70. Številka._Ljibljtaa, v četrtek 27. marca 1902._XXXV. lete.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dažele toliko več, kolikor zna&a poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedeakrat tiska, po 10 h Cs se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole1 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. — „Narodna tiskarna14 telefon št. 85.
Katoliško-narodno zavijanje.
»Slovenec« si je včeraj postavil velik članek sredi svojega katoliško - narodnega taborišča; na tem članku pa je razložil cele kupe najfinejšega rodoljubja. In dr. Susteriič se trudi s hripavim glasom, da bi privabil kupcev, ki bi kupovali pristno in izvrstno katoliško - narodno rodoljubje. Pametni možje pravijo, da bi ne bilo treba tako kričati, če je blago res izvrstno. Tudi mi smo tega mnenja. In včerajšnje kričanje »Slovenca« ni nam motilo veselja do življenja. Napraviti si je hotel zopet reklamo, in sicer nekako tako, kakor jo napravljajo izdajatelji pouličnih romanov, kateri imajo navadno po dva in tri napise. In vsak je bolj krvav od drugega. Tako ima tudi včerajšnji »Slovencev« uvodni članek kar tri napise, in jeden je bolj krvav od drugega. Pristna poulična reklama, kakor jo navadno uporablja dr. Šu-steršič, kadar hoče Slovencem pod obrabljeno svojo firmo obesiti obrabljeno in malovredno blago.
Ali sedaj se ozrimo za vzroki, ki so gospode pri »Slovencu« spravili v »rodoljubni« delirij. Dne 24. t. m. objavil je naš list daljšo razpravo o Celju, kjer smo pri koncu zapisali tudi te-le besede: »To so momenti, ki nam grene veselje nad doseženo zmago in nam narekujejo nasvet, naj bi štajerski Slovenci vzeli v pretres misel, kako bi se dosegel kompromis. Kot zmagovalci to laglje atore, ne da bi se ponižali, a da je samo potom kompromisa mogoče to zadevo uravnati in dobiti proste roke za druge zadeve, tega menda nihče ne bo tajil.«
Torej štajerskim Slovencem smo svetovali, naj bi misel, bi se li ne dal doseči kompromis, v pretres vzeli! Izrekel le je samo svet, in če te ga Slovenci na Spodnjem Štajerskem ne bi hoteli okleniti, je to njihova stvar. Da se je s tem svetom izvršil zločin narodnega izdajstva, kaj takega more trditi le katoliško narodna
LISTEK
Ženska duša.
Govoril v „Ženskem društvu" dne 2. marca t. 1* dr. Ivan Robida. (Dalje.)
Približno po 45. letu prestane ženska biti žena in postane brezspolno bitje. Tedaj se vrše velike involucije v njenem telesu in tudi v njeni duši. Brez čudne potrtosti in razdraženosti skoro pri nobeni ženski ne preteko ta leta, iz katerih se počasi pogreznejo v dobo starosti, označeno pri obeh spolih s trmoglavostjo, sko-postjo, nemožnostjo vsprejemanja in ob-delavanja novih idej, sitnarjenjem, z jedno besedo: z večjo ali manjšo regresijo duševnega življenja.
Sedaj, ko smo si ogledali kritično razvoj ženske duše paralelno z razvojem telesa, ko smo ocenili relacije dušnega življenja ženskega na jedni, njeno plo-tanje in porajanje na drugi strani, poskusimo na podlagi teh pridobitev in s pomočjo nekaterih dognanih dejstev primeriti jo z moško dušo.
Ker je vsako duševno življenje funk-Clja možgan in živčevja, ne bo morda ne-°Pravičeno, če si ogledamo de organ, Pfedno spregovorimo o njegovem delovanju.
prismojenost, koje pripoznani voditelj na Slovenskem je dr. Ivan Šusteršič. Mi s« čisto nič ne sramujemo očitno razložiti razloge, ki so nas vodili tedaj, ko smo svoj ponižni svet štajerskim Slovencem na srce polagali, če so ti razlogi napačni, dobro, naj se nam to dokaže, pa bode prepira konec! Ali preidimo k stvari! Dva momenta sta, katera se nam vidita posebno važna. Kakor »Slovencev« člankar, smo mi tudi trezni realni politiki. In kot taki pred vsem občutimo, da je največja nesreča našega naroda, da nima primernega svojega srednjega šolstva. Naj se lazi in leta še za tako visokimi ideali, našega srednjega šolstva revščina nam je kot težko železo privezana na perute, da ne moremo poleteti do višjega. In dokler omenjeno železo ne odpade, letali bodemo nizko pri tleh, kakor obstreljena tica. Kdor tega ne sprevidi, je slep, ali se pa nalašč slepega dela. Koliko časa pa je od tedaj, ko je bivši finančni minister Slovencem odgovarjal: prijatelji, kaj hočete z univerzo, ko niti jedne višje gimnazije nimate! Je krvava ironija v teh besedah, ali nekaj opravičenja se ji odreči ne more. In zategadelj bi moral zdrave slovenske politike glavni napor iti na to, da si priborimo srednje šolstvo, in sicer prej kot mogoče. Pri tem smo, in če hočete, rabimo tudi ta izraz, tako bornirani, da se nam vidijo kompletne slovenske višje gimnazije dosti večjega pomena, od slovenskih paralelk, koje vodi nemško • nacijonalni direktor, in na kojih se samo trije predmeti v slovenščini poučujejo! Tudi tako bornirani smo, da nam bi na primer višja slovenska gimnazija v Barkovljah bila ljubša od nobene v Trstu, ali ona v Solkanu ljubša nego nobena v Gorici. Višje srednje šolstvo moramo dobiti, naj ga dobimo že po ti ali oni poti. To je prvi važni moment, kojega bi trezni in realni politiki ne smeli v nemar puščati. Tako je naše stališče. Morda je napačno! Mogoče! Gotovo pa je, da s tem. če želimo svojemu narodu hitre pomoči, nismo niti za ped
Ženska, že po svoji splošni telesni obliki, ako se ne oziramo na seksuval-nost, je tako nekaj med otrokom in možem. Pri otroku je glava relativno večja kot pri možu, napram ženski pa ta diferenca še raste. 52 cm je precej obodne mere za žensko lobanjo, za moškega je ta številka pa brezdvomno abnormalna. Že iz tega sledi, da morajo seveda biti ženski možgani manjši, in kakor so tehtanja dognala, tudi ložji.
Sicer pa ni diferenca bogve kolika; povprečna teža, izračunjena na podlagi naravnost ogromnega materijala, znaša za moške možgane 1362, za ženske 1219 gramov, torej je za 143 gr razlike.
