Inaerati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, is 2 l* >i il "I ll " n il JI n ti ^ i| Pji večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eosti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski sarii Po poŠti prejemin velli : Z» celo ieto . . 10 jri. — kr. ta poiieta . . 6 ., — „ ta četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velim: Za ceio leto . . 8 fjl. 40 kr za poi leta . . 4 „ -O „ »a četrt ieta 1 ,, 10 ,, V Ljubljani na aom pošil an velia 60 kr. več na ieto. VredniStvo je Florijansko ulice št. 44. Izhaja po trikra na teden in sicer v toreK, četrtek in »onotj||lMv^/aZJ Ne kazimo se slabotnih! Nedavno je pražka ,,1'olitika1' besedo spregovorila, ki je ne moremo zadosti krepko zatrjevati in v spomin poklicati tudi Slovencem. Svarila je namreč pred čezmerno potrpežljivostjo, rekši, da se prevelika odjenljivost le prerada šteje za slabosti To je še zmirom bilo, kakor vidimo iz vsakdanjega življenja, pa tudi iz naše notranje politiko. Ako nam vlada prigovarja, naj potrpimo in naj še počakamo na svoje pravice, Btori ona to le, da sama sebe reši iz začasne zadrege. Boji se namreč, da bi nemški liberalci prevelikega krika no zagnali o „zatiraoji nemštva", ako bi nam kaj dovolilo, zato nas tolaži z lepimi besedami, ter je vesela, ako nas potiši , da smo mirni, in kadar nas je tako zopet za nekaj časa odpravila, ne misli dalje na naše težnje, češ, kadar se bodo Slovenci zopet oglasili, našli bomo že zopet kako lepo besedo ali obljubo, da jih potolažimo. In ravno zato, ker se tako radi potolažiti damo, imajo nas za jako slabotne in krotke ljudi, na ktere se ni treba dosti ozirati. Glavna stvar je, da ustavoverci preveč ne razsajajo, saj Slovenci so tako mirni in potrpežljivi, tako si minister-stvo pomaga naprej. To ulogo igrati pa se bomo Slovenci skoraj naveličali. Ako se le na tistega ozir jemlje, kteri največ upije, potem bi bili nespametni, ako bi še mi neupili; ako se znajo ustavoverci strašne delati, znamo to tudi mi. Z dosedanjo taktiko čakanja in zaupanja v pravicoljubnost naših državnikov nismo dosti dosegli; treba bo toraj poskusiti na drug način, z odločnostjo in bojevitostjo. Sedanja vlada se hvali, da je pravična in nepristranska. Ako to ime po pravici zasluži, potem nam ne bo zamerila in ne more zameriti, ako pravico krepko zahtevumo. Slabotni oziri in bojazen pred zamero, to je graje vredno in nenravno ravnanje, kajti pravica se mora odločno braniti, možato zahtevati •, ako pa zanjo prosimo in moledvamo, jo že s tem ob veljavo devamo, ker stvari dajemo lice, kakor bi zahtevali kaj nezasluženega, posebnega, nedopuščenega. Nobena vladB se ne more ,,pravično" imenovati, dokler ne odpravi starih krivic. Dokazali smo krivično sostavo deželnega zbora, in znano mora biti tudi slehernemu, da se nam postavno določena enakopravnost očitno krati; mislimo toraj, da bi bil že skoraj čas, nas rešiti iz teh čudnih in za nas silno hudih okoliščin. Tu se ni treba nič pogajati, ni treba nič moledovati, ampak možko in odkritosrčno se mora povedati, da se nam velika krivica godi, ako se stare krivice ne odpravijo 1 Ileli je bil s smrtjo kaznovan, ne da bi bil sam krivico delal, ampak ker svojih sinov ni kaznoval, ki so krivico delali. Tako je tudi sleherni ojstre graje vreden, ako iz slabotnosti in bojazni pravici pot zapira in klicev po pravici neče slišati, dasi bi bil v stanu pomagati. Morda pa našim državnikom samim ni prav jasno, v kakošnih razmerah stoje proti nam, morda se jim celo zdi, da nam nasproti nimajo nobenega greha; taka zmota je lahko mogoča pri tolikih sovražnikih, skrbeh in važnih zadevah, kijih v javnem življenji opravljajo, zato je treba, da svoje stališče pojasnim 0 iJ!^$ijPJ treba da enkrat jasno govorimo, kakor možje, ki svoje pravo zahtevajo, ne pa kakor berači, ki za kako milost prosijo. V kratkem času se bo našim deželnim poslancem ponudila prilika, odločiti se ali za možato in krepko ali pa za slabotno in neplodno delovanje. Lani so rekli, da ne pojdejo več v zbor; med tem se ni nič storilo za nas, da bi poslance omehčalo, nasprotno se je še marsikaj na slabeje obrnilo, in na naše žeije, in kar je še več, na naše pravice se ni dosti oziralo; pač težko bi bilo toraj tudi našim poslancem se zdaj uslužne kazati. Od nektere strani se nam bode morda zopet priporočalo, naj ne delamo zadreg, saj bode tudi za uas prišel čas, ko se nam bodo dovolile naše pravice. Iles „Pol. Fragmente" v tem smislu o nas že pišejo; toda kako dolgo hočemo