N«jr«čji ikmnald dnevnik v Združenih driarah
Velja za
Kei
Ido
leta » • • York celo leto - $7.00
• $6.00 - $3.00
celo leto
I
GLAS NARODA
7.00
List slovenskih delavcev r AmerlkL
r————
The largest Slovenian Da the United States.
- Issued every day except Stn and legal Holidays, 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 1 46. — Štev. I 46.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879!
__NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1936—TOREK, 23. JUNIJA, 1936	"
g issoea ev
L ~
TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV«
KONVENCIJA DEMOKRAT. STRANKE V PHILADELPHIA
Smitha in njegove tovariše bodo delegati ignorirali
HAMILTON, LANDONOV MANAŽER, PRAVI, DA BODO MILJONI SLEDILI * ODPADNIKU ALFREDU SMITHU
Platformo demokratske stranke je sestavil newyor-ški senator Wagner. — Konvencija ne bo dolgo trajala. — Roosevelt in Garner bosta najbrž soglasno nominirana. — Governer newyorske države, Lehman, je odpovedal Al Smithu osebno in politično prijateljstvo.
TUJERODCEM SO ZAPRETILI Z DEPORTACIJO
' Včeraj so dospeli v Philadelphijo delegati iz vseh krajev dežele, danes opoldne bo pa otvorjena narodna konvencija demokratske stranke. Formalno jo bo otvoril predsednik demokratskega narodnega odbora poštni mojster Farley.
Nekaj zmede je povzročilo med delegati javno pismo, ki ga je naslovil bivši newyorški governer Al Smith na konvencijo. V pismu se je s svojimi štirimi tovariši odpovedal predsedniku Rooseveltu in principom New Deala. Čuje se, da ne bo konvencija posvečala Smithu nobene pozornosti.
Na konvenciji bo imel uvodni govor začasni kon-v-nčni predsednik senator Alben W. Barkley iz države Kentucky, dočim bo za trajnega konven-čnega predsednika imenovan senator Joseph T. Robinson iz države Arkansas.
Newyorški senator Robert F. Wagner je že sestavil platformo demokratske stranke, ki bo z malimi izpremembami sprejeta.
Računajo, da bo trajala konvencija kvečjemu tri dni in da bosta sedanji predsednik Roosevelt in podpredsednik Garner skoro soglasno nominirana
Letošnja volilna kampanja bo izredno ostra. Poleg demokraiske in republikanske stranke bodo stopili v volilno borbo tudi socijalisti in komunisti, pristaši Towsendovega načrta, zagovorniki Huey Longovega načrta 'za razdelitev bogastva" ter ta-kozvana "Union Party", ki jo je pozval v življenje znani father Coughlin in je postavila Lemkeja za svojega kandidata.
Towensendovi in Longovi ljudje so v splošnem sicer strinjajo s Coughlinom, nikakor pa nočejo o-dobriti Lemkeja.
Republikanci so silno veseli, ker jim je bivši new-yorški governer Al Smith tako lepo napeljal vodo na mlin s tem, da skuša napraviti razkol v demokratski stranki.
Včeraj je zboroval v New Yorku finančni odsek republikanskega narodnega odbora.
Glavno besedo je imel Landonov kampanjski manager John M. Hamilton, ki je rekel med drugim: —
— Štirje odlični in odločni državljani so se podredili vodstvu moža, ki ima za newyorsko državo nevenljive zasluge. Odločiti se jim je bilo treba, če naj ostanejo zvesti s- bji stranki ali če naj bodo zvesti dolžnostim, ki jih imajo kot dobri državljani napram svoji deželi. In ti možje so se pod vodstvom Al Smitha odločili za poslednje. Pred volitvami meseca novembra bodo milijoni ameriških državljanov sledili vzgledu Al Smitha.
Veliko senzacijo je povzročilo včeraj poročilo, da je governe": -»wyorske države Herbert Lehman odpovedal Al Smithu politično in osebno prijateljstvo.
svojem povratku iz Sulphur Springs, West
Tujci, zaposleni pri jav-nih delih, bodo odpuščeni. — Postava določa relief samo za državljane.
WASHINGTON, J). C., 22. junija. — Pričela so ho obsežna deportacija tujcev, ko se Workers Progress Administration pripravlja, da o* 1st rani od re liefa 120,<X>0 tujcev, ki so prišli nepostavno v deželo.
Po posebni določbi kongresa, ki je dovolil ,424,000 za reliefna dela, morejo pri javnih delih biti zaposleni samo ameriški d rža v I ja 11 i.
Odpuščanje tujcev se bo pričelo .'JO. junija, ko bo administrator WPA. Hopkins pričel razdeljevati dovoljeno vsoto med posamezna podjetja.
Preiskava zveznih uradni-kor je dognala, da b< pri javnih delili največ tujcev prizadetih v New Yorku in na ju-gozapadu. Mehikanci, ki žive blizu mehiške meje, ^o prejemali podporo že tri leta. NEW YORK, N. Y., 22. ju-
Inija. — Administrator za reliefna dela v New York City, i Victor F. Ridder, dvomi, da bi bilo v New Yorku 120,000 tujcev, ki so v deželi protipostav-110, zaposlenih pri reliefnih delih, kot trdi zvezni administrator Hopkins. "To število je neverjetno,'' 1 je rekel Ridder. "Ako je pri nas zaposlenih tisoč tujcev, ki so neustavno v deželi, ali pa 5000 v celi državi, bom zelo presenečen. Takoj v pondeljek pa bom uvedel preiskavo, da se o tem prepričam."
HITRA LJUBEZEN
«W "
Frank Devito, 25 let stari prodajalec cvetlic v New Yorku se je zaljubil na prvi pogled. V petek zvečer je šel v del mesta, ki je znan pod imenom Greenwich Village. Stopil je v restavracijo, kjer mu je stregla 25 let stara Juanita Arlington. In nato so sledili dogodki:
Ob 8. zvečer pride Devito v restavracijo.
Ob 8.30 zasnubi, in Juanita ga usliši.
Ob 9. se oba odpeljeta s taksi v Armonk izvem mesta.
Opolnoči ju poroči mirovni sodnik.
SREDOZEMSKI SPORAZUM JE DOSEŽEN
Poglavitne točke za sporazum med Anglijo in Italijo sprejete. — Anglija ima prednost na morju, Italija v zraku.
RIM, Italija, 22. junija. — Kot zagotavljajo italijanski vojaški krogi, ste se Anglija i 11 Italija načeloma sporazumeli v poglavitnih točkah glede razdelitve vojaške >ile na Sredozemskem morju.
Ta sporazum je bil poglavitni povod za sklep Anglije, da bo pri Ligi narodov predlagala, da so sankcije proti Italiji preklicane, in ravno vsled tega je prišlo do boljših odnoŠajev med Londonom in Rimom.
Natančna vsebina nameravanega sporazuma sicer Še ni znana, toda iz dobro poučenih krogov prihaja vest, da bo v poglavitnih potezah sporazum naslednji:
Angleška mornariška premoč v Sredozemskem morju 0-stane, kajti Italija je privolila dve novi angleški mornariški postojanki na otoku Ciper in v Alcksandriji v B.ifiptu; 11a drugi strani pa bo imela Italija tri skupine vojnega brodovja : dve skupini v gorenjem delu Jadranskega morja, eno skupino pa v Sredozemskem morju.
Nasproti temu pa dobi Italija premoč v zraku: v Egej-skem morju blizu Cipra bo i-mela 50 aeroplanov, 50 aero-planov na Siciliji in 100 aeroplanov v Libiji, ki leži nasproti Sicilije in Malte v severni Afriki in tudi meji na Egipt.
Glede razdelitve vojaške sile bo imela Anglija v Egiptu 75 tisoč vojakov, Italija pa ravno toliko v Libiji. Od tega vojaštva pa sme biti motorozirana naino t retina.
IZGREDI V . FRANCIJI
DEMONSTRACIJE PROTI MAGDI
Fašisti demonstrirajo V Bukarešti je prišlo do proti razpustitvi. — Po-1 krvavih bojev. — Poli-licija je dobila povelje, I cija je streljala na deda ostro nastopa proti! monstrante. desničarjem.
BUKAREŠTA, Romunska,
PARIZ, Francija, 22. ,ja. — Več tisoč članov desni-f carsko radikalne zveze "Croix de Fue", se je zapletlo v boje s policijo, ko so hoteli korakati po ulicah. Polkovnik Francois de la Rocfjue je ukazal fašistom. da demonstrirajo proti Blumovi vladi, ki je izdala u-kaz za razpust organizacije.
Fašisti so se zbrali pri Are de Triomphe ter so pričeli korakati proti Place de la Con eorde ter so klicali "Živijo, de la Rocque!" Za policijsko povelje, da se
juni_!22. junija. — Dolgotrajno sovraštvo do kraljeve prijateljic« Magde Lupešcu je zopet enkrat vsplamtelo. Med demonstranti in policijo je prišlo do po-11 lični h bojev, v katerih je bilo več mrtvih in še več ran je-
KRVAVI BOJI V PALESTINI
Prvič so padli angleški vojaki. — Arabci napadli vojaški transport. Angleži imeli dva mrtva, Arabci pa 40.
