletike pri nas
LJUBLJANA — Jubilejni kriterij slovenskih mest v atletiki je bil nedvomno prijetno tekmovanje. Zaradi dobre organizacije, borbenosti udeležencev, fair playa. Novi ceremonialni prijemi, ki si jih je zamislil prizadevni športni delavec Dušan Povh, so prispevali k temu, da utegne tekmovanje tudi v tem pogledu dobiti ustrezno obliko in celo samosvoje obeležje. Grbi mest, lepa razgla-ševanja zmagovalcev. vse to je bila vsekakor oplemenitev tekmovanja.
Manj razlogov za zadovoljstvo pa je bilo ob doseženih rezultatih. V mnogih disciplinah so bili tudi dosežki zmagovalcev na ravni rezultatov izpred dvajsetih let, da celo izpred vojne. In kar je pravzaprav vzbudilo še največ negativnega odmeva: čeprav so bile zastopane mestne reprezentance krajev, kjer je atletika v naši republiki najbolj razvita in je bilo treba v vsaki disciplini postaviti samo po enega tekmovalca oziroma tekmovalko, so prišli mnogokje na Start pravi začetniki: taki, ki niso na primer znali opraviti niti nizkega Starta (!), ki so metali orodja do prav smešnih daljav, ki so se »lomili« v teku čez ovire, skakali s palico, kakor da bi šlo za »skok čez plote itd. Najzgovornejši so pač nekateri rezultati v osnovnih disciplinah, v tekih — 17:52,0 na 5000 m, 5:32,5 na 1500 zapreke, 2:11,1 na 800 m, 4:47,2 na 1500 m so izidi, ki so tudi prišli v sezname tega vendarle elitnega tekmovanja. Ob tem pa je seveda težko ostati navdušen in se zato m čuditi nekdanjemu trenerju mariborskega Branika Gustiki Ivkoviču ki je bil spričo okoliščine, da je zastopnik Maribora pretekel 100 m v času 12,0r prav užaljen: »Pred 17 leti smo imeli pri Braniku povpreček deseterice najboljših v tej disciplini — 1,2, zdaj -pa tako...«
Položaj v panogi, ki jo bomo odslej posebej pospeševali, torej zares ni rožnat. Novi prijemi pa so seveda tudi porok, da poslej slabše pač ne bo moglo biti, saj bomo s sistemom selekcije ter delom širom po vsej republiki le dobili toliko šolanih in »presejanih« atletov in atletinj, da se »Kriterij 1976« ne bo mogel ponoviti.
A pri tem samo prizadevanja atletske organizacije ne bodo dovolj, še kako prav je zato imel predsednik atletske zveze Slovenije Jože Božič, ko je na sobotnem posvetovanju telesnokultur-nih delavcev v Ljubljani znova poudaril, da nova usmeritev atletike ni in ne more biti zgolj zadeva — odgovornost in dolžnost — atletske organizacije, marveč vse naše telesnokultume sfere v kar najširšem pomenu besede, ki praktično na ta ali drug -način zajema ves naš družbeni mehanizem.
EVGEN BERGANT
Tekmovanje moških mestnih reprezentanc je teklo v okvirih kot smo napovedali. Ljubljanska in celjska reprezentanca sta bik zelo izenačeni in sta se stalno menjavali v vodstvu. Končno pa je domača reprezentanca z zmagami v metu kopja (čeme), skoku s palico (Bizjak) in v štafeti 4 x 100 m zbrala dve točki in pol več kot Celjani in osvojila pokal AZS. Glede razvrstitve ostalih reprezentanc (na dvoboj Ljubljana : Celje pritožbe ne morejo vplivati) pa še ni mogoče dati dokončnega vrstnega reda, ker so se reprezentance Maribora, Nove Gorice in Novega mesta pritožile zaradi nastopa dveh tekmovalcev v ekipi Kranja (Darko Prezelj in Dobrivoje Vučkovič), ki naj ne bi imela pravico na-
za Kranj, ker AD Kladivar oziroma AK Sarajevo. Končno besedo bo imela tekmovalna komisija AZS, ki bo morala tolmačiti razpis tekmovanja mestnih reprezentanc. Po točkovanju razvrstitev na tekmovanju so Kranjčani tretji pred Novim mestom, Mariborom in Novo Gorico, če pa bo tekmovalna komisija AZS menila, da Prezelj in Vučkovič nista imela pravice nastopa za Kranj, potem bo Novo Gorico na zadnjem mestu zamenjal Kranj in se prihodnje leto selil v skupino B kriterija mest.
čeprav so bile tekmovalne razmere sorazmerno ugodne pa vseeno rč bilo rekordnih dosežkov. Tudi Bizjak tokrat ni bdi razpoložen in je ostal pri rezultatu 460 cm, kar je precej Izpod pričakovanj. Pri moških velja pohvaliti Sjefcločo (Ce), ki je na 400 m z zanj solidnim rezultatom 49.4 premagal favoriziranega Ker-žana (Ij), prav tako pa so bili solidni Kotnik (Lj) na 800 m, Piculin (NG) v skoku v daljavo, Novak (Lj) na 5000 m. Krofi (Ce) na 1500 m z zaprekami In čeme (Lj) v metu kopja. Presenetil je
prvi vr-
pobvaliti Natašo Seliškar (Lj), je na 200 m s časom 25.2 dosegla letos najboljši rezultat v SRS, zelo soliden čas 48.5 pa je postavila tudi Olimpijina štafeta 4 X 100 m ' (Razdevšek, Potnik, Djordjevič in Seliškar), ki je priborila Ljubljani
(Mrb) 2:09.0, zmagovalka na 100 m Helena Razdevšek (Lj) 12,4 5n zmagovalka v skoku v višino Stanka Lovše (Mrb) 175 cm.