Ne bom se spuščal na tem mestu v polemiko radi konkurence, katere so razni pristranski in nepristranski prijatelji in sovražniki žensk izvajali iz teh, brez vsakega ugovora veljavnih podatkov. Povdar-jam pa, da so izrekli vsi, da zadošča duševni razvoj žensk za vsak studij, kar se morda mnogim zdi velika koncesija, kar pa končno ni prav nič posebnega, kajti postati profesor ali doktor, gotovo ni ni-kaka občudovanja vrednost in zmožnost, in doseže se oboje prav brez velikih težav z nekoliko marljivosti in brez posebnih duševnih sil, kakor nas o tem najbolje prepričuje vsakdanja istina.
prestopili zemlje dobrega in čistega rodoljubja! To naj si za ušesa zapišejo politični komedijantje pri »Slovencu«, ki sami hočejo biti trezni in realni politiki, ki pa druge, ako se podajo na polje trezne in realne politike, proglašajo za narodne izdajice, če to ni hinavstvo, potem ne vemo, kaj naj je še hinavstvo! Drugi važni moment pa je ta, da živimo ravno sedaj v dobi, ko bi se dal pridobiti velik kos slovenskega srednjega šolstva, in sicer ne samo na Štajerskem. Se ve, pri tem ne bi se smela voditi zgolj politika srca, nego tudi politika hladne pameti. Kdor pozna parlamentarne razmere, nam bode v tem pogledu prav dal. Mi se glede zadnjega glasovanja o Celju ne pripuščamo nikakim nebuloznim iluzijam. In naravnost pregrešno je, če se narod v tem pogledu zapeljuje k napačnemu mnenju, da je sedaj Celje za vse večne čase rešeno. Zmaga pri Celju je bila samo slučajna, da je vseh 18 Lahov glasovalo z levico, bi bila Stiirgkhova resolucija sprejeta. Na tem bi se ne bilo dalo ničesar spremeniti, in naj bi se v to trudili še celo politiki, ki imajo dosti več v glavi, nego pa naš ponižni dr. Šusteršič. Ne bode treba dolgo čakati, pa se nemško in laško srce zopet najdete, in pot e' m vzame vrag tako Pazin, kakor Celje. Slovencem pa ostanejo dolgi nosovi, in pa pekoča vest, da so zopet nerodno in neokretno zamudili pravi trenotek. Tolažijo pa nas z nemškimi klerikalci, ki počivajo sedaj na srcu dr. Šusteršičevem. Slaba tolažba to! Stranka, ki je pri glasovanju o Celju na tri različne načine postopala, nosi v sebi kal razpada. In če možje, kakor Kathrein in Fuchs, glasujejo proti Celju, nas Treuinfels ne bo rešil!
Ne napravljajmo si nikakih iluzij, in bodimo v resnici, trezni in realni politiki, kar tudi »Slovenec« biti hoče!
Sicer pa, kakor rečeno, je naše stališče lahko napačno. Nobenemu ga s silo ne obešamo na vrat, odločno pa ugovarjamo proti perfidnosti, da smo navadne izdajice, ako želimo slovenskemu narodu
To se mi je zdelo per parenthesin treba omeniti, da se razumemo, ako spregovorimo sedaj nekaj besedij o intelektu. Intelekta ne mogo dati nobene šole; iz prirojenih duševnih sil se razvija; v nagli in spretni koncepciji, v realnih utemeljenih kombinacijah, v neskaljenem sklepanju in jasni razsodnosti se kaže. Čim več je seveda priučenega tujega gradiva, tem lože se prikrijejo pomanjkljaji lastne ne-plodovitosti, kateri postanejo pa vsekdar zopet več ali manj očitni, kedar se gre za stvaritev nove tvarine, kedar se gre za snovanje in proizvajanje novih idej iz starih, splošno znanih miselnih skladišč.
Ako je v tem oziru že večina moških jako »normalna«, pogrešamo pri ženskah vseskozi te ustvarjajoče duševne sile. O pesnikih in pesnicah v navadnem pomenu besede ne bom govoril, predaleč bi nas to vodilo, poleg tega naj še mimogrede omenim, da intelekt ni nikaka absolutna potreba umetniškega (ne pravim »ženijalnega«) proizvajanja. A če pogledamo tudi na to polje, ne najdemo v teku časov nikdar ne umetnic, stoječih na tisti višini, kakor umetnikov. Glasba je bila vendar od njega dne skoro izključna domena krasnega spola — in soditi bi se moralo po splošnem mnenju, ki vlada o čuvstvenom življenju ženske, da bi uprav
glede srednjega šolstva hitre pomoči. In naj se ta pomoč doseže tudi po poti, koja ne bode všeč vsakemu Slovencu.
V IJuB»IJ»nl, 27. marca. Radikalci in radikalni radikale!.
Vsenemški radikalci so se razcepili v dva tabora. Boj med Schonererjem in Wolfom postaja na tihem vedno hujši. Častihlepnost in vladeželjnost teh dveh prvakov nemških radikalcev ne pozna nobene meje in ne zameta nobenega sredstva. Tako je sedaj razkol popolen. Za nemške češke okraje se osnuje posebna politična organizacija. To je sklenil shod, katerega so se vdeležili zaupniki češko-nemških radikalnih poslancev od vseh najrazličnejših krajev. Ta shod je izjavil, da sedanja parlamentarna vsenemška zveza ni več zastopnica cele vsenemške stranke. Zato naj se osnuje nova, kateri bo vodja Wolf. Tako bodo torej Schonererjanci osamljeni. Vsenemci bodo imeli dvoje strančic: Wolfovo in Schonererjevo, ki se bosta med seboj na tihem pobijali ter tekmovali v svojem radikalizmu. Poslej pojde za to: katera je radikalnejša, v kateri so radikalci in v kateri radikalni radikalci! Dvoje prvakov ne prenese dolgo brez škode nobena stranka.
Nemiri na Turškem.
V Gorenji Albaniji vlada razburjenost, ki je nevarna. V sandžaku Ipek je bil umorjen vodja Albancev Mollah Zekka, zato vre med mohamedanskim in pravoslavnim prebivalstvom. Črnogorci utiho-tapljajo orožje med krščanske Albance. Tudi v okraju Skader je nemirno. Črnogorci hujskajo baje proti Turkom. Tudi v Albaniji je nered. V okraju Tepelen je bilo tekom enega meseca umorjenih 24 oseb. Tudi ropa se. V vilajetu Skader je tako nemirno, da je vali Šakir paša tele-grafično prosil za štiri bataljone pešcev. Tudi macedonski odbor se zopet giblje. Nedavno so v Seresu našli pri odličnem Bolgaru odborove oklice, puške in streljivo. Baje so v istem kraju prijeli Sarafo
v ti stroki morala se ženska povspeti do vrhunca. A med Bachi, Beethovni, Mozarti in drugimi iščeš zaman primernega ženskega imena!
Kar se tiče ženskih učenjakov, stoji stvar še slabše; vseskozi so to, kar imenujemo dobrega učenca, dobro učenko. Seveda so to iz večine moški učenjaki tudi — a ženske — učenjakinje dvignile so se na vrhunec, katerega jim je sploh bilo dano doseči kot zastopnicam njihovega spola — dočim pri omenjenih moških pomenja dosežena višina (jednaka doseženi višini njihovih ženskih koleginj) prav pohleven griček učenosti.
Za te trditve pa ni ravno treba posezati po takih primerah; nudi nam jih dovolj vsakdanje življenje. Prav rad priznam, da so ženske izvrstne in dobre učenke, ubogljive in postrežljive, in kjerkoli so se odločile za studij, prospevajo, zlasti še, dokler je stvar pereča, aktualna, ali da povemo po domače, dokler je »v modi«. Ali kako je to učenje? Skoro vedno je snov slabo prebavljena, proučevanje ni skoro nič poseglo v duševno življenje učenke, in cela stvar je samo učenje na pamet, brez globočje notranje vrednosti. K temu pride še to, da se priučeno kaj lahko pozabi. (Dajje prih.)
vega agenta, ki je nabiral ustaše. Velevlasti so pozvale Turčijo, naj skrbi, da bo v nemirnih krajih dovolj vojaštva, ki nemire takoj uduši; na drugi strani pa naj skrbi, da turška oblastva ne bodo postopala prestrogo, ter da ne bodo izzivala. Tudi vlada v Sofiji je dobila poziv, naj skrbi, da se mir v Maoedoniji ne bo rušil.