še čakati? Nam se dozdeva, da bi bilo v tem slučaji celo slovensko vprašanje zopet za nekaj mescev pokopano in pozabljeno, slovenski narod pa le malo potolsžen; ko bi se nas na tak način brez truda in žrtev .,odkrižali", obrnili bi svojo pozornost zopet ua vse druge reči, postavno garantirane pravice narodne pa bi morale zopet za nekaj mescev čakati, da bi jih kak nov čuden dogodek spravil na dnevni red. S takim ravnanjem bi pač naši poslanci vladi morda napravili malo uslogo, ter jo rešili iz začasne zadrege, narodu slovenskmu pa kateri Be ne more in se neče odpovedati svojim pravicam in pogojem svojega obstanka bi bilo s tem težko pomagano iu vstreženo. Flavija. Prizori krščanskega življenja iz četrtega stoletja. A. Ilurel. Pred. VilinsUi. VIII. Pudica iu facciu o nell' andnre onestra. (Dalje.) Najprvo je zadobivala iz krsta, s kterim jo je oblagostil papež Damas, novo, čeznatorno moč. Nastalo je nekako primirje, da je nje brat ni več nadlegal in preganjal. Njeno zdravje in še bolj njena lepota jo mnogo trpela in zatorej so vedeli, da je slab čas, ako bi jo v tem stanu snubiteljem predstavljali. Čutili so tudi, kako neprimerno bi bilo, ko bi ji počitka no pustili. Znali so tudi, kako da je odločena vsako siljenje odbijati. Imela je svojo zavest, tudi nje okolščina jo to čutila in zatorej so v odlašanju upali uspeha, kterega bi bila naglica popolnoma uničila. Toda nepričakovana, prav velika pomoč ji pride cd zunaj. Neutrudijiva zgovornost, Fusebijeva, po njegovem lastnem vzgledu podprta, je naredila v višji rimljanski družbi globok razor in vanj usejala rodovitno seme. Na tem polju, povsem njemu prepuščenem, pognalo je veličastno cvetje kristjanskega samstva. Prvi in največji plod te dosedaj nevidene žetve je bila neka gospa, ki je slovela po vsem svetu, no samo v Rimu, zarad stanu, bogastva in slavnih prednikov. Imenovala se je Metela, od numidskega MetOla, posedala je skoro vso Suburo, imela več ko tisoč sužnjev in ravno-toliko prostinov. Ona sama je dala opraviti malim še živečim grškim umetnikom, ki so delali noč iu dan, da so zlate posode urezavali, kamene dletili, drage snovi preli, tkanine tkali, vozove in uosiluice zdelavali, poslopja na deželi malali presno, palače obtlakavali. Ni misliti, koliko strmenja je v Rimu napravil ta junaški čin mlade gospe, ki je udova postala s petindvajsetimi leti. Šo zmerom je bila sloveča lepota, obdana od kerdela dvorjanov. Bila je ponos plemenitnikov, malik ljudstva. Kako so je vso čudilo čuvši, da je ona z lastnimi ubogimi delila denar, posodjo biserje, krasotičje, da se je ogrnila s temnobojno, prosto obleko, da si je čez čelo dčla zagrinjalo bogusvetih udov. Odtegnila se je v eno svojih najmanj krasnih palač, svete vajo opravljajoča. Razumo se, da je bila izrekla v prihodnje ne poznati nobenega druzega ženina, kot onega Tekle, Neže, Cecilije in vseh junaških devic kriBtjanskih časov. Kakor se posveti strela od vshoda do za-pada, tako je uplival ta vzgled ujen na visoke j krose plemenitaštva, da so se pridružili nameram in sklepom Metelinim. Stopile so na njeno stran LGta, Feliciana, Sperancija, Abutfira, Blesila, Furija, Fabija vse plemenite in bogate device in udove ne izključivši Perpetve, Principije, Sofronije in drugih plebejk in sužnjic, ki so se tako vzvi-šale nad ljudstvo in postale izbrano kerdelo, plemstvo v gospodu. Ena polovica Meteline palače spremenila bc je v Bamostan. Egiptovska, lepega devištva in kristjanskega udov-stva cvetoča puščava , zamogla je občudovati in zavidati novo Tebajido, ki se je vzdigala kakor bujna zelenica sredi suše in peščenosti. Tisti pa, ktere bo zadržavale družinske vezi, višjo dolžnosti ali sicer nepremagljive zavore, da se niso mogli udeležiti pevnnj, molitev in mrtvilnih vaj v palači, samostanu podobni, maščevali so se tako, da so si napravili v svojem domačem poslopju sobico, kjer so samostanski živeli. Lahko je umeti, da tako očitno spoznavanje kristjanskega življenja in kristjanske čistosti, kar je med pagani zmotnjavo in čudenje Mi ne vemo še danes, kako se bodo naši poslanci odločili, pa to jih prosimo, naj bodo prvič složni, drugič pa močnodušni. Ako bi se v tem vprašanji razdvojili, škodovali bodo skupni veljavi, ako bi se pa brez boja podali in uklonili svoj tilnik pod jarem nemškutarske večine, dali si bodo zopet Bpričevanje slabot-nosti, in v javnem življenji bi se potem težko več nanje ozirali. Še misliti si ne moremo, da bi kateri iz naših poslancev iz osobuih ozirov govoril in delal za