Slev 2CB.
Posamezna Številka stane 1 Din.
¥ Lloiijani, t sredo die 20. decembra 1922.
M L
1 ■■■ Naročnina si za državo SHS j
do preklica: a) po poŠti meseCno Din U J>, dostavljen i na dom
mesečno...... „ 12
za inozemstvo:
merečno.......ni a 23
== Sobotna Izdaja: ~
v Jugoslaviji.....Din 20
v »uosorostvn ..... „ 10
ss Cene inseratomras
Enostolpus petitaa vrsta mali oglasi po Din.t'— la Din. 1*50, veliki oglati na« 45 mm višine po Din. 2 —, poslati* it«.
po D n. 3'—.
Pri večjem naročila pcrpuet.
Ir.baja vsak dan lrvzemtf ponodelJbsUn dneva pu pra*-nlku ob "v. tiri /jutra).
Poštnina Discana v gotovim.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi Stev. 0/111. Rouopisi se ne vračajo; nelr.nnkirana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet štv. 50, npravn. štv, J23.
Folifičen iis! za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino in št. 349 za oglase, »agreb 39.011, »arajer. 7583, prašiče in dtunj. 24.797.
Kaj hoče Pašič?
Da je Pašič izurjen politični taktik, ki je s sestavo samoradikalne vlade strahovito udaril demokratsko stranko in s tem tudi to pot pokazal svojo taktično gibčnost, priznava vsa naša javnost. Ugotoviti se pa lačas še ne more, kaj je Pašič s tem svojim za demokrate, dosed trnje njegove režimsko zaveznike, tako presenetljivim korakom nameraval doseči? Je-li hotel zasigurati tudi za bližnjo bodočnost svoj central istič-no-velesrbski kurz, ko je videl, da se ta pri enem delu demokratske stranke maje, ali pa je postal na Davidovi',evo skupino ljubosumen, ker je iskala vezi s političnimi skupinami in strankami, ki so nezadovoljne z vzakonjeno centralistično ureditvijo države?
Ni dvoma, da je Pašič z vso svojo dušo zavzet za dosedanji velesrbski, hegerno-nistični režim in da ga ne bo izpremenil, ako v to ne bo prisiljen. To potrjuje njegovo ljubimkanje s Pribičevičem, katerega je zapustil še-le, ko se ta v odločilnem tre-notku iz strankarsko-taktičnih razlogov ni mogel odločiti, da se s svojimi pristaši od-eepi od demokratskega kluba in izjavi, da gre s Pašičem čez drn in strn, brez ozira aa ostale svoje klubove tovariše.
Pri Pašičevi politični gibčnosti pa tudi ni izključeno, da je nameraval zaenkrat onemogočiti, da se započeti hrvatsko-slo-vensko,srbski sporazum ne izvrši brez radikalne stranke in proti njej, ako zadobi ta pokret v doglednem času konkretne ob-mte. In to bi se bilo zgodilo, ako bi bil prišel Hrvatski blok v narodno skupščino, preden je Pašič podal ostavko. Za vsak slučaj, si je mislil gospod Pašič, mora radikalna stranka obdržati v rokah ključ do rešitve notranjepolitičnega položaja v državi. Kako se bodo potem razvijale stvari, bo že pokazala bodočnost, vsekako bo imela radikalna stranka proste roke in bo lahko neovirano odločevala. Da bi bila radikalna stranka popolnoma neovirana, se je obrnil Pašič samo na male, brezpomembne parlamentarne priveske, kakor muslimanske desničarje in slovenske samostoj-neže, ki bi radikalcev v nobeni akciji ne mogli ovirati, ampak bi po njihovem taktu plesali, kakor so morali dosedaj.
Nameravano imenovanje velikih županov kaže na to, da hoče Pašič že pred volitvami izvesti vidovdansko ustavo, misleč, da po volitvah še vedno lahko ubere drugo pot, ako bi volitve prinesle izven radikalne stranke revizionistično večino. Zato se vsaj navidezno pogaja z radikalnim revizi-onistom Protičem in je poklical v kabinet nekatere njegove pristaše, vsledčesar nekateri sodijo, da je spor med tema dvema radikalskima veljakoma od prvega početka dogovorjena igra. Mi te sodbe ne delimo in smo ravnotako prepričani, da je Proti-čeva revizionistična akcija odkritosrčna kakor nam je jasno, da Protiču bodočnost radikalne stranke ni deveta briga. Če se Protič s Pašičem popolnoma izmiri, se bo po našem prepričanju zgodilo to le, ako se Pašič približa Protičevemu stališču ali pa če Protič obupa nad svojimi kombatanti na hrvatski strani, ki so ga ponovno razočarali, in. vsled tega nad svojo lastno akcijo.
Naj si bodo Pašičevi nagibi povodom krize kakršnikoli, eno je za. nas neizpodbitno: Bodoče volitve se bodo vršile pod geslom: Za revizijo ustave in proti njej! To pomeni isto kakor za sporazum s Hrvati in Slovenci ali proti temu sporazumu. Tu se bodo morale izjasniti vse tiste nemoralne politične skupine in strančice, ki so dosedaj v kalnem ribarile in v narodni skupščini nastopale drugače, kakor so doma govorile, ki so v parlamentu izvajale drug program, kakor so ga pri volitvah v kon-stituanto prodajale za ceno mandatov. Že se slišijo glasovi po prečanskem bloku, ki ga je dr. Korošec že več kakor pred letom dni napovedoval. Toda stranke, ki imajo jasne programe, si bodo morale dobro ogledati, kdo da se ponuja, ker polovičarji so bili še vedno nezanesljivi in slabši nego odkriti nasprotniki. Misel takega bloka je gotovo dobra, vprašanje je le, ali je tehniško izvedljiva že pred bodočimi volitvami, oziroma za bodoče volitve.
DemapšRi
Rlufia.
NAŠTEVANJE LASTNIH IN RADIKALSK3H OREHOV.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Demokratski poslanski klub je izdal komunike, v katerem v glavnem razlaga, da je od početka vladne krize bil na stališču, da podpira vlado, ki naj bi rešila invalidski zakon, zakone o agrarni reformi, kmetijstvu in stanovanjskih odnošajih. Potem ko bi vlada izvršila ta omejeni program, naj bi se vršile volitve. Demokratski klub napada v komunikeju Pašiča, češ da se je samovoljno vmešal v notranje razmere demokratske stranke, ki jih je tolmačil samolastno tako, da obstojita v demokratski stranki dve skupini, ki vodita dvojno politiko in da se z ozirom na to z demokratsko stranko ne more sestaviti poslovna vlada. Po podpredsedniku kluba in predsedniku parlamenta je bila obveščena tudi krona o pravem stališču demokratske stranke. Nato očita komunike, cla predstavlja sedanja vlada neznatno manjšino v parlamentu, ker ima komaj četrtino vseh poslancev. Komunike pravi, da je avtoriteta države osnovana na vidovdanski ustavi, s sedanjo vlado
oslabljena. Radikalna stranka je radi svojih strankarskih ciljev onemogočila rešitev vprašanj, od katerih je odvisen razvoj gospodarskega življenja in državne uprave. Invalidi ne bodo dobili upravičenih podpor, uradniki bodo ostali brez jamstev :ca svoje pravice in brez zboljšanja gmotnega položaja. Agrarna reforma bo v rokah strankarskih ministrov, v sedanji vladi je izvor neštetih zlorab v državnem zakono-daistvu, narod pa ne bo našel podpor in cenejših kreditov, hišni najemniki bodo izročeni na nemilost hišnim lastnikom itd. Demokratski klub smatra, da je s sedanjo vlado vpeljan plemenski režim, vladavina, ki bo razvnela strankarske strasti in izzivala mržnje med posameznimi deli naroda, k čemer se bo globoko pretresla celokupna državna organizacija. Sedanja vlada zastopa dvojno stališče napram vidovdanski ustavi, ker so vanjo vstopili tudi pristaši Stojana Protiča, ki ne nudijo jamstva, da bodo varovali ustavne pridobitve.
Ostra
novega finančnega ministra.
NESPOSOBNOST DR. KUMANUDLTA. — NOVI DAVKI.
Belgrad, 19, dec. (Izv.) »Politika« prinaša zanimiv razgovor s finančnim ministrom Stojadinovičem. Takoj početkom razgovora z urednikom »Politike« je izjavil novi finančni minister, dn je popolnoma resnična vest, da jc ob prevzetju finančnega. ministrstva našel prazno državno blagajno, ker je dr.Kumanudi hotel, da se vrne Narodni banki 120 milijonov dinarjev. V celem svojem nadaljnjem razgovoru razpravlja finančni minister o sedanjem stanju dinarja. Med drugim je rekel, da je valutno vprašanje prišlo na podlagi izdajanja vedno novih naredb in neštetega trošenja dolarjev v položaj, iz katerega skoro ni izhoda.
Ko je prodajanje dolarjev prenehalo in so pričeli tečaji deviz rasti, je prejšnji finančni, minister diktiral kurze, kakor se mu je zdelo, da bi tako rešil zunanji ugled napram nepoučenemu občinstvu, s čimer je na ta način varal tudi samega sebe. Tako jc finančni minister odredil, naj se dolar vzdrži na višini kurza 74, frank pa na 630, kar naj bi vplivalo tudi na ostale devize. Na podlagi tega kurza seveda ni bilo nobenega, ki bi mogel kaj kupiti. Nastale so pač zahteve po devizah, toda prodajalcev ni bilo. Pomočnik finančnega ministra je prepričeval uvoznike, naj znižajo cene ter oddajajo blago, pri čemer naj forsirajo porabo starih predmetov. Izjavil je, da jamči, da se bo kurz v Švici dvignil na 9 in kmalu na 12, Ko pa jc začel dinar naglo padati, je bil kurz v Belgradu in Zagrebu nasilno določen tako, da so bili uvozniki prisiljeni, prodajati dinarje ter nabavljati devize v inozemstvu, ker naredbe finančnega ministra niso mogle pomagati naši državi. Tako jc dinar veljal v Curihu 18. oktobra 10.30, 1. novembra 9, 1, decembra
7.30, medtem ko ni 15- decembra veljal več kot 5.50 centimov. Današnja vrednost dinarja ne znaša toliko, kolikor fiktivno izkazuje borzni list, temveč dosega dejansko francoski frank 707, angleški funt 437, dolar 94, švicarski frank 17.88, lira 478, češkoslovaška krona 274, marka pa 1.43,
To je dedščina, ki jo prevzema. Potrebno jc, cla se doženc resnica, ko se ukinja režim izdajanja naredb, ki so prinesle nedogledno škodo naši uvozni in izvozni trgovini. To je radi tega, da se nc bo moglo reči, da je dinar padel preko noči. Dinar se nahaja v trajnem padanju, ki ga je treba sedaj ustaviti. Zahteva po popravi pravilnika in naredb je brezpomembna, S tem sc ne mislim baviti.
Prehod v svobodo devizne politike se mora vršiti polagoma, ker je gospodarsko življenje dovolj zatrto in je čas, da se v tem oziru kriza prekine. Glavno težo polagam na proračunsko ravnotežje, popravo trgovske bilance in olajšanje izvoza, ki ej trpel škodo vsled pogrešne valutne politike finančnega ministrstva. To se da storiti administrativnim potom in to tudi takoj storiti. O škodi bomo pa vodili poseben račuri. Z zakonom o neposrednih davkih se mora izvesti obdavčenje vseh slojev naroda.
Tako mislim uvesti red v državne fi-aance, ki je edini pogoj za napredovanje organizacije države in uspešno uveljavlje-nje zakonov, o katerih nujnosti se danes govori Končno je apeliral minister na gospodarske kroge in tisk, naj ga podpro v akciji, da sc na podlagi dejstev, ki jih je navedel, ne da bi se ravno vanje verjelo, postavijo dr, Kumanudi in njegova dela pred odgovorni forum.
Pašič - Pribičevič.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Po vesteh, ki so razširjene, namerava izigrati Svetozar Pribičevič poslednjo karto, da se obdrži na vladi. Uporabil je vse svoje zveze na dvoru, da bi prepričal krono, kako je potrebno, da vstopi njegova skupina v vlado, ker je radikalni klub škodoval z vsem svojim postopanjem ugledu krone same. V tej smeri vzdržuje Pribičevič konstantne zveze z radikalci. Vaš dopisnik se je informiral o tej zadevi v radikalnih krogih, kjer se uiu je pa ta vest kategorično dementi-rala kot popolnoma neresnično. Radikalni poslanci izjavljajo, da bi jim bilo ljubo, ako bi še kaka druga posianska skupina vstopila v vlado, toda na to kombinacijo ne mislijo. Verjetno je, da želi Pribičevič namenoma razširiti to vest v javnosti. Vaš dopisnik se je informiral tudi v demokratskem klubu, kjer mu je pa več pristašev Ljube Davidoviča izjavilo, da bi moglo biti lo resnično, ker gotovo obstoji lajen pakt med Pribičevičem iu Pašičem in d« bi te
sedaj imel izvršiti namen, da se razcepi demokratski klub. S tem pa bi bila demokratska stranka, kakor izjavljajo Davidovičevi pristaši, prikrajšana samo za izvršitev čina, ki se mu ne bo mogoče izogniti.
