Največji
▼ Združenih državah
Velja za vse leto • - -	$6.00
Za pol let«.....$3.00
Za New York odo leto -	$7.00
I Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
GLAS
List: slovenskih Ldelavcevv Ameriki.
Ds3y -ktk the United State«.
Imcm) every day except Sunday* and legal Holiday*. 75,000 deader*
■ lam
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered aa Second Claas Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 195. — ŠTEV. 195.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 20, 1923. — PONDELJEK, 2 0. AVGUSTA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
STRAHOVLADA FRANCOZOV V ROHRO
Francozi pošiljajo ujete Nemce v Cayenne, ki je najgro-znejša francoska kazenska kolonija. — Najbolj prometna ulica v Aachen popolnoma oplenjena. — Francozi so zasedli tiskarne, v katerih se tiska denar. — Ponovni kravali v Datteln. — Francozi—roparji.
Berlin, Wnn'iia. 1K. avgusta. — Francoski nasiluiki v IJuhr okraju so si izmislili strahovito kazen za ujete Netnee. Pošiljajo jih namreč v zloglasno kazensko kolonijo v <'avenne, ki se nahaja v (ivineji.
Pred kratkim -o obsodili na smrt Georgesa, ravna-i neke velike harvilni<*e v Baden. Predsednik franco-republike Millt-rand ga j«* zatem pomilostil v dosmrtno
tel sk<
ječ
Posla »i > živel med na, življenja.
Kolonij: severni obali dieev otok", sploh ne m
o na v tropi«* no peklo Cayenne, kjer bo pre-jverjimi fraiieoskimi zločinci ostane1; svojega
j:> i a 'njeiH-t-v nahaja na pu.-tem otoku na \\ francosko < i vine je. Koloniji pravijo "Hu-, ker je podnebje tako slabo, <la Evropejec »e vztrajati v njem.
DEMONSTRACIJE NA NEMŠKEM.
Grossgerau, Hessen, 18. avgusta. — Pred kratkim s<^ Francozi zaprli dvanajst občinskih svetovalcev z županom vred. Imeli so jih zaprte kot talee in so jim grozili z nasiljem. Se bi se v mestu še kdaj pojavili nemiri. Ker se je mesto pomirilo, so jih včeraj iz« pustili.
Witten, 18. avgusta. — Francoska okupacijska oblast je danes zaplenila za 145 milijard papirnatih mark.
Denar je bil poslan podružnicam državne banke v Bochum.
Velike Thvssen jeklame v Muenheim so danes začele zopet obratovati.
NOV ŠKANDAL V KINEMATOGRAFSKEM SVETU.
FAŠIZEM JE EDINA REŠITEV NEMČIJE
Voditelj nemških nacijonalistov pravi, da so koalicijsemu kabinetu šteti dnevi. — Zaenkrat ne potrebujejo Nemci reform, pac pa revolucijo. — Moč organizirane manjšin^.
nam kaie velikansko skupino ljudi, ki se je zbrala pred nemim raj h sta«?- m, ko j,- odstopil dr. < "uno ter je prevzel Strese-
mamt njegovo mesto.
vojno Francozi niso predrznih, rla bi pošiljali vojne jetnike. Sedaj so se pa toliko j
Me«
v ta kraj nemške osamosvojili, da pošiljajo tja iz Kuhra ljudi, ki se nočejo \ kloniti ftanc-oskemu gos|»odarstvu.
V-I»d ."Hlnjili nemirov v Aachen j«
Monakovo, Nemčija, 19. avg. Posebni poročevalec newyorskega Worlda je imel dolg razgovor z voditeljem nemških nacijonalistov (fašistov) Adolfom Hittlerjem.
I i it tier je rekel med drugim tudi sledeče:
— Dnevi sedanjega koalicijskega kabineta so šteti. Bodočnost Nemčije leži v fašistovskem dikta-j torstvu.
Pred par dnevi se je vršil \ j Saleburgu kongres nemških, avstrijskih in čehoslovaških reakci-jonarcev. Vsi so sprejeli splošen fašistovski program.
Sprejete so bile važne resoluci-e. kojih duševni oče je bil Hittler. Vodja nemških nacijonalistov : je izjavil med drugim tudi nasled-
POROČILO PREMOGOVNIH KOMISARJEV
Predsednik zvezne premogovne komisije-, Hammond, je rekel, da inteligentni možje ne morejo rizkirati samomora. — Zvezna komisija bo stopila v stik s konferencami, Si se bodo začele v Atlantic 0,7. — Priznanju unije se delodajalci izogibajo kot raačk^, vreli kaši.
1. Ljudje, ki.služijo na tisoče dolarjev tedensko, ne vedo bi z denarjem. Vsled tega uganjajo orgije, kakršnih si
Wallace Reid, Fattv Arbucle in drugi so dobili svojega "vrednega" naslednika v osebi kine matografskega ravnatelja Ralpka lnce-a kam b
navaden človek noče in ne more privoščiti. Pred kratkim se je peljal brat znane gledališke igralke Anitte Stewart (ki ga vidite na sliki) iz Ineeom v avtomobilu. Oba sta bila pijana in sta se začela prerekati. Končno je razjarjen Inee vstal, zgrabil Stewarta za ovratnik in ga z ,vso močjo vrgel ob tla. Fant leži sedaj v bolnišnici s pr 'bito črepinjo. Značilno je, da javnost ni več kot en teden izvedela ničesar o tem dohodku.
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ORUHRU
RAZMERE V BOLJŠEVIŠKI RUSIJI SE BOUŠAJO
mesto vdiko tr- nje:
I »Ho.					
	\	Vlika	Kol	»nsk;i cesta v	glavnem dela ie eisto
Ol	»ust		P	diri ja je aretirala 1500 oseb, ki so se nde-	
	žiV	U4/II Ki	».str:	.«-i j in pleitjtii	ja. ulieali patmlirajo vo-
ja	ki.				
	\Vk.	'mu pa	trLškf	mu strokovnja-	
ki	se	je po	loljre	rn prizadevanju	Datteln, Vestfalsko. 18. avg. —
1»	sret*	klo odpreti b		lagajno podruž-	Tekom pocestnih bojev, ki so se
ni	(•<• iif	•žavne	bank	» v Essen. Fran-	završili včeraj meti demonstranti
eo		;i so p	rieak	ovali velikega	in policijo, je bilo mrtvih troje
T»l		bili	razo«	a rani. Blagajna	komunistov, osem pa ranjenih.
	hib	namr	ee pr	•azna.	Francoske vojaške patrulje pa-
	Frai	H'OZi *<	* pa	»ploh vei* ne za-	trulirajo po ulicah. Pomaga jim
th	»volj	ujejo	T. roj	ji njeni bank in	r<«*ki neruski policijski komisar s
bi	« ga j	en. Pl<	'tlijo	tudi 7;i>.i]ne ti-	40 možmi, ki je dc*>pel pred krat-
sV	arn»	v ka	terih	se tiska denar	kim i/. 3#cklinghansena.
7.a	drž	a v no b	an ko		Nemir, so se začeli. k«» so sku-
	V 1	tortmu	udu	so oplenili dve	šali komunisti brez dovoljenja o-
ta	ki t	skarni			blasti sklicati javno zborovanje.
Govoriti o demokraciji, se
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
H potom naie banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po
cenah:
▼iermj m kile nato mm ileUi:
Jugoslavija:
KaspcrfRlJa na zadnje poftte ln Izplačaj« "Kr. poštni Čekovni «rad" ln "Jadranska bojaka" t I.Ju bi Jani. Zagreba. Beograda. Kranja, Celja. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sartjem all drugod, kjer Je pač za hitro laplačilo najugodneje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
l*rl nakailllft, ki znai«)o manj kot an tlaoi dinarje« rajnim« oeeebel m ta canto v u paitnln« In drufl« Itrttto.
Italija in amuUm« ozemlje:
RarpoAllJa na sadni« poita in iaiOaAiJ« "Jartranaka banka**
Ovatlji le Kadra.
200	lir	................$ 9.80
300	lir	................$14.40
500	lir................$23.50
1000 lir ........ $46.00
IM nakazili*!, ki tnaiaja manj mt 90» lir ratunim« nilllJ »e
U P«MhIm In «ru«a strotK*.
Ca »HUaha. ki »rwc»Ja mmk »ct UmI ttaarjar aH » ŠevoljnjMM pe mfhumtl fte ooeebnl >■■■■».
Vrednost dinarjem In Uram aedaj nI stalna, menja te večkrat ln neprl-
Pakoraiko; la teca razlaga nam nI «no*o6e podati natančne cene napnj. Računamo pa eeel ooega dne. ko nam doape poaianl denar ? raka.

dolarjih rfejt«
fork
H Draft
FRANK flATRTO STATE BANK
Hew Tack, N. T.
Ji
zvana demokracija je Nemčijo Že napol uničila. sedanji koalicijski kabinet bo pa uničil še ono. kar j«- ostalo. Edino dve možnosti sta: ali se bo v Nemčiji pojavil boljševizem. ali bodo pa naeijonalisti prevzeli kontrolo.
—	Mi fašisti moramo s fanatično odločnostjo zasledovati svoj cilj. Dosedaj je zgodovino še vedno ustvarjala organizirana manjšina. ki se je polastila moči v dobrobit splošnosti.
—	Če je Amerika dobra za Ame-rikance. naj bo Nemčija dobra za Nemce. Mi smo sovražniki vseh tujih zatiralcev. Vsledtcga tudi ne moremo sodelovati s komunisti, ki niso ničesar drugega kot mednarodni židje.
—	Nemčija potrebuje zaenkrat revolucije, ne pa reform. Tiskarne, ki tiskajo denar, se morajo zapreti. Fradništvo se mora znižati na minimum. To pa lahko doseže vlada, katere ne vežejo republikanska gesla. Bodoča vlada mora temeljiti na sili in moči.
Poincare se je odločno zavzel za francosko politiko v Ruhr okraju. _ Zavezniki morajo vztrajati na svojem stališču. — Mir mora biti ustanovljen na solidni podlagi.
VELIKE ŠPANSKE IZGUBE V BOJU Z MAR0ČANL
Madrid, .Španska, 19. avgusta. Španski komisar za Maroko je odpotoval v Millillo. kjer so Ma-roeani napadli španske eete ter jim povzročile velike izgube.
Maročani so pognali v beg Spance, ki so se hoteli polastiti Afraua.
GENERALNI &TRAJK NA CK-
Ul

Atene, Grško, 19. avgusta. — Veeraj je bil napovedan tukaj generalni žtrajk ter se je s čudovito naglico razširil po vsej Grški. Vlada je že izdala razne energične odredbe, če pa ne bo drugače, bo proglasila vojno stanje.
Charlesville, Francija, 19. avg. Tukaj je imel franeosk* ministrski predsednik značilen govor, v katerem je izjavil, da ne bo Francija z nikomur razpravljala o razmerah v Ruhr okraju.
Francija bo zasledovala še na-lalje svojo politiko, kajti to po litiko je odobrila večina francoskega parlameneta.
Povdarjal je. da je treba vztrajati na tem stališču, kajti edino-le na ta način bo mogoč v najkrajšem času končni sporazum.
Ministrski predsednik je rekel med drugim tudi sledeč:
Evropa ne bo dospela v svoje gospodarsko in moralno ravnotežje. dokler ne bo sklenjen mir na solidni podlagi.
— Mir pa zahteva, da mora
Bivši ameriški tajnik za notranje zadeve se je vrnil iz Rusije ter povedal dosti zanimivega. Nobena evropska država ne bo imela take armade kot bo ruska.