Rezultati
Moški — 100 m: Sagadin (Kr) 10.9. Cankar (Lj) 11,0, Strniša
(Ce) 11,0, Martelanc (NG) 11,1, Kraševec (Nm) 11,7, Kodrič (Mib) 12,0; 400 m: Sekljoča (Ce) 49,4, Križan (Lj) 49,7, Dragaš (Nm) 51,9, Sagadin (Kr) 52,4, čelofiga (M!b) 53,8, Nemec (NG) 53,8; 800 m: Kotnik (LJ) 1:52,0, Prah (Mb) 1:56,0, Plavčak (Ce) 1:58,6, Gartner (Kr) 2:00,1, Križman (Nm) 2:05,2, Terčelj (NG) 2:11,1; 150 m: Lisec (Ce) 3:58,3, Bučar (Nm) 4:02,8, Zebre (Lj) 4:05,2, Bcžnik (Kr) 4:07,0, Kocbek (Mb) 4:27,8, Kos (NG) 4:47,2; 5000 m: Novak (Lj) 15:11,2, Utač (Ce) 15:23,6, Kapš (Nm) 16:38,8, Hoj-ski (Mb) 16:46,8, Božič (Ng) 16:50,4, Krivec (Kr) 17:52,0; 110 m ovire; Grbec (Lj) 15,2, Stinger (Mb) 15,6, Novak (NG) 15,6, Rener (Ce) 15,8, Bitenc (Kr) 16,2, Rangus (Nm) 18,7; 1500 m zapreke: Krolf (Ce) 4:21,8, Sraj' (Kr) 4:24,2, Horvat (Mb) 4:28.8, škof (Lj) 4:30,5. Stepanj (Nm) 4:43.4. Kostanjevec (Ng) 5:32,6; 4x100 m: Ljubljana 43,5, Kranj 43,7. Celje 43,7, Novo mesto 44,1, Nova Gorica 44.6, Maribor 45,8; višina: Du. Prezelj (Ce) 205, Šuštar (Nm) 195, Zakrajšek (Lj) 195, Da. Prezelj (Kr) 195, Tišina (NG) 190, Rožman (Mb) 175; daljava: Picu-iin (NG) 705, Vučkovič (Kr) 7C0, šimunič (Nm) 699, Horvat (Ce) 679. Djordjevič (Lj) 663. Košir (Nm) 592; palica: Bizjak (Lj) 460, Planinšek (Ce) 440, Makarovič (NG) 400, Kurnik (Kr) 350, Bučar (Nm) 330, Veselič (Mb) 310; krogla: Stimec (Mb) 15,73, Grilanc (NG) 15,06, Satler (Kr) 14,42, Kmeta (Lj) 13,92, Mijač (Ce) 13,50. Okleščen (Nm) 11,81; kopje: črne (Lj) 69,48, Spilar (Nm) 68,48, Kopitar (Ce) 62,60. Mesarič (Mb) 50,60, Kumar (NG) 41,20, Stare (Kr) 36,88; kladivo: Mar-kež (Mb) 52,60, Pristovnik (Ce) 51,43, Rabič (Lj) 47,12, Pristov (Kr) 42,39, Rifel (Nm) 38,18. Valič (NG) 27,12;
Ženske — 100 m: Razdevšek (Lj)
12.4,	Mihail (NG) 12,7, Ernesti (Ce) 12,8, Babič (Mb) 12,9, Markič (Ko) 132, Bele (Nm) 13,5; 200 m: Seliškar (Lj) 252, Savle (NG) 25,6, Tomšič (Ce) 26,4, Štefanec (Mb) 26,5, Krapež (Ko) 26,8. Zaletel (Nm) 27,0; 400 m: Vezjak (Mb) 59,0. Djordjevič (Lj) 59Д, Poteko (Ce) 1:01,7, Jerman (Ko) 1:01,8, Papež 1:04,9, Krofelc (NG) 1:09,4; 800 m: Pergar (Mb) 2,09,0, Smrečnik (Lj) 2:23,3, Blindarla (Ce) 2:26,5, Vide (Nm) 2:29,5, Šrot (Ko) 2:31,6, Vinazza (NG) 2:3318; 100 m ovire: Lorenci (Mb) 14,4, Potnik (Lj) 14,8, Kopitar (Ce) 16,0, Stekar (Ko) 16,3, Devetak (NG) 19,1, Bele (Nm) 192; 4x100 m: Ljubljana
48.5,	Nova Gorica 51,1, Celje 51,2,
■" “	512, Koper 52.4, Novo
5,8; višina: Lovše (Mb) 175, Jager (Ce) 165, Benedetič (NG) 165. Drnovšek (Lj) 155, Jer-(Ko) 150, Brulc (Nm) 135; —nama (NG) 544. Stanc (Ce) 515, Krivec (Mb) 500, Rihar (Nm) 495, Dražen (Mb) 47^, Rus (Lj) 463; krogla:	Erjavec
(Ce) 1:1,70, Meling (NG) 10,90, To-miek (Lj) 1021. Pavlin (Nm) 1021, Ritlop (Mb) 10,08, Benigar (Ko) 9,11; kopje: Pajtler (Mb) 40.66, Jaklič (Lj) 38,32, Horvat (Ko) 37,06, Juteršek (Ce) 34,38, Saje (Nm) 34,36, Uršič (Ng) 19,92.
Končni vrstni red — moški: 1. Ljubljana 562 točk. 2. Celje 63, 3. Kranj 472, 4. Novo mesto 42, 5. Maribor 41, 6. Nova Gorica 35; ženske: 1. Ljubljana 46. 2. Maribor 45. 3. Celje 43. 4. Nova Gorica 35, 5. Koper 33. 6. Novo mesto 18.
FRANC MIKEC
Odprto pismo AD Kladivar
Nezadovoljstvo spričo dejstva, da P. Svet ni uvrščen v ekipo za OE
CELJE — Atletsko društvo Kladivar je spričo okoliščine, da med olimpijske tekmovalce ni bil uvrščen njegov znani tekač Peter Svet, naslovilo na javnost odprto pismo, ki ga objavljamo:
Prek dnevnega 'časopisja smo izvedeli za odločitev komisije ZTKJ in JOK glede udeležbe atletov na OI v Montrealu. Jasno nam je, da odločanje o tem, za jugoslovanski šport izredno pomembnem vprašanju, ni enostavno in lahko. Vendar pa smo bili zaprepaščeni nad odločitvijo, kakršna je bila sprejeta. Odločitev, da PETER SVET m uvrščen v olimpijsko reprezentanco, ne prenese nobene objektivne razlage. Ugotovitev, da bi predstavljala uvrstitev Petra Sveta v reprezentanco tveganje, j« vsej športni in ostali javnosti, ki Sveta pozna kot izrednega atleta in borca nesprejemljiva. To je dokazal tudi na Balkanskih atletskih igrah, kjer je kljub agoniji vzdržal tek do konca, v nasprotju s pogostno prakso drugih sodelujočih jugoslovanskih atletov. Sprašujemo se, ah bi njegovo nenastopa-nje, kot je to bilo v primeru FraraotttJeve pogojevalo drugačno odločitev. Komisija je torej njegov nastop v nenormalnih okoliščinah kaznovala z Mdju&tvijo h
osnovi katerih kriterijev je torej reprezentanca bila oblikovana. Franaotttjeva in Svet imata oba iste pogoje. Tudi Svet je dvakrat izpolnil normo, od katere je njegov nastop v Sputa tedaj pomenil peti naj5x>lj8i rezul-
tat- na svetu. Jandčijevič, ki ni norme nikoli izpolnil, pa je v reprezentanco uvrščen kot perspektivni atlet. Ali to pomeni, da je Svet odpisan kot atlet, kljub temu, da je dokazal, da je po težki poškodbi še vedno eden izmed naših največjih športnikov tako po športna kakor tudi po človeški plati. Vsiljuje se misel, da so dogovorjeni kriteriji bili le farsa, saj se za vsakega reprezentanta utemeljitev posebej prilagaja.
