192 številka.
Ljibljaia, ? sredo 23, avgusta 1905
XXXVIII. leto.
iiaaja vsak dan svečar, iaimSi nadeja in eraanike, tar veUa po posli prajeman aa avetro-ogreke dežela aa vse lata 15 K, aa pel leta IS K, aa Satrt leta 0 K 60 h, aa en mesee t K 80 h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dam aa vee ?:s S4 K,  sa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa an mesee Z K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vb« lato M K, aa pol lata 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tujo deželo toliko več, kolikor snaSa poštnina. — Sa aaročbe brei istodobno vpošujatve naročnina sa ne oaira. — Za oznanila »• plačajo od peterostopne petlt-vrste po lt h, če te »o oznanile tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali  večkrat. — Dopisi aaj se hivolš frankovati. — Rokopisi se ne vračaje. — Uredništvo in upravnletvo je v Knaflevih alieah it. 6, ta rieer aredništve v I. nadstropja, apravniStve pa v pritličju. — Upravniitva naj se blagovolile poiiljati naročnine, reklirnacijs
eananila, t J. administrativne stvari.
„Narodna tiskarna" telefon 6t. 85.
Slovenski Narod" telefon it. 34.
Posamezne številke po lO h.
Občinske volitve v Novem mestu.
Iz Novega mesta, 22. avgusta.
Olje in ogenj se ne dasta spojiti j klerikalec in meščan ne družiti. Meščan je od svojega postanka bil in moral biti sovražnik katoliškem duhovniku, ker sta mu on in njegov gospodarski bratec grašcak grenila življenje in na predovanje, kar se je dalo. Meščan je moral imeti prosto lastnino in prostega kmeta, da žnjo in žnjim lahko trguje, tlakarski gospodi je bilo všeč, da je imela priklenjenega kmeta na vezani zemlji. Meščansko delo sili v napredke \ rokodelec ni mogel ostati pri primitiv- I nem delu, kakor ga je izdeloval, ko je j bil pritiklina kmetije, kar je bil začet- I koma postanka kmetovanja; rokodelec | je moral biti puntar proti tlakarski gospodi in trgovec celo, ki je hotel ves set imeti odprt.
Kar se je zgodilo od 12. stoletja do sedaj meščanskega dela, zgodilo 8e je proti volji kat. duhovnika. Meščan je bil z duhovnikom hude boje. Začetkoma teh bojev in tudi še pozneje je marsikateri meščanski Človek, ako so ga mogli kot copernika ali brezverca osamiti, izdahnil svoje življenje na grmadi.
Pa prav imajo kat. duhovniki, ako -ovražijo meščana; s tem kažejo, da imajo dober nos. Res mora meščan to staro šaro prejšnjih gospodarskih razvojev potisniti v kot, ker mu dela povsod napoto. Meščani so dosti že škodili sistemu tega duhovnika. Kdo tudi bo abil takega človeka?
Ako se tedaj nahaja med meščani kak meščan klerikalce, potem je ali ravno iz kmetov prišel analfabet, ali, če je zaveden, je vsakako sumljiv človek. Farovški imajo denar pobožnih Žensk na razpolago in vzeli so v svojo službo in zdrževali že marsikatero zadolženo človeČe s tem denarjem. Takim meščanom gotovo ni zaupati. Nekateri teh so naravnost grdi značaji, ki jih je dobiti za vsak denar. Poštenim klerikalnim meščanom pa tudi ni zaupati, ker nimajo proste volje; ti na komando duhovnika zaderejo nož tudi v svoje meso. Disciplina kat. duhovnikov je dobra ; sladke besede umirijo tudi kako
meščansko pa klerikalno vest, da ne misli Škodljivo ravnati, ako za duhovnike pri volitvah po kostanj seže v žrja-vico. Revež bi škodoval tudi s tem samemu sebi, ako bi njegov voditelj zmagal. Tolažiti bi se moral le z jude-ževimi groši; ali če je neumen, da bo na onem svetu gotovo zveličan. Občevanje s kat. duhovnikom izneverja meščana svojemu gospodarskemu stališču, dela ga nepoštenega proti sebi in drugim meščanom.
To je vzeti za vodilo pri volitvah vsem meščanom, ki so pošteni in bi radi ustregli duhovniku.
V Novem mestu bodemo volili septembra meseca nov občinski zastop. Čujemo, da pošilja klerikalni voditelj za Dolenjsko, glasoviti Š u k 1 j e, naših par someščanov-klerikalcev v boj v tretjem razredu. Pod imenom obrtne stranke hočejo nastopiti. Mi ne poznamo v Novem mestu tako slabega agitatorja, ki bi se danes ne meril s Sukljetom kot agitatorjem. Brežke ženice so rekle, da ga bodo polile s pomijami.
Pa kdo, za božjo voljo, se pa bo pajdasil s tem človekom ? Koliko pa ima kredita v deželi? Ali imamo kje bolj za malo Šteto Človeče?
Novomeški meščani so temu Človeku pomagali do dobrega kruha. Ker je pa videl, da mu meščani ne morejo za dolgo osigurati kak večji materijalni poboljšek, je stopil v službo farovŽa. — Duhovniki ne marajo iz principa meščanov ; dolenjskih pa celo ne, ker kar nič ne morejo tukaj duhovniki pri volitvah blizo. Zdaj jI Šuklje kruh teh sovragov meščanstva, zdaj mora osko-diti meščanstvo, kjer ga more. Pa Šuklje je plemenita narava, svojim dobrotnikom se hoče posebi zahvaliti za to, ker so ti spoznali njegovo nobel naravo prej, predno je mogel Še škoditi s svojim mandatom. Užaljen je, ker mu je spodletelo, da bi z našim mandatom razbil deželnozborsko liberalno večino na Kranjskem. Dali mu ga nismo več in on je moral s praznimi rokami v farovž.
Maščevati se tedaj hoče nad meščani, posebno nad Novomeščani.
Njegova dela proti meščanom so v slednjem času sledeča: On bujska Kan-dijce-sosede onstran mosta,  da  se ne
združijo z nami v eno občino. Naša občina bi dobila p?r plačevalcev obč. doklad več in sicer po večini takih, ki so deležni vseh dobrot mesta. On je delal na vse kr pije in vse farovške državne poslance vodil v ta boj, da bi ministrstvo dovolilo Kandijatom semnje ob ponedeljkih. Tedaj jih imamo mi meščani. Samo gostilničar Windischer, ki pa ima več premoženja, kakor ga je Šuklje kdaj imel in ga dobil iz farov-ških zalog, — bi se s temi semnji še več okoristil in eden ali dva trgovca, no, in Zurc-Štembur, Šukljetov pokorni sluga, bi imel koristi, mi meščani pa veliko Škodo. Vsaj več let bi morali z občinskimi žrtvami tekmovati s semnji v Kandiji.
Seveda je napotil pred leti Kan-dijo, da se je potegovala za to, da se gimnazijsko poslopje v Kandiji zida in seve, če le količkaj mogoče, na iz prejšnjih časov znani „grajski" njegovi njivi. Tudi za žensko bolnišnico se potegujejo in Šuklje bi nemara bil pripravljen svoj sedaj slavnoznani grad na Kamnu v ta namen dobro — prodati.
S semnjem in z vsem drugim se je Suklje grozno blamirah Ali telegrafirali so z Dunaja —- Suklje je koncipiral, dr. Šusteršič pa podpisal — kaj velikanskega se je tem par Kandijcem na korist zgodilo in Zurc Štembur je seveda odzdravljal, in kadil mogočnežem kr. farovžev, dasi si je zraven mislil, da se je rodila uboga miš.
To menda zadostuje v dokaz tega, kar smo gori o kat. duhovniku, njegovim plačanim slugom dejali in resnično poštenim klerikalcem. Kandijci so po večjem meščani, njihove obrti jim dajejo ta značaj. Ali vtirani so nekateri v farovško stranko in ne poznajo svoje škode.
Kako je pa sedaj vprašanje naših občinskih volitev, ki se bližajo? Ali sme kak pošten meščan, kateremu je kaj na tem, da procvita njegovo mesto, voliti svoje somišljenike in ali more vesten klerikalen meščan kandidat biti, odbornik mestnega odbora?
Duhovniki so postavili Sukljeta za voditelja agitacij na Dolenjskem. V Metliki spletkari in je ujel par ubožcev. Pa kakor slednje občinske volitve kažejo, so dobili ubogi Šukljejanci le po
17 glasov, drugi nad 100 glasov. V Novem mestu ga zaničuje zaveden meščan. Par klerikalcev ne šteje. Sili se nekaterim uradnikom na sprehodih; tudi isti bežijo pred njim, če morejo, — (oh ti moj Jezus, bežimo) — tako, da se mora to revše vtihotapiti med nje in če se to zgodi, gledajo, da se skoraj razgubijo. In Šuklje, voditelj agitacij ! Katoliški duhovniki, drugače ste dobri agitatorji, pa s tem Sukljetom imate smolo. Med meščani hočete pridobiti tal in takega neumneža pošljete na agitacijo? Šukljetu se morajo mehčati zopet možgani, ker hoče on pridobiti meščane in jih celo strahovati, pa take kozle strelja.
Ali dober poznavatelj tega človeka misli, da hoče Šuklje s strahom ugnati Novomeščane. On si namreč do miši ju je, da je prvi, potem dolgo nič ne pride, potem še le bog in on vsak dan pričakuje, da pridejo meščani prosit ga, naj Še zadrži roko, katero hoče spustiti maščevalno nanje. Mogoče je to, Šuklje je iz take familije. Nekateri obskurni klerikalni agitatorji so namignili na tihem nekaterim uradnikom, da bo strah in trepet zanje, ako ne volijo pri občinskih volitvah klerikalca, ker Suklje je vsemogočen v vseh minister-stvih. —
Seveda bi klerikalci in posebno rad Šuklje videl, da bi bil naš mestni zastop v rokah klerikalcev. Imamo dobro poslujoČo hranilnico. Rezervni zaklad iste bi se dal fruktificirati. Šuklje višji ravnatelj — par tisoč na leto, seveda nekaj manj, kakor daje „Ljudska posojilnica" v Ljubljani dr. Šusteršiču; pa denar — denar — vse drugo ni nič, z duhovskimi blagoslovi se ne kupijo pitteki in latinska vina, ti le nesejo duhovniku te lepe slastne stvari.