Veliki župani.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Današnje Vreme , poroča: Kakor doznavamo, jc bivši hrvatski ban Mihajlovič odbil ponudbo, naj prevzame mesto pokrajinskega namestnika v Zagrebu. Na lo mesto jo sedaj poklican dr. Stanislav Šumenkovife, bivši podban v času Khuena Hedervaryja. V notranjem ministrstvu se pripravlja ukaz o imenovanju velikih županov. Za zagrebškega velikega župana bo imenovan Banko Trifunovič. bivši okrožni načelnik v Skoplju.
RAZPUST PARLAMENTA ŠE NT POT) PISAN.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) V tukajšnjih politični!' krogih se je raznesla vc^t, da bo V čelrtck parlament ruzpusčon. Vaš dopis-
nik se je informiral na merodajnem metslu, kjer se mu je izjavilo, da tozadevni ukat še ni podpisan.
FINANČNA POLITIKA 1)K. STOJADINO-VIČA.
Belgrad. 19. dec. (Izv.) Finančni mi>-nister bo z jutrišnjim dnem uvedel nov režim na belgrajslci borzi. Prvi korak finančnega ministra bo, da odstrani borznega komisarja finančnega ministrstva in da se izravna kurz dinarja s pariteto na svetovnem trgu in sicer s popolno svobodo bora* nih poslov. Tendenca finančnega ministra je, pokazati resnično vrednost dinarja, k> se po sedanji tendenci ni mogla določiti.
Rusko-angleški spor.
Medtem ko državniki velikih sil mirno sede okoli konferenčnih miz in se kljub vsem težavam skušajo izogibati vsakemu povodu, da bi ae ne poostrila obstoječa nasprotja ter se na splošno mednarodni položaj normalno razvija, tli na dnu razun drugih nerešenih vprašanj z nezmanjšano silo dalje rusko-angleško nasprotstvo.
Znano je, da zastopa lord Curzon v Lozani nepremakljivo stališče, da naj bodo morske ožine pod kontrolo vseh intere-siranih sil, tako da bi Turčija z njimi v slučaju kakšne vojne ne mogla svobodno razpolagati. V glavnem meri ta predlog na to. da more Anglija v slučaju kakšnega svetovnega konflikta morske ožine Iražiti ali pa jih dati straž iti od Turčije. Temu načrtu se pa Rusija 7. enako trdovratnostjo upira in ne odneha od tega, da naj bo Turčija popolni suveren morskih ožin, ker je v takem slučaju Rusija, oziroma Orno morje, pred Anglijo najbolj zasigurano.
Dosedaj se ni mogel v tem pogledu doseči noben kompromis in se Anglija prizadeva, da pridobi na svojo stran Turčijo. Pač pa sta lord Curzon in čičerin zelo ostro trčila skupaj in je čičerin rabil nekatere besede, ki razodevajo naravnost globoko sovraštvo ruske demokracije proti Angliji, ki se povsod postavlja nn pot veliki slovanski državi, čičerin je na sklepu svojega govora na I ozonski konferenci dejal:
• Govor lorda Curzona je napravil name vtis, da je vod i vna misel njegove izjave ta, da se mora organizirati nov način skupne fronte proti Rusiji. Mi vam nuja-mo trajni mir, dočim hočete vi organizirati proti nam trajno vojno. Ruska revolucija je pretvorila rusko ljndstvo v narod, kojega energije se i izredno silo osredotočit jejo v njegovi vladi. Ako bo ruski narod prisiljen voditi boj, on v nobenem sln-čaju ne l»o kapituliral. Vi ste mogoče vznemirjeni vsled tega, ker se je naša konjenica zopet pojavila na Pamiru in ker nimate več pred seboj napol norega carja. Mi vam ne nujamo vojske, ampak mir na temelju razmejitve med Rusijo in Anglijo in priznanja suverenitete Turčije.«
čičerin gotovo ni mož, kateri svojih besed ne hi polagal na zlato tehtnico in bi na zboru diplomatov celega sveta govoril tjavenclan, ne zavedajoč se njihovega da-lekosežnega efekta. Zato je pač treba sklepati. da se ruska vlada ne boji zapadne antante, ako bi zaradi Orienta prišlo do resnega konflikta med — Anglijo in Rusijo. Zato eni sodijo, da rusko-nemSko-turšlca zveza ni prazen strah.
Poincare proti izpremembam verzajske pogodbe.
Pariz, 19. dec, (Izv.) Z ozirom na ra?,-ne vesti o stališču, ki da ga hočejo napram reparacijskemu vprašanju zavzeti Zedinjene države severne Amerike, je ministrski predsednik Poincare danes sprejel tukajšnje ameriške žurnaliste in jim izjavil, da Francija pod nobenim pogojem ne privoli v kak reparacijski načrt, ki bf vseboval izpraznitev Porenja. Francija i«> sploh proti vsaki taki rešitvi, ki bf pome-njala preveliko popuščanje napram Nemčiji in ne bo dopustila izpremembe ver-zajskž pogodbe, ki predvideva najmanj 15 let za okupacijo Porenja. Njemu sc zdij da so vesti o tozadevnem amerikanskem reparacijskem načrtu v pariških listih na-
SEOVENEr, (7«0 atecsmKra WS2.
Stef. 280L
redile pot iz Berlina v Washington in odtod v Pariz. Poslanik Zedinjenih držav S. A. Errik mu je včeraj izjavil, da mu o kakšnem takem načrtu njegove vlade ni
ničesar znanega.
Dardanelsko vprašanje.
Lousanne, 19. dec. (Izv.) Danes je lord Curzon poročal o izpremembah, katere so zavezniki napravili na svojem prvotnem projektu glede morskih ožin. Te izpre-niembe se tičejo tudi Carigrada, ki se postavi v gotovem oziru pod varstvo Društva narodov. — Izmet paša jc izjavil, da bo vložil protipredlog in je označil tozadevno stališče Turčije, ki. zahteva, da se Marmarsko morje popolnoma izloči iz vprašanja morskih ožin n da otok Lemnos pod nobenim pogojeni ne sme postati bro-dovna baza Grčije. — Čičerin je izjavil, da se mora ruski protipredlog upoštevali in natančno razmotrivati, sicer Rusija ne more vstopiti v debato glede zavezniškega projekta.
Lord Curzon je odgovarjal, da so zavezniki naklonjeni Rusiji, da pa ni potrebna podrobna razprava ruskega in turškega načrta v komisiji sami. Zavezniki bodo vzeli načrt na znanje ter označili jutri svoje stališče. Razprava se je nato odgodila na jutri dopoldne.
Akcija senatorja Borah.
London, 19. dec. (Izv.) »Newyork Times« poročajo iz Washingtona, da senator Borah s svojimi pristaši namerava začeti energično kampanjo proti temu, da bi se Zedinjenc države vtikale v reševanje reparacijskega vprašanja, razen v slučaju, ako Francija in Anglija docela iz-premenita svoje stališče nasproti Nemčiji.
Ameriški predlog.
Komisija mednarodnih finančnikov.
Pariz, 19. dec. (Izv.) »Daily Scatch« poroča iz Washingtona, da so Zedinjene države predlagale neoficielno Franciji, naj se osnuje komisija mednarodnih finančnikov, ki naj bi posredovala pri ureditvi reparacijskega vprašanja, Nemški poslanik je izjavil Hughesu, da bo Nemčija pripravljena sprejeti razsodbo te komisije, ako je Amerika prepričana, da bo ta komisija nepristranska.
Razorožitveni predlogi v ameriški reprezentančni zbornici.
Newyork, 19. dec. (Izv.) Reprezentančna zbornica je sprejela projekt mornariškega budžeta in pogodbe z Japonsko, Anglijo in Italijo glede omejitve zgradb bojnih ladij z 10 tisočno tonažo.
Anglija in Francija.
London, 19. dec. (Izv.) Francoski poslanik grof St. Aulaire ej nenadoma odpotoval. v Pariz. Domneva se, da je njegovo odpotovanje v zvezi z vestmi, da Bonar Law želi, naj bi se zavezniki v zadevi reparacij zedinili še pred 2. januarjem, to je terminom, kateri je določen za tozadevno konferenco v Parizu.
DUNAJSKA »BODENKREDIT« V AMERIŠKIH ROKAH.
Newyork, 19. dec. (Izv.) Tukajšnji listi potrjujejo vest, da je družba »Morgan« kupila 2,20.000 akcij dunajske »Bo-denkreditanstalt«.
FRANCOSKO JAMSTVO ZA AVSTRIJO
Pariz, 19. dec. (Izv.) Francoska vlada je včeraj predložila zbornici zakonski prad-log o prevzetju jamstva za 22% kredita Avstriji v znesku 650 milijonov zlatih kron.
žalosten pojav.
(Dopis z Goriškega.)
Na Primorskem se je začel širiti slovenski in hrvatski fašizem. Ti fašisti sprejemajo kar na slepo fašistovski program, nosijo črne srajce in se družijo v dejanjih z laškimi fašisti. To je žalosten pojav, obenem pa tudi interesanten, ako promatramo osebe, ki vstopajo v fašizem.
Doslej ni znano, da bi se bil včlanil v fašistovsko stranko kak pristaš krščanskih socialistov. Vsi, ki so doslej dobili fašistovsko izkaznico, so bivši narodni napred-njaki, povečini dr. Slavikovi in dr. Wilfa-novi prijatelji. Sporočili smo Vam že, da je pristopila vsa sokolska godba v Kojskem Ic fašizmu, znano Vam je, da vse primorske sokolske godbe sodelujejo aktivno pri fašistih. Čast gre lo kršč. soc. godbam, ki se ne vlačijo po blatu.
Resnici na ljubo moramo povedati, da i se je en bivši goriški starostrujar učlanil j pri fašistih.
V Istri in Trstu jo stvar še hujša. Tu se sploh ne razvija slovenski fašizem. Tu vstopajo našinci v laške fašistovske organizacije in se poitaljančtijeo. V tržaški okolici je cela vrsta članov in odbornikov narodno-naprednih društev prijavilo pristop k fašistom, naših, pa še nihče. Čast, komur čast! Posebno žalosten je pojav narodnega društva »Velesila« v Skednju, kjer so bivši slovenski narodni odborniki, sedaj fašisti, diktirali zvestim Slovanom pogoje za zopetni odstop gledališke dvorane. Oba odbornika sta bila velika prijatelja »Edinosti«. V Istri pa je naravnost gorje! Kakih deset vasi, ki so stale prej v Wilfanovi organizaciji, so skoro kompaktno pristopile k fašistom.
Da, da, vzgoja je Jalova, ako ni trdne podlage. Značaji se vzgajajo le na religiozni podlagi. Tržaška limonadarska vzgoja je na pesku zidana.
PeSitične vesli.
-[-' Pred rekonstrukcijo radikalne vlade? Belgrajski in zagrebški listi prinašajo naenkrat neko uprav senzacionalno kombinacijo, ki da sc je rodila v zadnjem trenutku. Dočiin je Pribičevič dozdaj rohnel zoper izkbučno radikalno vlado g. PaSiča in napovedoval splošno fronto zoper lo velesrbsko vlado, je zdaj naenkrat začel potom Pavla Marinkoviča tajne dogovore s Pašičem, d a bi ga ta sprejel v svojo vlado, tako da bi bili dobrot volivne -vlade deležni tudi desui-čarski demokrati. Stvar je za Pašiča v toliko kočljiva, ker bi v slučaju, da Pribičevič pride v vlado, Protič, ki ima v tej vladi svoje zaupnike, iz tega napravil vprašanje nadaljnjega sodelovanja svojih pristašev s Pašičevo vlado. Toda Pašič se trudi, da Protiča pregovori, naj dovoli svojim ljudem, da sedijo v vladi skupaj s Pribičevičem, ker to Protiča osebno ne zadeva. Baje sta krona in »bela roka-* za to, da se Pribičevič na vsak način sprejme v vlado.
