LeValli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale -45% - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA ltaly št. 31 (1116) Čedad, Četrtek, 1. avgusta 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it 29. septembra v naši deželi bo referendum Potrditveni referendum 0 novem deželnem volilnem zakonu bo v nedeljo 29. septembra. Tako je, na Predlog predsednika Renza Tonda, določil deželni °dbor F-JK na svoji zadnji seji in s tem tudi sprožil nov val polemik s strani °pozicijske Oljke. “Gre za dvojno veleizdajo!”, je nedvoumno reagiral poslanec *n najveijetnejši predsedniški kandidat Oljke za krmilo deželne vlade Riccardo Illy. “Prvič je deželna večina obrala spačeni volilni zakon ne da bi upoštevala božične zahteve državljanov po predsedniškem sistemu”, je dejal Illy, “drugič pa so bili volilci izdani z določitvijo datuma, do katerega je premalo časa za Primerno informativno kampanijo”. V odgovor na kritike le- vo-sredinske opozicije je šef deželne vlade Tondo dejal, da je časa čisto dovolj, sicer pa je referendum le potrditveni, tako da ni potreben kvorum (volina udeležba 50 (plus ena volilnih upravičencev). “Volilci so čisto dovolj informirani, saj je medijska kampanija dejansko trajala že nekaj mesecev”, zatrjuje Tondo, ki bližino referendumskega dne opravičuje tudi s potrebo po zagotavljanju časa za sestavo novega volilnega zakona. Slednji naj bi, v primeru da se volivci tako izrečejo, predvideval možnost neposredne izvolitve predsednika deželnega odbora. Taka možnost pa ni po godu Stranki komunistične prenove, ki je svojčas v deželnem svetu podprla zakonski predlog sedanje de-sno-sredinske večine, (ig) Manjšine in zakon 482 Dežela Furlanija-Juljiska krajina je pridobila pomembne pristojnosti na področju varstva manjšin, "lada je namreč prejšnji četrtek odobrila izvršilno normo, s katero je poverila Deželi izvajanje zakona ^2 o zaščiti jezikovnih skupnosti. Od prihodnjega leta '2003) bo tako nakazala deželni upravi sredstva za ^vojezično poslovanje občin in pokrajin. Sprejeta nor-*ha poverja deželi tudi nalogo koordinacije pobud za Poučevanje manjšinskega jezika v vrtcih, osnovi in ni*ji srednji šoli. Sklep vlade je zelo pozitivno sprejel Predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je podčrtal, d» je naša dežela prva dobila nove pristojnosti in da s odpira pot drugim. Pozorni bomo morali biti, da Pride v poštev tudi slovenska manjšina na Videmskem. beri na strani 4 Pogled iz srednje Evrope na genocid v osrčju Afrike S sedemurno predstavo uRuanda 94 ” se je zaključil 11. Mittelfest Na cesti, med revnimi kmečkimi hišami in mestnimi ulicami, v deročih vodah rek in v skupnih grobiščih: povsod le mrtvi, na kupe trupel mladih in starih, otrok in dojenčkov. Razkosana telesa, človeške lobanje in kosti. Osem minut posnetkov brez vsakega glasu in zvoka v sedemurni predstavi, ki je bila grajena pretežno na besedi. To je bil eden od najbolj pretresljivih trenutkov predstave “Ruanda 94” o zamolčanem in pozabljenem masakru tutsijev, s katero se je v nedeljo v videmskem gledališču Giovanni da Udine zaključil letošnji Mittelfest. Cedajski festival se je torej zaključil z zelo odmevno prireditvijo, ki je bila v stilnem sozvočju s celotnim programom, značilnost katerega je bila preseganje meja med umetniškimi žanri. Govoriti o gledališču za primer “Ruanda 94” je gotovo omejevalno, saj so se na maratonski predstavi prepletali pričevanje, pesem in film, gledališče in televizija, koncert klasične glasbe in predavanje zgodovinarja. Pod vodstvom Giorgia Pressburgerja, ob katerem so bili še režiser Daniele Abbado in Antonio Calbi za gledališki del programa ter Oreste Bossini za glasbeno področje, je Mittelfest letos ubral novo pot, spremenil zorni kot in usmeril svoj pogled iz Srednje Evrope v ves svet kot v primeru Ruande. Tudi zaradi premajhnega pripravljalnega časa je Prizora z zaključne predstave Ruanda 94 in romunske uprizoritve “Idiota" bil letošnji Mittelfest prehodnega značaja in bo treba počakati prihodnje leto za polno razumevanje nove vsebinske zasnove. Letošnji program, glavna stebra katerega sta bili otvoritveni talk-show Raztreseni po svetu in tragedija afriške države, obe nekoliko preveč didaktično obarvani, je ponudil marsikatero zanimivo in kvalitetno predstavo. Pogrešali pa smo bolj jasno razpoznavno rdččo nit celotnega programa, predvsem pa večjo pove- zanost z mestom Čedad, ki je prejšnja leta bilo že samo po sebi gledališki oder in prizorišče začenši z značilno otvoritveno potujočo predstavo. Zelo uspešen kot v vseh letih doslej je bil vzporeden lutkovni festival, ki se je odvijal v Nadiških dolinah in se je letos s posrečeno izbiro prirediteljev, ki imajo pogled u-prt v bodočnost, razširil tudi čez mejo v visoko soško dolino, (jn) beri na strani 7 NE SE HVALIT. U RIFORMA ?iu' 6RAMD6 PEUA6.1»RIA .Al M! Segra ta-na Koritè W nadèo 4 dni avošta če bet, tej po nawade, segra ta-na Konte. Korito to è ta zadnja vasica tu-w doline, ka na se nalaža ffs ta-pod Caninon. Korito e ostala tej po stareh: te nova hiša, ka se nareaò to gore ni so naret tej ninke nur: ziz teme lèsane linde, ziz téme penčine štigle anu padrado. Pa carkvica ka ziz potreson ni so bile jo walile na spet ldpu naret tej prid anu za segro na (è bet lòpu wrožana. Te din na segro è karjé judi. Wsè è vèsalu anu to ni čiidnu čot pèt anu jujiikat. W nadèo pojiitreh če bet miša anu čejo se šinkat sirave. Populdnè za zva-salèt jiide anu celo vas čejo plesat ti rozoanske plesuwce ziz citiro nu biinkulo. Vasaè na bo manča-lu pa za litus. Pulfero - Podbonesec, 3-4 agosto 2002 Gran premio Natisone 2002 Concorso intemazionale di armonica diatonica Mednarodni natečaj v diatonični harmoniki Programma Sabato 3 agosto 17.30 Apertura mostra storica delle vecchie armonictie 18.30 Convegno sulla diffusione deffamionica diatonica refe Vai del Natisone e nete Alpi orientali 21.00 BaSo con i "Popovič" Domenica 4 agosto 8.30 Apertura mostra dete diatoniche e mercatino delle armoniche 9.00 Inizio del concorso-rassegna 16.30 Proclamazione dei vincitori nete singole categorie e premiazioni 20.00 Gran ballo con i ‘Bintars" che aocompagneranno alcuni concorrenti Provincia d Utine-Comune di PuBem-Ass. Pro loco FrU-VG-Pro krooNaisone ZVERINAC - S VERINAZ petak, 2.8.2002 ob 20.00 uri Zapuojmo jo na sred vasi “L’osterìa della nonna” predstaviteu knjige Giannija Tomasetig - Rozin Nediški puobi nam predstavijo njih zadnji CD Kulturno društvo ReCan an Zverinam Četrtek, 1. avgusta 2002 2 Sono quattordici quelli che riguardano la nostra fascia confinaria Interreg 3, la Provincia ha individuato i progetti Tra i progetti che la Provincia di Udine ha predisposto e inserito nelle i-niziative comunitarie Interreg III Italia-Slovenia, quattordici in tutto, alcuni riguardano anche le Valli del Natisone. I progetti sono riferiti, ha fatto sapere nei giorni scorsi il