Vojna ali mir?
Z bojišča.
General Linevič je brzojavil 16. t. m. carju: *Ob fronti v z ho d n e železnica je napadel dne 14. t. m. bdU.jii Japoncev naš tabor, toda naše krogle so jih raspršile, nakar bo Japonoi poslali v ogenj Se dve stotniji, da so odnesli svoje ranjence. Na zapadni strani Železnice so naše
predstraie po boju zasedle več važnih pozicij.«
Istega dne bo napadli Jsponoi tudi pri Nančendzu ruske prednje oddelke. Tudi tukaj so morali bežati. — Posebno predrzni so Hunguzi, ki jih Japorci cahujakajo in podkupijo. Drznejo si celo zahrbtno napadati v malih četah cele rusko kolone. Manjšim oddelkom in ruski pošti pa kar zapirajo pot. Dne 10. t. m. so pri Jandzisjavu obkolili ruski artiljerijski oddelek, ki se je vračal z na-kapljenimi konji ▼ tabor. Hungui so jim ubili dva vojaka in 11 konj.
General Linevič je odredil, da se morajo pri vseh trsh armadah ne« prestano vršiti velike bojne vaje, ne glede na m i r o v n e k o n f er e n c o.
Mirovna pogajanja.
V včerajšnji seji mirovne konference sta obe Btrmki predložili svoje zapisnike. V japonskem zapisniku se trdi glede točk, ki jih je Rusija odklonila, n. pr.: svojo pravico glede otoka Sahalina utemeljujejo Japonci z narodnim pravom in s tem, da je japonsko vojaštvo dejansko zasedlo otok. Nasprotno pa pravi ruski zapisnik, da pred letom 1850. si niso Japonci a v o j i 1 i Sahalina, pozneje pa sploh niso bili sposobni koloni z c r a t i otoka; končno pa je ruska suvereniteta nad Saha-linom definitivno priznana v pogodbi leta 18 75. Glede odklonjene točke 9. zahtevajo Japonci vojno odškodnino na podlagi dejstva, ker je Rusija prva napadla (?). Japonska je bila baje primorana zgrabiti za orožje zaradi samoobrambe (?). Ker so bili Japonci povsod (?) zmagovaloi, je Japonska opravičena zahtevati odškodnino. — Rusija v svojem zapisniku odreka pravico do vojne odškodnin e, zanika, da bi bila premagana, ker japonske čete niso za« sedle nikjer pravega ruskega ozemlja, tudi Japonska nima pravice zahtevati vojne odškodnine. Rusija pravi, da ni nikoli plačala odškodnine za vojne stroške, tudi takrat ne, ko je Napo« leon zasedel Moskvo.
Obrtna razstava.
Samo človek, ki nima niti žlice možgan, more verjeti, da so klerikalci prijatelji obrtnikov. S*j kažejo dogodki in dejanja, kako so klerikalci obrtnikom naklonjeni. Kdo je v Ljubljani ubil knjigoveško obrt, ki je nekdaj tako lepo cvetela ? Klerikalci ! Kdo ubija samostojna tiskarne ? Klerikalci! In pri tem rabijo ti duhovniki Čisto sleparska sredstva, pomagajo si z goljufanjem, namreč 8 tem, da imajo napačne firme, s katerimi zapeljujejo odjemalce v zmoto.
Klerikalci so prijatelji obrtnikov samo z besedami, dejanja pa pričajo, da ljubijo klerikalci obrtnika tako, kakor uš kožuh. Zlasti domaČim slovenskim obrtnikom skušajo klerikalni škodovati, kolikor morejo. Ali so obrtniki morda že pozabili, kako je bilo po potresu? Takrat je bilo polno dela pri cerkvah, a domaćim sloven-
skim obrtnikom niso klerikalci privoščili niti skorjiee kruha. Poklioali so v d ž' I j nemškega klerikalca Jablingerja, ki se je izkazal kot velik švindler, samo da bi domači slovenski obrtniki ničesar ne zaslužili. Ta Jeblinger je odnesel velikanske vsote iz dežele — domači slovenski obrtniki pa bo morali od daleč gledati, kako si tujec maši žepe, in še nesoliden, nesposoben in nepošten tujec. Po cerkvah je bilo takrat izvršiti mnogo slikarskih de), a klerikalci tudi tega zaslužka niso privoščili slovenskim domačinom, nego so zopet poklicali nemške tujce.
Kdo je zidal škofove savode? Tujec! Kdo opremi škofove zavode? Tujec! Kdo ima pri hotela »Union« skoro vsa dela? Nemci in tujci! Kamor pogledamo, povsod vidimo, kako klerikalci odrivajo slovenske domače obrtnike od zaslužka. Denar dajo Nemcem in tujcem — aa domala clovencke obrtnike pa imajo samo — beaede.
In vendar se ie vedno dobi ne-
kaj slovenskih obrtnikov, ki se dajo izrabljati za štafažo klerikalcem. To je pokazala takozvana obrtna razstava, ki se je pod klerikalno firmo priredila v »Mestnem domu«.
Dokler je bila razstava odprta, ni amo hoteli o njej pisati, ker nimamo prav nobenega vzroka, kvariti veselja obrtnikom, ki bo se razstave udeležili, saj so večinoma naši somišljeniki, in ker ima naposled vsaka razstava nekaj pomena in nismo hoteli nikogar odvrniti od obiska. Zdaj je razstava končana in zdaj lahko povemo o nji nekaj odkritosrčnih besedi v interesu dobre stvari.
Razstavo je priredilo društvo katoliških rokodelskih pomočnikov. To je društvo, ki nam je dosti simpatično, čeprav v dandanašnjih razmerah ie davno ni več kos svoji nalogi in je nujno potrebno zdravih reform. Namen razstave je pač bil pokasati, kaj znajo člani tega društva in a tem vsgojeialno vplivati na obiskovalce razstave. Ko amo ai raistavo ogledali, amo ac zelo za-
čudili. V prvem hipu je človek dobil vtis, kakor bi sa bila priredila kaka splošna obrtna razstava, ki se je pa jako slabo obnesla. Sprejeta namreč niso bila samo deTa društvenih članov, ne samo dela malih obrtnikov, oziroma rokodelcev, marveč tudi vsakovrstna druga dela. To je človeka, ki je pričakvval malo obrlno razstavo, presenetilo, in sicer neprijetno, kajti kot splošna razstava kranjske obrti, kot zrcalo splošne kranjske obrtnosti ta razstava ne more veljati niti v sanjah.
Mi imamo že jako lepo obrtnijo in ko bi se priredila splošna obrtna razstava, bi bila pač vse kaj drugega, kakor je bila ta razstava.
Radi pa priznamo, da je bilo na razstavi videti nekaj prav lepih izdelkov, ki delajo vso čast dotičnim obrtnikom. A poleg nekaterih lepih stvari iz kovinske obrti, figuralne plaatike in nekaj dobrih mizarskih del je bilo razstavljenih todi mnogo stvari, ki bi se nikakor na bile smele
sprejeti. Tako n. pr. je bilo razstavljeno eno edino krojaško delo, in še to pač ni spadalo v razstavo. Krojaška obrt je pri nas lepo razvita in stoji na jako visoki stopnji — a če bi jo kdo sodil po tem, kar je videl v razstavi, bi se nad njo zjokal. Kako pridejo naši dobri krojači do tega, da se jih z razstavljanjem šuš-merskih iidelkov kompromitira? Razstavo si je ogledal neki gospod £. is Gradca, ki je že večkrat sode* loval pri priredbi razstav. Sodil je našo malo obrt po tem, kar je videl v tej razstavi, in se grozoivto norca delal iz naše obrtnoeti sploh. In vendar — kako lepe, dovršsne stvari bi se bile lahko dobile is kovinske, krojaške, mizarske in čevljarske stroke. Ali se odbor ni potrudil, ali pa so obrtniki odklonili udeležbo, ker se niso hoteli lati izrabljati aa to, da bi se klerikalci na njihove stroške šli prijatelje obrtnega stanu. (Konec prih.)
rikalni organizaciji io je pre-menila v tem smislu svoja pravila. Gdlo svoje občne sbore mora od al h j razglašati v glasila klerikalne »Zadružne sveze«, ki ga noben človek ne bere. Ne verjamemo, da bi klerikalci kaj prida sodaviee, konsumirali, saj klerikalci so bolj prijatelji jeruša, vemo pa, da je tovarna sodaviee pri liberaleih lepe novee zaslužil*. Ker se je zadruga zdaj poklerikalila, je to pač dokaz, da ne mara več svojega izdelka prodajati liberalcem. Interesirali se bomo aa tiste gostilničarje, ki so zadrugo speljali v klerikalni tabor, in se že če z njimi pomenili-, liberaloe pa opozarjamo, da kupuje s o d o v i c o te zadruge, podpirajo s svojim denarjem klerik a 1 e e.
— »Potomec gorilo*" je najnovejše imenovanje, katero so za nas izumili šenkl&vški babjeki. Nas to nič ne ženira. Sretajemo pa »Slovencu«, naj enkrat primerja obraza različnih duhovnikov z mandrilovo peBtrobojno zadnjo platjo. Našel bo uprav čudovito podobnost. »Aus den Augen gesehnitten« pravijo Nemci o taki podobnosti; v tem slučaju bi se morala ta fraza seveda primerno modificirati.
— šolska vest. Okrajni šol-ski svet v Radovljici je imenoval pomožno učiteljico Marijo Bajt v Idriji za pomožno učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Koprivniku.
