Celje - skladišče D-Per III 19/1987 flfif C0BIS9 • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 10 — Leto VII — Oktober 1987 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjskc Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje. Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar. Zdenka Deliček, Danica Dosedla. Boris Kmet, Panika Ilijaš, Herbert Lešnik. Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. 6.000. tori je izdelan Vponedeljek, 26. oktobra, je v Šmihelu nad Mozirjem delovna organizacija Avtotehnika svečano prikazala 6.000. tori. Samo letos so jih izdelali že 3500. Ob tej priložnosti so za sodelovanje pri razvoju motornih koles programa tori prejeli posebna priznanja: Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, Ivan Deršek, direktor delovne organizacije A vtotehnika, v sklopu katere se razvija ta obrtna kooperacija, in Viktor Markežič, direktor delovne organizacije Tomos. Nov salon pohištva Pridobili 450 m2 površine V soboto, 24. oktobra, je bilo v Radečah zopet praznično. Potrošnikova temeljna organizacija Prodaja Radeče je odprla nov salon pohištva. Ko so pred leti odprli v Radečah novo blagovnico, so zaprli staro, dotrajano samopostrežno trgovino. Z odkupom še druge polovice hiše so lahko začeli obnovo. Tako so pridobili 450 kvadratnih metrov lepih prodajnih in razstavnih površin in še enkrat toliko skladišč. Naložba je temeljno organizacijo Prodaja Radeče veljala štiri stare milijarde dinarjev. V novem salonu pohištva, specializirani prodajalni, bodo zaposleni trije delavci. In kaj boste lahko kupili v salonu? Prodajni programje zelo obširen. V salonu pohištva je poln izbor spalnic, regalov in sedežnih garnitur, kopal- nic, vseh vrst kosovnega pohištva, talnih in stenskih oblog, skratka, dobite lahko vse za moderno in lepo opremo vašega stanovanja. Posebnost novega salona je ta, da lahko pri njih dobite tudi posebne programe za urejanje interieijev. V njihovi ponudbi boste lahko našli proizvajalce pohištva iz vse Jugoslavije, nudijo pa vam tudi ugodne kreditne pogoje. Nov salon pohištva v Radečah, ki ga je odprl poslovodja Albin Čulk, slavnostni govornik pa je bil predsednik izvršnega sveta občine Laško Roman Matek, je pomembna pridobitev ne samo za Radečane, ampak tudi za vso okolico in del Posavja. Staro prodajalno pohištva.so zaprli, pripravili zanjo več novih programov, vendar dokončna odločitev o tem, v kaj jo bodo prenovili, še ni padla. ZA ZDRAVJE SAMOPRISPEVEK .J Ei m . '7 ris* Četrti samoprispevek v Celju Iz srca za zdravje V občini Celje se je že začela javna razprava o četrtem samoprispevku. Ta korak je posledica in rezultat javnega mnenja iz spomladanskega obdobja, ko so občani zavrnili prvotni program in zahtevali drugega. In zdaj je ta pred nami: podrobno je bil objavljen v tretji številki Indok informacij 29. septembra letos — v katerem pa ni več šolstva, pa tudi krajevne skupnosti so drugače obravnavane. Težišče je namenjeno zdravstvu, zato bi lahko četrti samoprispevek, če bo sprejet, skoraj imenovali samoprispevek za zdravstvo, samoprispevek za naše zdravje. V krajevnih skupnostih pa naj bi samoprispevek razpisovali ločeno, za vsako skupnost posebej. Poleg tega pa naj bi razprava ocenila tudi možnost, da bi nekatere krajevne skupnosti združevale del s samoprispe vkom zbranih sredstev tudi za tiste krajevne skupnosti, ki bi glede na število prebivalcev same ne mogle zbrati toliko denarja, da bi lahko z njim dodatno reševale nujne probleme. Za posodobitev opreme in sploh za posodabljanje pouka v osnovnih šolah pa bo v občini izdelan poseben program, ki pa ne bo'vezan na samoprispevek. Gre torej v tej pobudi za solidarnostno akcijo v občini, predvsem za zdravstvo, za naše zdravje. To pa je tista točka, na kateri je občutljiv sleherni občan, ne samo tisti, ki trenutno išče zdravnikovo pomoč in pričakuje pri tem najboljše storitve, marveč tudi oni, ki mislijo na svoje zdravje drugače, tudi tako, kaj bo jutri, če bom zbolel. Sodobno zdravstvo je zelo drago, v blagajnah pa je vse manj denarja. Pravzaprav ga za naložbe v zdravstvu sploh ni. Edini denar, ki ga je moč usmerjati na to področje in seveda na vsa področja negospodarskega značaja, je seveda samoprispevek. In tako lahko posodobimo celjsko bolnišnico oziroma uresničimo načrt, kije zajet v predlogu za uveljavitev četrtega samoprispevka samo s pomočjo solidarnostno zbranih sredstev, to je v celjskem primeru samo s četrtim samoprispevkom. Ne glede na to, daje program samoprispevka podrobno utemeljen v omenjeni številki Indok informacij, ki sojo dobila vsa gospodinjstva v občini — upajmo da so delavci ptt podjetja to nalogo dobro izpeljali — omenjamo samo glavne poudarke. Denar iz samoprispevka bi šel za prenovo enote za novorojenčke in ginekološko porodniški oddelek v starem delu bolnišnice, nadalje za adaptacijo otroškega oddelka v starem delu bolnišnice, za ureditev novega transfuzijskega oddelka v novem medicinskem objektu, za sanacijo infekcijskega oddelka, za sanacijo dermatovenerološkega oddelka in končno za nabavo aparature (CT) za računalniško tomografijo. Gre za naprave, s katerimi zdravniki opravljajo predvsem tiste preiskave, katerih diagnostični problem ni moč rešiti z drugimi postopki. Prednost teh aparatur so tudi neboleče in neagresivne preiskave. Po predlogu naj bi znašal samoprispevek za zdravstvo odstotek od osebnega dohodka oziroma neto pokojnin. Sicer pa v Indok informacijah podrobno piše, kako bi plačevali samoprispevek, kdo je oproščen in podobno. Gre tudi za predlog, naj bi ga uveljavil s prvim januarjem leta 1988. Trajal pa naj bi pet let oziroma do 31. decembra 1992 leta. Gre torej za pomembno odločitev za slehernega občana in delovnega človeka, za odločitev v času, ko se ubadamo z neštetimi živl- jenjskimi zadevami, tudi z nenehnim naraščanjem cen in podobnim. Tudi zato terja odločitev o samoprispevku veliko odgovornost in tehtni premislek. Kajti, treba je vedeti tudi to, da bo celjsko zdravstvo v primeru, če bi rekli ne, ostalo na sedanjih pozicijah, kar pa pomeni samo nazadovanje za drugimi in sploh za potrebami in zahtevami nas vseh, ki zahtevamo sodobne oblike zdravljenja. Trenutno gre samo za predlog o uvedbi samoprispevka v celjski občini, pozneje naj bi ga uveljavili še v drugih občinah celjskega območja, kjer bi pa za zdaj ostale še vse oblike zbiranja sredstev za celjsko bolnišnico, medtem ko bi v celjski občini s samoprispevkom odpadla akcija za tako imenovani enodnevni zaslužek. Če bi se odločili tudi za samoprispevek v krajevnih skupnostih, naj bi ta znašal 0,5 odstotka, torej skupno 1,5 odstotka. Če bi se odločili samo za zdravstveni del samoprispevka, bi v petih letih zbrali 3.636 milijonov dinarjev. O razpisu referenduma za uvedbo četrtega samoprispevka bodo odločali delegati vseh zborov celjske občinske skupščine na sejah 5. novembra letos. MERK VESTNIK STRAN 2 OKTOBER 1987 Nova prodajalna kruha Kruha ne bo nikdar zmanjkalo Delovna organizacija Mlinsko vključitvijo delovne organizacije predelovala industrija je na Spo- Pekarna Laško smo pridobili tudi dnji Hudinji odprla novo prodajalno kruha, v kateri boste lahko kupili vse vrste kruha, trajno pecivo, mlevske izdelke in odpadno blago. Za to naložbo so plačali dve milijardi starih dinaijev. Na vprašanje, zakaj so se odločili za to naložbo, do sedaj namreč niso imeli maloprodajnih enot, ampak je bilo to v sklopu delovne organizacije Potrošnik, nam je direktor delovne organizacije Edi Stepišnik dejal: »Z dve maloprodajni enoti. To je bilo odločilno, da smo se začeli širiti tudi na področju maloprodaje. Ja, skoraj bi pozabil, en lokal imamo tudi v Rogaški Slatini.« — Zakaj pa ste se odločili prav za to lokacijo na Zgornji Hudinji in ne kje v mestu? Edi Stepišnik: »Osnovni razlog je ta, da smo želeli prispevati k zunanji ureditvi tega Merxovega kompleksa na Zgornji Hudinji oziroma k boljšemu videzu. Če ne Opozorilo Zakaj prepočasno spreminjanje neugodnih gospodarskih in družbenih razmer Sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov in vseh oblik akcijskega povezovanja komunistov v sozdu MERX ne pozabite, da bodo novembra in decembra programsko volilne seje. V pripravah nanje poskušajte povezati vsebinska vprašanja delovanja zveze komunistov predvsem z vprašanji, kako se uveljavlja prenova zveze komunistov in zakaj se kljub zastavljenim aktivnostim v zvezi komunistov prepočasi spreminjajo neugodne gospodarske in družbene razmere. Hkrati naj bodo v ospredju kadrovska vprašanja vodstev osnovnih organizacij zveze komunistov in oblike povezovanja komunistov. Skratka, gre predvem za vsebinska in kadrovska vprašanja, ki zagotavljajo učinkovitejše delovanje zveze komunistov. V okviru teh priprav je bil, vsaj v celjski občini, tudi seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij ZK in predsednika acijskih konferenc, na katerem so se pogovorili tudi o pripravah na programsko volilne seje. Vsi tisti, ki ste se ga udeležili, vam pri samih pripravah ne bo težko, drugi pa se lahko posvetujete s predsednikom predsedstva akcijske konference sozda Merx Žaretom Frančeškinom, telefon 063 (22-043). bi začeli zidati te prodajalne, sem prepričan, da bi bila še danes tam plevel in smeti. Drugi odločilni dejavnik je bil ta, da želimo v tej prodajalni dokazati kakovost naših izdelkov oziroma kruha brez negativnih učinkov transporta, ko še topel kruh večkrat prekladamo in tako