Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev.294. v LMM, v soMo, 23. flecem&ra \m LBlO ILIV. = Velja po poŠti: Za oelo leto napre) . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oelolotno . „ 29'— ca ostalo inozemstvo , n 35'— dom: K 24'— V Ljubljani na Za celo leto napre] . za en meseo „ . . „ 2'— V upravi ргејешап mesečno „ 1*80 s Sobotna izdaja: =з sa oelo leto......K T— za Nomčlj ° oeloletno . „ 9-— za osialo inozemstvo. „ 12*— Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranktrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega leletona štev. 74 = Foiitičen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta (Ti mm stroka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po S) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večilb naročilih primeren popns: po doijovoru. ■ Poslano: 1---ч Enostolpna paitvrstapo buvin. Izbaja vsak dan Izv: emšl ne« delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo |o v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Bačnn roštne uranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št 188. BožiO. Božič obhajamo. Spomin nam je drag in svet na oni velepomembni trenotek, ko je Bog poslal Odrešenika človeštvu, tava-jočemu v temi in smrtni senci. Ves krščanski svet ga proslavlja že blizo dve tisočletji z dejstvom, da računa tek svetovne zgodovine od trenutka pred rojstvom in po rojstvu Kristovem; s tem priznava včlo-večenje Sina božjega za največje zgodovinsko dejstvo vseh časov. In to po vsej pravici: Kristus Bog-človek je s svojim življenjem in s svojimi nauki zarisal človeštvu popolno novo pot, dvignil je človeško kulturo iz samo zemeljskih tečajev in ljudem pridobil vstop v kraljestvo svobode otrok božjih. Zato je nam tako mil in blag spomin na ono sveto noč, ko so rosili oblaki Pravičnega, ki je utešil hrepenenje in idealno stremljenje človeških src; zato dejanje svete noči objema s tako prelestno in ne-odoljivo silo vsakogar, ki je dobre volje, zato se ob jaslicah čutimo tako blizu svojemu Bogu. Ob rojstvu Odrešenikovem pa bere-' mo v svetih knjigah o njem: V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso vsprejeli; katerikoli pa so ga vsprejeli, dal jim je moč, da postanejo sinovi božji. V teh besedah je lapidarno začrtana vsa sreča, pa tudi vsa tragika človeštva. Kristus se je rodil, da je dajal pričevanje r e s n i c i : eni jo vsprejemajo, drugi, jo odklanjajo. »Resnica vas bo osvobodila«; eni so svobodni otroci božji, drugi so sužnji, če tudi je njih geslo: Non serviam, ne bom služil! Bog-človek poznavajoč človeško naravo in dobro vedoč, cla bo človek vedno padal, a želel vstati, dokler bo živel, nudi človeštvu svojo božjo milost, svojo ljubezen, svoje sočutje in usmiljenje: nekateri so mu za to hvaležni, drugi vse to zametavajo. Odrešenik je stopil na svet kot knez miru s svojim božjim geslom: Slava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje! To geslo pa je svetu zlasti v javnem življenju po večini tuje in zato je človeštvu tuj tudi — mir! Zato človeštvo vsprejema kot ana-hronizem veliko besedo Gospodovo: Novo zapoved vam, da se ljubite med seboj! Prazna bajka je ta odrešilna beseda svetu, ki se opira v vsej javnosti na krivico, na laž in na silo; in uprav v naših deželah vidimo v grozotah svetovne voj- Ш Mikov HoziCDl л Za kaj junaki naši mro? Ne tožimo, ne stokamo, kdaj vendar konec vojske bc. Ne bomo mislili na mir, dokler Taljan ne pojde v dir, dokler ne bo oproščen dom, ki ga oskrunil verolom. Enako misli, kdor Sloven, če ne, ni naš, je že zgubljen. Sorodnih bratov sto in sto, ki s časom vedno manj jih bo, pod tujim jarmom sužnji so, ki z njimi se ravna grdo. Zato le tiho z mirom v kraj, naj puška govori sedaj, da izdajalcc skrvavi, iz naših krajev se zgubi! Za našo staro Avstrijo Junaki naši pač inrjo ... • • . »Ko bi vi nam ljubi mir pustil'.. Bliža se nam sveti večer, oj sveti večer, najlepši večer kakor na svetu malokter. Sestra moja, starši