Štev. 48.
V Ljubljani, I. decembra 1923.
Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
npravniStvo lista je v Ljubljani Breg It. 12. Telefon 119.
P
■n
Glasilo ||Združenja slovenski!: ^^tonomistov11.
Izhaja -vsako soboto.
n na-
.«ila50 - D ,.«esečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne Številke se ra-Cnnljo po Dl—■
Inseratl ae računajo: pol str. 560 D, manJSI sorazmerno. — Pri malih ozlaslh beseda 50 p.
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
(1836—1923.)
Umrl je kot najstarejši slovenski pisatelj. Javno je nastopil s svojini 30. letom in pokazal s tem pot mladini: najprej uči sebe, potem dru-ge. Stritar je bil učitelj v najboljšem pomenu te besede. Njegovo lastno pesniško in pripovedno ustvarjanje v celoti ne obdrži trajne vrednosti; toda njegovo organizatorično delo za razvoj slovenskega slovstva po Prešernovih časih mu zagotavlja poleg Levstika trajno zaslugo. Stritar je pokazal Slovencem (1866) veličino in pomen Prešerna ter v njegovem imenu začel boj za umetniško ustvarjanje v slovstvu. Njegov ,,Z v o n“ (1870, 1876—1880) je bil klicar, ki je zbral okrog sebe prve talente tedanje dobe, da so pozneje pod vodstvom njegovega učenca Levca nadaljevali in spopolnjevali slovstveno delo. Bil je pa tudi mojster slovenskega
jezika in tako z jezikovno obliko vplival na svoje sodobnike.
Stritar je bil mehak človek, ki bi bil hotel združiti krščanstvo, slovanstvo in socialstvo v vzajemno enoto. Samo enkrat je zamahnil z veliko močjo: njegovi »Dunajski soneti11 (1872), v katerih je šibal kulturne in politične napake svojih sodobnikov, zlasti B 1 e i w e i s o v -cev, so bili čin, ki je ž njim prekosil samega sebe.
Bil je svetoven človek, ki je hotel tudi Slovencem odpreti vrata v svet — to je njegova velikost; a da ni tako globoko koreninil v domači zemlji kakor njegov rojak Levstik
—	v tem se kaže njegova slabost. Slovenski narod mu mora biti hvaležen za njegovo učiteljevanje, ker mu je izšolal in vzgojil pisatelje in pesnike, ki se ž njimi lahko ponaša.
Dr. L.
Zakaj morajo biti Slovenci federalisti, in
republikanci ?
To vprašanje zahteva jasen in preprost odgovor:
Prvič federalizem. To je poglavitno vprašanje, ali smo Slovenci narod ali nismo. Že v stari Avstriji se je ves ustavni boj sukal okoli tega. Centralistični Dunaj nas ni priznaval za narod, ampak nam je dal nekako dvoživlarsko ime: „Nationalitat“. Mi smo se temu upirali in vztrajali na tem, da smo narod. V centralistični Jugoslaviji se ta špetir ponavlja, samo z razliko, da je naš položaj še težavnejši. Svetovna vojna je Slovence namreč udarila najbolj: porazdelila nas je med tri države, Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. V Avstriji naše ro-
jake germanizujejo naprej, kakor so jih nekdaj. V Italiji pravijo državniki, da jih bodo nasilno odnarodili. V Jugoslaviji pa nam pravijo, da tod ni več ne Slovencev, ne Hrvatov, ampak, da smo vsi skupaj en narod — .Jugoslovani". Nastane vprašanje, kakšne so razmere po Evropi in^ po vsem svetu in v kakšnem položaju smo Slovenci še posebej napram tem razmeram? Ali more današnja jugoslovanska SHS država, ki je krog in krog obdana od sovražnikov in slabih prijateljev, kdaj zopet združiti vse Slovence. Ko so v Parizu razbili srednjo Evropo, so dobili Lahi povsem proste roke v slovanskem
Primorju. Tam sedaj nemoteno uganja nasilnost fašistični nacijonalizem, ki je plod najhujše socijalne, politične in kulturne reakcije. To divjaštvo more ustaviti le misel člove-čanstva in miroljubja, prenesena v realno življenje. Južni Slovani moremo to doseči samo v slovanski balkanski federaciji, v kateri bi bili enakopravni vsi narodi, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Takšna državna tvorba bi lahko postala resen element miru, dela in reda. Pa tudi ta formacija še ne bi bila popolna brez Rusije. Južnoslovanski čolniček bi se moral navezati na veliki ruski brod, da bi mogel mirno in brez skrbi pluti med razburkanimi valovi svetovnih zapletljajev. Brez Rusije, ki se pravkar tako temeljito prenov-Ijuje, smo zapadni Slovani izročeni impe-rijalizmu in militarizmu zapad-nega kapitalističnega sveta. V tej koncepciji vidimo praktično slovanstvo, ki razbremenjeno carizma in imperijalizma, more postati vodnik novega svetovnega in socijalnega reda. Slovenec, ki misli, da ga more rešiti že brat Srb sam, je v zmoti. Sedanji položaj Evrope je v obče ne-vzdržljiv. Zato pride prej ali slej do revizije kapitalistično zamišljenih mirovnih pogodb. Morda bodo že letošnje volitve na Angleškem sprožile to revizijo ter načele vprašanje nove situacije v Evropi. Samo južnoslovanska konfederacija (zveza držnv) v zvezi z Rusijo, more slovenskemu ljudstvu prinesti resnično samoodločbo in svobodo ter ustvariti slovensko domovino od Celovca do Trsta.