J E RUZALEM, Palestina,
22. junija. — V vročih bojih
pri Nurshemsu sta padla en
angleški desetnik in en prostak
ter okoli 40 upornih Arabcev.
Arabci so odnesli s seboj 111110-
• iT," 4-ri	i go ranjencev,
mh. Boji so trajali skoro polt° ,, . .	. , , .
Boj se je pričel ob 11. do-
T>"	T>	i-ii	' poldne, ko so Arabci od več
Po celi Romunski vlada ve- j * . * , .. ,.	...
'strani streljali na vojaško
spremstvo več tovornih avtomobilov. Majhni vojaški odde-
liko nasprotje proti Magdi Lu-( pešcu in še posebno zato, ker je Židinja.
Boji so se pričeli kot. "časo pisna vojna", ko so dve na sprotni si stranki razbijfi'.i
razidejo, se niso zmenili, nakar J*t°jniee za časnike. Požgali so je prihitelo vojaštvo policiji na|e,*1<* kllPe časopisov, pomoč. Vnel se je splošni pre-1 Nek ,Lst i1' V<M~ tednov tep, ki je trajal kake pol ure;J«®1!™1 l>roti zidom. Po najno nikdo pa ni bil resno ranjen.
1 Xa poznejši ministrski seji je bilo notranjemu ministru Salengru naročeno, da skrbi, da bo policija bolj [»azila na zborovanja desničarjev in vsako zborovanje razgnala.
Ob 1. zjutraj v soboto na potu doinOv v taksi skuša dobiti od neveste denar za taksi. Ker mu nevesta na da denarja, jo udari v obraz in Devito je bil aretiran.
Ob 10. dopoldne je bil Devito obsojen na $10 globe, ali pa na zapor petih dni. Devito gre v zapor.
Ob 10.30 gre nevesta iz sodišča, rekoč, da bo vložila tožbo za ločitev.
Virginija, je rekel Lehman: — Nazori, ki jih je pojasnil Al Smith v svojem javnem pismu, so nazori le peščice demokratov. Pretežna večina demokratov in večina neodvisnih volilcev v tej deželi je strnjena za Franklina D. Rooseveltom.
Včeraj je bil v Beli hiši John L. Lewis, predsednik premogarske organizacije. Predsedniku je rekel, da bo 400,000 premogarjev glasovalo zanj.
SUŠA VZNEMIRJA FAR-MERJE
CHICAGO, III., 21. junija. — Velika suša po osrednjem zapadu dela velike skrbi farm-erjein. Vsled suše so cene žitu zelo poskočile. Cena pšenice je poskočila za 3 odstotke. V dveh dneh je ta cena že poskočila za 7 odstotkov. Cena ovsa je po skočila za 4 odstotke, cena rži pa za 6 odstotkov.
Iz vseh zapadnih držav, ra-zun iz Michigana in Wisconsi-na, prihajajo poročila o po manjkanju dežja. Položaj se stalno slabša že od pomladi, medtem ko je bilo vsled obile-ga sane ga mogoče pričakovati dobro letino.
Navzlic temu pa so več krajih položaj še ni obupen, kajti, a ko pride dež tekom enega tedna, bo še mnogo pomladanske posetve rešene. Z vsakim dnem, ki poteče brez dežja, pa se večajo skrbi farmerjev.
vejsi postavi j«' easopisoin pre povedano omenjati kraljevo, prijateljico. Vendar pa sta dva lista pisala tako jasno, da je vsakdo vedel, da vse leti na Magdo Lupescn.
Dva časopisa, ki -ta naklonjena židom, je policija zastra-žila.
RAZPRAVE 0 RUSKI USTAVI
Letalci razdeljujejo prepis ustave. — Tudi kapitalisti in aristokra-ti imajo enake pravice.
MOSKVA, Rusija, 22. junija. — Letalci so razdelili novo rusko ustavo po krajih, ki so po več tisoč milj oddaljeni od od Moskve, in največ po severnih krajih dežele. Delavci sedaj razpravljajo o ustavi na zborovanjih, po tovarnah in kolektivnih kmetijah. Miljoni
lek. ki je naenkrat stal nasproti močnejšemu arabskemu oddelku. je takoj poklical ojače-nje in okoli poldne so že dospeli tanki in aeroplani iz Tulka-rema. Letalci so pričeli na Arabce streljati s strojnicami. Toda Arabci so se trdovratno držali in streljali na aeroplane, od katerih so bili trije prisiljeni pristati.
Po sedeniurnem boju so se Arabci umaknili v dupline v sosednih gorah in se je bati, da bodo pripravili na nov napad.
Kot pravi angleško vojaško poveljstvo, se je prvič dogodilo, da je padel kak angleški vojak v bojih z Arabci.
Angleške oblasti so mnenja, da so sedaj Arabci bolj, kot kdaj poprej, odločni v svojem sklepu, da s terostičiiimi sredstvi prisilijo Anglijo, da premeni svojo politiko v Palestini. Angleške čete so prejele povelje, da brezobzirno nastopajo proti upornim Arabcem.
POSLANIK OBSTRELJEN V PANAMI
PANAMA, 22. junija. — Ko in j se je vračal danes venezuelski miljoni državljanov obeh spo- 'poslanik Idlemaro Urdaneta v lov so na ta način poučeni o j svoj hotel, se mu je približal novi preuredbi življenja. V 18 letni rojak Hugo Nerie ter novembru se bo sestal soviet- joddal nanj dva strela. Posla-ki konsrres, ki bo novo ustavo r»ik, ki je bil le lahko ranjen,
KONEC BELGIJSKE STAVKE
BRUSELJ, Belgija, 22. ju nija. — Socijalistična strokovna zveza izjavlja, da so štraj-karji dosegli svoj cilj in da se bo v sredo vrnilo nad štiristo delavcev na delo.
SMRTNA KAZEN ZA 0D-VAJALCE
BERLIN, Nemčija, 22. junija. — Adolf Hitler je danes določil smrtno kazen za odvaja lce. Tozadevna pitava stopi takoj v veljavo. Odvajalee, ki odvede osebo, kxtera še ni stara osemnajst let, bo plačal s smrtjo svoj čin.
sprejel in potrdil.
I)o sedaj je moglo kmetsko prebivalstvo v kongres izvoliti samo po enega zastopnika za vsakih pet zastopnikov, ki so jih izvolili delavci. Trgovci, lastniki zemlje in plemenitaši pa niso imeli volilne x>rav-i**o. Nova ustava pa določa enako, rekel tajno in splošno volilno pravico. Razredna razlika je sedaj prenehala, in bodo sedaj imeli
je prijel napadalca in mu iztrgal orožje iz rok.
UREDITEV HELGOLANDA
LONDON, Auglija, 22. junija. —- V poslanski zbornici je danes vnanji minister Eden: — Sporočili so mi, da namerava Nemčija zopet utrditi otok Helgoland, kar bi bi-
tudi veleposetiiiki, knezi in Jo v odločnem nasprotju z do«
princi, trgovci in duhovniki enake politične pravice.
So v jet i zatrjujejo, da je bila neenakost razredov zadnjih deset let za gospodarski in družabni razvoj potrebna. Po no- nemških trdnjav.
vi uredbi bo narod po stopi-	_ ._
njah po socijalizmu in demo- Naročite se na* * Olas Naroda** kraciji polagoma prešel v ko-1 največji slovenski dnevnik q T¥l""""vm —_______1 Združenj držama
ločbami versaillske mirovne pogodbe. O tej zadevi bom u-vedel natančno preiskavo.
Helgoland je bil tekom svetovne vojne ena najmočnejših
__ munizem.
in
ŠA
If

New York, Tuesday, Jwje 23, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SZ.
T
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by 8L0VEN1C flBLWQ COMPANY
Frank Sakaer, President
L. Benedlk, Treas.
Pino* of bnsineM of the corporation and addresses of above officers:
sf Manhattan, New York City, N. I.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Sa celo leto velja sa Ameriko in
Kanado	18.00
Xa pol leta	^3.00
Ka četrt leta .................. $1.00
Za New York sa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta ....................$3.60
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poilljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da w ■mm tudi prejlnje bivaličče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lshaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
REPUBLIKANSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT

ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Republikanska stranka je objavila svojo platformo ter na konvenciji v C'levelandu nominirala predsedniškega kandidata, Alfreda Moosmanna Landona, governerja države Kansas.
Nibče ne ve, kakšnega |>omena je ta kandidat.
Dobro (»oueeiii ameriški časopisi, med njimi44 New York Times4*, pravijo, da je njegova kandidatura 44zemljepisna
Poljedelski Srednji zapad je odvzel vodstvo republikanske stranke industrijaluemu Vzhodu, vsled česar so izbrali za kandidata človeka iz ozemlja, kjer si' republikanska stranka bolj in bolj uveljavlja.
To je pa najdabše ul»ožnio spričevalo, ki ga je mogoče dati človeku.
Ko pride vpoštev jtolitičiui kandidatura, bi se ne smeli ozirati, kje je tekla zibelka tega ali onega človeka.
Ako je kandidat znan po svojih dejanjih in nazorih, je vseeno, odkod prihaja.
Ako pa v prvi vrsti vpoštevajo, odkod prihaja, je jasno, tin mu manjka drugih zmožnosti.