narodno ponižanje in še nadaljno zauašanje na prazne obljube, zato hočemo upati, da bodo naši poslanci vsi kakor en mož ukrenili, kar se bo najbolje strinjalo s položajem trenotka, s koristjo in častjo našega naroda. Bodite preverjeui možje, da vam bo naš narod mnogo večjim navdušenjem sledil na poti veselega boja, nego na poti brezvspešnega pogajanja in oportunstva. Le močni se z vspehom pogaja, kogar imajo za slabotnega, smatrajo ga pri pogodbi bolj za berača, ko za vojno stranko. Prej je treba nasprotnike prepričati o naši kreposti, potem je še le misliti na srečno in častno pogodbo. Varujmo se toraj mehkote, in ne kažimo se slabotnih I Politični pregled. V Ljubljani 21. septembra. Avstrijske deielc. Dunajska ,,Tribune" prinaša zanimiv članek o Itusinili, kjer jim prav dobre poduke daje. List sicer nič novega ne pove, ker smo v istem smiBlu tudi mi že večkrat pisali, pa naših izjav ltusini niso brali, morda bodo „Tribiiao" brali, ker so se pritožili, zakaj da ta list vse narodne pravice zagovarja, samo rudinskih ne. Na to pa jim „Tribiiue" odgovarja, da so llusini sami tega ktivi, ker se vedno bratijo z našimi nasprotniki, ustavo-verci, in so to delali tudi takrat, ko so usta-voverci neusmiljeno zatirali čehe in Slovence Želeti je, da bi si Rusini ta nauk zapomnili. Sicer pa, če pride res do ustanovitve „nem-škega kluba", bodo rusinski poslanci slednjič vendar primorani, zapustiti ustavoverce ter osnovati lasten klub, saj vendar ne morejo reči, da so Nemci. Nemško-iicmski kmetje so napravili velik shod v Aussigu. Bili so obdelani od liberalnih Nemcev, zato so zatrjevali, da nečejo federalizma, da hočejo osemletno šolo. Samo gledd legaliziraoja so se enako izjavili, kakor kmetje drugodi. O porazumljenji med narodi se ni nič govorilo. Nemški listi imajo svoje veselje nad tem shodom. Opomniti pa je treba, da nemški kmetje na Češkem niso nepristranski, ampak v bojazni, da bi jih Čehi ne pogazili, oklepali so se vedno najljutejšib sovražnikov Slovaustva in vse ustavoverne ko-rifeje so od nekdaj svoje mandate pobirali med češkimi, moravskimi in šlezijanskimi Nemci. Pač je za nemške Pemce bolja nemškutarija in ceutralizem, ker vsled tega so oni zavzemali v Avstriji od nekdaj najvišje in najboljše službe, povsodi so imeli prednost. Ko bi ravno-pravnost narodov kri in meso postala, potem je teh predpravic konec. Sploh pa češki Nemci niso noben ,,narod" ali „Volksthum", kakor na pr. Tirolci ali nemški Štajerci, ki so enega roda, ter imajo svoje navade, avojo poezijo, svoje narodne popevke, ampak nemški Pemci so zmes različnih nemških plemen, nekaj Av-atrijancev, nekaj Bavarcev, nekaj Saksoncev, nekaj Šlezijancev, nemajo skupnega narodnega življenja, ne posebnih skupnih narodnih šeg, Bploh nič, kar bi jih zvezalo v eno narodnost, oni so neka zmes, ki 8e najlože porabi za ca mene naprednjaŠkih fraz in liberalizma; kjer nič lepega, narodnega ni, tam ni treba nič ohraniti ali „konservirati", zato tam ni treba iskati „konservativcev". Zahteve Čehov so pa vendar pravične, če jih prav nemški Pemci zametajo, in ostanejo pravične, ako prav vsi nemški kmetje v čehib rečejo, da niso. Vendar tO pa xudi nemški kmetje v AuBBigu rekli, da nečejo škiliti čez mejo v Prusijo, ampak lena Dunaj, kjer je cesar, in državni zbor avstrijski. Za Schonererjev program se toraj tudi nemški Pemci ne bodo dali pridobiti. Vnanje države. f-iirfiel«l, predsednik zedinjenih držav v Ameriki, je umrl. Njegov naslednik Artur je že prisegel. V Egiptu je zopet vse mirno. Evropske oblasti so poostrile brambo svojih podložnih, sicer se pa misli, da stvar ne bo imela daljših nasledkov. O zasedanji Egipta s kako evropsko vojsko se do zdaj nič ne govori. Dogovor pruske vlade a sv. očetom je bojda že tako daleč dospel, da se bodo v svoje škofije povrnili škofje Minsterski, Lim-burški in Vratislavski. Nekteri listi hočejo za trdno vedeti, da se bo tudi naš cesar sošel z ruskim čarom. Shod v Gdanskem toraj ni bil proti Avstriji obrnjen, ampak se je dovršil v porazumljenji z našim cesarjem. Ako je to res, potem je evropski mir še za dolgo časa zagotovljen, vsaj glede kristjanskih držav. Ali pa to velja tudi za Turčijo, to je še neznano. Na Irskem še vedno vre. Irci niso zadovoljni z novo postavo, ki jo jim je an-gležki parlament dal v zboljšanje njih stanja, temuč hočejo večjo in celo oBvobodenje od angležkega nasilstva. Ali se bo pa to tako čez koleno prelomiti dalo, je zelo dvomljivo. Irci ae največ zanašajo na pomoč svojih bratov v