Drugič republikanizem. Na to,
kar smo povedali zgoraj, pa se mora slovensko ljudstvo tudi pripraviti in sicer predvsem duševno. O republikanizmu se naši slovenski ljudje boje govoriti, celo inteligenti, ker sami sebi ne zaupajo in nimajo dovolj vere v samega sebe. Leta 1920. izvoljena belgrajska »konstituanta" ni bila suverena. Kdor ni prisegel na monarhizem, je bil enostavno črtan iz njenega imenika, pa če je bil sedemkrat izvoljen. Zaradi tega so re-
publikanski Hrvati raje ostali doma, in prav so imeli. Slovensko ljudstvo se je premalo jasno zavedalo, da je ono samo izvir in nosilec vse politične moči in nihče drugi. Ta mala samozavest in preozka politična izobrazba poznavalca naših prilik ne preseneča. Dolga stoletja so naše ljudstvo učili o »predobrem očetovskem cesarju14, o »milostljivem vladarju, ki neprestano moli za svoje narode“, o »junaških in pravičnih ce-sarjih“, od katerih je bil vsak skoro že več kot svetnik. Že otroku v šoli so vtepli ta strup pokorščine, strahu in spoštovanja v glavo, s takimi vzgojnimi metodami so nadaljevali pri mladeniču v vojašnicah in pozneje pri možu in starčku v društvih, na shodih, v cerkvah — vse do groba. Tako je šlo od generacije do generacije. Državljanska in duševna vzgoja naroda je ljudstvo duhovno zasužnjila in mislil je, da brez „ce-sarja“ ne more ne živeti ne umreti.
V	takšnem pokvarjenem in zastrupljenem vzdušju živeči narod je popolnoma pozabil na svojo naturno pravico, da se sme in more vladati in upravljati sam.
Zato je za Slovence republikanska misel kričeča vzgojna potreba, je uvod v samoniklo politično življenje naroda, da se zave svoje suverenosti in pa tega, da nima nihče prava vladati nad njim in razpolagati ž njim brez njegovega dovoljenja. Naš in hrvaški narod nista bila nikoli pozvana, da se izrečeta za monarhijo ali republiko. Seveda nimate tudi pravice odrekati Srbom kralja, ako ga oni hočejo imeti. Zato je sporazum tudi v tem pogledu potreben. Angleži so po svoji duševnosti gotovo republikanci, pa imajo vseeno kralja, ker mislijo, da je tako boljše. Toda oni ga lahko vsak čas odstavijo. Pri njih monarhija ni bistvena reč, ker je ljudstvo v to privolilo in še privoljuje. Dokler pri nas slovensko in hrvaško ljudstvo ne bo prostovoljno pritrdilo monarhistični državni obliki, tako dolgo se bo ta oblika mofla držati samo s pomočjo vojaške sile ob pomanjkanju prave
LISTEK.
26
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
Gubec je s prekrižanimi rokami zamišljen stal. Potopil se je v čudne misli, v njegovih prsih je besnel čuden boj.
„Da,“ je nadaljeval mladenič nekoliko plaho, »prišel sem, ujec, tudi zaradi sebe; tudi meni se kuha nekaj zlega, dasi nisem tlačan, ampak svoboden kmet.“
»Kaj zlega, Gjuro?“ je vprašal Gubec in
vzdignil glavo.	■
»Prosim Vas, ujec, ah hočete kmalu poslati moje svate za Jano ?“
Ne boj se, že! ga je potolažil Gubec. ”o, dragi ujec, »bo že“ je ciganska beseda. Da jaz Jane ne pustim, predobro veste, toda tudi ona se je k mojemu srcu privezala in tudi Vi niste nasprotni. Moje gospodarstvo, hvala Bogu, ni ravno najslabše. Postavil sem si lep dom. Domačini so mi sicer nevoščljivi m za-vidni, ker nimajo srca za mene. In tako sem žalibog osamljen kakor drevo sredi ravnega polja. Samo da bi bilo enkrat tega konec, ker že težko čakam.“
»Glej ga no, dečka,“ odvrne na to Gubec, »težko mu je čakati. Glej ga no! Kje pa imas brke? Sedi tukaj na klop in poslušaj!"
Gjuro je zlovoljen sedel, poleg njega pa Gubec. Ujec je sklonil glavo, uprl lakte na kolena in mladeniču mirno rekel:
»Golobrad si še, res je, toda osemnajst let je že za teboj in ne kaplja ti več mleko od ust. Ko je tvoja pokojna mati, moja sestra, umirala, me je poklicila k postelji in rekla: »Brat! Moji računi gredo proti koncu, treba bo oditi s tega sveta. Na prsih mi leži kakor kamen, hudo je, prehudo; toda Bogu bodi hvala, če ni drugače. Samo za eno te v božjem imenu prosim. Za menoj bo ostal moj edinec Gjuro; očetove oči so se že davno zaprle, sedaj se bodo tudi materine in nikogar ne bo, ki bi gle-dal in pazil nanj. V hiši so domačini in sorodniki in ker gre po rojstvu mojemu sinu polo-mati za očeta in mater. Pazita mi na tega vica, mu niso naklonjeni in mu bodo nagajali, če bo le mogoče. Bodita mu ti in naša stara dečka, ker bi se moje kosti v grobu obrnile, če bi se to dete pokvarilo. Prisezi mi, da boš na to mislil in skrbel, prisezi mi in jaz bom mirno umrla. Prisegel sem ji, čuj, pred smrtjo sem ji prisegel na mojo dušo in ona se je obrnila in mirno na veke zaspala. In kar sem obečal, sem tudi zvesto držal. Varoval in branil sem te pred tujci in domačini v tvoji lastni hiši.“
»Res je, ujec, in hvala Vam za to.“
»No, tako vidiš, Gjuro, da ti hočem dobro. Zato se zanesi na mene. S tvojo babico, mojo materjo, vedno misliva na tebe. Bil bi te vzel na svoj dom, toda ti si slobodnjak, jaz pa sem kmet. Potem bi mogoče pokmetili tudi tebe. Boljše pa je, da si na svoji zemlji, saj sem ti rekel, da so člani tvoje zadruge gladni za tvojim deležem. Nekaj se ti je vnelo v glavi, v srcu se ti je omilila Jurkova Jana. Siromašna
je, pa nič za to, poštena je in vredna spoštovanja. Zadrugarji ti silijo bogato nevesto; jaz pa sem rekel, samo vzami Jano, ker nekatere deklice nosijo bogastvo v mošnji, druge v srcu. Toda vse ob svojem času, veruj mi moj sinko; tudi meni ni zastonj zrastla brada. Otročnica se kmalu najde, toda gospodarstvo potrebuje čvrstih laktov, da se sleme ne poruši. Premlada sta, otroka sta še, ona ima petnajst, ti osemnajst; ona bi sama še mleko pila, ne pa drugi od nje. Počakajta še nekoliko!"