4- Radikali so že nezadovoljni z ministrom Zupaničem? »Obzoru« poročajo iz Belgrada: »Iz radikalnih krogov se more jasno razbrati, da se že kesajo, ker so imenovali dr. Zupanica za ministra. Radikali bi bili veliko bolj zadovoljni, da je na to mesto prišla druga oseba, ker delajo zdaj kmetijci zaradi Zupanica sitnosti: Govori se, da so to mesto hoteli poveriti Hribarju, da pa ta ministrstva ni hotel sprejeti, ker smatra, da je za volivno kampanjo potrebno, da on ostane v Sloveniji.«
-j- G. Ivan nrihar je — odklonil ministrstvo za vero. Zagrebška »Riječr, gla-
silo demokratske stranke, poroča iz Belgrada: »G. Ivan Hribar je odklonil ponu-jaiio mu ministrstvo za vero z motivacijo, češ da je bolj potreben na Slovenskem, kjer se ne ve, da je on odkrit radikal.« Saj smo že včeraj rekli, da se jo komaj ubranil, čeprav bi bil on brez dvoma za ministra za vero najbolj primeren mož, vendar nas veseli, da je odklonil, ker bi ga bili pri nas vsi težko pogrešali.
-f- Pucelj je bil na ministrski listi nove vlade. Srbski in hrvatski listi javljajo: Pašič jc pri sestavi nove vlade v ukaz o imenovanju novih ministrov zapisal tudi Puclja. Ko je medtem predsednik kluba kmetijske samostojne stranke Rajar od žurnalistov izvedel, da je tudi Pucelj na listi novih ministrov, je pohitel v pred-sedništvo vlade in na hodniku dohitel Pašiča, kateri je ravno odhajal na dvor z listo nove vlade. Rajar ga je vprašal, ali se res Pucelj nahaja na listi. Pašič mu je odgovoril: »Da, kakor smo se sporazumeli!« Rajar je nato dejal: »Nič se nismo mi sporazumeli. Brišite to. Mi ne gremo v vlado,« — S tem bi se strinjalo tudi današnje poročilo »Slov. Naroda« iz Belgrada, v katerem se pravi, da so na dvoru bili zelo iznenadeni, ko so izvedeli, da Pucelj ni minister, ker je bil Pašič baje predložil 1:s4o. na kateri se je nahajal i tudi Pucelj. Vsekakor skrivnostna zadeva.
-f- Kako je Pašič postavljal ministre. ; Belgrajski »Preporod« (Pvibičevičev list) poroča: »V soboto ob petih popoldne po-praša g. dr. Žarko Miladinovič, bivši minister pošte, po telefonu kabinet predsednika vlade: »Tu minister Miladinovič. Poročajte mi, kedaj naj pridem podat novo prisego?« Šef kabineta je moral odgovoriti: »Oprostite gospod, toda g. Pašič Vas ni sprejel v listo novih ministrov.« Kaj je bilo dalje, ne vemo.
+ Samostojneži nikogar ne predstavljajo. »Slobodna Tribuna« poroča iz Belgrada 18. i. m.: Vaš dopisnik je v razgovora z odličnimi predstavniki radikalov dobil vtis, da to radikalov niti najmanj ne bo motilo, če ne pojdejo v vlado niti kme-, tijci niti muslimanski desničarji. Saj so radikalci tudi tako prevzeli na se vso odgovornost, medtem ko muslimanski desničarji nimajo za seboj absolutno nikogar | in ko kmetijci na Slovenskem že itak dan : na dan izgubljajo vedno več ljudstva. Nekateri radikalci so še celo izjavili, da taki ljudje, ki nikogar ne zastopajo, tudi v vlado ne gredo.« Tako je usoda, ki čaka samostojneže pri volitvah, znana že med radikalskimi Srbijanci,
-J- Stranka Nemcev r Jugoslaviji. V nedeljo 17. t. m. se je v Žombolju v Banatu vršil okngres Nemcev Jugoslavije, na katerem so je ustanovila nemška politična stranka za Jugoslavijo (Landespartei der Deutschen Jugoslaviens). Sklenilo se je, da bo stranka za sedaj samostojno nastopala ter ostalim strankam sporočila svoj program. Katera stranka bo nudila največjo garancijo, da bo podpirala program jugoslovanskih Nemcev, tej se bo potem nemška stranka priključila. Nemške zahteve, ki so bile na kongresu sprejete, so: 1. Svoboda tiska, 2. društvena in zborovalna svoboda, 3. ohranitev pisemske tajnosti, 4. boj proti korupciji. Le kvalificirani uradniki naj se nastavljajo in službena pragmatika naj se čimprej izvede. 5. Revizija delavskega zavarovanja, 6. moderna finančna politika, odprava nezakonitih davčnih predpisov ter olajšava carinskega prometa. 7. Med Srbi in Nesrbi ne sme biti nobene razlike, j 8. gospodarske razmere naj se izboljšajo, . 9. nemški vojaški obvezanci naj služijo v svoji domovini, 10. dobri mednarodni odnošaji in trgovinske pogodbe z zapadnimi državami. 11. Vsakdo naj more odločati o
svoji narodnosti svobodno, 12. obisk šol naj bo svoboden, 13. nemški jezik naj se dovoljuje v sodni in upravni službi, 14. občinam naj se vrne avtonomija, 15. vsakemu narodu naj se da splošna tajna volivna pravica. 16. Tudi Nemci naj bodo deležni agrarne reforme.
-f- Novi parlament bo štel 313 poslancev (dosedanji je štel 419 poslancev). Tedaj bo že radi redukcije četrtina doeeda-njih poslancev odpadla. Srbija bo volila 112 poslancev, Bosna in Hercegovina 48, Hrvatska in Slavonija 66, Slovenija (brez Ljubljane) 25, Dalmacija 16, Vojvodina 34, Črna gora 7, Belgrad in Zagreb po 2, Ljubljana 1. Na vsakih 40.000 volivcev pride en mandat. Podlaga je ljudsko štetje iz leta 1910, kar pomeni škodo Slovencev in. Hrvatov.
+ Nesocialno stališče Bonar Lawove vlade. Anglija štej 2 milijona brezposelnih. Nova konservativna vlada noče načeloma ničesar zanje storiti in ministrski predsednik, ki spočetka deputacije brezposelnih sploh niti sprejeti ni hotel, jim je pozneje izjavil, da pomoč brezposelnim presega moči vlade! Na,bolj mučno pa Je to, da deputacije tudi kralj, na nasvet ministra seveda, ni hotel sprejeti. Ko se je spodnja zbornica 16. t. m. odgodila, je delavski stranki pripadajoči komunist Laus-bury predlagal, naj se spodnja zbornica, sledeč nekemu precendensu iz leta 1620. temu upre in naj ne gre v lordsko zbornico poslušat kraljevega odgoditvenega govora. Predlog je bil kajpada od »speakerja« za vrnjen. Utemeljeval ga je pa Lansbury s tem, da zbornica ni še ničesar storila, da olajša bedo brezposelnih. Tudi v kraljevem odgoditvenern govoru se to vprašanje ni omenilo. Istotako ga je popolnoma ignoriral Bonar Law po odgoditvi zbornice v svojem govoru pred delegati konservativne stranko. Pač pa se je po njegovem govoru dvignila znana lady Astor, ki je ve-hemenhno grajala svoje sostrankarj«, kateri žive v izobilju in nimajo nobenega srca za reveže. Dejala je, da bi bilo treba vprašanje brezposelnih rešiti vsaj zato, da bi ne uspevala socialistična propaganda med mladino. Njene besede pa niso našle nobenega odmeva. To je jako značilno za Redanji kurz na Angleškem.
Novi volivni red.
Ni verjetno, da hi mogla sedanja vladfti manjšina delovati s parlamentom. Sklicanj« skupščinske seje jc smatrati zgolj za poizkus, (ali hi bilo mogoče ta ali drugi vladni predlo?; rešili s parlamentom oziroma dati skupščini samo priložnost, da dokaže svojo nezmožnost za redno delo, nakar hi se narodna skupSCi-na razpustila. Nato pride takoj t veljavo aovi volivni zakon, ki določa, da mora ukaz o razpustu parlamenta vsebovati tudi že naredbo za volitve, ki se morajo Izvršiti najdalj« v rokti treb mesecev od dneva razpusta skupščine. Izpremembc, ki jih prinaša novi volivni zakon za volitve same, so nastopne:
Razdelitev poslaniških mandatov se ue vrši več po količniku in največjih ostankih, ampak sledeče: Skupno število oddanih glasov se deli s številom mandatov, ki se mu prišteje ena. Dobljeni količnik nam služi kot prvi volivni količnik. Liste, ki nimajo toliko glasov, kolikor znaša količnik, pri razdelitvi mandatov ne prihajajo v poštev. Z ostalimi listami se vrši obračun na sledeči način: Število glasov, ki jih jc dobila posamezna list«, se deli zaporedoma z 1, 2, 3 itd. do Številke, ki odgovarja številu mandatov, ki odpadajo na posamezno volivno okrožje oziroma mesto (Belgrad, Zagreb, Ljubljana). Po tako dobljenih najvišjih številih se potem razdele mandati posameznim listam. N, pr.: Volivno okrožje voli 5 poslancev; oddanih jc bilo vsega
Packa. r,4
Francoski napisal Rene Bazin — Poslovenil A. B.
(Dalie.l
Ne čakam še tri minute pri vratih, od katerih mi je dala Magdalena ključ, ko se prikaže Charnot z .Jeanno.
—	Pomislite, pozabil sem doma plašč za dež, ko ga vendar vedno vzamem s sabo, kadar grem na kmete!
—	Oh, na kmete! pravi Jeanna, kaj pa vendar mislite, Bourges je mesto!
—	Seveda, seveda, ji hiti pritrjevati Charnot v strahu, da me je žalil.
Izvleče očala in si začne ogledovati stare zgradbe v okolici.
—	Mesto, resnično mesto.
Ne vem, kakšno neumnost sem mu dal v odgovor.
V tem trenotku je bila seveda moja glavna skrb plašč gospoda Charnota in dobro ime mesta Bourgesa! Slutil sem, dn je za zidom, par korakov oddaljen, gospod Mouillard. Pomislim, ali bi ne kazalo odpreti vrata, pognati starega učenjaka nepričakovano pred notarja in staviti tako na tehtnico usodo vsega življenja, končati enkrat za vselej igro, ki sem jo tako nerodno začel. Od prvega vtisa, ki ga bo dobil stric, je odvisno vse!
Jeanna je zelo razburjena, čeprav si
prizadeva, da bi tega ne pokazala Čutim, kako se ji trese roka, ki mi jo poda.
—	Ž božjo pomočjo, odpri, mi pravi potihem.
Vtaknem ključ v ključavnico.
Z Magdaleno sva se zmenila, da bo takoj naznanila stricu, da ga Čakajo tujci na vrtu. Toda ne vem, ali nas ni takoj zapazila ali pa ni bila dovolj pozorna — nekaj časa stojimo na koncu tratice, ne da bi nam prišel kdo naproti.
Skrijem, se za lešnikovim grmom pri zidu.
Charnot se z zadovoljstvom ogleduje ' na vse strani, nasadi mu izredno ugajajo. Vrt mojega strica, je namreč posebnost: listje, umito po dežju, se sveti v svoji ze-lenini; debele kaplje padajo s srebrnim zvokom raz drevje, cvetje odpira svoje čase in nas obdaja s svojim vonjem; ptički, ki so mej nevihto utihnili, letajo, čivkajo in pojejo po vejah: ;az pa sem ves iz sebe, zdi se mi, kakor da govore.
Ščinkovec pravi:
—	Stari Monilard, ali res ne vidiš peni ce, ki je pravkar prišla?
Seničica poje:
—	Pazi se, pazi, starina, ta te bo!
Kos pripoveduje:
—	Slišal sem od starega strica, ki je stanoval na Elizejskih Poljih: lam so jo radi videii.
Lastovka svari:
—	Predno obleti m vrt, vam bo ta Jeanna zavzela srce.
Krokar, ki je malo notarja, se spusti s stolpa:
—	Kra, kra, kra! Kaj pa, kaj pa, kaj pa? Poroka?
In vsi povzamejo v zboru:
—	Da imate naše oči, bi jo videli, kako gleda na vašo pisarno, da imate naša ušesa, bi jo čuli dihati, da imate naša krila, bi poleteli k Jeanni, gospod Mouillard.
Ta ptičji zbor je najbrž prebudil Magdaleno. Vidimo jo, kako počasi, vzravnana stopa proti pisarni, ki \e v kotu.
Visoka postava gospoda Mouillavda obstane na pragu, da zavzame vso odprtino vrat,
—	Na vrtu, praviš? Kaj ti je vendar prišlo na misel, da si začela spuščati stranke skozi vrtna vrata? Zakaj si jim odprla?
—	Saj jim nisem odprla. Sami so prišli noter.
—	Torej vrata niso bila zaprta. Pri nas se nič ne zapira. Kmalu bodo začeli prihajati skozi dimnik. Kakšni ljudje pa so to?
—	Gospod z gospodično, pa jih ne poznam.
—	Ti jih nc poznaš... Stavim, da bo zopet kuku ločitev. Pri moji veri, lo je že prrneumno. Najdejo se še ljudje, ki mi
pridejo s svojimi gospodičnami pravit o ločitvi!