Washington, D. C., 19. avg. — Te dni se je vrnil v Ameriko bivši tajnik za notranje zadeve, Fall.
Časnikarskim poročevalcem je povedal, da ni nobena dežela v Evropi na tako dobrem finančnem stališču kot je bas Rusija.
V Rusiji je bil par mesecev ter je natančno preštudiral tamošnje razmere.
— Ruske finance so brez dvoma najboljše — je rekel. — Rusija ima napriraer zlate certifikate, ki so toliko vredni kot angleški funt-šterlingi. Kljub temu pa plačujejo Angleži v Londonu za te certifikate več kot za funt sterling.
Rusija organizira armado, kfi ne bo imela vrstnice v vsej Evropi. Pomisliti je pa treba, da je to
vsakdo, ki je pogodbo podpisal, :0brambna armada, ne pa napadal-zadostiti vsem najmanjšim po- na Rusija potrebuje močne arma-drobnostim.	de kajti bati se ji je treba dveh
Washington, D. C., 18. avgusta. — Oistai zvezne premogovne komisije, ki so si prizadevali ustvariti spov-iz im med majiiiii.Ii ir delodajalci, so šesta :: poročilo ter tra poslali predsedniku Coolidge-u.
Pouajaria so bila namref* prekinieno ter so bodo \* pondeJjek ? adaljeva.a v Atlantic Ci: \
PoroM^o omenja, da je komi> " i razjasnila obema strankama težaven položaj, da se ji p t ni posrečilo sklv-niti med uaspiotnikoma sporazum.
Predsednik Hammond je rekel, da je imel v pričet k u dosti upanja ter je bil uverjen, da "inteligentni možje ne bodo rizkirali samomora".
"Nara/vnost samomor bi bil za obe stranki," je izjavil, "če bi prevzeli odgovornost za prekinjenje te veleva-žne ameriške industrije. Jaz preveč spoštujem delodajalce in majnarje, da bi jib smatial za take norce. Toda kljub temu se je to zgodilo."
Ko se bodo v Atlantic City obnovila pogajanja, ne bodo člani komisije navzoči. Obe stranki bosta pa komisiji natančno poročali o uspehih in morebitnih neuspehih.
Nadalje je rekel Hammond, da bi ne bilo umestno poročati javnosti o vseh podrobnostih teli posvetovanj.
Če se bodo pa vsa pogajanja izjalovila, če ne b«> sklenjena pred 1. septembrom nova plačilna lestvica, bo prišel predsednik Hammond na dan s podrobnostmi in dejstvi, iz katerih bo jasno razvidno, katera stranka je kriva, da bo Amerika brez premoga.
Washington, IX C., 18. avgusta. — Vladni opazovalci pravijo, da bi se sporazum prav lahko dosegel, če bi bila enkrat prva zahteva premogarjev spravljena v red.
Zastran te prve točke so se tudi pogajanja razvila. Prva točka se namreč glasi: —
"Mi odločno zahtevamo, naj bo prihodnja pogodba za dve leti veljavna. Nadalje odločno zahtevamo, naj delodajalci brezpogojno priznajo United Mine Wokeis of America, okraje 1, 7 in 9."
Popolno priznanje bi vsebovalo tudi spre jeni "eheek-joff" sistema, kar so pa delodajalci že takoj v pričetku ■ zavrnili.
Dokler se prve točke ne reši, tudi ostalih devet točk lie more priti v poštev. Za slučaj premogarskega štrajka bo mornarica precej dobro preskrbljena. Monariea se je že vnaprej preskrbela s premogom, poleg tega pa tudi ni v sedanjem času premog bistveno kurivo, pač pa olje.
Washington, D. C., 18. avgusta. — Zastopniki posebnega odbora lastnikov mehkih premogovnikov, so poslali zvezni premogovni komisiji poslanim, v kateri odločno protestirajo proti organizaciji United Mine Workers, "check-off" sistema ijn "closed shopu".
Delodajalci vabijo komisarje, naj obiščejo neunijska polja v West Virginiji ter naj se prepričajo, da ne vladajo tam tako slabe razmere kot poročajo o njih zasebni preiskovalci.
Nadalje pravijo delodajalci, da se bodo odločno uprli vsem poskusom organizatorjev United Mine Workers, če bodo začeli v teh okrajih z agitacijo za svojo unijo.
Pogodbe z dotieno organizacijo baje niso v interesu niti delodajalcev niti delavcev. Namen teli pogodb baje ni gojiti prijateljskih odnošajev. pač pa sejati sovraštvo in prepire.
V West Virginiji delajo neunijski premogarji baje samo po osem ur na dan, zaslužijo pa veliko več kot delavci v organiziranih poljih.
Sicer so pa baje tudi premogarji sami odločno priti ruaiiji ter na noben način nočejo dopustiti, da bi jih bosali uradniki unije.
To zahteva mir in to zahtevamo mi. Francija ne more zahtevati ničesar drugega, in Anglija ne more zahtevati ničesar manj.
Svojo vzvišeno nalogo bomo rešili na ta način, da bomo razumeli drug drugepa. Vztrajali bomo pri svojih načelih, in naša prva skrb bo, da se ne bo razrušila en-tenta. kateri smo zadali take trdne temelje v začetku vojne in tekom vojne.
RAZDALJA MED PEBZU0 IN ANGLIJO SE JE ZMANJŠALA.
London, Anglija. 19. avgusta. Sedaj je mogoče poleteti iz Londona na perzijsko mejo v štiridesetih urah. To je posledica otvoritve nove zračne zveze med Moskvo in Tifilisom.
London in Manchester sta že v zrakoplovni zvezi z Berlinom in Moskvo.
evropskih velesil, Francije in Anglije.
Ruski voditelji smatrajo Francijo za največjo sovražnico evropskega miru.
Kakorhitro se bo Franciji nudila prilika, bo napadla Rusijo. Vprašanje je seveda, če bo kaj dosegla.
Ce bo prišlo do vojne med Rusijo in Francijo, ne bodo Francozi srečali nevednih ruskih vojakov, kakoršni so brli začasa carjev, nae pa inteligentne, v vseh vojnih, znanostih dobro, podkovane može.
Sedanja vlada posveča vso svojo pozornost razvoju armade.
Če ne prej, se bo po preteku petih let Rusija, popolnoma osamosvojila. Rusije se ni treba niko m ur bati
V miru ho živela z vsakomur, toda gorje tistemu, ki jo bo na padel.
BIVŠI ANGLEŠKI LOHD-XAN-CELAR BO PREDAVAL V -AMERIKI
Southampton, Anglija, 18. avg. Earl Birkenhead, bivši angleški lord-kancelar je danes odpotoval s parnikom "Mauretania" proti New Yorku. Iz New Yorka bo odpotoval proti WiUiamstownu. Mass., ikjer bo imel predavanje na tamosnjem zavodu za državno
znanost.
COOLID0E JE BIL ŽE OB SED MIH V URADU.
ANGLEŠKI RAZISKOVALEC SE JE VRNIL DOMOV.
London, Anglija, 19. avgusta. Znani angleški raziskovalec, kapitan Buchanan, se je vrnil na svn, dom. Prepotovali je velik tlel Sahare, vsega skupaj nekako 500O milj. Njegovo potovanje je trajalo šestnajst mesecev. Seboj je prr-nesel važne informacije glede živalstva in rastlinstva.
STRESEMANN SPREJEL DIPLOMATE V AVDIJENCI.
Washington, D. C., 19. avg. — Predsednik Coolidge je doseger rekord s tem, da je prišel danes v Belo Hišo ob sedmih zjutraj. Pregledal je korespondenco na svoji mizi, nakar se je dobro uro izprehajal po parku.
Nato sta -šla z ženo v First Congregational Church.
Berlin, Nemčija, vlSs. avgusta. Kancelar Stresemann je sprejel veeraj v avdienci zastopnike diplomat lenega zbora V, Berlinu. Pogovor je bil povsem formalen.
Kanclerju se še dosedaj ni posrečilo dobiti sposobnega moža, ki bi prevzel zunanji urad.
Dokler ga ne dobi, bo še sam opravljal posle zunanj^a ministra.

mn
OTiAS NARODA: 20. AVG. 1923
NAHODA
•«•..«« Inn Pay Imm« li>M>yi mmm H»H4a»
•uMcrtptlM VMfty M-M
tt^ij« yum daw livtwHJ
».■HMlkl
UM
Mttnoad M M phoM«}«)a Prt »pi>«»wX kraj« •»«• I I	MvmlUt« 9UUBL te hltr«J«
Novice iz Slovenije.
razmetavala gnoj, sta nenadoma' opazila, da je med njim truplo novorojenčka moškega spola. Policija je takoj <»dredila vse potrebno, j da kz^edi"brezčutno mater. Dečje Narodni dom v Kranju bo nekaj' truplo je bilo pripeljano v inrtvaš-
Ostavko na državno službo
je podal okr. sodnik v Mariboru dr. Milivoj Jenko, rodom Ljubljančan.
Peter Zgaga
-•«.*• NARODA-icr»ug> H Manhattan. I '•iMMMi p«fttan4t IW
ZDAJ ZGORAJ, ZDAJ SPODAJ
Prijatt lj naši ma lista nam je poslal pismo, ki ga je <]ohiS i/. Marega kraja, s prošnjo, naj ga objavimo.
Pi-mo ji' pihala inteligentna žt\ii.<ka, najbrže učitelji-< a, tet* v>t4mjc* razen drugih bezpomembnih, tudi naslednji odstavek.	. I
"Tukaj v našem kraju je dosti Rusov. Reveži so j m >lnnil i pred krvoločnimi boljševiki. Med njimi je tudi mlada gospodiena, ki govori ])oleg ruščine gladko fran-eo>ki, .ji- visoko izobražena ter krasno igra klavir. Meni -e reviea smili, ker ni mogla dobiti v naši domovini dru-m'La kol skromno službo v pisarni, ki ji nudi tako malo z;i>lnžka. da u»»ra stanovati v zatehli luknji ter se preživlja zeljem in krompirjem. Še bolj se mi je pa zasmilila. ko mi je jxivedala svojo povest. Bila je liei nekoga ruskega grofa, ki je imel skoraj toliko zemlje kot je v« lika kranjska dežela. Doma so imeli na tisoče konj, « « ronma polja in so živeli v velikem blagostanju. Ko so l>i i-li boljševiki, ni hotel njen oee trobiti v njihov rog. Zapodili so ga ter postavili na njegovo mesto hlapca. Pod J I, o<Vviin nadzoistvom so morale lieere vrdovati živino, in -i nov i - o morali delati na polju. Gospodični, ki je se-, . ;ij v našem kraju, je to presedalo. Iskala je prve prilika. da je jM.begnila preko meje. Pustila je dom in vse. Sedaj pa mora tukaj pri nas delati. .
Tako je rečeno v pismu.
Vse. kar s«' pripeti na svetu in v človeški družbi, mora imeti svoj vzrok.
In o/c dotične gospodične .je bil eden izmed vzrokov ruske revolucije.
<Jrajščaki in vitezi po naših domačih krajih niso bili nič v primeri, /. objestno rusko gospodo, ki je imela nad ru kini kmetom in delavcem brezpogojno oblast.
Ruskemu velikašu je bil kmet tovorna živina. Še manj kot tovorna živina. Živina je že vsaj dobila krme i h ki a je. dočim se ni nihče zmenil za mužika, če je umiral sestradan na kupu gnoja.
Morda je božja, morda naturna postava, da je vsaka krivca ] m »plačana že na tem svetu.
Razmere so prikipele do viška. Silna brezmejna Rusija je hipoma nevarno zbolela.