»E, dragi ujec,“ se je mladenič počehljal za ušesom, »vem, da modro govorite, ker vas ves kraj bolj posluša kakor župnika in župana. Ali, meni se tako zdi, da bi lahko bilo prepozno, kar se Vam zdi prezgodaj. Nisem prišel, da bi Vam kaj izmišljal. Stari gospod Tahi gre za kapetana v Veliko Kanižo; zato zbira četo konjenikov iz vseh delov sveta, nekoliko za denar, nekoliko s silo. Ni še dolgo tega, kar me je ta stari volk srečal na potu pri Jakov-ljem. Jahal sem v Zagreb. Tahi me je ustavil in vprašal, kdo sem in kam grem, jaz pa sem rekel: »Gjuro Mogaič, svobodnjak iz Stubice.“ Na to je rekel spremljevalcu Petru Petriče-viču: »Ta fant je kakor rojen za konjenika!" In sta šla dalje. Mislite si, kako mi je bilo pri srcu. Jaz, pri Bogu in moji duši, nisem bojazljivec; sprijel bi se, če treba celo o Svečnici z volkom, ali sedaj, moj Bog, ko mi Jana po glavi hodi, naj sedem na konja in ponesem svojo glavo na turški semenj! To človeka boli. Recite sami, če ne!“
(Dalje prih.)
ljubezni od strani ljudstv^. Ali naši monarhisti tega ne vidijo in ne spoznajo ?
Hrvatje so danes skoro vsi republikanci. Tudi med Slovenci jih je že precej, a tudi med Srbi samimi jih
ne manjka. Mi Slovenci bomo morali prej ali slej na to vprašanje jasno odgovoriti.
Iz teh razlogov pameti morajo Slovenci biti i federalisti i republikanci!
Vprašanje odpuščenih uradnikov.
ciranih odnosno vsled redukcije prizadetih izvedla čin človekoljubja in dokazala razumevanje socialne bede domačih ljudi. Organizacije privatnih nameščencev pa naj upli-vaio na tuja podjetja pri nas, da bodo tudi ta pri nameščanju osobja v prvi vrsti upoštevala naše urad-ništvo.
Žalostno pač, da mora jugoslovanski državni nameščenec tem potom beračiti kruha. Za našo neobčutljivo vlado je seveda tudi to vseeno, ni pa vseeno za uboge, socialni pogibelji izročene družine, ki bodo pri prihodnjih volitvah pač glasovale drugače,	B. Ž.
Prejeli smo in priobčujemo:
Redukcija uradništva je v polnem jeku. Vlada pač ni znala na drug način omejiti svojih izdatkov, pa je bilo seveda neobhodno potrebno in edino umestno pognati par sto uradniških družin na cesto, da se „zaštedi“. Dovolj se je kritiziralo proti takim »socialnim" na-redbam, vsak dan so časopisi polni ogorčenja in zgražanja nad tem nečloveškim, divjim početjem vlade, vendar se zdi, da gre vse to neobčutljivi „brači“ pri enem ušesu noter. pri drugem pa ven. Res čudne stvari doživljamo pod »svobodnim solncem ujedinjene Jugoslavije"! Mi, ki smo se nehali čuditi salomonskim ukrepom Belgrada, ne bomo nič iznenadeni nad kakim »nared-jenjem", da se imajo enostavno poklati vsi oni uradniki in njihove družine, ki si ne bodo mogli najti kruha: kajti vse, kar ni na razpolago ko-ruptnemu režimu, je državi »na te-ret", a država je bila z uradništvom itak »preobterečena, vsled česar je »valjalo" reducirati. Zelo moderno načelo, ki ga more zastopati menda samo jugoslovanski finančni minister! Na vsem svetu menda ni države, katere uprava ne bi slonela na sposobnem uradništvu in menda tudi take ne, ki bi vsled pasivnega gospodarstva našla izhod v redukciji uradništva. No, tudi o tem se je diko pisalo in govorilo, a tudi to je Š'o pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven.
Sedaj pa nastane težko vprašanje: Kam sedaj, kje iskati zaslužka, kako preživeti družino? Z grozo v srcu pričakujemo Božiča, s strahom gledamo v pobeljeno zimsko vreme. Zunaj leži sneg, od planin prihaja ostra burja. Te dni me je vprašala moja 5 letna hčerka: Atek, kedaj bomo zakurili peč, mene tako zebe... in Micico tudi, pa Slavko tudi. A v drvarnici komaj za mesec dni drv! Mokro in hladno vreme zahteva toplo obutev, proti mrzli burji se je treba zavarovati s toplo obleko. In če bi vse to bilo, ostane najvažnejše, kar manjka: hrana. In to v zimi, ko človek troši razmeroma še enkrat toliko telesne toplote kot poleti. Vse to tedaj inora biti, ako hočemo živeti, a odkod vzeti? Če je bilo poprej z ono malo plačo vsaj toliko, da smo se
mogli omejiti na minimum, je danes tudi to nemogoče. Mar je tu konec? Konec vsega hudega? Začel bi čli -vek črpati prihranke, ko bi se hoteli dolgovi izpremeniti v hranilne vložke. (J, redukcija... Mar ni beda tudi mati zločina? Vlada, kaj delaš?
Še pred redukcijo je zavladala
v	Sloveniji splošna brezposelnost. Da se bode po redukciji položaj neizmerno poslabšal, je jasno. Kako tedaj tem razmeram odpomoči? Podjetja likvidirajo, vlada indirektno reducira tudi privatne nameščence. Čujerno, da bode Jadranska banka odpustila precej uradništva. Brez-dvoma bodo sledili tudi drugi denarni zavodi, v kolikor že to niso storili. In tako se množijo brezposelne množice, ki zamišljene in povešenih glav tavajo po sneženi poljani prezebajoč, obupajoč...