Taka odločitev je hudo prizadela vse športne delavce v Celju, še zlasti pa atletske, ki so pravkar, v nasprotju z atleti, vložili ogromno truda in sredstev za uspešen razvoj atletike. Takšne nepridpielne ta diskriminatorske odločitve prav gotovo ne bodo prispevale k nadaljnjemu uspešnemu delu ta razvoju atletike v Celju.
Ne gre nam m izjemnost in privilegij na račun naših naporov. Pričakujemo pa, da se bodo družbeno dogovorjene norme in principi spoštovali ta veljali za vse enako. Zato pričakujemo, da bc predsedstvo ZTKJ odločitev ponovno pretehtalo in uvrstilo Petra Sveta v olimpijsko ekipo.
Za atletsko društvo Kladivar: MITJA PIPAN, predsednik
1977 v Ljubljani že na tartanu?
LJUBLJANA — V prostorih magistrata sta v soboto podpredsednik skupščine mesta Ljubljana Boris Kuhar ta predsednic IO TKS Ljubljana Janko Popovič v imenu mesta Ljubljane in TKS priredila sprejem in razgovor ob jubilejnem X. atletskem krite-riju slovenskih mest. Razgovora so se udeležili družbeno-politični ta športni delavci iz Maribora, Ljubljane in Nove Gorice, medtem ko drugih povabljencev, ki naj bi v tem razgovoru s strokovne plati razložili nekatere značilnosti in stanje atletskega športa, ni bilo.
Vsi so se zavzeli, da bi priljubljeno atletsko tekmovanje najboljših slovenskih mest v sistemu tekmovanj obstajalo še naprej. V pogovoru je bilo slišati več mnenj o tej atletski prireditvi, ki bi v bodoče morda lahko, v takem ali pa spremenjenem programu, doživelo celo razširitev. Seveda naj ba sredstva, ki za tako tekmovanje niso velika, prispevala mesta
Dogovorili so se že. da naj bi prihodnje leto bil atletski kriterij mest znova v Ljubljani. bržčas že na napravah iz umetne snov;. Prav ob kandidaturi Ljubljane za prihodnje tovrstno tekmovanje, so ljubljanski družbenopolitični in športni delavci razčlenili »atletsko« situacijo v me-
Ob mnogih senosti atletskih delavcev po drugih delovnih organizacijah, je v veliki meri še »živo« klu-baštvo. ki seveda 1 ni v prid atletskemu športu. Vsi prisotni so se tudi strinjali, da je treba čim prej narediti srednjeročni program razvoja atletike v Ljubljani.
Bojan Polak, predsednik skupščine TKS SRS je še predlagal, da bi na kriteriju slovenskih mest vnesli tudi memori alno disciplino Vida Bratovža. v spomin na znanega predvojnega atleta-skakal-ca v višino, ki je svoje življenje žrtvoval v NOB.
I
ti
ar'
m
è
VRSTNI RED Z GRBI. Po vsaki disciplini so zaporedje prikazali tudi na ta uspel, a bržčas edinstven način.	Foto: BUSIC
Pomursko prvenstvo mladih
MURSKA SOBOTA — V organi-zaci ji strokovnega odbora za atletiko in AK Pomurje iz Murske So-,b'ote je bilo pomursko prvenstvo v atletiki za mlajše mladince in mladinke ter pionirje in pionirke. Nastopilo je okrog 150 atletov in atletinj.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili — pionirji — 100 m: Baranja (Tišina) 12,5; 300 m: Ulen (Tišina) 44,7: 100o m: Rožman (Pomurje 2:56.7; višina: Merklin (Polet MS) 165; daljava: Sreš (Bakovci) 514, krogla: Irgolič (Radenci"» 915; pionirk^ i00 m: Fister (Bakovci) 13,6, 300 m: Žižek (Pomurje) 43,4; 600 m: Holc-man (Bakovci) 1:59,1; višina: Fister (Bakovci) 120 cm; daljava: Fister (Bakovci) 458 cm, krogla: Kuhar (Bakovci) 949 cm; ml. mladinci — 100 m: Golob (Pomurje) 12,0: 400 m: Golob (Pom) 54,1; 1500 m:	Habjanič (Ljutomer)
4:28,6; višina: Kondič (MS) 165 cm; krogla: Kovač (Pom) 12,10 m; daljava: Jureš (Ljutomer) 608 cm; ml. mladinke — 100 m: Skra-ban (Sloga MS) 12,8 novi absolutni pomurski rekord; 200 m: Škraban 28,5;	800 m:	Horvat
(Svit MS) 2:41,1; višina: Stadan (Ljutomer) 125 cm, daljava: Zadravec (Ljutomer) 450 cm; krogla: Lopert (Pom) 7,84 m.
F. MAUČEC
LOKOSTRELSTVO
Klimesch prvi na Poljskem
MARIBOR — Mladi mariborski lokostrelec Klimesch se je v Ce-howicah na Poljskem udeležil mednarodnega tekmovanja. V konkurenci 30 mladincev iz ČSSR, Poljske in Jugoslavije je prepričljivo zmagal Klimesch s 1100 krogi pred Matkovičem (Jug) 1054 ta Kozubo
(Pol) 1034.
Vratič in M. Dokl
Na 30. državnem prvenstvu v športni gimnastiki tako kot lani štirje naslovi za telovadce in telovadke iz SRS
NOVO MESTO, 2*7. junija — Dolenjska metropola je dva dni živela za gimnastiko. V športni dvorani »Marof« so dolenjski športni delavci s pomočjo republiške gimnastične zveze organizirali 30. jubilejno državno prvenstvo v športni gimnastiki, na katerem je nastopilo več bot 200 tekmovalcev. Zanimive boje v mnogoboju in finalu najboljših na posameznih orodjih si je ogledalo več kot 2.000 ljubiteljev gimnastike. Prireditelji so prireditev organizirali odlično, zato zaslužijo vso pohvalo.
