&t. 120. V Gorici, dne 17. oktobra 1901. Tečaj XXftL Izhaja trikrat na teden t šestih izdanjih, in sicer: vsp± torek, četrtek in soboto, zjutrnnje Iz-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi Izrednimi prilogami ter s „Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pra-jemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 , pol leta ......... 6 , 60 , „ „ 3-30 ' četrt ieta •. /r^-rr: fy&'4&*^*«^%^l:IQ—.. Posamične številke stanejo 10 vip. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjntraj do C' zv*ečer; ob ned* iah pa oii 9. do 12. ure. Na naroČilu brez doposlane . ti pravim, da usmiljenje Kristusovo je kakor morje in da grehi in krivde človeške tonejo v njem kakor \:i menje v brezdim. Da, pravim ti, da je ono kot ne^o, ki pokriva gore, doline in morja, ker je povsod ter nima ni konca niti kraja. Ti si trpel pri Glaukovem stebru in Kristus je videl tvoje trpljenje. Ti si dejal, ne zmeneč so za to, kaj te doleti jutri: »On je pozi-galec!« In Kristus si je zapomnil tvoje besede, ker je preminila tvoja zloba in laž in v tvojem srcu ostala samo žalost... Pojdi za menoj ter 6uj, kaj ti povem: tudi jaz sem sovražil in proganjal Njegove služabnike. Tudi jaz nisec veroval vanj, dokler se mi ni prikazal in me pozval, naj vanj verujem. In odslej ga ljubim. Ti si i7u:ijal mukam Njegove učence, toda On ti hoče odpustiti in te rešiti.« Prsi nesrečneža pretrese grozno ječanje, od katerega se mu je kar razdirala duša. Toda Pavel ga je objel, podprl ter odpeljal, kakor vojak odpelje jetnika, Čez nekaj časa spregovori znovič: »Pojdi z menoj in jaz te popeljem k Njemu. Čemu bi bil sicer prišel k tebi? Toda On mi je zapovedal, zbirati človeške duše v imenu ljubezni, — torej samo izpolnujom Njegovo voljo. Ti misliš, da si proklet, jaz pa ti pravim, veruj vanj, pa te Čaka rešitev. Ti misliš, da te On sovraži, toda jaz ti ponavljam, da te ljubi. Poglej mene! Dokler nisem imel Njega, nisem imel ničesar razun srda, ki je bival v mojem srcu, ali sedaj mi Njegova ljubezen nadomešča očeta in mater, bogastvo in gospodstvo. Samo v Njem jedinem je tolažba, On jedini pomiri tvojo tugo, ozre se na tvojo revščino, odvrne od tebe tvoj strah ter te pripelje k Sebi.« Tako govoreč, ga pripelje do vodometa, čegar srebrni curek vode se jo že v daljavi lesketal v mesečni svetlobi. Naokrog je bilo tiho in prazno, kajti sužnji so bili že odstranili nedogorele stebre in sežgana trupla. Kilon se zgrudi jokaje na kolena, si pokrije lice z rokami ter ostane tako nepremičen. Pavel pa dvigne oei k zvezdam ter jame moliti: »Gospod, poglej na tega nesrečneža, na njegovo žalost, na solze in muke! Gospod usmiljenja, ki si prelil svojo kri fa naše grehe, radi Tvoje muko in smrti, radi Tvojega vstajenja... odpusti mu!« Na to umolkne, vseka ko pa šo nadalje gleda k zvezdam ter moli. Med tem se pri njegovih nogah začuje bolestno ječanje: * Kristus!.. Kristus!.. Odpusti mi!..« Pavel pristopi le vodometu, zajme v perišče m* koliko vode ter se vrne k nesrečnežu: »Kilon, jaz te krstim v imenu Očeta, Sin« in sv. Duha! Amen.« Kilon dvigne glavo, razprostre roke ter ostane tako nepremičen. Mesec je z vso svojo svetlobo osvetljeval sive njegove lase in bledo, shujšano, kakor mrtvo, ali iz kamena izklesano lice. Minila je ura za uro; iz velikih kurnikov, obešenih v Doniieijevih vrtovih, se je začulo petje petelina, on pa je Še zmeroni klečal, podoben nadgrobnemu kipu. Konečno se zgane, vstane ter obraivši se k apostolu, vpraša: »Kaj naj učinim pred svojo smrtjo, gospod ?« Tudi Pavel se zdrami iz zamišljenosti v to neizmerno moč, kateri se ni mogel vpreti niti tak duh, kakor je bil Grkov, ter odgovori: »Zaupaj in pričaj resnico!