Kedaj je bolj dozorela potreba avtonomije, kakor danes? Nikdar! In če jo danes dobimo, dovolj kasno že bo, kajti redukcija je v izvedbi, družine pa uničene,
Ker nikdo ne more živ pod zemljo, se je treba na neki način vendarle obrožiti proti nasilstvom tiranskega vladanja. Kako? Po naših domačih podjetjih sedi danes veliko tujcev, ki so se kljub onemu »čiščenju" 1. 1918. in 1919. zopet vrnili, oziroma na mesto izgnanih so prišli drugi. Nimamo nič proti temu, ako se v naši gospodarski in industrijski upravi trpe inozemci in popolnoma pristajamo na načelo, da se podjetja pri nameščanju ozirajo v prvi vrsti na sposobnosti in ne na narodnosti. To je lepo in mi smo na-P^m tujcem pri nas lojalni kot mogoče ne tako kmalu kje drugje. Vkljub temu se ne da prezreti dejstvo, da je pri nas dosti pisarniških mest zasedenih od tujcev katerih posle bi prav tako ali morda še boljše opravljal slovenski uradnik. Dokler v naših uradniških vrstah ni bilo take brezposelnosti, smo molčali, med tem ko smo danes prisiljeni, da prinesemo nujni predlog in obenem poziv na vsa naša industrijska podjetja, ki naj v svojih poslovalnicah napravijo prostor našim ljudem.. Od vlade ne moremo pričakovati nobene zaščite več, kajti tam so angažirani Wranglovci. Zato se obračamo na našo domačo industrijo, ki bode z zaposlenjem redu-
Kako naj si pomagamo?
Gospod I. P. iz Sr ... pri B ... na Štajerskem nam piše:
Prav je, da pišete o davkih, ampak to nam nič ne pomaga, saj znamo itak že iz avtonomističnih (sedaj slučajno klerikalnih) listov vse to. Avtonomistični poslanci vendar ne morejo drugega storiti, kakor da Srbom povedo v skupščini, da nikakor ne gre, da bi Slovenijo v korist Srbiji izmozgali, in da potem dosledno glasujejo proti vsem davkom. Vsak davkoplačevalec je pri nas po položnici prejel, koliko davka da naj plača v 14 dneh, potem se bo rubil, če ne plača. V tem slučaju nam povejte, kaj naj storimo! Številke o davkih nam nič ne pomagajo, naj si bodo v tem ali onem listu.
Ce Hrvatje niso plačali predpisane množine davka, ampak manjšo vsoto, ali so jih potem rubili? Vem, da ne boste mogli drugače odgovoriti, kakor — plačajte! — Pritožiti se itak nič ne pomaga, ampak še več stane. — »Avtonomist", svetuj nam, kaj naj storimo proti davkom in proti kuluku?
Kdor je pazljivo bral naš članek »Davčno divjaštvo" dne 10. novembra, je gotovo našel nasvet, kako bi se dalo pomagati previsokemu obdavčenju tudi pri nas.
Mi smo tam omenili, da imamo mi silno mnogo raznih društev. Imamo tudi velike politične organizacije. Ce bi vse te nastopile, kakor bi bilo potrebno, bi že nekaj zaleglo, ker glasen protest cele Slovenije bi odjeknil daleč po svetu.
V	podobnem položaju, v kakor-šnem smo Slovenci glede davkov danes, so bili pred dobrimi 100 leti tudi Amerikanci. Te so Angleži pošteno odirali. Ko pa je bila struna preveč naneta, so Amerikanci zaropotali po svoje in danes imajo — svojo državo.
Ta pot za pomoč pa je huda. To pot imenujemo upor, in upor je nevarna igra. Zato mi te poti nikomur ne nasvetujemo.
Je pa še ena pot, ki je popolnoma zakonita in torej dovoljena, in ta pot se imenuje volitve v davčne cenilne komisije.
Ta pot za pomoč je med nami skoro neznana. Morali pa bi se za voiitve v davčne cenilne komisije zlasti danes zelo zanimati vsi ljudje do zadnjega hribovskega pastirja.
Kaj so davčne cenilne komisije? Na sedežu vsakega okrajnega glavarstva obstoji finančna nadzorna oblast, ki davke odmerja. Na odmero davkov pa ima prosto izvoljena davčna cenilna komisija velik vpliv, ker so te komisije avtonomne in se jim torej ni treba ozirati samo na to, kar bi rad odmeril državni davčni organ, ampak cenilna komisija uradno odmero lahko znatno popravi, ali zviša, ali pa zniža.
To veliko pravico ima davčna cenilna komisija.
Volitve v davčne cenilne komisije so ravnokar razpisane in se bodo vršile meseca januarja prihodnjega leta. V vsaki občini in pri vsakem okrajnem glavarstvu zveste lahko natančen dan, kdaj bodo te volitve.
Sedaj pa je odvisno samo od vas davkoplačevalcev, da se pobrigate: prvič za svojo volilno pravico za te komisije, drugič pa da izvolite v te komisije ponosne in neupogljive može. Če boste izvolili može, ki bodo znali braniti vaše žepe pred željami državne davčne oblasti, bo prav za vas, če pa boste volili može, ki tega niso vredni, boste pa morali sami nositi posledice.
Danes imate v rokah davčne plačilne naloge z jako visokimi zneski. Ali ne pride nikomur na um, da bi vprašal sedanje člane davčnih cenilnih komisij, kako to in zakaj to, da so predpisani tako visoki zneski? Kar te gospode potipajte, naj vam to zadevo pojasnijo! Pri prihodnjih volitvah pa se morate pač nekoliko bolj sami pobrigati za to, koga boste poslali v davčno komisijo in koim ne.
Ta pot samopomoči je zakonita in dovoljena in mi ne moremo dovolj glasno poudarjati velike važnosti teh volitev za slovenske davkoplačevalce.
Lojze Ude:
Upor slovenskega polka v Furlaniji.
(Poglavje iz naše zgodovine.)
»Prehiteli, prehiteli,« sem komaj zavedno ponavljal za njim.
Pohitel sem na cesto, stopil med pojoče. Opazili so me in nekaj toplega je posijalo iz njihovih oči. Frajtar Glinšek je stopil k meni:
»Gospod poročnik, ali hi ne bilo bolje, da nas pustite same. Zaprejo vas, še ustrelijo. Nas streljali ne bodo, ker potem morajo postreliti vse, zapreti ves polk.«
•»In ko pridejo Nemci, nič niste organizirani.«
Fant se je nasmejal, odgovoril s pesmijo:
»,Kaj nam pa morejo...’ Razorožijo nas; saj to ravno hočemo.«
»Treba je skupnega delovanja s slovenskimi častniki, velikega medsebojnega zaupanja je treba.«
»Da, tega bi bilo v resnici treba.«
Začutil sem bridek očitek v njegovih besedah, ostro obsodbo.