vi, pogled moj na dom hiti. ske, kam sila in krivica privedeta Bogu odtujeno človeštvo. In o Božiču prav posebno čutimo šibo, ki nas je zadela s svetovno vojsko kot posledico odtujenosti človeštva od Boga in nam strgala iz rok blagoslov miru. — Božične praznike je bila zbrana domača družina; z belim prtom je bila pogrnjena družinska miza in na njej je ležal debel in visok hleb — poprtnjak, znamenje blagostanja. In oče je naredil čezenj križ z nožem ter ga radodarno narezal družini, in koledniki so prepevali od hiše do hiše svoje božične pesmi; ljudje so hiteli v sveti noči od vseh strani v hram Gospodov, lica so žarela veselja in zadovoljnosti. Sedaj pa že tretji Božič obhajamo v bojni vihri, ki nam krati neskaljeno božično veselje, ki trga in razdira vse družinsko, socialno življenje. Daleč, da'eč so očetje in sinovi in bratje, ko se obhaja Božič, daleč so in sveto noč prav živo mislijo na svoj dom. Marsikatera solza sc bo utrnila ta večer po naših hišah osamelim materam, ženam in dekletom, marsikatera solza sc bo po-točila po neumitih, razmrienih okostenelih obrazih naših očetov in sinov v strelskih jarkih, po vojaških boln:Snicah in po barakah naš;h rojakov prognancev. Težko je življenje in marsikaj se je omajalo. Tudi najmočnejši se le z največjim naporom umika težkim dvomom. Toda vera in upanje nas drž'ta nad vodo. K'er po krščanskih hišah gori lučka pred jaslicami, tam sc povsod tudi v srcih utrinja iskra vere in zaupanja, da Bog tudi kazniujoč ni na nas pozabi in če ni odvrnil od nas strašne šibe, nam deli moč in nas navdaja z zaupanjem na previdnost božjo, da junaško prenašamo poskušnjo in jo presojamo ob ogledalu večnosti. In hvala Bogu! Po ogromni večini nosi slovenski narod s tem nesklonjenim junaškim, krščanskim pogumom težo sedanjih dni in si vije venec kreposti, ki se vzlasti v vojski bleste kakor dragoceni biseri. Zvesti svojemu Eogu in cerkvi, zvesti svojemu cesarju in domovini, zvesti samim sebi obhajamo Slovenci letošnji Božič trdno prepričani, da po viharju nastopi mir, po temni noči svetel dan. Menimo, da smo v zadnjem letu v polni meri izvršili svojo dolžnost kot krščansko in slovensko glasilo — kolikor namreč dovoljujejo sedanje razmere, na kar naj nihče ne Dozabi. Podajali smo našim bralcem kolikor mogoče popolna in točna po- ročila o vojnih, političnih in vseh drugih važnih dogodkih doma in na tujem. Kadarkoli je šlo za krščanska, narodna, socialna, ustavna načela in koristi v naši domovini, smo vsikdar neustrašeno dvignili svoj glas za resnico in pravico. Morda si je marsikdo želel v tem oziru več —, no, mi še bolj! Kar pa je bilo ob danih razmerah mogoče, smo storili. Sicer pa ob resnih časih zadostuje kratka pa odločna beseda, izgovorjena z nedvoumnim poudarkom. Prepričani smo, da so se tudi naše besede tehtale in ne štele in da so se na merodaj-nem mestu upoštevale. Zato naj se naše ljudstvo ne vznemirja. Zvesto smo stali na straži doslej, pa bomo tudi poslej. Da borno pa mogli v polni meri izvrševati svoje velike naloge, potrebujemo najizdatnejše pomoči slovenske splošnosli. Predvsem treba listu kolikor mogoče veliko stalnih naročnikov. Vedeti moramo mi in vedeti merodajni čimtelji in vsa javnost, da stoji /a nami mogočna in zvesta armada. To da naši besedi vse drugačno veljavo in našemu delu nov, krepak pudžig! Pa tudi z gmotnega stališča je seveda potrebno, da ima list zagotovljene primerne redne dohodke. Čim več stalnih naročnikov, temveč sredstev za neprestano izpopolnjevanje lista. Torej, Slovenci in Slovenke, ostanite nam zvesti in potrudite se, da nam pridobite čim dalje več novih naročnikov! Na' ne bo nikomur žal dobre besede za »Slovenca«, kadarkoli se mu nudi prilika. Naj postreže z izpolnitvijo nakaznice za naročilev »Slovenca«. Ako hoče kdo napraviti komu za novo leto posebno, trajno veselje, naj mu naroči »Slovenca«. Storimo vsak svojo dolžnosti Končno še beseda sotrudnikom. Njim gre naša iskrena zahvala! Saj so