« Na to odideta skupaj. Pri vrtnih vvatih 'apostol še enkrat blagoslovi starca ter se razideta,. Tako je hotel sam Kilon, sluteč že naprej preganjanje cesarja in Tigelina radi tega, kar se je bilo dogodilo na vrtu. In ni se motil. Vrnivši se domu, ii,ajde svojo hišo že obkoljeno od pretorijanecv, ki ga zgrabijo in pod Scevinovim vodstvom odpeljejo na Palatin. »Doprinesel si zločin razžaljenja veličanstva,« mu reko »in kazen te ne mine. Toda ako jutri izročeš v amfiteatru, da si bil pijan in nor in da so požar vzro-čili kristijanje, pa boš samo bičan in prognan.« »Ne morem, gospod,« odvrne Kilon potihoma. Tigelin stopi k njemu s počasnimi koraki ter ga vpraša z zamolklim, toda strašnim glasom: »Kako da ne moreš, grški pes ? Mar nisi bil pijan in mar ne veš, kaj te čaka? Poglej semkaj!« Po teh besedah pokaže v kdt atrija, v katerem so poleg lesene klopi v mraku nepremično stali štirje sužnji z vrvmi in kleščami v rokah. A Kilon odvrne: »Ne morem, gospod!« {Dalje pride.) vseh bližnjih občin ; bila sta dva župana, štirje podžupani in mnogo obe, starašin in vet gg. učiteljev ter vse zavednejše ljudstvo tukajšne planote, kojih število je presegalo 250 vse-jedno, čeprav ste Vi nastavili past na Brdi, kjer mimo so se bali naši pristaši na Ponikvah hoditi, kojih je tam ogromna večina, ter so iz previdnosti raje doma ostali. Sramota za hišo, kjer s ljudje boje mimo hoditi! Da se je shod za našo stranko tako častno in dostojno sponesel kljub klerikalnim spletkam, ni Vam prav, zato ste priobčili dopis v »Prismojencu", poln priimkov na naše prvake in zbadljivk na udeležnike, ter čislate kot občespoštovanega onega, kateri Vam je prostorza Vašo hinavsko nakano prepustil kljub temu, da dotični ni bil še nikoli prej udan duhovnikom ter se je že le premnogokrat prav pobalinsko z grdo kletvijo in ostudnimi priimki nad njimi znašal. Ni dolgo temu, ko se je sam njegov najbjiži sorodnik zgražal nad početjem tega toli hvalisanega moža rekoč: .Rajo bi bil zgubil 100 goldinarjev, kakor da sem bil v družbi ž njim«. Sedaj pa je obče- spoštovan, ko gre z Vami edino radi sovraštva do vaščanov proti svojemu prepričanju, Ge pa ima on tako slab razum, da ne uvidi razmer in potreb naše občine, potem mu svobodno in Vam dober tek! Pikate, da smo se pehali cel teden s pripravami za shod in da ni imel naš »general", kakor ga Vi nazivijete, prostora, da smo se morali zadovoljiti z nekim živinskim poslopjem. Da, da, trudili smo se le dva dni, a premalo smo se, ker ne bilo bi nam žal prav nič, če smo se bili tudi cel teden, kajti g. dr. Turna je vreden večjega spoštovanja kakor kak kaplanče in ponosni smo, da smo pristaši nar.-napredne stranke. Žal pa nam je še danes, da smo se pehali s pripravami za Vaš prihod, pričakovali smo pač od Vas v narodnem napredku več, a varali smo se, zato pa nam tudi ne bo prav nič žal, akc poberete šila in kopita; nismo mi zavoljo Vas tukaj, ampak Vi zavoljo nas. Da pa nismo imeli toliko strankarskih prepirov in sovraštva v občini, odkar ista obstoji, kakoršno je nastalo za časa Vašega bivanja med nami, mi bodo pač pritrdili vsi tukajšni starejši prebivalci. Kar se tiče prostora, povemo Vam, da prostor za to ima naš .general" večji kot vsi Vaši pristaši, a ko je bil nam javen shod prepovedan, smo sumili, da to so gotovo pravzročili klerikalni hujskači, zato smo kar vsi sklenili: zaupen shod naj se vrši na pragu Čeha in hajd mlatit ponoči, pa smo priredili prostor tam, kjer je bil Vam najbljiži, da ste imel priliko gledati naše nevstrašljive in ne-vpogljive obraze, s