•	V prvi del se je vrinilo par tiskovnih napak. Glasiti se mora: sklenil počakati, ne zlagana epopeja, Intizzo, Jugoslovanskega kluba, jugoslovanske polke, s kakim drugim slovanskim polkom, prebijemo, sva še vedela, poleg »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«.	Pisatelj.
Stal sem med njimi osramočen, žalosten in jezen.
»Kako mislijo oni v Codroipu?« som vprašal.
Iz daljave, od Codroipa sem, se je slišalo močno streljanje iz strojnih pušk in iz pušk, detonacije ročnih granat so pretresale ozračje, v dušah vžigale ogenj. Rakete so poletavale v zrak, trepetale nad mestom kakor goreče postavke in nato kakor obstreljene strmo glavljale na mesto. Zares, velik praznik so morali obhajati tam % Codroipu!
iSeveda je bilo potrebno iti v Codroipo pogledat in povprašat znance.
Cesta je bila čisto zapuščena. Šele bolj izven vasi sem opazil, da je noč zelo temna. Kljub sikanju na slepo izstrel j e vanih krogel in grmenju ročnih granat je bilo v nara
vi	nekaj čudno mirnega, prežočega. Včasih je švignil po temnih, tiho trepetajočih topolih ob cesti in v ravnini kakor blisk svit raket. Nato se je zdela noč še bolj črna.
Ko sem ,se približeval mestu, sem zaslišal iz sredine močno kričanje. Na ulicah do glavnega trga nisem srečal ljudi. Vsa vežna vrata 'so bila zaprta in okna nerazsvetljena. Glavni trg pa je nudil ves divje krasni prizor upora. Rakete so ga razsvetljevale. Pokanje pušk in
strojnih pušk ter ročnih granat se je mešalo z vpitjem ljudi. Iz »sol-datenhajma« so valili fantje velik sod. Naokrog po tleh je bilo vse pokrito z deskami razbitih zabojev, s papirjem in najrazličnejšo robo, kar je je premogla trgovina »soldaten-hajma«. Iz notranjosti se je čulo razbijanje. Bolj proti sredini trga je stal zapuščen avtomobil, očivid-no ustavljen od upornikov; blizu njega je ležal sod in neka tekočina 6e je cedila po zemlji. Gruče vojakov so stale ob hišah okrog trga, druge so se drenjale ob vhodu »sol-datenhajma« in vpile z divjimi glasovi. Ko so me zagledali, se jih je nekaj grozeče spustilo nasproti meni. Vrgel sem jim naproti nekaj upornih besed. Tedaj so zakričali:
»A, saj je naš!«
In so se vrnili k sodu.
Na drugem koncu trga sem se ustavil in pogledal nazaj. Kadarkoli so s pokom in vršanjem kakor splašene jate golobov poletele v zrak nove rakete, v neki višini obstale, omahovale in pršale iskre na vse strani, 'so se prikazale od rdeče, bele in zelene svetlobe obžarjene postave ljudi: stali so ob hišah okrog trga z dvignjenimi glavami in gledali v ogenj. Uporno so vpili, ka kor da se hočejo maščevati za vse udušene živijo-klice, zategnjeno, z •votlo odprtim o kakor vihar:
»Živijooo, živijooo!«
V	mraku, ko je za hip ugasnila svetloba raket in so ljudje izgubili drug drugega izpred oči, se je zdelo, kot da‘se glasovi razbijajo, potapljajo z višin nekam v breznino, ob vsaki novi salvi raket pa so se takoj zopet strnili v enotno, grozeče bučanje.
Poročnika K. sem našel doma!
»Ali ste kaj pripravljeni?«
»Ce pridejo Nemca, moje strojne puške so pripravljene.«
»Kaj pa drugi?«
»Na fronto noče iti nobeden več.«
»Lepo in hudo preprosto,« sem pomislil in pogledal v njegove vesele, mirne oči. Blagodejno je vplivala name ta neposrednost volje in besede, dejanja. Ko mi je še povedal, kako so podkurili generalu, ki jih je prišel zmerjat, razgnali »be-rajtšaft« ter napodili^ nemške in nekatere slovenske oficirje, sva^ si krepko stisnila roke in se poslovila.
Na potu v Intizzo nazaj sem imel čas nekoliko zbrati svoja čuv-stva in misli ter jih poiskusiti uvrstiti v neko širše snovanje, čutil sem, da je nastopil trenutek, ko je treba delati brez pomisleka, kakšne posledice more to imeti, streljati ali karkoli, le vztrajati. »Ko je že vse tako, tedaj je v naravnem redu dolžnosti, zvestobe in ljubezni, da poginemo ali zmagamo z njimi vred,« sem premišljeval.
(Dalje prih.)
Dnevne vesli.
»Škandalozna davčna praksa".
V	svojem zadnjem uvodniku smo ponatisnili dopis davčnega uradnika na „Jutro“, v katerem se nam neznani gospod pritožuje nad »Avtonomistom", češ, da smo po krivici obdolžili davčne uradnike, da so oni krivi, da plača Slovenija toliko davka kakor ga. Sedaj pa piše »Jutro44 samo (dne 28. novembra) o »škandalozni davčni praksi," kar za gospode ni posebno prikupljiv kompliment. Prosimo onega gospoda, ki se je zadnjič oglasil v »Jutru" proti nam, naj se sedaj oglasi pri nas proti »Jutru".