izgubi lep zunanji videz. Tretje, kar je bilo odločilno za to lokacijo, pa je to, da smo s tem želeli vso prodajo na črno prenesti iz pekarne v kiosk, saj bodo lahko po službi vsi naši delavci, delavci Blagovnega„centra, Celjske mesne industrije. Žične in iz okolice kupili svež in dober kruh. V kiosku bo vsako uro svež kruh od zjutraj do pete ure popoldne in ga nikoli ne bo zmanjkalo. Na posnetku je prodajalna kruha, posneta pred dobrim mesecem dni, ko okolica Se ni bila urejena Posvetovanje o planiranju Veliko novega Poslovno-trgovski center Priprave končane do konca leta Društvo ekonomistov Maribor je ob sodelovanju z Zvezo ekonomistov Slovenije in Republiškim komitejem za družbeno planiranje pripravil že 14. posvetovanje o planiranju. Program posvetovanja je vseboval pripravo planskih aktov za prihodnje leto, možnosti in pogoje zaposlovanja v letu 1988, velik poudrek pa je bil dan prizadevanju za stvarno planiranje in vrednotenje dejavnikov razvoja, poslovanja, z upoštevanjem sprememb v obračunskem in ekonomskem sistemu, ter dograjevanju vsebine in sistema planiranja z uvajanjem inovativnejših metod planiranja. Na posvetovanju so s prispevki sodelovali in odgovarjali na vprašanja predstavniki izvršnega sveta skupščine Slovenije, republiškega komiteja za družbeno planiranje, strokovnjaki iz delovnih, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter iz gospodarske zbornice in drugi. Glede na to, daje bilo posvetovanje vsebinsko zanimivo in daje bilo okoli petsto udeležencev seminarja, se jih je iz našega sozda udeležilo zelo malo, samo iz nekaterih večjih delovnih organizacij. Bronja Romanič Več za razvoj slaščičarstva Ta dejavnost je dohodkovno zanimiva Poslovno trgovski center Rogaška Slatina je v fazi zaključevanja priprav. Dokončani so vsi projekti, izvedena so vsa pripravljalna dela na gradbišču v zvezi s komunalnim urejanjem, končane so tudi tržne in ekonomske analize.. Od osnovnega, prvotnega programa izgradnje tega poslovno trgovskega kompleksa na 3400 kvadratnih metrih je prišlo do ene same spremembe. Po novem v kompleksu ni več vključena loterija, medtem ko so vsi drugi investitorji ostali nespremenjeni, prav tako tudi njihovi poslovni programi. Naj jih naštejemo še enkrat. To so: Jelša Šmarje, Tkanina in Mlinsko predelovalna industrija iz sozda Mera ter Pošta in Ljubljanska banka. Povedati je tudi treba, da se nenehno usklajuje finančna konstrukcija tega poslovno trgovskega centra. Pri tem pa se pojavljajo izredne težave prav zaradi investicijske sposobnosti investitorjev. Zato si finančna služba prizadeva za sredstva sklada za manj razvita območja. Te bi lahko porabili prav na, tem manj razvitem delu občine Šmarje pri Jelšah. Izredno pomembna pa bi bila tudi zaradi bistveno ugodnejših pogojev vračanja, zato je tudi eden izmed osnovnih pogojev, da bo ta naložba v Rogaški Šlatini sploh izvedljiva, pridobitev sredstev sklada za manj razvite. Kajti izredno velika inflacija in nejasnosti pri poslovanju v bodoče že tako povzročajo izredne dileme v zvezi s posledicami financiranja, kot je predvideno s finančno konstrukcijo in bo v vsakem primeru, tudi ob pridobitvi sredstev iz sklada za manj razvite, veliko breme in odgovornost za vse investitorje sozda Mera kot tudi družbenopolitične skupnosti. Predvideva se, da bodo vse priprave za pričetek gradnje poslovno trgovskega centra v Rogaški Slatini sklenjene do konca leta. Prvi skuter pri nas Na nedavnem sestanku poslovodnih delavcev sozda Mera in delovne organizacije Mlinsko predelovalne industrije so ocenili, da se fizični obseg proizvodnje in prometa v tej delovni organizaciji v zadnjem času povečuje. Nekaj na račun povečanega obsega dela, svoje pa je prispevala tudi vključitev delovne organizacije Pekarna Laško kot delovne enote v celjski tozd Pekarne in slaščičarne. Dogovorili so se, daje potrebno tako ugodne tokove zadržati oziroma jih še povečati. Da pa bi to uspeli, menijo, da je potrebno čimprej vključiti računalniško podprt informacijski sistem na področju proizvodnje in blagovnega prometa zaradi hitrejših in boljših poslovnih odločite'/. Prav tako ob tem ne bodo pozabili na pravilno nagrajevanje delavcev in bodo skušali slediti rasti povprečnih osebnih dohodkov v dejavnosti in sozdu. Zavedajo se, da se bodo pogoji za gospodarjenje še zaostrili, toda prepričani so, da bodo z dodatnim trudom zaključili poslovno leto brez izgube. V nadaljevanju so ocenili naložbeno dejavnost v letošnjem letu, ki pa ni bila majhna. Poleg industrijske pekarne in silosov za pšenico bodo v kratkem odprli še prenovljeno slaščičarno Gaberje ter prodajni kiosk na Spodnji Hudinji. V izgradnji pa je silos za moko, ki ga bodo dokončali prihodnje leto. Pripravljajo se na izgradnjo pekarne v Sevnici. Z izgradnjo obvoznice v Rogaški Šlatini pa bodo morali najti tudi nadomestno rešitev za staro pekarno, ki jo bodo podrli, kajti slaščičarska proizvodnja je še vedno dohodkovno zanimiva za ta tozd. Pospešeno se v delovni organizaciji tudi pripravljajo na nakup računalnika. Večjo skrb bodo v bodoče posvetili tudi obnovi dotrajane tehnološke opreme in zunanji ureditvi posameznih obratov in skladišč. • Ko so se pogovarjali, niso pozabiti na razvojne usmeritve te delovne organizacije, ki so predvsem kratkoročne narave. V prihodnje bodo posvetili več pozornosti razvoju slaščičarstva ter posebnim programom v mlinski dejavnosti. Prav na tem področju bi se lahko bolje dopolnjevali s temeljno organizacijo Pražarna Blagovnega centra. Ugotovili so tudi, da nimajo novih nosilnih programov, ki bi dali večje možnosti za hitrejši razvoj delovne organizacije, kajti za to bi bila potrebna znatno večja sredstva, kot pa so jih sposobni združiti v delovni organizaciji. Bili so enotnega mnenja, da so kadrovsko sanacijo komerciale naredili v zadnjem trenutku, kajti zaradi agresivnosti drugih seje že zmanjšal obseg prodaje. Zato bodo morali več narediti na prodajnem področju, še zlasti iz pekarskega in slaščičarskega programa ter posebnih programov, za kakovostnejše in količinske blagovne pretoke znotraj sozda. Kljub vsemu temu pa v delovni organizaciji dobro obvladujejo finančno področje, so ugotovili na koncu sestanka, čeprav imajo velike obremenitve zaradi obresti za kreditiranje zalog ter revalorizacijskih učinkov za zaloge. V razvojno-raziskovalni nalogi Tonija Rifla, ki jo delno financira sklad sozda za razvoj, je bil izdelan prototip motornega kolesa tori, tip skuter z nazivom MERI 5. Samo ime ni bilo izbrano kar tako, ampak ima svoj pomen. ME pomeni kratica za MERX, RI pa je kratica za izvajalca Rifla. Številka 5 pomeni, daje to motorno kolo na pet prestav. Pripravlja se že tudi različica tega motornega kolesa in sicer MERI 4, na 4 prestave, njegova dovoljena hitrost pa bo takšna, da za vožnjo ne bo treba ne registracije niti vozniškega izpita. Že sedaj se lahko pohvalimo, da bo to edina tovrstna proizvodnja skuter- Skupno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Celje obnavlja delovna organizacija Avtoteh-nika prodajalno koles in motornih koles Rog na Trgu oktobrske revolucije. Trgovina bo dobila povsem drugačen videz, saj bodo obnovili tla, stene, razsvetljavo pa tudi oprema bo čisto nova. Posebnost pa bo izložba, ki bo imela lep lesen okvir. Predračunska vrednost naložbe znaša 2,5 milijarde dinarjev. Z obnovo prodajalne se bo spremenil tudi prodajni program, oziroma se bo razširil, ja v Jugoslaviji. Prvič smo ga lahko videli na obrtnem sejmu v Celju, kjer so ga številni obiskovalci sprejeli in ocenili zelo dobro. Nekaj je bilo pripomb samo na obliko, ki seje nekaterim obiskovalcem zdela pregroba. Toda tudi to bodo skušali odpraviti, kajti doslej je izdelan samo prototip, v prihodnjih mesecih pa bodo preizkušali 10 vozil kot nulto serijo, tako da bi do junija prihodnjega leta že začeli serijsko proizvodnjo. Prve ocene so, da bi bila možna letna proizvodnja okrog 2000 motorjev, za kar pa že z izumitelji in kooperanti pripravljajo zmogljivosti in tehnologijo. ker ne bodo imeli več nadomestnih delov, na prodajo izdelkov Tomosa, Roga, Unisa, Gorenje Muta. Naj kot zanimivost povemo še to, da ta prodajalna ni bila obnovljena že od leta 1956, torej kar 30 let. To pa še ni vse. Takoj ko bodo končali dela v prodajalni Rog, se bodo lotili obnove sosednje prodajalne Tomosa in jih tudi povezali. V tej prodajalni pa bodo od obnove naprej prodajali samo nadomestne dele. Tudi za ta del obnove znaša predračunska vrednost 2,5 milijarde dinaijev. Obnovljena prodajalna Rog OKTOBER 1987 Slovensko kmetijstvo v luči statistike Površina SR Slovenije obsega 2,025.304 hektare. Dobro polovico te površine pokrivajo gozdovi (po gozdnatosti je Slovenija med evropskimi deželami na drugem mestu — za Finsko). Kmetijska zemljišča, od katerih je nekaj manj kot tri četrtine obdelovalnih, merijo 870 tisoč hektarov. Med obdelovalnimi zemljišči je največ travnikov, precej manj pa je njiv in trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi in podobno). Površina obdelovalnih zemljišč na prebivalca znaša 0,35 hektara. Razmeroma hladno, ostro podnebje ter prevladujoče travniške in gozdne površine v hribovitih in gorskih območjih omogočajo predvsem živinorejo in gozdarstvo. V teh območjih je približno 30 odstotkov vseh kmetijskih površin. Večje možnosti poleg živinoreje ima poljedelstvo, ponekod pa tudi sadjarstvo, v posameznih dolinah in kotlinah predalpskega sveta, kjer leži tudi