O Landonu pravijo, da je •spravil brez posebnih težav v ravnovesje proračun države Kansas. Res ga je spravil in sicer z odredbami, ki so naperjene proti najrevnejšim med revnimi.
O drugih zaslugah tega oljnega maguata pa javnost ni česar ne ve.
Tekom volilne kampanje 1h> Laudon dosti govoril. Kaj bo povedal, pa še ni znano.
Za podpredsedniškega kandidata je bil na republikanski konvenciji imenovan colonel Frank Knox, ki jc zastopnik najbolj zagrizen iti čikaških nazaduj ako v.
Taka kandidata kot sta Lam Ion in Knox bosta Roosevelt in Garner z lahkoto premagala.
Prejšnji petek je objavil duhovnik Coughlin program tretje stranke, ki jo bo pevedel Lemfke v volilni l>oj.
Pridružilo se ji bo nekaj demokratov in nekaj republikancev, v sploanein pa tretja stranka ne lx> prišla vpoštev.
Dne 8. junija je pri delu v rudniku na Ely, Minn., zadobil težke poškodbe rojak Franc Sersheu, po domače Balant. Str-lo mu je nogo. Nahaja se v Shipman bolnišnici. V okolici Ely, Minn, so takozvani armad-ni črvi uničili listnate gozdove, da izgledajo kakor po zimi. Mnogo dreves ne bodo več oze-nelo.
★
Prvič v zgodovini ameriških Slovencev se bo zgodilo, da bo v Jugoslaviji rojen Slovenec zastopal demokratsko stranko na predsedniški konvenciji v Ameriki. Tudi noben v Ameriki rojen Slovenec ni d o seda j dosegel te časti. .John Mihelieh je odpotoval v pondeljek 22. junija iz Clevelanda na demokratsko predsedniško konvencijo v Philadelphijo, katero mesto se nazivlje kot zibelika Združenih Držav. Mihelieh ji bil izvoljen od naroda pri zadnjih volitvah z ogromno večino. da zastopa demokrate v Ole-velandu na predsedniški konvenciji.
★
V Lafayette, Colo., je te dni dovršil srednjo šolo 21-letni Fr. Slavec, ki je šele pred petimi leti dospel v Ameriko s svojimi starši iz Knežaka na Notranjskem, ki se sedaj nahaja pod Italijo. Se prej je tukalj dovršil tudi osnovno šolo, srednjo šolo pa je končal z odliko, vsled česat; je sedaj dobil štipendijo za 4-letne študije na University of Colorado v Boulder, Colo. Vse to je nadarjeni
Iz Slovenije»
1 r i
4
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO I S.78________________Din. 1M
•	M_______Din. 2M
•	7Ji_______Din. Mi
I1L7S----Din. SM
.ftSJM_____Din. INI
m* "J-----Din. MM
V ITALIJO
?a J ».»................. Ur >M
$ 18.2«_________________Ur MO
i 44.M _____________ Ur BM
* 87.S4 ________________Ur 1«M
9174.M ______________ Ur MM
$M1,M __________________ Ur SM«
III BM CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE PENE PODVRŽENE BFEEMEMBI GOBI ALI DOLI
■a Mpiattlo ittm CDMkoT kot if«raj ^af^, bqdU v maarjin ali Umh dovoljujemo •• bolje poco}«.
nruOm v amb&iBkib polibiii
ti-

• f.7> 9MJM
.......... ML—
i..••••••
mfi
Prejemnik dobi t Mz«m krtin lsplaOle ▼ dolarjih. NNNA MAKMDA IZVRŠUJEMO FO GABLJS. LVTIW ZA FBI-
BTOJBINO IU.
JLQYENIC PUBLISHING CQMPAN* »Gl«!
NEW NH, M. T.
OGLAS UJIEV LISTU "GLAS NARODA"
SVOJEGA MOZA UBILA
Pred malim senatom v Mariboru je sedela na zatožni klopi Julijana Kuear, ki je dne 8. marca 1.1. v Radizelu ubila svojega moža Jožefa. Obdolženka se je poročila s pokojnim svojim unožem preti G leti. Nekaj rasa sta živela na domu ženine matere v Radizelu, potem pa sta si postavila v Hotinji vasi majhno hišico. Zakonsko življenje ni bilo vzorno. Žena je silno na^le jeze, poleg tega pa je rada -škilila za drugimi moškimi. Moža je to jezilo. V ljubosumnosti se je opijal in ženo zlostavljal. Zaradi tega ga je pred dvema letoma zapustila ter se s svojo 3-letno hčerko preselila nazaj k materi na Ra-dizel. Mož pa je še vedno upal, da se bo vrnila nazaj in jo je hodil večkrat pregovarjat. Dne 8. marca je šel Jožef Kuear v družbi Franca Sinička na Ra-dizel kupovat drva. Po sklenjeni kupčiji sta se vračala mimo hiše, v kateri je bivala Ku-čarjeva žena Julijana. Videla sta jo na hodniku v družbi Fr. Laha. V Kučarju, ki je bil nekoliko vinjen, je ob pogledu na ženo zavrela kri in začel je njo in Laha zmerjati. Lah je na njegovo izzivanje stopil s hodnika ter šel proti njemu. Kuear je baje ta'krat potegnil nož ter grozil prišlecu. Ko je Julijana Kučar to videla, je zgrabila za kol in železne vile ter skočila na pomoč. Lahu je dala vile, sama pa je vihtela kol nad glavo. Njen mož se je besne žene ustrašil ter zbežal. Tekel je kakih 100 korakov, ko ga
fmladi Slovenec dosegel, ako-j jp ?(Mia dohitela ter s vso močjo
ravno se je družina med tem dvakrat preselila, kajti nastanila se je najprej v Dcnvcrtju, odkoder se je prosili la v Trinidad, od lam pa v Lafayette.
Te dni je preminul v bolnišnici v Milwaukee Rev. Luka Gladek, župnik cerkve Matere Božje v West Al is. Wi s. V bolnišnici se je nahajal že več tednov, kjer se je moral podvreči nevarni operaciji in trem transfuzijam krvi, toda je radi komplikacij nastopila smrt. Pogreb ranjkega se je vršil 18. junija ob 10. uri dopoldne v West Allisu. Pokojni Luka Gladek je bil čvrste gorenjske postave. Rojen je bil 17. marca 1880 v Stari Oselici pri Kranju. Leta 1901 je dospel v Ameriko, kjer je študiral tri leta v St. Paul semenišču, potem pa v Peunsvlvaniji, kjeri je imel v Steeltonu leta 1905 no-' vo mašo. Deloval je po raznih župnijah Pennsvlvanije, zadnja leta pa 'je bil župnik v West Allisu, Wis.
od zadaj udarila |>o glavi. Zvr nil so je kakor snop po tleh ter obležal. Žena in Franc Lah sta šla nazaj v hišo, čez nekaj ur pa je žena prišla pogledat, kaj je z možem Našla ga je mrtvega. Sla je potem v Hoče ter se sama prijavila orožnikom.
Na sodni razpravi se je sku-
dobivajo vsi po 25 par na uro manj; mesta pa so: Ljubljana, Maribor, Celje, in Kranj. Za javna dela dobe kvalificirani delavci po par manj, težaki po 50 par manj; na Ljubljanici pa dobe za delo v strugi 25 par več. Stuka^erji dobe za delo iz teranove, toraborne in umetnega kamna po 7 do 8 Din. Tesarji zaslužijo isto »mezdo na deželi in v mestih. Ako so kod dobivali delavci višje mezde, kakor so v tej pogodbi določene, jih prejemajo tudi v bodoče. Stalno odpov»nJno stanje delavstva se ukine. Kušmarstvo bodo v bodoče zasledovali delavci in delodajalci. Zaradi stavke ne bo nihče preganjan. Razne socialne zakonske določbe se niorajo-v polni meri upoštevati.
GOLJUFIVI CIGAN-SKI TRIKI
Ljubljanska policija j«' bila obveščena, da hodijo po deželi goljufivi cigani, ki sleparijo način. Ciganski trik je namreč ta, da pride cigan h kakemu kmetu, trgovcu ali gostilničarju ter prosi, naj mu zmenja tisočak v stotake. Nato prosi, naj mu spremenijo stotake v srebro, končno pa se premisli ter zahteva tisočak nazaj, pri 'tem pa tako spretno manipulira da se njegovih rok vedno prime kakšen pet desetnik ali stotak. Osleparjene žrtve navadno Š«»le kasneje spoznajo, da so nasedle. O več podobnih primerih ]w>-ročaijo iz St. Pavla pri Preboldu.
BOGATA OBČINSKA REVA
Mestna občina v Mariboru je podpirala revno staro ženico, ki je morala ti* dni zadeta od kapi, v bolnišnico. Sedaj so ugotovili. da je imela u boži ca doma shranjene zlatnine v vrednosti 80,000 Din in hranilne knjižice, glaseče se na (>0.(M)0 Din. S takim premoženjem bi si bila lah-
toženega Kukovca, ki jih je pogostil s šmarnico. Ko so se zvečer udeleženci vinskega izleta vrnili na svoje domove, so bili vsi precej vinjeni. Med potjo sta se pričela prepirati Kukovec in pokojni Vintar, Jer sta zaostala, ne da bi se ostali zanju brigali. Kukovec in Vintar pa sta se zgrabila in je v prepiru Kukovec potegnil neki bosanski nož ter z njim Vin-tarja zabodel v prsi in trebuh. Vintar se je seveda takoj zgni-tlil ter v nekaj minutah izdihnil. Danes se je Kukovec zagovarjal s silobranoin in z vinjenostjo, češ da ga je šmami-c;i pooplnoma zmešala. Obsojen je bil na pet let težke ječe.