Priprave h kronanju španskega kralja.
Madridsko mestno zastopstvo je objavilo spored slavnostij, ki se bodo vršile pri kronanju mladega kralja Alfonza XIII. V prvi polovici meseca majnika bo Alfonz XIII. razglašen polnoletnim in bo takoj kronan. Glavno mesto Madrid razdeli ob tej priliki 20.000 pezet ubožcem. V Retirskem drevoredu se priredi »sevilski sejem« s krasnimi paviljoni plemenitaških rodbin, klubov, mest in dr. Plesalci in plesalke iz raznih krajev bodo uprizarjali svojo umetnost v narodnih nošah, različni poljedeljski in obrtniški izdelki se bodo razpečavali. Velik del mesta bo okičen s stebri in slavoloki, monumentalni steber Kolumbov bo razsvetljen z 2000 električnih raznih svetilk. V hippodromu bodo tekmovalne igre, h katerim je določeno 13.000 pezet za zmagovalce. Madridska posadka bo priredila baklado in srednjeveški turnir. Privlačna moč bo seveda borba z biki. Mladi kralj bo pregledal vojsko 35.000 mož. Od vseh evropskih dvorov ter od latinskih južnoameriških republik se pričakujejo sijajna odposlanstva h kronanju. A dočim se množi med nižjimi sloji prebivalstva strahovita revščina, dočim raste splošna nezadovoljnost Špancev ter groze štrajki in izjemna stanja med delavci, dočim stoka prebivalstvo v verigah klerikalizma in jezuvitizma, se nam ob kronanju Alfonza XIII. vsiljuje vprašanje, ali bo imel 161etni, bolehavi kralj dovolj moči in vpliva, da osvobodi svojo nesrečno domovino črnih krvosesov, edinih grobo-kopov nekdanje bogate španske kraljevine.
Vojna v Južni Afriki.
Vest, da so bili odlični zastopniki transvaalske vlade pri Kitchenerju ter da so na potu k predsedniku Steijnu in k burskim generalom, da se domenijo glede mirovnih pogojev, je vzbudila v angleških in Burom prijaznih političnih krogih največjo senzacijo. Najvažnejše pri tem je, da so tudi najfanatičnejše angleške stranke zadovoljne, da se začne z Buri mirovno pogajanje in prav Angleži naglašajo, da se mora Burom ponuditi mir z najugodnejšimi pogoji. Zadnji uspehi Burov, zlasti sijajna zmaga Delareva, ki je potem Me-thuena ne le zopet izpustil, nego mu dal svojega nečaka za spremljevalca, ti čini Burov so napravili na Angleškem največji vtisk. Schalk Burger in Kitchener sta se že teden dogovarjala radi potovanja burskih zastopnikov v Pretorijo ter v Oranje. Torej ni resnica, da bi bili Buri le v skrajnji zadregi prišli h Kitchenerju. Zadnja mirovna pogajanja so se vršila v februvarju 1. 1901. Botha je mir odklonil, zlasti radi tega, ker je Anglija zahtevala, naj bodo ustaši iz Kaplandije iz amnestije izvzeti. Ker so dosegli Buri v poslednjem času zopet več znamenitih uspehov, je gotovo, da danes ne bodo hoteli sprejeti neugodnejših mirovnih pogojev kot pred letom dnij. Na Angleškem se vedno bolj utrjuje prepričanje, da glavna izguba v tej vojni ni 5 miljard in 80 000 mož, nego izguba ugleda ter simpatij na vsem svetu. Črez tri mesece se bodo vršilo kronanje kralja Edvarda, in vse želi, da bi bilo vsaj dotlej v vsej angleški državi mirno. Kralj Edvard je poslal proti volji Chamberlaina svojega zaupnika) maršala Wolseleya v Južno Afriko, ne sicer, da sklene mir, nego da mu objektivno poroča o resničnem položaju. Vlada se je menda teh poročil zbala, saj bi moral Wolseley povedati, da se resnica angleškemu narodu in kralju prikriva. Zato pa je ta poročila onemogočila s tem, da je Wolseleya prehitela in provzročila nova pogajanja. Vse kaže namreč, da imajo inicijativo pri tem poslednjem dogodku Angleži, ne pa Buri, ki štejejo na bojiščih še 35.000 mož. Vspeh pogajanj je odvisen od angleških ponudeb ter od mnenja Bothe, Deweta, Delareva in Steijna.
Najnovejše politične vesti.
Za spremembo zdravniških r i -gorozov se je vršila te dni pri naučnem ministru enketa, h kateri so prišli odpo-
slanci vseh avstrijskih medicinskih fakultet. — Ministrski sestanek. Nemiki kancelar grof Bulow če snide na svojem potovanju po Italiji v Benetkah z italijanskim zunanjim ministrom Prinettijem. — Sultanovo duievno stanje je čim-dalje hujše. Mladoturki se neprestano zapirajo. — Ceoil Rhodes, katerega smrt se je že davno poročala, umrl je »končno« včeraj zares. — Izdajalsko mesto. V mestnem svetu v Hebu je predlagal občinski svetnik Sigi, naj se izreče Schonererju za njegove izdajalske izjave v državnem zboru splošna graja. Večina mestnega zastopa pa je predlog zavrgla.
— Srbska kraljevska dvojica pride v mesecu juliju 1.1. na ruski dvor v Liva-dijo. — Hrvatska regnikolarna deputacija se je včeraj sešla. Vlado je zastopal sam ban. — Uprava Kube se izroči dne 20. maja t. 1. kubanski vladi ter zasede predsednik Palma svoje mesto. Ameriške države odpokličejo z istim dnem svoje civilne uradnike in oboroženo moč.
— 14 kristjanov umorili so kitajski vstaši v Humanu. — Novo encikliko je spisal papež, z isto hoče dokazati, da je socialno napredovanje narodov mogoče le doseči z vero.
Dopisi.
Iz Smlednika. V odgovor na odprto pismo gosp. Vojtecha Hjbaška, kaplana v Smledniku sledeče:
Trdo se Vam zdi, da sem na ne posebno diskreten način omenjal v zadnjem dopisu v »Narodu«, da ste mi metali polena pod noge. Trdo se Vam zdi, a še bridkeje je dirnulo mojo dušo Vaše postopanje v ravno onem slučaju, katerega sem Vam predbacival.
Priče imate, da bi me bili lahko tožili, a zakaj, naravnost Vam povem, ne vem. Besede, s katerimi bi bil jaz Vas razžalil, mi niso znane. Vem pa, da je bil ravno oni slučaj, o katerem sem pisal, meni prizadel več grenkih ur, kot Vam moje žaljenje in le ljubi mir, po katerem sem vedno hrepenel, pa složno delo je bilo povod, da nisem tožil. Priče imam, več prič! Gotovo se bodete še spominjali »lumpov«, katere ste nekoč nazivali. Znano Vam bo gotovo zabavljanje nekje, kjer ste poleg mene omenili še dva druga tovariša. »Sodrge« se bodete gotovo še tudi spominjali. Kak prijatelj — brez sovraštva — ste bili sploh našemu učiteljskemu osobju, ste pokazali svoječasno v nekem pisemčku, v katerem omenjate tukajšnje učiteljstvo. In Vi morete kar z mirno vestjo reči, da nimate sovraštva do mene? Iz zgolj prijateljstva vendar niste tega storili!