— Uspehi klerikalne vzgoje« V KosUnjevci na Krasu so klerikalci priredili shod. Govori znanih hujskačev dr. L*mpeta, dr. Pavlice in drugih so imeli lep uspeh. Klerikalci so se najprej med seboj pretepel:, potem pa nekega vojaka pobili. Proti lažem, ki jih je o tej stvari r&znesel »Piocolo«, *rr.o se krepko in odločno uprli, ravno tako krepko in odločne pa obsojamo živinsko surovost klerikalcev. »Slovenec« zagovarja z vnemi vsako Klerikalno barabo in torej tudi kostanje-viške pretepače. V tem slučaju jih zagovarja s toliko večjo vnemo, ker se ne da tajit;, da je surovo pretepanje v neki zvezi z govori dr. Lam-peta in dr Pavlice. Ta dva junaka sta svoje pristaše navdušila za sveto katoliško stvar in ko su bili dovolj navdušeni, se je začelo klanje. Štiri katoličane so orožniki oklenili v verige in jih odgnali v ječo. »Slovencu« ne bo njegovo tajenje nič pomagalo V dokaz, da smo pisali resico, se sklicujemo na goriško »Sočo«. Poročilo v »Soči« se bistveno popolnoma ujema s poročilom, ki smo ga mi dobili. Obžalujemo, da smo rokopis že uničili, kajti obsegal je še več zanimivih podatkov o neizmerni pijanosti in o živalski surovosti klerikalcev v Kostanjevici. Sicer pa itak vsakdo ve, kakšni so klerikalci in da so povsod enaki, saj so le taki, kakršne so jih vzgojili duhovniki. Vsa klerikalna surovost, pijanost, nečistost, vse pretepaštvo in ubijalstvo je sad duhovskevzgoje,a kdor pozna
naše žegnance ve, da drugače nij
biti ne more. Kakršen je učitelj, ta je učenee.
— Strasna nevarnost pr J
štajerski deželi. Graščina Laubegg i bo dražbala 31. t. m. pri dež. sodišč v Gradcu, o čemur je bil inserat v na šem listu, na kar smo opozorili nag veljake. To naše opozorjenje je p spravilo Štajerske Nemce vse iz seb in tresejo se že, da pride štajersko ve leposestvo v deželnem zboru v dogled nem času v slovenske roke I „Kaj t<* pomenilo, ni treba razlagati," pravi „Marburgerca" ter roti svoje pristaš naj ne puste, da bi še nadalje preha jale nemške štajerske graščine v sla vensko pest. Res, strašna nevarnost z Štajersko I Nemški nacijonalci naj gl^ dajo, da se jim ne zmeša vsled grozni] skrbi, mi pa povemo le toliko, da naj bo prav od srca veselilo, če bo kup graščino Laubegg kak Slovenec! Sice pa ne vemo, kako bi nas nemški m cijonalni listi imenovali, Če ne bi ime označb nWindischew in „Pervaken", katerimi nas hočejo pokazati svetu ko največje divjake in tepce.
—    Katoliško tiskovno društvo.   Pjš* se nam:   Pr*v ste rekli,  ko  ste poročali, da bi moral klerikalno »tiakovno društvo« v pt meri z »Narodno  tiskarno«, ki daj na leto po 2000 K v dobre nam~n& darovati najmanj 16 000 K na leto i ta namen, ne da pa seveda ničesar, Sankiavški gospodje so vsled te no tiee str»šoo skočili pokonci, ko sojo čitali io zelena jeza jih jd oblla, d jim ne pustite v miru služiti si lepih tisočakov. No pa to jih ne jezi tolike glavni strah  imajo  pred davčni komisijo, ker svetopisemskega ni uka, daje dati Bogu, s ar je boljeg in cesarju, kar je cesarjevega, ne cb rajtajo dosti in ga priporočajo v upo rabo le svojim vernikom, prel vsen kajpada njega prvi dei, ker se i ujm polni vedno lačna bisaga. »Katol-ski tiskovno društvo« ima take veiu&l< ske dohodke, da se lajiku še ne st nja ne, kako ogromni so V njegov i t skarnah se tiska velikansko števili listov,   ki   so  vsi  plodonosni t glede poneumnjevanja ljudstva kake tudi glede dohodkov.   Naše ljudsU konaumira Irto  z* letum na tiso! in tisoče molitvenikov in drugih ti kih knjig, ki  so vse dobro plačane Vzemimo   le   »Družinsko Pratikoi Sveta  družina  dela  tako imenito reklamo,  da,  neso vsiko leto čist 10000 K  dobčka.   Klerikalci boi pravili, da to ni res, a kaj tik jim ne verjame nihče, kdor zna količkaj  računstva in ve, kako pc< ceci pridejo knjigi in časopis:, kol jih ti»ka po 10000 in več izvod »Domoljub« »Dom in Svet«, »Past *ki list« itd. so   iist^,  ki rede klatške   posvečenoe    n   jim   ; i tako veii&anske dobičke, da n odbor nobentgi posvetnega č o\ek C?lo i>obcini ljudje a !a Ro<er, Pc jak, SaftUrs č so j m premalo i Ijiv;, kadar sa gre za bisago. 1 aii drugi bi le megel uskoćiti in v izdati.  Kakor so naši klerikalci bežijivi, tako so tuii navihani. Se intja  sprejemajo  v strojih t.akarn in knjigoveznei ta*a drla, da dr. posvetnem obrtnikom  občutno ko kurenco.   To   delajo   nalašč, da kdo pritoži,  s kako  nesramno kc kurenco   ima   o raviti.   Ta: rat »Slovenec« veselja zavriska: »d kako je »Slovenski Narod« logičr na eni strani nam očita dobiček,
P
ti
ž
o
ij a
e
9
r k
2
v
1
»
I
p i
d k
š b t
V
P ■
T
V B h s
I
T
f c
fa
Glede točke 11. pravi Rusija, da aahteva po izročitvi interniranih vojnih ladij nasprotuje načelom narod nega prava. Rusija to zahtevo odklanja v vsaki smeri, pač pa je pripravljena, izjaviti, da nikakor nenemerava biti nevarna japonski oblasti na morjua na Daljnem Vztoku.
Slabi upi.
Za včeraj napovedana S8ja mi rovne konference se je preložila na nedoločen čas, baje zaradi tega, ker Vite še vedno ni dobil potrebnih navodil iz Petrograda. Od vseh strani se zatrjuje, da nihče več ne upa, da bi pogajanja imela kaj uspeha. — Car odločno vztraja, da se vse štiri japonske zahteve, ki se dosedaj Se niso mogle rešiti, brezpogojno a a vrnejo. Tudi neki ruBki minister je izjavil, da je izključeno, da bi se dognal mir. Rooseveltovo posredovanje mora pogajanja pač za nekaj časa podaljšati, toda na uspeh ni upati.
Vest o mirovnem razsodi Bi U je bila izmišljena, ker kaj takega ni Roossvelt nikomur nasvctoval.
Ministrske konference pri cesarju.
I š 1, 22. avgusta. Avdijence in konference so trajale od 10, dopoldne do 6. zvečer, tako da je moral cesar celo kosilo odpovedati. V prvi vrsti so se zagotovila pogajanja glede trgovinskih pogodb. Dogovorilo se je, da bo vlada nadaljevala tozadevna pogajanja do konca V ta namen se v kratkem tudi zbere carinska konferenca, da pripravi potrebno gradivo. Delegacije skoraj gotovo letos ne bodo zborovale, &ko ogrska opozicija ne odneha. Nadalje se je sklenilo vse potrebno glede skupnih in vojaških zadev, pa tudi glede notranjega boja z avtonomnimi oblastmi. Vse tozadevne odredbe je cesar odobri 1 ter se pozneje enkrat tudi obelodanijo.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 22. avgusta. Novi program barona Fejervarvja glede jezikovnih prenaredeb v armadi skoraj gotovo ne bo cdobren, ker v odločilnih krogih se v tem oziru nazori niso spremenili.
Budimpešta, 22. avgusta. Mestni zastop v Pečuhu je imel včeraj sejo pod predsedstvom velikega župana barcna J. Fejerva-r j j a , sina ministrskega predsednika. Ker se je predlagalo najostrejši odpor p?oti vladnim naredbam, je Fejervarv predsedstvo odložil, nakar je bil predlog enoglasno sprejet
Bramboveki minister je obvestil vse velike županije, da se bodo rezervisti klicali k orožnim vajam po pošti. Obenem je pojasnil, da velja poziv le za navadne orožne vaje, ne pa za daljše službovanje.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 22. avgusta. Bolgarski diplomatični agent N a 6 o v i ć je iz-
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.)
(DaUe.)
»Julijan, nič ni res, kar govoriš,« mu je odvrnila ženska, ki je poznala njegovo hinavsko srce. »Ne žene te strah pred kaznijo od mene, ampak ker 86m ti postala prestara, ti pa hočeš mlado, sveže blago. Zakaj se pa dozdaj toliko let nisi bal nobene ječe, zdaj pa kar naenkrat? Julijan, slabo me poznaš, če meniš, da ti ne vidim v dno srca. Akoravno sem se dala zapeljati v tvoje pogubne mreže, vendar imam Še toliko zdravega ra suma, da vem, kje in kako se moram oprijeti, da se obdržim na površju. In potem, ljubček, pomisli na resnični pregovor, ki pravi, »Mlada koza rada sol zoblje, stara pa še vrečo poje,« tudi rada te imam in sem se te tako privadila, da bi mi ne bilo moč živeti brez tebe.«
Prešestno se je zasmejala in se pomaknila k svojemu Čestilcu ter ga prijela aa roko.
»Julijan!«
ročil turški vladi odločen protest bolgarske vlade zaradi turških policijskih odredb napram Bolgarom v Carigradu in pri prestopu čez mejo.
Carigrad, 22. avgusta. Reforma desetine se izvede že letos v vseh treh vilajetib. Ker temelji reforma na povprečni pridelek sadnjih trt h let, a med temi je bilo leto 1903. splošne vstaje, ko skoraj žetve sploh ni bilo, izgubi davčna blagajna samo v monastirakem okraju nad 150.000 kron.