Medtem, ko je Magdalena zbežala pred nevihto v kuhinjo, si stric popravi dvakrat z dlanjo svoje sive lase — to je njegova poslednja gizdavost — in se spusti na pot, ki pelje okoli tratice.
Skrijem se popolnoma v grmovje. — Charnot misli, da mu sledim in mu gre neprisiljeno naproti.
Stric se približa nebrižuo, kakor človek, ki omahuje pod težo preobilnega dela in ki je srečen, da more za trenotek med sprejemom enega in drugega klijenta gvo-bodno dihati. Stric je vedno rad videl, če se je reklo, da je preobložen s posli.
Mimogrede da šnobrc rožnemu popku, ki so ga snedle uši, odbrcne potujočega polža na sredi poti, nato ngaio vzdigne glavo in premeri nepoklicanega gosta.
Njegove naježene obrvi se raztegne jo, v neznanskem začudenju se mu izbulijo oči.
—	Ali je mogoče? Gospod Charnot od Instituta!
—	Jaz sam, gospod Mouillar«!.
—	In to je gotovo gospodična Jeanna?
—	Da, prišla sva, da vam vrneva vaš ljubeznivi obisk.
—	Zares, predobra sta, da sta se toliko potrudila in prišla sera!
—	Prav nič čudnega, če pomislite, na čem je ta mladina.
Btev. 280.
gRiVEJTEC. (tel J&. dmafin
Stran ft
S4.000 glasov. Tedaj 54.000 : 5 '+' 1 * 9000, Količnik je 9000. Vsega je bilo 5 kandidatnih Het, na katere treba razdeliti mandat«, Dobile pa »O!
A 19.000	B 13.000
19.000 : 1 ■= 19.000	13,000 : 1 ~ 13.000
: 2 =- 9,500	. 2 a- 6.500
J 3 6.333	: 3 4.333
: 4 x= 4.750	: 4 = 3,250
: 5 ~ 3.800	: 5 2.600
C	12.000
12.000 :	1 = 12.000
i	2 ~ 6.000
t	3 = 4.000
7	4 « 3,000
I 5
D 7.600
2,400 E 2.400
Llsiti D in E odpadeta, ker nimata količnika; mandati se razdelc med ostale tri liste tako, da dobita A in B po 2 poslanca, C pa enega,
Ako je v volivueui okrožju, ki voli 6 aJi yeč poslancev, dosegla količnik samo ena lista, tedaj odpade en maudat na tisto listo brez količnika, ki je dobila največ glasov. Ako v volivnem okrožju, ki voli 9 ali več poslancev, dosežeta količnik samo dve listi, potem istotako odpade en mandat na listo listo brez količnika, ki je dobila, največ glasov, Mandati, ki pripadajo kaki listi, sc dodela počenši od nosilca liste okrajnim kandidatom po številu v okraju dobljenih glasov in ne po vrsti, kakor so zabeleženi v listi.
—; Poslancem! Pokrajinska uprava je poslala tajništvu SLS sledečo brzojavko ministrstva za notranje zadeve: »Obvestite nujno vse gospo; le narodne poslance, da pridejo v četrtek 21. decembra ob 19, uri v Belgrad na seio skupščine. Minister Vu-jičič.
—	Odlikovanji. Z redom sv. Save 5. razreda sta odlikovana profesorja dr, Gra-fenauer v Ljubljani in dr. Jakob Žmavc v Mariboru.
—	Umrl jo v Kandiji pri Novem mestu usmljen brat Fr. Alojzij Brdar, star 29 let. Pogreb bo v sredo 20. t, m, ob 3. popoldne. Naj v miru počiva!
—	Božične počitnicc oa ioleh. Višji šolski svet je z razpisom z dne 18. decembra 1922, št. 177.129, odredil, da sc prično letošnje božične počitnice na vseli šolah že v soboto dne 23. decembra in naj trajajo do vštetega dne 2. januarja 1923, Redni
k .ppjik se ukine v petek, dne 22. t. m. popoldne in se zopet prične v sredo, dne 3. januarja 1923,
—	Občni zbor Slovenskega planinskega društva se vrši v Ljubljani dne 29. decembra ob osmih zvečer v vrtnem salonu pri >Levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Blagajniško poročilo.
4.	Poročilo račun, preglednikov. 5. Sklepanje o povišku članarine. 6. Dopolnilne volitve. 7. Samostaini predlogi. 8. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Lepo božično darilo jc M. Elizabete »Iz moje celice«, druga knjiga. Izšla je pravkar v založništvu uršulinskega samostana v Ljubljani. Knjiga je po svoji vsebini nadaljevanje in izpopolnitev prvega dela »Iz moje celice«, ki je izšel 1. 1916. Vsebinsko je knjiga sledeče porazdeljena: 1. Tihe celic« cvetovi. 2. Ev-haristični kresovi, 3. Gozdnega svetišča spevi. 4. Marijinih znamenj dehteče kadilo.
5.	Duše vedno obhajilo. 6. Večnih dalj odmevi. — Knjiga bodi vsem poznavateljem lepe umetnosti, kakor tudi vsem prijateljem naše nabožno literature najtopleje priporočena. Naroča sc v uršulinskem samostanu v Ljubljani. — Cena elegantno opremljeni knjigi je 16 Din, s poštnino vred pa 17.50 Din.
—	Za izseljence. Zadnje čase se dogaja, da ameriške oblasti na Ellis Islandu ali zveza prevoznih društev (Atlantic Onference v Bruslju) Vračajo Izseljence iz uaših krajev, ki se nameravajo naeeHti v Zedinjenih državah, ker niso zadostili pogojeni ameriškega zakona za priseljevanje odnosno, ker nimajo t. zv. register-števtlke, brez katere nobena runih koncesijontranlh prevoznih družb ne more odposlali nobenega izseljenca. Zaradi tega se priporoča vsem izseljencem. Id se hočejo naseliti v Zedinjenih državah «11 v katerikoli drugi prekomorskt državi, naj se javijo, ko potujejo skozi Zagreb ali pa pred odhodom pri upravi državnega prenočevališča (konačišta) pri državnem kolodvoru v Zagrebu, kjer se jim bodo pregledali potni Usti, ali odgovarjajo zakonom naše države in one države, v katero potuje izseljenec. Izseljentški nadzorni organi bodo brezplačno vidlrall potne liste ter pripomnili, da ni nobone zapreke proti odpotovanju dottčnega izseljenca. To ae priporoča, ne samo onim, ki potujejo s posredovanjem v naši državi konreflijoniranih družb, temveč tudi onim, ki potujejo s listki nekoncesijoniranih družb (Co-BiUioh, Faber Lino itd.), ki veljajo le do 81. de-(ombra t. L, ker se pač pri teh potnikih največkrat. dogaja, da Jih ameriško oblasti zavračajo. Ta Prijava se priporoča v splošnem vsem isseljeneem, ki s« nameravajo naseliti v prekomorskih krajih (Južna Afrika, Kanada, Južna Amerika). Polni listi, Id ne bodo vidlrani s vizumom Imenovanega ladzorstveuega iiseljoiiiškega organa, bodo gtro-*e pregledani po železniških komisarjih na naši
meji, ki imajo etroga navodila, koga naj puščajo preko meje, k' ga pa nRj vrnejo v domovino.
—	OMnI ibor podružnico Vič-Olince dTiisiva Slo*. Straž« se vrši danes, 20. t. m., ob 7 .uri zvečer. — Odbor.
—	-»Slovensko Jursko društvo« bo uvalalo živo divjačino t naša lovišča: zajce, jerebice, fazane. G. loveo opozarjamo, da upošljejo že v decembru naročila na naš naslov. Tvrdke, ki prodajajo živo divjačino, lovijo to v mesecih decembru, januarju in jo danes tudi takoj oddajejo naročnikom. >Slovenslto lovsko društvo« daje vsem g. lovcem pojasnila glede cene in uvoza vsake divjačine. Naša poljska lovišča so žalostno prazna. »Slovensko lovsko društvo« nujno vabi g. lovce, da izpustijo živo divjačino, kar bo njihovim lovi-i6«n v največjo korist.
—	Za slepce. Za vse dobro vneti g. major Colarič Je izročil g. knt*hetu F. Bcmač kot božično darilo našim dragim slepcem prelepo vsoto nad 10.000 kron, ki jo Je z veliko požrtvovalnostjo nabral v raznth meščanskih krogih, med katerimi so se prav posebno odlikovali: gdč. Minka Ogo-relčcva, hči tovarnarja, g Kron Lavtižar in Josip Turk, posestnika. Poskrbelo se bo, da se ta vKo(a primerno porazdeli med slepe kočevskega zavoda. Ne enkrat, še večkrat, ne samo sporadično. temveč kar najčešče naj vidi slepi naš brat in slepa mladenka, -»kak solnce žlahtne dejanske ljubezni v rscih Slovencev gor gr"*I Bog plati!
—	Zdravstveni odsek zn Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrajnega zdravnika pri okrajni sanitetni upravi v Konjicah v 9., odn. S. čin, razredu drž. uradnikov. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu.
—	Dobrotaicn. V Zagrebu je umrla gospa Amalija pl. Šofneker, ki je zapustila v razne dobrodelne namene 392.000 K.
—	Delavce za Rusijo nabirajo ruski agenti na Zg. Štajerskem, kjer je vedno večja brezposelnost. Iščejo posebno kvalificirane delav-<-e, kovače, ključavničarje in podobne. Delavci se zelo oglsšajo, tudi cele družine se preselijo v Rusijo oziroma v Ukrajino in Poljsko, ker dobe brezplačno vožnjo v?i člani. Razen tega dobi vsak delavec 500.000 K (n. a.) predu-jema,
—	Obrtniki proti Menjurcem« dele-nriku.
17. se je-vrši! na Hrvatskem -^obrtni dan^. Tn dan so imeli obrtniki povsodi svoja zborov«-rja, na katerih so razpravljali o raznih perečih vprašanjih, ličočih se njihovega stanu. V sprejetih resolucijah zahtevajo med drugim končnoveljavno ureditev vprašanja o bolniškem zavarovanju delavstva in delavskem zavarovanju sploh ter uvedbo 10urneg=i delavnika v rezijski stavbni obrti.
—	Proti pošiljanju denarja v inozemstvo v navadaih pitnnih. Finančno ministrstvo je dognalo, da mnoge stranke pošiljajo den.sr v inozemstvo v navadnih ali priporočenih pismih, da se tako izognejo zadevnim predpisom. Na ta način škodujejo naši valuti. Finančno ministrstvo zato zahteva uvedbo cenzure za vsa inozemska pisma.
—	Proračun zagrebške mestne občin® za 1. 1923. izkazuje 52,858.948 Din stroškov in 49,373.050 Din dohodkov; primanjkljaj v znesku 3,485-898 Din se pokrije s Modstotnim. dokladami n* razne davščine. Zs izboljšanje položaja mestnih nameščencev in vpokoienccv ie določenih 5,446,000 Din.
—	Vlom in tatvina v Lašab.' Vjničarju Her-bertu Kartinu v Lašah so odnesli vlomilci veliko množino perila, katero ie bilo zaznamovano s črkami M. K., M. P., P. K. in O. K.
—	Vlnni v Crmošnjicah. Velik vlom je bil izveden pri trgovcu Marliuu Malenšku v (>mo-šnjicah. Vlomilci so odnesli usnja v vrednosti 116.500 kron.
—	Čevlji za zimsko vreiue, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina et Ko., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga trnja. 5322
š Promociji. Za diplomiranega živino-zdravuika ie bil v Brnu promoviran g. Zvonko Zemljič iz Slatinc-Radinci. — Za doktorja prava je promoviral g. Albin Juh&rt, pomočnik komisarja pogra nične? policije v Mariboru.
š Mezdno gibanje odvetniških in notarskih uradnikov t Mariboru. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za. obseg SHS s sedežem v Mariboru jc ua občnem zboru dne 10. decembra 1922 soglasno sklenilo, da se imajo T. ozirom na veljavnost novih tarifov plače uradništvu zvišati za 100 odstotkov. Ker so nekateri šef) s 30. novembrom 1922 svojemu uradništvu že izplačali 50 odstotkov poviška, sc je sklenilo, da naj tudi ostali šefi sledijo tcinu zgledu ter o božiču 1922 izplačajo uradništvu še primanjkljaje do 50 odstotkov poviška. Od novega leta naprej izplačuje se lOOodstotni poviSek onih plač, oziroma službenih prejemkov, katere je uradništvo dobivalo izplačan« zadnjič pred veljavnostjo novih tarifov, to je dne l. oklobra 1922-
š 27 iz Nemčije izgnanih družin ic te dri dorpelo v Maribor. Družine štejejo do 100 oseb, Družino so že več let živele v Nemčiji in imele tamkaj delo in dom. A nemška vlada je izdala ukaz, da se morajo izgnati v domovino vsi ino-zcmci, 8 tem Je te?ko prizadetih mnogo nsših družin.