Kar se tiče vplivanja, Vas spominjam samo na zgornji izraz. Posebno vabilo za pevce to ni bilo! Kake slabe posledice bi bile nastale za onega pevca, ne vem, saj vendar ni greh biti cerkven pevec, a drugega ni bil in se slabega niti trohice ni naučil. Le vprašajte ga sami!
Javno pa Vam tu lahko rečem, da sem opetovano hvalil Vaše muzikalične zmožnosti, a kritikoval po pravici razdelitev pevcev v glasove, kateri nikakor ne zadostujejo za našo prostorno cerkev, niti velikim orgijam.
O šolskih otrocih Vam pač eno lahko povem. Vi trdite, da ste varovali moj ugled — hvala Vam zato, a upam, da sem si ga doslej še sam lahko varoval. Dalje trdite, da bi bili marsikaj lahko rekli v šoli, a niste. Kar bodete napačnega in če ste že kaj v moji šoli našli razven dotičnih ostankov cigaret, kateri so nekega večera pri pevski skušnji brez moje vednosti ostali na šolskih tleh, in katere ste mi drugi dan, ko ste imeli prvo uro, pustili pobrati po šolskem otroku — ime na razpolago — in dejati na pisalno mizo. (Kaj ne, to ste varovali moj ugled!!) Vas prosim, opozorite na nedostatke mene, saj sem zato šolski voditelj; sicer pa Vam je tudi druga pot odprta. Le na dan z ne-dostatki!  Doslej imam še kaj mirno vest.
Vpraševati sem bil primoran. Doslej se nisem brigal, kaj govorite v šoli, ker mi niti v sanjah na um ni prišlo, da bi se moglo kaj takega zgoditi (bil sem pre-optimističen). Tudi ko sem od odraslih ljudij izvedel, kaj ste rekli učencem, nisem verjel. Prepričati sem se hotel pri otrocih! Bila je istina.   Tega menda, kar Vas je
čul ves rasred izreči in je potrdil pred g*dč. učiteljico in enim moiem, ne morete zanikati. Nasprotno je nemogoče, kajti otroci si sami niso izmislili, mislite li, da?
Toliko zadostuj! Upam pa, da zavlada že enkrat toliko zaželjeni mir, kajti vsega tega peresnega boja nisem zakrivil jaz, temveč se me je začelo kar na lepem po časopisih sumničiti in napadati in me izzivati in tudi prvotnega miru nisem skalil jaz. Nimam veselja pa tudi brezplodno se mi zdi tako pisarjenje po političnih listih, zato pa odgovarjam danes zadnjič, če potem kdo po časopisih ruje dalje ali ne. Ob sklepu mi na misel prihajajo besede: »Et in terra pax hominibus« in mir bodi, če že ne radi drugega kot zato, ker slabo, vpliva na šolsko mladež.
Andrej Rape, nadučitelj.
Z Vrhnike. Naš rojak, Alojzij Luz-nik iz Dornberga, bivajoč na Vrhniki pri Ljubljani, potuje sedaj po Nemčiji, Bijer študira napredek v muzikalnih inštrumentih, posebno v harmonijah, glasovirjih in orgijah. Bavi se tudi z mnogovrstnimi sistemi pisalnih strojev in z aparati za moderno razsvetljavo, ki daje prijetnejšo luč od električne žarnice ter stane razsvetljava za polovico manj od acetilenove, plinove ter petroljeve luči. Za nekaj tednov se g. Luznik vrne v domovino ter bode dajal interesentom potrebne informacije.
Iz Podnarta Priljubljeni in napram občinstvu jako postrežljivi železniški asistent g. Edvard Kovač je od nas prestavljen v Št. Jur na Štajersko. Globoko obžalujemo njegovo premeščenje, tembolj, ker je pri nas velik promet in se nujno potrebujejo uradniki točni in prijazni. Pri nas nimamo sreče. Prej smo izgubili ne-pozabljivega in finega načelnika gospoda Goloba, zdaj pa še g. Kovača. Kaj bo? Pa menda tudi nam prisijejo milejše zvezde ?!
Slovenska Matica".
128. odborova seja, v četrtek, dne 20. sušca 1902.
Navzočni: Gg P. Grasselli (predsednik); dr. J. Lesar, Fr. Orožen, L. Pintar, M. PleterSnik, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, I. Vavru, Fr. Wiesthaler, dr. Fr. Zbašnik in V. Zupančič (odborniki); £. Lab (zapisnikar). Skupaj 13.
Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo in da besedo zapisnikarju, da poroča iz predsedstva.
Sklene se častnemu članu, J. Legu v Pragi, vseučiliškemu prof. dr. A. Friču v Pragi in odborniku dr. J. Lesarju izreči zahvalo za podarjene knjige, oziroma za posredovanje pri knjižnih darilih.
Na znanje se vzame, da je Matica častitala dekanu in poverjeniku J. Vohu povodom imenovanja stolnim kanonikom lavantinske škofije.
Zapisnik o 127. odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika dr. A. Ušeničnik in dr. Fr. Zbašnik se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika profesorja M. Pleteršnik in I. Vavru. Na ogled je zapisnik o seji knjižnega odseka z dne 17. t. m.
Odobre se nagrade pisateljem, urednikom in korektorjem društvenih knjig za leto 1901, ki izidejo v kratkem.
Odbor pritrdi nasvetom knjižnega odseka glede založnih cen posameznim iz-tisom teh knjig.
Na znanje se vzame, da je knjižni odsek izvolil v pripravljalni odsek za nabiranje krajepisnega gradiva odbornike: Fr. Finžgarja, Fr. Orožna, M. Pleter snik a, S. Ruta rja in V. Zupančiča.
Tajnikovo poročilo o poverjeni-štvih, društvenikih, knjižnici in knjižni zalogi se odobri brez ugovora. Za preteklo leto je društvu plačalo udnino 2833 letnikov; od zadnje seje je Matici pristopilo 9 udov na novo. Knjižnici je v isti dobi prirastlo 74 knjig, zvezkov in časopisov: 62 zamenjanih, 12 podarjenih.
Ko se reši še dvoje prošenj za poda-ritev založnih knjig, zaključi predsednik sejo po šestih zvečer.
Izpred sodišča.
Gospod deželno sodni svetnik An-d o 1 š e k je včeraj predsedoval sledečim obravnavam c. kr. deželne sodnije.
1. Junak noža. Ant. Gašperšič iz Ojstrega je že petkrat radi boja pred kaznovan. Pred nekaj časom je zopet pil v vaški krčmi in se spri z nekim tovarišem. Naposled je skočil k njemu in mu zasadil nož dvakrat globoko v hrbet ter ga smrtnonevarno ranil. Gašperšič taji pri obravnavi vse. Priče pa izpovedo tako, da
ni dvoma o storilcu, in sodni dvor ga obsodi na 18 mesecev težke ječe s postom vsaki mesec in trdim ležiščem.