Ameriki, kateri res veliko žrtvujejo za irsko stvar. Izvirni dopisi. Iz f-oriške^a, 19. sept. (Dostavek k mojemu dopisu od 12. sept. v št. 102 „Slo-venca.") Ites da so nektera ,,narodna društva" skromna po svojih članovih in po svojih pičlih dohodkih, vendar pa sloga veliko pripomore. Prvi in glavni namen „narodnih društev" je, si naročiti toliko časopisov, kolikor njih dohodki dopuščajo, da si društvo, to je njega člani bistrijo um in blažijo srce, da se širi edinost in sloga, bratoljubje in prijateljstvo. Za to je pa potrebno onih sredstev se poprijeti , katera pomagajo izvrševati ta važni a težavni posel. V to naj bi 6e žrtožali zlasti gospodje učitelji in častita duhovščina; prvi naj bi (ako so zmožni) gojili narodno petje ob prostih urah; vem sicer, da imajo le malo prostega-časa, ali pri vsem tem Be da dosti opraviti, ako se le hoče. Drugi pa naj bi jih množilo, da je v ravno tisti meri trlo okove ujetnikom ob Eufratu, onim prognancem med otroci Babilona, ki so zdihovali in toževali kakor Flavija. Umeje se, da je Flavija sedaj iaglje zoperstala vsem vabljivostim. Od tega Časa je o vsaki priložnosti naudušeno slavila svoje biage predhodnice in njih življenje posnemala. Bila je v okusu neizbirljtveja, v hoji pohlevneja, v obliki priprosteja, pri izhodih redkeja, v govorih zmerneja. Počasi in polagoma in neprestano je odmetavalo posvetnost in njena mati jo je posnemala. Za izgovore nista bili v zadregi. Pod pretvezo obrabljenosti, ostarelosti, obletelosti znebile sta se vseh lepotičij. Tako je potovalo vsak dan v prodalnico mnogo oblačil, dragih tkanin, zlatnin, kar se je iztržilo, obrnilo se je za uboge. Da ne bi morala navzočna biti pri igrah v tekališču, na trgu, pri gledaliških predstavah, pri vozodirstvu in pri vajah pesto-borcev, na lenobnih sprehajališčih, posebno pa da ne bi prisustvovala skrivotam in razvadam malikovalskega bogoslužja, vedela je storiti vozove in nosilnice nerabljive. To početje pa ni moglo na dolgo prikrito ostati. Mrmrali so v njeni okolici in celo v družini je rasla nevoljnost. Flavijan in njegova sestra, kakor njuni žlahtniki so trpko in ostro grajali tako ponižujoče in sramotivno življenje; od časa do časa imele sta Emilija in Flavija trpeti grozne izbruhe Brditosti, ki so huji in huji postajali. Oklenile sta se potem ovinkov, izgovorov, sta prijenjavali in na videz res kaj odnehali, pa tako neprostovoljni, da so jima pustili živeti, kakor sta hoteli. Da bi bile na tem potu saj nekoliko za-virane, so jeli doma in v zbirališčih zabavljati čez nove nazore, britko grajati zagrinjalene in v samostanski odločnosti živeče gospe, kakor da so le takrat čednostne, ako jih branijo zagrade, zidovi, premrežja, izbe. Če so pa taka zasramovanja svojo pot naredila in Eusebiju na uho prišla, prijel je hrabri boritelj v sredini vsplamenelosti za pero, ali pa jih je z ostrimi besedami zavračal. „Kaj! je rekel, pohujšujete se nad temi vzgledi, grobe obleke, zadovoljnega življenja ; globoke odstranjenosti ne morete strpeti, ktero so si naložile one gospe! Ali čem povedati? nas pohujšujejo vbb drugačne ženske. Mi se spodtikamo nad temi, ktere lica in oči rudečijo in črnijo, kterih mavcasti obrazi spominjajo na podobe malikov, ki se ne morejo ne enkrat zasolziti, da ne bi se brazda v lepotilu nare dila, ki se od števila Bvojih let ne dajo podučiti, da se starajo, ki si iz tujih las delajo opletila, ki Bi čez svojo grbavost zapoznelo lepoto prirejajo in se drže pred Bvojimi unuc>, kakor male boječe deklice. Take ženske so, ki s svojo umetalnostjo strasti moških bud6 in dramijo, pri kterih prešestvo obraza hodi pred on:m srca. O ničemurna, neumna ženska, kdo je pač bolji priča in sodnik tvoje grdobe, kakor sama ti? Če si lepa, zakaj se namalaš? Če si grda, zakaj si lepoto lažeš?.... „Spodtikljive ženske so tudi, je pristavil, tiste farizejke, ki se delajo , kakor da bi bile od posta tako oslabele, da 8e morajo na rame svojih služabnic opirati, ki zdihujejo moškega srečavši, ki si grinjalijo obličje, da imajo prosto le eno oko. Njih obleka je groba in maha-drava, roke in meče omazane, toda njih želodec, ki se ne vidi, je poln sladkarij ; — in pa tiste, ki se spola svojega sramovaje moški oblačijo in vsem zijakom kažejo svoje rezanske obraze ali pa tiste, ki nosijo raš in kukuljo, narejeno za otroke, da so podobne sozam; — ali pa tisto, ktere zvedavost in postopavost goni od hiše do hiše in ki s svojo nesramnostjo pre« segajo lizake pri glumačih. Za kaj skrbe? Samo za Bvoje veselje. Čudne besede je slišati iz njih: ljubček moj, rabi premoženje, rabi življenje, ne brigaj se za otroke.....