presidente Marzio Strassoldo, in particolare alla viabilità delle zone di confine e al settore turistico, nell’intento di recuperare e valorizzare alcuni i-tinerari, alla cultura con la creazione di una rete museale dei castelli patriarcali e alla collaborazione tra enti ed istituzioni diverse per la commercializzazione di prodotti tipici. Nell’elenco trovano spazio la pista ciclabile Ci- vidale-Stupizza-Caporetto, il festival di marionette nelle Valli del Natisone, che già quest’anno ha vissuto due appuntamenti oltre confine, e la cooperazione tra Provincia, le Comunità montane della Val Canale, delle Valli del Torre, delle Valli del Natisone e i gruppi di azione locale “Natisone Gal”, “O-pen Leader” e “Torre Leader”. Tra gli altri progetti proposti quelli della creazione di un parco transnazionale, la realizzazione di un centro di raccolta dei prodotti tipici delle Valli del Natisone e del Torre, la riqualificazione del passo Ponte Vittorio e l’attuazione del percorso religioso “La via dei monti sacri” che partirebbe da Prepotto. Il programma di interventi sarà ora sottoposto alla Regione perché ne so- stenga il finanziamento, cosa che potrebbe avvenire entro il prossimo autunno. Bruna Zorzini Spetič ima svojo spletno stran Pred kratkim deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič je odprla svojo osebno spletno stran. Namenjena je vsem tem, ki bi se radi seznanili z njenim delovanjem kot deželna svetovalka ah želijo izraziti svoje mnenje (tako v italijanščini kot v slovenščini) v zvezi z vprašanji, ki zadevajo naše prebivalstvo. “Sami boste kmalu razumeli, da to ni moja ‘osebna’ stran - piše Zorzini SpetiC v sporočilu - saj je na razpolago tovarišem, vsem tovarišem levice in prijateljem Oljke, ki želijo biti seznanjeni ali hoCejo nuditi informacije o specifičnih temah našega vsakodnevnega boja, izraziti mnenja in postavljati vprašanja”. Spletna stran ima naslov www.bmnazorzini.it. PisITLO iz K Stojan Spetič 't Claudio Mussolini, ki se na stvar razume že zaradi priimka, ki ga nosi, je napisal knjigo, v kateri primerja Berlusconija in svojega prastrica. Zaključek je zgovoren: oba imata marsikaj skupnega, naprimer pretirano zaverovanost vase, kulturno revščino in podcenjevanje osnovnih pravil olike. Zato o Italiji piše, da v Lepi deželi vlada sedaj “demokratični fašizem”. O Berlusconijevi neotesanosti priCa marsikaj. Od rogov, ki jih je z roko pokazal med slikanjem po evropskem vrhu v Sevilli do nepro-tokolarnega “tikanja” predsednika republike vpričo zbora italijanskih diplomatov. Po mojem o pomanjkanju stila pričajo tudi druge poteze. PalaCa Grazioli, naprimer. Tu si je Berlusconi izvolil rimsko privatno rezidenco. Je razkošna palaCa prav za PalaCo Venezia, s katere je Mussolini grmel in oceanskim množicam sporočal ustanovitev cesarstva ali vojno napoved. Rimljani, ki imajo pregovorno dolg jezik, so takoj rekli, da se Berlusconiju pozna “želja po balkonu”. Spet drugi pa dodajajo, da sedaj želi biti predsednik vlade, zunanji minister in državni poglavar, jutri bo morda hotel biti papež. Tedaj bi si za ime izbral “Pijo tutto”. PalaCa Grazioli, kjer sprejema tuje goste in domače sodelavce, ni edina, od koder Berlusconi vlada Italiji, na Palačo Chigi pa pozablja, saj so tam le uradi njegove desne roke Giannija Lette. Poleti se vladna palaCa dejansko preseli na Sardinijo, kjer ima Berlusconi kakih deset vil. Med njimi je tudi Vila Certosa, na strmi skali nad morjem. Sem vabi sodelavce in ugledne goste. Minuli teden je povabil na večerjo Francesca Cossigo, prav na njegov rojstni dan. Cossiga, ki je sicer znan po svojih norčijah, vseeno ve, kako se je treba obnašati. Kot pristen Sardinec si tudi ni mogel privoščiti, da bi na večerjo prišel praznih rok. Tako je hišnemu gospodarju podaril domaC kruh, ov- čji sir in žganje, ki so ga kmetje (kakor pri nas!) kuhali skrivaj in nato zakopali na njivi, privezanega na železno nitko. Odtod ime “filu di fer-ru”. Za veCerjo je Berlusconi ponudil ribe na žaru in obvezen kokosov sladoled, ker je “njemu” všeC. Nato še kozarec whiskyja, medtem ko je Berlusconi zapel skupaj z neapeljskim šansonjerjem Vincenzom Apicello. V kratkem bo namreC izšla njuna plošča! Berlusconi ne pozabi, da je v mladosti pel na turističnih križarjenjih po Sredozemlju, ob klavirski spremljavi Fedeleja Confalonierija. Pri vsem tem eksibicionizmu pa je najbogatejši Italijan pozabil nekaj: darilo za slavljenca. Vsak otrok ve, da za rojstni dan prijatelju podariš nekaj, pa Čeprav le simboličnega. Cossiga, ki je gospod, a tudi trmast in zamerljiv Sardinec, je naslednjega dne, kot se spodobi, poslal Berlusconijevi mami Rosi Bossi šop rdečih vrtnic z vizitko, na kateri ji je napisal par komplimentov: “Vi ste preprosta, niste se napihnila, ker predstavljate pravo meščanstvo iz Brianze. Med vami in sinom so odnosi tako intenzivni, da bi me ne Čudilo, Ce bi mu kdaj pa kdaj prima-zala par zasluženih zaušnic.” No-blesse oblige. Povezave na severnem Jadranu Severni Jadran, kjer naj bi se stikali interesi večjih držav - Italije, Slovenije, Hrvaške, posredno pa tudi vseh “mittelevropskih” - je praktično brez komunikacij, ugotavlja Boris Jež v Delu. V primerjavi z Baltikom in Severnim morjem je skorajda prazen prostor, čeprav naj bi morja bolj povezovala kot ločevala. Med Oslom, Kobenhav-nom, Kielom in drugimi mesti v tem delu Evrope je intenziven ladijski potniški promet, kar pomeni, da se tudi ljudje srečujejo in komunicirajo; na območju severnega Jadrana se ne dogaja nic, Slovenci ne vedo, kje je Lignano, v Lignanu nimajo pojma, kje je Slovenija. Luka Koper sicer pretovori na tisoCe ton železne rude za avstrijske železarne, toda veCina Avstrijcev ne bi znala odgovoriti na v-prašanje, kje je Koper. Torej nimamo samo fizične ne-komunikacije, temveC tudi kulturološko. Potem takem ni Čudno, da se na tem prostoru ne razumemo in da ne znamo sodelovati. Ce bo “propadel” irski referendum o novih Članicah Evropske unije, jih bo sprejetih samo pet: Poljska, Češka, Madžarska, Ciper -in najverjetneje Estonija. Države, ki ne bodo izpolnjevale “kriterijev”, bodo Članice (Poljska), Slovenija pa utegne izpasti. V tem sklopu se zdi modra “poteza” zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bi Slovenija in Hrvaška sklenili neke vrste strateško zavezništvo. Tri baltske države, Estonija, Litva in Latvija, so ves Cas sodelovale, imele so neposredno podporo Finske, zdaj pa celotne Skandinavije. Slovenija in Hrvaška sta sprva sodelovali, dokler ni Franju Tudjmanu preveC zrasel greben. Kultura (so)razumevanja in sodelovanja v severnem Jadranu ni niti približno primerljiva s tisto v skandinavskih državah. Ali preprosteje: tudi Ce razglasijo “strateško zavezništvo’, bodo ostali odpri problem1 Piranskega zaliva, jedrske centrale Krško, itd. Hrvaška politična kultura m prilagodljiva enakopravnosti s Slovenijo, ki jih včasih celo