"Nebroj ne bilo zdravnikov, a nihee ni mogel konšta-tirati bolezni. Navzoč je bil Miljukov, navzoč je bil Kerenski. Oba sta šla osramočena.
Pričel je Lenin ter začel tipati žilo umirajoči.
Ves svet se je zvedavo obračal v veščega zdravnika. On je pa tipal in premišljeval.	-
Vse je napeto pričakovalo, kaj bo.
Končno je pa Lenin dognal in svečano izjavil: "Sovjet bo, gos]M)da moja.
Pričel je s temeljito kuro.
Odplavil je uši in zajedavee, 111 glej, takoj se je obrnilo ma bojjše.
Bivši zajedavei so se razpišili po vsem svetu.
Nekateri pomivajo posodo po londonskih in pariških* restavracijah.
Nekateri so imeli pred nedavnim časom odločilno be-s<;d.n v Washington!!. Dosti jih je pa drugih deželah. Kujejo načrte, kako bi uničili sočno telo v zahvalo, ker so se 11 a sesali iz njega.
Tudi v Jugoslaviji jih je precej: od Wrangla pa' do
gospodične, omenjene v pričetku članka.
Dop
is.
Gilbert, Minn.
J» vve čase, ko je bila t&kozv&na mokra kontra. »o po tukajšnjem železnem «-kr<*žju razna slovenska
(podporna društva prirejala ob nedeljah piknike v gotzdeh pod milu n nelx»m. Zdaj pa, ko so tako-imenovani suhi je zelo redka prikazen kaj takega.
SI o verne« smo vedno veselega »tva, zato se pa v na j v ožjem krogu z! iet*ejo in prirwle veseliee.
V nedeljo 12. avgusta je bil na Je/efa Jamnikoivi farmi 2 milji od (Jilberta mislim največji slovenski party. Stavim, da je dosegel rekord. Jažff .Jamnik je povabil od bi i24i in daleč prijatelje m znance iz želeamega okrožja na svojo lepo farmo. Jamnik je že prej uka- hvalil za tak vžitek.
zal svojima dvema ofikrbnikoma, da zakoljeta prašiča, koštruua in
35 kokoši. 12. avigrtsta je bilo vse (pripravljeno in okonno pečeno.
Povabljencev je bilo okoli 200. kateri so tudi pripeljali na štirih ko-leh mazila v -vsakovrstnih posodah, nekateri, v čutari, nekateri v sodu ali pa v galoneh. Boete mogoče mislili, da sem pozabil nežni spol. O ne. Rilo je tudi mnogo lepotic in krasotic, ki so nam delale največjo zafbavo in veselje. In boste mislili, 4a smo samo sedeli. O ne. Koracerfcmov meh nas je vzdignil tako, da smo plesali stari in mladi po travi.
Jožef Mantel iz Ely je tudi po-setil to krasno veselico ter se za-
k rasnega.
Iz Kranj poročajo: Tudi pri nas se pozna na marsičem lepo vreme, ki je nastopilo po mrzlem deževju. V celem mestu se opaža gibanje v svrho olepšanja. Hišni posestniki so jedli prav pridno beliti svoje hiše, delajo se novi tro-toarji, kar bo na posetnike Kranja prijetno vplivalo. Ce pa pride« v k o krško predmestje, vidiš, kako se ponosno dvijga lepa stavba Narodnega doma. ki bo v najkrajšem času prekrita s stresnim stolom. V resnici krasna, stavba, dokaz vztrajnosti in požrtvovalnosti kranjskega meščana. Treba le še nekoliko dobrohotnosti, in stavba bo kmalu popolnoma gotova. Pri Petrčku se je vršil občni zbor Narodnega doma, kjer je bil položen račun dosedanjega uspešnega dela.	'	,
Roparske tiče in divjačina.
Iz krogov planinskih izletnikov se poroča, da napravljajo letos jastrebi in kondorji med divjačino in čredami v planinah obilo škode. Zlasti trpe zajci, mlade srce in divje koze, na planinskih pašnikih ipa ovce.
Opustošenje Pohorja.
Tz Maribora poroča jo: Naše pra-gorje, do zadnjega, časa s svojimi pragozdi sloveče Pohorje je žalosten dokaz opustošenja, ako pridejo gozdovi v roke špekulantom. Na vetru najbolj eksponiranih točkah se v zadnjem času seka in trebi na način, da imamo na mestu lesa bogatih gozdov le še same goličave. Priznano je, da je visoki les ravno na teh izpostavljenih gorskih rebri h doslej Mariboru in najbližji okolici zadrževal marši katero pretečo hudo uro. Odkar se je začelo ravno na teh slemenih brezvestno trebiti les, pa že čutimo prve posledice in še bolj občutili jih bomo v bodočnostd. Čudimo se, da pristojne oblasiti mimo gledajo to izkoriščevalno opustošenje brezvestnih špekulantov, ki odnašajo denar po največ s seboj iz Maribora, tako da niti v tem oziru Maribor nima ničesar od o-pustošenega Pohorja. Sploh kdor pozna količkaj naše Pohorje, se bo čudil, kaka brezbrižnost vlada v celi ekonomiji. Po enih delih leži na tisoče vozov že leta porušenega lesa vse navs^rii, dočim se na drugih delih, kakor prej omenjeno, ves les kar gladko razira. Ni treba še jasneje govoriti.
Planinska '' ohcet' \
V soboto 28. julija je posetila goro Urško (1696 m) na koroški meji precejšnja "klapa", koje jedro so tvorili ljubljanski "Dre-novci". Med drugimi zabavnimi točkami izleta je bila najvažnejša programna točka — poroka mariborskega *' Dr eno ve a" Ivana Mar-selja, rev. ravnat, južne železnice v Mariboru, z gdč. "Drenuljo" Meto Potrajtovo iz Ljubljane.
Tragična smrt.
18 let stari Nacko Koritnik iz Stare vasi pri Jesenicah se je 29. julija ob 9. vozeč se s kolesom na Javorniku tako ponesrečil, da je kmalu umrl. Bil je priljubljen tovariš. Pogreb se je vršil 31. julija iz tovarniške bolnice na Javorniku na jeseniško pokopališče.
Surov napad na cesti.
Antona Serkova, zidarskega vajenca iz Spodnje Hrušice pri Do-branjah, je 30. julija pri Sv. Krištofu iz neznanega vzroka napadel delavec Janez Pave in ga sunil z nožem v desno stegno. Serkov je bil prepeljan v bolnico.
Novorojenček v gnojnici.
Posestnik Andrej Ortač iz Smartna je 30. julija poslal svojega hlapca Antona J area v Ljubljano v Hranilnično ulico št. 6, da mu pripelje gnoja na njivo. Hlapec je gospodarjevo naročilo izvršil. ko sta pa oba nato po njiva
nieo k sv. Krištofu v Ljubljani.
Druga žrtev kopanja.
Kopaljia sezona je zahtevala 30. julija svojo drugo žrtev. Na raz-livu Ljubljanice v dve strugi je okoli 19. ure (7. zvečer) utonil 17-letni čevljarski vajenec Fran Ja-nežLč, za|x«Jen pri čevljarju Roz-
Tukaj jih je par. katere sem slišal oziroma čital v poslednjem času:
Star cowboy je bil povabljen na družabno prireditev.
Naneslo'je, da je sedel poleg mlade mestne gospodične, ki je imela izvanredno nežne roke.
Nehote jo vpraša, kako je to mogoče, češ. da tako nežnih rok ni videl še nikdar v svojem živ-
SttgoslntmitKka
Ustanovljena 1. 1898
iKatm. 3teimnta
Inkorporlrana 1. 19QI
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
manu v Ljubljani. Mladenič, ki ni ljenju.
bil vešč plavanja, je zašel nena-j Gospodična mu pravi: Jaz no-
doma v globoko vodo in izginil na|s;ra ve<]no usnjene rokavice. T*s-
duo. Takojšnji poskusi raznih' je ob(lrži kožo nPŽno in
plavačev, da bi našli njegovo Cmv5ov se zaraisli in 0(>kima
truplo, so ostali brezuspešni in Ja- z plavo. xajbrže ni res, gosp<Klie-
netžtča. se do 1. avg. nso našli. To	T	.	A ..
... ° . .,na. Jaz naprimer nosim ze tride-naj bo glasen memento omm,	T v _____ _____„ ..,;
se, ne da bi znali plavati, potla
jajo samovoljno v nevarnost.
Rasne nesreče in nezgode.
Prane Lasbacher, drvar na posestvu barona Horna, se je 22. julija vsekal v desno nogo. Ker ni šel takoj k zdravniku, se je pričela rana gnojiti ter je prišel 30. julija v bolnico. Revežu IkmIo morali najbrže odvzeti nogo. To je vse poslediea malomJmosti, ki jo je opažati v splošnem pri podeželskem ljudstvu.
Pran Gomil ar. 4letni sinček rudarja v Hrastniku, je 29. julija v sobi na nepojasnjen način prišel do lovske puške. Deček se je s puško igral in se slednja sprožila. Krogla za je zadela v stegno desne noge in mu jo je skoro raznie-sarila. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico, vendar ni upanja, da bi okreval. Pazite na otroke!
Frančiška Zagore, žena pod-uradnika južne železnice iz Novega Vodmata, je 30. julija pomotoma spila malo steklenico lizola. Prepeljana je bila v bolnico, vendar je že okrevala.
set let neprestano usnjene hlače. Ce bi videli
Mož in žena sta se preselila "v novo stanovanje. Mož je bil majhen in pritlikav, žena je pa tehtala na cente.
Koj nasproti spalnice je bilo pa okno sosednje hiše, v kateri je stanoval lep mlad gospod.
Zaves pa ni bilo niti na tej niti na oni stran.i
Pa pravi žena možu: — Napravi zavese. Zakrij okno. Nočem, da bi me sosed gledal, ko se preoblačim.
Mož pa odvrne: Ni potreba, da bi mi okno zakrivali. Kakor-hitro te bo sosed vprvič videl, bi zakril in zabil svoje okno.
Glavni odborniki: Presednlk: RUDOI.F PERDAN. 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: L.OU1S liALANT. Box 10« Pe^rl Ave.. LoraJn. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER. Ely. Minn. ZaCaftni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih Hmrtnin; JuHN UOVEK.S. «lx — 13th Ay*. SMt, Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bid*., 600 Grant St. At Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 206 HaiteweU Bldff.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1354 W. IS Street. Chlcagro. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD 6LABODN1K, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POUENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMEN'C, 539 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC. 538 Market Street. Waukegan. 11L
•	Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	——
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poAUJatv« naj ee pošiljajo ra glavnega »ajnika. Vse pritožbe naj se pofiUJa na predsednika porotnega odbora. Prognje za sprejem novih članov In bolnlik* ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaal tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit* na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 Clanl aH članicami.
Iz Jugoslavije.
Špijonska afera v Zagrebu; glavna oseba je špijc-n št. 11-22.
Pt> prvih zaslišanjih v Zagrebu se »pl« šno sodilo, tla je glavna oseba pustolovka Daniea Androli-t-eva, ki je ves čas zaslišanja dajala mister i jozne izpovedi o delovanju ''špijonske družbe". Kakor pa se je pozneje dognalo, si je Ljubosumnemu možu so pove-j Andiviličeva mnogokaj izmislila, dali, da hodi mlad kavalir za nje-j ctlo stvar prikaže bolj romaii-govo lej>o gospo.	j t:čno. Sedaj je nastopil nenadoma
Nekega dne je rekel, da gre j pi eokret in je \-sa pozornost obr-z doma, pa se je hitro vrnil. In! 1,Jeua na llovo otaeho, namreč št. sosedje so mu povedali, da je ka-|1J-"' ki ->e bila	te
valir pri njegovi ženi. Vlomi v stanovanji1
ske družbe. Androlieefva trdi, da Žena je,lega človeka» kl ie špijon s:>sed-
Jožeto Luko, ženo delavca iz bila sami v spalnici. Pogleda pod papirnice v Vevčah, je ugriznil posteljo in zarenei:
neki pes v spodnje čeljusti. Njena poškodba ni nevarna.