V prijetnem tekmovalnem vzdušju nove športne dvorane, kjer je bilo oba dni postavljeno vse orodje, ki ga potrebujejo telovadci in telovadke, so bili boji v vseh šestih kategorijah zelo izenačeni. Izmed lanskih prvakov je uspelo naslov ubraniti samo lanski državni prvakinji med članicami zveznega razreda Maji Dokl, ki je po poškodbi roke, kljub večmesečni pavzi zbrala dovolj moči in zasluženo zmagala. V mnogoboju članov zveznega razreda je zmagal Miloš Vratič, ki ie za 0,60 točke prehitel lanskega prvaka Zorana Ivanoviča iz Su-
bQtice. Tretje »zlato« za slovensko zastopstvo v konkurenci posameznikov si je v pionirski konkurenci priborila 12-letna Ljubljančanka, članica Partizana Zelena jama, Irena Bezjak, pred svojo klubsko kolegico Jano Kolar.
Uspešen je bil tudi Goričan Samo Furlan, sin nekdanjega telovadca Dušana Furlana, ki je osvojil »zlato« v konkurenci pionirjev-
Tako so slovenski telovadci in telovadke ponovili lanski uspeh iz zemunske športne dvorane »Pinta«. kjer so osvojili štiri najvišje ; naslove. Slovenski telovadci so
Velik uspeh
Na prvenstvenem rallyju »Mladost 76« najboljša mesta dirkačem SRS
ZAGREB — Slovenski dirkači za rallyje še niso dosegli takšnega uspeha kot na rallyju »Mladost 76«. Osvojili so vsa prva in druga mesta med posamezniki in ekipami, v skupni uvrstitvi pa so na pivih treh mestih Pušnik, Poberaj in Holnthaner.
Že pred Startom v Smederevski Palanki so bili tekmovalci obveščeni, da treh gorskih hitrostnih dirk pri Beogradu ne bo. Zaradi tega so nekateri prispeli v Zagreb prej in prišlo je do zmešnjave, tako da sta organizatorja ASK »Crvena zvezda« m AMD »Rade Končar« le s težavo pripeljala do konca tekmovanje, ta je bilo letos že dvakrat prestavljeno in ni bilo na ravni drugih tekmovanj državnega
V Smederevski Palanki je štar-talo več kot 40 posadk, od katerih jih je na cilj prispelo samo petindvajset. Slovenski tekmovalec Dagmar Šuster je potem, ko je zapustil Beograd, imel hujšo prometno nesrečo. Pri prehitevanju mu je neki voznik zaprl pot in njegovo vozilo je treščilo v drevo. Njegov sovoznik ni bil ranjen, Šusterja pa so morali prepeljati v bolnišnico.
Večkratni državni prvak v rallyju Zagrebčan Joviča Palikovič tudi tokrat ni imel sreče, čeprav so ga spremljali kar štirje avtomobili tovarne Zastava iz Kragu-
V Kranju —
Velenje in Kranj
KRANJ — Atleti Velenja in atletinje Kranja so postali zmagovalci kriterija slovenskih mest — skupine B na štadionu Stanka Mlakarja. Dosežem rezultati so bili povprečni.
Vdenje^Ž^”?1 Koper 19™°3ИТо1-min 12; ženske: 1. Kranj 17. 2. Tolmin 14, 3. Velenje Ш.
Rezultati — moški: 100 m: 1. Gustinčič (Kp) 11,7, 2. Obal (Vel) 11,9, izven konkurence Stare (Tr) 1*1,6; 400 m: 1. Lazič (Vel) 51,9, 2. Nučič (Kp) 52,0, 3. Rosič (Tol) 58,9; 1500 m: 1. Hojan (Vel) 4:01,8, 2. Debemardi (Kp) 4:26,0, 3. ču-fer (Tol) 4:36,1; 3000 m: 1. Anic (Vel) 8:46,0, 2. Dakskobler (Tol) 10:15,8, 3. Kozlovič (Kp) Г1':25,0; 4 X 100 m: i. Koper 45,0, 2. Velenje 54,1, 3. Tolmin 472; višina: 1. Kavčič (Kp) 180, 2. Kozic (Tol) 180, 3. Hižar (Vel) 150; daljava: 1. Režek (Vel) 633, 2. Vrečko (Kop) 620, 3. Cufer (Tol) 6C0; krogla: 1. Zega (Tol) 13,16, 2. Klemenčič (Vel) 11,23, 3. Potočnik (Kp) 7,43; KODje- Rošer (Vel) 52,04, 2. Klančar (Kp) 48,12, 3. Humar (Tol) 29,42 ženske — 100 m: 1. Brovč (Tol) 13,1, 2. Naglič (Kr) 13,7, 3. Sluga (Vel) 13,8; 400 m: 1. Sverc (Vel) 59,4, 2. ~ ja (Kr) 61,5, 3. Uršič (Tol) 65.5 4 X 100 m: 1. Kranj 51,8, 2. Tol min 54,5, 3. Velenje 55,1; višina: 1. Rovšek (Tol) 145, 2. Bergant (Kr) 140, 3. Florijan (Vel) 110; daljava: 1. Jesenovec (Kr) 529. -2 Hočevar (Tol) 508, 3. Zupančič (Vel) 407; krogla: 1. Kurnik (Kr) 9,33, 2. Pervanje (Tol) 9,08, 3. Sturm (Vel) 9,02; disk: 1. Valoh (Vel) 29,76. 2. Cof (Kr) 29,60.
J. JAVORNIK
V Ptuju — obakrat Ptuj
PTUJ — Na atletskem kriteriju slovenskih mest skupine B so nastopile • ekipe Murske Sobote, Raven in.Ptuja. Tekmovanje sta dobro organizirala domači Partizan in občinska iveza za telesno kulturo.
Ekipno — moški: Ptuj 25 točk, Ravne 15, M. Sobota 13; ženske: Ptuj 19, Ravne 11, M. Sobota H.