2. Žganje! Leta 1882. rojeni Jože Sagažin, po domače »Jernejev«, hlapec na Hribih je služil začetkom tega leta pri gospodarju Jožetu Hribu na Hribih. Zapa zil je, da ima ta gospodar v kleti par sodčkov pijače. Sklenil je, da se jih polasti V ta namen je nagovoril leta 1880. rojenega posestnikovega sina Fr. Blok ar j a iz Zadrščeka ia leta 1878. rojenega posestnikovega sina J. Lapajneta iz Poljan, naj gredo ž njim krast. In šli so 10. pro sinca. Razdrli so naj prve mrežo ob oknu kleti, skočili v klet in odnesli dva sodčka žganja. Neka ženska pa jih je videla in povedala vse stražniku; saj »babe ne morejo tihe biti«. Ko je stražnik našel pijane fantine in sodčka v grmovju skrita, so se fantje precej udali. Sagažin bode vsled tega žganja — spili so iz prvega sodčka kakih 8 litrov — pet mesecev v težki ječi sedel in se enkrat na mesec postil; Blokar bode tri mesece sedel in L a-pajne, ki je že predkaznovan radi goljufije in tatvine, šest mesecev.
3. Elegant! Leta 1883. rojena samska natakarica Frančiška Marjek ni slaba in hudobna, a napako ima, da hoče elegantna biti na vsak način! Elegantne obleke, elegantni klobuki, elegantne boa,
— to so njeni vzori . . . Tri leta je bila preje v Novem mestu; pozneje pa, do zadnjega časa, je stanovaia v Kosezah pri svojem očetu. Ta je delavec in seveda ni mogel s svojimi skromnimi zaslužki ustreči njeni vedni želji po eleganci in nobleai. Sama si tudi ni mogla toliko prislužiti in zato je sklenila — goljufati. Potrebovala je najprve par »galošnev«; in šla je k tvrdki Jevnikar ter dejala, dajo pošilja neki inžener tvrdke TOnnies in odnesla srečno črevlje. Potrebovala je potem blago za obleko; šla je k tvrdki Šumi ter odnesla blago za obleko, rekoč, da jo pošilja strojevodja Kavčič. Na jednak način si je pridobila nekaj stvarij pri tvrdki Kastner in Ćopič ... A to ji ni bile dovolj; velike misli so ji švigale po glavi: Krasne klobuke je zaželela, v dragocenih boah se je videla v duhu sprehajati. Ko je tako zamišljena šla po Resljevi cesti, zagleda na lepi hiši napis »Reissner«. Ta napis jo je baje zapeljal. Šla je k tvrdki Krejči, rekoč, da jo pošilja gospa Reissnerjeva in pokazala njeno baje lastnoročno pismo. Zahtevala je klobuk in boa na ogled. G. Krejči je bil pa toliko previden, da je stvari raje po svojem učencu poslal gospej Reissner-jevi. Natakarico pa so kmalu imeli. Sedaj bode sedela pet mesecev v ječi ter plačala odškodnino in stroške. Tako neele-ganten konec je vzelo Franckino hrepenenje po eleganci.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. marca.
— Osebne vesti. Inspektor ljubljanske tobačne tovarne g. Viljem Mol-ler je imenovan nadinspektorjem z dohodki VI. čin. razreda. — Stavbni praktikant g. Karol Pick je imenovan dežel-novladnim stavbnim adjunktom.
— Netaktnost južno železnice. Pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico je v imenu južne železnice nje generalni ravnatelj dr. Egger v prvi kategoriji trgovskega odseka oddal glas za nemška kandidata Bttrgerja in Krisperja. Vajeni smo od južne železnice marsičemu; to dejstvo nas je pa vendar izne nadilo, ker pomeni za slovenski narod pravo provokacijo. Južna železnica teče na Kranjskem po vseskozi slovenskih pokrajinah; dežela kranjska šteje 96°/0 slovenskega in le 4% nemškega prebivalstva. In vendar se zdi generalnemu ravnatelju južne železnice potrebno, podpirati jetično nemško stranko na Kranjskem. Po našem mnenju bil bi — če dr. Egger že ni hotel voliti slovenskih kandidatov
— takt zahteval, da se vsaj volitve vzdrži. Tudi v interesu južne železnice, katere uprava k ostri kritiki naravnost izživlja, bi to bilo, — to naj si nje generalni ravnatelj le dobro zapomni. In zato: do svidenja, gospod dr. Egger!
— Kardinal Missia. Pogreb umrlega kardinala bo 2. aprila. Kardinal se pokoplje na Sveti Gori pri Gorici. Missia je 140. med kardinali, kar jih je umrlo, odkar je Leon XIII. papež. Včeraj je imel goriški kapitelj sejo, v kateri je izvolil generalnega kapitularja, ki bo vodil nadško-fijo, dokler ne bo imenovan nov nadškof. Iz* voljen je bil prost Andrej Jordan, po narodnosti Lah. Tako vodita zdaj obe, pretežno dve slovenski škofiji na Primorskem, goriško in tržaško, dva Laha. Med ljubljansko duhovščino se govori, da utegne postati dr. Mahnič nadškof v Gorici, kar pa ni prav verjetno, ker se čuje, da se
je kardinal Miaaia z veliko vnemo zavzemal za to, naj bi bil Mahnič imenovan škofom v Trstu. Mahnič je bil Missijev kandidat, Flapp pa kandidat tržaškega namestnika. Dunajska vlada ni hotela ne jednega ne druzega in tako je prišlo do kandidature monsignora Nagla, ki je med tem tudi že splavala po vodi. Smrt kardinala Missije je spravila vlado v novo še večjo stisko, ker bo silno težko dobiti naslednika.
— Nezmotljivi papež je baje za-klical, ko so mu sporočili vest o smrti kardinala Missie, ves ginjen: »To je bil svet mož« ter se potopil v molitve za dušo umrlega . . .
— Nagrada latinizatorju. Kakor poročajo italijanski časopisi, je podelil papež poreško puljskemu škofu Flappu častni naslov hišnega prelata in rimskega grofa za to, »ker je znal v svojih cerkvah ohraniti latinščino«, ali z drugimi besedami: ker je iztrebil iz cerkva svoje škofije zadnje sledove hrvaškega jezika. Po njegovi smrti pa bo tudi najbrže vzdihnil papež: »To je bil svet mož!«
— Kaj je s knjigami „Slovenske Matice" in Šolske Matice"? »Tako povprašujejo udje teh društev. Pred nekaterimi leti je »Slovenska Matica« raz-pečala knjige do božiča; to je bil red; zdaj tega že dolgo ni. »Šolska Matica« je obljubila knjige tudi do božiča preteklega leta, a ostalo je pri obljubi. Sliši se, da so temu neredu krive nekatere tiskarne, če je tako, zahtevamo, da se takim tiskarnam v bodoče ne dajo društvena dela«. — Tako se glasi dopis, ki smo ga prejeli od odličnega rodoljuba. Pripomniti moramo, da je naša tiskarna o pravem času izvršila dela za »Slovensko Matico«, druge tiskarne pa še niso gotove. Kje se tiskajo knjige »Šolske Matice«, nam ni znano. Sicer pa bodi resnici na ljubav konstatirano, da niso krive tiskarne, če knjige ne izidejo o pravem času, nego da so krivi vedno le avtorji. Kdor ima le nekoliko pojma o tiskarskih razmerah, lahko na prstih preračuna, koliko časa je treba, da se kako delo stiska. Ce naj kaka knjiga izide o božiču, se mora pač rokopis o pravem času izročiti tiskarni, najsi bode že ta ali ona, to pa se skoro nikdar ne zgodi in je to jedini vzrok zakasnitvi, vse drugo pa so le puhli izgovori. Toliko v pojasnilo, ker se vedno zvrača krivda na tiskarne.