Bel grad, 22. avgusta. Pri P r i 1 e p u je bil spopad med srbsko četo, ki jo je vodil znani Gligortin med neko bolgarsko četo. S bi so baje pobili 30 Bolgarov, mnogo pa jih ujeli.
Gospodarstvennaja duma.
Petrograd, 22 avgusta. Novi <u-ki državni zbor se otvori v navzočnosti članov oarske rodbine, ministrov in diplomatičnih zborov. V prvi vrsti se gospodarstvennaji dumi predložijo sledeči načrti: reforma mestne in deželne uprave, reforma kmetijskih zakonov, židovsko vprašanje, uvedba prisilnega šolskega o b i b k a. Nadalje predložijo dumi razne reformne komisije svoja poročila.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 22. avgusta. Vsak hip je pričakovati, da se proglasi nad mestom obsedno stanje. Pričel se je splošni štrajk. Vse tovarne počivajo. Strajkujoči razdirajo brzojavne naprave. Policija ustavlja ljudi na ulici ter jih preiskuje. Re-volucijonarna stranka je preplavila mesto in okolico s tiskanimi listi, v katerih se pozivajo somišljeniki, da toliko Časa štrajkajo, da se nova ustava spremeni. Tudi v LodŽu se je pričel generalni štrajk. Strajkujoči nastopajo nasilno, ustavljajo vlake in premetavajo tramvaje. Policija neprestano lovi in zapira sumljive ljudi, tako, da so Že ječe prenapolnjene ter morajo aretovane zapirati v vojašnicah. — Tudi vKišenevu so bili ob razglasitvi carjevega manifesta veliki nemili. — V letovišču Ud el naj a pri Petrogradu je policija zaprla celo družbo učenjakov, profesorjev, inžener-jev in pisateljev, ker so baje delali priprave, da se pošljejo v novi državni zbor liberalni poslanci.
Dnevna sresti
V Ljubljani, 23. avgusta.
— „Slovenska dijaška zveza11. Klerikalni dijaki so priredili v ponedeljek shod v Hafnerjevi pivovarni. »Slov.« pravi, da je bilo navzočih »veliko Število os&b«. Po tem »Slcvenčevem« iai »u že vemo. pri čem da smo in kako »veliko« je bilo število na. zočnih »eseb«. Dr. Snsteršič je poslal iz Toblacha brzojavko, v kateri pravi: Vse za svobodo (!) in domovino v znamenju sv. križa.   V Ljubljani je
Topo ji je pogledal v obraz, v očeh mu je pa žarel peklenski ogenj.
»Pijva!« je dejal in natočil kozarca do vrha.
Trčila sta in pila iskro pijačo.
Pater Julijan je natočil znova oba kozarca, vzdignil svojega in rekel:
»Ulivajva veselje tega življenja, saj je zato, đa se ga uživamo. Da se ti izpovem: samo zato sem te na meraval zapustiti, ker sem našel, mlado 161etno dekle, ki je v cvetju življenja. Všeč mi je, za Boga, da mi je všeč in kar koprnel sem že, ko se bom naslajal ob stvarci, ki je še nedolžna in ki ne ve glavnega oilja človeškega življenja. To misel pa hočem zdaj opustiti in se držati tebe kot izvežbane svoje ljubice, ki imaš navsesadnje še vseeno nekaj čarov. Naposled mi pa znaš biti še nevarna in pogubna, če se te hočem s silo odkrižati. Ne kaže mi torej drugega, kot da še naprej uživava skupno najino življenje tako veselo in brezskrbno kakor doslej. V ta namen trčiva!«
Trčila sta in pila. Ko pa sta si bila v strastnem objemu, je stresel
ta brsojavka vzbudila občno veselost. Koliko časa pa je tega, kar je dr. ŠuBteršič, ki se sdaj sklicuje na znamenje sv. križa, prepeval s takrat nim nadporočnikom Mallvjem v Svi-eariji nemško pesem o tistem duhovniku, ki je zapeljal neko dekle in, pustivši mater in otroka, pobegnil v Ameriko »als essigsaurer Fabri-kant«? Dr. Gregorič je govoril o praktičnem idealizmu in je a posebnim osirom na »Union« in »Vzajemno podporno društvo« izdal parolo: proč s pijavkami in osebnimi koristmi. Strinjamo se popolnoma z dr. GregoriČem, saj so klerikalne pijavke in klerikalne osebne koristi glavni vzrok vsem bojem ni Slovenskem. V torek so klerikalni dijaki ustanovili »Slov. dijaško zvezo«. Slovenskih visokošoloev je danes kakih 400 — med njimi kakih 50 klerikaloev. In ti klerikalci snujejo zvezo. Značilno je, da je klerikalcev zdaj sram katoliškega imena. Svoje zveze niso imenovali »Katoliška slov. dijaška zveza«, nego le »Slov. dijaška zveza«. Ker pre-ogromna večina slov. dijakov neče imeti s klerikalci nič opraviti, je nerazumljivo, zakaj so klerikalci v imenovanju svoje zveze zatajili svoje konfesijonalno stališče. Tega si ne moremo drugače misliti, kakor da se sramujejo katoliškega imena. No, saj jih je pa na Kranj-tkem res lahko sram tega sicer vse časti vrednega imenovanja.
— „Slavnost" Marijinih družb. Na dan te slavnosti je prišlo pod vodstvom nekega kaplana v kolodvorski restavracijski vrt celo krdelo Marijinih devic. Kaplan je bil pijan in njegove device eo bile tudi pijane. Devico so zapele nekaj pesmic — tako lepo, da so jokaii še fijakar-ski konji pred kolodvorom. Takih prizorčkov bi lahko še vse polno navedli, pa se nam zdi škoda prostora.
— Nekdaj celibat, zdaj poligamija. Celibat tare duhovščino najhuje. Vse bi še bilo v du-hovskem stanu, samo celibat je nadloga, zlasti za duhovnika na deželi. Tudi pri nas se je pred nekaj leti začela velika nezadovoljnost med duhovniki, zlasti ker dobe za prUtž-niče, ki funkcionirajo po farovžih kot »9eetrične« ali kuharice, samo še ženske iz najnižjih slojev. Odkar imamo Marijine družbe, je nezadovoljnost s celibatom popolnoma iigi-nila. Celibat je samo še na papirju, v resnici pa je upeljano mnogožen-etvo, poligamija. Za preČastito gospode je to prav ugodna prememba in zato so tudi tako vneti za svoje haremske dame, takoimenovane Marijine hčere. Prosit!
— Tovarna sodaviee v Ljubljani. Pred nekaj leti so nekateri ljubljanski gostilničarji ustanovili zadrugo za izdelovanje sodaviee. Zdaj je ta zadruga prestopila v klerikalni tabor. Gostilničarja gg. Avguštin Zajec in Fr. Zabukoveo Bta izstopila iz načel-stva.   Zadruga se je pridružila kle-
pater Julijan v njen kozarec neki prab, ki hi niti najmanj spremenil rujne tekočine. A ženska je videla delo svojega ljubimca. Kos kruh- je vrgla na tla, da je padel pred patra Julijan«, in ko ga je ta pobiral, zamenjala je brž kozarce z beBedami: »Vragovo vino, kako suši človeku grlo!« dolila v zamenjana kozarca, da sta bila polna ter pila s patrom Julijancm, kateremu se je demonsko svetil razburjeni obraz.
Učinek strupa se je pokazal v par trenutkih. Pater Julijan je takoj spoznal svoj stan in se z divjim krikom vrgel na žensko, katero je podrl na tla in jo davil. Kar je Švignil curek krvi kvišku . .. Ostudne kletve so bile pomešane z divjim hropenjem. Odhitel sem v svojo celico in skozi okno gledal proti kraju grozote. Divje hropenje in premetavanje teles sem čul in skoraj bi me obšla groza. Tu ugasne luč v hiš ci. A le aa trenutek, kajti takoj se pokaže mal pla men, ki je imel na vsak način bvoj isvir na tleh lope. Plamen se je hitro povečal in objel v znani pohlepni strasti vso hišico, is njega pa so se
slišali grozui obupni stoki dveh umirajoč h . . .
Lopa se je zgrudila na kup. Ogenj je švignil kvišku in jasno razsvetlil vsa samostanska okna, ki so obrnjena na vrt. To je pa tudi spravio pokonci samostanske prebivalce ki eo se kričaje drvili iz samostana. Tudi pater magister je zbudil vae novioe in nas gnal na vrt, da bi pomagali, če bi bilo treba kaj pomagati. Ko smo pa prišli do cgnjs, so nas obkolili patri in nas nagnali nazaj v novicijat, češ, da bedo že brez nas vse pogasili.
Danes je v samostanu silen polom. Novicem so povedali, da je vzorni pater Julijan dočakal nesrečno smrt v ognju. Kako je do tega prišlo, ne ve nihče povedati. In pater magister nam je že govoril pri današnji šoli o zaslugah in vrlinah pokojnikovih in pravil, kako mora biti Človek vedno pripravljen na naglo in nenadno smrt. In da pokojnikova duša čimprej pride iz morebitnih vio, molili smo kleče v ioli psalm »De pro-fundis.« Patru Julijanu pač ne pomaga noben psalm več!
Popoldne sem se sešel s fratrom
Kajetanom, ki takoj vsako stvar m voha, in ga vprašal o skrivncstA smrti patra Juiijana. Kajetan je M dejal: »Ali mislite, da je res uka kot nam pravijo pfctri, da je pate Julijan molil v vrtni hišici in da £ je med molitvijo zadela kap? Beiit bežite! Jaz sem pa videl pod peg riščem žensko, slišite, pravo žensk mrtvo seveda, ki je napravila tak k neo kot pater Julijan. Ž&nska in p ter skupaj dasta zmarom nekaj ni sliti, a nikoli nič dobrega. Zakaj < jo pa patri sami pokopali in niso p stili nikogar blizu? Veste, čudne re se gode pri nas, samo mi jih i zvemo Salve!«
Čudne, čudne reči, res! Pater J lijan ni sam, ampak ima tudi vredi tovariše; razloček je le ta, da jenjaj zadela kruta usoda nekoliko bolj osi nego druge njegove soočete.