večina mestnih oziroma industrijskih središč. Večina kmetijskih zemljišč in gozdov je v lasti občanov (88 odstotkov obdelovalnih oziroma 83 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč in 64 odstotkov gozdov). Zemljiški sklad v družbeni lastnini se je večinoma oblikoval že v prvih povojnih letih (zlasti na podlagi agrarne reforme), kasneje pa se je povečal z odkupom zemlje in urejanjem zemljišč. Ob popisu prebivalstva leta 1981 je bilo v Sloveniji 192.090 gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo. Zemljišča v zasebni lasti so močno razdrobljena, saj ima kmetija povprečno 5,5 hektara kmetijskih in gozdnih površin, od tega samo 2,6 hektara obdelovalnih zemljišč. Zato večji del kmetij pridobiva dohodek tudi z zaposlitvijo družinskih članov zunaj kmetije in je bilo število aktivnih v kmetijstvu (117.231 oseb) ob zadnjem popisu manjše od celotnega števila kmetij. Delež kmečkega v celotnem prebivalstvu se je v obdobju od 1948 do 1981 znižal od 49 odstotkov na 9,2 odstotka. V zadnjih 25 letih se je slovensko kmetijstvo temeljito tehnološko posodobilo. Število kmetijskih traktorjev seje povečalo na več kot 75 tisoč. Znatno seje povečala uporaba rudninskih gnojil (v začetku šestdesetih let je bil na hektar obdelovalne zemlje porabljenih okrog 40, leta 1986 pa 140 kg čistih hranilnih snovi). V obdobju od leta 1973 do 1986 so bile opravljene hidromelioracije na 53.026 hektarih, agromelioracije na 29.630 hektarih komasacije na 28.593 hektarih kmetijskih zemljišč. Kmetijske organizacije združenega dela skupaj z zadrugami danes zaposlujejo za četrtino manj delavcev, vendar je med njimi dvakrat več kmetijskih strokovnjakov kotleta 1961. Problemska konferenca o kmetijstvu Nove dolžnosti za KZ Laško OK SZDL Laško je na pobudo kmetov z območja KS Vrhovo, Svibno in Jagnjenica organizirala problemsko konferenco o kmetijstvu. Cilj takšne konferece je bil predvsem ta, da se spregovori širše, odkrito, predvsem pa realno o stanju kmetijstva v občini, o odnosih kmet — zadruga pa tudi o kmetijski politiki v Sloveniji in Jugoslaviji, saj na kmetijstvo v občini nemalokrat bolj vpliva širša skupnost kot pa kmetje sami, organizirani v Zadrugi. Po besedah predsednika sveta problemske konference Francija Kadunca so se razmere letos izredno zaostrile, zato jih bo nujno potrebno takoj reševati, čeprav bi morali že govoriti o tem, da smo kaj razrešili, cenovno problematiko, pogojev za pridobivanje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, ter nenazadnje ugotoviti razvojne možnosti kmetijstva v občini pa tudi širše. Za uresničevanje nalog je problemska konferenca sprejela več sklepov in stališč. Nekateri med njimi se nanašajo tudi na sozd Mera in našo kmetijsko zadrugo v Laškem, zato bomo tokrat nekoliko podrobneje predstavili samo te sklepe. Eden se nanaša na regresiranje umetnih gnojil. Kmetijska zadruga Laško naj bi iz ustvarjenega dohodka zagotovila dodatna sredstva za regresiranje umetnih gnojil kooperantov. Sam sistem regresiranja pa naj bi bil stimulativ-nejši za tiste kmete, ki bodo ustvarjati tako imenovane tržne presežke. Problemska konferenca predlaga sozdu Mera, da intenzivira vlaganja v kmetijsko proizvodnjo tudi na območju občine Laško ter Kmetijska zadruga Laško bo na osnovi sklepa problemske konference o kmetijstvu proučila prednosti in možnosti razvoja pašno-košnega sistema v občini z neposrednim vlaganjem pospešuje razvoj kmetijstva v občini. Do naslednjega zasedanja skupščine SIS za preskrbo mora pospeševalna služba Kmetijske zadruge Laško pripraviti poročilo o svojem delovanju in finančno poročilo. Posebej pa naj se prikažejo način in viri financiranja te dejavnosti. Kmetijska zadruga Laško naj prouči prednosti in možnosti razvoja pašno-košnega sistema v občini. Če se bo pokazalo na primerno, glede na naravne mirnosti za kmetijstvo, predlaga problemska konferenca, da se čimprej pripravi ustrezne programe. Zadruga naj bi proučila tudi smotr- nost sedanje organiziranosti z vidika večjih možnosti uveljavljanja vloge kmetijstva pri odločanju in z vidika zmanjšanja stroškov v skupnih službah. Predlog reorganizacije, pri pripravi naj sodelujejo kooperanti, naj bi čimprej obravnavali v vseh zadružnih enotah. Kmetijska zadruga Laško in mlekarna Alja vas naj skupaj proučita možnosti hitrejšega plačevanja oddanega mleka, če je le možno do 10. v naslednjem mesecu. Problemska konferenca jim nalaga, da v razgovoru s predstavniki kmetov kooperantov razjasnijo vprašanja ustvaijanja dohodka s predelavo mesa oziroma mleka in prodajo izdelkov, kate- rih cene niso neposredno limitirane. Nadalje so predlagali Zadrugi, naj ugotovi možnost zamenjave kuproprodajnega odnosa z dohodkovnim odnosom do kmetov kooperantov. Zadrugi so tudi naročili, naj pripravi strokovno čimbolj dodelane programe hidro- in agromelioracij. Sklepi so napisani. Vsi, tudi sozd Mera in Kmetijska zadruga Laško, morajo na naloge pisno odgovoriti do konca novembra, ne zaradi tistih, ki so konferenco organizirali, ampak zaradi velikega števila kmetov, ki od te konference pričakujejo veliko. Kuncereja je doživela velik razmah Vesela vest V temeljni organizaciji Mlin so že 10. oktobra dosegli letni plan v blagovnem prometu. Naj povemo še to, daje bil letošnji plan kar za desetino večji od lanskega. Čestitamo! Proizvodnja pšenice v svetu Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je v okviru najnovejših ocen svetovne proizvodnje žitaric ugotovila, da bomo letos v svetu pridelali manj žitaric kot lani. Kljub temu pa bo skupna količina zadovoljiva, zahvaljujoč rekordnemu pridelku in zalogam iz leta 1986. Strokovnjaki FAO predvidevajo, da bo proizvodnja vseh žitaric v svetu letos znašala milijardo in 823 milijonov ton. To je za dva odstotka manj od lanskega pridelka. Letos smo v svetu, pravijo strokovnjaki FAO, posejali manj polj, predvsem je bilo manj posejane koruze, vremenske razmere so bile slabše kot lani, še zlasti v nekaterih afriških državah. Zaradi manjših setvenih površin se pričakuje manjši pridelek tudi v Kanadi, Sovjetski zvezi, medtem ko bo v Zahodni Evropi pridelek bržčas večji. Čeprav se nasplošno pričakuje manjši pridelek, pa skupna ponudba žitaric ne bo manjša, ker je lanska rekordna žetev pripomogla k ustvarjanju precejšnjih zalog, ki jih države prenašajo v to leto. Tako bo svet letos imel na voljo 2,11 milijarde ton žitaric, torej le za en odstotek manj kot lani. Velja omeniti, da imajo zaloge predvsem dežele, ki so vodilne proizvajalke in izvoznice, kot so ZDA, države Evropske gospodarske skupnosti, Kanada, Avstralija in še nekatere. Da bi se seznanili s tekočimi gospodarskimi gibanji, razvojnimi in tudi investicijskimi namerami ter možnostmi, se dogovorili za nadaljnji koncept razvoja kun-cereje ter uskladili nekatera vprašanja v zvezi s svobodno menjavo dela z delovno skupnostjo sozda, je bil pred kratkim pogovor med vodstvom Kmetijskega kombinata Šentjur in sozdom Mera. Ugotovili so, daje načrtno delo v vseh tozdih delovne organizacije dalo pozitivne rezultate, posebej rast večine proizvodnje, zato tudi ob devetmesečnem obračunu ne pričakujejo izgub. Če pa bodo želeli ohraniti relativno ugodne rezultate, bodo morali opraviti še vrsto nalog in izpolniti začrtane razvojne usmeritve. Vodstvo sozda jim je zagotovilo, da Sindikalno delo vMPI Na seji konference sindikata, ki je bila konec septembra, so predsedniki osnovnih organizacij med drugim obravnavali gospodarski položaj delovne organizacije, priprave na občne zbore in delo v osnovnih organizacijah. V razpravi je bil dan poseben poudarek obravnavi projekta P za prestrukturiranje celjskega gospodarstva, delovni disciplini in predlogu za uvedbo 4. samoprispevka v celjski občini. V projektu P je MPI zastopana z razvojem proizvodnje dietalne hrane (prehrana pri fenilketonuri-ji) in z razvojem proizvodnje vi-sokoproteinskega preparata. To tudi pomeni, da dobivamo redne dotacije od Občinske raziskovalne skupnosti. Ugotavljamo pa, da nam manjkata ustrezna reklama in tržni prijem za prodajo in za predstavitev teh proizvodov na trgu. Razpravljale! so menili, da v celjski občini namenjamo premalo sredstev razvoju in tudi pro- gram P je preskromen. Bili so kritični tudi do inovacijske dejavnosti. Sicer je zelo spodbudno, daje tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina prejel občinsko priznanje za inovacijsko dejavnost za proizvode Mg, vendar smo v množični inovacijski dejavnosti preskromni. Precej govora je bilo o delovni disciplini. Konferenca je sprejela sklep, daje treba povsod poostriti delovno disciplino, kršitve se morajo takoj prijaviti in obravnavati. Konferenca je razpravljala o predlogu za uvedbo 4. samoprispevka v občini Celje in sprejela sklep, da o programu razpravljajo vse delovne organizacije v občini. Zanimiv je predlog OOS Pekarne in slaščičarne Celje. Člani IO so menili, da bi denar za posodobitev bolnišnice hitreje zbrali s podobno zbiralno akcijo, kot je bila za zbiranje sredstev združenega dela za novo sejemsko dvorano D na Golovcu. Darinka Oset bodo podprli njihova prizadevanja, predvsem razvoj obrtne kooperacije, intenzivne proizvodnje na večjih tržnih kmetijah in podobno. Skupno so se tudi dogovorili, da je potrebno še naprej razvijati in vsebinsko dograjevati odnose v reprodukcijski verigi »meso«, saj so dosedanji rezultati dobri. Spregovorili so tudi o likvidnostnem položaju, ki je trenutno dober, o