— „Spoa- tikljive so slednjič tiste ženske, ki se z grbi I pokrivajo, vsak dan drugo obleko odrinjajo in jo v zabojih sabo vlačijo, ue da bi jo zamogle molom ubraniti. Za nje se zlato v Črke topi; podpirali s prigovarjanjem do rednega obiskovanja petja, do marljivega čitanja časnikov. Žalibog, da se nahaja mnogo takih med nami, kateri še celo zasmehujejo obiskovalce narodnih društev, češ, „glejte ga gospoda" , in menijo da so vsi norci, ki prebirajo novine , in da kmetu ni druzega treba , kakor marljivo obdelovati svoje polje in rediti živino. Mar pa ni ravno zato potrebno brati časnike, v katerih Be nahaja mnogo drobtninc, ki bo namenjene kmetskemu stanu, da se povzdigne poljedelstvo in živinoreja? Mnogi učenjaki se trudijo za to, ko bi lahko od svoje službe živeli, ne da bi toliko pisarili za občni blagor. Nekteri Bicer trdijo, da gospodje ne vedo, kaj je kmetijstvo; ravno v tem tiči namen današnega in prejšnega mojega dopisa, kterima je dal povod ho— 1 ki povzročuje mnogo zla ,,narodnim društvom" ter jih tira do propada. Glavni namen nekterih, ki bi mogli biti dobri in izvrBtni voditelji društvom, je pa dostikrat le ta, da obilo čaBnikov v društvi za „majhni" denar čitajo, vse drugo pa jim ni nič mar, naj se plete kakor hoče, ter morda Se klubujejo, dasiravno večina želi kakošno stvar, ki je sama na sebi čisto nedolžna. To pa ravno mora prejenjati, sicer se naša dru štva ne bodo nikdar povzdignila. Rodoljub. Domače novice. V Ljubljani, 22. septembra. (Bolezen g. vit. Sclineida) se ni še obrnila na bolje in po svetu zdravnikov Bi mora čez zimo poiskati milejšega podnebja. Izvolil si je Gorico, kamor to soboto odide z vso svojo rodbino. Prav iz srca mu želimo zdatnega zboljšanja in popolnega ozdravljenja, da bode zamogel vnovič svoje moči posvetiti občnemu blagru naše mogočne države in še posebej naše ožje domovine slovenske. (Kmečka posojilnica za ljubljansko okolico.) V nedeljo so bili pri Knezu v Šiški zbrani možje, ki snujejo posojilnico, ter se je družtvo ustanovilo. Predsedoval je zboru dr. Vošnjak, Podpisali so precej 38 delnic po 100 gl., tako in biseri se vdelavajo v bogata vezila. Med tem pa Kristus umira pred njihovimi vrati nag. Videti jih je v trobente bučati, svojo milošnjo otrobentajoče. Toda kaka milošnja I V kratkem sem videl v sv. Petra cerkvi bogato gospo (njeno ime zamolčim), pred ktero je šla čreda skopljencev, ki ie sama denar delila. Ko pa stara ženica dvakrat pristopi, da bi od te gospe milošnjo dobila, dobila je mesto dauarja tako perišče, da ji je ves obraz krvavel od njega ... „Pač da, nad tem se mi kristjani spod-tikujemo. Pa povedati vam hočem, kaj nam je v spodbudo. Spodbuja nas ženska, ki zabi ogledala, ki zametava opersne zadrguljke in zapone na oglavnici, obličje prekriva, na trdih tleh spi, zarano ustane k molitvi, prva zapoje alelujo, na golih tleh kleči, ktere solze so oprale sledi lepotila in svilenost in obutev premeni z navadno opravo in pas, z dragimi biseri ozvezdan, s kouopcem. Še enkrat rečem: to so naši vzgledi; one so naša slava, naša moč, naša dika." Tako govorjenje je Metelino občino veselilo , toda poganski svet poslušal ga je z grozo. Že so bile znati sledi kipeče jeze. Počasi se je napravljalo k viharju; že je grmelo in vrišalo. Izbuh je bil tu; videti ga je bilo naprej in pričakovati. Ni izostal. (Dalje prili.) da ima družtvo že 3800 gl. začetnega kapitala. Upati je, da se bo ta matica še zdatno pomnožila. Potem se je volilo vodstvo posojilnice in sicer bo bili voljeni: Tomaž Ločnikar, župan na Viču, za predseduika, Anton Knez za blagajnika, Martin Bavdek za preglednika, za namestnika pa I. Zore in Vinko Ogorelec. |Za nadzornike so bili voljeni pl. Wurzbach, okrajni glavar, Janez Knez in Fr. Omersa. vbi bo obljubili, da hočejo te službe brezplačno opravljati. Pisarna posojilnice bo na Marije Terezije cesti v Smoletovi hiši, kateri prostor je posojilnici g. Janez Knez brezplačno prepustil. Dobro srečo novemu narodnemu družtvu I Naj bi VBikdar delalo v blagor našega naroda, na prospeh kmetijstva! (.Ljubljanski mestni zbor) je zavrgel Re-galijev predlog, naj se volilna pravica podeli tudi malim patentarjem. S tem so naši nemškutarji pokazali, koliko jim je za ustavnoBt iu kak je njih „liberalizem". Še veliko mesto Dunaj hoče malim patentarjem dati volilno pravico, Ljubljana pa bi tega ne mogla l Sicer pa so dnevi sedauje večine tako že