Napredek. 15. novembra je stopil v veljavo nov zakon, ki nam bo vzel naše priljubljene štarije ali oštarij in nam namesto njih dal »kafane" in »mehane". »Kafana" bo navadna štarija, »mehana" pa taka štarija, kjer ljudje lahko tudi prenočujejo. V Ljubljani bodo hodili tujci prenočevat v »Union-mehano", pijančevat bodo pa hoditi v »Figabirt-kafano". Kadar bo mestna občina ljubljanska ustanovila splošno ljudsko kuhinjo, bodo hodili uradniki na hrano v „ma-gistrat-mchano", ker bodo tam lahko na mizah tudi prenočevali. Tako počasi napredujemo v orijent. Stari pošteni Šuštarji se bodo morali umakniti »herihterskim radnjam", k narodnim damam bodo pa hodile »šnaj-derke" šivat na dom. Sobe nam bodo slikali »moleri", jabolka in pomaranče bodo pa prodajali namesto branjevcev in branjevk »bakalini" in »bakalinke". Tako bomo vsi postali počasi »integralni Jugoslovani".
Vse cenjene naše naročnike, ki so prejeli že po več položnic, pa še do danes niso poravnali dolžnih zneskov, vljudno prosimo, da store svojo dolžnost. Mi nimamo nobenih fondov na razpolago, zato smo navezani zpmlj na naročnino, da moremo plačati visoke stroške za vzdrževanje lista. Zato naj nihče ne odlaša s plačilom. Kakor bi gg. naročnikom ne bilo ljubo, če bi dobivali list neredno, tako mora tudi naša uprava računati z rednimi dohodki. Upamo, da naš opomin ne bo zastonj.
Kako mislijo na deželi? Od spoštovanega obrtnika (mizarja) smo prejeli sledeče vrstice: »Res je, popolnoma res, kar je objavil Vaš cenjeni list pod naslovom »Davčno divjaštvo". Z nami podeželskimi obrtniki ravnajo tako, da so že vsi obupani. Jaz sem 80-odstotni invalid, sedeti ne morem in stati ne morem dolgo. Imam 8 pomočnikov in 4 vajence. Sam delati ne morem. Pa me davkarija »šraufa" da je joj! Ravnokar sem prejel položnico za plačilo 18.864 dinarjev! Šel sem osebno na davkarijo, tam pa so mi rekli, da je vse to na podlagi lanskega leta in še 30% zraven. Za lansko leto sem se pa pritožil, toda rešitve še do danes nisem prejel. Kdaj bom zvedel, ali se mi deli pravica ali se mi godi krivica? Ne morem si kaj za izraz »proč ...“, živela slovenska federativna republika! Pogin nezavednim centralistom, lopovom, ki podpirajo tako vlado, ki nas tako izmozgava." — (Še mnogo hujših) dopisov smo prejeli celo kopo, pa jih zaradi cenzure ne moremo objaviti. Potem se pa še najdejo tepci, ki pravijo, da »Avtonomist44 'hujska ljudi! Ali mar »Avtonomist" razpisuje tako visoke davke?
Pri nas in drugod. Kako je z davki pri nas, je vsem znano. Še preveč znano. Kako je pa na Hrvaškem? Nam poročajo iz Belokraji-ne, da je nekdo kupil pred leti v K ... na Hrvaškem dve hiši, ki neseta letno 60 tisoč kron. Za davek ga ni nihče tirjal. Po dveh letih je sam odšel v K ... z 20.000 kronami v žepu, da poravna svoj davčni dolg. Na uradu so mu rekli, naj plača — 80, reci osemdeset kron! ^ V Sloveniji bi mu zapeli drugačno pasmico.
Pritožbe proti železniški policiji. Od uglednega posestnika v Ormožu smo prejeli daljši dopis, v katerem opisuje, kako s poštenimi Slovenci postopa neki železniško-policijski komisar. Ta Človek zaplenja ljudem
cigarete, ki jih prineso s seboj ljudje iz Maribora, češ da je to »tihotapljeno" blago. Ravnotako zaplenja ljudem blago, nakupljeno v Ormožu in namenjeno za Čakovec. Z ljudmi pa postopa skrajno surovo. Komu je ta vljudni organ podrejen? Dalje: Kaj pa potrebujemo v Sloveniji železniško policijo? Ali ne upravljajo na meji svoje službe že finančni organi? Prosimo pokrajinsko upravo, da blagovoli napraviti red, oziroma naj poroča »nadležnim" v Belgrad, da pri nas nismo vajeni surovih ljudi v uradih, ampak vljudnih, ki poslujejo redno, po predpisih, in ne po kaki samovolji. Po krivici zaplenjen tobak pa naj vrne slavna oblast njihovim pravnim lastnikom.
Kdo hujska? Klerikalno »Jutro" pravi, da hujska »Avtonomist", in sicer zato, ker smo napisali v zadnji številki na prvi strani vprašanje, »kdo da sili davčne oblasti v Sloveniji, da iztisnejo iz Slovenije dvakrat in trikrat več kakor to zahteva sam finančni minister," na tretji strani pa, »da plačuje Slovenija 6 milijard." Za »Jutro" je to »hujskanje". Seveda, če človek ne razume več slovenščine in ne ve, kaj pomeni izraz »dvakrat in trikrat", potem je razgovor s takim človekom težaven. »Dvakrat in trikrat" pomeni splošno trditev (=„mnogokrat44), ne pomeni pa natančne številčne trditve, ker vsak pameten človek ve, da pri natančnih računih »dvakrat" ni »trikrat14. Če klerikalci iz »Jutrove" dežele tega ne vedo, jim ne moremo pomagati.
Koliko davka plačuje Slovenija?
V	»Slovencu" je dne 27. novembra objavil poslanec Pušenjak številčne podatke, da plačuje Slovenija okoli 6 milijard kron letno v centralno državno blagajno. Poslanec Pušenjak ima baš kot poslanec dovolj priložnosti, da zbira točne številčne podatke in zato mi prav nič ne dvomimo, da je njegova trditev resnična. To trditev je vrhtega zapisal »Slovenec44 že skoro pred 14 dnevi, in vsak človek je pričakoval, da bo sledil tej trditvi kakšen uradni popravek. Tega pa do danes še nikjer nismo našli, vsled česar je opravičen sklep, da ta trditev drži.
Kdo postane lahko »avtonomist44? Vsak pameten človek, ki st mu preneumno zdi, da bi pomagal dr. Žerjavu »farje goniti44, ampak se raje poteguje za to, da nas ne bi gonili in preganjali drugi. Biti avtonomist pa nikogar ne ovira, da ne bi smel v nedeljo k maši ali pa v oštarijo.