zagotovitvi varnosti prodaje (plačila), o uveljavljanju kasaskonta, ko se delovna organizacija pojavi kot prodajalec, ter še o drugih pomembnih stvareh, pri katerih bo potrebno še večje sodelovanje med delovno organizacijo in interno banko sozdov. O pripravi programa vlaganj v letu 1988 so ugotovili, da so možnosti glede obsega in kvalitete sredstev omejene, zato bodo morali vsi skupaj narediti vse, da bodo pridobili čimveč sovlagateljev. Tako predvidevajo vlaganje v obnovo sadovnjakov, nakup nujne mehanizacije, izgradnjo govejega hleva na Ponikvi, sušenje kurjega gnoja ter izgradjo sadne hladilnice. Prav za zadnje tri večje naložbe bodo še temeljito preverili ekonomsko upravičenost. V temeljni organizaciji kooperantov bo večina naložb usmeije-na v usposabljanje večjih govedorejskih kmetij in v kuncerejo. Osrednja pozornost v trgovski dejavnosti bo namenjena pripravi naložbe v tehnično blagovnico, naloge v tozdu Klavnica pa bodo zastavljene kot nadaljevanje uresničevanja dolgoročnega programa razvoja, tozd Transport bo vlagal predvsem v obnovo voznega parka, v delovni skupnosti pa v opremo oziroma v najem opreme za avtomatsko obdelavo podatkov. Seveda je program naložb zelo obširen, zato so se na sestanku dogovorili, da bodo službe Kmetijskega kombinata Šentjur okvirno ovrednotile predvidene naložbe ter tudi opredelile prednost in dinamiko na daljši rok. Pri obravnavi kuncereje so ugotovili, daje program, katerega pobudnik je bil sozd, doživel v Kmetijskem kombinatu Šentjur velik razmah. Zaradi ekonomskih problemov, dragih sredstev za vlaganja ter začetnih tehnoloških in organizacijskih težav so se doslej pojavljali problemi dohodkovne narave, ki sojih reševali skupno s sozdom in zunanjimi viri sredstev. Tako še niso dosegli takšnega obsega proizvodnje, ki bi omogočal pocenitev stroškov. Imenovali so delovno skupino, ki bo izdelala analizo nadaljnjega razvoja kuncereje, ki naj bi se šc razširila. Za to pa so potrebna velika finančna sredstva za zmogljivosti in kader, kajti zgraditi bo potrebno nove objekte in proučit možnosti izgradnje klavnice za izvoz. Vse to pa opravičuje ocena oz. dejstvo, da so kunci eden od kmetijskih proizvodov, ki jih bomo še najlažje izvažali na zahodno tržišče. Ker na tem razgovoru niso mogli doseči vseh odprtih vprašanj o svobodni menjavi dela, sc se dogovorili, da se v najkrajšem času skliče še en sestanek, na katerem se bodo dokončno uskladila vsa odprta vprašanja, oblikovali predlogi za menjavo dela oz. za program za leto 1988, se dogovorili o odprtih vprašanjih razvoja avtomatske obdelave podatkov, samega razvoja in podob- no. MERK VESTNIK OKTOBER 1987 Priprave na zimsko sezono na Kopah Breme za dolinsko gostinstvo Zima je pred vrati. V prejšnji številki glasila smo napisali, kako se na zimsko sezono pripravljajo v RTC Golte, danes pa boste lahko prebrali razgovor z direktorjem in predsednikom delavskega sveta temeljne organizacije Radlje o težavah na Kopah. — Tovariš direktor, koliko sredstev ste letos namenili za priprave na zimsko sezono na Kopah? Ivan Konečnik: »Stanje na Kopah ni nič kaj zavidljivo. Dotrajanost objektov je velika. V same priprave na zimo smo letos vložili že prek 20 starih milijard dinarjev. Težava je ta, da sistem financiranja Kop v naši regiji ni dodelan, slovenjegraško gospodarstvo in družbenopolitična skupnost naše regije nimata posluha za Kope, zato moramo za vse najemati posojila. Vse to pa bremeni našo temeljno organizacijo oziroma naše dolinsko gostinstvo.« — Prej ste že dejali, da imajo vaši delavci najnižje povprečne osebne dohodke v sozdu, da že štiri leta ni bilo nobenega stanovanj- skega dinarja, da je tekoče poslovanje na ničit Kljub temu ste se odločili za prenovo na Ribnici. Naložba ni bila tako majhna. Kako to, da niste ta sredstva raje vložili na Kope? Ivan Konečnik: »Gre za utrditev našega položaja v občini. Če ne bi adaptirali na Ribnici, bi se morali umakniti. Že tako smo izgubili dva lokala v Vuzenici in Josipdolu zaradi neprimernih sa-nitarno-tehničnih razmer. V tem času pa je na primer Hmezad na našem območju odprl tri nove lokale in dobil ogromna sredstva iz sklada za nerazvite.« In kaj pravi o tem predsednik delavskega sveta in sekretar osnovne organizacije zveze komunistov te temeljne organizacije, Anton Pokržnik? Anton Pokržnik: »Vsi naši obrati so že dotrajani, tudi kader ni najboljši, zato ne moremo ustvariti več. Pri vsem tem pa nam še veliko, dolinskemu gostinstvu namreč, vzamejo Kope, ki se nikakor ne morejo pokrivati sa- me. Slovenjegraško gospodarstvo nima posluha za Kope, mi sami resnično ne zmoremo, od delovne organizacije ne dobimo pomoči pa tudi sozd ni izpolnil vseh obljub. Delavci so vedno bolj neza- dovoljni, v naslednjih dneh bomo tudi sklicali sestanek sindikata. Razmišljamo namreč tako, da bi se Kope odcepile od naše temeljne organizacije in postale samostojna temeljna organizacija.« Ribnica na Pohorju Nova turistična vas Na višini 715 m leži v osrednjem delu Ribniškega Pohorja planinska vas Ribnica. V tej vasici je imela temeljna organizacija Radlje v bivši prosvetni dvorani majhen bife, ki pa že dolgo ni več ustrezal osnovnim sanitarnim pogojem, zato bi ga morali zapreti. Skupaj s krajevno skupnostjo, ki je zelo zainteresirana, da se Ribnica razvije v majhen turistični kraj, so našli rešitev. Dogovorili so se, da je prosvetna dvorana last temeljne organizacije Radlje, v zameno pa so krajevni skupnos- ti dali majhno počitniško vilo, ki je bila last temeljne organizacije. Za adaptacijo so v temeljni organizaciji porabili 9,7 milijarde dinarjev. Tako so pridobili restavracijo oziroma dvorano s 120 sedeži, kuhinjo z dvema priročnima skladiščema, točilnico in še majhno posebno sobo s 30 sedeži. Žakaj so se v temeljni organizaciji Radje odločili za naložbo v Ribnici, ko pa imajo v dolini veliko obratov, ki bi bili prav tako nujno potrebni adaptacije. Na to vprašanje je odgovoril direktor Ivan Konečnik, kije dejal: »Ribnica je planinska vas, ki naj bi v najkrajšem času postala turistična, kajti krajevna skupnost je pripravljena na razvoj turizma. Mi v temeljni organizaciji vidimo edino razvojno možnost v Ribnici. Zakaj? Ta krajevna skupnost ima 2000 prebivalcev. Zasebnih gostiln ni. V središču vasi so še trgovina z živili in s tekstilom, splošna zdravstvena ambulanta, zobozdravstvena ambulanta, pošta. Gradijo se prvi bungalovi. V vasi je ob regionalni cesti Ribnica— V tej stavbi je bila prosvetna dvorana, katera je sedaj preurejena v lepo restavracijo Ribniška koča stara šola, ki jo daje krajevna skupnost na voljo za ureditev ležišč s približno 90 posteljami za šolo v naravi. Prvi interesenti iz Ljubljane in „sicer ZTKO Ljubljana Bežigrad, Šiška in Center so si že ogledali teren in objekte in so zelo zainteresirani. Približno 300 m zahodno od središča vasi je smučarska vlečnica v dolžini 240 m s smučiščem na primerno nagnjenem pobočju. Smuka je zaradi dolgo trajajoče snežne odeje možna tudi 120 dni ali več. V redkih primerih neugodnih razmer pa je možno smučanje na smučišču na Ribniški koči, kije iz Ribnice oddaljena 12 km. Do smučišča vozi smučarski avtobus, tako da je smuka v tem delu Pohorja zagotovljena do 150 dni letno. Prav tako so ugodne možnosti za poletno šolo v naravi. Rekreacija je možna tudi ob slabem vreneu, saj je poleg stare šole nova s telovadnico. V Ribnici na Pohorju vsako leto organizirajo tudi dve tradicionalni kulturni prireditvi, Severjeve dneve in Srečanja s pesniki in pisatelji. Računamo, da bi s to novo restavracijo, v kateri bo zaposlenih 6 ljudi, letno ustvarili 12 milijard prometa. Toda to še ni vse. Naši načrti so še širši. Pogajamo se s Hmezadom, da bi zamenjali naš objekt v dolini z njihovim v Ribnici in tako pridobili še dodatno 400 postelj. Hočem reči, da si želimo utrditi položaj v naši občini. Pred nekaj leti smo bili v tej dejavnosti najmočnejši, danes pa smo že v nezavidljivem položaju. Ponudba GTC Kope za sindikalne športne dneve v sezoni 1987/88 Gorski in turistični center Kope je s svojimi alpskimi in tekaškimi smučarskimi programi, kijih vzorno vzdržujejo z dvema teptalcema, dobrimi gostinskimi storitvami v samopostrežnih restavracijah ob Partizanskem in Grmovškovem domu ter s konkurenčnimi cenami, prav gotovo primeren kraj za sindikalne športne dneve. V sodelovanju s Smučarskim klubom iz Slovenj Gradca vam ob za primerno plačilo pripravijo in izvedejo tudi tekmovanje v slalomu in veleslalomu na mednarodno homologira-nih smučiščih. Na GTC Kope so se odločili, da bodo poskušali izboljšati kakovost storitev tako, da bodo tudi pazili, da na njihovih smučiščih in v restavracijah ne bo prevelikih gneč. Zato vam tudi predlagajo, da športne dneve, ki jih nameravate imeti na GTC Kope, pripravite med tednom in to od po- nedeljka do petka. Seveda boste dobrodošli tudi ob sobotah in nedeljah, vendar pa bo zaradi gneče pozornost do vas neprimerno manjša. Želijo tudi, da jim termine s podrobnimi željami sporočite čimprej, oziroma vsaj tri tedne pred izvedbo. Tako vam bodo lahko pravočasno potrdili, ali bodo lahko ustregli zahtevam oziroma željam. Če bo število udeležencev na športnem dnevu veliko, so vam pripravljeni tudi rezervirati del ali celo samopostrežno restavracijo. Sicer pa je cena enodnevnega smučarskega paketa za organizirane skupine z najmanj 50 osebami 6.500 dinarjev. Vse informacije v zvezi z izvedbo športnih dnevov daje Mera, PE GTC Kope, Glavni