Kamnoseškemu delaven Gorju-pu v JMariboru je pad^l tnža.k kamen na nos?e. Prvo pomoč je do»bil pri rešilnem oddelku.
—	Tukaj ga ni! Pogleda v kuhinjo.
—	Tukaj ga ni!
Po pled a v stranišče.
—	Tnkaj ga ni. V veži je stala velika omara.
Konrad Grofic, kurjač pri neki 0maro sunUoma odprt>. in v 0ma veeji tvrdki v Melju pri Maribo-i*u, je prišel z roko tako nesrečno v stroj, da je zadobil težko rano.
Morali so ga oil dati v bolnico.
Strela udarila v cerkev.
Kakor poročajo, je dne 27. julija udarila strela v cerkev na Ku-reščeku. Cerkev je ipopolnoma pogorela. Zvonovi so rešeni.
Nevihta in strela.
Dne 26. julija je med precejšno
ri je stal kavalir v noeni obleki ter z revolverjem v rokah. Revolver je bil namerjen naravnost v moža.
Mož se strese po vsem telesu, nadebelo pogoltne dvakrat ali trikrat slino, potem pa zaloputne vrata omare rekoč:
— Hudič, tudi tukaj notri ga ni. # * *
Prijatelj, pojdi v Downtown ter se oglasi pri tem ali onem
nevihto zvečer od 10. do 11. ure Slovencu. Skoraj sleherni ima kaj treščilo v hlev gospodarja, po do- ^^ kapljice doma
Tudi jaz podpisani na tem mestu kličem: Živel Jožef Jamnik, živeli vai gosti one slovenske veselice, na kateri sem ura val pod milim nebom na lepi Jamniktrn farmi nepozabni ddber čas!
Jožef Šmalcei.
mače "Pri škunder" v Žetni, občina Javorje v Pol jamski dolini. Hlev, ki je bil krit s slamo, je popolnoma pogorel z že dosedaj spravljeno krmo; živino, izvzeniši dveh ovc, so rešili. Gospodar, kot prej v tako oddaljenih krajih, ki še ne vedo eetaiti vrednosti zava-
Ta kapljica je res božja. Kajti edinole Bog ve, kaj je v nji.
* * "
Razloček med pečlarjem in poročenim moškim je ta:
Peelar se povsod dolgočasi, po-
rovanja, je zavarovali le za 1000 ročeni moški pa samo doma. Din, kar je za današnje cene to-J	» ^ •
liko kot nič pri napravi še tako i
skromnega poslopja. Vas Žetina) Vesel <^S°dek v kraljevi hiši je slednja in najvišje ležeča va.s »o naznanili topovi. Kraljica je iz Poljan, kjer je že marsikateri hribolazec na Blegf« spal na dišeči mrvi. Od tu se prične šele čez četrt ure prava pot po Rlegošu.
Tatvine in vlomi v Ljubljani
Lačni uzmoviči so vlomili v prodajalno Mlekarske zveze v Šolskem drevoredu in ukradli 1 kg »Ira v vrednosti 250 K.
Dežnik, vreden 100 Din. je bil ukraden liar bari Stebernik.
Iz trdnjave je bilo oddanih mlademu prestolonasledniku na čast nad sto strelov.
Vse mesto je bilo razburjeno in na nogah.
Pa vpraša petletni sinek svojega očeta:
—	Oče zakaj pa tako poka?
—	Kraljica ima sina, — se je J glasil odgovor.
Sinova radovednost pa še ni bi-
Neka neznana ženska je na Du-jla nasičena> vprasal je dalje:
Oče, ali pri takih prilikah
najski cesti zvabila Tletno Silvo
Prohinar. hčerko ^ega sluge, v	^	?
Gledališko iilico st. 7, kjer jo je _	'____
»ropala njenih uhanov. Neznanka,' ki je okoli 17 do 19 let stara, je nato pobegnila.
Dne 26. julija je Ibila ukradena na Koslerjevem dvorišču 500 Din vredna gumijeva cev.	i
Dne 27. julija je neki neznan žepar izmaknil Antonu Pivcu denarnico s 592 Din 50 par.	| Antonu Kajfežu so bile v noči od 27. na 28. julija ukradene tri. gostilnižške mize iz mecesnovega' lesa, vredne 450 Din.
Dijaku Josipu Jeklu je bilo u kradeciih pri kopanju 100 Din.
nje države v Zagrebu, pod drugim imenom sploh'ne pozna, ako-lavno se je po lastni trditvi dnevno sestajala ž njim. On ji je odkril tajnost ključa za dešifriranje. Androliceva mu je prinesla z italijanske meje pri Postojni 12 zaupnih špi jonskih aktov s 4 ključi za dešifriranjex ki jih je imela razdeliti v Zagrebu. Slavonskem
I i rodu, Beogradu in Skoplju. Y?,e te stvari je dobila v Postojni <xl dveli italijanskih špijonov, bivših avstro-ogrskih otieirjev. V Zagrebu je s št. 11-22 česito delala izlete; ž njim st; jt* sestala še na dan aretacije. Androličeva izpoveduje, da se jt* v Zagrebu učila šifer 7. v Postojni pa 14 <lni. Šifra je s> stojala iz 40. strani tajnih znakov na pergamentu s potrebnim tolmačenjem. Izročila je en ključ preiskovabieniu sodniku in s pomočjo tega ključa so bila uešifri-raaia imena nekaterih oficirjev, ki so se nahajali v zaplenjenih spiskih. Spočetka je Androii«-eva zatrjevala, da je poročena z dr. L) i ni ovir em. Pozneje j>a je to svojo izpoved spremenila sledeče: V njeno beograjsko stanovanje »j prišli duhovnik in dva oficirja; prisilili so jo. da se je poročila z vojnim zdravnikom dr. Diniovi-čem. Knialu potem pa so zopet iz-ginili iz njenega stanotvanja. Dobila pa je nekaj časa pozneje Obvestil«), tla je njen mož umrl v skopljanski bolnici. Ko je odpotovala tjakaj, je pa zvedela, da to ni res, temveč* da je njen mož živ in je vodja bolgarskih komitašev,
z imenom vojvoda DivljanskL ▼ Skriplju je dobila dete, ki je pa kmalo unirlo in bila je celo zaradi suninje detomorstva aretirana, po 10 dneh pa zopet puščena na svobodo. Uavila se je tudi v Skap-lju s špijonažo, zi'aven $>a se je zaljubila v nekega kapetana Kruš-njaka. Divljanski jo je zaradi tega mučil na, razne načine. Slekel jo je do golega, jo pe&el po rokah in nogah ter ji zabijal želilje jyr»d
nohte. In v resnici ima AniVroli-čeva sledove tega liničt-nja po telesu. Pozneje je bila v liitolju v špi jonski služIti, <*Lkoder so jo odposlali v I'-oograd z namenom, naj se vtihotapi v politične kroge. Knjigovodja Mlinaric je dovolil Androiičevi, da je v njegovem u-radu na stroju pre pisav al a špi jonske akte, ter ji pomagal tudi sam pisati. Osumljenima bivšima av-stro-o grškim a ofieiroma Sinšu in Ivaueiiču se ne da ničesar p-»z;-tivnega dokazati. Dne 27. julija prisostvovali zaslišavanju An-drolieeve v Beogradu tudi nekateri novinarji, kar pa je ni niti najmanj ženiralo. Bila je, kakor ves čas. kar je v 'preiskovalnem zapor n. zelo dobro razpoložena in kar z liea se ji bere veselje, da se javnost zanima zanjo.
Družinska žaloigTa.
P vlieijski inšpektor v Sarajevu Mihajio Savir je živel s svojo ženo v večnem prepiru. Žena je končno moža zapustila in odšla k svoji sestri. Savič je odšel te dni k njej. da bi jo pozval na nadaljevanje zaikon-Jcega življenja, ali pri tej priliki je prišlo zopet do prepira, v katerem je žena možu iztrgala revolver in ustrelila pai-krat nanj ter ga jako težko ranila v glavo. Savič je znan i/, takri-zva-nega ba :jaluškega procesa v vojnem času. liil je takrat celo obsojen na smrt, ampak obsodba ni bila izvršena. Po osvobojenju so bili p> kralju odlikovani oil in vsi, ki so bili obtoženi in ol>s »jeni v tem avstrijskem procesu.
Zločin iz ljubosumnosti.
V Sremskih Karloveih je neko .Suzano Morvaj zalxidel njen ljubimec z nožem radi tega, keir je govcurila z nekim drugim mladeničem, Morvaj eva je p^nlle<gla težki poškodbi.
ADVERTISK IN "Ql AS
IAKODA".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
\NOVA ZAOTBOVA KKJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH!
^ Spisal Wan MatiSf
HP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega j slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem upora ter njega zakletvi.
Knjiga Ja trdo vezana, vielmje 270 itrani in 25 allk ii roju«. "OLAS VARODA" S3 Cortlmndt StrM«, New York, N. Y.
M
_____________?____________________
___________________________________________
__
_________
OT.AS XARODX, 20. AVG. 1923
KOVA ZVEZDA NA BROADWAYU.
Moril na zadeva Brewster.
K
nfe.)
Ion Brew*ler *e je peljal po i tiiM*i je. veliko naglico po Mpolvki e»*Mti. Kolesje je ii. in avt<»mobil se je prevr--žko | m wik« m lov an je < obležal jim. Nobena njegova po-i ni bila *mrtn«» nevarna, co m» jra prevedli v bolnia-1,.. m* začeli zdravniki zma-z glavo.
ak je bil izgubil prevee
Nasi.
iln.
& dne bi inII e življenj«
I>ar
• pot
pint udi!
ko izjavili I mol«* na ta >, (V bi mu »v krvi. "rfKMJ dolar-
dili žr-
li i km t
stari
An
trr
ko se jn nil rr.
je bil tudi juson.
vse »tiri preiskati la ima Andrew Fer-j idravfi kri. i je bil uspešen. Fer-t\ nobenih slabih po-
bol.
kega <lne me je obiskal dr. Wil-liams. 1'mevno je, da sva začela govorit i o Brewster ju.
—	To je re^ kazen božja — sem rekel jaz.
—	Nikar ne govorite tako — me je prekinil. — Bubonske kuge ne povzročajo čudeži. Prenaša jo bacil, ki >e nahaja v neki posebni vrsti jiodgan. Brez tega baseila se ne more nobene kuga razviti.
—	Ali s«i v bolnišnici juxlgane i — sem ga vraial.
—	Kaj govorite.' Nikjer ni večje važnosti ko4 v naši bolnišnici. Poleg tega v tej deželi že petdeset b-* ni bilo nober-*ga slučaja bubonske kttg«'.
Jaz sem si ustvaril o tej zadevi nekak zaključek. PrižgLte teta <x I ko.