REZULTATI — ženske, 100 m:, Butolen (Pt) 12,5, Skraban (M. S.) 13,2, Skuk (Ra) 132- 400 m: Sober (Ra) 60,7, Frasa (Pt) 63,3, Žižek (MS) 062: 4 x 100 m: Ptuj 52,7, Ravne 52,8, M. Sobota 55,3; višina: Kolar (Pt) 140, Djuja (MS) 125, daljava: Langerloz (Ra) 499, Horvat (Pt) 469, Fister (MS) 467, krogla: Zorko (Pt) 9,16, Kuhel (MS) 7,81, Umavt (Ra) 6,16, disk: Petek (Pt) 2824, Horjan (MS) 2520, Kolar (Ra; 18,96.
Moški, 100 m: Prstec, (Pt) 112, Golob (MS» 112, Fortin (Ra) 12,0; 400 m: Zufer (Pt) 52.0, Pogorelec (Ra) 57,8, Ulen (MS) 60,7; 1500 m:	Peternel (MS) 4:09,1,
Štruc (Ra) 4:15,0, Mesič (Pt) 4:56,8; 3000 m: Ledar (Pt) 8:56,7, Flisar (MS) 9:00,4, Nabernik (Ra) 9:04,7; 4 x 10O o: Ptuj 45,3, M. Sobota 47,8, Ravne 48,9; daljava: Čuček (Pt) 620. sgbiš (Ba) 606, Jujež (MS) 584; višina: Norčič (Pt) 186, Strmčnik (Ra) 170, Banfi (MS) 170; krogla: Skok (Pt) 12,04, Brkhman (Ravne) 1125; kopje: Bračič (Pt) 43,16, Sater (Ra) 41,66, Lukač (MS) 36,70.
M. Z.
jevca. 2e na prvi gorsko-hitrostni dirki na Sljeme (13 km) je za pol minute zaostal za Pušnikom, po drugi pa mu je odpovedal motor. Pušnik (AMD Škofja Loka) je bil vse tekmovanje brez konkurence in ima s tretjo letošnjo zmago praktično peti naslov državnega prvaka že v žepu.
Presenetila sta tekmovalca iz ljubljanskega SOLT Černivec in Simončič, ta sta v razredu fickov osvojila zlahka prvo in drugo mesto. »Večni« dvoboj med Vidicem (Slovenijaavto) m Milavcem (Škofja Loka) je tokrat dobil Vidic, ta ima v letošnjem državnem prvenstvu že 12 točk prednosti pred Milavcem; slednji ima vse prevečkrat težave z avtomobilom. Množična ekipa AMD Slovenijaavto na letošnjem prvenstvu sploh nima konkurence in je tokrat osvojila prvo mesto, med ekipami delovnih organizacij pa je ekipa Topra iz Celja (Pušnik. Milavec in Holnthaner) osvojila že drugič zapored prvo mesto.
Rezultati — razred do 785 ccm:
1.	Černivec 2180, 2. Simončič (oba SOLT, Lj.) 2188. 3. Milovanovič (Akademac, Bg) 2239; razred do 1150 — skupina 1:1. Vidic (Slo-venijaavto) 1883 , 2. Milavec (Sk. Loka) 1928, 3. Petruša (Rade Končar, Zg) 1947; razred do 1300 ccm: skupina 1 in 2: 1 Poberaj 1759,, 2. Zonta (oba Slovvenijaavto) 1835, 3. Pevačkovič (INA, Reka) 2165; razred preko 1300 ccm: 1. Pušnik (Sk. Loka) 1635, 3. Holnthaner (Maribor)' 1828, 3. Mitič (Cz, Bg) 2423.
Skupna uvrstitev: 1. Pušnik, 2. Poberaj, 3. Holnthaner: ekipe: 1. AMD- Slovenijaavto, 2. ADM Škofja
Loka, 3. SOLT Ljubljana________ 6.
Maribor; ekipe delovnih kolektivov: 1. Toper Celje, 2. Slovenijaavto, 3. Rade Končar-Goša; republiške ekipe- 1. Slovenija 45 točk,
2.	Srb’ ja Г- 3. Hrvatska 4.
BOGO ČERIN
KOŠARKA
Vodi TIK
AJDOVŠČINA — Končal se Je prvi del tekmovanja v medobčinski košarkarski ligi za severno Primorsko. Za letošnje prvenstvo je značilna velika izenačenost ekip. saj je na vrhu kar četverica, ki ima enako število točk. Odigrana še ni bila tekma Pivka : АЕГ. V primeru zmage Tolmincev, bi se tudi ti priključili vodilni četverici.
Rezultati zadnjega kola: AET : Gostol 89:78, ETA : Idrija 51:56. Pivka : TIK 61:107. Cerknica : Postojna 77:36; vrstni red po prvem delu: TIK 10. Gosto! 10, Postojna 10, Idrija 10, AET 8, Cerknica 4, Pivka 2, ETA 0.
B. S.
bili uspešni tudi v ekipni konkurenci, saj so prvo mesto osvojile pionirke Partizana Zelena jama iz Ljubljane, prav tako pa tud: mladinci Partizana Maribor—Center.
Tekmovanje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom skupščine občine Novo mesto, delovnih kolektivov tovarne zdravil »Krka«, tekstilne tovarne »Novoteks« in tovarne oblačil »Labod«, bo šlo v gimnastične anale z oznako odlično. Rezultati — pionirke, posamezno
l.	Bezjak 35.90, 2. Kolar (obe Partizan Zelena jama) 35.70, 3. Petrič (Zagreb) 34.60 , 4. Suhadolc (Partizan Zelena Jama) 34.20, 5. do 6. Lutar (Partizan Spodnja šiška) in Javornik (Part. Zelena jama) 34.15, 7. Kavšek (Part. N.
m.	) 34.10, 8. Omerza (Zagreb).
34.05, 9. Moro (Part. N. m.) 34.00.	10. Milanovič (Zagreb)
33.85.
Ekipno: 1. Partizan Zelena Jama
140.25,	3. Partizan Novo mesto 133.75.
Pionirji, posamezno: 1. Furlan (N. Gorica) 51.90, 2. Hrasky (Zagreb) 51.55, 2. Tredafilovski (Ku-manovo) 51.20,	4. Nedeljkovič
(Sremska Mitrovica) 50.60,	5.
Hadžimanov (Kumanovo) 50.45, 6.—7. Sumandl (2elezničar Maribor) in Repar (železničar Subotica) 49.60, 8. Stojanovski (Kumanovo) 49.45, 9. Burle (Niš) 49.35, 10. Škoberne (Maribor Center)
48.85.