Napravite red! Iz številnih dopisov, ki jih prejemamo od vseh strani, razvidimo, da vlada v naših davčnih uradih velika zmešnjava. Tako nam poročajo zelo verodostojni gospodje, da so si dali napraviti davčne izvlečke, da bi vendar enkrat vedeli, koliko imajo za plačati in koliko ne, toda številke v izvlečkih se nikakor niso ujemale s številkami v davčnih predpisih in pobotnicah! To je pa vendar »malo mnogo," kakor bi rekli »bratje44 Srbi. Če že številke v davčnih knjigah odpovedujejo pokorščino, komu in na kaj naj pa človek še zaupa? Temu zlu se ne bo dalo drugače odpomoči, kakor da se vpeljejo zopet stare davčne knjižice. V tistih knjižicah je bilo nekdaj natančno vpisano: Koliko mora kdo plačati te ali one vrste davka, koliko procentov raznih doklad itd., vse popolnoma natanko, in tudi čas je bil vpisan, od kedaj do kedaj velja vpisani znesek. Tu ni bila mogoča nobena pomota. Zakaj danes takih knjižic ni več? Takoj po »prevratu44 (!!) 1. 1918. so rekli baje, da »ni papirja". Danes je papirja dovolj, plačajo ljudje tudi toliko, da finančna uprava lahko tiste knjižice naroči na svoje stroške, če pa tega ne more, naj jih pa zaračuna po originalni ceni, ker jih bo vsak rad plačal, če bo vedel, da bo doživel še enkrat red, ampak sedanja praksa s poštnimi položnicami mora izginiti, ker iz poštne položnice noben človek ne razvidi, ne za kako dolgo dobo plača, ne kaj plača, sploh nič.
Samo grožnjo z rubežnijo razvidimo iz položnic. S poštnimi položnicami je seveda lahko nalagati Sloveniji vsak dan na stotisoče davka, kolikor pač finančni minister potrebuje, ampak mi hočemo knjige, da bomo vedeli, kaj plačamo, koliko in zakaj. Papirja je dovolj, tiskarn je dovolj, uradnikov tudi, davka pa največ — torej napravite red!
Kdo nalaga davke? Eni pravijo: Parlament. To je res. Parlament pa dovoli finančnemu ministru natančno določene svote. Samo toliko in nič več sme finančni minister pobrati od ljudi. V Sloveniji pa pobero neke vrste davkov po večkrat toliko, kakor je »predvideno44. Sedaj nastane vprašanje: Kdo je pa to dovolil?! Ali mar tudi parlament? Tega parlament ni dovolil! Ali je to ukazal finančni minister na svojo pest, s kakšnim ministrskim ukazom? Če je finančni minister to ukazal na svojo pest javno, je kršil zakon in tak ukaz je neveljaven. Kaj pa, če je to ukaza! gospod minister tajno? ! Tak »tajni44 ukaz je seveda ravnotako nezakonit in dvakrat neveljaven in noben uradnik ni zavezan ravnati se po takem »tajnem44 ukazu! Kaj pa, če finačni minister ni ukazal nič na svojo pest, ne javno in ne tajno — kdo je potem odgovoren? Potem je jasno, da so v tem slučaju odgovorni davčni organi sami, od uradnikov začenši pa do raznih davčnih komisij, ki brez parlamentarnega odobre-tiia in brez ministrskega ukaza pobirajo več kakor bi smeli! Eden od imenovanih činiteljev mora igrati v veliki igri za naš davčni denar vrlo važno vlogo — tajni ukazi... Naloga davčnih cenilnih komisi j pa je, da izvrševanje takih »ukazov44 z vso energijo preprečijo in da dovolijo le tako davčno odmero, ki je zakonita.
Vojna odškodnina. Finančni minister je izjavil, da bomo mi, premagani prečani, morali plačati zmagovitim Srbijancem vojno odškodnino.
—	Mož ni povedal nič novega. Plačujemo jo že pet let. Po čegavi »zaslugi44?
Vprašanje: Zakaj plačajo na Hrvaškem mnogo manj davka, kakor je »predvideno", v Sloveniji pa dvakrat in trikrat (»Jutro", pozor!) toliko, kakor je »predvideno44?
Delavnice Južne železnice v Mariboru. Nedavno je obiskal znane velike delavnice Južne železnice v Mariboru tudi »ministar saobračaja" g. Velizar Jankovič, po domače: lepi Velizar. Takoj po njegovem obisku so začeli neki gospodje šušljati, da so bile gospodu ministru delavnice zelo všeč ter da je dal razumeti, da tako važno podjetje ne spada na mejo, ampak v Srbijo, menda v Bio-grad. — Te besede se popolnoma strinjajo z izjavami slovitega »struč-njaka" v ministrstvu za trgovino, ki je že večkrat rekel, da v Sloveniji ne sme biti nobene industrije, ker je »preblizu meje". To smo v »Avtonomistu44 že večkrat omenili. Pri tej priliki pripominjamo, da leži Bio-grad tako blizu rumunske meje, da Rumuni lahko s fižolam streljajo nanj, ne samo s kanoni.
Pod kuratelo. Francoska vlada je odobrila Jugoslaviji posojilo v znesku 300 milijonov frankov, seveda za nove puške in podobno ničvredno drobnarijo, ki v bodoči vojski ne bo pomenila niti toliko kakor indijanski fičafaj. Zato pa je naša slavna vlada zastavila Francozom dohodke iz monopola, zlasti od tobaka. Bog ve, koliko bi nam Fran-cozje posodili, če bi morali kaditi oni sami naš tobak? Bukovega listja imajo menda doma dovolj. Prijetno pa bo takrat, ko bodo dali Francozi, Amerikanci, Angleži itd., katerim je naš monopol že zastavljen, ves naš monopol na licitando. Ali bo takrat judov v Biogradu.