In zdravnik je začel ]wiposedovati :
—	Sin Andrexva Ferguson a. Curt, je bil zdravstveni uradnik v newyorikeni pristanišču. Najbrže je našel na kaki ladji, ki je prišla z Vzhoda kužno podgano. V svr-
i**«tih urah se je tudi ho opazovanja je vzel iz nje ne-začelo 4Vračat i na kaj bacilov ter jih začel v znanstvene svrbe rediti «ioina. Najbr-
FJ
Slika nam predstavlja Patricijo »Salmon, farmersko deklico I* Shelby, Mont. Agentom, ki zbirajo po vsej deželi lepotice za "Ziegfield Follies'", je ta ko ugajala, da so ji ponudili službo v tem gledališču, kjer na- topajo najlepša ameriška dekleta.
onu 000. *lkl« prer
»o ponudili obljub-<m1si on je nagrado nil.
mi krvi je v malem »recejšnje pre-
, i ;i
Fe
za l»b
■a vi
je i
<1 vezal
na so s-matrali junaka.
i! z dobrim — svojo la*tno krvjo trreha.
n
zdrav Vpr
on
ilni
\Vi likov išal j
mi «»|M*raeiji sem sre-liamsa, enega izmed dotične bolnišnice, •m po Brexvsterju, in bd v velikih skrbeh.
— Nekaj nejKijmljivega — je odvrnil. — V glavi ima bolečine in v hrbtu, udje so mu skoraj er-sto ohromeli. Nemiren je in potrt.
Nato mi je povedal zdravnik. «la ima Brewster velrko vročino.
Petega s bolnišnic Skoraj
plute, la pameti j< Ko Jiie — Ce ka. To zdrav niši ineciiali*
*in obiskal zdravnika v
norel je. Oči je imel pod-«e razmršejie. kot brez ' begal naokoli, je opazil, je vzkliknil: se izve. bo nastala pani-je največja senzacija \ [ena svetu. Br/ojavili smo torn i*> vsej deželi. 8e-
daj je v njegovi sobi šest zdravnikov.
—	Kaj pa je T
—	lJor«l«m Webster ima bnbon-sko kugo!
—	To ni mogoče — sem dejal.
—	Nobenega dvoma ni. Osem-inštiri«b'set ur sem bil ob njegovi postelji, ne tla bi zatisnil očesa. Videl sem, kako se je bolezen razvijala, verjel pa nisem vanjo. Žleze so mu zatekle, j«»zik porjavel, 1X3 telesu ima višnjeve proge . . .
Dr. Williams si je z roko obri-
sal čelo.
zt' je povedal o tem tudi svojemu očetu. Brez dvoma je imel v svojem laboratoriju doma dobro spravljene kužne bacile.
Nič ni lažjega kot spraviti v majčkatvo ž«'latinsko posodico nekaj bacilov. Ali veste, kako se prenaša kri od človeka na človeka? — Ne * — Torej poslušajte. Onemu, kateremu hočejo vzeti kri. zavežejo roko ter mu za pičijo malo cevko v glavno žilo nad ko-moleem. Krj teče po cevki v cilinder, iz cilindra iva i>o drugi cevki v odprto žilo onega, kateremu hočejo dati kri. Oni, kateremu kri vzamejo, leži višje, drugi pa nižje.
Vzemimo, da je imeli Andrew Ferguson pri sebi v majhni posodici kužne bacile. Nič lažjega mu ni bilo, kot stresti vsebino posodice v cilinder, posebno, če se pomisli, da je bil dolgo časa sam z bolnikom . . .
—	Za Ih>žjo voljo, torej mislite reči . . .
—	.Taz ničesar ne mislim. Vem le to. da je Andrew Ferguson zakrivil Brewsterjevo smrt. Povedal sem vam dejstva, katera smatrajo vsi zdravniki v bolnišniei za resnična. Tn ni bil čudež, to je bil umor. Najbolj satansko zamišljen Umor. Ferguson je bil brez vsake skrbi, da bi mogel priti kak ba-eil v njepovo telo, ker je ležal višje kot Brewster. Gledal je pa lahko, kako je tekla smrt v žile njegovega sovražnika, človeka, kateri mu je umoril sina.
Dr. Vrlliaras je utihnil, kmalu zatem pa pristavil:
—	Seveda, če črhnete le kako besedo o tem, dokler Ferguson še živi. vas bom imenoval javno laž-njivca ter bom rekel, da se vam blede.
* ^ ♦
Prodaja neobdelane zemlje.
Vlada svari proti nakupu pesekovja.
V zadnjem času se pojavlja! Ako naseljenec torej kupi slabo mnogo tvrdk. ki potom oglasov in I zemljo — pa naj bo tudi dobra velikega števila agentov silijo lju- zemlja — ob pretirani ceni, »podi v nakup poserkovij v severnem, tem je lahko umevno, da njegova delu držav Michigan, Wisconsin pot že ob samem začetku ni poji Minnesota. Posekovja (cut-over stlana z rožami. A ko — kako»r se
lami) so unc .pustiue, kjer je bila host a že posekana in štori še štr-ijo iznad zemlje. Prodajalci se
večkrat dogaja — on ni po svoji izkušnji ali po svojem značaju primeren za težko delo in življenje
Rojstvo in značaj.
Neki holandski časopis prinaša naslednjo neverjetno statistiko, katero so baje sestavili učenjaki.
Mesec, v katerem zagleda človek luč sveta, upliva zelo na njegov značaj. Pred vsem se nanaša ta aksiom na nežnejši spol in sicer:
Ženska rojena v januarju, postane izborna gospodinja. Njen značaj se nagiba sicer k otožnosti. toda ima pa dobro srce in se oblači v okusno, toda preprosto obleko. —
Tiste, ki imajo v mesecu februarju svoj rojstni dan, postanejo dobre žeme in matere, so pa zelo nečimerne.
Ženske meseca marca rade vpr-jejo, so klepetave, so tudi pridne, a poleg tega pa zelo zanikerne. Sicer imajo smisel za sklepanj kupčij, toda to jim prav nič m koristi, ker izdajajo denar v množinah za klobuke in obleke; obenem rade koketirajo. So pa kljub vsem tem napakam dobrohotne.
Tudi aprilske deklice niso posebno priporočljive; poleg tega so samo srednje zmerno inteligentn«-in zelo spremenljive.
Majske rožice so srčkane. mirne in elegantne.
Junijske rožice so površne, njih okus so vpijoče barve in pisane obleke.
Vse. ki pridejo na svet v mesecu juliju, sanjarijo o lepih toaletah, so vedno dobre volje in velike sladkosrtednice.
(.'e je ženska rojena v mesecn avgustu, je njen značaj srednje dober. Nežna je in odpustljiva, toda tudi za.pravljivost in očitno obnašanje j: nista tuji. V tem ozi-ru se precej razlikujejo od sep-
BOJ OVRATNIKU IN KRAVATI.
IŠČEM KROJAČA,
kateri je zmožen popravljati ter
--likati ženske iu nunske obleke. Ob-
Predsednik poljskega ministr-j enem isČenr tudi drycleanerja za skega svetu Vitoš posnema znane- rar^ke in ženske obleke. — Frank ga amerikanskega humoristične-j (ufer, Box K>0. R ute 4. Fnlton.
ga pisatelja Mark Twaina da se ("alif	17-°0_8)
namreč oblači, kakor mri'bas pri-, ja. in tako hodi okoli brej: ovratnika in kravate. Pravi, da ga o-vratnik duši, kravata je pa ne-' umnost. Ko sta prišla romunska kralj in kraljica v Varšavo, je di-plomatični odbor ugibal, kako bo oblečen predsednik Vitoš pri sprejemu. Vitoš se je izkazal zelo di-plomatično; prišel je v narodnem kroju poljskega kmeta s srajco. :apei o do vratu, vsled česar se liti ni moglo opaziti pomanjkanja ovratnika. Neki poredni varšavski listi so vprizorili zbiranje po-rebnega denarja za nakup dveh ivratnikov in jedne kravate za •redsednika Vitoša. Nabralo se je es precej denarja, katerega je Vitoš lepo sprejel in podaril neki bolnici.
OGENJ UNIČIL VRVARNOl.
V Brooklvnu je včeraj zgorela ilo tal velika vrvarna Jeseo Cord Mills. Povzročena škoda znaša ua<l 40.000 dolarjev. Zaenkrat se še ni moglo dognati, kaj je povzročilo požar.
SMRT STAREGA ZAMORCA.
zlasti obračajo na tujerodce., in se pijumrja, potem je končni ne- i temberskih sestric, ki prijazne, ne
Chicago, 111.. ID. avgusta. — Danes so pokopali Henrya Passa. o katerem zatrjujejo, da je bil najstarejši zamorec v Chicagu. Star je bil 110 let. Ro.ien je bil v suženjstvu. Umrl je nenadoma na svoji farmi v bližini mesta.
Smrtna kosa.
V I.jubljani je umrla Milenea Spaihakel. rojena fiiiezda.
tudi mnogo izmed naših rojakov nagovarja k nakupu takih zemljišč.
Zvezni poljedelski department je dal preiskati načine, kako se
uspeh skoraj gotova stvar. Ni prav, da se na umeten način spravlja iz mest na deželo ljudi, nesposobne za poljedelstvo, zlasti ne v takih dobah, kot sedaj, ko
poskuša naseliti orne okraje, hi do-1 imamo precejšnje preseljevanje k gnal, da cebsetžuo oglaševanje in j dežele v mesta, in to raditega, ker
— Za božjo voljo, ne povejte pr<Hj t^in^m <lm sem dobil ]>o-nikomur izven tega i>osiopja. j r0eilo. da je An.lrew Ferguson Ne bojte se, — hem o«lvrnil. i umrl. Obljuba molka me ni ve^
ŽJe nasle<lnje nin'i je je umrl Gordon Brewster v stnišnih lwde-činah. V najstrašnejših liolečinah, kar jih more prenesti človeško . bit je. jZdravniki so izjavili, da je umrl na posledicah <»peraeije.
Prebivalci so izjavljali, da je BrewHterjeva smrt prst božji.
Stari dr. Ferguson je storil svojo dolžnost s tem, da mu je odpustil ter izročil Brewsterjevo u-
sodo v roke najvišjega sodnika. • • •
Prešli m> meseci in meseci. Ne-
vezala. Andrew Ferguson je uea-kal starost devetdesetih let.
Mariborski tatovi.
Na verandi kavarne * 'Jadran" v Mariboru je bil ukraden plačilnemu natakarju .T«*šku Uherniku nahrbtnik, v katerem je bila zlata verižica, daljnogled, moška obleka ui jedilno orodje iz niklja ter druge predmete. O tatu, kot običajno. zopet ni »ledu.
||
Grozdje je dozorelo!
IN PRIČELI GA BOMO RAZPOŠILJATI
Imamo na izhero vsake vr*te rrozdje in ga. ne prodamo manj kot eno <-elo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike, ln kjer 5e nismo zastopani telimo stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. POSTREŽBA TOČNA IN ZANESLJIVA.	CENE NAJNIŽJE.
PlAite fie danes za vsa pojasnila na:
BAKULICH-PREDOVICH CO.
403 California Fruit Building, Sacramento, CaL
Vsi naSI odjemalci izza prejšnjih let so bili zadovoljni s naSo postreibo, zato nI dvoma, da boste tudi vi zadovoljni.
UOsji ...................g
agent iranje je pregovorilo mnogo ljudi k nakupu ij»listin, ki dostikrat niso primerne za naselitev. Dognalo se je tudi, da mnogo prodane zemlje ni primerne za poljedelstvo.
V državah ob velikih jezerih se še nahajajo velike površine puste zemlje, ki Je dan<Lanes le v malo korist lastnikom Ln jih obremenjujejo s stroški. Ta zemlja, tudi če ni dobra za poljedelstvo,, se lahko proda, ako se zemljišča naravnost vsiljujejo v roke kupovate-!j«-v. Mnogo ledine se je že'prodalo na tak način. Po mnenju nuiognh to ni v interesu javnega blagorja, /.lasti ako s;> bili kupci meščanski 'judje ki se nič ne razumejo na
poljedelstvo.