kojimi Vi ne opravite ničesar, če nas še bolj odlikujete z raznimi naslovi. Eto resnica, Če je Vam ljuba ali ne, vsejedno! Tudi se zaganjajo klerikalni »plavšarji* v naša dekleta-pevke in druge ženske, ki so bile šle na shod zato, da so spoznale in videle našega prvoboritelja g. dr. Turno, katerega so tudi pazljivo poslušale, ter se trdno prepričale, da klerikalci grdo lažejo in grešno obrekujejo tega gospoda. Torej le počasu, vi pobožni ,Lojzki*, tudi pri ženskah gineva vero v Vaše natolcevanje, ki je postalo ostud-nejše od satana! Ne morejo pustiti na miru pa tudi našega vrlega in mirnega gosp. župana. Očitajo mu, ker drugega ne morejo, da je počasen pa vendar »napreden*. Oj, ti grdi »sveto-hlinci"! Kdor noče plesati po vašem taktu, naj bode še tako vzornega in poštenega zadržanja, lotite se ga in nima pred vami miru. J Kaj bi vi počeli s človekom, ako bi se obnašal tako, kakor se obnašajo nekateri »že-gnanci" ? Ako bi imeli še pravico inkvizicije, na gromadi bi jih žgali, nas pa bi zribali, ker se nočemo podvreči komandi vaše vlado-željnosti. Ne bomo se pa ne! Mi ostanemo zvesti pristaši nar.-napredne stranke, vi pa slepite in zapeljujte, kogar še morete, že pride dan obračuna!! Malo, malo je še tukaj povedano, pa vendar naj sedaj zadostuje; ako boste še izzivali, pa dobite še! iz Srednjega. — V neki izdaji »Norice' se naš g. nune izpodtika na Pušnarje, posebno pa na Frančiško Leban — in pere prizor svoje sestre na Livku s srednjskira blatom, G. nune! kaj so VamPušnarji takšen trn v peti, da se vedno izbadate na nje? Mar zato, ker se Vam ne pustijo voditi za nos, kakor oni podrepci, ki so Sli s Vami na Matajur? Kaj pravite, da boste dali 100 kron nagrade onemu, ki potrdi resnico, kar je »Soča* pisala o Vašej sestri z Ltvka? Ha, ha! — Ali bi ne bilo bolje, da bi jih dali svoji že omoženi sestri? Jej je li mari zadosti onih par vreč krompirja, katere je udo-bila za svojo doto? Tiste priče, katere so se Vam dopis podpisale, gotovo niso vedele, zakaj se podpišejo; ker mi imamo že od tistih prič besedo, ki potrdijo, da je vse istina, kar je »Soča* pisala. No, kje je pa bil »Cajnabuk*, da ni prišel v poštev?? Mogoče ga je vinska kapljica spravila tako, kakor oni dan v Ročinju, ko je veliko več irpel, daje želodec izpraznil nego ga napolnil. — Kaj pa, ti »debelooka% trosiš, po časopisih, da se Frančiška Lebaa predstavlja za »farško kuharico* najnižjo službo, katero se more misliti? Oh teg«. pa že ne! Ti j& morda čast,-ker si nekjeT že veš, služila? Najbrže ne, zatorej tudi Frančiška Leban se se bode predstavljala k »farškim kuharicam*, ampak le h kmetskim, dekletom, ker imajo vselej večjo čast, kakor »farške*. Zatorej, vsi, ki jo poznamo, potrdimo, da se je ?debelooka« le zlagala, kar je v »Norici* pisala. In zato pa je dolžna pod smrtnim grehom, laž preklicati, ako ni tako, da se sme na klerikalni podlagi tudi lagati in čast odvzemati. Torej bodemo videli, kaj je vse dovoljeno na klerikalni podlagi. Na svidenje! Iz Ajdovščine. —- (Naš »fantovski župan* in njegova nadepolna mladina.) Slavno znani ajdovski krokarji so se razšli ter postali najsolidnejši možje in družinski očetje; na njih mesto smo stopili ajdovski fantje, kojim bolj ugaja petje nego krokanje. Na čelu nam stoji gospod Vekoslav Lokar, ki je daleč okoli znan kot »fantovski župan*. S ponosom smemo reči, da ni shoda ali veselice v naši okolici, kojega bi ne oživljali s svojo živahnostjo. Naš »fantovski župan", gospod Vekoslav Lokar, nas imenitno vodi in njegova prva svaovalca, vrla jurista, prinašata življenje in zabavo, kjerkoli nastopita. Naš »fantovski župan" je na