trg 41, Slovenj Gradec ali po telefonu (062) 842-391. SOZD MERX, N. SUB. O. DO HOTELI—GOSTINSTVO CELJE TOZD RADLJE OB DRAVI GTC KOPE SLOVENJ GRADEC Glavni trg 41 CENIK PEN SION SKIH IN OSTALIH STORITEV NA GTC KOPE ZA SEZONO 1987/88 1. Polni pension v 1/1 ali 1/2 sobi THV dnevno 16.000 2. Polni pension v 1/3 ali več posteljni sobi dnevno 15.000 3. Za goste mlajše od 7 let priznavamo običajne popuste: — do 7 let starosti, ki koristijo lastno ležišče 30% popusta 12.000 — do 7 let starosti, ki ležijo skupaj s starši 50% popusta 8.000 — do 2. leta starosti, ki ne koristijo lastnega ležišča in hrane — brezplačno 4. Polni pension v 1/1 ali 1/2 sobi s THV in karto za žičnico: ODRASLI OTROCI OTROCI 1 dan 20.000 14.700 11.500 3 dni 55.000 40.000 30.000 7 dni 130.000 95.000 70.000 5. Polni pension v 1/3 ali več posteljni sobi do 7 let do 7 let s posteljo brez postelje 1 dan 18.000 14.000 11.000 3 dni 50.000 40.000 30.000 7 dni 125.000 90.000 70.000 6. Polni pension brez prenočišča — odrasli 11.000 — otroci do (7 let) 8.000 7. Polni pension brez prenočišča s karto za žičnico (otroci do 7 let) 1 dan 16.000 11.500 3 dni 40.000 30.000 7 dni (s sliko) 100.000 70.000 8. Polni pension s karto za žičnico 1 dan 3 dni 5 dni 7 dni — šole v naravi (do 15 let) 15.000 42.000 65.000 90.000 — študentje, dijaki 16.000 45.000 70.000 100.000 9. Enodnevni smučarski paket (dnevna karta za žičnico in enolončnico) — osnovna šola (do 15 let) 4.500 — srednja šola, fakulteta — ostale organizirane 5.500 skupine z najmanj 50 osebami 6.500 10. Uporaba savne — za pensionske goste 1500 din/uro 500 din/osebo — za izvenpensionske goste 3000 din/uro 1000 din/osebo 11. 12. 13. Uporaba ležalnika 1.000 Shramba smuči v boksih 500 Izposojanje smučarske opreme — komplet za alpsko smučanje 3.000 do 9.000 — komplet za smučarske teke 3.000 do 6.000 — posamezni deli smučarske opreme 1.000 do 3.000 — sani 1.000 14. Rezervacija - dela smučišča — smučarski klubi — OZD za trening za tekmo 10.000 50.000 30.000 100.000 Navedene cene so veljavne do 31.12.1987 in bodo po 1.1.1988 spremenjene samo v primeru nenormalnih rasti cel prehrambenih artiklov in energetskih virov (elektrika in nafta). Sicer pa bodo cene nespremenjene za sezono 1987/88 pod pogoji, ki so opredeljeni v vsaki ponudbi posebej in to: — Cenik smučarskih vozovnic na Kopah v sezoni 1987/88 — Ponudba GTC Kope za izvedbo zimske šole v naravi za učence osnovnih šol v sezoni 1987/88 — Ponudba GTC Kope za izvedbo šolskih in sindikalnih športnih dnevov v sezoni 1987/88 — Ponudba za nakup sezonske prenosne vozovnice lastnikom bungalovov v počitniškem naselju Pungart MERX VESTNIK OKTOBER 1987 Posebna ponudba »Dalmacija« preurejena vkonobo Nasproti celjske tržnice je gostišče oziroma bife »Dalmacija«. To je edina poslovna enota tozda NA-NA, ki v zadnjih desetih letih ni bila obnovljena. Že zaradi ponudbe, ki jo je to gostišče imelo pred vojno in po njej, smo se odločili spremeniti prodajni program, predvsem pripravo hrane, in ga prilagoditi samemu imenu. Tako smo z nekaterimi gradbenimi posegi, primerno opremo in z izbrano ponudbo jedil dosedanji bife preuredili v konobo, to je gostišče v posebnem dalmatinskem stilu s specializirano ponudbo. Po izredno konkurenčnih cenah bomo ponudili sardelice, skuše, lignje, pršut in razne marinade. Na voljo pa bodo tudi izbrana dalmatinska vina, žgane prijače in točeno pivo. Lokal bo odprt vse dni v tednu od 6. do 20. ure; ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 6. do 13. ure. Ker je ponudba takšnih jedil v Celju edinstvena, Vas vljudno vabimo, da nas obiščete in sami preizkusite prave dalmatinske dobrote. Zaradi množičnega vsakodnev- nega obiska tržnice, konkurenčnih cen in svojevrstne ponudbe pa pričakujemo v poslovni enoti znatno povečan promet, kar bo opravičevalo vložena sredstva v prepotrebno posodobitev lokala in nas navdalo z veseljem, da smo prispevali delček k popestritvi celjske gostinske ponudbe. Na koncu seminarja so udeleženci tudi poskusili torte Večer cocktailov v »Vrtnici« Gostje sprejeli nov način ponudbe Preobsežen program »Vrtnica« je manjši gostinski lokal delovne organizacije Gostinsko podjetje Celje, v katerega najraje zahajajo mladi po letih in po srcu. Zaradi številnih poletnih obiskovalcev, ki se nikakor niso mogli raziti s tega prikupnega gostinskega vrta pred lokalom že ob 21. uri (kot je bil prvotno določen obratovalni čas) smo ga v poletni sezoni podaljšali do 23. ure. Obisk gostov je potrdil naše pravilno ukrepanje in nam narekoval, da moramo za mlade Celjane tudi v zimski sezoni popestriti ponudbo in obdržati poslovni čas do 23. ure. Odločili smo se za VEČERE COCKTAILOV, ki so vsak petek od 18. do 23. ure. Dober obisk nam je v posebno zadovoljstvo, ocenjujemo pa, da so tudi naši gostje v celoti sprejeli povsem nov način ponudbe v celjskem jedru gostinstva. Simpatično zbiranje mladih v teh večerih pri svečah in med paleto raznovrstnih tudi večbarvnih cocktailov ter ob prijetni glasbi odtehta ves naš trud in nam da misliti, da bi morali podobno obliko družabnih srečanj prenesti še na več dni v tednu in morda tudi v več lokalov v Celju ali njegovi okolici. Med široko paleto cocktailov pa sodijo med najbolj priljubljene predvsem mešane pijače iz več vrst izbranih likerjev, prav tako pa tudi mešane pijače iz sladkih likerjev z dodatkom smetane, sadnih sokov in jajc. Če ste morda v dilemi, da si sami ne bi mogli izbrati cocktaila, ki bi bil res po vašem okusu, vam bo natakar z veseljem pomagal razložiti recept za vsak posamezni cocktail, prav tako pa vam ga bo zmešal pred vami tako, da boste lahko sestavine in postopek neposredno spremljali. Vabimo vas na prijeten večer. Ne pozabite! To je vsak petek med 18. in 23. uro v »Vrtnici«. F. I. V skladu s programom dela odbora za izobraževanje delavcev v agroživilski dejavnosti je bil v Motelu Merx v Šentjurju enodnevni seminar za slaščičarje v industrijski proizvodnji in gostinstvu. Seminarja se je udeležilo 33 delavcev iz Mlinsko predelovalne industrije in gostinskih delovnih organizacij. V dopoldanskem času so udeleženci poslušali predavanje petra Andoloviča na različne teme, kot so: dekoracija, surovine, derivati, razvoj kondi-torske industrije in podobno. Na vprašanje, kakšen občutek je med samim predavanjem dobil predavatelj Peter Andlovič, nam je odgovoril: »Imam občutek, da je sam program prenapet, da je preveč snovi naenkrat, zato tudi nismo mogli vsakega poglavja temeljito obdelati, ampak smo ga samo preleteli. Menim, da tečajniki nekaterih stvari niso poznali ali pa samo delno. Vsi so dobili tudi pisno gradivo in sedaj je sa- Kje preživeti konec tedna v poznih jesenskih večerih Program Gostinskega podjetja Sgffltsss EEE33 poletne vrtove, kjer se je bilo o J P . • tami med katerimi ne sme man- večerih tako prijetno osvežiti s Naj vam predstavimo nekatere gm > a mo8t in kostanj. sladoledom ali kakšno drugo os- med njimi: J pP seb°ste odločili prežive- Celje Večeru — Večer Celju Te dni praznuje uredništvo Večera v Čelju pomemben jubilej, 35-letnico obstoja. Na slovestnosti, ki je bila 29. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma, sta bila slavnostna govornika Filip Be-škovnik, predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje, in Drago Simončič, glavni urednik Večera. Po koncertu mešanega pevskega zbora ŽPD France Prešeren so nekaterim najzaslužnejšim delavcem podelili priznanja. Novinarjem uredništva Večera v Celju ob tako pomembnem jubileju tudi naše iskrene čestitke! vežilno pijačo. Hotel »Turška mačka« prireja au pcuvlia gvo, llivrov lil Če pa se boste odločili preživeti vikend zunaj Celja, vam pripo- mn _ •_i p v.; lohVr. noveli V restavraciji »Pri mo E“i^TahTo"pB V restavraciji »Pri nekaj prijetnih uric s svojimi 1 F Gostinsko podjetje Celje vas skoteke je bila 30 10. 1987 s vabi v svojih 28 gostišč različne promocijo lestvice slovenskih di-zvrsti od hotelov, restavracij, gos- skotek v sodelovanju z RTV tiln okrepčevalnic s specializira- Ljubljana. no'ponudbo, do slaščičarn. V 14. novembra pa vam v tej res-nekaterih smo pripravili poleg tavraciji pripravljamo VESELU priVOSVllC lCMCaUVUU yvtyvrivin^ t Zdravilišču, zvečer pa se zavrtite ob zvokih prijetne glasbe v hotelu »Hum« in sicer vsako soboto od 20. do 1. ure. 21. novembra pa bo v hotelu Hum gostoval ansambel Cazino s pevcem Alfijem Nipičem, ki nam zagotavlja, da bo ta večer še posebej vesel. Obvestilo mo od njih odvisno, koliko bodo doma še sami preštudirali.« V popoldanskem času so tečajniki z velikim zanimanjem sledili predavanju priznanega strokovn- Delovna skupnost skupnih služb sozda Merx, DO Blagovni center Celje obvešča vse, da so se delavci finančno računovodskega in kadrovsko splošnega sektorja preselili v nove poslovne prostore v Celju, na Titov trg 6/II (nad Celjsko mestno hranilnico nasproti Kina Union). Zaradi adaptacije stopnišča je začasni vhod pri Jugobanki, Titov trg 7. Pavla Romih jaka Janeza Lenčka. Z diapozitivi je prikazal mojstrovine, kijih delajo njihovi kolegi po vsem svetu. Škoda le, daje zmanjkalo časa za praktični del in tečajniki na seminarju niso naredili nič drugega kot razrezali že pripravljene torte in jih seveda tudi poskusili. In kaj meni udeleženka Pavla Romih, ki dela v slaščičarstvu že 18 let. Zaposlena je v Adi: »Sam program je bil resnično preobširen, veliko je bilo takšnih tem, ki smo se jih že učili v šoli. Moram povedati, da sem navdušena nad vsako obliko dopolnilnega izobraževanja in daje to moje prvo v 18 letih službe. Tega bi moralo biti več, kajti v službi tako ničesar novega ne izveš in ne vidiš. Delo, ki ga opravljam, okraski za torte, je vsak dan enako. Mogoče bi bilo bolje, da bi drugič imeli enodnevni seminar za konkretno stvar in da bi to tudi praktično preizkusili. Tako bi se najbolje naučili.