Napeljevanje v pustrni nima več v* Združenih državah oaiegra xtnio-niklega značaja, ki ga je imelo preil četrt stoletjem. Malo ljudi gre danes ledino orat iz lastne ini-ei jat i ve. Današnji pijoaiirji s<* po-
lastujejo ledine zato. ker so l>:li :ia» -vf>rjeni k temu «>d agentov, ki inia.io interes na tem, da se ona zemlja proda. To dejstvo je spremen ilo prejšnji naravni način napeljevanja.
Pred vsein so prodajalci prav lahko privedeni v skušnjavo, da prodajo sla)>o zemljo. Slabše zemlje je polno vsepovsodi v razsež-liih skupinah in na razp<dago ob nizkih cenah. Jako težje pa je za zemljiške družbe zagotoviti si boljše zemlje v tako ol>sežnih sku-p:nah, da se jim splača parcelira-nje i:i »»asiil jeva nje. Tako že ob prvem začetku «roča nepoučeni kupe- najhujšo tekočo, na katero
"moge! naleteti. — zemljo revne kvalitete (kakovosti).
Treba je tudi pomisliti, da trg za ledino je precej omejen, to se pravi, da odjemalcev je razmeroma malo. zemljiških družb, ki proda jejo take zemlje, pa polno. Radi lega nastaja silno tekmovanje med zemljiškimi družoami. To tekmovanje jih sili v velike stroške za oglaševanje in prodajanje. Jih f-Hi v ponujanja dalekosežnih kreditov in pomoči naseljencu pri obda'a van ju ledine. Ali nazadnje nekdo mora vendar plačati za vse te stroške. Raditega se nakopiči toliko stroškov, ki gredo seveda na račun kupnine, da je kupna cena nazadnje veliko večja, kot bi bila upravičena po cenah na debelo. ki se danes plačujejo za pusto zemljo.
mesta nudijo več prilik za boljši zaslužek.	,
Mnogo zemljiških družb s? ponaša z nameravano vpeljavo raznih občinskih naprav. To je vse d<4>ro. ali ni glavna stvar. Je jako lepo in hvalevredno, ako "konipa-nija, ki poseduje večjo skupino zemljišč, namerava napraviti ceste. šole in druga o}>čm«ka sred i-
rjča. Ai i vse to ne more biti nadomestilo za dobro zemljo, primerne kredite in izbiro spodobnih naseljencev. Ako teh prvotnih pogojev ni, vse drugo nič ne pomaga.
o. ki izvira iz .sedanjega prisiljenega in tjavendaaiskega prodajanja posekovij v svrho obdelovanja in naseljevanja, po mnenju polj«-delskega departnienta kaže
na potrebo. <la se bolj skrbno izbira zemlja za napeljevanje, da se ta prodaje ob pametnih cenah m ob u^ -dnih kreditnih pogojih tea* <la s;* opusti poskuse napraviti pi-jonirje iz ljudi, ki niso za to in ki spadajo v mesto.
zapravljajo denarja, temveč ga nalagajo v hranilnico in se zelo okusno oblačijo.
Oktoberske hčerke so prijetne v občevanju. Sicer veliko in hitro govorijo in njihova fantazija sko-ro noemejena, odlikujejo se pa z veselim značajem, imajo smisel za šale in simpatično spravijivost, kadar se skregajo ali razjeze. V splošnem so pa zelo srčkane in prijazne, vkljub lahkomiselne, ter površne narave.
Darežljive in dobrega značaja so one, ki so rojene v meseen novembru. Malo bolj razburljive so in se hitro razjeze, toda ravno tako hitro tudi potolažijo. Posebnih talentov za hišno gospodarstvo nimajo, toda kot matere so izvrstne in se jih ne more nikoli dovolj preh valiti.
In h koncu še ženske iz meseca decembra. Navadno so vse zelo le pe in imajo mani jo kupovati kolikor mogoče drage toalete. Rade noesijo kožuhovino in svilene obleke in si nezmerno lepotLčij^ obraz. Neredko so vzrok izgube moževe ga premoženja.
Ta pravijo učenjaki o ženskah. Po njihovi sodbi so torej najboljše žene one, ki so rojene v mese-
Rad bi izvedel za naslov Rl'DOI^-FA ŠrŠTARir, ki se je nahajal pred dvema mesecema na 2105 W. 30. St., Cleveland, O. Prosi ni cenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da ga mi naznani, za kar se mu že vnaprej zahvaljujem. — Frank Žagar, 160 K. 32. St.. New York City.	(18-20—S)
Poudarja se iz mnog-ih strani,! •.	.__, -
. . J _ ,	' cih, januarju, maju, septembru in
da eden izmed glavnih razlogov
za neuspehe pri obdelovanju ledin. prodanih od zemljiških družb, je ta. da te v začetku nudijo kupcu preveč olajšav. V svojem hre-penenju, da izbijejo denar iz puste zemlje, gredo družlie večkrat kar do skrajnosti v olajševanju prvih korakov novega pijomrja. Posledica tega je bila, da so privabile naseljenae, ki niso imeli primerne izkušnje ali primernih denarnih sredstev in ki so se lotili poljedelstva le zato, da bi poškilili nekaj bližjega za zaslužek kot poprej. Zastopniki poljedelskega departinenta pravijo, da ni nikaka dobrota, ako se ljudem iz začetka daje preveč olajšav, a se jim medtem naloži Iwemena, ki so prevelika v razmerju s čisto vrednostjo zeml jišča.
Zastopniki poljedelskega depart menta ne nameravajo pri tem obsoditi postopanje vseh zemljiških družb. Dočiin nekatere družbe niso pokazale nikakega srca za dobrobit naseljencev, so druge postopale pošteno m umno. V nekaj redkih slučajih je bilo delovanje kar dobrodelnega značaja.
Vprašanje je pa, da-li je iz narodnega stališča prav, da se vsiljuje zemljo v obdelovanje, ki bi drugače ostala ledina in bi se za-orala le tedaj, ko bi se to izplačalo Tad i občne večje potrebe po
novembru, medtem ko so one v mesecih aprilu, juniju in oktobru manj priporočljive. Naravnost nevarne so pa decetnberske žene, posebno ker razumejo prikleniti moža nase. Kaj pa je z moškim spolom? Tudi njihova klasifikacija bi ne bila neinteresantna.
VABILO na prvo jesensko zabavo z igro, plesom in prosto zabavo, katero priredi slovensko pevsko društvo "Prešeren" dne 3. septembra (na Labor Day) v Slovenskem Dotiiu' na 57. cesti v Pittisburghu, Pa. Vspored: '"Županova Micka", šaljiva igra v dveh dejanjih, ples in prosta zabava. Ker je to prva letošnja prireditev prihodnje sezone. se pričakuje obilne udeležbe od strani občinstva. Od vsakega posameznika je torej odvisno, v koliki meri se bo moiglo v prihodnji sezoni prirejati enakih in večjih velezanimivih narodnih zabav. Ako se bo pokazalo zanimanje in podprraji je od strani cenjenega občinstva, se bo v kratkem zopet kaj novega priredilo, v nasprotnem slučaju se bo pa moralo opustiti. — Začetek ob 8:30 zvečer. Vstopnina: za odrasle 50^, otroci od 10. do 16. leta 25<. Odt>or.
(2 x 16&20—8)
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
»e more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V sluCaju, da naslovljenec za la-
plafUo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali Jam pa na novo naroči izplačati na-~ kazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da ae čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar i>a ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji o«J vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa oikakor niso priptavni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene Jn Izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dl-I narjlh, knteri se jim Izplačajo na * zadnji poŠti brez neprllllL
Tudi za nabavo potnega lista 1— (posa) Je najpripravneje poslati
dinarje. Dokler namreč potni list ni jK)trjen od ameriškega konzula,
ne more potnik dvigniti dolarjev, Stroške za razne listine ln potni Ust se pa labko plača tudi z dinarji.
V Italiji in zasedenem ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter labko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplavati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti p rev red Iti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računa mo po 75 centov; od $25. naprej po to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznic! naj b« vidna «n Ceno: Izplačati ▼ dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji in TtallJL
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City
BAVN0KAK JI BiLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
NajnoTsjia ilustrovana izdaja Vsebuje 808 strui
13BT Oiat s poštnino 12-—>
SLOVENK) PUBUSHUfO OO. 89 Cortland* fltreot Ftw York City, H. T.
ADVERTISE IN "QLAI NARODA«.
"Klošterska" senzacija ▼ Stipn.
Iz samostana sv. 14 i je je te dni ptilx-gnrila mlada in lepa nuna Milica M ilanovieeva. Zatekla se je bila tjakaj po žalostnem konau ljubezenske zgodbe z nekim mladeničem. Mlada spokorpica je bila samostanu po svojih lej>ih lastnostih v ponos. Prišel pa je lep in mlad orožnik v ta kraj in njegova čuti ovit a podobnost s prvo ljubeznijo mlade nune je spokornico tako zmešala, da je takoj drugi dan pobegnila iz samostana k njemu.
obdelovanju posekovij je dejstvo, da konkurenca sili -zemljSke družbe v velike stroške, ki potem obremenjajo zemljo čez to, kar more prenašati.	,
To dejstvo — trdijo zastopniki poljedelskega departmenta — povzroča, da je celo zemljiškim družbam najboljšega enačaja težko.
da hi naseljencem omogočile oni živežu. Današnja slaba stran pri uspeh, ki ga ti zaslužijo.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v po-polno zadovoljstvo naših rojakov.
Bazun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 Maidt SI. Ni« Yiik, N. T.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.

I^ajnki doktor Cmok. — Bog mu tiobro! — ako ne bi bil že umrl, ie bi lahko živel — zdravnik je bil iti drugače pameten človek, kar »e tiče jedi in pijaee. Ta je večkrat dejal: "Raca je čudna zver en« je premalo, dve sta preveč!"
Moj prijatelj Oskar je oženjen, njegova gospa je prijetno rej ena in tudi drugače vrlo inteligentna. Rekel sem, kako genljivo je pravzaprav tako prijateljsko in zaupljivo razmerje med človekom in ži-živalijo.
In so mi tudi drugi potrdili, da; Pa mi J*	povedala, kolik-
ima raca retmično to napako, in	J*	lani s Tončko
zaradi gosi. Lani so redili le eno in ko se je bližal-sv. Martin, je bilo kar smešno videti, kako jo je Tončka milovala in zraven si brisala snlze. Venomer jo je imela v
ho bili gospodje tako. da so imeli bogate izkušnje in so poznali svet.
Osebni moji stiki z racami so preprečili, da bi mogel izraziti svo-
j/* mnenje.	..........
„	. _ .	.naročju 111 jo gladila in je gos pn-
Dnigace je z gosmi. Zastran go-	• * u ■	• *
^ J	... vijala svoj vrat ob njenega m sta
izvestiia z i...... .	,
čebljali obe enako
... . .. .	i Pa ko je prišel odločilen dan, je
krat v položaju, da z nj.mi obcu- ysa	iejm -m bo,na ^
jem iz lica v hce. m j,h poznam ia|skubit|. ni mapala „kl nitine
si nisem navezan na drugih strani, ampak sem
lahko mi podlagi lastnega spozna-
videti mrtve, kaj Šele, da bi po-
vrnila točno izjavljam in določno	_ *. . * . ^
^ .... J	, skusila pečeno, in je bila izvrstna
G<«i nimajo imenovane napake.!	_ ,_______* . _ _ ,. _
Na tem mestu nakratko očrt am
poučni izlet, katerega smo napravili z letošnjimi maturanti - absolventi 4. letnika višje strojne šole na ljubljanski Tehniški srednji šoli na nemško in sicer v Bavarsko : v Augsburg, Nuernberg in Muenchen (Monakovo). Zakaj smo šli rajši na sever kakor na jug — na poučno potovanje, .to boste spoznali tekom poročila in upam. da nas radi tega nihče ne bo smatral za slabe "patrijote".