Še vedno ne mirujejo! Slovenski »drobtinčarji44 neprestano begajo ljudi v »Narodu" in v »Jutru44 s svojimi »vladnimi drobtinicami44 in oznanjujejo dan na dan svojim »verm-kom, da so glavna stvar »uspehi44, »drobtine z vladne mize" in »obrane kosti z vladne mize44. Ti ljudje ne morejo pričakovati trenotka, da bi
vsi Slovenci ponižno zlezli pod vladno klop in tam še ponižnejše cvilili za vladne drobtine in kosti. Pod nobenim pogojem pa ne gre slovenskim »inteligenčnim44 (?) butcem v glavo, da bi smeli Slovenci zahtevati, kar nam »milostno44 dovoli »ovaj Pašič iz Biograda", ampak si sami vzeti to, kar je naše! Tega ne in ne, ampak psi moramo biti, pohlevni psi, katere bi »oni44 pripeljali na vrvici v Belgrad pred mogočne oblastnike, da bi se pred njimi pobahali: Poglejte jih, psičke, kako smo jih lepo zdresirali! Slovenska »inteligenca44 (?) kar ne more razumeti današnjega našega boja za vse, ampak je prav po staroavstrijsko še vedno zadovoljna z »drobtinicami". Mi pa pravimo: Če hoče slovenska »inteligenca44 (?) še nadalje drobtinčariti, naj le; mi pa, kar nas je zavednih in odločnih Slovencev, vladne drobtine in kosti hvaležno odklanjamo, in jih bomo odklanjali tako dolgo, dokler ne bomo dosegli vseh svojih pravic in v s e g a, kar je naše.
Tristo milijonov francoskih frankov posojila je dovolila Francija Jugoslaviji za nakup orožja. Polovico te svote bodo porabili za zvišanje uradniških plač, pa ne pri nas, ampak na — Francoskem.
Prošnja za pomoč. Žena državnega uslužbenca s petero malih otrok prosi usmiljene ljudi v svoji veliki stiski za kakoršnokoli pomoč (kurivo, obleko, obutev ali denar). Naslov: Spodnja Šrška št. 58, objekt 12.
Listnica uredništva. Z ozirom na veliko število dopisov smo prisiljeni mnogo gradiva odložiti za poznejše številke. Naj nam cenjeni gg. donisniki oproste in blagovolijo potrpeti.
G. Keller: Regina. Poslovenil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila tiskarna J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani. — »Regina44 je povest uboge služkinje, ki je postala žena visokega gospoda, zgodba o sicer poštenem zakonu, ko-jega slaba stran je bila edino ta, da zakonca nista razumela drug dru-zega in ki je zaradi tega žalostno končal. Dejanje se vrši deloma v Nemčiji, deloma v Ameriki; opisano je tako živo, da knjige ne odložiš, dokler je nisi prebral. Prepričani smo, da bo povest tega znamenitega švicarskega pisatelja ravno tako ugajala, kakor jim je svoje dni njegov »Don Correa". — Knjiga je lepa, obsega 92 strani in stane samo 5 Din. Izdajateljem je šlo zato, da s ceno izdajo omogočijo njeno nabavo najširšemu sloju našega naroda.
Čevlji z znamko »Peko44 domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Najboljši premog, drva in oglje
*	kupite najcenejše pri Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
Nova hranilnica. V Ljubljani se je ustanovil Hranilni in posojilni zavod, reg. zadruga z o. z., ki začne poslovati dne 1. decembra t. 1. na Dunajski cesti št. 23 pritlično. Zavod izvršuje vse posle kreditnih zadrug: sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun, daje posojila, izvršuje inkaso itd. Pogoji so najugodnejši v vsakem oziru. Prvo načelstvo je tako-le sestavljeno: Predsednik g. Fran Peterca, veleposestnik in trgovec na Dunajski cesti v Ljubljani. Podpredsednik g. Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani in posestnik na Pšati. Odbornika pa lesna trgovca in posestnika gg. Franjo Škrbec in Fran Bartol.
TZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV.
Odgovorni urednik Jože PetriA Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani
SVETLIN KREMA
prvovrstna prima vazelin za usnje v lesenih in pločevinastih Skatljicah in parketno voščilo, najboljši izdelki, priporoča tvrdka
J. Koed i,
Ljubljana, Vegova ulica ate*. 2.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici v Ljubljani p. z. z o. z.
ki se je preselila iz hiše uršulin-skega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu
5'/,%
vezane za dobo pol leta
6‘/»7.
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzaj. posojilnica relativno večino delnic stavbne delniške družbe hfitela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
Nova knjiga!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte I Cena Din 30’—. Po pošti Din 30-60.
Knjigarne in prodajalci popust. Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Vse pisalne, risalne in Sol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta st. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000 —
a
0
3
a
□
a
a
a
s
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
G5!
a
□
□
a
a
a
3
a
Zadružna banko v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev- 5.
Vplačani kapital K lo^ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje
Telefon štev. 367.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov.
Export „JugOeksim Import
trgovska družba
Vekoslav Felc in drugoul v Ljubljeni, Vegova ulica šten. 8.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesn mi izdelki ter manufakturo na debelo.
FR. SLOVlilK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture
Obleke po meri se točno Izvršujejo.
optlKH
LJUBLJANA
Jr
J
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE: lO.
Telefon llev. 26S.
NaJboljSI pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kleparskih in vodovodnih lnstala-oiJakih del kakor tudi za pokrivanje ■tpeh.
Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno In po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
Hranilni in posojilni zavod
x». z. z o. z.
m
M
začne poslovati dne I. decembra tekočega leta
v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 23.
Sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
Vloge na tekoči račun najugodnejše po dogovoru. Daje posojila proti polni varnosti najku-lantnejše.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1923.
Franc Petsrca, veleposestnik in trgovec v Ljubljani kot predsednik.
Josip Šiška, stolni kanonik in posestnik, podpredsednik. Franjo Škrbec, lesni trgovec v Ljubljani in Fran Bartol, lesni trgovec v Ljubljani, odbornika.
j Trgovska banka d. d., Ljubljana j
I ——————————1	Č«lnMltiinMnuq ■	Čfduillra	l_	  ■
I
I
I
I
I
I
PODRUŽNICE a
Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenrgradeč, Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica Številka I
(PREJ SLOVENSKA ESHOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000'
Izg Suje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.___________________
Brzojavi« Trgovska	Telefoni	n	139,	146,	458	|
EKSPOZITURE n
Konjice, Meža-Dravogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)