fizično, ozemeljsko moti, ker jim ovira neposreden stik z Italijo in Avstrijo.To je pred kratkim med vrsticami namignil tudi zgodovinar Dušan Bi-landžiC. Pravi namreC, da se Slovenci bolj kot germanizacije, italijanizacije in drugih vrst potujčevanja bojijo tega, da bi Hrvaška postala gospodarsko uspešnejša od Slovenije. Hrvaška je pravzaprav v težavah, ker nima politike do Slovenije - Slovenija pa ima politiko do Hrvaške, saj ji navsezadnje nudi “strateško zavezništvo’-Slovenija ne more od Hrvaške dobiti dosti; Hrvaška lahko dobi od Slovenije mnogo. Kljub temu je treba vzdrževati stike, ki morajo biti stalni in “funkcionalni”. Zagreb in Ljubljana verjetno ne bosta nikoli vzpostavila tako pristnih stikov, kot so med baltskimi metropolami ali med Tallinnom in Helsinki; *' mata pa možnost, da balkanske politične relacije vsaj malce “skandinavizi-rata”. Pobuda, da “se gre naprej v odnosih” - ne da se samo oziramo nazaj - Je izjemno dobra in je p° svoje indikator zrelosti slovenske diplomacije. Vprašanje je, kako se bodo na to odzvali v Zagrebu, Ce se bodo sploh odzvali. In vprašanje je seveda, kaj bo Ruplova dipl°' macija delala naprej, Ce ne bo kakršnega koli racionalnega odziva, (r.p.) Alcool, giro di vite Ogni sloveno oltre i 15 anni, dicono le statistiche, beve 10,9 litri all’anno di alcool puro. La Slovenia si colloca così ai vertici europei di questa triste classifica. Ora il governo ha deciso di dare un giro di vite per scoraggiare l’uso di alcool specialmente tra i giovani, approvando un disegno di legge che in autunno andrà in discussione in parlamento. In primo luogo la legge vieta la vendita di alcolici e superalcolici ai giovani al di sotto dei 18 anni e aumenta le sanzioni per Alcool, giro di vite in Slovenia chi infrange la legge (da 100.000 a 8 milioni di talleri). Prevede inoltre il divieto di vendere alcolici dalle ore 21 alle 7 del mattino ed i distillati prima delle 10 di mattina. Danni miliardari Quest’anno le gelate, la siccità ed altri fenomeni naturali, dannosi per l’agricoltura, hanno provocato in Slovenia danni per oltre 4 miliardi di talleri. A questi vanno aggiunti anche i danni della grandinata sul Car- so il 22 luglio scorso. Un flagello di 25 minuti che ha distrutto i vigneti e provocato diversi miliardi di danni. Tre regioni per la Slovenia Se la Slovenia nei prossimi giorni chiuderà sulla politica regionale, concluderà il negoziato con l’UE riguardo a 28 capitoli su 30. Il sottosegretario al ministero dell’economia Igor Strmšnik di ritorno da Bruxelles ha dichiarato che Lubiana è pronta a chiudere il negoziato se le verrà data assicurazione che dopo il 2006 avrà la possibilità di essere suddivisa in tre regioni statistiche. E ciò naturalmente inciderà sull’entità dei finanziamenti a cui avrà diritto dai fondi strutturali. Fino al 2006 verrà invece considerata come una sola regione. Insieme sul confine I ministri dell’interno di Austria, Repubblica ceca, Ungheria, Polonia, Slovacchia e Slovenia si sono incontrati nei giorni scorsi a Salisburgo. A conclusione dell’incontro hanno firmato una dichiarazione congiunta sul rafforzamento della collaborazione al fine di applicare le norme di Schengen ancor prima dell’ingresso dei paesi candidati nell’UE. Il ministro degli interni sloveno Rado Bohinc ha dichiarato che la Slovenia è pronta a proteggere il suo confine meridionale che sarà il nuovo confine estet' no dell’UE. L’incontro e stato anche l’occasione p®f la firma di un accordo bila" ferale tra Austria e Sloveni3 sempre nel campo dell3 collaborazione tra polizie. Partiti nuovi Il numero dei partiti re' golarmente registrati l(ì Slovenia (è sufficiente ave' re 200 iscritti) è aumentai^ a 37. Le new entry sono • Partito dei movimenti eco' logisti (SEG) che intende superare le divisioni e la conflittualità interna del Verdi ed il Partito progfeS' sista di Dušan PetraC 0*°' piegato alla Nasa). Četrtek, 1. avgusta 2002 Glasbeni seminar “Cello & Music” Od 18. do 25. avgusta bo na gradu Dobrovo v gorkih Brdih glasbeni semi-nar (s tečaji violončela, komorne glasbe za godalce in komorne glasbe za pihala z godalci) “Cello & Music”, ki ga že tretje leto zapored v°di mladi a že uveljavljeni e®list prof. Vasja Legiša. O-soovni pedagoški del bo sPremljalo kar nekaj celovečernih koncertov, na kate-*ih bodo nastopali tako pe-'kgogi kot gojenci. Prof. Vasja Legiša, letnik 1972, je zaCel študij violončela na šoli Glasbene tatice in leta 1992 odlično diplomiral pod mentorstvom kuce Simoncinija na konservatoriju v Rovigu. Na ^icarski visoki šoli v Win-terthurju, kjer se je posvetil tudi dirigiranju, je z odliko °Ptavil koncertni izpit s Prof. Susanne Basler Novšak. VeC kot deset let se Predstavlja kot solist in to v-logo je odigral s priznanimi evropskimi orkestri, sicer pa Je v zadnjih letih koncertiral Po Italiji, Sloveniji, Svici, Franciji, Nemčiji, Jugosla-viji in Izraelu. Trenutno Poučuje violončelo v Hamburgu in Liibecku. Ob prof. Legiši bo na letošnjem seminarju na gradu bobrovo vodil teCaj komor-ne glasbe violinist Jorge Va-n° Perez iz Španije. Osnov-na predavatelja bosta glasbeno okrepila še dva umetniško visoka gosta, in sicer koncertni mojster in profe-s°r violine na ljubljanski Stasbeni akademiji Primož "ovšak ter dekan in redni Profesor na Visoki šoli za Stasbo v Kolnu prof. Gorjan Košuta. Seminar so finančno podprle razne javne ustanove, ’uKo da je cena za udeležen-Ce znatno nižja od realnih troskov. Zainteresirani se Za vpisovanja ali za vsako dodatno informacijo lahko obrnejo neposredno na Va-si° Legišo (040-299161) ali Ja Stašo Peršolja (00386-41-413507). (ig) Da sinistra Daniele Vazzaz (Skujan) Mauro Pradal, l’insegnante Garcia Sonia, davanti Paola Miscoria assieme all’ostessa dell'Antica osteria Sedola di Platischis Taipana animata dai corsi di lingua Dopo il corso di sloveno tenuto dal prof. Viljem Cerno di Lusevera ed il corso di francese con docente madrelingua, tenutosi a Platischis nella prima settimana di luglio, avrà luogo nell’ultima settimana di agosto il seminario di tedesco fuer Anfaenger und Fortsch-rittene, condotto dal Prof. Clemens Duelli, insegnante di pluriennale esperienza nell’ambito della Volkhochschule di Trier. Questo corso intensivo verrà svolto nella sala grande del bar Centrale di Prossenicco, per permettere ai partecipanti di riscoprire le frazioni del comune di Taipana ed animarle di vita culturale. I corsi sono condotti con il massimo della professionalità e sono stati scelti per permettere anche ai giovani che non hanno la fortuna di poter godere di vacanze studio all’estero di approfondire lo studio delle lingue e magari riscoprire con ciò i vantaggi di un dialetto e dell’elasticità che ne deriva nella semplificazione dell’apprendimento. Pochi i commenti al termine della prima settimana intensiva a Platischis, ma per questo non meno significativi: uno dei partecipanti, Mauro