Poučna ekskurzija maturantov višje strojne šole, katero je vodil profesor inženir Premelč, je bila dobro pripravljena in le za-grtove točke, mesta odmerjena. Zbrali smo mal fond, za katerega so prispevala zlasti naša obmejna industrijska podjetja. S tem fondom smo fantom omogočili, da so po štirih letih teoretičnega štu-
..	,s celim krompirjem in z zeljnato
ena ni premajhna za enega same- o crf mesee žaIov*la za ga!! In sem se sploh prepričal,!
da so «1». dosti inteligentnejše-od	n sem; da ^ tud;
»e. I ra v i j 1 >.	.o poMm.1^ ^^^	^ tem dija pokukali tudi v praktični in-
N.- rečem. «la ms«.. Ali so lahko ! ,.	'	. -- ____^ : . , , >- :__
..	.. .. . , |)"ljn gosji pečenki jako prilega
inteligentne navzlic pozreanosti,	# , * . . . ^ A r..
, „	zelinat« salata in je lahko tudi
tu /resnost in inteligenca se lp . , ... .	TII
.....	.	7	.	kak	vmes. llkratu sem ce-
nkljueujeta druga druge, to nas st;taj
uči vsakdanje življenje, ni treba, ^ - ' - .. ..	... , .. -
•>->•>	srčno m z živaljo usmiljeno sluzki-
gospe
«Ia bi no imenu navajal zjrledov.	..
1	njo — Take so redke!!
Na razpolago mi ugodna pri- <.<> •• je (lejala j,0spa,	ni
lika. da proučujem gosi in to v sh^kinja, kaznjenka je, pa ji je živim stanju. Imam prijtelja. ta ukazano delo na kaznilniškein dvo ie kaznilniftki upravitelj v Belem riš£m Kaznjenka je, s fitajerske-Narošu. 0*kar mu je ime, toda n. j«, (]umH ali y/ prekmurja, svo-tako mlad, kakor bi človek sodil jemu otrokll je prerezala vrat z po njegovem imenu. Tjakaj več- IlaVadiiim pipcem in je otroka zaklat pridem — povsod je dobro, kopala v hlevu, pa ga je izgrebel da imaš prijatelja, v kaznilnici tu- p,.s praVijo, da ima od poprej di, nič se ne ve. kaj lahko človeka tU(jj ?Ae enega na vesti £tiri leta
j.* <lobila — saj jih bo skoro doslu-
zadene
Prijatelj Oskar je velik ljubitelj narave in posebno ptičev, pa_ goji tudi gosi.
Ob kaznilnici je precejšnje dvorišče, jetnikom služi za vsakdanjo ietnjo, par krompirjev tudi rase na dvorišču in dve. tri salate. Kn
se je obrnila gre Tončka
Žila. C "uješ, Oskar,1 k soprogu, "kdaj ven?"
"Bližnji teden bn izpuščenat"
"To je strašno!" jsem dejal.
Pa me je potolažila gospa. "Saj bo kmalu zopet nazaj. Je sama obljubila, da se vrne. Tistemu ded-
kot pa je zagrajen z nizkim plotom. za tem plotom je gosem ure- cu je rekla, ki jo je spravil v ne-jcno bivališče in imajo v tla vde-j*rtčo, tistemu dedcu mora še dati j lun reber j. vodo. Kajti žive gosi spomenik, tla mu ga bo dovolj za tako v vodi, kakor na kopnem in vse žive dni. Potem pride zopet
so v tem pogledu dvoživke in bi
bile pravzaprav močno podobna žabam da niso žabe očitno drugačne.
Tri bo, eden je gosjak, dve sta pa ne«nejM spola. Stare so po dva meseca, pa tehta g osja k že pet ki! in pol. Teža drugih dveh tudi ni dosti manjša.
Mislim, ta okolnost najbolj jasno dokazuje inteligentnost te živali. Po mojem skromnem mnenju se inteligentnost v obče v tem razodeva,da zadevno bitje čimbolj stremi za izpolnitvijo svojih dobrih svojisitev, »lužečih mu v dosego onega cilja, ki mu ga je modra st varil ic« postavila na tem svetu. In se obeta tem gosem »pričo njihove inteligence jako lepa bodočnost. O sv. Martinu bodo tehtale oskubljene vsaka svojih deset kil kakor m ie in bodo same masti imele vsaka pet kil, kilo po dvesto kron, če ne bo cena za mast že višja. To je jako lepo!
('e pristopiš k plotu, koj priČno gj gati in vratove iztegovati proti lebi, pa ee jim ponudiš šop salate. bodo »egle po (Mlati in bolj redko kdaj po prstih. Največjega je pa vredno občudovanja to-le: salato neso v kljunu k čebru. jo pomočijo v vodo in šele tako zabeljetio pojedo. Ne store to vsakikrat, ne go kadar jih Ima prime sila po sa lati, pripravljeni z vodo. S kratka, dejstvo je, gosi si znajo jed pristavljati — tukaj se pa že pri-Č< n j a kultura.
Oe jim moliš prazno roko brez salate, gredo v opozicijo in so hude in sikajo.
Toliko govore dandanes in pišejo o hipnozi, hotel sem gosi hipnotizirati, pa so me najprej postrani pogledale z enim očesom, potem so me kavsnile v prst. Niso se dale, niti ne oni dve od nežnega spola, in je to jako častno spričevalo za njih duševno stanje.
Po navadi jih ima pod svojo komando kmetiška ženska v beli platneni obleki, širok moški ima obraz in kadar se smeje, močne kaže zobe; Tončka ji pravijo in so ji gosi brezpogojno vdane. Odpre jim vratca, gre v drugi kot dvorišča in rahlo zažvižga; na ta njen žvižg se dvignejo in kakor burja »frfotajo k njej in se smukajo okoli nje n svojimi vratovi in kar gostole od blaienoNti, če katero poboža. In kamor potem grr, varno stopajo za njo draga za drugo in se ne bi izgubile od nje, pa naj bi jih mikala ie tako sočna ta pasa. In jik nikdar ne imenuje gbsi, nego jih klfce: "Moje belke!", in svoje ko-ailo deli a njimi,	_____ Icago, 11L, v
k gosem, pa jo naj zapro za vse žive dni!"
Na potu v domovino.
S posredovanjem tvrdke Frank Sakser State Bank ao odpotovali ▼ »turo domovino:
8 paznikom Maj attic
18. julija:
Maks Pust a vrh iz Imperial, Pa.,
v (i oren jo vas.
8 paznikom Paris
18. julija:
Josip Ijavriniek iz Pittsburgh, Pa., v Krško.
Martin Stiinac iz Louisville, La., v Osiluico.
S parnikom Martha Washington
21. julija:
Ivanka Prosenc iz West Hdbo-ken, N. J., v Ljubljano.
Andrej Maurkr iz Terne Haute. Iiid., v tiorico.
Ivan Maračič iz New York City v Aleksandrovo.
Miko Maračič z družino iz New York City v Alek>andtx>vo.
6 parnikom Olympic \
21. julija:	l \
A-ndrej RoWek iz Oregon City, Ore., v Luxembourg.
dustrijski svet in si ogledali indu strijsko življenje v velikih mestih, predno gredo sami v praktično življenje. Tako .so lepo zaključili študije in maturo ter si v kratkem času močno razširili svoje duševno obzorje.
Bilo nas je osemnajst, 16 absolventov in dva profesorja. Odpeljali sm<> se v pondeljek dne 2. julija ob sedmih zvečer z brzo-vlakom Ljubljana — Solnograd — Monakovo.
Svoje dinarje in pare. kater* smo seboj prinesli deloma v bančnih čekih, deloma v gotovini, smo za prvo potrebo zamenjali že v Monakovem. Za en dinar smo dobili prvi dan 1560 nemških mark. Po skoro enodnevni vožnji smo se v Augsburgu ustavili v hotelu pri "Pošti", kjer smo prvič zadostil* želodčnim zahtevam in si zasign-rali prav udobno prenočišče v zasebnem zavodu v "Antonijevi hi-ii".
Ne bom popisaval starodavnega nemškega mesta Augsburga, bilo bi preobširno. Samo par karakterističnih potez.
Augsburg, od leta 1276 — 1806 svobodno državno mesto, je po po žunskem miru leta 1806 prešlo k Bavarski in je sedaj glavno mesto takozvane bavarske province — Schwaben in Neuburg. Mesto je bogato zgotlovin.sk i h spominov (rimska naselbina "Augusta Vin-delicorum", katero sta ustanovila okrog leta 15. pred Kr, Drua in Tiberij, pastorka cesarja Augusta) ; prvi kristjani so v začetku četrtega stoletja našli tu svojo mučeniško smrt. Mesto leži 491 metrov nad morsko višino in se razprostira med rekama Lech in Vertach. Augsburg šteje danes — 160.000 prebivalcev. V bližini je slavno Lesko polje. Danes je mesto Augsburg zopet eno glavnih industrijskih in trgovskih mest v južni Nemčiji. jZgodovinsko bi bilo še omeniti, da je bil Augsburg za časa cesarja Friderika Rdeč eb rad-ca glavno mesto nemškega cesarstva in da so tu zborovali nemški državni zbori. Omenimo samo državna zbora iz leta 1518. ko je prišel Martin Luther na državni zbor v Augsburg, da se tam vpričo cesarja Maksimiljana I. zagovarja
prod papeževim odposlancem Kajetanom. Leta 1530. je zboroval t Na tem zboru so podali Lutrov i Augsburgu zbor pod Karlom V, pristaši svojo augsburško veroizpoved in svoj protest in od tedaj so jih nazivali — protestante. —
Vse te zgodovinsko pomembne kraje smo si ogledali (stolnico, \ bližini vladno poslopje, kjer se nahaja dvorana, v kateri sta se prebrali augsburška veroizpoved in protest. Sedanje vladno poslopje je bilo nekdaj rezidenc aaugsbur-ških škofov.
Drugi dan smo si ogledali velikansko tovarniško industrijsko podjetje "Maschinenfabrik A. O. Augsburg - Nuernberg. Tovarne izdelujejo v prvi vrsti stroje za tiskarstvo; sedaj izdelujejo največji rotacijski stroj kot reparacijsko blago za Italijo in sicer za mesto Milan, pa tudi za Francijo izdelujejo razne .stroje. Glavno pa. kar smo opazili v tovarni, je. da je
Življenje v Augsburgu Je silno
•počenL Kosili smo prav dobro juho, pečenko, dve prikuhi s kruhom dve pivi, vsega skupaj 13 — 1JJ. 000 mark, to . je bilo deset dinarjev.
. Postrežba zelo solidna, ljudje zelo vljudni in prijazni. Mesto je čisto, snažno; v mestu vlada lep
red.

Kretanje parnikov - Stripping News
SI. avgusta:
Aquitanla. Cherbourg; Raliane«. Cherbourg. Hamburg; Ptm. Harding, Cher-
12. septembra
Tyrrhinia. Cherbourg, Hamburg; Pari* Havre; Sierra Ventana, Bremen; President Adams. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg.