I Prijel tihotapec. No mariborskem glavnem kolodvoru »o 18. t. m. prijeli nekega boseuskega tihotapca, pri katerem »o našli v blebu kruha 175.000 dinarjev, katere jc hotel iztihotapiti. Denar so zaplenili in uiu poleg tega naložili globo v znesku 100.000 dinarjev, Ker tega zneska nc more plačati, bo sedel nad 1 leto v zaporu.
Samostojnemu poslancu Maj m pred sodiščem dokazana denuncijacija.
Dne 26. mkrea 1922 je SKS v Dobre-p olja h sklicala javni shod, Na ta shod je prišlo le malo samostojnežev, pač pa veliko število pristašev SLS. Na shodu je bil izvoljen z veliko večino za predsednika pristaš SLS Josip S t r n a d. Samostojni poslanec Majcen iz št. Janža s« je vsled tega zelo razburil; enako tudi ostali pristaši SKS, Pričelo se je prerekanje, padale so »emtertja razne besede in posledica tega je bila, da je SKS poslanec Majcen tožil Josipa Strnada, češ da mu Je rekel, da fe »farizej«, Antona Pogorelca pa, češ da mu je rekel »d e n u n c i j a n t«.
Vršila sc je nato razprava pri okrajnem sodičšu v Velikih Laščah dne 4- maja 1922. Oba obtoženca sta pri obravnavi zanikala, da bi izpregovorila inkriminirane besede. Glede obtoženca Antona Pogorelca so pri tej sodni razpravi izpovedale vse priče — devet po Številu — da ni izrekel proli poslancu Majcnu besede -denuncijant*, ampak da jc splošno rabil besedo »dcnuncijantstvo-. Tudi glede obtoženca .Torina Strnada so vse priče potrdile, da jc rekel splošno »farizeji- , ne pa »fariezj«. Ker je Majcen predlagal nadaljnje priče,, je bila obravnava preloženo.
Ponovna razprava se je vršila včeraj, dne 19, decembra. Med tem časom jc zagovornik obtoženca ljublianski odvetnik dr. Marko Natlačen /.a slučaj, da bodo priče glede Pogorelca potrdile, cla jc rabil besedo demuici-iant«, nastopi! glede tega dokaz resnice — ter predložil sodišču obširen dokazni materija!.
Majcen ovadil župnika Bsjca pri okrajtiem glavarstvu.
Včerajšnjo razpravo j" vodil sodni svetnik j dr. K a! a n , oba obtoženca je zagovarjal dr. j Marko Natlačen, zasebnega obtožitelja ; Majcena pa v imenu odvetniške pisarne dr. Grobelnika iz Novega mesta njegov koncipi-ont, bivši predsednik novomeškega okrožnega sodišča Garzarolli. V prvi vrsti se je pri obravnavi prebrala naslednja ovadba s;:mo-stojnega poslanca Majcna:
C. kr. okr. glavarstvo
Krško,
V tukajšnji župni cerkva ima e, g. župnik Ljudevit Baje skozi tri dni vsako jutro cerkven govor. Pri vseh teh govorih je glavno jedro: vojna. V ponedeljek, dne 27. julija 1914 je celo pri črni sv. maši [pogrebni) govoril približno sledeče: -Liberalci so krivi vojne. Voina mora biti, kri mora teči. Vse, kar se govori o vojni, ljudi zelo vznemiri, posebno žene sc boje za može, kateri so poklicani pod orožje.
Bati se je, da bode v nedeljo pri pridigi zopet liberalce dolžil kot povzročitelje vojne. Ker lake dolzifve in take govorice ljudi samo razburjajo in če gre to tako aspre), sc 1 >hko zgode v občini nemiri. Predsednik društva »Orel v Št. Janžu Alojzij Erman iz Bržane je tudi izjavil; »Ko bi mi redcli, da se nobeden liberalec re vrn« iz vojne nazaj, spremiti bi jih Orli in bi jfm cvoniio,« namreč tistim, ki so odhajali k vojakom,
Ker se širijo šc druge podobne govorico In jc mnepje županovo, da izhajajo večinoma iz žnpnišča, zato se vljudno prosi okrajno glavarstvo, da naj govori («c. župnik) v cerkvi in sploh povsod pomirjevalno in nc tako, da bi fe ljudje razburjali.
Županstvo &t. Janž, 30. julija 1914.
Župan: Majcen.
T ovadba je prišla na okrajno glavarstvo Krško že dne i. avgusta 1914. Okrajno glavarstvo jc lo ovadbo odposlalo naprej s sledečim dopisom:
Der, k. k. StaalsanvvaltscioaU
in Rudolfsvverl,
Zur Kenntnis und -vveiteren Verfugung. Das ttesultat der gcrichllichen Strafamlslinndlung wofle aucli anher mitgelellt vverden.
Der k. k. Bczirkshauptmann: Dr. Mathias.
Novomeško državno pr&vdništvo je že 5. avgusta telo zadevo odposlalo orožniški postaji v St. Janž r naslednjim dopisom:
Dem k. k. Gcndermericpoetenkommando in J o h a n n i s t a 1 mit der Aufforderung, den Tatbestand zu cr-heben und anzuzcigen. — Gcgen Riickschluss.
K. k. Staatanvvaltschaft Rudolfsivert.
Der k. k. leitende Staalsanvvalt: Dr. Krcmžar.
Orožniška postaja, ki je ta spis prejela dne 6 avgusta, jc takoj poizvedovala. O uspehu svojih poizvedb je poročala dne 10, avgusta državnemu pravdntŠtvu v Novem mestu, da io
bile zaslišane razne priče, ki so pa vse potr» dile, tla župnik Bajec inkriminiranih besed al izgovoril. Na podlagi tega poročila je bila pre« iskava proti župniku Bajcu ustavljena.
V tej zadevi je bil zaslišan tudi vladni svetnik Anton Mencinger iz Radovljice, ki je bil leta 1914 okrajni komisar v Krškem; Zaslišan pri sodišču je Mencinger izjavil med drugim, da je Majcnovo poročilo spadalo V njegov referat in da je to zadevo rešil na ta način, da je predlagal deželni vladi t Ljubljani« naj preskrbi odstranitev župnika Bajen iz St. Janža,
Za zn3ča) poslanca Maicn« j* rnačilen tudi naslednji dogodek!
Povodom občinskih volitev je imel župnik Baje v Krmclu 8, maja lc21 delavski shod, kjer mu je Majcen očital, da je ukradel več tiaoč kroo denarja, ki ic bil last podružnične cerkve na Kalo. Obdolžil ie na tem shodu župnika Bajca tudi, da je poneveril 14.000 K, ki so se nabrale za Krekovo proslavo v fet. Janžu. Župnik Baje jc nato pozval por.lancn Majcna, naj preskrbi, da ga bo narodna akupščina pravočasno izročila sodišču, ker ga bo tožil, in naj omogoči na ta naičn, da za svoje trditve pred sodiščem doprinese dokaz rea-uice. — Poslanec Majcen je nato slovesno zagotovil, da bo on sam izposloval, da ga imunitetni odboi izroči sodišču in je izrecno pristavil: »Če 11 {'i ne storim, ml vsakdo lahko pljune v o b r a zl«
Župnik Baje je vložil tožbo proti Majcna, ga pezival v listih, naj poskrbi, da bo izročen sodifču, toda kakor se je včeraj na sodišču ugotovilo, poslanec Majcen tega ni storil. Pravosodni ir:mster ie 5e1e z dopisom z dne 10. avgusta 1921 prosil narodno skupščino za Izročitev poslanca Majcna (kar ie imunitetni odbor ugodno reSil dne 12. novembra 1921), zadeva pa je bila zastarana ie. 8. avgusta 1921. Majcen sc je tedaj potegoval za svoio izročitev sodišču šele potem, ko ie bila zid' va že davmj ztftiitana.
Pri včerajšnji obravnavi je bila zaslišana četa vrsta prič, ki jih jc predlaga! poslanec Majcen. Ivan Š t e h iz Podgorice je izpovedal, da je Iz ust enega obtožencev slišal besedo denuncijant. Slišal jc tudi besedo farizej, vendar pa ne ve, kdo ie to izrekel. Nadaljne Majcnove priče so izpovedale, da je obtoženec Strnad izrekel proti Majcnu besedo farizej, nobena priča pa ni vedela povedati, v kaki zvezi je to bilo. Glede obtoženca Pogorelca niso mogle ničesar pozitivnega izpo. vedatl.
Župnik Ludovlk Baje je zaprisežen Izpovedal med drugim: V letu 1914, takoj ob začetku vojske, sem v cerkvi pri neki priliki izrekel neko opazko zoper vojno, na katero se pa ne spominjam več. Uvedla sc fe proti meni preiskava, vendar ni imela nobenih posledic. Kmalu nato je priSel k meni okrajni glavar dr. Mathiai in mi povedal, da me je takratni župan Majcen naznanil radi one opazke in da sem bil radi tega v resni nevarnosti za življenje.
Poslanec K u i a r je izpovedal, da je slišal, da jc obtoženec Pogorele rekel proti Majcnu: Denuncijant«! in da je na Majcnovo vprašanje: Kal, jaz sem denuncijant?« odgovoril: »Da, VI bte denuccirali župnika Bajca.«
Zaslišane so bile te nekatere priče, ki pa niso izpovedale nič bistvenega, nakar je bilo za* ključeno dokazovanje.
Majcnov zastopnik Garzarolli je predlaga!, na) se oba obtoženca obsodita radi razžaljeni« časti po § 491,
Zagovornik obtožencev dr, Natlačen je v daljšem govoru reasumiral potek obravnave bi ugotovil, da sploh nI dokazno, da bi Pogorele« icustil žaljivko denuncijant. Glede Strnada je poudarjal, da je d-vet prič pri prvi obravnavi, kf se jc vršila le nekaj tednov po znanem shodu, decidirpno izjavilo, da je rekel le splošno »farizeji«, ne pa vfarizej«. Povedale so te priče tudi, v kaki zvezi jc izrekel to besedo. Današnje priče so pa vedele povedati samo, da je izrekel besedo »farizej«, drugega pa nič. Glede Pogorelca fe pa, če sodišče smatra, da je res izrekel inkriminirano besedo, podan dokaz resnice po ovadbf poslanca Majcna proti župniku Bajcu.
Sodni svetnik dr. Kalan je nato razglasil razsodbo, • katero sc obtoženca Strnad in Pogo-reloc oprostita od obtožbe po g 491. V razlogih' je navajal sodnik, da glede Pogorelca ni dokazano, da je izrekel žaljivko: denuncijant. Edina priča Kušar je potrdil to besedo, pa Se to v zvezi b besedami: »Vi sle denuncirali župnika Bajca.« Po mnenju sodišča se mu jc za te besede po* srečil dokaz resnice. Zasebni obto* žitelf je vložil ovadbo, nc da bi bil T to prisiljen, v začetku vojske, ko Je lahko vedel, da zna taka ovadba imeti usodne posledice. Sodišče amatr« tako poatopanje kot dtnuocijacijoi
Glede obtoženega Strnada ni striktno doka« zano, da J« padla beseda »farizej«. Na podlagi tega je sodtfče moralo oba obtoženca oprostiti
Gosp Gorstvo.
g Slovo g- Plaviičs. G. Plavšič jc doživel s svoio devizno politiko popolno katastrofo, V ponedeljek, Vo so listi javliali vest, da je kot eks-pouent demokratske Mrankc podat svojo demisijo, je notirala naša valuta v Curihu 1 35. — V ponedeljek zvečer jc bila tudi odpoklicana iz Ljubljane komisija za revidiranje bančnih zavodov. V torek, že ua predborzi, pa se jc dvignila naša
valuta v Curihu na 1.45 centimov fn popoldne Je na sklepni borzi na tej višini tudi ostala, in sicer gotovo vsled veetf, da se i današnjim dnem, dntf 20. t. m. uvede nov pravilnik z devizami in valutami, ki bo odpravil razne omejitve kupiif t devizami in valutami ter pripravil pot prosti trgovini z devizami in valutami. O novem pravilnik« sta bili zagrebška in belgrajska borza le obveščeni.
g Tršne ecne v Maribora. Z dno 15. decembra izdane tržne cene zaznamujejo zopet podra-
ženje n. pr. pri salu za 1 Din, pri prekajenem memi zn 4 Din, pri govejih kožah prej 8—tO. sedaj 11.25 Din, pri sladkorju kristal dosedaj 10.50, sedaj 18 Din. Cenejo je bučno olje, dosedaj 40 Din, sodaj 84 Din, otrobi Din 2.50, ajdova moka preje 10 Din, sedaj 9 Din. Najbolj poskočilo v ceni je mleko in sicer od 12 K na 24—26 K. V ostalem se cene niso posobno spreineuile tekom zudnjih 14 dni.
g Žitni trg. Na novosadski borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 10.50—16.70 K, rž 12.40 K, ječmen 11.40 K, koruza (stara) 11.60 K. fižol 10.50 K. pSeničnn moka (št. 6) 18.80 K.
g Carinski aRgio v Nemčiji od 2. do 26. I. m. znaša 189.900 odstotkov.