Ekipno: 1. Kumanovo 198,15, 3. Železničar Maribor 186.75, 3. Železničar Subotica 185.55.
Miadinké, posamezno: 1. živčič (Zagreb) 35.15. 2. Remšak 35.00, 3. Zupančič 34.75, 4. Hlastec (vse Part. Spodnja šiška) 34.30, 5. Makar (Zagreb) 33.95, 6. Juvanovič (žarkovo) 33.65, 7. Radovič (Maribor—Center) 32.15, 8. Petrine (Zagreb) 32.10, 9. Ivanovič (Novi Sad) 32.00.
Ekipno:	1. Zagreb 132.15,	2.
Partizan Spodnja šiška 119.85.
Mladinci, posameno:	1. Vilič
(Sarajevo) 52.65, 2. B. Tripkovič (Maribor-Center) 52.35. 3. D.ioka-novič (Sarajevo'» 50.60. 4. Bašič (Zenica) 48.55.	5.-6. Todič
(Sremska Mitrovica) in Muravs (Železničar) Maribor 48.25 , 7. Ka-sum (Žarkovo) 47.95,3 8. Jakovljevič (Sremska Mitrovica) 47.75.
9.	Paraval (Kone-' 47.fif* io. Paj-nik (Maribor-Center) 46.60.
Ekipno:	1. Maribor-Center
192.60,	2. Sremska Mitroviča
185.85 . 3. Žarkovo 183.45 , 4. Zenica 178.45.
Clanica zveznega razreda, posamezno: 1. M. Doki 'Part. Zelena jama) 36.95, 2. Ilič (Zvezdara Beog.) 36.45, 3. J. Dokl (Partiz. Novo mesto» 36.20. 4. Bunc (Partizan Spodnja šiška) 35,90.	5.
Savič (Zrenjanin) 35.05. 6. Dja-kovič (Partizan Spodnja šiška)
33.85.	7. Nikolovska (Skopje)
33.25,	8. Ivanovič (Novi Sad)
33.25,	9. Burmazovič (Sremska Mitrovica) 33.15. 10. Onamica (Novi Sad).
Člani zveznega razreda, posamezno: 1. Vratič (JLA) 55.10, 2. Iva noric (Subotica) 54.50. 3. Kezu-noviča (Sarajevo.) 53.75, 4. Kunčič (Part. Trnovo) 53.30. 5 .Šoštarič (Železničar. Maribor) 52,95, 6. B. Starčič (Part. Spodnja šiška) 52.10, 7. Pooov (Nori Sad) 52.05 . 8. Ačimovič (Novi Sad) 51.30. 9. Mutič (Subotica) 50.70,
10.	Piletič (železničar. Maribor).
I^BOKS	I
Naslov SFRJ v Prištino
BEOGRAD — v sadniem kolu tekmovanja v I. zvezni boksarski ligi so bili dosežki naslednji izidi: Radnički (B) : Siavija 13:7, Radnički (P) : Budućnost 15:5, Pula : Dinamo 13:7. Topličanin : Borovo 14:6, Radnički (N) : C. zvezda 12:8. prost je bi! 14. oktobar. Radnički iz Prištine je prvič državni prvak. Ligo zapuščajo Pula, Borovo in 14. oktobar.
Končni vrsto» red- 1. Radnički (P) 35, 2. Topiičaoin 30. 3. Budućnost 24, 4. Radnički 'B) 21, 5. Siavija 21. Radnički (N) 21. 7. C. zvezda 18. 8. DinamcK18. 9. Pula 16. 10. Borovo 10, ll. 14. oktobar 6.
KOLESARSTVO
Maertens tudi v tretji etapi
LE TOUQUST. 27. Jun. — Bel-gijski kolesar Maertens je v vodstvu tudi po tretji etapi Tour de France. Tokrat je zmagal v boju na čas (37 km) — 47:08 pred rojakom Pollentierjem — 48,45.
MONTE CARIX) — Argentinec Carlos Monzom je postal absolutni svetovn’ boksarski prvak v srednji kategoriji, potem ko je po točkah premagal Kolumbijca Rodriga Valdeza v dvoboju, ki je trajal 15 rund-
Po domačih krajih
Mislej — prvak
AJDOVŠČINA — Končalo se je čev KK Primorje m Ajdovščine. Pri letošnje klubsko prvenstvo keglja-moških je najvišji naslov osvojil Andrej Mislej, pri ženskah pa Anica Peljhan
Končni vrstni red: moški — 1. Mislej 882, Prosen 859, 3. Grizej 850; ženske — 1. Peljhan 372, 2. Dominko 367, 3 Božič 365; pari - moški: 1. Mislej—Stopar 1707, 2. Rustja—Grizej 1650, 3. Vidrih— Makovec 1649: ženske: 1. Stego-vec—Peljhan 748, 2. Jerkič—Božič 726, 3. Žulj an—Dominko 676.
3. S.
Naslov na Reko
LJUBLJANA — Na štiristeznem pokritem balinišču ŠD Zarja je bilo v soboto ta nedeljo jubilejno 25. državno prvenstvo posameznikov v balinanju. Nastopilo je 16 tekmovalcev, po 7 iz Slovenije 2 iz òme gore. predtekmo-
valnih igrah so se v del uvrstili le 4 zast<
polfinalni Slo-
venije, omeniti pa velja, da so imeli zelo neugoden žreb, saj so bili v prvo skupino izžrebani kar 4. PO polfinalnih dvobojih so se v nedeljski finalni del uvrstili 4 tekmovalci, edini zastopnik Slovenije v finalu pa je bdi Jože Markovčič (N. Gorica), V finalu je Velenik (Poreč) premagal Petri-čeviča, Brajkavič (Reka) pa Mar-
kovčiča. V igri za prvo mesto je po izenačen; igri izkušen; Brajko-vič z malo športne sreče premagal presenečenje turnirja Vedenika, potem ko je le-ta vodil že z 12:10. vendar mu odločilne točke ni uspeld priigrati.
Preseneča slaba uvrstitev državnega reprezentanta Guština (Skala. Sežana), ki je zatajil v 2. kolu in je na koncu pristal na 8. mestu. Republiški prvak. Jeseničan Uran. je prvič nastopil na državnem prvenstvu in se zaradi neizkušenosti ni mogel uveljaviti.
veselila Markovčič s 4. edini Ljubljanča
Po končanem tekmovanju je predsednik BZJ Silvo Gombač prvim štirim podelil pokale, jim čestital k uspehu in se vsem nastopajočim zahvalü za sodelovanje._____
REZULTATI — finale Velenik (Istra. Poreč) : Petričerič (Prvomajska, Zagreb) 14:4, Markovčič (Gorica) : Brajkovič “ “
Reka) 7:13, Petričerič čič 13:3, Velenik : Brajkovič 12:13.