Pradal, ha apprezzato l’insegnante Sonia Garcia perché gli ha fornito le basi per superare l’imbarazzo iniziale che lo bloccava nel parlare con i suoi parenti francesi; Paola ha potuto ripassare le strutture grammaticali e studiare la lingua che adora consultando materiali presi dalla vita reale (articoli di giornale, canzoni...). Nel complesso il corso ha avuto un riscontro positivo, tanto da far auspicare agli studenti, diplomi di partecipazione alla mano, un bis per l’anno prossimo. Info: nasevasi@hotmail.com. I costumi tradizionali sloveni in mostra a Resia dal 7 agosto Presso il centro culturale “Ta Rozajanska kulturna hiša” Mercoledì 7 agosto in serata al centro culturale “Ta Rozajanska kulturska hiša” si terrà l’inaugurazione della mostra “Il filo magico - Il costume popolare degli Sloveni da Trieste alla Val Canale”. La mostra, oltre alla possibilità di ammirare i costumi tradizionali, consente di approfondire il tema grazie ai pannelli illustrativi e al catalogo realizzato per l’occasione. Partendo dal Carso e passando per il Goriziano e le valli del Natisone, si giunge a Resia dove il costume tradizionale popolare viene ancora utilizzato dai danze rini del locale gruppo folkloristico. La rassegna, allestita con il patrocinio del Comune di Re- sia e della Provincia di Udine dal circolo Rozajanski Dum, dall’Unione circoli culturali sloveni, dalla Biblioteca nazionale slovena di Triste, dal Gruppo folkloristico Val Resia e dal Gruppo folkloristico Sm Ledi di Trieste, resterà a-perta fino al 15 agosto dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 18. Cor» di perfezionamento musicale, il 2 agosto parte la XV edizione Organizzata dall'assessorato alla Cultura, con la collaborazione del Convitto nazionale Paolo Diacono, dell'Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici di Cividale e della Somsi, prenderà il via il 2 agosto la XV edizione dei Corsi intemazionali di perfezionamento musicale. Gli oltre sessanta corsisti provenienti dall'Italia e dall'estero, oltre all'attività didattica produrranno anche una serie di serate di musica da camera, la prima delle quali avverrà domenica 4 agosto, alle 21, nella chiesetta di Santa Maria di Corte. Alfonso Trusgnach - Fonso Stiefnu iz Topoluovega je zaparu (sevieda, za lietos!) puošto v Topoluovem: tudi tuole je Postaja Topolove Pavle Merkù, il compleanno di un maestro Settantacinque anni sono pochi o molti, ma non indicano l’età dello spirito: questo si misura con il metro della maggiore o minor freschezza dell’ingegno, dell’intelletto e del vigore o forza interiore (“energia vitale” la definirei). Sono pochi, rispetto alle persone longeve, ma molti per chi ha vissuto intensamente ed ha saputo impiegare bene il tempo a sua disposizione. Il discorso ci riporta a Pavle Merkù. Attivissimo ancor oggi, si è mantenuto dunque giovane di spirito, pur avendo espletato nell’arco dei suoi 75 anni un’immane mole di lavoro che, in parte, riguarda anche la Slavia Veneta. Pavle Merkù Ha trascorso questi anni nel modo più proficuo e perfetto, pur essendosi trovato spesso in balia del vortice delle difficoltà, dei dispiaceri e del dramma. In tutto ciò ha giocato un ruolo importante l’ottimismo che gli è congeniale insieme con la fiducia nelle qualità delle persone. Triestino di nascita (12.07.1927), persona di multiforme impegno e cultura, dotato di una grande sensibilità e nobiltà d’animo - come tutti riconoscono - grande musicista ed insigne compositore, fiero delle sue origini slovene, Merkù trova nelle Valli del Natisone ed in Val Resia u-na seconda patria. Noi lo consideriamo, a ragione, uno dei nostri, un figlio della nostra terra, generosa ed ospitale, ma travagliata e priva oggi di quei valori che un tempo la rendevano un angolo privilegiato. Proprio per mantenere il ricordo di questo stato di “isola felice” alla Slavia, Paolo Merkù, a partire dagli anni 70, iniziò a percorrerla in lungo e in largo, munito di registratore, carta e penna e tanto entusiasmo. Percorse le nostre strade, a quei tempi ancora quasi tutte bianche; raggiunse, passo a passo, i più sperduti casolari montani; intervistò decine di informatori, registrò ed annotò quanto gli serviva, essendo è alla ricerca di ciò che per secoli ha costituito l’anima, il cuore della nostra gente: le tradizioni popolari, i canti, il sapere contadino, i miti, le leggende... Tali ricerche costituirono un arricchimento tanto per l’intervistatore, sempre cordiale, pieno di risorse e spirito di adattamento, quanto per gli intervistati e per coloro che venivano in contatto con lui. Il frutto di questo lavoro è ora dinanzi agli occhi di tutti poiché ha preso forma nel prezioso volume dal titolo: “Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji - Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia” (Trieste, 1976), accolto con favore in Europa e altrove. La raccolta, come una pietra miliare, segna in modo indelebile la storia culturale della nostra piccola comunità. Per questo, Merkù gode oggi di tutto il rispetto, la stima e l’affetto di un intero popolo: quello della “sua” Benečija, che in questa circostanza gli indirizza gli auguri più fervidi e calorosi, memore anche dei numerosi studi linguistici, toponomastici, onomastici e lessicali da lui compiuti in loco, nonché delle sue splendide elaborazioni per coro dei nostri canti popolari, nel rispetto della tradizione, e delle sue dotte conferenze in svariati settori delle arti e dello scibile. Antonio Qualizza (continua) četrtek, 1. avgusta 2002 4 Nova izvršilna norma poverila deželi nove pristojnosti Dežela, manjšine in zakon 482 s 1. strani Na vladni seji, ki je sprejela izvršilno normo, s katero je dežela F-JK dobila nalogo izvajati zakon 482 je bil prisoten tudi sam predsednik Tondo. Za ta sklep pa se je, kot kaže, še posebej prizadevala podpredsednica deželne vlade Alessandra Guerra. Kar je vredno posebnega poudarka je, da je v vladnem odloku govora o vseh manjšinah FJK, med- tem ko je v sporočilu deželnega tiskovnega urada govora le o furlanski in nemški manjšini, medtem, ko se za Slovence sklicuje na zakon 38. Očitno gre za napako, saj bi bilo v drugačnem primeru obnašanje Dežele zelo krivično do Slovencev v videmski pokrajini in nedopustno. Politično je vsekakor pomembno dejstvo, da je država konCno spremenila svoj odnos do manjšinske- Desnica zahteva zamenjavo Forteja? Vprašanje Budina Deželni šolski ravnatelj Bruno Forte je spet pod udarom. Ali Nacionalno zavezništvo ponovno pritiska za njegovo zamenjavo? To vprašanje je senator Miloš Budin naslovil na ministrico za šolstvo Letizio Morattijevo. Budin sprašuje ministrico ali bo Forte “v resnici nadomeščen” in Ce se bo to zgodilo, kdo bo prevzel njegovo mesto. Slovenski senator sprašuje ministrico tudi Ce se ji ne zdi neprimerno, da se deželni poslanec vpleta v delo in pristojnosti ministra. Pobuda je