BORZA.
Ztirlch, 19. 12. Devizo: PeStu 0.2275, Berlin 0.07'k, Italija 28 95, London 24.50, Ntwvork 527.25, Purlz 39.0. Praga 15.07, Dunaj 0.0075, Bukarešt 8.0, Sofija 4.0, Zagreb 1.45, Varšava 0.0825, Holl 210.75. Valute: n. a. K 0.0070.
Zagreb, 19. 12. Devize: Pešta 8.65-3.95, Berlin 1.55—1.75, Italija 8.78—3.82, London 347.50-352.50, Newyork 75.50—76.50, Pariz 5.4750-5.5250, Praga 2.2850—2.3150, Dunaj 0.1875-0.1425, Zii-rich 14.45—14.55, Bukarešt 49.25—50.75, liriissel 4.80, Varšava 0.55—0.56, Kopenhagen 15.75, Kristi-janija 14.50. Valute: o. K 3.65—8.95, Mk 1.55—1.75, dolar 74.50—75.50, n. a. k 0.14. Lei 50.0—50.0, Levi 80.0, t. Lira 12.0.
LJubŠjariske novice.
lj Odbor SKSZ ima svojo sejo danes, 20. t. m., ob 6. popoldne v navadnih prostorih. — Predsednik.
lj Prosveta frančiškanske župnije ustanovi Znova pevski odsek. Vabljeni ste vsi pevci, ki ste že sodelovali, in tudi novi naj se priglase! Prva vaja bo v sredo 20. t. m. točno ob osmih v dvorani frančiškanskega samostana.
lj Protestni shod hišnih posestnikov v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 21. t. m. ob sedmih zvečer na verandi hotela »Union«. Na shodu sc bo protestiralo proti predloženi stanovanjski noveli, stanovanjskemu pravilniku, kateri v nekaterih točkah ni v skladu s stanovanjskim zakonom. Nadalje se bo ugovarjalo proti nameravanemu povišanju državnega hišnega davka kakor tudi proti sedanji na-redbi o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v Ljubljani, s katero se je mnogo ljubljanskih posestnikov krivično obremenilo, V očigled tako važnim stanovskim zadevam pričakuje prav obilne udeležbe društveni odbor.
lj Drnštvo stanovanjskih nnjeninikor »a Slovenijo opozarja, da se vrši javna odborova seja danes v sredo dne 20. decembra 1922 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna (Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno) daje Slanom dnevno od 18. do 20. ure informacije.
lj Pisarniški sluge državne in južne železnice se sestaiiejo v petek dne 22. decembra 1922 ob pol 8. uri zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 v Ljubljani, da zt-vzamejo stališče napram novi službeni prag-matiki, po kateri so ti uvrščeni popolnoma krivično na koncu najnižjih vrst slug. Nujno vabljeni so tudi tovariši zunanjih službenih mest. Udeležba naj bo številna, da bo naš glas zalegel. Kot govornik je naprošen narodni poslanec Gostinčar.
lj Društvo »Soča« vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 23. t. m., v salonu »Pri levu«. Predava gospod Karel Mahkota o »neodrešeni domovini« (Primorski in Koroški) s skioptičnimi slikami. — Začetek točno ob osmih in pol zvečer. Vstop prost.
lj Nalezljive bolezni. Od 10. do 16. t. m. so bili naznanjeni v Ljubljani sledeči novi slučaji nalezljivih bolezni: davica 3, škrlatica 3, trahoma 1, griža 1 slučaj.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 10. do 16. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 24, umrlo •je 18 oseb, od tega 8 tujcev. Vzrok smrti v 6 slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 davica, v 1 škrlatica, v 1 zastrupljenje rane, v 1 možganska kap, v 4 srčna hiba, v 1 rak, ostalo razni drugi naravni smrtni vzroki,
lj Umrli so v Ljubljani: Joško Smole, sin mag. račun, revidenta, 19 mesecev. — Ante Gre-gorovič, dninar, 21 let. — Fran Kožar, železničar v p., 69 let. — Slavko Centa, kurjačev sin, 2 me-
secu. — Fran Mirko Volčič, »in banč. sluge, 8 dni. — Viljem Nemeček, vrtlljakarjev sin, 19 let. — Marija Strle, mestna uboga, 69 let. — Ivan Jerman, gostilničar in posestnik, 48 let. — Katarina Grošelj, žena pošt. nadkontrolorja v p., 69 let. — Fran Kosmač, pošt. poduradnik v p. in posestnik, 00 let. — Valentina Šolar, tiskarn, uslužbenka, 25 let. - Nikolaj Fran Sočan, sin pošt. sluge, 14 dni. — Ljudmila Vokul, hči mest. delavca 15 mesecev. — Miranda Simončič, hči žel. brzojavnih«, 10 mesecev. — Frančiška Rudolf, bivša šivilja, 68 let. — Marija Kristan, hiralka, 73 let. •— Helena Ambrož, delavka, 15 let. — Ludvik Petrovčič, bivši pleskar, mestni ubožec, 52 let. — Ivana Toni, zasebnica. 71 let. — Anton Bertoncelj, delavec, 25 let. — Josip Lenič, tovarn, delavec, 50 let.
lj Oddaja mostnih vožonj. Radi oddajo voženj za mestno plinarno v času od 1. januarju do 81. decembra 1923 se bode vršila dne 27. decembra t. 1. ob 10, uri dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne ua Resljevl cesti javna pismena ponudbena razprava. Kolekovane in z vadijem 4000 K opremljene ponudbe, v katerih jo navesti za imenovane prevzeme voženj jednotne cene v številkah in v besedah, izročiti je zapečatene do navedenega roka pri gori omenjenem ravnateljstvu, kjer so tudi družbeni pogoji ob navadnih urah razgrnjeni vsakemu rellektantu na vpogled. Nn ponudbe, katere nc bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in dotičnim pogojem, potem na take, ki bi se pogojno glasile in končno na one, katere bi se vložile prekasno, se ne bodo oziralo Izrecno se določa, da si mestni magistrat pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem prevdarku oddati drugemu, nego najnižjemu ponudniku.
lj Razgrajač. Stražnika Tomše Franc in Ivan Brenčič sta aretirala v Kolodvorski ulici ob pol t. ponoči Lojzeta Dimica, ker je razgrajal in pobil več šip Kovačeve gostilne in povzročil s tem 500 I< škode. Oimic jo tudi pri Mraku na Rimski cesti napravil 201 krone cehe, katere ni poravnal.
lj Vlomljeno je bilo v noči od nedelje na ponodeljek v Eckerjevo skladišče v Kolizejski ulici.
lj Policijska kronika. Zelo pretkano tatico je aretiral višji stražnik Rogolj. V Slomškovi ulici je bila ukradena gos, ki je bila prodana v neki restavraciji blizu kolodvora, kur je Rogelj izvedel in prijel prodajalko ukradene gosi, pri kateri je našel veliko množino mokrega perila, meti njim tudi plašč, kakršnega rabijo pleskarji. — Vlomilci so odnesli v Kolizejski ulici tvrdki E. Ecker kovin v vrednosti 10.360 kron. — čevljarskemu mojstru Francu Koscu v Sp. Šiški je bil ukraden par zimskih čevljev. — Postrežnici Mariji Peručnik v Ceguarjevi ulici sin bili ukradeni dve srajci. — Na kolodvorski pošli v Ljubljani je bil ukraden poštni paket, ki je vseboval več zvezkov knjige: -.v. Buntz. Weltgeschichte.<
Prosveta.
pr Socialna Misel, I. letnik, št. 11-12. V tem zadnjem zvezku letnika 1922 podaja dr. Engelbert Besednjak pregledno zgodovino fašizma v Italiji, njega ideologijo in socialni ter kulturni program. — Dr. Gosar obravnava »Zvezo delovnega ljudstva« z moralne, socialne in politične strani. — Dunajski sociolog dr. E, K. Winter je duhovito orisal razliko med mentali-tetaina dveh velikih krščanskih sociologov, V o -' gclsanga in P e's c h a. Razlika se v mnogih ozirih krije z razliko n. pr. med Avguštinom in Tomažem, ali med Krekom in Mahničem pri nas. — Škodljive posledice centralizma na našo soci-alnopolitično postavodajo in izvršbo poudarja Fr, Rrjavcc v članku Centralizem in socialna politika. — V prvič v slovenski reviji nam dr. Anton Korošec podaja kratko, a točno sliko o uredbi obveznega dela na Bolgarskem na podlagi avtentičnega vira. — V Pregledu označuje Franc Smodej pravo jedro sedanje notranjepolitične krize i Jugoslaviji; Cosmopolita slika v svetovno' političnem pregledu moralno dekadenco Evrope, ki jo rešujejo konference, »ori katerih ne zborujejo diplomati ali duhovni voditelji svojih •arodov, ampak nekaki verižniki in špekulanti v velikem slogu.« — Zelo zanimiv je Viktor Koroš-čev relerat o bodočnosti Evrope, to je o tozadevni anketi v ».Revuc de Geneve«, kjer se n. pr. Keyserling izraža v tem smislu, da se oblikuje nova Evropa, katera bo nekaka obnova srednjega veka. — Pregled knjig in revij ie tudi
topot bogat. — Kakor izvemo, Izido 1. (novoletna) številka letnika 1923 v najkrajšem času.
pr »Pevec«. Izšla jc 7. in 8. številka »Peva« ■t nastopno vsebino; Članki: P. H. Sattner; Moderna glasba; Razpis nagrad za izvirne zborovske skladbe; dr. Schwabova »Zdrava Marija«; M. Ba-juk; Narodna pesem v sekiricah, Vestnik Pevske zveze. Nove aklacbe. Razne vesti. Zu dobro voljo. Glasbena priloga prinaša nastopne skladbe; A. Foerster; Pastir; dr. A. Schwab: Pozdravlja te cvetje...; Iv, Pogačnik: Glas vetrov; Ivan Pogačnik: Nc tožim; St. Premrl: Raj; Fr. Kramar: Pozdrav Gorenjski.
pr Najprimernejše božično darilo je brez-dvomuo letošnji »Žepni koledarček m I. 192B, kateri je radi svoje priročne oblike in elegantne vezave splošno priljubljen. Cena v papir vezan 9 Din. vezan v platno 10 Din, vezan v pegamoidpialno 11 Din, vezan v pegamoicl z zlalo obrezo 13.50 Din. Dalje priporočamo vsem uradom in pisarnam naš Tedenski beležili koledar za leto 1923«. Cena izvodu 17 Din. Oba koledarja se naročata v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
pr Božične pesmi (Pridite molit Jezusa), Ri-harjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi napevi za mešan zbor priredila Josip Sicherl in St. Premrl. Drugi pomnoženi in popravljeni natis. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1922. Cena partituri 28 Din, glasovi po 4 Din. — Nisem izlepa bil lako vesel kake glasbene novosti, kakor te prenovljene in uglajene zbirke. Božič je pred durmi I Zbori in pevci sezite urno po nji in vlijte vernim Slovencem za božične praznike kapljico svetega veselju in navdušenja v srve.	—ž—
pr Izšla je zadnja letošnja štev. ^Našega Doma«, s sledečo vsebino: A. P. Lepa našo domovina, (posvečeno prazniku narodnega ujedinjenja.) Bogomira: Ob potočku. Dr. A.: Obleka. Pod vnško lipo: Socialni tečaj za iante in može v Celju. K. U. Udaril bom pasiirja in razkropile se bodo ovce. Tugomer Samov.: Materino ljubezen. Dekliški vrtec: Tečaj za žene in dekleta v Celju. Dekleta! Ali znate ve tudi tako? Dekliške zveze, žene matere in gospodinje. Savinjka: Nižavi. Društveni glasnik: Društveni govornik. Društvena poročila.
pr Umetniška 'l'vezin umetniški svet. Na seji upodabljajočih umetnikov v Zagrebu so izdelali pravila za umetniško Zvezo in umetniški svet. Pravila temelje na načelu paritete in bodo v glavnem odboru in umetniškem svetu zastopani umetniki iz cele države. Umetniški svet bo posvetovalni organ prosvetnega ministrstva in se bo shajal vsakega četrt leta.