Kakšne skušnje še doživim v te svetem sidovju? Pater Tadej, pat Julijan — kdo bo tretji njun dostoj tovariš?
(Dalja prib.)
drogi pa vpije, kako konkurenco delamo«! ter ponosno dostavlja: »Koliko m rs Se le »Narodna tiskarna« taslužiti!« A »Narodna tiskarna« je delniška družba in mora kot taka polagati natančne račune, »Katoliška tiskarna« pa ni nikaka delniška dru iba in zato lahko skriva svoje ogromne zaslužke še eelo pred svojimi najvarnejšimi pristaši.
— Odkritje Prešernovega spomenika. Doslej so naznanile svojo udeležbo pri slavnosti odkritja spomenika nastopne korporaoije, oziroma društva: 1) Občinski svet kralj, glavnega mesta Prage; 2} Slovenci iz Gradca; 3) slovensko p e v s k o d r u š t v o »Ljubljana«, korporativno z zastavo; 4) »Slovenska dijaška zveza« iz Ljubljane; 5.) »Pisateljsko podporno društvo« iz Ljubljane; 6) bralno in pevsko društvo »Ratitovec« iz Salo, korporativno z zastavo.
— Slavnost odkritja Prešernovega spomenika. Ker bode udeležba pri slavnosti 10. septembra letos prevelika, skrbeti je za prenočišča tujim gostom. Odbor za postavljenje sposaenika prosi torej vljudno cenjene someščane, naj blagovolijo zglasiti prenočišča, katera morejo prepustiti v ta namen, Čim preje mestnega knjigovodstva uradnika, gospodu Mihi Verovšku. da bode mogoče vse tujce spraviti pod streho. Uvaževaje imenitnost te slav-Bosti se nadeja odbor, da ga bode rftdovoljno podpiralo vse meščanstvo pri njegovem delovanju.
— Pevsko društvo nHaj-drih" iz Prošeka se udeleži .Prešernove slavnosti" po zastopnikih in z zastavo.
— Posnemanja vredno! V nekaterih občinah na Goriškem se pripravljajo Slovenci, da 10. septembra razobesijo slovenske trobojnioe n& čast Prešernu. Kčt je ta misel ie3 lepa, nsj bi se vse slovenske občine ravaaie po tem lepem zgledu in razobesile 10. t. m. slovenske zastave na čast našemu največjemu pesniku, kateremu se odkrije ta dan impozanteu spomenik v Ljubljani.
— Knjižica „Slava Prešernu11 se je začela danes razpo-L iti tudi vezana. Izvirne platnice bo res nekaj krasnega ter že skoraj ume vredne nastavljene cene. Ve zana knjižica stane 1 K 10 vin., po - št1 10 vin. več. Vse naročbe in denar je pošiljati založniku »D r uš t v u : :>venskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani«
— Podaljšanje roka za Tlsganje prošenj za ustanove «r grms^i moU* V razpisu dei D-ibora kranjskega z dne 10. avgusta 1905, št. 9836, je bilo določeno, d*, je prošnje  za  podelitev  ustanov in
sprt-jern v kranjsko kmetijsko lolo na Grmu poaiati vodstvu te šole do 10. septembra t. 1. Ta rok je deželni odbor podaljšal do 20. se p t. ti, na kar občinstvo opozarjamo.
— Krajna skupina c. kr. postnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani je priredila v nedeljo slavnost v proslavo 75!et-nice cesarjevega rojstva. Ob pol 12. uri dopoldne 80 odkorakali uslužbenci cd glavne pošte z ljubljansko društveno godbo v cerkev sv. Petra, kjer so imeli mašo. Pri maši je pel njihov pevski klub uprav izborno, zlasti sta se odlikovala solista gg. h-uiTel in Oblak. Oj 4. uri popoldne 89 je vršila gozdna veselica pri C:niku pod Rožnikom. Veselica je bila nad vse dobro obiskana, kar priča, da so poštni uslužbenci priljubljeni vsakomur. Pri veselici je svirala ljubljanska društvena godba Barce izbrane komade izredno točno, pevski zbor uslužbencev je pa svoje pevske točke izvršil v splošno aado-»oljnost, kar je pričalo dolgotrajno ploskanje pri vsvki točki Pri bengalični »»v Ujavi so zvečer UBlužbenei napravili slovesno zaprisego cesarju, čigar kip v naravni velikosti je bil taj lepo odičen. V temi so se spu-sčali raketi z briljantnim ognjem. Vse to ter razne zabave kot korian -korzo s serpentinami, šaljiva pošta itd. je povzdignilo veselico do izredne višine in popolnosti. Veselica s- je izvršila v najlepšem redu in se le je udeležilo več višjih uradnikov * kr. uradov, častniki pešpolka *t- 17. in mnogo odličnega občinstva. Veseiični odbor izreka vsem udeležencem svojo najiskrenejšo zahvalo
mnogobrojni obisk.
— Klerikalni vpliv, sobotni *S ovenec« poroča med i'ir:|Bk?mi kovicami, da sodni adjunkt dr ^^oreutz določil narok za razpravo ' ladevi Črn07rške mlekarne na dan y- t. m, to je isti dan, ko so v črno-f'Ski občini volitve. Namigava se v ;ei notici, kakor da se je to name loma igodilo, da bi bo klerikalci ne ^ogli udeležiti obimsie volitve. Smo !;Cfcr odločno troti temu, da b' se P° uradnem poslovanju omejevala Molilna praviea, in ne pisali bi proti t€i »Slovence vi a notici, če bi bil v
določitvi zadevnega naroka kak tak namen. Pred vsem namreč dvomimo, da bi g. adjunkt sploh vedel, kdaj se vrše občinske volitve na črnem Vrhu, ker najbrže še ne obstoja uradna določba, glasom koje bi se moralo obveščati urde, da se tu ali tam vrši volitev, in da se ta dan ne sme vršiti uradno poslovanje sa stranke iz tega okraja. Nadalje pa je bila ta rasprava taka, da je vseeno, Če bi se jo bil kdo udeležil ali ne. So se je sa ugovore proti obsojenim plačilom po vsled klerikalne krivde propali mlekarni, pri teh pa bo težko doseči kake premembe, in končno se ugovor lahko vloži tudi pismenim potom. Vedeti pa je treba tudi, da so udeleženci liberalei in klerikalci. V soboto šele so klerikalci zahtevali brzojavno, da se raspravni rok odloži, koji zahtevi pa se naravno c. kr. idrijsko sodišča ni odzvalo. Kdo pa naj tudi spiše in dostavi obvestila o preložitvi razprave 90 strankam v enem dnevu, saj, ra zen sa klerikalne konsume, je ne delja — gospodov dan — dan urad nega počitka?! No, zastopnik klerikalcev, d. Sohweitzer, se je obrnil do dež al o trga, sodišča in to je brzojavno zaukaaalo preložitev razprave. Vsak mora strmeti nad tem, da se na ljubo klerikalnim kaprioam naravnost tepta uradna avtoriteta. AH pridemo res tako daleč, da bo moral viak uradnik potrkati na vrata žup nišča in tu pri mogočnih gospodih ponižno prositi dovoljenja, da sme to in to ukreniti? K*ko daleč naj še vendar sega klerikalni upliv!
— Sestanek društva ,Merkur*. V nedeljo dne 27. t m. se vrši ob pol 11 uri dopoldne v prostorih slovenskega trgovskega društva »Merkur« sestanek članov društva »Merkur«, na katerem se bodo postavili kandidati za pomočniški odbor gremija trgovcev v Ljubljani. Dalje bode poročal društveni odbornik g. Jos. Perdan o nedeljskem počitku. Pri tej priliki bi odbor društva tudi rad čul željo članov, katere učne tečaje bi kazalo društvu pri bodnje leto prirediti. Z ozirom na prevažen razgovor nadeja se odbor prav obile udeležbe.
— Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani ima svoj prn&teljski sestanek v četrtek, dne 24 avgusta ob 3 uri po poldne v gostilni gospoda Vcdiška na Rssljevi cesti št. 18 Ker se bode razgovarjalo o jako važnih zadružnih stvareh, se prosi obile udeležbe.
— Največji most alpskih dežel bo začeli delati pri Brežicah. Most bo doig okoli 500 metrov in ho Btal 450000 K. Most ne bo čisto raven, ampak nekoliko zavit, ker pojde čez Savo in Krko. Dežela Kranjaka ni nič prispevala zaradi obstrukcije v deželnem zboru.
— Smrt pri novi maši. Pri Sv. Venčeslu pri Slovenji Bistrici je bila v nedeljo nova maša. Da se je na tej novi maši jedlo in pilo daleč čez mero, dokazuje dejstvo, da so pripravili 6 p o 1 o v n j a k o v vina, več telet in obilno perutnine, katero so nanesli skupaj pobožni in verni farani. »Slavnostno« žrtje in pijančevanje naj bi trajalo tri dni brez prenehanja, nanjo je bilo pa povabljenih vse polno ljudi. Na vaak način bi bili tak redek dan j praznovali, dokler bi ne bili použili I vseh pripravljenih jedil in pijač, če bi ne bila vmes stopiia smrt Da se slavnost poveča, so streljali z mož-narji. Streljal je neki Ivan Vidmar, ki je pa tako neprevidno ravnal, da mu je neki strel butnil v glavo, katero mu je vso raznesel. Vidmar je bil takoj mrtev, »elavnost« je morala pa biti nekoliko Bkrajšana, kar je vsekakor bolelo vse povabljence, ki so se pripravili na velikansko Žrtje.