— Maščevanje po smrti. Na
dnevno vest pod tem naslovom v 60. št. se nam piše: Ni res, da nisem pustil zvoniti Štefanu Kebru, ki je utonil pri Sv. Lenartu, ko se je vračal iz gostilne; res je pa, da se mu je zvonilo tačas, ko so ga prinesli v cerkev, kjer se je opravilo navadno cerkveno opravilo in ko so ga odnesli v mrtvašnico v svrho obdukcije. Takoj po maši je bil med zvonjenjem pokopan. Ni res, da sem imel na pokojnika hudo jezo; res je pa, da nisem imel nikake jeze. Ni res, da sem kedaj klical pokojnika k sebi in mu kaj zapovedal. Sostro, dne 19. sušca 1902. Miha Zupan, župnik. — Odgovoril bo dotični naš gosp. dopisnik. Potrpite torej malo, gosp. Miha Zupan.
— Umrli. Sinoči je v starosti 59 let umrl mnogoletni tehnični vodja Blaz-nikove tiskarne gosp. Avgust P u c i h a r. Pokojnik je bil zvest narodnjak, blag mož in znamenit pevec. Bil je jeden strebrov nekdanjega čitalničnega zbora in odličen član »Glasbene Matice«. V mlajših letih je tudi sodeloval pri slovenskih gledaliških predstavah. — Danes je umrla ljubezniva slov. dama, gospa Mici K r iš t o f, rojena Putrichova, soproga g. poštnega oficijala Josipa Krištofa, stara šele 27 let. — V Gradcu je včeraj, zadet od kapi, umrl višje deželne sodnije podpredsednik gospod J. \V a n s g o v starosti 67 let.
— Slovensko gledališče. Zadnji dve predstavi sta se uprizorili včeraj v tej sezoni na korist dramskemu personalu. Hitro se konča pri nas sezona, v šestih mesecih. V tem oziru nas prekaša celo Maribor; z Gradcem, Zagrebom, Trstom se še primerjati ne moremo. Tu se igra skoro prav do poletja. Priznati moramo, da se je lepo zaključila letošnja sezona z »Divjim lovcem« in Shakespearom, kojega med sezono, žal, ni bilo na odru. Lepo delo je Finžgarjev »Divji lovec« z nekaterimi svojimi prav originalnimi domačimi prizori, katerih dozdaj ie nismo
videli na odru, poleg drugih bolj znanih. Tudi ▼ torek se je igralo dobro. Občinstvo je že izreklo svojo sodbo o »Lovcu«: Finžgar je prodrl in njegovo delo ima pravico do stalnosti. Kar sem pisal o njem v podrobni kritiki, moram ponavljati tudi danes v svesti si svoje popolne objektivnosti in rad priznam, da je to Finžgarjevo delo vkljub hibam vredno svojega avtorja, ki se je izkazal tudi na drugem polju kot izvrsten, umetniško čuteč pisatelj. — Moški zbori  so izostali in pogrešali jih nismo. — Zvečer pa smo uživali Shakespearja po dolgem času.   »Romeo in Julija« je prva pristna tragedija Shakespearova, katere značaji, duh in strast junakov so prava nasprotja »Hamletu«.  V »Romeju in Juliji plamteče solnce vročekrvnega juga — v »Hamletu« mrzla megla hladnega, preračunaj očega severa. Ni ga italijanskega dela, v katerem bi bilo toliko južnega ognja, v katerega strasti izgubi junak Romeo vso svojo moško moč, pijan ljubezni, narava polna občutja in južne strasti, če vidimo te žive junake, ki čutijo in govore kot mi, zdi se nam skoro verjetno, da je minilo od tega,  kar ae je porodil Romeo v duši genija, nad 300 let.   To je ravno tisti duševni realizem, v kojega se je uglo-bil veliki filozof Shakespeare, ki je izčrpal človeško dušo do skrajne nijanse njenega valovanja in jo nam pokazal v vsi njeni velikosti in tudi nizkoti z demonično silo. Tragedija ljubezni imenuje se »Romeo in Julija«, in to po pravici. Romeo in Julija sta tip ljubezenske tragikomedije, kakor je »Kralj Lear« najbolj tragična komedija vsega človeštva.  Vso tragiko sta poveli-čala v torkovi predstavi v polni meri ter jo tudi »držala« vseskozi v igri g. Deyl in gdč. R u c k o v a. Ta dva marljiva igralca sta za časa svojega  delovanja pri našem gledališču tako očividno napredovala in se   povzdignila  zlasti  letos  na stopnjo prave umetnosti. V slovo jima je prirejalo občinstvo najburnejše ovacije po vsej pravici. Gosp. Dobrovoln^ je vesten, jako premišljen in okusapolen igralec, ki je nastopal v najrazličnejših  ulogah vseskozi povoljno ter dosegel najlepše uspehe. Naj bi se le še resno bavil s slovenščino! G. Dragutinović se je uprav v zadnjem času pokazal  izvrstnega  igralca, kojemu smemo   zaupati najtežje uloge z mirno vestjo. Gospej Danilovi nimamo skoraj ničesar več oporekati,  ker ona je brez-dvomno umetnica v specifičnih svojih ulogah. Varuje naj se pretiravanja in teženja  za efekti!   Drugi so imeli manjše uloge: gg. Danilo, Boleška,Polašek, Perdan, Verovšek, Lovšin, Nučič in gospa Lounska.  Z vsemi smo bili v obče prav zadovoljni,  zlasti pa moramo izreči svoje priznanje g. Boleški, ki je pa sicer izvrsten  pred sta vljalec komičnih ulog ter zna ustvarjati ne le izborne karikature, nego tudi karakterje. Pozabili smo ga pri predstavi  »Rdečega talarja« pohvaliti, to storimo danes.   Gospa Dra-gutinovičeva je bila v dejanjih, kjer ne prevladuje tragika, povsem na mestu. H koncu še par besedi k letošnji kritiki. Naše ocene so vzbujale letos, kakor smo se sami prepričali, precej razburjenja in jeze.   To jezo hladit so se zatekali prizadeti v neopravičeni ogorčenosti k drugim listom ter tam dobili tudi zavetja. Kakšno je bilo to zavetje, vemo.  Obenem pa so bili smešni.   Čuti smo morali, da je bila kritika prestroga, nasprotno smo si bili v svesti, da je bila  mila in prizanesljiva. Veliko smo zamolčali — »auch Schweigen ist eine Kritika — in prikrili s plaščem ljubezni do bližnjega, marsikako zasluženo ostrejšo grajo  smo olepšali in omilili, kolikor se je dalo. Težko je pisati v Slovencih objektivno oceno, da bi vsem ustregel, občinstvu, igralcem in — sebi.   Nato se nisem oziral, najmanj pa na one ljudi, ki vedno zabavljajo, v gledališče jih pa nikdar ni ter razun par klasičnih dram, ki so jih čitali v šoli, ničesar ne poznajo. Dozdaj smo bili navajeni vedno čitati di-tirambe in panegirike o dramatičnih delih in o igralcih; zato sedaj pri vsaki trpkejši besedi huronski krik. Mislim pa, da smo se vendar zopet nekoliko približali stališču, s katerega nam bo možno izreči brez zamere odkrito, objektivno besedo. Na- , sprotno bi bilo pač žalostno.