Peter Zgaga
RAK
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar Mesta New York.
šala zagovarjati s silobranoin, hranila za svoja dva otroka, kar pa ji sodniki niso verjeli,. Si„ ji j0 državni uradnik v Ce-
" "oven, hčerka pa dobro |w>roče-
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SPREJEMA NAROČILA ZA
VODNIKOVO
DRU2BG
IN
MOHORJEVO
,DRU2BC
ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA
-lil-
ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA
— SI.25 —
ker 'je zadala svojemu možu u-darec med begom in od zadaj. Sodniki in poslušalci so se čudili, "kje je vzela ta neznatna ženska, ki ji* čisto drobne postave, tako silo in tako energijo za smrten udarec. Obsojena je bila na 4 leta ječe in .*» leta izgube častnih pravic.
STAVBINSKI DELAVCI ODOBRILI SPORAZUM
Dne (i. junija ol> pol 11 dopoldne je zborovalo v dvorani Delavske zbornice zidarsko delavstvo. ki je sklepalo o odobritvi doseženega sjiorazuma med stavbeniki in zastopniki zidarjev. Delavstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, vedlo pa se je zelo disciplinirano. Delavstvo je soglasno sprejelo pogoje za zboljšanje mezd, ki pomenjajo nekako 30 do 40 odst. zboljšanje, toda s pripombo, da veljajo te mezde sanio začasno ter, da se že sedaj prično pogajanja za ureditev končne mezdne tarife v stavbeni stroki.
Za sedanja dela bodo prejemali: težaki do 20 let starosti po 3 Din na uro, nad 20 let po 3.25; zidarji, tesarji in strojniki do 2 let službe po 4.50 Din na uro, nad 2 leti službe 5.25 Din. Pri novih stavbab dobivajo težaki po 3.25 oziroma 3.50 Din, kvalificirani delavci po 5 oziroma 5.75 Din. Ka deželi
na v Beogradu.
PROKLETSTVO SMARNICE
Pred malim kazenskim senatom je sedel 37 letni sedlar Fer-
tdinand Kmkovec iz Hajndla, obtožen, da je dne 2S. aprila llKtfi, zakrivil smrt kmečkega fanta Štefana Vintarja. Tisti dan so fantje jxfpivali v vi ni čar ji ob-
Tekoin zadnjih petindvajset let se je vodila obširna prosvetna propaganda, da s»-' občinstvo poduči o dejstvih glede raka. Vzlic temu vsako let«) veliko število oseb prihaja k zdravnikom ali bolnišnicam le potem.'ko so potratili dragocen čas s kakim pridelkom, prodanim od kakega brezvestnega šušmarja, ki je obetal hitro o-zdravljenje.
Res je sieer. da nimamo proti raku še ni kakega specifičnega zdravila, kot bi bil kak serum, vakein ali kemična zmes ki s lužijo pri drugih boleznih, ali zdraviška znanost je storila znaten napredek v lw>rbi proti raku. Dandanes znamo tudi mnogo več o razširjenosti raka. Brezdvomno nam daje pogum dejstvo, da število smrti za nekatere pogostejše oblike raka dejanski pojema. Da bi >e splošno občinstvo takoj zatekalo k izvežbanini zdravnikom, bi ta napredek nadaljeval.
Radi tega vzroka j«- največji« važnosti za vsakogar, zlasti pa za starejše ljudi, da se obvarujejo pred grešno propagando šušmarjev in izdelovateljev patentnih laži-lekov. Ti brez-vestneži ne obotavljajo se ponujati svojo službo in blago, ki naj ozdravi brez pomoči kirurga. Električne priprave, mazila, obkladi, radijeva voda in druge šušinarije se proda jejo zaupajočini žrtvam,, ki spoznajo. prekasuo pa, da so bile oropane edine prilike do o-zdravljenja. Ako se dobro ne čutite, ne dajte prevarati se od takih oglasov. Posvetujte se s svojim domačim zdravnikom, ki naj Vas natančno pregleda P«»tem ravnajte se po njego veni nasvetu.
Knjige za leto 1937 bodo poslane iz stare domovine naročnikom po pošti-
:: K n j i ga r n a :: "Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET _3BW yOEk_
ISCE SE —
GOSPODINJA. Slovenka, za oskrbo hiše, lahko ima tudi enega otroka. Dober dom, plača po dogovoru. Oglasite se pri: — VAL. VAVPOTIČ, 1037 Forest Avenue, Ridge wood. N. Y.
(2x)
za
Važno
potovanje.
Kdor Je namenjen potovati v »tiri kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne sku&nje Van zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjSe stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, krr prrdno se dobi iz Washington* povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.	/
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste pbceni in udobno potovali.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
LORAIN
V Lorain te bom pa jaz potegnil, — mi .je rekel prijatejj Janko X. Hogelj, s katerim sva se pred devetnajstimi leti pr-vie sestala.
Na lepi vožnji proti tej krasni slovenski naselbini sva si imela dosti povedati. Predvsem je bil Kranj na vrsti, kranjski profesorji in kranjska dekleta.
Rogelj je razmeroma š»* mlad, pa ima za seboj dolgo življ«'ii-sko pot. Z gimnazije v Kranju se je podal naravnost v Ameriko, na Zapad v državo Mon-tano. Tam je doživljal hude čase in huda bolezen se ga je lotila.
—	Ce bi ne bilo Franka Hrellr, — mi je pripovedoval, — bi bilo po meni. Njemu imam zahvaliti za življenje.
—	Njemu in Tvoji moeni mituri, — sem dostavil.
Ko je dospel v Cleveland, je hi! polu mladostnega ognju. Vneinal se je za vsako narodeo .'»tvar. Bil je eden izmed duševnih oeetov 'Enakopravnosti', in napredek lista mu je še danes zelo pri sren.
Kakor vsak. ki se vdejstvuje v našem javnem življenju, bil tudi on deležen velikih razočaranj.
Se vedno je pa steber slovenske Citalniee iu Slovenskega sokola.
X*a odru i^a sieef Še nisem videl, pa >o mi povedali, da je i zboren igralec. Xa j lažje ->i i^a predstavljam v vlogi čvrstega gorenjskega fanta: v- škornjih, irhovini. žamestastein lajbel-ču in s krivci za kastorceni.
V Lorain u je nekaj sto Slovencev. Imajo svojo cerkev in Slovenski Dom, ki je menda «>dini Slovenski Dom v Združenih državah, ki ni -aino plačan. ampak tudi delničarjem plačuje izdatne dividende.
Manager Kotnik mi je razkazal prostore. Vse je lično iu v najlepšem redu. Posebno mi ji* ugajala čitalnica. Vse omare, polne zares zanimivih slovenskih knjig.
Janko me je pel jal k svojemu prijatelju Johnu Kuuišetu, ki ga že dolgo leta po pisanju poznam. Kakor skoro vsi lo-rainski Slovenci, ima tudi Mr. Kumše lep dom in idealno družino. Njegova soproga Mrs. Vida je napisala že marsikatero lepo -tvar za Glas Naroda. Štiri zale hčerke imata. Dve hodita v šolo: najmlajša in najstarejša. Razlika je le ta. da se uajmdajša še uči v šoli, dočim najstarejša poučuje na višji šoli. Prijazno so me sprejeli iu se jim za vse lepo zahvalim.
Mr. Kumše, ki je glavni odbornik Jugoslovanske Katoliški' Jed note ter ima v tovarni >iIno odgovorilo me<to, mi je lazkazal naselbino. Obiskala sva slovenske trgovec in obrtniki* in dosti privatnih domov.
Prav vesel sem bil srečanja z Louisom Balantom. bivšim glavnim odbornikom Jugoslovanske Katoliške Jednote, visokoraslim Ižaneem. Niti njemu niti njegovi prijazni soprogi ni poznati let. četudi sta prejšnjo nedeljo praznovala že petindvajseto obletnico svoje poroke.
Nepozaben mi bo večer, ki smo ga preživeli v gostoljubni hiši uglednega lorainskega rojaka Mr. Jo>epha Sveteta.
Kdo bi tedaj slutil, da bo po i treh tednih njegova ljubezniva [soproga, potomka znane Vi-\ rautove družine, izgubila na I tako tragičen način svojega brata Rev. Victorja Virauta.
Nji in njenim izrekam >na tem mestu svoje iskreno soža-
Ije.
Q LA 8 NARODA "
New York, Tuesday, June 23, 1936
THE LARGEST StOVENE DAILY IN UJ32
V/.klicno sdilisce v Tnrinu je razveljavilo zakon, ki se j«» izvršil pod nenavadnimi okoliščinami pred 41 leti. Leta 1897 se je izredno lepo, petnajstletno dekle poročilo z 12 let starejšim moškim. Ta poroka je zbudila tedaj veliko pozornosti sa>nio zavoljo dekletove mladosti, temveč tudi zato. ker j«» pri-
Bilo je Zgodaj zvečer, ko je* tiščalo, ko je stopal v glavno] mladi mož. Samo spomnil sem šla nevesta v žalnem oblačilu
HOWARD RUTSEY:
ENA SAMA ŠTEVILKA
NEVESTA V ČRNINI
- • > » — — — i — stopal Koil iteming čez kame- j dvorano. Od presenečenja se nito teraso, ki je ležala pred je ustavil. Ruleta jc bila tu, razkošnim razsvetljenim dom Palais iPOr-a.
mladi mož ni bil drugačen kakor stotine druirili po Monte Carlu.