« Bodica Ažurnost Pred kratkim se je na sestanek v sozd s službenim vozilom pripeljal direktor ene od naših delovnih organizacij. Ko seje po sestanku hotel odpeljati, je bil nemalo presenečen, ko je za bri-s&lci vidci listek Le kaj bi to bilo, sije mislil. Pa menda nisem nepravilno parkiral. Ah, to že ne bo, saj sem vendar pred sozdom. Vtem je segel po papirju in glej, v roki je držal fakturo delovne organizacije Blagovni center, tozda Transport za vrednost prek stare milijarde dinarjev. Spravil jo je v torbo in odnesel tja, kamor bi jo moral kurir. Ni kaj reči, tudi naši kurirji hočejo biti ažurni. Najbolj dejaven je odbor za kmetijstvo Še dva seminarja ta mesec Oktobra sta bila kar dva tečaja oziroma seminarja in sicer dvodnevno dopolnilno izobraževanje tajnic, tu je šlo za nadaljevalni program, in enodnevni seminar za slaščičarje v industrijski proizvodnji in gostinstvu na temo slaščičarstvo-konditorski poklic. O tem, katere oblike izobraževanja načrtujejo za november, nam je nekaj več povedala Dušanka Plesničar, organizatorka izobraževanja za sozd Merx: »V odboru za izobraževanje delavcev v trgovski dejavnosti bomo najprej organizirali seminar za delavce na delikatesnih oddelkih. Seminar bo enodneven in za dve skupini obenem. Program zajema teore tični in praktični del, izvajalec programa bo sozd Emona. Udeleženci seminarja se bodo seznanili s psihologijo prodaje, vloge kakovosti in zanesljivosti in tehniko prodaje. Takoj za tem seminarjem pa organizira odbor za izobraževanje delavcev v agroživilski dejavnosti seminar za vodilne delavce v kmetijstvu, pospeševalce in kmete kooperante o kmečkem turizmu na vasi kot dopolnilni dejavnosti. Seminar bo namenjen predvsem tistim kmetom, ki se nameravajo v bodoče, ob osnovni dejavnosti, ukvarjati še s kmečkim turizmom in imajo možnosti za to dejavnost.« OKTOBER 1987 ANUGA— KOLN 1987 ANUGA je eden največjih živilskih sejmov na svetu Od 10. do 15. oktobra je bila na ANUGI predstavljena vsa svetovna proizvodnja hrane, stroji za pripravo vseh jedi in pijač, oprema in vsi pripomočki gostinskih, hotelskih in industrijskih obratov za pripravo hrane; organizacija distribucije in oblike prodaje hrane. Na enem mestu je bil prikazan popoln asortiman svetovne prozvodnje hrane z vsemi informacijami, kar je za zahodnega kupca idealno mesto za popolno trgovanje. Sejem je torej svetovno stičišče živilskih tehnologov, strojnikov, trgovcev, gostincev, oblikovalcev in proizvajalcev embalaže. Vse skupaj pa je podobno ogromni »mizici, pogrni se«, na kateri se poizkušajo vse znane in neznane jedi ter nanovo odkrite dobrote. Vsaka država izraža svojo posebno barvo in vonj in nekaj samo svojega, kar izhaja iz zemlje, zraka in vode dežele. Razstavni prostori so aranžirani razkošno, embalaža ne pozna več skoraj nobenih meja, pokušine so obilne, pijače sploh tečejo v »potokih«, seveda zastonj! Sejem ANUGA se razprostira v 14 dvoranah skupno na 230.000 m2 razstavnih površin. Letos je razstavljalo 5.750 razs-tavljalcev iz 91 dežel vsega sveta. Največ je seveda nemških razs-tavljalcev, a delež tujcev je že več- ji od 60%. Letošnji sejem je pričakoval nad 250.000 obiskovalcev, po videzu pa jih je verjetno presegel. Po vsebini je sejem razdeljen na tri področja: Consuma, Castroma in Technica. CONSUMA daje glavno težo razstave in obsega predvsem živila in vse dodatke. Razprostira se v dvoranah 1 —13 na 166.000m2 površin. V dvoranah 1 — 7 je predstavitev posameznih držav, v zgradbah 8 — 12 so živila in dodatki, poseben poudarek je dan globoko zamrznjenim jedem v dvorani 10, mleko in mlečni proizvodi, kruh, pecivo in slaščičarski proizvodi v dvorani 12, pijače pa v dvorani 13. V omenjenih dvoranah je prika- Parkplatz RolshoverstraBe Hauptbahnhof Main railway station Gare centrale zan za jugoslovanskega potrošnika nedojemljiv asortiman živil, prikazane so vse svetovne novitete ter nov proizvodni koncept ter možnosti prodaje hrane. Novi tokovi v proizvodnji hrane gredo k malim in na hitro pripravljenim obrokom; vse ideje so kot alternativa ameriškemu fast-foodu« verižnega načina preskrbe: pripravljena ali napol pripravljena hrana, nato zamrznjena in v mikrovalovni ali navadni pečici pogreta in servirana hrana. Pod gesli »sveže in pripravljeno kosilo« in »zdravo in malokalo- ZA ZDRAVJE S ČETRTIM SAMOPRISPEVKOM ZA: — adaptacijo enote za novorojenčke in ginekološko porodniški oddelek v starem delu bolnišnice, — adaptacijo pediatričnega oddelka v starem delu bolnišnice, — ureditev novega transfuzijskega oddelka v novem medicinskem objektu, — sanacijo infekcijskega oddelka, — sanacijo dermatovenerološkega oddelka, nabavo CT aparature in pripravo prostora. 10. republiško posvetovanje varnostnih inženirjev in tehnikov Novi napotki za izboljšanje delovnih razmer Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije je v sodelovanju z društvom varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja 15. in 16. 10. 1987 organizirala 10. republiško posvetovanje varnostnih inženirjev in tehnikov. Posvetovanja so redno vsaki dve leti in so namenjena obravnavanju problematike s tega področja. Poleg delavcev, ki delajo na področju varstva pri delu, se posveta udeležujejo tudi drugi strokovni delavci požarnega varstva ali varstva okolja. Teme posveta so bile predvsem tehničnega značaja in so se nanašale na varovanje delavcev, delovnega okolja in varovanja okolja, ali če navedem konkretno: varstvo pri delu v SR Sloveniji je zelo nedorečeno področje, normativna ureditev področja ne- varnih snovi, prvikrat predstavljena tema deponiranje nevarnih odpadkov na odlagališču Meta-va, tudi nedorečeno področje pri nas, javni transport nevarnih snovi po ADR predpisih, problematika pri uvajanju avtomatizacije proizvodnih procesov, uvajanje nove zakonodaje pri uporabi električne energije, zelo konkreten prikaz gašenja jamskih požarov in zelo malo znano področje: nevarnosti pri uporabi kmetijske mehanizacije. Vse referate smo povezali v zbornik in nam v vsakodnevnem delu lahko služijo kot smernice za napredek varstva pri delu. Veliko zanimanje za omenjene posvete se kaže tudi v številu udeležencev, saj se jih vsakič odzove prek 400 iz vse Slovenije. Pripravili so tudi okroglo mizo, za katero smo želeli dobiti odgo- vore na nerešena vprašanja o zakonskih predpisih ter seznaniti odgovorne z republiškega sindikata in komiteja za delo s problemi, s katerimi se pri svojem delu srečujemo. To pa nam ni uspelo, ker se razen pomočnika glavnega republiškega inšpektorja za delo okrogle mize od vseh povabljenih ni nihče udeležil. Kljub temu smo s posveta dobili kup novih informacij in napotkov, potrebnih za naše delo. Svoje so dodali tudi proizvajalci sredstev in opreme, ki se uporablja pri delu kot tehnična zaščita ali za osebna zaščitna sredstva. Posvetovanje je bilo zelo uspešno in koristno za vse udeležence, saj je dalo z mnoge napotke za izboljšanje delovnih razmer. Emil Šantl rično« pripravljajo predvsem naravna živila, na zraku sušena, prekajena ali zamrznjena ter v težnji za zmanjšanje maščob pri mesu in mesnih izdelkih, čim manj očiščene pri žitih in mlev-skih izdelkih ter reduciran alkohol pri pijačah. V predelavi mesa je ogromno vrst klobas, ki imajo v prerezu najrazličnejše ornamente — poseben način polnjenja različnih vrst mesa. Veliko je vrst tlačenk ali mesa v aspiku z raznovrstnimi dodatki zelenjave. Na zraku sušene salame so na zunaj obdane z različnimi sušenimi zelišči in začimbami — česnom, poprom, čebulo, papriko, naribanim sirom in drugim. Veliko vrst suhega mesa je vakumsko embaliranih za distribucijo. Dvesto vrstam kruha in nad 1.000 vrstam drobnega peciva v Nemčiji dodajajo nove proizvode kruha — z zelišči in dišavami. Veliko je kruha iz neoluščenih žit ali celo z dodatki teh »luščin«. Proizvodni procesi težijo k dostavi čim bolj svežega kruha. Pojavlja se polpripravljen kruh in pecivo, ki ga v prodajalni ali doma v dveh minutah v pečici pripravimo kot svežega. V posebnih blis-ter embalažah so mali hlebci kruha, ki ostanejo sveži 24 ur pri sobni temperaturi, v hladilniku 4 dni, v zamrzovalniku pa 8 mesecev, s parsekundnim pogretjem v pečici pa so kot sveži. Posebno pozornost posvečajo kruhu in drobnemu pecivu za zajtrk. Taje svež — še topel dostavljen v hotele, šole, na domove. Pri mlečnih proizvodih so poleg že znanih oblik od navadnega do kondenziranega mleka, jogurtov in kefirjev nove oblike mlečnih napitkov: mleka z različnimi dodatki sadja ali sokov. Ker že ne morejo več narediti novih vrst sira, jim znotraj ali zunaj dodajajo različne dišave, začimbe, zelišča ali sadeže. V proizvodnji piva so težnje k lažjim vrstam točenega piva z manj alkohola in kalorij. Pri brezalkoholnih pijačah so v modi predvsem sokovi eksotičnih sadežev in mešanice med njimi. Ponudba vinje ogromna, zlasti nemških, francoskih in italijanskih. Največji nemški proizvajalec Henkelje stočil za degustacijo 10.000 litrov šampanjca. Izdelali so tudi brezalkoholni sekt (oziroma šampanjec). Poleg vseh vrst mešanic kav, instant kav in