— Prvi gostač nove novomeške ,,š p etika mre". Jožef Ko-plenik, hlapee pri Jožefu Mavserju v Birčni vaBi, je v nedeljo popoldne po Novem mestu silno razgrajal. Zabav Ijal je ljudem in kazal odprt nož ter grozil z njim. Ko je čul, da gre policaj, je spravil nož, a začel suvati ljudi. Stražniku ga ni bilo mogoče aretovati; šele ko sta mu prišla na pomoč paznik Jano in mestni delavec Anžin, so ga spravili z združenimi močmi v novo »špehkamro« kot pr vega najemnika, čeprav bo Koplenik sedel nekaj časa sa svoje rogoviljenje, sme biti ponosen, da je on prvi deležen svetih prostorov »špehkamer-skih«.
— Roparski napad. Ko se
je v nedeljo vračala Alojzija Markič iz Sovodenj v St. Andrež na Goriškem, jd je napadel neki človek, ki je bil skrit v grmovju. Zgrabil jo je za vrat, udaril po glavi, jo vrgel na tla in ji pokleknil na prsi ter ji strgal a vrata zlato verižico, vredno kakih 30 kron. V naglici ji je preiskal žepe, a ker ni nič našel je ibeial. Markičeva je nasnanila to zadevo oblastvu.
— Velikanska cerkev se bode zidala na Zaplazu, če bode nad
kmet toliko neumen, da se mu vzame zadnji vinar in da bo primoran jesti nezabeljen močnik. Vpeljala se je nove vrste tlaka, tlaka za božjo Čast, za Čast in korist posameznim duhovnikom. Če bo sedaj kaj v več zaroda v fari, se ne ve! — Shod na Zaplazu je bil letos jako klavrn. Snedle so ga Marijine device. Isti dan so namreč vsi lačni kaplani, ki niso bili toliko srečni, ali pa da niso hoteli s svojimi duhovnimi brati konkurirati, odpeljali nedolžne device na vse štiri strani sveta. Kolikor pa je devic prišlo, poznajo gotovo kje stoji takozvani „Žegnani studenecu. O, preljuba čatežka hosta, veliko pregreh imaš na svojem hrbtu!
— Strasna smrt. V tovarni za eeluloze v Beljaku je stroj prijel uslužbenca Ferdinanda Florjan-čiča in ga popolnoma zdrobil in razmesaril. Florjančič je vsled neprevidnosti prišel v dotiko s strojem.
— Morski som pri Pulju.
V bližini Pulja so zapazili ljudje morskega soma. Pravijo, da je dolg kot tender.
— Mrtveca so našli lovsi na svojem lovu pri St. Janžu pri Štoreh. Mrtveo je okoli 30 let star in je ležal najbrže že en mesee mrtev. BrŽČas se je ustrelil, ker so dobili pri njem samokres, iz katerega sta bili izstreljeni dve krogli. Kot se aodi, je mrtveo trgovski potnik Can-toni firme Hauswaldt v Hebu.
— Pobegnil je danes od zgradbe domobranske vojašnice prisiljeneo Avgust LuČovnik. Smer je vzel proti St. Vidu
— Samomor. Včeraj so našli kosci na travniku poleg KoBlerjeve pivovarne nekega mrtveca, kateri si je, kakor kažejo sledovi in kolikor se je dalo povzeti iz pisem, sam vzel življenje s samokresom. Dognalo se je, da je navedenec bi?ši 231etni zasebni uradnik Fran Vidrin, sin les nega trgovca gosp. Frana Vidrina iz Bagunj pri Cerknici, katerega so že kakih 14 dni pogrešali. Kaj je nesrečnega mladeniča gnalo v smrt, ni dobro znano, najbrže je kriva — nesrečna ljubezen.
— V Ameriko sta jo hotela popihati, ne da bi bila še pokusila »komis«, d^rv&cij Barič iz Gornjega Suhorja pri Vinici in Jož-f Jerala iz Arnuške vasi v krškem okraju, katerima je pa na kolodvoru službujoči stražnik pokvaril veselje s tem, da ju je aretovai.
— Trpinčenje živali. Danes .'jutra; je hlapec Anton L^gaja na kolodvoru tako preobložd voz s premogom, da konja nista mogla izpeljati. Najprvo ju je hlapee začel »mazati« z bičem, potem pa je )el po njima peti biČevnik tako neusmiljeno, da je moral narediti konec krišpanju policijski stražnik.
— Goljufija. V petek je prišel k pušk*rju g. Sevčiku ne&i neznan Človek in vzel na ime Koslerjevega oskrbnika g. Jožefa Golererja samokres in nekaj patronov, češ, naj kar temu pošlje račun. Ko je g S*včik res tako naredil, mu je g. Gdderer odpisal, da o celi stvari ničesar ne ve in da ga je dotičnik na ta način le opeharil.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpelialo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Slovencev, 40 Hrvatov in 5 Črnogorcev. V Heb je šlo 25 Macedoncev in 25 Hrvatov, v Iaomost 27, v Ssha.bs 19, v Ljubno 19, v Kočevje pa 25 Hrvatov. V krški okraj je šlo 100 Goričank črešplje lupit.
— Našel je visokošolec g. Fran Miklavčič nekaj donarja ter ga oddal na magistratu.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v »N a -rodnem d o m u« d r u š t v e n i koncert za člane, začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je koncert »Drultveue godbe« v »Švicar i ji«. Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta.
— Hrvatske   novice. —
Dalmatinski deželni zbor se skliče v drugi polovici meseca septembra, kakor je obvestila vlada* de želni odbor. — Dr. Bogdan pl. J a k o p o v i c, deželni sanitetni svetnik in najslavnejši hrvatski kirurg, je umrl 21. t. m. v Zagrebu. — Za Strossmaverjev spomenik se je sestavil v Zagrebu klub najodlič-nejših dam, ki so se aavezale, da plačujejo vsak mesec določeni pri spevek. — Poslanci hrvatske stranke prava so sklenili na svojem sestanku, da se čimpreje skliče konferenca vseh hrvatskih in slovenskih poslancev brez razlike strank. Tudi srbski poslanci ii Dalmacije ae morajo povabiti. — Turški konzulat ae ustanovi v Zemunu.
* Najnovejše novice. —
Umetni mlin »Hungana«v Siolnokuje pogorelvčeraj. Zgodilo se je tudi več eksplozij. Mnogo ljudi j je našlo a m rt v ognju, škoda je velikanska, zavaro valnina znaša 2 milijona kron.
— Železniška nesreča V Sehlukenau-u je aavozil osebni vlak na napačen tir, pri čemer je bilo pet oaeb ranjenih in šest vos poikodovanih. Službujoči uradnik ae je ustrelil.
— V Bremenu je umrl znameniti nemški pesnik in dramaturg H e n r i k B u 11 h a u p t, star 55 let.
— Rumena mrzlica v N o vem Orleansu bo kmalu ponehala.
— Veliko defravdaoijo so razkrili v Parizu. Neki knjigovodja, ki se je izdajal za barona Gravala, je nekt> banko ogoljufal od leta 1895. z a v e č milijonov frankov.
— VTrbovljahje izbruhnila včeraj med rudarji stavka.
— V Giessenu na Nemškem so obglavili včeraj roparskega moriloa H u 11 e r j a , ki je umoril in oropal ondotnega katoliškega župnika.
— Nadvojvodinja Marija Kristina, soproga nadvojvode Petra Ferdinanda, je povila včeraj princa.
— V zdravišču Solka v Bukovini  je padel z avtomobila dvorni svetnik v poljedelskem mini strstvu Friderik pl. W a z 1, da je kmalu n«to umrl.
— VPečuhu na Ogrskem štrajkajo delavci rudoko-pov donavske parobrodne družbe. O/ožništvo je poklicalo vojaštvo na pomoč, ker se je bati hudih demonstracij.
— V Grgetegu v Srbiji je umrl arhimandrit H i 1 a -rijon Ruvarao, star 72 let.
— Verska blaznost. V Reko j» prišla iz Amerike kmetica G»brij>l*_ Gabor, ki si domišljuje, da je sveti Štefan, pr?i kralj ogrsk:. Oddali so jo v bolnico.
* Kaj se vse v Parizu najde. Parižanke so svoječasno hudo zamerile, ko je Anatole France pisal, da je reč, ki se najčešće najde v fiiakarskih vozovih ženski — steznik. Ravnokar pa je čitati v uradnem listu pariškega magistrata izkaz o najdenih rečeh me-seos julija. Da se je našlo 118 ključev, in nič čudnega; bolj Čudno je že, da se je našlo 10 parov nošenih čevljev; še bolj čudno je, kdo je izgubil 12 moških oblek in 29 ženskih bluz in kril. A vrhunec za pariško »brezbožnost« je, da se je našlo 12 komadov ženskega in devet komadov moškega perila. V obrambo že itak obrekovsnib meških smemo misliti, da so bili ti komadi morda Bamo — ovratniki in man-šete.
* Meier, Miiller ali Schulz.
To so imena, ki \\h ima na Nemškem skoraj vsak tretji človek. Nihče pa ni tako nes ečen. kakor neki Sakso-nec, kateremu hočejo kar vsa tri imena natveziti Neki Mtliler je prosil za državljanstvo. Oolasti so mu odgovorile, da ima brezdvomno pravico do tega, le dokazati mora, kako se piše. Mogoče je namreč, da sa res piše Mtiller, mogoče je tuli, da je nezakonski sin Karoline Meier, ki se je pozneje omožila s Sohulzem. Pisati bi se tedaj moral M«*ier. Ker pa ni izključeno, da ga je vendar Scbulzs posinovil, da bi se pisal po njem, naj tedaj doprinese dokaz, ali se imenuje Mii'ler, Meier ali Sohulze.
41 Aristokratični tatje. V
Moskvi je napravila policija imeniten lov. Zajela je veliko tatinsko družbo, ki je živela kot aristokratje. Člani družbe so se oblačili po najelegantnejsi angleški modi, imeli so svoje drage lože v gledališču, drage konje ter so se udeleževali vseh Športov s pravimi aristokrati vred. Pozimi so si najeli v Moskvi celo palačo za 10.000 rubljev, a za pohištvo so dali 45.000 rubljev. Poleti so si najeli skupno vilo. Elegantna družba je štela 8 gtspodov in pet dam. „Operirali1* so samo v velikih evropskih mestih ter se sploh niso loto 1 i nobenega „poslau izpod 20.000 rubljev. Zadnjo tatvino so izvršili pri trgovcu Beranovu v Petrogradu, ki so mu odnesli zlata, dragih kamnov in vrednostnih papirjev za 150.000 rubljev. Občevali so a svojimi Člani po zunajih mestih le po brzojavu, ki jih je končno tudi izdal. Policija je ponoči obkolila njihovo vilo ter prijela vseh 13 članov.