A kljub temu, da se kazal brezbrižnega, mu je začelo srce hitreje utripati, čim je njt
vho-j kje pa elegantna množica, ki si Klegantni J jo je tisočkrat slikal? Dvora-
se moža, ki sem ga zelo dobro pred oltar, ker je stala kakor
poznal. Morda bi vas njegova zgodba zanimala: poslušajte! Xe bo dolga," je hitro dodal,
na, razen dveh ali treh streža-jev in brezhibno oblečenega
gosjioda, ki je šel proti njemu, j čel je pripovedovati: je bila prazna. Nehote je |>o-legnil uro.
Šele 7.30 . . . Nervozno se je
mramorni kip poleg ženina, za-šepetala s komaj slišnim glasom -svoj **da" in se z naglo
- - - ■■ ■ ■ j- HOI|HUI, i mi j' n_n— i • ■	> .'»>• ... m i >	'	.e i • * * * »■»"
gova noga stopila na teraso, lu nneliljal. Nestrpen je. Množi-'Richard
kako ne bi, ko Je pa pogled na , a slikoviti Montr Carlo, ki se je )H»tapljal v zlatu sončnega zahoda. bil res nekaj veličastnega.
Heming se je zamislil v kazi no, v palačo igre, palačo sreče in nesreče. Tu so se shajali indijski raje, ameriški milijonarji, bogati Angleži in ljudje z vseh strani sveta ramo ob rutini; vsi enaki ob ruleti. In zdaj je bil tudi on tu. Na vse zadnje .je vendarle prišel tisti tako pričakovani trenutek. De-set let >i je trgal od ust; stalo ga je deset let saiiiozatajevanja, da je prihranil 2Tj,(MKI dolarjev. Krhki bankovci so lepo varno ležali v njegovem prsnem žepu. Nihče drug kakor samo on je vedel, kako je sanjal vsa ta leta, kako verno je spravljal denar na stran. Trd smehljaj je legel na njegov sieer veder, simpatičen obraz, ko je vstopil skozi široka vhodna vrata med
^e ho poj^jeje zbrala
ko je videl, da se Rod neje vol j-( kretnjo odvrnila od moža, ko no preklada v svojem stolu. Za-j jo je hotel pred cerkvenim izhodom objeti in poljubiti, kakor so to storili njeni starši, ki so jo tam čakali. Neposredno po poroki, ki jo je sklenila samo na strogo povelje staršev, je mlada žena za pust i-
44Preti nekako dvajsetimi leti, ko sem bil še mlad, je prišel v Monte Carlo neki gospod
an I son. son. Njegov
Alfred Richard-konjiček je bila
Pota Ljubezni
R
o m a n
6<>
Heming in Martel
je pozorno poslušal je nadaljeval:
"Gospod je nekoliko prezgoden, se bojim,'" se je opravičeval vljuden glas po angleško. Heming. nekoliko preplašen, se je ozrl in videl, kako se mu brezhibno oblečeni gos]>od smehlja.
"O, saj res," je odvrnil in bil v zadregi.
"Vaš prvi obisk?" je vprašal gospod v najvljudnejšem t,.m jn kakor vsi igralci, je imel tonu.	; svojo številko. Njegova je bi-
44 Da. da, to je . . . prvikrat ja številka l*i. Stavil je na eno sem tu," je jecljal Heming ka j	številko in *tava je. ka-
hazardna igra. Imel je veliko la moža in ga odtlej ni videla denarja in igro je zelo ljubil.**'
4* Da. Richardson je rad viso-j lirala na cerkvei.....hlasti. da
ko stavil. To se mu je bralo; bi proglasile njen zakon, ki st že obraza. Ko je prišel k ruleti in -začel igrati, sem ga samo pogledal in vedel: to je igralec. Ta mož je veroval v neki sis-
kor kak šolar in za vse na svetu ni mogel razumeti, zakaj je ta-
I lemingove
ko neokreten.
Kakor bi videl misli, se mu je poklonil in se 11111 predstavil:
44.Tules Martel. vam na razpolago, gos poti. Sem vodja tu. Ker je še tako zgodaj, ali ne bi hoteli priti v mojo pisarno malo k n • 1 i t ? A" zad-
, kor veste '»T* proti 1. (V del. je pu-til vse, kar na številki lo in
je za-dobil
enkrat p<>
izkusil. Zapored K». Lahko gospod lahno j«,; 1„i?|ite. gospod, če je prišla | ista številka dvakrat v eni vrs-; ti, kako ogromen j«* bil dobiček:
44Mirnejša postajaš, Vera, čutim to. Ali je sedaj zopet vse dobro f" <*Da —!"
*' Kako to govoriš — globoko in svečano. — Pojdi, počivati moraš... Zakaj ležiš tako brez življenja v mojem naročju "Tako sem utrujena. Egon." "Pojdi, ljubica, pojdi! Vera, ali me ljubiš?" "Do groba!"
"Ali ostaneš vedno moja, Vera.'"* 44Na vse veke!"
"Hvala, hvala! A sedaj pojdiva. opri se krepko name: tako kot sedaj pojdeva vedno skupaj. AJi me slišiš, srce moje. Kaj šepetajo tvoje ustne?*' 44 Molitev —"
"Dobro, dobro. Čemu se oziraš? Pri vratih sva.. pojdi, pojdi... kaj vidiš, otrok? Ali si sedaj mirna?" 4 4 Da —!"
Kaj ni slišal i>ojemajočega glasu? Ali ni vije sklenil proti njeni volji, za del umirajočega pogleda? Ga li ni nič svarilo? neveljaven. Pet let so cerkvene' Ne — Še je držal v objemu njeno telo, njena oblasti preiskovale to stvar po-	pa U1U je utekla,
tem so njeni prošnji ustreglo.! A sedaj je tudi turinsko vzklic-
Bila .]<• ura. ko se noč bori z dnevom; bled siv mrak se je razprostiral nad naravo. Se še ni oglasil prvi petelinov klic. Knez Egon j«' spal | »a r ur t rt lito in mirno. Rdeča luč nočne svetilke je usipala svoj sijaj na njegov obraz,
Vee
Pre«l trinajstimi leti je žena. ki je štela tedaj že 41 let. ape-
1 o njenega življenja — ž njo je izbrisala bese-d* v zadolžili knjigi nebeški.
Stopajoča uavzad in oprijemajoča se pohištva je prišla do vrat. ondi se je zgrudila na kolena in ostala tako nekaj minut, gledajoča k njemu, |iotem se je šiloma odtrgala in odšla...
Sladek sen je razlil po njegovem obrazu nasmeh — ona psi je bežala v hladni mrak.
Kratek čas, ali vendar docela izpremeni čkrve-
iio sodišče* kot vrhovna državna inštanea potrdilo neveljavnost zakona. Skrivnostna drama, ki se je s tem zaključila, je na novo zbudila zanimanje italijanske javnosti, in totem bolj. ker	„
- J ki je bil videti miren in sreeeu. Zavesa pri vra-
k lan ja joči mi se uslužbenei. mis- - njem času imamo tu tnalo Anic leč na svoje prijatelje v Toron- riČanov in drago nam je. da j< tli. Občudovali in spoštovali zopet kateri me<l nami.'*
so ga zaradi njegovega saiiiozatajevanja in skoraj fanatičnega varčevanja z denarjem. A kaj bi mislili o njeni, če bi ga videli tu v Monte Carlu, če bi vedeli, da hoče zdaj ta denar do zadnjega centa staviti na igro.
" 11 vala, zelo prijazni ste.*' je odgovoril Heming. "Kakšen fin človek je ta poslovodja. Tem FVancozem res ne moreš biti kos!"
Heming je videl, da je med
ilVT ,, . .	, t. .	puhan jem dima izbrane havan-
*4 Norec, bi mu rekli m prav,^. j.
bi imeli.
Odkar je kot deček slišal o
i mu jo j«* poklonil gospod Martel, v neverjetno kratkem času temu prikupljiveniu svet-
možu, ki je razbil banko viskemu človeku povedal zgodbo Monte Carlu. ga je gnala enaka' svojega življenja. Ko je videl.
ambicija. Marsikatero noč je ležal v postelji v nekaki mrzlici in sanjaril o bogastvu. In ko jo bil star dvajset let, je na-
kako je vse izklepetal, mu jej bilo neprijetno in na tihem si je očital. Saj se mora poslovodja smejati njemu in njegove-
pravil velik sklep: potoval bo; mu vedenju.
v Monte Carlo k ruletam
m
"Tako gospod TTeiiiing, vi
imel ga bo. Čudno, v svojih ste iz Toronta iti upate, da bo
prividih m* nikdar ni videl, da bi izgubil; zdaj v tej razkošni veži, 'ko je izročil klobuk stre-žaju, so ga pa navdale težke slutnje. Njegovih 25,0(H) dolarjev!
znesek v primeri z denarjem dragih, ki obiskujejo kazino; a stali so ga leta trpi jen jr..