šteti, prihodnje leto upamo mi večino dobiti, in potem se bo sklenil pravičen volilni red, (Romarjem slovenskim.) Potnikom rimskim ima „Hlas" v Brnu G. avg. t. 1. naznanilo, da je na poti v Loreto najdeno bilo precej denarja, nad 50 gld., in kdor ga je zgubil, naj se obrne na vlastnika pod naslovom : „Fran-tišek Kutil, rolnik v Bludove pr. Šumperk (M. Schonberg na Moravč1 ter naj povč , kaj in koliko je zgubil. Morebiti je tisti omilovani ravno Slovenec g. M. J.? Došel nam je list omenjeni (Illas č. 61.) še le zdaj v roke, torej tako pozno priobčujemo le-to naznanilo. (Posojilnica na Vrhniki.) Kakor v ljubljanski okolici, tako hočejo posojilnico napraviti tudi za Vrhniko in nje okolico. V ta namen je bil vrhniški župan g. Lenassi navzoč pri zadnjem zborovauji v Šiški, da osnuje po tem izgledu enako založno za vrhniški okraj. ( Učiteljsko zborovanje.) Danes zboruje v Ljubljani ,,Narodna šola" in pa „slovensko učiteljsko družtvo". (Program učiteljskega zborovanja v Ljubljani) danes v četrtek dne 22. septembra. Ob 8- uri zjutraj je bila sv. maša v mestni farni cerkvi sv. Jakoba. Ob 9. uri začetek zborovanja. A. Vdovsko učiteljsko društvo, 1. Na govor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo. 3. Predlog g. Govekar-ja, da se bodočim vdovam in sirotam poviša pokojnina, oziroma podporiiina od 80 in 20 gld. na 100 in 25 gld., a učiteljem v izvanrednih »lučajih od 80 do 100 gld. 4. Volitev: a) predsednika, blagajnika iu 7 odbornikov; b) treh pregledo-vaicev računa zunaj odbora. Vdovsko učiteljsko društvo (Lehrer-Witwen- und WaiBen-Pen-sions-Verein) jo bilo ustanovljeno 1. 18G0 in ima sedaj 39.050 gld. v državnih obligacijah iu drugega premoženja še 1.506 gld. in podpira sedaj 8 vdov in 25 sirot. Prihodki so znašali od 1. sept. 1880 do 1. sept. 1. 2854 gld. 76 kr., stroški pa 2501 gld. in 31 kr. Društvo bi lahko veliko več storilo, ko bi med učitelji Dašlo več podpore. Ker vsakdo se mora čuditi malemu številu udov — 64 — ki še četrti del ni vseh učiteljev ua Kranjskem; a vendar je vsakemu znano, da se plača učiteljem sedaj ne povikšuje, tedaj veija sedaj slehernemu: pomagaj si sam! B. Slovensko učiteljsko društvo. 1. Predsednik otvori skupščino. 2. Tajnik ki iz sebe voli predsedništvo; b) treh pregle-dovalcev letnih računov. Slovensko učiteljsko društvo je nastalo v Ljubljani iz učiteljskega društva za Kranjsko dne 17. novembra 1871, št. 7901. Namera društva je bila: „združiti vse slovenske ljudske učitelje na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in ŠtajarBkem". Društvo je tudi imelo nekaj udov iz Primorskega a mnogo iz Štajarskega. Društvene zadeve iu koristi je obravnaval in zagovarjal „Učiteljski Tovariš" §. 2. č. d. L. 1872. je bilo društvo na verhunci Bvojega slovesa, a tudi najbliže propadu. — V Ljubljani bo osnovali „Kraini- in blagajnik poročata o društvenem delovanji. 3. Razprava: „Dolžnosti narodnega učitelja do svojega naroda". 4. Ponavljavna šola. Nekdaj in sedaj. Govori J. L. 5. Volitev: a) odbora, scher Landeslehrerverein", ki ima svoje glasilo „Laibacher Schulzeitung"; večina kranjskih učiteljev je pristopila nemškemu učiteljskemu društvu. Na ŠtajarBkem v Ljutomeru bo osnovali list ,.Slovenski učitelj" in tudi učiteljsko društvo za Blovenski Štajer. Obema je bil „Učit. Tov." — osnovan 1. 1860. — v spod-tiko in napotje. — Pri teh okolistavah so se učitelji iz Kranjskega, kolikor jih ni prestopilo v nasprotni tabor, ože združili med sabo, pravila prenaredili, tako da se §. 1. sedaj glasi: Namera društvu je: „duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo"; slavna c. k. deželna vlada je društvo privolila 11. oktobra 1874. C. Narodna šola. 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo o delavnosti društveni. 3. Volitev: a) odbora; b) treh pregledovalcev računa zunaj odbora. Narodno šolo so osnovali ljudski učitelji v Idriji 1. 18G8, in z učiteljem g. Stegnar-jem se je preselila v Ljubljano. Slavna c. k. deželna vlada v Ljubljani je duč 18. oktobra 1872 nova pravila potrdila. Namen društva je točno izražen v §. 