nastala na podlagi besed načelni- ka NZ v deželnem svetu F-JK Adriana Ritos-se, ki je izjavil, da bodo tudi na njegovo posredovanje prof. Forteja zamenili. Tudi nekateri poslanci NZ naj bi “pritiskali na ministrico, da bi nadomestila deželnega šolskega ravnatelja z osebo, ki bi bila tej stranki bolj všeC”. Prof. Forte, ki je v dogovoru z deželno odbornico Guerrovo in na podlagi zakona 482 sprožil uspešno pobudo za uvajanje furlanšCine a tudi nemščine in slovenščine v šole F-Jk, ostaja torej še vedno nekaterim trn v peti. Nuova iniziativa del comitato paoliniano In agosto a Cividale S» [eeting giovani I giovani d’Europa trovano un nuovo luogo d’incontro. E’ rivolta infatti a loro (saranno centinaia, provenienti dalle più importanti u-niversità europee) un’importante iniziativa legata alle celebrazioni ideate a Cividale in occasione del 1200° anniversario della morte di S. Paolino d’Aquileia. Dal 16 al 18 agosto la cittadina ducale ospiterà il “Meeting dei giovani”, un appuntamento dedicato al tema dei diritti umani al quale prenderanno parte, tra gli altri, personalità come l’ex premier sloveno Peterlé, il segretario a Strasburgo dell’Aiccre Martini, il presidente delle Comunità ebraiche in Italia Luzzatto. Accolti a Cividale saranno però soprattutto gli studenti “am- ga vprašanja in poveCala pristojnosti dežel na tem področju. S tem pa se je bistveno zmanjšala vloga posvetovalne komisije, ki je bila ustanovljenja pri ministrstvu za dežele prav z namenom, da sledi izvajanju zaščitnega zakona za manjšinske skupnosti. Kot je za Primorski dnevnik izjavil predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, Clan posvetovalne vladne komisije za zakon 482, bo zmanjkal celovit pogled na manjšinsko problematiko v italijanskem merilu. Izrazil je tudi upanje, da ne bo prevladalo v deželni vladi furlanskocentristiCno gledanje in da bodo projekti ocenjeni po vsebini in ne po politični ali še slabše strankarski logiki. Ni zanemarljivo v tem pogledu dejstvo, da se nova izvršila norma zaCne izvajati prihodnje leto, ko bomo imeli deželne volitve. ZELENI LISTI At e Mermolja Zapuščeno podeželje in beg v mesta V sobotni prilogi ljubljanskega Dela (27. julija) sem bral izpod peresa Borisa Ježa zanimiv članek z naslovom Dežela vil in Škratov. V njem pisec ugotavlja, da Slovenija kot država nima začrtane prostorske filozofije. Ta naj bi bila nekaj več od politike in bi ob interesih upoštevala SirSi pogled na prostor, njegovo zgodovino, človeka v prostoru, naravo, kulturo itd. Problem je Jež načel, ker je v Sloveniji značilen pojav ta, da se podeželje prazni, večajo pa se mesta, predvsem Ljubljana. Zaraščenega in torej neobdelanega ali negovanega ozemlja je že 60 odstotkov in se bliža sedemdesetim odstotkom. Ob tem nihče ne ustvarja pogojev, da bi ljudje ostajali na podeželju, nasprotno, interesi silijo mlade, da si za astronomske cene iščejo stanovanja v mestih. Pojav je resničen. Na svojih Številnih izletih z motorjem opažam, da v trenutku, ko se odstranim od avtoceste ali z glavne ceste, vozim med zelenjem, mimo polpraznih vasi in nimam več skrbi s prometom. Velike samote najdeš že v bližini Trsta. Na istem Delu lahko primerjam tudi cene stanovanj in hiš. Ljubljana, Koper in kako drugo središče, so dražji od Trsta in Vidma. Na podeželju pa najdeS hišo z vrtom po tako nizki ceni, da si jo v FJK lahko le sanjamo. Ob teh dejstvih pomislim na Benečijo, kjer so se doline izpraznile in kjer, po potresu popravljene hiše, mnogokrat samevajo. Ljudje so se razkropili po svetu ali pa Sli v Furlanijo. V Benečiji sta odigrala svojo vlogo tudi protislovenski element in strah pred komu-. nizmom. Nekateri so mislili, da pomeni več tovarn tudi več komunistov. L’intervento Marinig: “Da Regione e Provincia solo promesse” basciatori” provenienti da buona parte della Mitteleu-ropa. Presentando l’iniziativa durante una conferenza stampa, venerdì scorso, il presidente del comitato organizzatore monsignor Guido Genero ha spiegato la volontà “di fare in modo che nella memoria di S. Paolino ci si possa impegnare per u-na nuova Europa”. Il meeting servirà anche all’elaborazione di un testo, un manifesto culturale per la nuova Europa che forse assumerà il nome di “Carta di Cividale”. Monsignor Genero ha fatto anche sapere che due studenti delle Valli del Natiso-ne hanno scelto come tema per la loro tesi di laurea in Scienze della comunicazione proprio l’attività del comitato paoliniano. (m.o.) E’ doveroso intervenire dopo una pausa di alcuni mesi, sul tema sempre più attuale e drammatico della situazione socio-economica, culturale ed istituzionale della montagna friulana. Chi aveva espresso seri dubbi sulla capacità operativa dell’attuale maggioranza politica Polo - Lega Nord, che governa la Regione, trova precise e puntuali risposte. Purtroppo risposte negative che danneggiano irrimediabilmente lo sviluppo e la rinascita dei territori montani del Friuli - Venezia Giulia e che trovano le loro cause nella mancata riforma isfituzionale e nel mediocre rilancio socio-economico dell’area. Innanzitutto è evidente l’incapacità politica della destra regionale di darsi una piattaforma omogenea nell’attuazione della legge costituzionale n. 2/93 per una riforma globale delle istituzioni del Friuli - Venezia Giulia. Riforma sempre più urgente e necessaria visto lo stato comatoso in cui versano le autonomie locali. I piccoli comuni montani non riescono a garantire l’ordinaria gestione; le u-nioni del Comuni stanno creando doppioni burocratici ed amministrativi; le Comunità Montane commissariate sono prive di progettualità ed iniziative per totale carenza di democrazia e soprattutto di assunzione di responsabilità; le Province litigano per a-vere maggiori competenze e funzioni; la Regione è bloccata dall’eccessiva volontà di controllo e di gestione centralizzata dei programmi e dei progetti. In questo contesto di totale indifferenza non si rispettano nemmeno le date ed i tempi che la stessa maggioranza si pone in legge. Mi riferisco alla data del 28 febbraio 2002 che doveva segnare la soppressione delle vecchie Comunità Montane e la nascita dei nuovi comprensori montani con ampie funzioni e competenze. Nulla è successo alla sopracitata data, anzi l’esecutivo regionale ha solo proposto di prorogare i termini di commissariamento e di precarietà degli Enti stessi. Bell’esempio di coerenza e del tanto decantato “buon governo” dei nuovi politici. Manca pure una risposta chiara e precisa sull’istituzione della Provincia dell’alto Friuli, pro- messa e tanto reclamizzata da rappresentanti della destra friulana. A nulla valgono gli atti deliberativi dei Comuni camici, le richieste degli operatori economici, le suppliche della Chiesa locale e proposte della Curia. Altro esempio di volontà centralizzatrice contro le esigenze della gente e dell’autonomismo federale. Solo vaghe promesse