kavovin je bila nova instant kava s smetano, instant irska kava (z viskijem), švicarska (s čokolado) in instant kava z vanilijo. Tudi oljem dodajajo za okus razne dodatke: chily, poper... Veliko je prelivov za solate — dre-singov z najrazličnejšimi okusi. Juh in jušnih kombinacij je neizmerno število; od najbolj znanih pri nas (Knorr, Magi) do ameriških Cambell. Sestavljene so lahko čisto naravno ali pa iz samih nadomestkov in ekstraktov. Novi so instant dodatki je- 15. teden domačega filma Tudi sozd je prispeval sredstva Program letošnje kulturne prireditve, ki bo od 3. do 10. novembra, je oblikoval organizacijski odbor za teden domačega filma, ki je predvsem v rokah kolektiva Novega tednika in Radia Celje. Filmski del sporeda bo zaokrožilo pet programov. V osrednjem, premiernem, bodo obiskovalci videli šest slovenskih filmov in tri filme iz drugih republik. Od slovenskih filmov bodo: Ljubezen Blanke Bolak (Boris Juijaševec), Hudodelci (Franci Slak), Usodni telefon (Damjan Kozole), Moj ata socialistični kulak (Matjaž Klopčič), Ljubezen nam je vsem v pogubo (Jože Gale) in Živela svoboda (Rajko Ranil). Od neslovenskih bodo v sporedu: Angel varuh (Goran Paskal-jevič), Oficir z vrtnico (Dejan Sorak) in Že videno (Goran Markovič). Seveda pa bodo Teden domačega filma v Celju spremljale še druge predstave in prireditve, pogovori in podobno. Med razstavami 15. tedna domačega filma kaže posebej poudariti predstavitev dela in življenja Metoda Badjure. Seveda pa sega Teden tudi v druge kraje in torej, kot po navadi, ni vezan samo na Celje. Generalno pokroviteljstvo nad letošnjo celjsko filmsko prireditvijo je prevzela sestavljena organizacija združenega dela Gorenje iz Titovega Velenja. Teden domačega filma so omogočili tudi sozd Mera, Tkanina Celje, in Zdravilišče Dobrna. dem z okusom sveže zelenjave, gob, z mesno aromo in drugimi. CASTROMA (dvorana 14, 32.000 m2) je področje, kjer je bil mednarodni prikaz strojne, tehnične in druge opreme za gostinstvo, hotele, družbeno prehrano. V znamenju »priprava zunaj hiše« je bil od vseh Anug doslej največji prikaz naprav za pripravo jedi: peči, gnetilcev, mešalcev, rezalnic in druge opreme pa vse do naprav za obdelave naročil in obračunov. TECHNICA (32.000 m2 — dvorani 10 in 14) pa je področje tehnične opreme za proizvodnjo hrane v industriji in obrti ter opreme v distribuciji hrane — trgoini. Slednje za trgovino j e bilo letos izredno malo. Če naštejemo samo nekaj vidnih tehničnih dosežkov: blagajna z enostavnim priključkom na hiši računalnik (za trgovinice); numeracijske etikete, ki se stipkajo na računalnik z vsemi grafičnimi znaki, ceno in bar-kodo; telefonski aparat, priključen na računalnik — ta registrira vsa naročila in prodajo; »revol-verski« odčitalec etiket — preletiš optično po embalaži vjkladišču in prek računalnika kontroliraš vso zalogo. Poleg naštetih je bilo še mnogo drobnih novosti. Pri enoinpoldnevnem ogledu nekaj milijon artiklov bogato razstavljenih na 230.000 m2 je nemogoče vse dojeti in »vstaviti v šibek spomin«. Žal pa je pri vsem tem bogastvu blaga, idej in razkošnem in izobilnem predstavljanju skoraj na slepem tiru Anuge mizerno in diletantsko predstavljena Jugoslavija, s pičlimi izdelki, aranžiranimi »na veter,« brez kakršnih koli napisov ali prospektov. Takšna predstavitev gotovo ni v skladu z našim konceptom povečanega izvoza. Dani Vovk KDOR IŠČE - TA NAJDE Dobrš novica iz Blagovnice Nova vas DISKONT Nov oddelek v Blagovnici že posluje Vino, pivo, minerane vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino, kekse, čokolado, pralne praške, proizvode Paloma in še kaj, dobite v večjih količinah _ j Večji nakup - večji prihranek MERK POTROŠI« CELJE , $wmg iiEidprji OKTOBER 1987 MERK ■ VESTNIK Iz pravne prakse Vprašanje: Kdo je odgovoren za gospodarski prestopek pri nepravilno izdani menici ali čeku? Ali je to oseba, ki je menico ali ček podpisala, ali oseba, ki skrbi za finančni promet v ozdu, pa ni pooblaščena za podpisovanje teh papirjev? Odgovor: Po 9. členu Zakona o gospodarskih prestopkih šteje za odgovorno osebo delavec, ki mu je zaupan določen krog poslov na področju gospodarskega ali finančnega poslovanja v pravni osebi, v organu DPS, drugem državnem organu ali krajevni skupnosti. Za obstoj odgovornosti posameznega delavca je potrebno ugotoviti, ali mu je s samoupravnim splošnim aktom zaupan določen krog poslov, v katerem je prišlo do gospodarskega prestopka. V danem primeru je delavec, ki je pooblaščen podpisnik menic ali čekov, gotovo odgovorna oseba za morebiten gospodarski prestopek ali prekršek,kije bil storjen z izdajo menice ali čeka. Odgovor na vprašanje, ali je odgovoren tudi delavec, ki skrbi za finančni promet v OZD, čeprav ni pooblaščen za podpisovanje omenjenih vrednostnih papirjev, je odvisen od tega, ali je glede na svoje naloge in dela dolžan preveriti pravilnost in zakonitost izdanih vrednostnih papirjev. Vprašanje: Kupec je pri trgovski organizaciji naročil pohištvo, proizvajalec pa je obljubil dobavo v roku 3 tednov. Za potrdilo o resnosti naročila je kupec nakazal trgovski organizaciji delno predplačilo, ki ga je sam določil Zdaj je proizvajalec še v bistveni zamudi z dobavo naročenega pohištva, kupec pa je še zainteresiran za izpolnitev naročila. Ali mu mora trgovska organizacija plačati obresti na predplačilo in kolikšne? (Kupcu ni znan morebitni dogovor med proizvajalcem in trgovcem o predplačilih). Odgovor: Najprej glede predplačila: ker obresti niso bile dogovorjene in ker očitno tudi ne pride v poštev uporaba tistih dobro znanih določil »Zakona z dolgim naslovom«, ki govorijo o »špekulaciji«, ki pa predvidevajo obveznost obračuna obresti le tedaj, kadar organizacija — prodajalec zahteva predplačilo kupnine, menimo, da bi kupec lahko uveljavljal le obogatitveni zahtevek v smislu 219 člena ZOR, pri čemer pa bi bilo seveda obogatitev prodajalca potrebno dokazati. Seveda pa ostajajo tudi sankcije zaradi zamude, tu sicer ne bodo prišle v poštev, ker stranka očitno nima namena razdreti pogodbe in zahtevati vračilo kupnine, ostaja pa ji pravica do odškodnine po splošnem pravilu 2. odst. 262 člena ZOR oz. znižanja kupnine v smislu 489 čl. ZDR. Razmišljanje o alkoholizmu Prastaro zlo, ki razjeda človeštvo Ljudje se pogosto menijo o tem, kako in na koga deluje alkohol. Enemu stopi najprej v noge in se pri pitju opoteka, drugi ga čuti v želodcu, tretji trdi, da mu gre najprej v glavo in je omotičen in pijan' Morda bi se našel kdo in dodal, da gre vsakemu tja, kjer je prazno. Torej ima tisti, ki mu gre alkohol v glavo, prazno glavo. To je sicer znan rek, vendar, če hočemo kaj več vedeti o delovanju alkohola na človeka, moramo vedeti, na kaj pravzaprav alkohol deluje. Treba se je zavedati, da alkohol deluje na živčne oziroma na možganske celice. Ko alkohol pride v kri, gre s krvjo po vsem telesu in deluje pač tam, kjer je njegovo delovanje najmočnejše, to je v možganih. Vedeti je treba, da merimo količino alkohola v krvi s promili: en del alkohola na tisoč delov krvi. Če poenostavimo — ena kaplja alkohola na tisoč kapelj krvi. Mnogo ljudi med nami je radovednih, koliko bi pravzaprav smeli popiti, da ne bi prišlo do znamenitih 0,5%, ki jih zakon v cestnem prometu dovoljuje nam amaterjem. Dejstvo je, da se nas prej »prime«, če smo lačni, utrujeni, neprespani, bolni. Zato se ne da z gotovostjo reči, da bo liter piva pod 0,5% — včasih bo, včasih ne bo. In kako ta nesrečni alkohol deluje na možgane? Do 0,5% ni nobenih gotovih znakov, nekdo je malo bolj zgovoren, drugi je malo bolj »korajžen«, tretjemu je toplo. Res pa je, da te nizke količine najprej zazna alkotest ali pa žena, ki moža zelo dobro pozna. Od 0,5% so znaki malo bolj očitni. Človek je vesel, dobre volje, zavore popustijo. Takrat se rad razklepeta in pove vsakemu, kar mu gre. Količina alkohola med 1,5% in 2,5% se kaže v tem, da človek mnogo govori, ta govor je nerazločen, nepremišljen in agresiven. Človek je napadalen, nesramen, koncentracija pade, taki vinjeni ne vidijo opozorilnih znakov in nevarnosti niti pri delu niti v prometu. Stanje med 2,5% in 3,5% je težka pijanost, pokažejo se znaki globoke narkoze: zaspanost, utrujenost, onemoglost, težko dihanje, bruhanje... Med 3,5% in 4,0% nastane komatozno stanje in nezavest. Med 4,0% in 5,0% pride do smrti zaradi zastrupitve z alkoholom. Mogoče se kdo vpraša: Kdo je kronični alkoholik? Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem odboru za metalno zdravje zapisala: »Alkoholizem je bolezen, ki nastane, ko porabnik alkoholnih pijač postanejo odvisni od alkoholne pijače, pa se zaradi te odvisnosti in dolgotrajne porabe velikih količin alkoholnih pijač pri njih pojavijo okvare duševnega in telesnega zdravja, obenem pa trpijo tudi gospodarske in družbene razmerje posameznikov.