Oko mu je žarelo, v grlu gsi je
ste našli srečo?" - Rod je že hotel jezno odgovoriti, tla je denar njegov in da njega to nič ne briga, ko je gospod Martel dvignil roko, po-Prav za prav majhen; loži! svojo cigaro na pepelnik
in se mu medtem, ko se je v svojem stolu udobno naslonil, prikupi ji vo smehljal:
4 * N<mmhi vas žaliti, dragi
l»°sl0- i fantastičen, boste rekli. A
igralca to ni ni<" neverjetnega.*" "Pa je 1 zapore«! prišla?" nekoliko razburjen »*nrasM Heming.
"Ne," je odvrnil Martel ill gledal svojo cigaro. **Zal mi je, da moram reči, da ni. A tednu dni je Richardson pri ruleti izgubil 75,()(M) dolarjev. Bi1 je uničen in je zrl siromaštvu v obraz. A to ni vse. Kil je z misli jo, da bo 1'» prišla drugo za drugim, tako prežet, tla si je poiskal službo v mlinu, v vasi — na Francoskem, blizu kneževine Monaco, samo da bi zopet in zopet poizkušal. Skozi (petnajst let je prihajal ta čudni mož enkrat na mesec igrat
t
v kazino. Svojo mesečno mezdo je stavil na lo, a nikdar ni prišla dvakrat za] mi red- Lahko si mislite, da je v teh krajih zaslovel. Ljudje, ki so poznali njegovo zgodbo, so se vedno gnetli okoli mize, pri kateri je igral, da bi videli, kako se je trudil dobiti nazaj, kar je izgubil. Mnogim se je smilil. Nekateri so mu ponujali denar, službo, drugi vožnjo za domov. A ponudb ni sprejel. Mislim, da se mu j«1 duh omračil," je
oblasti ni.-o imenovale ne mo/.a ne žene, in sicer na izrecno željo11* sedaj r»4-letne gospe. Pred vsem pa zanima javnost vprašanje, za »zakaj je žena toliko časa čakala ."j na razveljavljenje svojega za-?"jkona. ki ni bil nikoli zakon, da s m je njena mladost med tem že j davno minila. Ko je ost a vila sodno poslopje, je bila prav tako oblečena V Žalno oblačilo, kakor tedaj, ko jo je zapoved njenih staršev prisilila stopiti pred oltar z neljubim moškim.
MILIJONSKA MESTA
(Nadaljevanje na 4. strani)
Leta 11K55 je bilo na svetu :».'> mest, ki so štela najmanj milijon prebivalcev. Največje je London z 8.204,000 duš. najmanjše pa Montreal v Kanadi s točnim milijonom. Tretje največje mesto po Londonu in New Yorku je Toki jo, na četrtem mestu je Berlin, peto je Moskva. Avstralija ima eno milijonsko mesto, Sydney; .Južna Amerika tri in sicer Rio de Janeiro. Mehiko in Sao Paolo. Evropa itna trinajst milijonskih mest. Leta 1007 je bilo samo IG milijonskih mest.
h se je labkno zganila: ondi je stala visoka pojava bledih, mrauiornatih potez, kakor da ni življenja v njih. nsta so bila trpko m bolestno stisnjena: samo velike oči -o gledale živo.
Je li bil to dan, ali sreča, bodočnost ali skrb. k", je vstopila ? Ne. bila je ul>oga, bolesti polna žena. ki je prišla, da se poslovi. Vtisnila si je globoko v dušo črte spečega moža, pokleknila ob njegovem vzglavju in položila svojo glavo na njegove blazine. Tiho. kakor bi milovala sniva jočeua otroka, je poljubila njegovo čelo. nasmehnile je — 44Vera!" — njegova roka je tipaje iskala njeno; našel jo je ter jo krepko stisnil. Iz njene duše je privrela molitev.
"Vsemogočni, daj. da se ne zbudi; ako se prebudi ne morem odtrgati od njega svoje du še, ki si jo poklical. Daj, da ga ugledam zopet
__nCkoč — v boljšem svetu.. . "
Ni se zbudil. Njegova roka je izpustila nje-ii- Ta molitev je bila največje, nadčloveško de-
M i nu I o je četrt leta. dovolj dolg. da lahko ško življenje.
Knez Egon se je ]>ostaral, lasje mu deloma osiveli, obraz je uplahnil, čelo je bilo nagubano. oči pa so postale motne iu utrujene ter črno obrobljene.
Nekaj «"asa so se bali zanj — toda prešlo je tudi to; ampak ostala je po tej krizi samo še senea njegove nekdanje osebe. Njegovi bližnji so vedeli, da se drži jxTkonci samo z opijem, ,|:t s to uničujočo silo uduši drugo silo bolesti. Niti zdravnik, niti pobočnik — knez se ni ločil od Dernhofa — se nista upala zabraniti mu tega strupa in tudi nikake blage roke ni bilo, ki bi ga iztrgala opasuosti.
Kadar sta se -ešla knezu zvesta moža. sta si ?tisnila globoko žalostna molče roke. Samo enkrat sta dala z besedami duška svojim čustvom.
"Ne smela bi uteči,"* je rekel dr. Kratiš, "pri njem bi morala ostati."
"Xe. ne, doktor," je vzkliknil Deruhof. "da si krvavi moje srce za oba, se vendar radtije moja duša, da je Vera krenila na ozko stezo odrešenja."
"Katastrofa ne izostane, ako ga rodbinske vezi morda ne izlečijo Njegova leta so šteta.^'
44Potem najde vsaj mir! Toda bodočuost je v l>ožjili rokah."
"Deruhof. ali veste, kje je ona?"
"Njeni kovčki so šli v Ru»ijo.**
"To ne pove ničesar."
"Doktor, zaupati vam hočem veliko tajnost,
pisala mi je!"
•• Kaj — kaj — odkod ?"
44 Iz Peterburga. Strašna bojazen, da je po njenem begu obolel, jej ni dala miru."
"In vi?"
"Pi-al sem jej vse — razuu enega."
"Opija?"
44Prav ste storili. Čemu bi množili njeno bol? Cbogi otrok! Kako prenaša svojo usodo?"
"O sebi ne govori niti besedice."
VALJE PTtIDE

Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936- — Vreden je 50 centom.
TANK
NAJSTRAŠNEJŠE OROŽJE
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
ki
mu je
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indi janca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik >
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
|Z BAGDADA V STAMBUL
4 knjige. • »likali. 62? strani
Vsebina:
Smrt Mobametl Emma; Karavana smrti; Na begu ▼ Goropa; Družba En Nicr
Cena .................—LM
Izdajalec: Na lovu; Spet np divjem za padu; Reden! milijoni; Dediči
Cm
S.M
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige. 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šnmnrib; Med Je zid i
Cena __________________LM
PO DIVJEM SITRDISTANU
4 knjige, 5*4 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg lz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ........................IM
PO DEŽELI SMPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
JJra'i*. AladSija; Koča v soteski; Mlrldlt; nfjBpjBA qO	Cena _____________________.LM
SATAN IN ISKARIOT
lt knjig, a slikami. 1704 utoni
Vsebina:
Izseljenci; Turna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; ALraaden; V treb delih sreta ;
v GORAH BALKANA
4 knjise. s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Šiuieo; Zarota z zaprekami: V golob-uJiiku; Mobamedanskl svetnlK
Cena ...................„...L5t
WlNf.TOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-čl. lepa Indijanka; Prokiestvo zlat«; Za detektiva: Med Komanči In Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Win-net ova oporoka
Cem __________________1H
•1
Ž u T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena
£
LM
Naročite jih lahko pri:
Pogled na skupino malih angleških tankov, ki se jih je posluževalo vojaštvo na manevrih pri Lulworth Cove. Po zatrdilu vpjaškiii izvedeneev, je tank najuspešnejše, obejiejii pa ti*U najstrašnejše orožje.

2 \ fr Wcet V8th Street
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
/
S3ŠS
\
BL2B XAnvVJ*
New York, Tuesday, June 23, 1936
THE LARGEST SLOVENE DULY IN VJ33.
Srčna stiska ■
[ROMAN IZ ŽIVLJENJA
31	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL.: I. H.
MADŽARSKI VAMPIR
ENA SAMA STE-VILKA
Toda nima sreče. Ko se inu slednjič posreči konja zahajati in ga stisne z ostrogami, ga vrže v pesek in zdirja in za njim Kraft. Helmut se pobere in si otepe prah z obleke.
"Nikar se ne hudu.j, Helmut.'* Prijazno ga baron po-treplje po rami. S stisnjenimi zobmi stoji Helmut in naglo diha. "Pa bom še poskusil — moram ga ukrotiti."
"Ne, Helmut, pred no si na tej zverini polomiš kosti, ga bom vstrelil. Kraft mi je takoj odsvetoval; toda sem bil kot obseden."
Gertine oči nenavadno jasno zažare.