anche per l’istituzione di un Ente montano che comprenda i territori omogenei delle Prealpi Giulie, da Lusevera al Collio goriziano, dove è insediata da secoli una Comunità linguistica slovena ridotta ormai al suo minimo storico per presenza fisica e culturale. E tra tanta confusione politico-istituzionale si registra pure l’eventuale perdita di finanziamenti europei, legati allo sviluppo dei territori montani e alla cooperazione transfrontaliera, per mancanza di progetti cantierabili che gli Enti locali non sono in grado di predisporre perché privi delle necessarie risorse finanziarie. Giuseppe F. Marinig già presidente della Comunità montana Valli del Natisone Slovenija tovrstnih razlogov ne bi smela imeti, kljub temu se prazni. Sumim pa, da ima Jež prav in da bo Slovenijo drago stalo opuščeno podeželje-Ne strinjam se s piščeviiU odporom do medvedov, ker so neštetokrat man) nevarni od avtomobilista, ki se opoteka iz gostilne za volan. Ni pa modro, da postaja mala deželica zapuščena. Zapuščenost podeželja ne ustvarja le učinkov za oko, ampak ruši tudi socialno ravnovesje. Podeželje postane nezanimivo, ko ne daje za-sluška, ko nima prometnih povezav in ne omogoča nobenega socialnega vzpona. Temu sledi beg v mesto, kjer pa se prišleki soočajo z ostro borbo za delovna mesta,1 dragimi stanovanji, hrano itd. Ustvarjajo se predmestja in četrti, kjet kraljujejo kriminal in mamila. Dinamika je znana, čeprav je procese težko zaustavljati, ni pa nemogoče. Prav novi načini proizvodnje, decentralizacija podjetij, možnost potovanja po internetu H* primerne (če so) prometne vezi “zmanjšujejo prostor in potrebo p° centralizaciji. Seveda ]e investicija v infrastrukture draga, špekulanti pa se veselijo, če v mestih prekomerno rastejo cene stanovanj in drugih storitev- V Sloveniji obstaja seveda filozofsko in šir5e kulturno vprašanje. Tud' to lahko opažamo. Dogaja se namreč, da je v središču medijske in drugačne pozornosti predvsem Ljubljana, podeželje p se na televiziji kaže mea volitvami ali ob kmetijskih oddajah, kjer kmetf ened za drugim tožijo, kako država ne daje. Ma^ so še navajeni na socializem, v veliki meri pa)1 res, da država cvete Ljubljani in odmira ^ podeželju. Zamejstvo torej ni izjema... Festa alpina sul Gran monte Sabato 10 agosto si ripeterà sul Gran Monte la tradizionale festa alpina presso il rifugi0 Ana Monteaperta. H programma della manifestazione prevede alle ore 11 la messa con il coro Montenef° di Cividale, alle 11. 45 il saluto delle autorità, alle 12.30 pastasciutta, alle 14 la proiezi°ne del cortometraggi0 “Non volavano uccelli” nella sala Iris ed alle 15 inizio voli di ritorno in elicottero. Prenotazioni entro il 4.8.2002 da Artur° (0432-790337) e Ivan° (0432-732381). Aktualno novi matajur četrtek, 1. avgusta 2002 5 Predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Rudi Pavšič je pred poletno pavzo ocenil sedanje stanje v slovenski manjšini, odprte Probleme, prizadevanja in smeri delovanja SKGZ, njene uspehe ter načrte, tako dolgoročne kot za jesensko obdobje. O vsem tem je tekel razgovor za naš časopis. Se vedno je v ospredju skrbi slovenske manjšine «* «W 171 ■-•** JU« iSPsi ELIMINATORIE Sabato 27 luglio Ost. Colovrat - PG Azzida ’ 6-4 Zmiešani- Drenchia 2-0 Ost. Colovrat - Boars Nest 6-6 Zmiesani-Vemassino 3-2 PG-B.C.B. 1’Elettricista 0-8 Drenchia-1 Bulgari 1-9 Boars Nest-B.C.B. 0-11 Vemassino-I Bulgari 1-9 Sturmtruppen-Iurman 4-2 Bar Crisnaro-Namor 1-1 Simanovi-I Scopas Caffè Italia 10-0 Mihialci-Sturmtruppen 2-3 Bar Crisnaro-I Sclopas 6-1 Ottica Nova-Iurman 5-0 Simanovi-Namor 6-5 Ottica Nova-Mihialci 0-2 Domenica 28 luglio Iurman-Mihialci Simanovi-Bar Crisnaro Ottica Nova-Sturmtruppen Namor-I Sclopas Drenchia-Vemassino Ost. Colovrat-B.C.B. Zmiešani-I Bulgari PPG-Boars Nest Quarti di finale Sturmtruppen - Bar Crisnaro 1-5 Simanovi-Mihialci 2-1 B.C.B. -Zmiesani ( 5-4 rig.) 2-2 I Bulgari-Ost. Colovrat 2-3 B.C.B.'. Roberto Gubana, Luca Bledig, Walter Rucchin, Ivano Martinig, Gabriele Iussig, Cristian Specogna, Patrick Chiuch, Davide Del Gallo, Federico Crast, Almer Tiro. Osterìa al Colovrat: Ivo Predan, Andrea Tomasetig, Massimo Gus, Stefano Rossi, Simone Tomasetig, Roberto Sedi, Marco Ma-rinig, Luigi Chiabai. Arbitri'. Michele Martinig ed Alberto Rucchin. Al secondo tentativo (nella passata edizione a-veva perso il trofeo ai rigori con la Mittel Europa) l’Osteria al Colovrat di Clabuzzaro ha conquistato il memorial Diego Na-mor, superando in finale la compagine B.C.B. l’Elettricista di Pulfero, che dopo aver ottenuto il posto d’onore al torneo di Liessa si è ripetuta anche qui a Casoni Solarje. Sono passati per primi in vantaggio i pulferesi con la rete siglata da Davide Del Gallo. Gli avversari hanno replicato con il gol di Andrea Tomasetig che ha mandato al riposo le due squadre in parità. Nella seconda frazione di gioco per l’osteria al Colovrat è arrivato il raddoppio realizzato da Andrea Tomasetig con uno spettacolare gol di tacco. La B.C.B. non ci stava ad ammainare bandiera e per cinque volte costringeva a prodigiosi interventi il portiere “saracinesca” Ivo Predan. Terminata la gara, si sono svolte le premiazioni con la consegna dei premi da parte del sindaco di Drenchia Tarcisio Donati e dai familiari del compianto Diego Namor. Riconoscimenti individuali sono andati ad Andrea Tomasetig, dell’Osteria al Colovrat, capocannoniere con 11 gol al suo attivo, ed al miglior portiere, Silvio Gatto dei Mihialci, mentre a Stefano Cicigoi dei Simanovi e andato il premio di miglior giocatore. Sono stati premiati anche gli arbitri Adriano Crainich, Aldo Martinig. Michele Martinig ed Alberto Rucchin. Un premio è stato consegnato alla Pro Loco di Drenchia, organizzatrice della manifo' stazione, ed al suo “trascinatore” Aldo Martinig. E’ toccato poi allo squadre partecipanti, tra gli applausi del numeroso pubblico presente. Infine l’apoteosi con la consegna del trofeo dalle mani della signora Bruna ai vincitori' L’appuntamento per tutti è al prossimo anno. Dopo parecchi anni di sosta è ripartita, per volontà dei presidenti delle sezioni del Tiro a segno di Cividale, Udine e Tolmezzo la gara per la conquista del Labaro federale. I tiratori delle tre sezioni si sono incontrati di recente nella cittadina ducale, detentrice del Labaro. Ha prevalso la compagine udinese del presidente Antonio Gattozzi, seguita da quella cividalese del presidente Giuseppe Paussa e da quella tolmezzina del presidente Paolo Cucchiaro. Nella classifica individuale il primo posto è stato appannaggio del tiratore udinese Paolo Isola, primo dei cividalesi è stato Mario Floreancig Dal 2 al 5 agosto la terza edizione a Pulfero Torna il memorial Specogna Nell’ambito della festa sul Natisone di Pulfero, in programma dal 2 al 5 agosto, sul campetto di Podpo-lizza si giocherà il “3° Memorial Federico Specogna” di calcetto amatoriale. Nell’ultima