Jos. G. Oblak. — Za ustanovitev italijanske univerze se je začela  med visokoiolci v Primorju živahna agitacija. Dne 25. t. m.
so si ustanovili na shodu v Kopru tozadevno društvo, ki bo prirejalo shode po vsem Primorju. Na velikonočni ponedeljek se bo vršil prvi veliki shod v Gorici. Društvo je sklenilo delovati na to, da se vpiše tem več italijanskih slušateljev na vseučilišču v Inomostu.
— Istrska železnica Trst-Vuić sc otvori te dni.
— Vsprejem v domobransko kadetno šolo na Dunaju. Opozarjamo tiste, ki se zanimajo za pogoje, pod katerimi se vsprejemajo gojenci v domobransko kadetno šolo, na tozadevni razpis v uradni »Laibacher Zeitung« z dne 5. marca t. 1.
— Prevarani pohabljenec. Reški listi poročajo: Ivan Kučan je del kot mlad mož v svet. V Kahiri v Egiptu ga je zadela velika nesreča. Pri neki eksploziji je oslepel in odtrgani sta mu bili obe roki. Vrnil se je domov in začel pravdo za odškodnino. Ko je sodišče njemu v prid razsodilo, ponudil se mu je dober prijatelj, da stori zanj vse korake, kar jih je treba, da se dobi odškodnina. Kučan je prijatelju zaupal in dobil 5000 frankov. Daroval je prijatelju stotak, da je vse tako opravil. Sedaj pa so tega prijatelja zaprli, ker je prejel 50.000 frankov, a le deseti del odštel pohabljencu, drugo pa sebi pridržal.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. marca 1902. Število novorojencev 23 (=341 •/••)> mrtvorojenci 3, umrlih 20 (=29'7'/a0), mej njimi jih je umrlo za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=25%)» iz zavodov 9 (=45%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za š kar latico 1 oseba.
* Najnovejše novice. Delavski štrajki na Reki se širijo. S 1. aprilom vstavijo delo tudi postreščki in fija-karji. — Konje za Angleško vojno so začeli kupovati tuji agentje po Južni Rusiji, ker jih najbrže po Ogrskem ni več dobiti. — Sestanek vseh armenskih vse-učiliščnikov v Evropi se bo vršil dne 31. t. m. v Ženevi. — Ruska es-kadra, obstoječa iz deveterih ladij je prispela včeraj v Neapol. — Trije delavci v kotlu zadušili. V tovarni za špirit v Bukovaru so preiskovali trije kotlarji dno velikega kotla, ko spusti mašinist, ne vedoč za one tri delavce, paro v kotel. Vsi trije so se zadušili. — Kolera se je pojavila na otoku Malta. Umrlo je že 15 oseb. — Zamrznilo je v Azov-skem morju 24 velikih čolnov s 300 osebami. — Sredstvo zoper raka je iznašel v Stanislavi sekundarni zdravnik dr. Lv. Zulavvski.
* Nova Vilharjeva opera „Ivanjska kraljica" je dosegla v torek v zagrebškem gledališču samo časten uspeh. Kritika trdi, da je libretto slab in najiven, priznava pa, da je Vilhar, naš rojak, napredoval ter da je zadnja opera izdatno boljša od »Smiljane«, ki se je igrala in pela v minoli sezoni tudi v Ljubljani. »Ivanjska kraljica« je moderna opera; lirske točke so prav lepe, najboljša izdelani so zbori, manj posrečeni pa dramatični momenti. Občinstvo je pozvalo Vil-harja opetovano na oder.
" Hrvatsko gledališče brez opere in operete. Hrvatski uradni list je prinesel v soboto vest, da je dosedanji intendant, g. Ivo pl. Hreljanovič odstopil ter da prevzamo, vodstvo gledališča upokojeni artistični ravnatelj Adam Man-drovič. Radi velikega deficita hoče vlada opero, opereto in balet za nekaj časa opustiti ter gojiti poslej le dramo. Vlada trdi, da je deficita krivo mlačno občinstvo, opo-zicionalni listi pa dokazujejo, da je vsega kriva vlada sama, ki je nastavila intendantom Hreljanovića.
* Češka „Matice školska" je vzdržavala v pretočenem letu: 5 srednjih šol, 51 ljudskih šol, 44 otroških zavetišč in vrtcev, razun tega je podpirala celo vrsto srednjih in ljudskih šol. Stroški za vse to so znašali 551.198 K. Društvo ima 111.796 K gotovega premoženja ter posestev za 404212 K.
* Iz statistike. Rusija je imela 1901. 1. 79.000 ljudskih šol z 154,550 učitelji ter 4,204.000 dijaki. — Vseh kristijanov je na svetu 515 milijonov, izmed teh je komaj 256 katoličanov.
* Nafarbani župnik. VAndritzu pri Gradcu je prišel k župniku Sillvju mlad, elegantno oblečen mOž s poročilom, da mu je umrl stric Pesendorfer v Me« ksiki (kraj v Gorenjem Andritzu) ter prosil, naj se priredi večji pogreb in se »z vsemi« zvoni pol ure. Denar za vse to bo vzel iz hranilnice, le za sedaj naj mu posodi za sveče 10 gld. Župnik mu je izročil desetak ter pustil z vsemi zvonovi po pol ure zvoniti za — desetakom, kajti stric Pesendorfer bil je popolnoma zdrav.
* Atentat z dinamitom. Iz Bruslja poročajo, da je 21. t. m. ponoči počilo tik hiše klerikalnega poslanca Der-baixa v Binchu dvoje dinamitnih bomb ter napravilo v vsej ulici mnogo škode. Poslanec Derbaix je pri delavcih posebno sovražen, ker je zagrizen reakcionarec.
* Zviti jezuviti. Pred kratkim se je peljal po Ruskem Poljskem v kupe konjski mešetar. Na neki postaji je izstopil takoj za njim neki trgovec z moko, ki je mešetarja prijel za roko ter dejal: »Vi ste preoblečen jezuvit!« — »Seveda sem,« pravi neustrašeno prvi. — »Le tiho,« pravi mokar, »jaz tudi!« — Kakor znano, ne smejo jezuviti na Rusko, a preoblečenih kolovrati ondi cela jata.
* General Botha — Schone-rerju. »Fremdenblatt« je prijavil pismo, katero je poslal general Botha — S c h 6 -nererju. Zdravnik dr. Florian Albrecht, strasten občudovalec Schonererjev, je baje »nafarbal« Botho, kako je izvrsten, plemenit človek ta Schdnerer in posledica tega je zahvalno pismo Bothovo Schone-rerju. Pismo se glasi: Juriju, vitezu Scho-nererju, predsedniku vsenemške zveze avstrijskih poslancev: Ob odhodu dr. Al-brechta, ki je deloval od 1. januarja 1900 do danes v Natalu in pri raznih povelj-ništvih jako vspešno in katerega le težko vidimo odhajati, kajti dobrih zdravnikov je pri nas ubogo malo, moram Vam in drugim gospodom, ki ste poslali dr. Al-brechta k nam, izraziti v imenu svojih soobčanov ter v lastnem imenu svojo naj-iskrenejšo zahvalo. Ta javni dokaz simpatij iz tujine nam je izdatno pripomogel v težkočah krvave vojne. V največjem spoštovanju imam čast biti Vaš najuda-nejši sluga Louis Botha, generalni poveljnik južnoafričanske republike. Na bojišču 12. decembra 1901.
Društva.