1., ki se glasi: „materijalno podpirati Blovensko ljudsko šolo". — Ljudskih šol je pa na Kranjskem čedalje več, raBto tedaj tudi šolske potrebe, ubogo ljudstvo ne more preskrbeti svojo deco s šolskimi stvarmi, a brea učnih pripomočkov tudi šola ne more napredovati. — Rodoljubi bo pristopali; društvo ima „m&tico", ki so jo složili ustanovniki, in ima letne prihodke od svojih udov in dobrotnikov, ki se sprot porabijo. Vsako leto ae izda tiskani letni račun. Dohodkov je imela od 23. aept. 1880 do 22. aept. 1881. i. 662 gld. 77 kr., stroškov pa 486 gld. 24 kr., premoženja v gotovini pa ima 346 gl. 53 kr.; sicer pa deluje „Narodna šola" v tej meri, kolikor se je učitelji in dobrotniki vdeležč. Reči pa moramo, da nas tukaj Nemci prekosd; ni jih veliko med nami, a so vendar toliko gibčni in delavni za svojo narodnost, kateio nihče ne napada, za svoje šolstvo, katero pa ni nikako zanemarjeno a mi Slovenci pa čakamo, da bi nam kdo drugi pomagal, rekoč: bo uže bolje! in smo v nekaterih stvareh podobni človeku, ki je čakal, kedaj bode potok odtekel, da bode šel s suho nogo preko vode. (Posnemanja vredno.) Vendar se je našel krajen šolski svet, ki je spoznal, kako nepotrebno je mučenje slovenskih otrok z nemškim jezikom. Ta verli šolski svet je cirkuiški. On je namreč vložil prošnjo do deželnega šolskega sveta, naj se na četvero razredni ljudski šoli v Cirknici odpravi poduk v nemščini. Samo po aebi se razume, da Cirkničani pod sedanjim deželnim šolskim svetom ne bodo dosegli, kar želd, ker temu je taka prošnja — groza I Šolski svet je namreč to prošnjo predložil deželnemu odboru , kateri je tudi nemšk in nikoli ne bo v to privolil. Kdaj bomo vendar rešeni tega deželnega šolskega sveta in tega deželnega odbora? Sicer pa slovenskim občinam priporočamo vrle Cirkničane v izgled, naj vse zahtevajo odpravo nemškega poduka iz ljudskih šol. Naj vendar enkrat sprevidijo, da se otrok ne more t par letih šolanja nemški naučiti, in če se prav nekaj beBedi nauči, jih pozneje zopet pozabi in tako od šole nima nobenega dobička. Veliko bolj pametno bi bilo, ko bi se otroci v šoli namesto nemščine učili umnega kmetovanja, sadjereje, živinoreje, vinoreje ; ' mestih pa takih predmetov, ki služijo obrt nikom, da 8e zamorejo v svoji stroki izobraziti. Ako se pa upeljejo ti predmeti , potem za nemščino ne bo nič časa ostalo, in je tudi treba ni. Učenje tujih jezikov naj se preloži na srednje šole. Po celem svetu so ljudske šole narodne, še le v srednjih šolah začnejo s podukom drugih jezikov, pa le po nekaj ur na teden, učni jezik ostane zmirom naroden. Zakaj bi moralo ravno pri nas drugače biti? (Narodna zavest na Štajerskem.) Nek prijatelj našega lista, ki je došel iz Štajerskega, nam pripoveduje, da je narod na Štajerskem že lepo vzbujen in navdušen za našo stvar. Nemškutarji iz mest uemajo pri slovenskemu kmetu nobenega upliva več. Premožnejši kmeti skor že vsi slovenske časnike bero, najraje ,,Slovenskega Gospodarja". Nem-čurska gnjezda Celje, Laško, Ptuj, Maribor bodo kmalo čisto osamljene, za kvakanje nem-čurskih žab se slovenski kmet ne zmeni. Tudi na Korošce uplivajo Štajerci dobrodejno, preko štajerske meje se širi narodna zavest tudi že na Koroško. V tem bodo pa Štajerci morda še Kranjce prekosili, ker ti se le malo zmenijo za koroške brate. Nekaj ovirajo medBobno občenje Kranjcev in Korošcev se ve da tudi visoke gore, ki ti dve deželi ločijo. Slovenci v Šoštajni, Slovenjem Gradcu in v Solčavi še najložej uplivajo na Korošče. To naj le pridno delajo I Ne vemo, če je res, pa „Tagespošti" se piše, da so koroške občine začele prositi za slovenske šole. To bi bilo dobro znamenje I Razne reči. — f G. Edvard Schaffer. Iz Trebnja 20. sept. se nsm piše: Danes ob 8. uri zjutraj je tukaj na svoji grajščini Vinogorici umrl grajščak in deželno brambovski stotnik, bivši župan trebanjski, cestnega odbora predsednik ter državnega pravdnika nameBtnik, zarad svo-jih zaslug pri vcenenji zemljišnega davka s Franjo Josipovem redom odlikovani in vrlo-čislani g. Edvard Schaffer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in hudi bolezni vsled splošnega spridenja krvi v 50. letu Bvoje starosti. — Zborovanja učenjakov. V Sol-nogradu so zbrani naravoslovci, na Dunaji časnikarji, v Benetkahjpa zemljepisci. Kongresi ali shodi zemijepiscev so že od nekdaj imenitni. Letošnji kongres v Benetkah so obiskali kralj Humbert, kraljica laška, vojvodina genovanska, laški poročnik na Dunaji, grof Robilant, konzul Pilat, feldzeugmeister Scudier in še mnogo druge odlične gospode, časnikarski shod na Dunaji bo pa ostal brez veljave , ker se ga vdeležujejo večidel le judovski pisači. — Sveta legija. V Rusiji se je osnovalo društvo mladih plemenitašev, ki se imenujejo „sveta legija" in so si dali nalogo, ni-hilistom nasproti delati in jih preganjati v njih skrivališčih. Imajo bojda mnogo kapitala na razpolaganje, ter so pri cesarskem dvoru zelo v časti. — Mastna dražba. Pri