edizione a conquistare il trofeo che ricorda la figura del giovane Federico sono stati gli a-matori del “Paradiso dei golosi”, dimostratisi più freddi e precisi nella lotteria dei calci di rigore nei confronti degli avversari de “il Santo ed il lupo” (perfetta parità alla fine dei tempi regolamentari e sup' plementari). La fase eliminatoria della terza edizione del torneo inizierà venerdì 2 agosto alle 19. Il programma continuerà, a partire dalle 10. nei giorni di sabato e domenica, per concludersi nella serata. Le gare di finale sono programmate nella serata di lunedì 5 agosto a partir6 dalle 19, iniziando dall3 sfida per il 3. e 4. posto che sarà seguita dalla finalissima del memorial e dafie premiazioni. četrtek, 1. avgusta 2002 10 H torneo dì Drenchia all'osteria al Colovrat Organizzato a Casoni Solarje dalla Pro Loco Drenchia, si è giocato sabato 27 e domenica 28 luglio il “2° memorial Diego Namor” per ricordare la figura di Diego che è stato tra i fondatori della Pro loco e giocatore nella squadra a-matori di Drenchia. Alla manifestazione hanno aderito 16 squadre suddivise in quattro gironi. Dopo la fase eliminatoria, conclusasi nel primo pomeriggio di domenica, il torneo è proseguito con la disputa delle gare dei quarti di finale. Nella prima partita c’è stato il largo successo del Bar Crisnaro alle spese della Sturmtruppen. I Simanovi di misura hanno avuto la meglio nei confronti dei Mihialci. Un pareggio ha concluso la sfida tra la B.C.B. e gli Zmiešani, questi ultimi sono stati poi eliminati ai calci di rigore. Infine l’Osteria al Colovrat, dopo un incontro particolarmente combattuto, è passata alle finali eliminando I Bulgari. Nella prima semifinale la B.C.B. l’Elettricista si è imposta per 3-1 sul Bar Crisnaro, mentre la gara successiva si è decisa ai calci di rigore dopo che i tempi regolamentari si erano chiusi in parità (1-1). L’Osteria al Colovrat è stata più precisa con quattro centri, mentre gli avversari si sono fermati a quota tre. La finale per il 3° e 4° posto non si è giocata e le squadre dei Simanovi e del Bar Crisnaro sono state classificate entrambe al terzo posto. FINALISSIMA B.C.B. l’Elettricista 1 Osteria al Colovrat 2 L’Osteria al Colovrat (a destra) ha vinto il torneo. Sotto la seconda classificata B.C.B. l’Elettricista e la squadra locale di Drenchia — Kronaka ---------------- Naše titice v Belgiji Četrtek, 1. avgusta 2002 Tele dni je gor z Belgije Paršla koriera, ki je parpeja-la duon za nomalo dni naše Judi, ki gor žive. Z našimi ljudmi so parale duon an novice, adne le-Pe an druge žalostne. Zvie-dli smo, če se je kajšan ože-au al rpdiu, zviedli smo, ^uo ni mu prit zak ni pravega zdravja, duo pride duon buj pozno... Paršle so an fotografije an tle imamo adno, ki nam kaže pru lepe otroke. So otroc, ki, sevie-da, so se rodil v Belgiji pa ki imajo none, strice, tetè tle z Nediških dolin. Na če-parni roki je Alicia Ber-gnach. Nje tata je Marino, nono je Elio Mateužinu iz Gniduce, nona je Franca Jurcova iz Gorenjega Bar-nasa, mama je pa Fabiana, ki ima tudi nje koranine tle v Italiji. Tista blizu nje je njih kužina Laura Borgù, nje tata je Giordano, mama je pa Marilin an je Belgi-janka. Nono je biu Elio z Ravni, ki na žalost je že umaru, nona je pa Natalina Bergnach - Mateužinova iz Gniduce. Blizu ji stoji dvu- ojčeta od Alicie, Lorena. Ta par nji je njih sestrica Sara, ki ima pet liet an ta spried je pa njih kužin Antony. Fotografija je bila nareta na 9. maja, kar Alicia an Lorena so ble par parvim svetim obhajile. Drugi dan, na 10., so pa dopunle osam liet takuo, de so imiel do-plih senjam v družini. Drage čičice, kada vas parpejejo nazaj duon vaši noni? Vemo, de jih vprašata pogostu, de naj vas parpejejo. Recita nonu, de vas muore bugat (an naj buga tudi nono!) takuo vas bomo vi-dli buj pogostu! Liep po- zdrav vam an vsi vaši liepi, veliki družini. Pridni šuolarji na višji srednji šuoli Una6‘matura” da cento o quasi Smo zaviedli še za druge Pridne šuolarje, ki so pru lepuo paršli h koncu z njih Siudijami na višjih srednjih Suolah. Ce vesta, še za kaj-šnega druzega, poviejta nam, se nam pari pru jih Pohvalit. Abbiamo avuto notizia di altri nostri giovani che hanno concluso con suc-cesso i loro studi alle scuole superiori e conseguito la maturità con degli ottimi risultati. Presso il Malignani di Udine Alan Paussa di San Leonardo si è diplomato in elettronica con il massimo dei voti, 100/100. Stesso i-sfituto, stesso diploma con Un ottimo 96/100 per Mar-c° Bresciani di San Pietro al Natisone. Filippo Cernotta di Co-sizza (Ciščave) ha conseguito il diploma di geome- ? Alan Paussa tra presso l’Istituto Marinoni con 100/100. Stessa valutazione per Patrick Podorieszach di Azzida che si è diplomato presso l’Istituto tecnico commerciale di Cividale. A questi ragazzi congratulazioni da parte di tutti noi ed in bocca al lupo per il loro futuro che, visti gli ottimi risultati fin qui conseguiti, speriamo continui presso qualche università. Laurea alla Bocconi per osa Gariup Ed ora l’aspetta un dottorato di tre anni a Monaco Tudi Laura Gariup (marna Teresa Terlicher, tata Sergio) iz Skrutovega je paršla h koncu s študjami na Univerzi an ratala do-htor na ekonomski fakulteti. Suolala se je tam v Milane, na univerzi Bocconi, ki je med narbuj štietimi univerzami tle v Italiji, kamar gredo se šuolat takuo, ki pravemo po našim, samuo “glavice”. Allegria e forza di volontà l’hanno sempre contraddistinta. Così, grazie a queste sue innate qualità ed al sostegno della sua eccezionale famiglia anche Laura Gariup si è laureata in Economia e Commercio! Ha discusso la sua tesi di laurea intitolata “La repubblica federale di Germania: quale modello di decentramento fiscale?” il 29 aprile scorso presso la prestigiosa Università Bocconi di Milano, ottenendo un ottimo 105/110. Vivere e studiare a Milano non è stato facile per lei, ma ora la soddisfazione di essersi laureata nella stessa Università di molti famosi statisti ed economisti la ripaga di tutti i sacrifici. Subito dopo la laurea non ha pensato al meritato riposo, ma ha partecipato ad un concorso e vinto una borsa di studio (c’erano solo 12 posti!) per un dottorato di ricerca a Monaco. Ora passerà là i prossimi 3 anni, felice di potersi dedicare allo studio come professione. Siamo certi che con le sue doti ed il suo ottimismo sentiremo ancora parlare di lei, per ora le facciamo tante congratulazioni e auguri per il futuro! £ndan je v šuoli an tudi v športu z ekipo Giovanissimi Valnatisone loma di merito per Manuel Dipi» Lo scorso anno Manuel “erdussin di Lasiz aveva j^ncluso la 3. media a San dietro con l’ottimo e con u-na borsa di studio. Quest’anno presso il Mali-Suani di Udine altro succes-s°: un riconoscimento per il Su° ottimo anno scolastico c°n la consegna di un diplo-0)3 di merito per l’impegno Profuso durante tutti questi mesi sui banchi di scuola. Da