Vrstni red: 1. Brajkovič (Reka), 2. Velenik (Poreč), 3. Petričerič (Zagreb), 4. Markovčič (Gorica), 5. Bejakorič (Luka, Reka), 6. Keber (Sloga, Ljubljana), 7. Fajt (Tabor, Sežana), 8. Guštin, 9. Šemrov (oba Stala. Sežana), 10. Uran (Jesenice). ...	14. šifrer
(Borec, Kranj). D. BERZAN
ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH
Le Nlecking
Po 11. kolu medeonskega turnirja vodi Brazilec, ki je še edini nepremagan
MANILA, 27. jun. — Po enajstem kolu medeonskega turnirja za svetovno prvenstvo je vodstvo prevzel brazilski veflemoj-ster Mecking, ld je potem, ko je v 10. kolu premagal Ce-škovskega, edini nepremagani udeleženec. Takoj za njim je Hort, tretje in četrto mesto pa si delita Polugajevski in Kavalek. Ljubojevič je z zmago nad Pachmanom in z remijem proti Polugajevskemu sicer popravil svoj položaj, vendar je šele šesti. Z dvema porazoma je popoln zlom doživel bivši svetovni prvak Spasski, ki nima vec praktičnih možnosti za uspeh.
Rezultati: 10. kolo — Ljuboje-rič : Fachman 1:0 (Ponzianijeva igra,. 41). Ceškovski :	Mecking
0:1 (siciljanska igra, 39). Hort : Gheorghiu prek. (siciljanska igra, 41), Browne : Quinteros 0:1 (kraljeva indijska obramba. 29*. Uhlmaim : Tan prek. (angleška igra. 41), Biyiasas : Polugajevski 0:1 (angleška igra, 36). Balašov : Kavalek remi (siciljanska igra, 38), Spasški : Panno 0:1 (sicilijanska igra, 38), Ribli : Haxandi lcO (kraljeva indijska obramba. 41). Torre : Mariatti prek. (sirili janska Igra, 41); 11. kolo — Polugajevski :	Ljubojevič remi
(Benoni. 28). Mariotti : Ceškov-ški prek. (Pirčeva obramba, 42), Harandi : Torre 1:0 (sicilijanska igra, 26). Panno : Ribli 0:1 (Benoni, 42), Kavalek : Spasski sicilijanska igra. 35), Pachman : Balašov 0:1 (Grtinfeldova obramba. 29). Tan : Biyiasas prek. (španska igra. 41), Quinteros : Uhlmann 0:1 (Retijeva igra, 39). Gheorghiu: Browne remi (damina indijska obramba, 24). Mecking : Hort remi (Caro — Kann, 10).
Vrstni red: Mecking 8 (1), Hort 7.5 Q), Polugajevski in Kavalek 7, Uhlmann 6,5 (1), Ljubojevič 6.5 Ceškovski 6 (1), Panno. Ribli. Browne, Balašov 6. Spasski 6.5. Quinteros 5 (1). Gneorghiu 4.5 (3). Biyiasas 3,5 (1), Mariotti 3 (2). Harandi 3, Pachman 2.5. Torre 2 G», Tan 1,5 (2).
Deseto kolo je bilo doslej najbolj razburljivo. Kar trije igralci so izgubili, potem ko so prekoračili dovoljen čan za razmišljanje. Tako je v derbiju kola osvojil točko tudi Mecking. vendar pa ie treba reči, da si je brazilski velemojster že kmalu po otvoritvi r>ri-boril prednost.
LjubojevfC Je po dveh zaporednih porazih premagal Pachmana. Tudi njegova igra je bila tokrat veliko boljša. Že v otvoritvi je dosegel prednost in je potem ni izpustil iz rok, čeprav si je Pachman s številnimi menjavami skušal olajšati položaj. Pred časovno kontrolo je Pachman zgubil najprej enega kmeta, potem pa. ko bi ostal krajši še za enega, se ie vdal. Poleg Ceškovskega sta zaradi predolgega razmišljanja izgubila partiji še Spasski in Browne.
Drugi zaporedni poraz bivšega svetovnega prvaka Spasskega je bil vsekakor največje presenečenje 11. kola. Potem ko je bivši šampion zgubil s 'Parmom, čeorav je imel boljši položaj, je tokrat želel zmagati po vsej sili. Zelo ie zapletel pozicijo m spet zašel v časovne težave, v katerih mu ni uspelo potegniti predpisanega števila potez.
Slednjič se je ustavilo tudi Parimi. Ko je v zadnjih sedmih kolih zbral ker 6 točk ta se začel bojevati celo za prva tri mesta, je z belimi figurami zgubil z Ribli-jem.
V derbijih 11. kola na ni bilo presenečenj. Polugajevski in Ljubo jerič sta remizirala v izenačeni končnici. v kateri sta imeli obe strani po dve trdnjavi in enako število kmetov. Očitno je bilo. da je Polugajevski kot beli, igral previdno in ni želel tvegati. Prav tako Ljubojevič. ki bi ga poraz skoraj gotovo vrgel iz boja za tretje mesto.
Mecking in Hort sta remizirala po vsega desetih potezah, tako da do boja sploh ni prišlo. Oba sta si privoščila dan počitka, saj njuni tekmeci še vedno precej zaostajajo. Iranski mojster Harandi je dosegel še en uspeh. Premagal je velemojstra Torreja in je na lestvici pred dvema igralcema z najrišjim naslovom.
Pari 12. kola :Ljubojev:č — Tan, Ceškovski — Hort. Browne — Mecking, Uhlmann — Gheorghiu. Biy'asas — Quintaros. Balašov — Polugajevski, Spasski — Pachman. Ribli — Kavale. Torre — Panno. Mariotti — Harandi.
Gučkov memorial Mariboru
MARIBOR — Ekipnega tekmovanja za četrti Gučkov memorial se je udeležilo 15 moštev. Po pričakovanjih je zmaga! Maribor, vendar le s točko prednosti pred Kovinarjem
REZULTATI:	Maribor (Musil.
Klemenčič, Supančič,	Strucel j.