15,000 besed na eni dopisnicL
Na Francoskem živi neki Peter Lebnis, ki zna tako dobro pisati, da je spravil na navadno poštno dopisnico 12,500 besed, to je: popisal je poročilo o procesu Case-rio pred poroto. Ostalo pa mu je nekaj prostora in Lebuis pravi, da lahko napiše na ta prazni prostor še -OGO besed. Doba rekordov!
Kdo ve za naslov JOSIPA STEKLU? Pred par leti je bil nekje v Fayette County, Pa Jaz sem prejel zanj pismo od Janeza Medvedee. Veliki Obrež, p. Dobava. Kdor ve. na j mi ga pošlje. — Mike Urek. c o "Glas Naroda". 82 Cortlandt ^t.. Xe\v York Citv.	1S-20—
Finland. Cher-
bourg Bremen.
22.	avgust«:
Franc« Havre; Laconla, Cherbourg; it3" "ePtembra Hamburg: Lapland. Cherbourg; President Thurir.gia. Hamburg;
Van Buren, Cherbourg, Hannover. Br*-	bourg. Hamburg.
23.	iuhiU	,eptembr*
avgusta. __Muenchen. Bremen.
Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg: -
Westphalia. Hamburg; President Wllaon.	15' •*ptembril
Tret.	Saxonia. Cherbourg, Hamburg: Rocham-
25 avouate*	beau. Havre; President Ko*«eeve!t. Cber-
*	bourg. Bremen; Ohio. Cherbourg. Harn-
Homerlc. Cherbourg: Orcm, Cherbourg/burg. Homeric. Cherbourg: New Amster-Hamburg; Taonnlna. Genoa; Rotterdam., ,Um. Boulogne; Conte Verdi. Genoa. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bre-
, 18. septembra
28.	avgusta:
Roussillon. Havre: Mauretanla, bourg; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk, Cherbourg: Seldllta, Bremen ; Cents Rosen. Genoa.
Mauretania. Cherbourg: Suffren Havre; President Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
30. svgusta:
Kroonlnnd. Cherbourg. 1. septembra
Laffavette. Havre: George Washington.' Cherbourg. Bremen; Majestic, Cherbourg 22-_*«Ptemfcr? Voleudum. Boulogne.
4. septembra
19.	septembra
France. Havre: President Monroe. Cherbourg. Lapland. Cherbourg.
20.	septembra
H ansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg. Bremen, Bremen. 21 septembra
America. Genoa.
lepo. vzorno, naravnost krasno u-fJfAXJVAKILO III PSXPOBOClLO
rejena. V tovarni vlada strop red. I	__
vairnost in preciznost dela se vidi na prvi pogled. Snažnost. či-
stost, točnost in rednost je opaziti v celem velikanskem podjetju. Inženirji — voditelji obrata — prijazni, vljudni, uslužni in obenem resni.
Omenim naj še. da ima mesto mnogo strokovnih šol: stavbno Solo, obrtne strokovne šole .umetniško šolo. trfrovsko šolo in raane strokovne šole za žensko iznbraz-1 bo, da humanističnih in realnih j šol ne omenjam; znamenitih, ne-prekosljivih muzejev, zbirk, bibliotek in arhivov je eela vrsta. Maksimiljanov muzej. Fuggerjev j muzej, državna pralerija slik. šol- • ski muzej, naravoslovni muzej itd. so le slavne znamenitosti in zbir-' ke, ne govorimo o raznih cerkvah ' in zgodovinskih hišah.
C«cj«cm naročnikom "Glass Naroda" v driavi Ohio naan*nje no, da jih bo obiakal naš pat aval
■r. ilTOV WJMM.
katar! j« pooblattan nabirati na rotnino m naš lid, satoraj prati mo rojaka, da ma bodo koliko? mogoia nakloejaeL
Sirarne PobUaMiff C«
Harmonike
Ako želite Imeti res dobre In trpežno slovenska, tem i ko ali krom at t£ no harmoniko. ob**nlts ss ns znano tvrdko ie pojasnilo ali pa prldlt« ošabna.
LUBASOYZ
Harmonike vseh Trst	tudi V ta*
logi ln sem sedaj edini zastopnik teh
PiSlts po cenik.
Bs vam uUudno priporočam.
Anton Mervar
9921 St. Clalr Avsnua Clevslsnd, O.
S parnikom Aquitania
24. julija:
\
Jonip Dijak z druiino iz Chicago, 111., v Ljutomer.
S parnikom Leviathan
28. julija:	. \
Prane Turk iz Mobile, Ala., v
Gerovo.
S parnikom George Washington
1.	avgusta:
Blaž liieek k Wyatt, W. Vju, v Oblico.
i
8 parnikom Givseppa Verdi
2.	avguista:
Franc Juhi Komendo.
it iA Rifton, N. Y.,
8 parnikom iBalgsated
Louis Kovač Le zi družino iz Chi-
8 parnikom Argentina
9. avguirta:
Alojzij Potočnik iz Oovdell, Pa., v Kozje.
Štefan C'ukeAj z družino iz Xew York Oity v Marijo Bistrioko.
A parnikom Paris
15. avgusta:
Albin Benedik iz Whiting, ind., v Stražišče.
Umula Golob iz What ing, Ind., v -^fražSfe.
Ivan Benedičič z ženo iz Franklin, Kan., v Škof jo Loko.
Petar Margetič «z Philadelphia, Pa., v Vrbovo, Hrvatska.
8 parnikom Leviathan
18. avgusta:
Anton tfvere iz €hiaa«o, H1-, v Trsm.
Jakob Salomon iz Avon, 111., v Buiko.
.Fran Ljubanovic k San Frsn-ciaeo, Cal., v Zdensr.
Hate I^jubanovic iz San Fran-
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
Kako sem se jas likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. X, 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvi resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vaebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter m slasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vaebuje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vaebuje 144 strani
|1.60
.70
JO
.00
.40
.00
J ciaeo, CsL, v Jirtanr
Jemač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	A
Zadqja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnbee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi ^"if^^i junaki borili zoper prevzetne graičake in joaa-iko umirali mučeniike smrtL
Vsebuje 078 strani,	.1
poštnina unoarvA
NARODA"
President ilar.Ung. Ch«»rbourx. Eremfn
I Orbita, Cherbourg. Hamburg; MaJeaUc,
i Cherbourg; VeenJam. Bo jlugne.
Bere r. pari a. Cherbourg: Resolute Cher- ' __________
.	,,	125. »cptemora
bourg. Hamburt.
Bereugaria Cberbourg.
26. septembra
Lacor.ia. Cherbourj?, Hamburg; Pres. Van Buren. Cherbourg: St. Paul, Cher, bourg; tJiulio Cesare. Oenoa.
Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra
President Garfield. Cherbourg; Belgen-
I.Lr.d.	Cherbourg; Vork. Krt roe u.
6.	septembra
Albert Ballin, Hamburj; Manchuria, i 27 t ptemtra
Cherbourg. Hamburg.	ilim.ekahda.
8. septembra	^ »eptembra
I^i Savole, Havre; Orduna. Cherbourg. Albania. Cherbourg: Laffayette. Havre Hamburg: Olympic. Cherbourg: Ryndam. Olympi«-. Cherbourg; Rotterdam. B>.ulog-Boulogne; Marta Washington, Trst.	!ne; Columbu-?. Bremen.
II.septembra	J 2. oktobra
Aquitania, Cherbourg, Bremen; Ame- l^ttsburgh. rica, Cherbourg; Canopie. Cherbourg 3. oktobra
Cherbourg. Bremen.
Bremen; Colombo, Genoa.
Pelgenland. Cherbourg.
ANGCOH
V Jugoslavijo v 9 dneh.
i V tak torek odplaje edea mortkih Teliksno-
AQUITANIA.............45,674 ton
MAURETANIA ........... 30,704 tore
BERENGARIA .......... 52.022 ton
Itazkofne kabine 3. razredu 7. 2-1-6 Jn posteljami. ITekrasne jedilnice, kadil. «iice In počivališča. Pokrit krov sui inj4". Oomai-a kuhinja. Pomafti udobnost. Hrezskrbnfist. kazniee denarja i»<»ti'in Cunarcl. iz-plafljiv* v Jugoslaviji hitrn. sisurnu V zaupno. Za karte in nasvet-- vprašajte pri najbližjem iis^ntu \ svoj«-m
kraju.
h
g Xr.ka
^eru^iXLne

New York. Plymouth. Havre, Paris
FRANCE 22. avg.; 19. *ept.; 10. okt.
LAFAYETTE "t. sept; 29. sept: lO. nov.
PARIS ... 12. sept.: 3. okt.: 24. okt.
New York, Havre, Paris
ROUSSILLON ........... 30. avgusta
CHICAGO .............. 6. septembra
LA SAVO IE ............ 8. septembra
ROCHAMBEAU ...... 30. septembra
New York. Vigo [Spain., Bordeaux LA BOUROONNA1S 18. septembra. Pilile ta untila Uiulua učita ali na flavti 19 STATE STREET.	NEW YORK.
VABILO NA VELIKI PIKNIK,
kalerega priredita pittsbuiska.
združena pevska društva "Prešeren" in "Sloga"' v nedeljo dne 26. avgusta n;i Can »vi farmi 10 Mile House na Middle Road. — Troki bodo vozili od 10. ure zjutraj do -i. ure popoldne. Vozil i bo-j do ckI Doma ''Bratske 9io«re" in
občinstvo bodo nalagali na 4K. j 51., '»7. in Butler Street v Pitts-burjrhu in od Hrvatskega D<>ma v Etni. Vožnja je tja in nazaj brezplačna. Vsrtopnina j»* za moške 50*. za ženske 23«1. Zatorej se j prosijo in vabijo vsi Slovenci ter bratje Hrvati, kakor tudi vsi ostali Slovani v Pittsburffhu in okolici, da «ie mnofroKtevilno teur, piknika udeleže. Za d<»bro postni j bo bo preskrbljeno.
Odbor obeh društev. ! (2x 16&20—S)	;
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
KUHARICA DOBI DELO
v hotelu, kjer ko na hrani Slovenci m drujrorodci. Plava j>«► dogovoru. Katero veseli, naj piše na: frank U«-r*-e, 4755 "NVasihmgt.on Street. Denver. C'olo.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAV1NŠEK-POTOKAR
331 Grceve St.. Conamaugh, Pa.
PIŠITE PO CENIK.
Naročnikom "Glas Naroda" t državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naroi-1 nino za naš list. Zato prosimo ro-' jake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	TJpravništvo i
NAZNANILO.
Nai stari zastopnik JANKO PLBŠKO, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš poseL Rs-j ako m ga toplo priporočamo.
Uprava Glaaa Naroda.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
▼ 14 Glas Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj
v Ameriko.
TTELIKII važnosti mm. potnika j«, ^ da je natanko poučen o potnih llatlb, prtljagi in dragih stvareh, ki bo v zvezi 8 potovanjem. Vsled dolgoletne lskuSnje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike, ki Imajo kabine r TU. razreda.
Ako ste ae namenili potovati v stari kraj, nam pilit« kar to to v Vašo korist.
Tudi oni, ki ft* nlao tmarllU Pavijani, smejo potovati v atari kra] na obisk In |lm je dovoljeno vrniti aa. Na žaljo dajemo vsakamu tozadevna pojaania.
Kdor ieU dobiti sorodnike »U znance Iz starega kraja, naj nam pile ss navodila, kajti j te rilo priseljencev Je ojnejeno.
Za potne atroSke bpIaSoje po nagem naroČila Jadranska banka tudi -v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New Tart
Glavne zaatopatvo Jadranske banka.

Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GBAMOFONE z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer'
94 Wain St., Conemaugh, Pa. Cenilce zastonj, pišite ponj.

____
_______________________________________