pr Kongres oblikujočih umetnikov v Zagrebu. Nad dve leti so trajala pripravljalna dela za ta kongres. Precej ovir je bilo treba premagati, a optimizem in požrtvovalnost onih naših umetnikov, ki smatrajo delo za splošno korist dovolj važnim, da si odtrgajo del svojega dragocenega časa, sta končno premagala vse težave, ki so stale na potu kongresu in s tem edinstveni organizaciji. Nn kongres je prišlo razun delegatov iz kulturnih centrov veliko število umetnikov iz vseh krajev naše domovine. Sprejem v Zagrebu in vse prireditve, ki so bile vprizorjene. na čast našim umetnikom, so pokazale, kako znajo biti hrvatski umetniki gostoljubni. Njih kolegijulnost je najbolj pripomogla k lemu, du so bili na kongresu skoraj vsi sklepi sprejeti soglasno od vseh delegatov. Ustvarjena je ledaj edinstvena organizacija vseh obl. umetnikov v kraljevini SHS. Ta organizacija pa noče biti samo stunovska zveza v korist umetnikom, nego hoče povzdigniti umetniški nivo v državi sploh. Hoče z ene strani olajšati umetnikom dosego njih um. idealov, z druge strani pa vplivati nn vse kroge, ki jim je umetnost namenjena, da ne zadržujejo razvoja umetnosti. Med činilelji za dosego teh namenov je treba v prvi vrsti omeniti Umetniški svet, ki je zamišljen kot institucija Udruženja, ki pa ima postati obenem državna institucija, ko bo parlament sprejel projektirani zakon o umetniškem svetu. V umetniški svet je bilo izvoljenih 10 naših prvih umetnikov, n med njimi Ivan Mestrovič kot predsednik. V posamičnih kulturnih centrih bodo delovala kakor dosedaj lokalna Udruženja, katerim se pravila izenačijo. Posle skupnega Udruženja bo pu vodil 10 članski odbor, kuterega izvolitev je tudi izvedel kongres. Razpravo so trajale tri dni ter so se vršile prvi dan v obrtnem muzeju, 2. in 3. dan pa v saborski dvorani. V predsedništvo kongresa so bili izvoljeni Lj. Bnbič kot predsednik, Costaperaria in Branko Popovič (Beograd) pa kot podpredsednika. Kot
tajniki ho fungirall tajniki lokalnih organizacij.
Kongres sam pomeni vnžen kulturni dogodek. Za vsakogar, ki se ga je vdeležil, je jasno, da so naši umetniki vzvišeni nad vsakdanjimi borbumi ter da jih veže še vedno ono idealno edinstvo, ki se je rodilo o priliki I. jugoslovanske razstave v Beogradu leta 1904. To edinstvo se je manifestiralo med kongresom pri raznih prilikah, najlepše pa v govorih Lj. Babiča, Br. Popoviča in Vavpotiča pri banketu. Omeniti moramo še, da se je vršila na čast udeležnikom operna predstava v nar. kaza-liftu, kjer so igrali krasno Snjeguročko Rimskij-Korzakova. O priliki kongresa je otvoril tudi >Pro-ljetni Salon f svojo božično razstavo. Prihodnji kongres se bo vršil v prvi polovici oktobra 1923. v Ljubljani.
pr Stoletnica Antonia Canova. 2. t. m. aa v Vatikanu proslavili stoletnico znamenitega kiparja in arhiekta Antonia Canova in mu f muzejskem kabinetu, ki hrani njegova slavna dela, odkrili spominsko ploščo. Prireditvam je prisostvoval papež (Pij XI. osebno.
Cerkveni vestnik.
c Vračanje redov v Francijo. Francoska
cerkvena politika je v zadnjem času rodila razveseljive uspehe. Vrniti so se smeli benediktinci iz Solesmesa in benediktinke z angleškega otoka Wight. Dalje jc francoska vlada sama predlagala, da se za rtdove, ki delujejo po misijonih med pogani, na Francoskem ustanove lastna misijonišča za izšolanje naraščaja. V teku so končno pogajanja, da vlada vrne cerkvi zavod St. Sulpice.
c Papeževo delo za Rusijo. Skupina papeževe pomožne delegacije v Krasnojarsku je sporočila papežu, da potrebuje zdravil in sanitetnih potrebščin za pobijanje tifusa in malarije. Papež je takoj naročil v Nemčiji za 4 milijone mark takega blaga in ga posla' r Krasnojarsk. Svoji pomožni delegaciji pošilja sv. oče redno po 3 milijone lir mesečno.
OrSovsk! vestnik.
Redni četrtletni občni zbor šeutpeterske-ga Orla se vrši danes dne 20. t. m. točno ob 8. uri zvečer v Šentpeterski prosveti.
Turistfka In šport.
Ljubljanski šahovski klub. V soboto, dne 23. t. m., se bo igrala v klubovih prostorih Narodne kavarne konzultančna partija med dr. Vidmarjem na eni in tremi najmočnejšimi igralci na drugi strani. Začetek ob 15. uri. — Vabljeni posebno ldbici in vsi, ki se zanimajo za šah.
Izgubila se je v nedeljo zvečer od gostilne Keršič v Šiški do Gosposvetske ce3te široka boa iz nstrahana. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda v brivnici Zujc, Dunajskn c. 12.
MeteoroiogEeiio poročilo^
Ljubljana 300 m o. m. vlš.
Cas opažu-vama	Uaio-mettti . mm	iermo-mutei T C	P.n.r -litoi < noi( v 0	.Neuo, i otrii*	1'H'iarin« v mm
18. 12. h	732 2	7	1-7	obl.	
19. 12. 7 h	733-9	7	09	obt. za p.	-
19./12 14 h	/32-9	8-6	C-9	obl. j. zah.	
LAHKO NAGNEN1E K PREHLA)EN|1.1? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellei jevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot ko-smetikum žc 25 let priljubljen za negovanie zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! Z imolom in poštnino 3 dvojnate ali 1 specialna steklenico 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 208 Diri in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar l-UGEN V. FELLER. STUSICA DONJA, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.
1

J	i
I Ria de hsmier
i
Emil Pirh
zaročena
u dEcembru 1922
Bukarešt
metlika
Dijakinjo
sprejmem na stanovnnio in hrano. Naslov pove uprava Slovencn pod št. 5499
Pošteno žensko
ki je vajena pospravljanja pisarniških sob, tako i sprejmemo. Več povedo v Hranilnici kmečkih ončin Dunajska 38
STROJNIK
z dobrimi spričevali ISče slu bo. Naslov pove uprava ,.Slovenca" pod Hi 5.
Mi Srupft
trezni in zanesljivi, dobro izvežbani (tudi i dežele), dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo n« dom. — Vprašati je v Ljubljani, Emonska cesta *t«v. 8, I. nadstr., v pisarni.
PerteKtna Kuhar na in IzvBžbana strica,
ki ste že služili samo v dobrih hišah, vaieni servirauju in vseh bišmh poslov dobita mesto pri mali slovenski obi-telji 2. oseb. Nastop s 1. januarjem 1923 plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na:
MARIJANA JAKIL, Karlovao,
Hrvatsko.
Spre;me se
učenca
v večjo specerijsko trgovino na deželi. Prosta hrana in stanovanje. Naslov pove uprava pod št. 5471.
fereffl je lepo novo posestvo,
cbstolefe iz dveh velikih sob, kuhinje shrambo, kleti, hleva (vse obokano), iepim gospodarskim poslopiem, ter vodnjakom, ter okoli 7 oralov njiv, travnika in gozda četrt ure od kolodvora Hoče pri Mariboru. VproSatl: A. r.nc Ko ozn, p. Koče
Na prodaj je nova hiša
z gospodarskim poslopjem, kletjo ln sadnim vrtom, 20 min. od postajo v
Stični na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo Slovenca ped štev. 55'8.
n»nnn Ini/ni Proda se skoro novn lov-ri Z'!| lUlUi. skn pnškn, dvocevka kaliber 16 za brezdunen smodnik. Več so izve pri ravnatelju Hranil, krneč, občin.
■ "mirnimi,tiimmiim
otroška igrača,* velik, malo roMjen. cono naprodaj. isaslov v upravništvo Slovencu pod Slov. 5403. -
tli
asn želesfcmo:
podkve konjske, žičnike, Dasajene lopate, krampe, eniailasto posodo,kladiva za gramoz (Schotterschlogl). štiri rog-late vile. podkvice za čevlje. Vse na veliko. Hoinan, bjubiiaua, Cegnarjeva ulica 8 (samo pismeno).
Velita tržna Jtopž*
(baraka) leseno, v dobrem stanu ki se popolnoma, zapre, pripravna za prodajo sad a, zelenjave i. t. d. naprodaj po
nizki ceni. Vprašati v trgovini A. Samec li si. Lavtar, Sv. Fetra o. 53
Oprava za spalno soDo
(iz medenine) nova, naprodaj. Cena 9.500 Din. Naslov pove uprava „Sio-venca" pod št. 5493.
Prazni zaboji
naprodaj, clva vagona, ugodna cena, floman, Xiiubi|ana, Ce narjeva ul. 8
(samo pismeno).
FRAN KOLAR
nadsvetnik fin. ministrstva v o. PISARNA
za pravne svete in zastopstvo t finančno upravnih zadevah:
ZEMUN, Markovičeva ulica 2.-II. Brzojavi: KOLAR, Zeman. Telelon 116.
Zastopa in posreduje v finančnih in v upravnih zadevah pri vseh ministrstvih, uradih, oblastih in konzulatih, kakor pri: prošnjah, pritožbah, spornih in kazenskih carinskih zadevah, davkih, monopolih, trošarini, pristojbinah, koncesijah, vizumih, opcijah, dri. dobavah itd.
Napreduj hiša
z vsemi potrebnimi prostori pri glavni cesti, sposobna za vsako obrt in trgovino. Kje, pove uprava nSlovanca* pod št 0479.
T
Njiva naprodaj
6 min oddaljena od Zelene jame. Meri 2.600 mJ. Pripravna za stavbHfe mJ a 18 Din, Ponudbe na upravo Slovenca pod „stavbi&£e"
Naprodaj dve novi
postelni »arnitur?,
in popolnoma dobro ohranjene
drsalke,
Nasl.pove uprav, tega lista pod št. 3512
Blaga za premeno taov in M v velini Izberi, dalje različno platno in jote za tapettiike, sedlarja itd. priporoča tvrdka
B. 2 E. ShallBMS Meffffio
JMevestel
Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica.
Od navadne do najfineje opreme! Cene dnevne.
Brata SEVER, Ljubljana,
Gosposvelska costa št. 13 (Kolizejl.
soLdsn gospod išče
mebiovano sobo
s kurjavo, brez hrane v sredmi mesta. Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod šifio »Snažno«.
za potice nudi Sever & Komp„ Ljubljana, VVolfova 12.
Družba .Ilirija' Ljubljana, Kralja Petra trg S
emMg. bukova drva
na drobno in debelo. Žagamo drv. Dostava na dom. Telelon ; tev. 220.
»DVOKOLESA«
emajliramo in z ognjem ponikljamo v last. delavnicah in shranimo preko zime.
F. BATJEL, »TRIBUNA«, Ljubljana
Karlovska cesta štev. 4.
InserirajtB ?,Sionu'!
VSAKOVRSTNI
VOZOVI
»ZDRUŽENIH OBRTNIKOV, atnlno v zalogi pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah. — Vsnko prvo in tretjo sredo v mcsecu v Ljubljani nn Ambroževem trgu ISt-Pelerski most). — Sprejemajo se vozovi v popravilo in v /nmeno. 5235
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.)
KLEPARJI:	STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO:
Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13 ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje šlev. 2 Produktivna zadruga kleparjev, iiišhilu-

terjev, koilarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 28. Kom T., Poljanska cesta šlev. 8.
KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE; Kunovur Ivan, Stori trg Stev. 10.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo.
MEHANIČNA DELAVNICA.
Pisalne, računske, razmnoževalne in dru-:
«e pisarn, stroje popravlja in prenavlja ,ndovik Baraga, Šelenburgova ul. 6/II.
PARNA PEKARNA:
|eau Schreva tiasl Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA: /Orienl« d. d., Sodim ulica 3, Tel. 463 Itaiizinger R., Cesta na juž. železn. 7—9.
TRGOVINA 7. ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška cesta Št. 21, LJubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Eriavee & Turk pri »Zlati lopati«, Valva-zoriev trg štev. '/.
ZALOGA POHIŠTVA: T Fajdiga sin, Sv. Petru cesta štev. 17.
Poravnajte naročnino!
i,': ' ••..•:•'•••.'•>.. , ' 't' ■ .'•'•■ ■••-■ ".'.V"
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naSa srčno ljubljena predobra žena, mati, hčerka, sestra, svakinja in tet«, gospa
MInka Strgar
ro|. Volaušek
po dolgem bolehanju 10. t. m. prejemši sv. zakramente nenadoma preminula v 46. letu svoje dobe. Pogrob je bil dne 12. decembra iz hiše žalosti na leskovško pokopališče.
Zahvala.