* Hinc illae lecrimae. Da so vsi Židovski listi podkupljeni in radi tega pišejo vedno le v priklad Japoncev ter zmiraj le vedo poročati o ruskih poražen ji h ter o revoluciji v notranji Rusiji — to je menda znano vsakemu liste čitajočemu Slovencu! Ali sedaj se je zgodilo nekaj poseb nega! Vsi angleški in nemški listi so kakor na povelje začeli pisati himne o Witteju, Češ, samo on je edini liberalno misleči Rus, on edini pravi državnik, on najbolji poznavatelj denarstvenih razmer obeh vojujocih strank — on, Witte namreč, je edini človek, koji
more v sedanjih razmerah Rusijo izvleči iz zagate in neprodirnega močvirja — in vse to zakaj ? Zato, ker je VVittejeva žena pokrščena Židinja in baje ima velik vpliv na svojega so proga v priklad Židov na Ruskem!! Sedaj je toraj stvar jasna!
* Anarhiot-učen jak Reclus umrl. V Bruselju j« umrl slavni geograf E<ysće Reelus, rodom Fran eos, star 75 let Reclua je bil velik učenjak, pa tudi velik anarhistični socialist. Napisal je mnogo znanstvenih del; knjiga »La terre« je pre vedena v razne jezike. — Po državnem udarcu Napoleona III leta 1851. je zbežal iz Francoske ter prepotoval vse evropske države. Lata 1871. je bil zopet v Parizu, ko je bruhnila revolucija na dan. Stal je v prvih vrstah komunarda ter bil obsojen v dosmrtno prognanstvo. Po proglašeni amnestiji lata 1879. je nastopil zopet v Parizu. Radi anarhistične propagande pa so ga začeli zopet preganjati, toda posrečilo sa ma je pobegniti v Švioo. Leta 1882 je bil pozvan od vseučilišča v Bruselju na geografsko katedro. Ž t vel je v Bruselju osamljeno in zmerno. Zlate medalje, katere je dobil za svoje delo »Občna geografija«, je prodal ter razdal denar med reveže.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23: avgusta. O ukrepih kronskega sveta v Išlu glede ogrske krize se ne ve ničesar gotovega. Značilno pa je oficijozno razglasilo, da krona ni Čisto nič odnehala od svojega stališča glede armadnega jezika.
Cetinje 23. avgusta. Vse mejne preporne točke med Črnogoro in Turčijo so se povoljno rešile. Vali iz Kosova je vsled tega odpotoval v Skoplje.
Belgrad 23. avgusta. Novoimenovani avstro - ogrski poslanik baron Czikann pl. Wahlborn je prispel v Belgrad ter izročil kralju svoje pooblastilo
Carigrad 23. avgusta. Grška si prizadeva, da bi sklenila s Turško zvezao prijateljstvo, toda sultan je odločno proti vsaki politični obveznosti.
Moskva 23. avgusta. Mestna duma je sprejela resolucijo s katero pozdravlja carjev odlok glede državne dume, a pravi, da se prerodi Rusija le če se uvede tiskovna svoboda, svoboda zborovanja in osebna nedotakljivost.
Varšava 23. avgusta Vlada je tu razglasila obsedno stanje.
London 23 avgusta. Iz Ports-moutha se poroča: Mirovna pogodba med Rusijo in Japonsko bo v kratkem podpisana. Sporazumljenje se doseže na naslednji podlagi: Rusija plača Japonski za prehranjenje ruskih ujetnikov in oskrbovanje ruskih ranjencev primerno vsoto, ki pa ne bo velika, tsr odstopi Japonski severni del Sahalina, med tem ko ji ostane južni del. Nasprotno opusti Japonska svoji zahtevi, da se ji morajo izročiti v Aziji internirane ruske ladje in da sme imeti Rusija v Aziji le omejeno število vojnih ladij.
London 23. avgusta. Kralj Edvard se pripelje iz Marijinih va-rov naravnost domov ter se ne bo mudil na Francoskem Nameraval je sicer obiskati nemškega cesarja, a vsled sovražne pisave nemških listov je namero opustil
London 23. avgusta. Listi poročajo, da je že sklenjena in podpisana nova aliianca med Angleško in Japonsko.
Nevv York 23 avgusta „Ne\v-York Heraldu čuje, da bodo Japonci glede vzhodnokitajske železnice predlagali, da sa uprava izroči mednarodni družbi, v kateri bo tudi Rusija primerno zastopana.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavlianja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MolTovegaSeidlit«-praakau, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna SkaUjica 2 K. Po poStnem povzetja razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7—18
i I
,£e Griffon*
najboljši cigaretni papir.
11
Dobiva se povsod.
1079
^«Ml\t odvajalna
. LEKARJA PICCOLI-JA h- v/LJUBLJANl
F pospešuje prebavo in odpertje
Cenik brezplačno.
A
I steklenica 20 vinarjev.
16 Naročila proti povzetju. 1521
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
delnj« ntObolJao priznan«
Hj-Chiiiiji tilittfi
katera ofcrepeuje laslsee, oditra-njuje luske in prepr^fuj« Izpadi* ■> Je los.
1 steklenira z navodom t 14.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve Bteklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljera cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
jubil mosta. 21—34
borzna poročila.
Ljubljanska Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kuni dan. borse 2ž. avgusta 1905.
Meteorologično poročilo.
7Uin* JL*<* morrem t06*.    8r*d&ji mzmčni tlak 7180 m
Avgust |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm		Vetrovi	
22.	B. zv.	737 0	216	al sever	jasno
•	7.7). S. p*.»P.	736 2 734 6	17 1 301	brezvetr. er zahod	jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 21 r
ti vrnile  18 2*. — Pa«1ivtna 0 0 mm.
Darila
Opravništvu našega lista bo poslali:
Za Prešernov spomenik: Gosp. dr. A. Pfefferer, Laško, 10 kron.
It
tfttloabeal p«ptrjl.
4° 4° 4C
t o
majeva renta.....
srebrna renta.....
avstr. kronska rent«
n *****
i     odrska kronska p i „    zlata      *   .   • .
4°/„ posojilo dežele Kranibk« 4*/a°/0 posojilo mesta Spi';et . 4i/'o/' _     Zada: .
* I* '° *. " . tono
L1-/ boe.-her*. žel. pos. 190SS ;c' leeka. dež. banka k. o. .
4        " " A*' k"
4v,° o sat pisma gal. d. hip. d.
41 ic/o Pešt-   kom*        °i *• 10°/a Pr..   •   •   •   • • 4»/ °:0 »ast. pisma Innerst. nr.
4»/8c/.     n        n      <>S"ke Cen«
dež. hr. ..... •
4,/i°/o *• Pis* °8r' bip* baa\ * 4 V/o obl.  ogr.  lokalnih železni« d. dr.....
tVtVt obl* češke *nd* b*n**e • 4= * prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. doL Žel.....
•%     »    JQŽ- žeL knp/ ' ■■»' ■
41 ,
. aTst. pos. aa Žel. p o. .
Srečke od L 18601 , ....
.      „ «18«*.....
, tiaske.....
sem. kred. I. emisij« •
] .        .    «: -
»gr. hip. banke .
'     .rbske a frs. 100'— .
„ turSke......
Basilika srečke .... Kreditne ■   •   *  * •
{nomočke 9    - •
Krakovsk« E     ■        - *
Ljubljanske ■ • • • • A.VBL rud. križa   s   .  .  . »
Ogr.     n     s » * * * '
Rudolfov. ■ »
BaleburŠke » • • •
Danajake kam. ■ . . • .
DeUet-oti.
Jažna lel«tnie«.....
Državne želeaniee . . . . arstr.-ogrske bančn« delniee . A.Tstr. kreditne banke . . • Ogrske . B • • • Zrvnostenakt „ . . • Premog okop v Mostu (Brfix) .
Alpinake montaa.....
Praške Žel. tndr. dr. ... .
Rima-Mur4nyi......
Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .   . .
Vala«*.
0. kr. eekin.....* •
10 franki ......   t *
SO marko........
Soveroigni.......
Marke.........
Laški bankevel......
Hobiji......i   • •
DelarJI.........
Denar |
100-55;
lOOoO 100-60 119-40
9650 115-70
99*60. 10060
100- -J
101- 25 100 S.5 10025 101-
10670 100-50
100-25
100- —
100'— 100*75 99 90 99-50 318 75
101- 25
'90 95 293 25 165 90 3'il — 302-— 266 60 10**— 141 -26-— 474 — 78--88-25 65-60 64
34 75 62' -74 — 635 —
»1 90 675 50 1634-— 669 — 784-— 247 25 672 — ! 638 25 «738 — 664 — 286 — 656 — 167—
11-35 1909 2345 «*»G
117-25 9640
163-25 484
100- 76 IC0-70 10080 11960
9670 115 93 101 —
101 60 100 —
102 25 100 75 100 75 108*—
107*70
101- 50
100 75
101 —
101--101-76
100-— 320*75
102 25
192 95 295-50 16790 303 60 312 — 272 50 108'30 142 — 27 50 482 50 83-— 9425 69-50 56-— 3h-76 66 — Iti-— S43 60
92 90 676 60
(644 — 670-— 785 — 248*— 674 60 639 26
2748 — 565 — 288 — 660 — 160-—
1139 1912 BfftS 2404
117*45 95 60
264*26 i*—
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 23. avgusta 1906. Tor ni in.
Pieniea sa oktober .   .   . sa 100 kg. K 1692 Psenlea . april 1906  ... 100 Bi        , oktober ... 9 100 Kermsa  , maj 190«  .  . , 100 Ovee     . oktober .... 100
oktober .   • .