— Učiteljdko društvo za radovljiški okraj zboruje v četrtek dne 3. aprila 1802 popoludne ob 3. uri v šolskem poslopju na Jesenicah. Dnevni red: 1. »O šolski higijeni«, poroča gosp. učitelj K. Matajec. 2. Občni zbor z navadnim vsporedom.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. marca. Slovenski državni poslanci iz Štajerske razglašajo, da bodo glede celjskega vprašanja postopali popolnoma solidarno, čuje se, da bodo imeli koj po veliki noči p o -svetovanje ali v Celju ali na Dunaju.
Dunaj 26. marca. Ruski general Puzvrevski je dospel sem in šefu francoskega generalnega štaba, generalu Pendezecu, povedal, da zaradi vohunstva aretirani ruski podpolkovnik Grimm absolutno ni mogel prodati Nemčiji francosko-ruskega načrta za mobilizacijo, pač pa razne druge načrte.
Dunaj 27. marca. Novi bankovci po 50 K se izdajo v mesecu maju.
Dunaj 27. maja. Na Semeringu je danes zapadel sneg.
Sofija 27. marca. Ministrski predsednik Dane v poj de v Petrograd, da informira rusko vlado o političnih in finančnih razmerah v Bolgarski.
Berolin 27. marca. V Vratislavi so bili aretirani trije višji ruski častniki, ki so z nemškimi potnimi listi hoteli iti v Berolin.
Lizbona 27. marca. Včeraj so bile tu velikanske demonstracije proti duhovščini. Množica je vpila „Smrt jezuvitom" in napadla kardinala-patriarha. Kardinal je moral bežati, da se je rešil.
London 27. marca. Včeraj je v Kaptovvnu umrl Cecil Rhodes. V znak žalovanja so zaprta vsa kapto wn-ska gledališča.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
katera utrdi dlesno in odstranjuj® neprijetno sopo Is ust. 1 steklenico s novo dom t K.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. 1 -■ Edino zaloga. =
Zaloga vseli preizkušenih zdravil, naedec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgifinih obvez, svežih mineralnih
VOd 1. t. d. (619—4)
Dež. lekarna Milana Leustek-a
v Ljubljani, Resi jeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega jubil. mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. marca: Matevž Velkoverh, gostač", 83 let, Ilovica st. 6, ostarelost. — Anton Jenko, dninar, 52 let, Radeckega cesta St. 1, jetika.
Meteorologično poročilo.
TUiu ltl morjem »062 m. Srednji tračni tlak 736-0 imm.
t
Tlakama J. Blosnlbo naslednikov javlja s tem tuftno vest, da je oje dolgoletni faktor, gospod
Avgust Pucihar
po kratki pa mučni bolesni v sredo, dne 26. suSca ob četrt na 7. uro v 69. letu svoje starosti mirno preminol.
Pogreb bode jutri v petek ob pol 6. uri popoludne iz  hiSe  žalosti na Sv. Petra cesti St. 6. (731) Blag mu bodi spomin!
V Ljubljani, dne 27. marca 1902.
26. 27.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra	2Š> &> a g	Vetrovi	Nebo	11 * CT
v mm.				* »
7316	73	ar. jvzhod	dež	I i
734 6 732 6	10 118	sr. jjvzh. sr. jzahod	jasno del. oblač.	s oo o
Srednja včerajšnja temperatura 69*, nor-male: 5 6°.
Dunajska borza
dnd 27. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 10165
Skupni državni dolg v srebru .... 10160
Avstrijska zlata renta....... 12070
Avstrijska kronska renta 4°/..... 99 35
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4°/......97#50
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1612—
Kreditne delnice......... 695 50
London vista.......... 240-17'/i
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 35
20 mark............2346
20 frankov...........19-12
ItalijansaJ bankovci........ 93 40
C. kr. cekini...........1131
Globoko užaljena javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je najina preljubljena soproga, oziroma mamica, gospa
Mici Krištof ponj. Putrichova
soproga c. kr. poštnega oficljala
danes ob 6. uri zjutraj, po dolgi in trpki bolezni, previđena s svetotajst vi za umirajoče, v 27. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nezabne rajnce bode v soboto, dne 29. marca, ob 4. uri popoludne iz biSe žalosti, Dunajska cesta St. 24, na tukajšnje pokopališče.
V Ljubljaai, dne 27. marca 1902.
Josip Krištof, soprog. — Vladimir Mrl štof, sinko. (730)
pretnier-kotesa 1902
Najstarejša,  J^R^ Vele-najbolj izpri- zanimiva in
čana znamka J^^^L nna oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Ppemier-Werke, Eger (Češko).
„Ljubljanska kreditna banka".
«1
Vsled sklepa II. rednega občnega zbora, ki se je vršil dne 25. t. m., plačevalo se bo od dne 26. marca t. 1. nadalje za kupon št. 1 starih delnic kot dividendo za leto 1901
I pri blagajni „Ljubljanske kreditne banke". I V Ljubljani, dne 26. marca 1902.
It
(728)
Upravni svet.
Kam?
miče velećenjeno občinstvo, da si preskrbi potrebnih gosposkih, damskih in otroških oblek? mm Gotovo samo v aiaOT
$ Angleško skladišče oblek
v vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 (729-1)
I kajti ondi se dobi v veliki izberi jako fino naj-
Wjjf% modnejše blago za v istini čuda nizke cene.
m
poštenih starišev, i dobrimi šolskimi »pričevali, ae sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«._ (415-33)
Cn. fcr. iwfrl]ski « Iržaim žiliznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls LJubljane juž. kol. Proga cez T* bit. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Cez Selzthai v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m ijatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Sokiograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni 7lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Ma-e vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago,
Esktni voz L in D. razreda), Lipsko, Dunaj via tetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi 1 iu 11. razreda.) — Proga
V Novo mesto ln v ilaciVje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano jož. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m- zjutraj osobni vlak c Dunaja via Amstetten, Monako vega, I no mosta, Franzens-festa, Solnograda, Lin ca, Steyra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monako vo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi L in II. razreda), Budejevio, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregeuca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak 1 Dunaja, Ljabna, Se lz t hal a. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste. Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ii Novega mosta ln Eooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol.
V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2» rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kasantka Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri S m dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (l)
?
Dve lepi svetli
mesečni sobi
se oddaste enemu ali dvema gospodama
po nizki ceni. (726—1}
Poizve se v upravniitvu »Slov. Nar.«.
pristno Izvirno
lzensko pivo
v steklenicah
iz pizenske meščanske pivovarne
V PlznU (721-2) s»«5 dobi pri
fin\. Stacitl-u
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v £jubljani.
Oglas.
Želi se kupiti na Kranjskem ali Štajerskem srednjo
kmetijsko domačijo
obstoječo iz senožeti, njiv, gozda, gospodarskih poslopij, z vrtom poleg teh, s fundus instruetusom ali brez tega. P. n. re-flektantje naj svoje ponudbe s popisom zemljiščnih rali, gospodarskih poslopij itd. ter cene s plačilnim pogojem pošljejo pod naslovom J. Z., posestnik v Senožečah štev. 81. (725)
Veliko zalogo najnovejših
kostumov # ##za dečke
priporoča (701-3)
Blaž Jesenko
ZE.jJTj.TDlja.n.1 Stari trg.
Pomladanske
novosli
konfekciji
dame, gospode in otroke
priporočata v velikanski izberi
Gričar ftffiejač
£j ubijan a
v PreSernovih ulicah Stev. 9.
ftizke cene, ločna in solidna postrežba.
(667-6)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
■
D8D
85
1^598^4^139^8192