nju posebno ponosen. Njiju prihodi z vseučilišča na dom in odhodi od doma so važni dogodki za naš fantovski krog. Dne 3. t. m, je nas povabil naš vrli »fantovski župan* v svoj hram na odhodnico naših vrlih juristov, gg. Antona šaple in Henrika Perneta. Gostoljubnost in dober humor našega prvaka, izborna kapljica, lepi in ginljivi govori, in slednjič slovo z odpotujočima, vse to ostane nam v najboljšem spominu. Gospodu V. Lokarju smo prav hvaležni za tako lep večer, našima vrlima juristoma pa srčno želimo dobro srečo pri izpitih in srečno vrnitev v naš fantovski krog, ki ju težko pričakuje in z veseljem sprejme. Iz Vrtojbe. — Naš klerikalni očka župan je na katoliški podlagi tudi prodajalec žganja na drobno, kar se redkokje več nahaja, ter prodaja ta strup tako tenkovestno samo potrebnim, in le določeno množino {!), da se je pretečeno zimo neka beračica za izprošene novce tako opijanila, da so ji šle sline iz ust in je isti večer umrla v svojem hlevu. To pa ni zadoščalo, da bi spregledal; še zdaj v nedeljo je nekega mladeniča tako vpijanil, in to med sv. mašo, da je skoro poginil revež. Kakor kaže, je naš župan tako pobožen, da za »ta ljubi denar« je pripravljen prodati tudi svojega soseda* sv. Jožefa, cerkvenega patrona, ki je prav poleg njega. Tudi policijski red mu ne ugaja zelo, čeravno ga je dal obesiti po vseh krčmah s svojim mačjim podpisom. — Vkljub temu on ne ve ure, kedaj zapreti krčmo, ko«uu dati pijače itd., da je že nekterekrati dobil grajo od zgorej. To pa vse nič ne d<§, on je najboljši kristjan (kajpadaS), in gospodje nunci bodo pri bližajočih se dež. volitvah z njim roko v roki vpili na nas, da moramo njih voliti, ker le oni so dobri kristjani. Ali vrag vzemi ie take rahločutne kristjane ter zraven še njih kolovodjo po vrhu za nameček! Iz BIlj. — V nedeljo so naznanjali lepaki po mestu in okolici, da priredi »Kmetijsko bralno društvo« v Biljah veselico z razvitjem nove zastave v proslavo desetletnice društvenega obstoja. Lep domač praznik bo to, smo si mislili, ter nestrpno pričakovali začetka, da bodemo videli, kako se je odbor potrudil poslušalcem in gledalcem vcepiti v srce neizbrisen spomin — na dan razvitja zastave. Videli smo že tu in tam razvitja zastav in spomin na take slavnosli nas je navduševal toliko bolj za tako slav-nost v našej občini. V dvorani g. Šolarja so se zbrali domačini in gostje iz bližnjih občin, tudi nekatere Goričane se je opazilo. Mimogrede bodi povedano, da je bil navzoč tudi preč. g. kurat Roječ Ko je zaigrala vojska godba par komadov, se je slišal zvonec, ki je naznanjal, da se prične 1. točka vsporeda: »Pozdrav in govor — na to razvitje zastave". Zagrinjalo se vzdigne, pred sebjj vidimo v krogu postavljene pevce, spredaj g. župana, ob njegovi strani 19-letnega pevovodjo. G. Župan — to je tisti, katerega je brcnil kurat iz prodajalnice konsum. društva — »je prijel za besedo* ter nam povedal, da društvo obstoji 10 let, da so bili udje, ki so društvo zapuščali, ter taki, ki so k društvu pristopali, tako da društvo obstoji še danes. Hotel je še nekaj povedati, ali ni šlo,_ ker se je bil slabo naučil svoj govor. Ali znal si je pa pomagati naš slavni župan. Vzet je kar tebi nič meni nič spisani govor iz žepa ter či'il — pa kako! — daije in dalje do konca, ki se je glasil: Vse za vero, dom, cesarja! Na to se je pričelo z drugo točko in tako dalje do konca. O petju ne bom zgubljal mnogo be-sedij, ker je že župan v svojem »govoru* povedal »da ni treba zameriti, ako bodo slabo peli, ker je ?bor še mlad (dasiravno je že večkrat nastopil) in ima tudi še mladega neizkušenega pevovodjo." Gospodu