Efektiv.
Nespremenjeno.
16-48 12 94 13*48 12-26
V cvetoCi mladosti 15 let, po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, nam je vzel Vsegamogoflni vCeraj popoldne ob 5. uri našo ljubljeno hčerko, oziroma sestro
J val o 1
učenko VIII. razreda dekliške sole pri Sv. Jakobu
k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek, 24 t. m. popoldne ob 6. uri iz hiše žalosti, Gorupove ulice št. i.
Ljubljana, 23. avgusta 19C5.
Janlto in ifllnsift l.ll*«r
starši.
Tlliilia, Ntanlslfia, Bolf»lav, Ciril, #.«»i-m.    ratje in
sestre. i 667
Potrti najglobje žalosti naznanjamo s tem vsem ljubim sorodnikom in so-žalujočim prijateljem žalostno vest, da je umrla naša dobra, ljubljena soproga, oziroma mati in sestra, gospa
Ana Pečlin roj. Kette
so roga c. kr. stražmojstra
v torek, dne avgusta ob 4. uri po-poldne, po dolgi in hudi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pozemski ostanki drage rajnice se blagoslove v četrtek, dne 24, avg. ob 5. uri popoldne v hisi žalosti št. 17 v Litiji in se potem preneso na pokopališče v Litiji, da se tam polože k zadnjemu počitku. 26.»8
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Litiji.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev ia blag spomin.
V Litiji, dne 22. avgusti 1905.
Anton Pečlin, soprog. — Tonček, sin. — Mlml, Toni, Ani, hčere.
Lepo stanovanje
v solnČDi legi, obstoječe iz 2 sob, ku binje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo pralnice in dela   rta, se za novembrov termin odda i i Dunaj« ski cesti 4t. 60. 2612-2
z opravo se takoj odda v Krojaških ulicah štev. 5, I. nadstr. — Več se izve ravnotam. 2634-2
Išče se spreten gostilničar ali gostiIničarka za prevzetje dobro vpeljane a«4«-2
ER
na Sv. Petra nasipu ftev. 37
v najem ali na račun pod zelo ugodnimi pogoji. — Pogoji se zvedo istotam.
Lepo stanovanje
z dvema velikima sobama na nlico in kabinetom, predsobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami se takoj ali za november odda v Knaflovih ulicah št. 4. 2653 Vprašati je v I. nadstr. na desno.
Učenec
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, šelenburgove ulice 3.
to
cm
Št. 23.492.
2664-1
se oddasti v najem.
Kje — se izve v pisarni na vrtu hotela „Ilirije".
2546-6
D v i< dobrs
i A lil*
in učenca
sprejme takoj v trajno delo Ferdo Primožfć, mizarski mojster, Breg št. 20 v Ljubljani. 2647—3
Za m!ado samostojno deklico se i* če
soba s hrano
pri boljši rodbini sredi mesta, v pritličju, 1. ali II. nadstropju. — Pri isti rodbini se tudi želi stanovanje in hrano za brata dijaka.
Ponudbe  na upravništvo „Slov. Naroda". 2640 -2
(Jvtanovljeno leta 1842.
V* ČRK05LIK4RJA, SUKAKJA *
1NAPISOV IN SRBOV   isrr f» BRATA EBERL _     . __._____Mtl.f^KlJI_—   -__1.   XI    C \t
Telefon Št. 154.
Erneet Hammerschmidta nasledniki 3474—39 trgovin* xel*znln In k«»l«
Valvazorjev trg št. 6 — i-jubljana — Prešernova ulice št. 50.
Velika zaloga MinisMa orodja in hišne opravp.
Prodaja smrek.
Mestna občina ljubljanska proda iz svojega Podturnskega (Tivolskega) gozda 334 smrek za izklicno ceno 15.000 kron in sprejema pismene ponudbe podpisani mestni magistrat do 31. avgusta t. I.
Pogoje, kakor tudi debelost posameznih dreves v prsni visočini je izvedeti ob navadnih uradnih urah pri magistratnem gospodarskem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 16. avgusta 1905.
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod „Dijek 18", poštno ležeče v Ljubljani ali pa pri upravniŠtvu „Slov. Naroda". 2394-8
V nedeljo, 27. avgusta
zadnji dem.
Zadnji teden!
CIRKUS
Ljubljana, Latermanov dreuored
V četrtek, 24. avgusta t. I.
«1» rzwc»^«~s* 2666
Mika predstava klovnov in komikov
Beneflca
za priljubljenega klovna Merkla. Fenomenalni orjaški program.
V petekf 25.  avgusta t. I.
&m zveeei*
Soiree hi$h-life.
Cene prostorom: sXTJ.f
2 K. I. prostor 1 K 50 vin,, II. prostor 1 K, galerija 50 vin.
Predprodaja vstopnic v Šešarkovi trafiki.
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.. Rokovnjaei, uglasbil Viktor Parma, kom pletno K IO 70. Pos amezno:
1. Onvertura za klavir    .   .   K 2'5'j
2. Kuplet za moBki glas s
klavirjem......„ 1*—
3. Zora vstaja, za sopran 8
klavirjem......„ 1 —
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-ljevarjj'3 k'avirja    .   .   .   „ 2
5. Mladi vojaki, koračnica za
klavir in petje  .   .   .   .   „ 18 <6. a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom. J „ 3 —
b) Povsod me poznajo, samospev iz ,.Zdravic4* J
Govekar   Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno,
za sopran s klavirjem .
2. V petju oglasimo, moftki
zbor s klavirjem   .   . . 3 Kuplet za moški glas s klavirjem......
4. Romanca, samospev tenor)
z moškim zborom ob spremljevanju klavirja .
5. Ptička, pesem za sopran
s klavirjem.....
6. Skoz vas, koračnica. Po
besedah J. Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum)
7. Sezidal sem si vinski hram,
samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir iz ,,Zdra*ueu.....„ 3 —
Dalje: 3268- 42
Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. 2e daja.........K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre.......„ 1 -
Viktor Parma: Slovanske cvetke,  potpouri po slovanskih napevih ....
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih.......
Viktor Parma: Zdravite, za petje in klavir.....
pese:;: Kil!
•t 1-80 1-
1 9Q 120
!!Samo Z dni u Kranju!!
Predstave
dne 28. in 29. avgusta t. I.
120
250
25U
Žirovnik Janko:  Narodne pennj
z napevi,  I. zvezek K 12o p
pošti K 1 30. Žirovnik Janko :  Narodne j
z napevi, II. zvezek K 1* po
pošti K 110.
Največja zaloga m uzi k.hI i j v Izubija Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk.
Mesečni abonement s premijami Razpo&ilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovi— z muzikalijaaii v Ljul»)
Ces. kr. avstrijske   ^    državne železnice
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Veljaven od dne 1. junija J 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kcl. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči vlak v Trbiž, Beljak, Celovec; Franzcnsfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čei Selithal v ki Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. ari zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' sjutr?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, Ce« Sefc v »Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Bu^.ei e vi ce, Plzen, Marijine vare, Htb Fr vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Ce« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. iri 44 m dopoi vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, SelzthaL Dunaj, Solnograd, Inomost, Brej Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Fodnart Kropo,  samo ob n praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni rlak •* Trbiž,  Beljak,  Pontabelj, Cekn zensfe&te. Monakovo, Ljubno, oez Klein Reifling v Stevr, Line, Budej3Vice, PUen, Mai >l| Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vox I. iu Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. —  Ob 10. un ponoči osoba, vlak v  Trbiž, Beljak,
icnsfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz  I. in   II  razreda). — Pfi V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.    Ob  7. uri 17 m zjutraj oseb u Noto mesto. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop   istotako. —   Ob 7. zvečer » Novo mesto,  Kočevje.  — PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol. PROGA B Ob 3.  uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Ams^uen, Monakovo (Monakovo đirekt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno. Beljak. Ob 7. uri 1*2 m zjutraj osobni vlak im Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne ( ■ Dunaja  čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago (Praga 1 iu liana direktni  voz  I.  in  U.  razreda), Plzen,  Bndejevice, Solnograd, Linr^ §u Ženevo, Cnrih, Bregent.   Inomost,   Zeli ob Jezeru,  Lond-Gastein,  Ljubno, Celovec. Pontabel. — Ob 4.  ur  29 m  popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Bel Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri Ob* m zvečer OtobniJ s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   vaiov Heba, Mar. varov, Plzna T Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda   samo ob nedeljah in praznikih. — Ob io uri 40 m osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.   — PBOi NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Nove^ i u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. un zvečer istotako. -   ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 28 m zjutraj, ob  2. uri 5 m popoldne, ob  7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m samo   ob   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD  V  LJUBLJANO  drž.  kol. IZ KAMI Mešani vlaki:  Ob 6. uri 49 m  zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6  uri  10 mlj Ob 9. uri 66 m ponoči sama ob nedeljah   o praznikih. — Srednjeevropski čas le aa pred krajevnim časom v Lju.d. i.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani--
_      _ b m a        ■ ■ Al i      i * •    I   I /   a i*\ s\ f\  rt /\ rt ■ rt_____ •_    II      I Ir^u...   *___v _9 _ _ ____ ■     ■ v* M
9f
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promes* Izdaja k vsakemu žrebanju
Akcijski kapital K £000.000-. Rezervni zaklad K 200.000—.
ZMMlm ■ ekakeaztije laji $nU\m% n rrtaeitN papirje,
izžrebane vrednostne  papirje in    ZsvTrsvr-ajs) sredic« proti vnovčaje zapele kupone. fceaađ IzstclTdi.
Vinkuluje in devinkulujs vojaško lompt !■ imtot
±onitninsko kavcija.
m n»rorll». 1
Podružnica m SPLJETU.
Denarne  vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice I □godnim obrestim.  Vloženi denar obresti: dne vloge do dne vsdiga.
Promat s čeki In nakaznicami.
Iidajaftelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar,
Iiaetnina in tisk „Narodne tiskarne*
567