Cojhter) 47,5, Kovinar 46,5, JLA 37,5, Šempeter 36, Maribor II 32,5,
Sladkogorska 28,5. Zdravstveni dom 28, Metalna in Tam Studenc: po 27 itd.	R. N.
Slak pred Kržišnikom
LJUBLJANA — Rednega brzo-poteznega turnirja kvalitetnih igralcev se je tokrat udeležilo ie deset šahistov. ki so se pomeni: po dvokrožnem sistemu. Že od vsega začetka sta se za prvo mesto bojevala le Slak in R. Kržišnik. Zmagal je prvi, potem ko je slednji nepričakovano zgubil zadnjo partijo z Rijavcem.
Vrstni red: Slak 15,5, R. Kržišnik 14,5, Zorman 12, čeko. Petrovič. Steiner. Musič, Rijavec itd.
J. T.
Tudi ČSSR ne gre v Izrael
BEOGRAD — Češkoslovaška šahovska federacija je izrazila solidarnost s sovjetsko šahovsko federacijo in sklenila, da ne bo sodelovala na olimpiadi, ne na kongresu FIDE, če bosta ti prireditvi v Izraelu.
LJUBOJEVIČ : PANNO
8.	kolo
Sicilijanska Igra
1. e4 c5, 2. Sf3 e6. 3. d3 Sc6. 4. g3 Sf6, 5. Lg2 d5, 6. Sbd2 Le7, 7. 0-0 0-0. 8. Tel b5, 9. a4 ba. 10. Ta4: a5, 11. Sb3 Ld7. 12. ed ed, 13. Lg5 Te8, 14. Lf6: Lf6:, 15. Sc5:	Lb2:. 16. Ta2 Lc3, 17.
Te8: — LeS:. 18. Sa4 L£6, 19. c3 d4. 20. c4 Tb8, 21. Sd2 Sb4, 22. Ta3 Le7, 23. Se4 De7, 24. h4 h6. 25. Lfl f5, 26. Sd2 f4. 27. Se4 fg. 28. fg Sc2, 29. Ta2 Se3, 30. Del Lb4, 31. De2 Lc6, 32. Hh2 Tf8, 33. Lg2 Le4:. 34. de T£2. 35. Df2: Sg4 + . 36. Kgl Sf2:, 37. Tf2: d3. 38. Kh2 Dc4:. 39. e5 Dd4. 40. Tf4 De5:, 4i.	Te4	Dd6, 42.	Sb2	d2.
43. Sdl Dd3, 44. Te3 Dc4, 45. Lh3 Kf8, 46. Le6, beli se vda.
KAVALEK : LJUBOJEVIČ
9.	kolo Benoni
1. d4 Sf6. 2. c4. e6, 3. Sco c5, 4. d5 ed, 5. cd g6, 6. e4 d6. 7. Sf3 Lg7. 8. Lgo 0-0, 9. Sd2 Te«. 10. Le2 a6, 11. a4 Sbd7, 12. 0-0 Tb8, 13. Lh4 Dc7, 14. h3 c4, 15. Lc4: Sc5,	16.	Tel	Ld7,	17.	Df3
Sh5, 18.	Lfl	Lh6,	19.	Ddl	b5,
20. ab ab, 21. Sb3 Sa4. 22. Sb5: Lb5, 23. Lb5: Sb2:, 24. De2 Sf4, 25. Dfl g5, 26. Ig3 Te5, 27. Sd4 Dc5, 28. ScS Tb5, 29. Teci Te4:. 30. Tc5:	Tc5:,	31.	Sf4:	Tf4,	32.
De2 So4, 33. g3 Tf6, 34. De8 Kg7. 35. Ta8 Kg6, 36. De4— Kg7, 37. Se7 Tg6. 38. Df5, črni se vda.
POLUGAJEVSKI : GHEORGHIU 4- kolo
1. Sf3 Sf6, 2. c4 e6. 3. Sc3 b6, 4. e4 Lb7, 5. Ld3 d6. 6. Lc2 c5. 7 d4 cd, 8. Sd4: Le7, 9. 0-0 0-0. 10. b3 a6. 11. Lb2 Sc6, 12. Khl Db8 (napaka, ki daje polet belim figuram), 13. f4 b5, 14. e5 de, 15. Sc6: Lc6:. 16. fe Sd7, 17. Sd5! (lepa kombinacija, ki vodi h krepitvi kmečkega središča belih m delovanju lovskega para) ed, 18. cd Lb7, 19. d6 Lg5, 20. Dh5 h6, 21. h4! Dc8, 22. Lf5 g6. 23. De2! (na videz dob: Jemanje z lovcem na g6; vendar pa bi bila to napaka) 23. Lg6 Sf6! 24. ef Dh- in mat v naslednji potezi* gf, 24. hg Le4, 25. o6! fe. 26. Dh5 e5. 27. Dg6- Kh8, 28. Dh6: -Kg3. 29. Dgtj-f- Kh8, 30. Tf4!. črni se vda.
LESKOVEC — V prijateljski tekmi so rokometašice Loboda iz Krškega premagale Leskovec z 9:7 (6:5). Pri domačinkah so bile najboljše Drenik. Rupar in Arh. pri gostjah pa Jereb, Podbrščak in Petrkoč.
L. S.
LESKOVEC — V počastitev dneva samoupravi j aloev bo Partizan v Leskovcu priredil 4. rokometni turnir. Nastopile bodo ekipe Brežic. Sevnice. Krškega in Leskovca. Turnir se bo začel v nedelo. 27. t. m., ob 8. uri. Pokrovitelj turnirja je sindikalni svet skupščine občine Krško.
L. S.
NA MORJE NA DOPUST Z VIATOR JEM...
REDNE IN SEZONSKE AVTOBUSNE LINIJE — HITRO IN UDOBNO
	odhod ob cena po osebi	
Ljubljana—Koper	5.45	35 din
Ljubljana—Piran	5.45	41 din
Ljubljana—U mag— Zlatorog	5.45	52 din
Ljubljana—Poreč	8.30	62 din
Ljubljana—Rovinj	13.45	75 din
Kamnik—Piran	6.55	48 din
Maribor—Rovinj	10.25	113 din
Lendava—Piran	21.25	105 din
Jesenice—Šibenik	20.00	150 din
Radio-taksi Viator, tel.	20-424 in	323-062
VIATOR LJUBLJANA		VA ; VIATOR J —iA
(ЗзЗЗ JABOLKO
zlata medalja za Kakovost na spomladanskem ZV7t>