Ob enem se t«m potom prav prisrčno zahvaljujemo veleč, gg. duhovnikoma, pevcem za ganljivo petje in vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku alt so je kako drugače spomnili.
Leskovec pri KrSkem, 18. ts. 1033.
Globoko žalujoči ostali.
Donačev
Deležni koledar
1923
se dobi t vseli te€jlh trgovinah s papirjem ali pa direhtno * tovorni
. Bonač —
Ljublfnna
Cena 15 P.	s pošto 18 P.
Ia tidenski koledar it priporoCa lupntm, obCInitklm, In drugim uradom, obrtnikom In prlvol-nlkom, ker |t kras vitki ubl ali
pisarni, pnktlfr.o sestavljen In tiskan na lepem papirju.
jjMS• V--':*'"•'• "Is*
Zahoala.
Za muogobrojne dokaze presrčnega sočutja prlltkom pre-britke izgube našega nepozabnega sina, brata, strica, svaka,
gospoda
Ferdinanda Paap
in za ljubeznivo spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo svoje mjlepšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo preč. gospodom duhovnikom g. dr. Ivogeju, uradništvu Kranjske ind. druibe, uradn štvu carinskega urada ter slavnemu občinstvu, katero Je v tako obilnem številu prihitelo, da mu izkaže zadnjo čast. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem vencev.
Na Jesenicah, dne 18. decembra 1922.
Žalujoči ostali rodbine Paar.
(Spiral) do 75 1 vode v sekundi i. automatičnim regulatorjem fina popolnoma nova švic. fabrtkat.
Po,.; 100 m železno (flusscisen) 3 mm UUfi krat 180 mm 0
za les 280 tum višine popolnoma nov železen na pogon
pripravna za vel. tovarno ali sušil-
Velika centralna peč
nlco.
Ponudbe na Josip Petrlč Betica ob Pakt.
Na prodal! Posestvo
obstoječe iz kmetske htSe, v kateri so tudi kleti in hlevi, iz skoraj novegn skednja in iz 28 oralov vrta, n)iv. travnikov in gozdov v Kačjem potoku 10 občina Mozelj, proda za 60.000 Dtn Magdalena Jonke gostllničarka v Goinjom Mozolju pri Kočevju.
Naprodaj je večja množina
j železnih obročev
I po ugodni ceni. Poizve se v tovarni iMiiarne in Svečarne d. d. na 01'ncah.
Tufnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žatoatno vest, da je naša dobra nepozabna mati, stara mati, tašča in toia, gospa
Gabrijela Trškan, roj. Burger
danes dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v Litiji v 52. letu svoje dobe, po mukapolni bolezni previdena a svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb ljube mamo bo v torek 19. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Litiji.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi v Litiji in ua Jnnčah. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Litiji, dne 17. grudna 1922.
Andrej Turk, let
Toni, Agica, Anica,
otroci.
MlcI TrSkan, roj. Žontar, sinaba.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, dobra mamica, gospa
Frančiška Weibl, vdova Molka roj. Mejač
posestnica
danes ob 9. uri dopoldne, previdena s tolažili sv. vere v 59. letu starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne mamice se vrši v četrtek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Šutna št. 20 na pokopališče na Žalah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah,
V Kamniku 19. decembra 1922.
Viktor, Mlmi
otroka.
Julij Welbl
soprog.
MInka Molk«
sinaba.
m
m
Zahvala.
Vsem, ki ste našega predobrega in nepozabnega soproga in očeta
Ivana Jermana
spremili na zadnji poti in mu izkazali poslednjo čast, izrekamo najlepšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočuvstva, za darovane prekrasne vence in za ganljive žalostinke.
V Radomljah, 18. decembra 1922.
Žalujoča soproga in otroci.
Trinadskopna hiša
r. dvoriščem
v sredini mr.Rta Liubljane je nnnrodaj. Pojasnila dajo hišni upravitelj Leon Lewicki Gorupova ulica 4.
Id
Jožef senica, Ljubljana,
Dunajska cesta, Za Bežigradom 6,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
kislo in v glavah,
fižol, krompir
kupuje vsako količino. — Ponudbo z označbo cene Novak Makslmirska c. 64. Zanreb telof. 20-69.
Kupijo se dobro ohranjene
od kolinsko vode, parfumov itd. I. C. Kotnr drogerija VVollova ulica štev. 3.
Za Amerikance!
Kmetija ob Osojskem jezeru, blizu Beljaka, naprodaj. Nova hiia c hlevom, podom, lepim stanovanjem, 19 orni njiv, travnikov in gozda ob glav, cesti io pri železn. postaji. Ponudbe na upravo pod Jt. 5436.
Prodala po
znatno znižanih cenah:
zimsko perilo, pletene jopice rokavice, nogavice itd.
A. Sinhovic nasl. H. $oss
LJUBLJANA, Hes i tra 1'.
uipimo z dokazom legitimacije Mara, tudi pokvarjena
DVOKOLESH,
motorje, šiv. in razne stroje.
liATJEI, Liubljana, Karlovska ccsta št. 4.
I ? I AUTO f I I
bencin	pneumatika
oljf:	vsa popravila
mast	in vožnje
Le prvovrstno blago in delo po solidnih ccnah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Mi 19 zahtevo zasloni!
13 — ZAGREB—Telefon 21-«
IZDELUJE: Zrcala ter umetno steklo vsake vrste, za pohištvo, kopalnice, vrata i. t. d. — Kompletne notranje dekoracije, Izložbe za trgovine vsakovrstne stroke po lastnih načrtih. — Toaletna in bazarska zrcala z niklastimi in celuloidnimi okvirji ter lesenimi podlogami.
wm
M 1	mmmmmmk:: E ^	A 1	L \	mmmmi^m J Ti
				
Naznanilo.
Od dne 20. decembra 1922 naprej se bode prodajalo na
»Ljudski stojnici" fii-mmc m^CLft vodstva tvrdke aa Vodnikovem trgn	M^&P PREDOVICA sa
zibano czm
mam *
1	Hodna zveza
is Bremena preko Southamp-tona. Cherbour^a v .Nev/ York potom prek rt suih amerikan-»kili vladnih parobrodov United Ststes Lino«.
prihodnji obhodi:
Amoril;»......3. i»n. 7. febi\
Pronlrtent. Hnrdinte *. u. IgIh'. Preititent itoosevclt 17. ian. 58. fc.br. Csvrge \Vashlngton at. tehr.*». maic.
/ahteraitc prospekte In plovne listine iitv. 145.

Nosile znrn&l nfihovihvelikik p ted nosi i
fel
Inmrl
^	Nalprimemelis
darila za božič in
iiMim iS S!
Singer igle in pripadajoči deli Singer olje, sukanec, svila itd.
Lastna ulična delavnica - Frodsla na oirte
Susger Šivalni stroji Baorne & Co. Nev?-York Central« za SHS.
Z3GREB, MaruHteva S
Podružnice: Ljubljana, Šelenburgova 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar i Brod na Savi, Subotica, Novi sad, Maribor, Sarajevo. Most ar, Banja-luka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veies. Bitolj, Kragujevac, Zaječar i Štip —
Zastopsivn v vseh veCjih mestih
Na drob. or
Na t-ebelo!
Radi preureditve trgovine in pomanjkanja prostorov prodajali se bodo vrvarski izdekl, kakor vrvi vseb debelosti, štrikl za perilo, Strange, uzde, špaga, gurte, dreta, mreže za seno, ognjegasne cevi. bombaževe mrežice za otroške postelje, tržne torbe, kakor tudi pravi tržaški bičevniki. biči, konjske krtače, žima, morska trava i. t. d. po znatno znižani ceni.
Se priporoča
Svan K. AžSain8š
Ljubljana, Sv, Psira cesča	31
i« blaga zu tilaSfin, koeinine in obiske izdeluje v vseh vrrtah po najnižjih cenah tvrdka
kUmimut«
Ljubljana, ISunalsKa cesto 17, i. stopnišče.

JELENE, SRNE. ZAJCE, { JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD.
kupuje v:-ako množino in plača <
po neiboljSih ceno h	4
ČAKOVEC: OTEDJIBffURJE
Izvoz divjačine in perutnine.
Brzojavi: VAJDA ČAKOVEC. Telefon intenirben stev. 59.


Jt
I
9
i
e v
v
s «
f
i S
Ustanovljene
1
6
C. i. H.
sviter galoSe jramaše rokavice steznike nahrbtnike nočne srajce »nežne čevlje ▼ezeno perilo povojn. gama:e damske jopice volnene jopice otroSke oblekce gumbe za manšete batistaato perilo naramnice, podveze športne potrebščine volnene tricot - hlače otroSke Tetra - perilo moSke Športne čepice kuhinjski predpasniki volnene in svilene šale ceie opreme za novorojence
hlače
čepice
brisače
modrčki
dokolenke
žepne robce
perje in puh
vezene robce
svilnate robce
kopalne plašče
jutranje čepice
volnene čepice
ovratnike, menšete
kombineže za dame
flanelaste srajce
predpasnike za dame
volnene trikot-krila
moške volnene jopice
fine otroške vožičke
svilena spodnja krila
velika izbira kravat
pristno Jager-jevo perilo
predtiskarija ia ročna dela
C. i. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8
j Ljubljana, Vidovdamka 14

Um si Milim!
kaj bi kupil svojim dragim za Beiig In novo leto; prazna skrb, pojdi k
JOSIP PETELINC-U
LJllSUM. $¥. Pefra nasip Mar. 1.
premog in drva
Generalna popravila automobilov!
O Predelovanje in izdelovanje novih karoserij, lakiranje ia ponlklanje. B
|	Prodaja ipacijalitett	|
0 8TEVR automobili, angleški B. S. A. motorji in bicikli, nadalje francoske 0 0 MICHELIN „CABLE" pneumatike, amerik. VACUUM olje, mast, bencin iu 0 @	garažiranje automobilov. Strokovno solidno dela in zmerna cene.
g JUG ft. AUTO d. s o. z., UUBUANA, Dunajska cesta št. 36. G
BI _________________________________________E
l
Tam doblS vse. kar jc koristnega za dom obrt. Priljubljene in p >vsod zahtevane Šivalne
»trejo „QRITZNER" v veliki izberi za domačo in obrtno rabo. Vse potrebščine za krojače, S.vtlj«, cevijar.e fn sedlarje, galanter. jsko, modno in toaletno blago, po zmerni ceni r»o veliko I« malo.
in
M. Kuštrin
Tehnični, clektrotehmčni iti gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo pobaih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martin;]. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev ▼ centrali, Rimska cesta St. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov.
Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2.
Podružnice; LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. št. 470. MARIBOR, Jurčičeva nI. 9, tel. St. 133.
BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica št. 3. ..................................................
popolno zrela
dobiva se povsod
i. hrv. tvornica salame, suhega mesa in masti
M. Gavritovič sinovi d. d.
Petrlnfs.
ZALOGA POHIŠTVA.
Izdelava vseh vr»t BLAZIN, ŽiMNIC, 'EKESNIC, DIVANOV, OTOMAN in vsa padajoča tapetniška dela po najugod-lejžih cenah. V zalogi tudi morska trava. _ PETER KOBAL, zaloga pohištva in apetniSka delavnica, KRANJ. 5308

: ■ -a k!ft
Premog in cement
stalno v zalogi pri
H- PETRIČ, LJUBLJANA
| DUNAJSKA CESTA 33. Tel. 3(J6. Skladišče: BALKAN.
bouski blagor.
Dt316. t. m. naprej ]e u moji restauraciji Dtcorjena, na nooo opvpmljens
HtlltllMIlllllliMtlH
ouiuiinimiftuniMiHiii« mi m u HttM mm«
louska soba
.mimiimuiHnttu iniMimmi.iMiinuKiMft • IlItllMMItMIMntM«
ki je Izvršena po načrtih in lastnih umetniških slikah našega domačega umetnika in poznanega louca g. F. Zmitka, na razpolago usem ioucem, ki žele užiuati u mestu gozčlno-lauska
razpoloženje.
PEIER K05RK, rEstauracija, Krekou trg 11.
»Pri nizki ceni«
»Pri nizki ceni«
IGIMC ZIRfiU
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 3
Priporoča veliko zalogo raznega perila, posebno ZIMSKIH POTREBŠČIN, jopic, srajc, hlač, rokavic, nogavic, otroške volnen« obleke, kapic itd., PO ZNIŽANIH CENAH. "»C Posebno priporočljivo 7.a Božična darila.

B9
Spwlaill8t»: Poročne oprem«,	Oprem« zi novorojenčki.
Perilo za dame in gospode
prlpro»te in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
tvornica M. Al&ovec,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje l
Raznovrstno perilo vedno v isalogL — PriliCno en boSična darila.
Odgovorni m edni k Miline) Musker® w. Ljubljani*
Jugoslovanska tukama v. LJubljani,