"Pusti Krafta, naj poskusi svojo srečo, ker vse tako dobro ve!" Nad njim se je hotela maščevati za njegovo prejšnjo zlobnost. Naj se osramoti! Zakliče za njim:
"No, ali ste 'Agirja' vjeli? Rada bi pa le videla onega mojstra, ki ga bo ukrotil.'*
Kraft jo debelo pogleda, nato pa se obrne k baronu:
"Ali želite, gospod baron, da peljem 'Agirja' v hlev, ali 1» ga hočete jahatif" vpraša mirno.
"Napravite, kar hočete! Tudi vi enkrat poskusite; meni pa osedlajte Mariusa."
Tedaj pa se prične boj med človekom in živaljo; in vsi z zanimanjem gledajo. Z veliko napetostjo opazuje Gerta svojega ljubimca, kako porabi vso svojo moč, da bi obvladal konja. Žile na čelu «e mu napno in slednjič se mu posreči. Tresoč se po celem telesu in ves penast okoli gobca konj uboga najmanjšemu pritisku Kraftovih kolen. Kot bi bil vlit iz brona, sedi Kraft na lepem konju in jaha trikrat po dvorišču. Nofoena žila se ne gane na njegovem obrazu, tudi n° ko lahno skoči s konja in *e pripogne pred Gerto.
"Tukaj je mojstei, ki ste ga hoteli videti, baronesa," pravi mirno. Toda v njegovem temnem j>ogledu je še drugi jezik: "Tako bom tudi tebe ukrotil, če se mi boš lieMa vstavljati — sedaj si moja!"
Gerta se lahno strese in povesi oči. Nato pa, sledeč neznanemu občutku, vzame vrtnico s svoje obleke.
"Vzemite jo — prostovoljno vam jo dani — zmagovalcu."
Z nagubanim čelom in temnim pogledom motri Helmut ta prizor. Vidi mehki pogled drugače tako zaničljive sest-riene — in že prej je opazil, kako je neprenehoma pazila na vsako kretnjo mladega oskrbnika. Zato se odloči, da bo na oba zelo pazil; kajti Gerti je bilo mogoče vse zaupati; poznal je njeno nagnjenje za ljubimkovanje, in oskrbnik Kraft je bil lep in je videl njegove vrline. Zato tudi sam stopi k Kraf-tu, mu stisne roko in mu z nekaterimi besedami častita. Kraft pa pravi mirno:
"Popolnoma poznam 'Agirja' in njegove muhe, ker sem ga, odkar ga imamo, natančno opazoval,, četudi je pri nas Šele en teden. Zato se mi je danes posrečilo, kar bi se mi v drugem slučaju prav gotovo ne."
"Takoj je na vas videti dobrega kavalerista. Saj ste menda služili--"
"Na povelje, pri kirasirjih v Vratislavi."
Helmut zopet opazi Kraftovo odlično gotovost; vidi. da nikdar ne prekorači meje med seboj in svojimi gospodarji, pa je vendar svetovno naobražen in se popolnoma zaveda svoje vrednosti.
**Gospod oskrbnik, prosim vas, pomagajte mi." mu zakliče Gerta s svojim zvonkim glasom; "rada bi zajahala." Kraft'ji vstreže in pri tem mu Gerta tiho, skoro neslišno šepne na uho: "Moj ljubi!" in ga pri tem strastno pogleda. Ugajal ji je in vpognila se je pred njegovo močjo. Kraftu vsa kri šine proti srcu. Tukaj je bil zopet sladko proseči pogled in glas. ki ga je že tolikokrat omamil, ki ga je zasledoval celo v spanju in se ga nikako ni mogel ubraniti.
V neposredni bližini Helmut popravlja sedlo svojega konja in njegov pogled je ostro «apičen v oba.
"Ali si gotov, Helmut ? Hvala gospod oskrbnik, potem pa moremo pognati saj boš pridna Lola", nežno pogladi konju vitek vrat. "Papa je že tako daleč naprej. Torej naprej."
Z lahnim pritiskom spodbode konja in veselo skočijo vsi trije v lepo jutro.
Helmut ima svoje misli. Pogledi, katere je izmenjala sestrična z lepim oskrbnikom, mu nikakor ne ugajalo. Poznal je Gerto in njeno koketnost, ki je morala imeti za oboževalca vsakogar, ki ji je bil količkaj všeč. Kdo ve, ako se v preteklih poletnih mesecih med njima ni razvila tajna, romantična ljubezen — o, vedel je, Gerta ni bila taka — več kot poljub je od nje že dobil. Samo da se je zabavala. Saj je poznal njen izrek: "Rajši postanem slabša, kot bi se dolgočasila!" Ničesar ni bolj sovražila, kot dogčas. — In tako ji je mladi oskrbnik v podeželski samoti prišel ravno prav — in njemu v napotje! Kajti očarljivo dekle si je po-želel, ker je nujno potreboval njeno veliko bogastvo, da bi se mogel zdržati nad vodo; kajti nož mu je bil že na vratu.
In sedaj naj bi mu bil v napotje navadni oskrbnik? Zopet se spomni njegove velike podobnosti s princem Magnusom — no, jutri bo takoj pisal svoji materi o tem. In Gerto bo že tudi dofcil. Svojo taktiko je že določil; za njo se sploli ne bo več zmenil, ne bo ji več dvorili in se ji klanjal, kar ima tako zelo rada, temveč se bo obrnil k neki drugi, mogoče k Katarini, potem bo Gerta že sama prišla, pohlevna mora postati — saj vendar pozna ženske!	'
Popolnoma zadovoljen s svojimi sklepi jaha poleg b aro-ua, ki ves ponosen razkazuje svoje njive in travnike in se popolnoma zatopita v razgovor o tem. V nekaj dneh bo pri baronu velika lovska pojedina; cela okolica se bo tedaj zbrala.
"Vi imate dobro, vi trpeči poljedeljci! Mi pa, ki smo
lačni--»
44No, no, Helmut, ali te že čevelj žuli?"
Helmut smešno vzdihne in pogleda baronu naravnost v oči.
44In kako me tišči čevelj, stric!"
44Menda ne bo tako hudo, da ne bi bilo mogoče o tem govoriti. Bomo videli!" pravi baron dobrotljivo, kajti Helmut mu je bilo zelo všeč..
"Seveda, zopet samo denar!" pravi zanič>jivo Gerta.
(Dalje prihodnji&l
V bolnici v Ilonkongu je umrl oni dan mož, ki je na smrtni postelji priznal, da je živel 22 let pod tujim imenom. Pisal se je v resnici Bela Kisz. Umirajoči je prosil, naj obveste o njegovi smrti madžarske oblasti, češ, da se bodo zelo zanimale zanj In ni se motil. Ime Bela Kisz je bilo svojčas na Madžarskem dobro znano. Pred 22 leti je bil Kisz pntmožen lastnik vile v predmestju nekega večjega madžarskega mesta. Imel je mlado, zelo lepo ženo. Nekega dne je pa izjavil, da mu je žena ušla z domačim prijateljem. Od tistega dne ni bilo o nji duha ne sluha več, brez sledu je pa izginil tudi mladi slikar, ki naj bi bil njen zapeljivec.
Kisz je živel potem dolgo kot samotar, naenkrat je pa izpre-menil način svojega življenja in začel je voditi iz Budimpešte lepotice v svojo vilo. V začetku vojne je moral k vojakom in vila je ostala prazna. Med vojno je tudi na Madžarskem primanjkovalo industrijskih izdelkov in med rekvizici-jo so preiskali tudi Kiszovo vilo. Tam so našli mnogo sodov, v njih pa ženska trupla. Našli so tudi z apnom zalito truplo mladega slikarja. Kisza bi bili morali aretirati, toda vojaške oblasti so odgovorile, da je umrl v bolnišnici in da je že pokopan. (Vz -štiri leta ga je srečala neka njegova znanka v Budimpešti in od strahu se je onesvestila. Oblasti so pregledale mrliški list in to jim je dalo povod za domnevo, da je Kisz pobegnil z bojišča z dokumenti nekega težko ranjenega vojaka, ki je pozneje v bolnici umrl. Zdaj se je izkazalo, da je bila ta domneva utemeljena.
ZAJEC V MOTOCIKLU
Nadaljevanje s 3. strani.
2ENSKI KONGRES V MOSKVI
Neki Arthur I'lilig iz Artena v Srednji Nemčiji je zavozil s svojim motornim kolesom v drevo in je obležal tam s težkimi poškodbami Vhlig je hotel prehiteti dva motorna vozača. ki sta vozila pred njim. Nenadno je planil v njegovo vozilo zajec. To je Uhliga za trenutek zmedlo in ga zaneslo v drevo.
Advertise in 'Glas Naroda
dejal Martel in zamahnil z roko. "Naposled je prišel večer, ko se je gospa Fortuna vendarle milostno nasmehnila svojemu služabnika."
44Je dobil f" je vzkliknil He-} ming. 44Petnajst let potrpežlji-vo čakati, to ni kar si bodi!"
Kakor da ni slišal lfeminga. je Martel nadaljeval:
4'Tisti večer je prišel s««m z nekako 100 franki. Bil je bled, in ko se je sesedel na stol, sem ga vprašal: Ali vam nocoj ni dobro, gospod?" Ne, Jules, je odgovoril s svojim trudnim glasom. Bolan sem. Tu je, in položil je roko na srce. Izgubil sem pogum. Ne vem, če bom kdaj dobil; — glas se mu je tresel, kakor da se bori s solzami.