ricordare che, oltre al successo scolastico, Manuel ha contribuito anche a quello della formazione dei Giovanissimi della Valnatisone che ha vinto il campionato ed ha partecipato alle finali regionali. Berdussin ha così dimostrato che studio e sport possono andare a braccetto. Bravo Manuel! ATTESTATO PI MERITO L'Istituto Tecnico Industriale “Arturo Maligna™" di Udine rilascia il presente attestato di merito aH'aliievo Manuel Berdussin della classe 1*0 biennio tecnico industriale per i brillanti multati conseguiti nell'anno scolastico 2001-2002 SPETER Ažla Pridita balinat! ^ Ažli je vse parpravje-n° za 9. vaški turnir balin-^anja (torneo paesano di ^Cce) an za 4. turnir za te •bale. Oba turnirja začneta 'j Pandiejak 5. vošta an pri-eJ° h koncu v petak 9. v°šta. Ue zeha se vpisat, pohi-zaL je cajt samuo še do te‘e sabote, 3. vošta. Za °k narest se muoreta o- barnit do gostilne Rinascita. Se ‘na novica za kar se tiče Ažlo. V nediejo 18. vošta bo senjam z glasbo, i-grami an “fuochi”. PODBONESEC Carnivarh Pogreb v vasi Tan doma je v mieru za venčno zaspau Angelo Cencig - Marnjacu po domače. Imeu je 73 liet. Za njim jočejo žena Ma- rija, hčere, zet, navuodi, brat, sestra an kunjadi. Angelo je biu brat tarbij-skega gaspuoda Emila Cenciča. Pogreb Angela je biu v četartak 18. luja popudan v Camimvarhu. Naj v mieru počiva. Podbonesec Zapustila nas je Maria Crast V čedajskem Spitale je zapustila tel sviet Maria Crast, poročena Tramontin. Maria je živiela puno liet, 92. Na telim svietu je zapustila moža, sinuove an ne-vieste, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Briščah, kjer je biu nje pogreb v torak 30. luja popudan. GRMEK ■■■ Topolove Zbuogam Lino Puno je pretarpeu priet. ku ga je Buog riešu od hude boliezni. Takuo je na tiho šu Lino Filipig - Brin-cin po domače. Imeu je samuo 58 liet. Umaru je v videmskem Spitale an na telim svietu je zapustu dva brata, ki žive v Premarjage, kunjade, navuode an vso zlahto. Qa ga nie vič na telim svietu se bo posebno Culo an videlo tudi v vasi, kjer Lino je imeu “svoj” pose-ban prestor. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v saboto 27. luja. JL , >/1 jih prave... Tu saboto Giova-nin je šu na targ v Čedad an je kupu an par ries liepih ča-rievlju, ki so koštale malomanj dviestuo euro. Zlo zadovoljen, sodišfan za njega kupovanje, se j’ pobrau pruot duo-mu z mislijo na komplimente, ki mu jih bojo runal. Ampak, kadar je paršu damu obedan mu nie še pogledu njega nove čarievlje, zatuo se j’ zlo ujezu! Su je v kambro, se slieku do nazega, pustiu na sebe samuo čarievlje an se parkazu v tinel. Nie-ga mali sin, kadar je zagledu, ka’ je imeu tam med nogam, ga j’ poprašu: - Tata, ka’ je tiste? - Je strelica (freccia), ki kaže, de sem kupu nove čarievlje. - Oh ja - je pogo-dernjala njega žena Milica - ka’ nie bluo buojš, če si biu kupu an klabuk! *** - Mama, mama, v šuoli vsi pravejo, de imam debelo glavo! - Oh ne, nie ries, muoj dragi otrok. Nu, nu, na misli tistega, bieš v butigo po deset kilu kom-pierja! - An kam ga ložem, mama? - Tu tuoj klabuk! Dva karabinierja v gostilni: - Ki vzameš? - Kar vzameš ti! - D vie pive! - Alora dvie pive an za me! - Kduo je an zobozdravnik, dentist? - Je an človek, ki se naje z zobmi od tih drugih! *** - Te parvi part mojega življenja so me kuazuval moji ti starši, te drugi part moja žena, te tretji moji otroc, te četarti mundje v rikoverje! An ist, kada bom kuazavu? - Te narlieuše reči na sviete so prepo-viedane: al niso legalne al niso moralne, al pa ti storejo se opitat! 12 novi matajur TZ 7 --------------------------------------------- Četrtek, 1. avgusta 2002 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutraodpandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa imperative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost NediSkih dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*. 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*. 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji .............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica „732444 Dvojezična Sola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...73223l Občine Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje..............71400/ Podbonesec............726017 Tavorjana..............712028 Prapotno..............713003 Tipana.................788020 Bardo.................787032 Rezija." "0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NA MOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.L Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg Tritxjnale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska,75-Sežana Tel.067-73373 2ko račun SOK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SrT /|IV j} Včlanjen v USPI Assodato aU'USPI Affitto casa a Biarzo (San Pietro al Natisone). Contattarmi allo 0432/730412 dopo le 20. Cercasi casa indipendènte o rustico, anche da riattare, con scoperto, nelle Valli del Natisone (fondovalle). Tel. al 338/1799823 Smarrito cane volpino di nome Misko, marrone con attaccatura coda, sottogola e zampe bianche. Chi l’avesse visto è pregato di telefonare allo 0432/727849. Grazie! Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. VOSTA Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fodboniesac: do 4. vošta Skmtove: od 5. do 18. vošta Minisini (Cedad): do 18. vošta Beneška ojcet za Marka an Eleno Tuole je an majhan part o tistih naravnih lepot ki smo imiel možnost videt na skupnem izletu Planinske družine Benečije an društva planincev iz Kobarida od 19. do 21. julija na Monvisu Zadnji krat sta prebral na Novem Matajurju kronako o našem liepem izletu na Monviso, o presenečenju, ki nam ga je parpravu Luciano v Tonca blizu Asti. Seda videta an part od tistih, ki smo preživiel tiste leve dneve Na Monvisu kot v nebesih! kraj” an imaš tojo Eleno doma, se vsi troštajo, de boš hodu puntuali Novica sta Marco Cuco-vaz iz Barnasa an Elena Cossio iz Vidma. Na njih poroki, ki je bla v Landar-ski jami v saboto 20. luja je bluo pru lepuo an ganljivo, an še posebno veselo: pur-ton v Bamase, ki so jim ga nardili tisti od zbora Matajur, šest ramonik, ki jim je godlo po poroki (h njim se je parluožu tudi Marco, potlè, ki je jau njega “ja” za nimar), komedije še komedije an veselica. Seda Marco bo Ziveu kupe z Eleno dol v Vidme, pa vsi, pru vsi, ga Čakamo tle v Nediških dolinah: dragi novici, vaše življenje je tle! Parvi krat, ki je Marco iz Barnasa paršu ob uri, pun-tual, je bluo na njega poroki! Za resnico poviedat, tisti dan je paršu še ne pu uree pred cajtam! Eh Marco, Marco, al si se bau , de to-ja Elena te na poCaka, ta-kuo, ki te Čakajo zbori Matajur an Beneške korenine, kjer pieješ, al pa Beneško gledališče, kjer igraš? Si lepuo poznan, zak znaš lepuo piet an gost na ramoniko, an igrat... pa tudi zak na vaje, na prove, te muorejo nimar Čakat, si nimar te zadnji. Pa seda, ki si “ta par