nekem obrtniku v Pragi je bila razpisana mobiljarna dražba zaradi neplačanih davkov. Kupcev je došlo še precej, pa niso imeli kaj kupiti, ker obrtnik ni imel druge lastnine, ko — eno sa-mo, slabo mizo, katera bo je prodala za pet krajcarjev avstrijske veljave. S temi 5 kr. se imajo pokriti Bodnijski stroški, ki so zračunjeni na 13 gld. — Lepa svečanost. Pri sedanski svečanosti v Lipsiji se je zbralo na strelišči nad 20.000 ljudi. Pri tej priliki pa Be je pokradlo 1440 nožev in vilic. — Kaj bi rekli nemški listi, ko bi se kaj tacega zgodilo v kakem slovanskem mestu? — Zabavnika „Deutscher HauB-schatz" je prišel na Bvitlo 17. Bnopič, ki obsega: ,,G,olgeda padisbacun". Reise-Erinne-rungen aus dem Tiirkenreiche. Ruh 'i Kulyan (Fortsetzung.) — Aus dem schvvarzen Erdtheile. — Ein Streiflicht auf den Luxub unsrer Zeit. — Drei Gloekenschliige oder: Das Geheimniss von Cozy Dell. — Im Oktober. Gedicht von Franz Alfred Muth. — Berliner Chronik. — In den schottischen Hochlanden. — Der Arl-berg-Tunei. — Ein grossartiger archiiologiBcher Fund in Aegypten. — Das Ochsenbraten in Miinchen. — Allerlei. — Podobe pa so: „Ge-schiitz Nr. 1! — Feuerl" — Eine Baumburg der Eingebornen von Kimr6 in innern Afrika. Dr. Lothar von Kiibel, Erzbisthumsvenveser in Freiburg. — Der Ost-Eingang des Arlberg-Tunnels bei Langen. — Das Ohsenbraten beim deut8chen Schiitzenfeste in Miinchen. — Hol iiber! — Schatteubilder von Paul Konewka. — Vera Indijanov. Nek Indijan je Londonu predaval o veri amerikanskih Indijanov in omenil, da Indijani že v zgodnej mladosti poskušajo vcepiti otrokom sledeče nauke: 1. Ne smeš lagati, 2. prijateljem moraš pomagati, 3. starše moraš spoštovati , 4. ne smeš se Bmrti bati, 5, moraš vsako raz-žaljenje maščevati.. — Prebivalstvo Afrike znaša po cenitvi Behnovi in Wagnerjevi v I. 1880 do 205 miljonov duš. Od teh pride na severno Afriko 15 miljonov, na vzhodno 36 miljonov, na srednji Sudan 32 milj., na zapadni Sudan in gornjo Gujuejo 44 milj., na sredino 47 milj., na južno Afriko 28 miljonov in na otoke 4 miljoue. Morokansko kraljestvo šteje 0,370.000, Algier 2,867.000, Tunis 2,100.000, Tripolis 1 miljon, Saharsko ozemlje 2,850.000, Egipt 5,586.280, egiptovske mejne dežele 1,350.000, britanske posestva 2 milj., otok Madagaskar 2,500.000 ljudi. Na kvadratno miljo pride 378 ljudi. Poslanica. Offenes Schreiben an din Herren dr. Josef Kopp und Genossen in Wien. Mit grosser Freude haben w:r Slovenen vernommen, dass Sie und mehrere andere Rechtsfreunde eine Vereinigung zu bilden be-schlossen, vveleh« sich es zur Aufgabe macht, die verfassugsmiissigen Rechte und Freiheiten zu besctiitzen uud zu vertheidigen. Da Sie aber in Wien und bei der deutschen Be\o,keruog vvenig Gelegenheit haben diirfcen, diese lobens-werthe Tbiitigkeit der Rechtsvertbeidigung zu entfalten, sind \vir so frei, Sie aufunser Land Krain aufmerksam zu machen , welches eineB ausgiebigen Rechtsschutzes dringend bedarf. Namentlich ist es der §§. 19. der Staatgrund-gesetze, vveleher bei uns nicht geachtet wird und fiir unser Land ein todter Buchstabe bleibt. Besagter Paragraf gewiihrleistet den landes-iiblichen Sprachen ihre Geltung bei den Staats-iimtern; in Krain ist nur das Slovenische lan-desiiblich, doch ist diese Sprache bei den Ge-richten und anderen Aemtern verponnt, selbst stockslovenischen Bauern, die kein Wort deutsch verstehen, werden nur deutsche Zu-sehriften zugeschickt. Dies ist eine oflenbare Verletzung der Staatsgrundgesetze , und er-bitten wir in dieser Sache Ihre gutigste Hilfe und Intervention Ij Ebenso gevvahrleistet derselbe Paragraf allen Nationen das Recht der EnUvicklung undl Ausbildung auf Grund der Muttersprache, bo-hin Unterrichtsanstalten mit nationaler Unter-richtssprache. In Krain aber beaitzen die 20.000 Deutschen zwei Obergymnasien, eine Oberrealschule und zwei Untergymnasien, hin-gegen beaitzen die 460.000 Slovenen Krains, um von jenen in Steiermark, Kiirnten und Kiistenland zu schweigen, nicht eine einzige Mittelschule. Scheint es Ihnen nicht auch, dass diea eine Verletzung des §. 19. der Staatsgrundgesetze ist? Im Vertrauen auf Ihre Ein-sicht und Ihren Gerechtigkeitasinn geben wir un8 der Hoffnung hin, daas Sie in Verfolgung Ibres edlen Zieles die verfassungsmitssigen Rechte des slovenischen Volkes in Schutz nehmen, und die sogenaunte Verfassungspartei, welche diese Gesetzesverletzungen dauernd ein-gefiibrt hat, auf die Anklagebank setzen \ver-den. Sollten Sie diesem unseren Wunsche \vill-fahren, so sind w