« Se mnogo definicij in mnenj bi lahko navajala. Zakaj kronični alkoholiki pijejo, je mnogo teorij. Drži pa, da pri enem velja en vzrok, pri drugem drugi. Vzrok za pitje pa se kaj hitro najde. Ne glede na to, ali v službi, doma, na obisku, ... Naj gre za rojstni dan, poroko, smrt ali pa če smo dobre volje, če smo slabe... Pije se tudi na delu. Kdaj in zakaj pijejo delavci na delu, to ve vsak delavec sam najbolje, če bi delavce o tem povprašali, bi pač rekli, da pijejo, ker so žejni, ker pijača daje moč, ker jih zebe, ker imajo težave v želodcu, ker je alkohol zdravilo, pijejo namesto hrane, pijejo zato, ker pijejo drugi... Zmotno je prepričanje, da daje alkohol moč, pač pa je res, da ljudi zmoti prevara, da daje navidezno moč. Podaljša refleksni čas, zab- ' riše ostrino opazovanja, delavec ne reagira pravilno pri delu in pri stroju, kot bi moral. Z vrsto znanstvenih raziskav na mišicah je dokazano, da alkohol že pri najmanjši koncentraciji v krvi (0,5%) zmanjša mišično moč za 16%. Zaradi nekritičnosti, ki jo izzove alkohol, in lažnega občutka moči, se človek, ki je pred vplivom alkohola, počuti močnejšega in misli celo, da je bolje opravil svoje delo, kakor če bi bil trezen. Alkohol zmanjšuje odpornost organizma, zato se vsaka bolezen pri alkoholiku zdravi mnogo težje in zahteva daljši izostanek z dela, poleg tega pa mu močneje ogroža tudi življenje samo. Alkohol daje navidezni občutek vročine, saj se razširijo žile v podkožju (postanemo rdeči v lice, če ga popijemo preveč), vendar se potem ta kri še hitreje ohladi in vse človeško telo ohladi. Ali, kot se reče strokovno, ohladi se jedro telesa, kar pripomore k hitrejši ohladitvi in pozimi nemalokrat k smrti zaradi mraza. Poleti, ko pač delavci delajo v vročini, so žejni, zaradi dela v vročini se potijo. Morajo se potiti in potem nadomestiti to tekočino s pijačo. S pijačo da, vendar ne z alkoholom. Nekateri pijejo velike kočičine piva, vendar je tudi pivo alkoholna pijača, ki človeka pošteno zdela in opije. Mislim, da je iz navedenega že lahko zbrati, da alkohol ni samo dober in dragocen, ampak da kaj hitro lahko povzroči zelo nevarno bolezen. To je ena izmed najbolj razširjenih oblik toksikomanije — bolezni odvisnosti, ki je uvrščena na tretjem mestu — za boleznimi srca in rakavimi obolenji. Vpliva na človekovo dobro počutje, na njegovo zdravje, delazmožnost, pa seveda tudi na mnoge bolezni, na invalidnost in nenazadnje tudi na smrtnost. Ker pa alkoholik uničuje ob sebi tudi družinske člane, pa ima neslavno prvo mesto med socialnimi boleznimi, o tem pa še drugič. Vsako leto organizira marketing sektor v sodelovanju s članicami, Potrošnikom, Tkanino maloprodajo, Tekom, Modo, Dravinjskim domom in Savinjskim magazinom modne revije. Najprej v poletnem času nato še v jesenskem. V poletnem času so bile letos modne revije v Laškem, Celju, Slovenskih Konjicah in Slovenj gradcu, v jesenskem pa v Radečah, Šentjurju, Celju in Žalcu. Modne revije so navadno pred blagovnicami in prikazujejo najnovejše modele priznanih proizvajalcev, s katerimi Merx sodeluje. Tako nosijo manekenke ponavadi modele Mure, Rašice, Laboda, Topra in drugih priznanih firm. Marketing sektor organizira modne revije skupaj s ctantcami preav-sem zaradi reklame pospeševanja prodaje, kajti praksa je pokazala, da se po vsaki modni reviji promet v tisti blagovnici poveča. Mogoče je prednost tudi ta, ker na modnih revijah vedno prikazujejo samo tiste modele, ki jih je potem možno kupiti v sami blagovnici. Vse modne revije so bile do sedaj izredno dobre obiskane. In prav je tako, kajti namenjene so kupcem in imajo vsekakor večji efekt, če ti taisti kupci to tudi vidijo, istočasno pa je dobra reklama za samo trgovino. _____ Letošnja zima brez našega Karla Kereca Kdo ga ne pozna? Marljivega, vestnega šofeija, zaposlenega v tozdu Transport in obrtne storitve DO Blagovni center. Takoj, ko so padle prve snežinke, je on že bil navsezgodaj na delu, da so parkirni prostori očiščeni čakali naše jeklene konjičke in je bil omogočen normalen transport preskrbe. Karli Kerec se je rodil 7.11.1927 v Markovcih pri Murski Soboti, zaslužek pa sije poiskal kot mlinar v Celju pri Veležitaiju leta 1958 in si tu tudi ustvaril družino. Tudi po združitvi s trgovskim in proizvodnim podjetjem Mera je ostal tu zaposlen, sprva kot skladiščni delavec, kasneje kot spremljevalec in ko je končal ob delu še šolo za poklicne voznike motornih vozil kot šofer. Svoje delo je opravljal izredno vestno, erav tako je vzorno vzdrževal svoje vozilo in je bil vzgled in vzor svojim mlajšim sodelavcem. Stanuje v Škofji vasi in je bil tako vedno v pripravljenosti tudi izven de- lovnega časa, da je priskočil na pomoč, če je bilo to potrebno. In kolje bilo že uvodoma omenjeno, je pozimi poskrbel, ne glede na čas in dan v tednu, da je bil sneg pravočasno zoran, čeprav za to ni bil posebej nagrajen. Dolgoletno delo voznika pa je pustilo tudi na zdravju svoje posledice in je zato izrazil željo, da bi se upokojil. Od svojih sodelavcev se je poslovil koncem meseca septembra letošnjega leta. Želimo mu zdravja in osebne sreče v krogu svojih domačih, za opravljeno dolgoletno odgovorno delo pa se mu najiskreneje zahvaljujemo. Ker je bil Karli zelo aktiven član ZŠAM, mu želimo čim več aktivnosti tudi v naprej, kakor tudi, da bi se vsako leto rad vračal med nas, saj ga ne bomo pozabili. z.z. MIERX SAVINJSKI MAGAZIN ŽAI-EC POTROŠNIŠKA POSOJILA - OBROČNO ODPLAČEVANJE POHIŠTVO - BELA TEHNIKA - AKUSTIKA - TEKSTIL - PREMOG - OZIMNICA UGODNOSTI SO VAM NA RAZPOLAGO V POSLOVNIH ENOTAH »SAVINJSKEGA MAGAZINA« ŽALEC MISRX VESTNIK OKTOBER 1987 m ČLANICA POP ANSAMBLA LJUBITELJ AVANTUR DVIG, VEČANJE ITALIJ. NOGOM. KLUB IZ MILANA EMILIJAN CEVC VOJSKOVODJA IZ AIDE TIROLSKA REKA DVOM, NEZAUPANJE DEL HIŠNEGA ZVONCA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ STRIC, MATERIN BRAT ITALIJ. OROŽNIK ANDREJ KURENT VRSTA DETELJE SLAVNI ETIOPSKI MARATONEC (BIKILA) % POSTREŽ-NA MIZA DEL GLEDALIŠČA SMEŠNA RISBA STREMUH, KOMOLČAR TRIK, PREVARA GLAS PRI STRELU VELIK GORSKI HRBET RAJKO LOTRIČ NAJVEČJI SLOVENSKI DRAMATIK IN NJEGOVO DELO ŽENIN ALI MOŽEV OČE ■ UKRAJINSKA REKA AVTOR »LOLITE« ŠVIC. PISATELJ (»ZELENI HENRIK«) NAPRAVA ZA SPREJEM RADIJ. VALOV ŽIVAL, KI LETA SIBIRSKI VELETOK DEL VOZA, OJE ŠTEVNIK AMER. FILMSKA DRUŽBA KONEC POLOTOKA UTRDBA NA DONAVI, PRI SMEDEREVU KLIČNO ZRNO SPANJE KUM DRUŽINA IZDELOV. GODAL IZ CREMONE KALIJ ATENSKO PRISTA- NIŠČE BITJE, STVAR DRHAL, TOLPA PRAVO POKRAJ. V SZ IN ROMUNIJI PRITLIKAVI KONJ VRSTA POKRIVALA SLOV. FILM SREPOTA PRIPADNIK INKOV OČE AM. FILM. IGRALKA BLYTH NEKD. BORC PROTI TURKOM V MAKEDONIJ VIJAK PRI STISKALN REKA, KI TEČE SKOZI ZAJEČAR POT, CESTA (lati n.) ŽELEZO OBDELANO POLJE OTOČJE OB N. GVINEJI IVAN CANKAR STAROGR. PISATELJ IN ZGODOVINAR ..ANABAS1S’ DESETI DEL LITRA ASTATIN IVERNA PLOŠČA PRIJETJE Šahisti Blagovnega centra med najboljšimi Uspehi niso naključni V sindikalnih športnih igrah, kijih vsako leto spomladi in jeseni pripravi ZTKO Celje, tekmujejo naše ekipe že vrsto let. Izredno uspešni pa so bili letos tudi šahisti, ki so tekmovali v 2. ligi in v jesenskem delu zmagali. Ta uvrstitev jim omogoča napredovanje, kar pomeni, da bodo v letu 1988 tekmovali resnično z najboljšimi celjskimi šahisti. To je spodbuda, zanje, pa tudi odgovornost. Pravijo, da morajo poskusiti. Vsekakor uspehi niso naključni, kajti moštvo ima v svojih vrstah priznanega šahista Boža Studa in ob njem se tudi njegovi sotekmovalci resnično trudijo. Tako so se udeležili tudi hitropoteznega šahovskega turnirja, ki ga je pripravila krajevna skupnost Lava. Tudi tu so bili uspešni, drugi. Pred njimi so se uvrstili le šahisti Šahovskega kluba Žalec, za njimi pa ekipa ŽTO, kije tudi zelo uspešna. Moštvu iskreno čestitamo za uspehe in trud, saj so tudi v Merxu vedno v samem vrhu. H koncu pa gredo tudi tekmovanja v drugih zvrsteh sindikalnih športnih Že večkrat se nam je s prispevki iz svojega delovnega okolja oglasil Stane Bodnar, ki je zaposlen v propagandni službi Mer-xove temeljne organizacije Prodaja Ravne na Koroškem. Pred kratkim smo ponovno prejeli njegovo pošto in bili kar malo presenečeni, saj je naš Stane tudi izredno duhovit karikaturist. Naj povemo še to, da je Stane Bodnar imel že več samostojnih razstav in sicer v Beogradu, Svetozarevu in Radljah po eno, po dve razstavi je imel v Ljubljani in Prevljah, v Ravnah na Koroškem, torej v svojem okolju pa je imel že kar šest samostojnih razstav. Danes se lahko nasmejete štirim karikaturam o vsakdanjih dogodkih v naših prodajalnah. iger. Tako je moška ekipa zasedla 10. mesto v streljanju in ženska ekipa 6. mesto. Ekipa LEDO — BC je v III. ligi zasedla 1. do 2. mesto, zato se bo •uvrstila v II. ligo v malem nogometu in tekmovala z vrsto odličnih celjskih ekip; drugo moštvo BC pa tekmuje v VII. ligi. Zenska ekipa je v namiznem tenisu osvojila v II. ligi prvo mesto in se bo v letu 1988 vrnila med elitna moštva. Tekmovanja v odbojki, košarki in kegljanju pa še niso končana. ak iz številke 9 Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: STAVA, KMETJE, OMO, KOLABORACIONIZEM, APARATURA, KI-RETA, KINA, OPART, GIL, HALE, ANINA, PITA, MAO, AKER, LAN, TB, SEZANT, IVA, NM, TRAM, TAT, IME, SN, IBERIJA, PARIŠ, ETAT, CULA, TRZIN, KONZILIJ, ARAK, ATAKA, ANGELIKA. IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE: L nagrada: 3.000 dinaijev: LEONID ŽELEZNIK, V. P. 1089/10d, 65220 TOLMIN 2. nagrada: 2.500 dinaijev: IVAN TAMŠE, 63313 POLZELA 138 3. nagrada: 2.000 dinaijev: OLGA NAPRET, 63000 CELJE, Ljubljanska 26 4. nagrada: 1.500 dinarjev: ŠTEFKA ŠPEH, 63330 MOZIRJE 258 5. nagrada: 1.000 dinaijev: MILAN ZRINSKI, 69231 BELTINCI, Ravenska 5 Nagradni razpis: 1. nagrada: 5.000 dinaijev 2. nagrada: 3.000 dinaijev 3. nagrada: 1.500 dinaijev 4. nagrada: 1.000 dinaijev - DANES SEM DOBILA SVEŽE SADJE. A PRIDITE RAJE JUTRI. KER MORAM PREJ PRODATI VČERAJŠNJE. -NO!NO' MALO PAZITE KAM STOPITE 'GOSPOD' KAJ NE VIDITE, D A SEM TU ZE VSE POMILA? -Tl. A VEŠ,DA SEM VČERAJ CELE TRI URE ČAKALA PRI FRIZERJU?