4	4 Da bi bil Richardson malo-dušen po vseh teh letih vztrajnosti, tega nisem mogel verjeti. Bil je bled; videti mu je bilo, da je bolan, ko je položil svoje vse na-številko 13 in ko je nekaj časa gledal kolo. kako se vrti. R.oke so se mu tresle. Kolo se je vrtelo. Gosta množica, ki se je gnetla okoli mize, da bi videla, kako l>o Richardson igral, je pridrževala sapo, zakaj v takem položaju je vedno nekaj dramatičnega in tajinst-venega. Vse je čakalo do skrajnosti napeto.
Kolo se je ustavilo in krogla, ki se je nekajkrat zatrkljala, je lalino zamolklo padla v jamico. Številka 13. TJudje so mu prigovarjali, naj spravi kar je dobil. naj bo zadovoljen s tem in naj se vrne drugikrat. Ne, ni hotel tako. Njegova vera v kombinacijo je bila nekaj fantastičnega. Nekaj časa se je obotavljal, -kakor da bi preu-darjal, kaj naj stori. Toda po petnajstih letih postane navada železna sra'jca. Tn porinil je dobljeni denar proti številki 13.
5	tresočim <e glasom mi je dejal: "Naj gre vse, Jules. Samo še enkrat!" Ko je to izgovori 1, gospod, se je v stolu globoko zleknil, skoraj legel je in ko se je kolo vrtelo, si ie z rokami zakril obraz. Kolo se je ustavilo. Krogla je obstala. V dvorani je bilo tako tiho, da bi se slišala miška. Zgodilo se je čudo vseh čudes: Zopet številka 13!"
Martel je umolknil, izpulinil kolobarček dima in gledal ITe-niinga. Ta je strmel vanj z ža-rečimi očmi. Ustnice so se mu premikale, da bi nekaj vpraša-
joproge inžinirjev, tehnikov in upraviteljev tovarn v Don okraju, zbrane na kongresu v Moskvi. Razpravljale so o načrtih, kako olepšati tovarne in razširiti program za šole in vzgajališča.
Na parnlkih, ki bo debel* (Iskani, vrše v domovino Izleti ood vrlstvt izkušenega spremljevalca.
le, a Martel je zopet povzel:
"Lahko si predstavljate, kakšen hrušč je nastal. Gospod Richardson je dobil čim len znesek. Lahko bi začel novo življenje. Gostje so ga trepljali po rami in ga v vse mo-
Martcl s tako odločnim glasom, da ni bilo dvomiti.
Divje so se misli jMxlile Ile-mingu po glavi. Deset let varčevanja. Čemu.* Da bi igral in dobil bogastvo.' Mogoče. Ledena roka nm je stihnila srce,
gočili jezikih zagotavljali, kako ko je v duhu videl, kako krupje
so veseli njegove sreče. Vsi so bili veseli.
Pogledal sem Richardsona. eS vedno je sedel zlednjen na stolu, s sklonjeno glavo. Ne veni, kaj mi je bilo takrat, toda kar mraz me je spre letel* kajti vedel som, da nekaj ni v redu. Stresel sem ga za ramo, in dejal: "Sreča vam je mila. Glejte!"
Zopet sen i ga stresel. Težko se je nagnil na mojo roko. Tedaj sem vedel . . .
"Kaj ste vedeli.'" je z nestrpnim glasom, v kat»M-»*m j«' bi!<> več kakor zanimanje, hlastnil Heming in se je .-klonil k Martelu.
44Vedel sem, da j<* mrtev," je počasi rekel Martel in grizel konec svoje cigare.
s palico pobira njegovih 23,000 dolarjev.
44Varuj se," mu j«- klical neki glas. Preveč bi tvegal. U-bogi Richardson! Toronto, si-vookn Mary Martinova, ki ga ljubi, njegov denar — vse mu je bilo sedaj tako drago.
Prijetni irlas Martela je pretrgal niz njegovih misli.
"Vidim gospod, pri>el je vojvoda z družbo. Pridite prijatelj moj, prišel jc čas. Nocoj boste videli visoko igro. Tu izvolite vstopnico. Samo pokažite jo in dobrodošli boste vsak večer in uživali boste gostoljubnost naših miz."
44Ne .. . Ne!" je neming skoraj zakričal in se otrese I Mar-telove vabeče kretnje. 44Moram iti. Vidite . . ." in ne da
24. junija:
Queen Mary t Cherbourg
27. junija:
Lafayette v Havre Rex v Genoa Aqultanla ▼ Cherbourg
30. junija:
Bremen v Bremen
1.	julija: Washington ▼ Havre Normandie v Havr*
2.	julija:
Berengaria v Chernourg
3.	julija:
lie de France v Havre Conte di Savola ▼ Genoa
7.	julija:
Europa v Bremen
8.	julija:
Queen Mary t Cherbourg
11. julija:
Saturn la v Trst ChamplaLn v Havre
15.	Julija: Manhattan ▼ Havre Normr.ndle v Havre
16.	julija:
Aqultania v Cherbourg Bremen v Bremen
18. julija:
Rex v Genoa
£1. julija:
Kuropa v Bremen
lie de France v Havre
Berengaria v Cherbourg
25. julija :
VuVanla v Trs* 21). julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrv
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
MOlitvenike
▼ krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez.............. JI
v fino usnje vez .......... 1.56
v najfinejše usnje vez ....1.80
v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..........
v fino usnje vez......
v najfinejše usnje vea
KVIŠKU SRCA
▼	im it i rano usnje rez......
t usnje vez ..............
v fino usnje \ez..........
v najfinejše usnje vez .... v najfinejše usnje trda vez
▼	bel celluloid vez. ........
. 39
1,50 .1.80
.60 M 1.— 1J50 L50 1.20
L50 1.60
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............
▼ najfinejše usnje vez. .... v najfinejše nanje trda vez.
Hrvatski molitveniki:
Utjefaaj starosti, fina vez. .... Slava Bogu, a mir ljudem
fina vez. ................1M
najfinejša vez.............1.60
Zvontec nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1,—
Vienae, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayer-book:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Came Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heaveo
fino vezano ...............35
▼	usnje vezano.............70
▼	najfinejše nanje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. ..130 V fino usnje vezano.......L50
Catholic Packet Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
▼ fino usnje vezano ......1.40
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
"Mrtev . . .To je strašno. Tn h] konr.al je fliv?ooki llllaili mož s sreeo v svojih rokah! je za- lnnil ]y Tlisnrno ,W.l vežo. mrmral Homing: ? Proptr^s*Mliin, skorfVj	kll>llItk w rokl.
-lasom in nehote položil roko	llokMil «„ zdivjal ,»n
na žep. v katerem mu je varno st ,ni(.ah s.kl)/i 5inika vrata ležalo 2.>.(HM> dolarjev.^	j ^	m. (1|| S(k sam0
"Takšno je življenje, «rospo<l, enkrat ozrl.
fiospoilu Riehanlsonn ni liiloj _____„
nsojeno. <la l>t lul sreeen. De-'
nar leži v mojem varnostnem * Naročite st* na ''Glas Naroda'' predalu in eaka. dn l»o prišel na jvečji slovenski dnevnih r kak sorodnik ponj/' je dodal Združenih 4rsai*ak.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poles naslova Je razvidno do '-daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in irelja pe leto. l>a nam prihranite n»>iK»trel»nej:a dela iu str«>5k«>v. Vas proximo, da skušate nari«čni-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost n*m ali jo pa pla«~-ajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskali tudi druge naselbin**, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
1. avgusta:
f Chatnplain v Havre
I lirt-im-n v Itn-iuen
o. avgusta:
Aquiiania v Cherbourg Normandie v Havre
8. avgusta:
Ku ropa v Itremen Ites v fleiioa
i 12. avgusta:
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13. avgusta :
lie de Franee v Havre
15. avgusta: Paris v Havre
19. avgusta:
A'juitania v Cherbourg Normandie v Havre
'M. avgusta:
Vuleauia v Trst
21.	avgusta: Bremen v Itremen
22.	Chainplain v Havre Conte di .Sarooia v Genoa
2G. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
lie de Franee v Havre Europa v Itremen
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Laushin r*0*X)RAD0:
Pueblo, Peter "Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:-
Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanbh Cicero. <9. Fabian (Chicago, Cicvyo
in IUinois) Juliet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Maseoutah, Frank Angustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLANDi
Kitziniller. Fr. Vodopirec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. In Alary lan D
MICHIGAN:	JM H
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm. Frank Gonie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gonie Gill»ert, Louis Vessel Hiblting, John PovKe Virgina. Frank Hrvatich MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Stndsha little Falls,
Cleveland. Anton Bohek, Chas. Karl-linger, Jacob Itesnik. John Slapnik
OHIO:
Barlierton. Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain. Ix>uis Balant, Jo'un Kuile Youngsto«vn, Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ifiavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in ok«di(*a, M. Rupni' Export, Louis Supančič Farrel. Jerry Okom Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstonn. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steeltwn. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs. Louis Taucbar Diamondville, Joe Rolich

Pišite nam za cene voznih 11-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SL, New York
atov, reservacijo kabin In pojasnila za potovanj«.
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sveto, katero Je prejel. Zas^upnike topla priporočamo.
DTKAVA "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor sa hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.