mlademu pevovodji bi svetovali, da v prihodnje ni treba taktirati, dokler pada zagrinjalo, ampak naj neha, kedar končajo peti pevci. Pa brez zamere! Gospodu županu ne zamerimo zato, ker je prosil ,za zamero', pač pa zato, da se je veselica sploh priredila, ko ste dobro vedeli, da niste še dovolj izurjeni za nastop. Jeden pevcev se je sam tako izrabil. Tenorja prvega sploh ni bilo, ker je tisti slavni Marega — kuratov prijetelj — za osem mesecev, če se ne motim, varno shrajnen v Gradiški, in »urlauba* ni dobil za sodelovanje. Zadnja točka je bila igra: »Svoji k svojim". Igra je bila dobro izbrana, oziroma napravljena primerno sedanjim političnim razmeram. Oče župan — namreč župan samo v igri, je »orjaško* povdarjal, da se ne da zapeljati od kričačev in »1 a ž n j i v i h pr o rok o v*, ampak da hoče ostati zvest sveti veri itd. Igra je tudi končala z geslom: Vse za vero, dom, cesarja in pridalkom: Svoji k svojim! Cenjeni čitatelji bode gotovo vprašal, kako s~ je izvršilo razvitje zastave? Da, dragi čitatelj, to ti je bil najbolj ginljiv pribor 1. točke vsporeda. Bilo je namreč tako, da zastave ni videl nihče — razun ene na kolu pri vhodu — torej tudi razvitja ni bilo. Zakaj ? Ne vem. No, dasiravno je bila ta veselica od začetka do konca na katoliški podlagi, in da se nje prireditelji tudi pri plesu bojujejo za sveto vero, in dasiravno se je privleklo na oder v ženskem čveterospevu »Božje dete Jesusa Kristusa«, ni bila veselica nič drugega kakor velik klerikalen »fijaško« in prireditev iste je po mojem mnenju tudi všteti v tisto »butaro pregreh*, ki se nahaja v tekstu čve-terospeva »Predica*. Pozabil sem še povedati, da po vsaki točki smo ploskali na komando g. kurata. Zadosti, Biljenski mlekar. m razne novice. Čujemo, da je kardinal in nadškof dr. Missia nevarno obolel. Shod »Sloge« pri Sv. Luciji. — Cujte, čujte, stara »Sloga* se giblje! I kajpa, volitve so blizu, ker drugače se ne zgane, drugače živ krst ne ve za njo! — Sklicala je v nedeljo na tihotapski način shod pri Sh vrst in vclikostij. kakor žq>m\ na-zidne, budilke, nre z nihalom itd. midaljo šivalne stroje najnovejših sistemov, vse po zmernih cenah priporoča Jakob Šuligoj, Gosposka ulica štev. 25. Vsako popravo nr jamči jedno leto, šivali k stroje za pot let. l^arol Praš% pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spbdnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe^brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nučmi, da lahko obljublja točno in hilro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parlumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Lekarna GristofolBtti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanslcega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva -Tekapljice vredijo redno prebavljunje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. 0krope po. (Varatvona ZaamIca). kmrjmi ŽOtodee store, da zgine v kratkem času omoiiea in živofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cona steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristoroietti v Gorici. Božjast. Kdor irpi na božjasti, krčih in »irugili nervozni boleznili, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnvaniien -Apoteke, Frank-fnrt A. M. wmr* Veliko zalogo ~*m šivalnih strojev, tvekiles in slamoreznic raznih sistemov prve angleške tovarne ,Helicar SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munieipic št t mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16 kjer je bila prej t.rodajalnica. V za'ogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Slj-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami {• vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan SAUNIG & DEKLEVA. - Podpisana priporočata slavnemu oboin- I stvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Oiril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spačfjoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Seineuiški ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Vsak človek zna prav ceniti veljavo pozlačene ure z imrlžico s 3-lelrrim jamstvom ter pnloj,' še 3S"> neobhodno potrebnih predmetov in sicer: l fina parižkn luoža za dame z briljnnti .,SimilU'% t par finih cmiiibov za dame z briljanti „Sirriili.s", 1 gar-iitiu-n tmmbov za t-rajce in zapestiiike iz donhlc-ziata, patenl.no zapiralo, t krasen prstan z vdel. kamnom, 1 fitia ijrla za ovratnico, I eleganten žepni no/ič z raznimi rezali, 1 krasna pisalna žepna priprava v i delih, 1 fin(> toaletno zre. do z eini, f> finih žepnih rut, t krasna cev za smodčice z jantarjem, It koristnih pfcaliiih rečij ter še 350 komadov diverznnsli. Jmuriovaiiih 3S6 komadov z uro vred, ki j« sam« toliko vredna, dobile direktno za gld. 1-!H) proti povzetju pri ivrdki it. Kicin, Krukovo, poštni predal IS. Ako ne ugaja se vrne denar. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna nr ter izvoz zlatnine] Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75, srebrna ura Ram, fl. 5-80; srebrna| verižica fl. I 20; budilnik iz niklji fl. 1*95. Tvrdka je odlikovan ase. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnir pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj! Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RnStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaiišče nirnberškega in drofuiega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Sretiujtee. — Rohd venci. — MaSuo knjižice. Hišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. KajhiiSo oskrbljena zaloga 'm kramarje, krošiijarje, prodajalce po sojinih iti trgih SJ>- Krojaška zadruga* vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj, odjemalcem svoje v obzirni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko-dobo, za ženske inmožkc; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forgtajnov (porhet), »Lawn Tennis* i. dr. za žensko obleke. m Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in evirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sieor: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jagcr-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenali brez pogajanja. la željo se pošlje tudi marce, poštnine proste. **Hy fr ®®®®®®@®®®®®®®®®®©®©®® g? Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici ** g Konjedic & Zggee g (prej G. Darbo) ^E pred nadškofi jo štr 5. Podružnica konce Raštcla štv 2. © Zaloge v ulici Moreili št. 12, v Gospsski ulici st. 7. v posojtlnioni hiši. ® Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogu najboljšega 129 Štajerskega železa, železne, cinkaste, necSAjjene in medene pio 4&5| ščevine, orodja za razne obrti in eohišnega, žtedilna ognjišča, V/ peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. gfc Vsakovrstne okove za »ohišivo in stavbe. Prevzemata vse <) naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. &S Glavna zaloga za Gorico in okolico Jsf Izdelkov c. kr. priviligovamh livarn. x Pripoznano najboljših patontovanih kotlov gosp. Nussbaum-a jff v Ajdo- ščini po tovarniških cenah. AjSI Edina zaloga A najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. ® Zaloga Portlend in Roman-Cementa, kmetijskih strojev h KM prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. |g| ©®®©®®®0®©®®@®®©0©©®©0 ® 0 © ® 0