ravno oni s svojimi dopisi in prispevki dvignili naš list na tisto višino, na kateri po splošnem priznanju stoji. Rešili so ga suhopar-nosti enoličnosti in brezizraznosti, v kateri tiči v sedanjih za časopisje tako težkih časih marsikateri list. Upamo in prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče! K sodelovanju pa vabimo tudi vse druge, ki znajo sukati pero in ki imajo našemu ljubemu narodu povedati kaj lepega, koristnega, važnega in tehtnega. Vsak je dolžan vračati narodu, kar je prejel ocl njega duševnih darov, dolžan sodelovati pri narodnem časopisju in ga bogatili s svojimi proizvodi. Tudi tu velja evangel-ska prilika o talentih. Torej v naše kolo, kdor je zato! »Slovenec« hoče še višje! Danes leto pa nam Bog daj, da bi mogli srečni zapisati: Mir ua zemlji! Mi pećaSčeoje Knjige slovenskega junaštva. Gardni podpolkovnik Jernej pl. An-drejka, pisatelj priljubljene knjige »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« je povodom povišanja 17. pehotnega polka v »Cesarjevičevo pehoto« poklonil presvetlemu nadvojvodu Francu Jožefu Otonu, vrhovnemu imejiteiju tega polka svojo knjigo v krasotni izdaji. Te dni jc došla na podpolkovnika pl. An-drejka iz cesarskega dvorca na Dunaju sledeča brzojavka: »Njegovo Veličanstvo se zahvaljuje Vašemu preblagorodju najtopleje, da ste poklonili Nj. ccsarski in kraljevi Visokosti j presvetlemu cesarjeviču v slovenskem je-; ziku pi?ano zgodov'nsko knjigo o pehotnem 1 poiku št. 17, ki jo je, bogato ilustrirano, smatrati za dragoceno poljudno delo. Po naj- "'??n naročilu: Generalni major Zdenko princ z Lobkovic To od premilostljivega cesarja izrečeno priznanje pozdravljamo z radostjo in ' ponosom, saj nc pomeni samo veliko po-čaščenje pisatelja in Družbe sv. Mohorja, ki je to patriotično knjigo založila, ampak ono tvori novo vez med presvetlo vladar-'; sko hišo in do smrti ji zvestim slovenskim narodom. Ms Игава Goriška. Božič je in kakor ponavadi bodo pra* gotovo vsi časopisi tudi sedaj prinašali času primerna razmišljevanja o miru, • vojski itd. Tako navadno je vse to! Vsak ča-; sopis ima svoje stališče in tolmači po svoje oziroma po nazorih svojih različnih so-trudnikov misli o Božiču in miru, ko jc ven-dar splošno znano, da množica čuti drugače. Bodimo mi o božičnih dnevih pri naši i dragi Goriški, ki je meso našega mesa, in pokažimo ji, kako mila nam je, kako čutimo ž njo, kako trepečemo in upamo ž njol Nešteto člankov je izšlo že o njej. Vse mogoče so opisovali: granate in šrapnele, vojake in civiliste, boje v zraku in na zem. lji, gromenje topov in mir, in nalive in blato in smrt in življenje. Ostanimo danes bo-žični večer pri drugih predmetih! 1. Goriška nadškofija. Nje glavni reprezentant je pač nje knezonadškof dr. Fr. P. Sedej. O njem se Svet večer za vse vesel, vsak bi skoraj pesem pel. Tu pa se drugač godi, ko grom topov povsod doni. Zvoni, zvoni, čez mirno plan, oznanja se Vam Sveti dar. Pri nas topovi so zapeli, Taljani kričat' so začeli: »Oj to, oj to, kako boli, dajte se nas usmiliti!« »Ko bi vi nam ljubi mir pustil', bi zdaj usmiljenja ne prosil...« Zvonovi so potrjeni,. Kak' sladko so v zori zvonovi nam peli, kot angelski kori čez hrib so doneli! So v cerkev zvonili, so verni se vneli — in dela pustili, pa k maši hiteli. АГ ko so zvonovi za božjo čast — peli, so mnogi glasovi — pa v skale — leteli! Zalo pa usocla jc dala plačilo ... Kdo ve li prihoda, ko spet bo zvonilo? Kjer ura je bila, kjer zvon se je glasil, bo sova strašila, nas čuk dolgočasil. »Zdaj več nam, zvonovi, ne boste zvonili, kot bojni topovi vi boste služili! Tam fantje, možaki vas bodo sprejeli, da boste, orjaki, za pravdo — grmeli!« Mi pa v strelskih jarkih božičujemo. Prejmite voščilo in pozdrave z bojnih poljan; ki-Vam jih pošilja zbor fantov s š^ 27 zaznamovan. Mi ga pa v strelskih jarkih božič praznujemo; in radi tega se še nič kaj slabo nc počutimo. Edina želja vsakega je pa le-ta: da vsak bi hotel za božič biti doma. Seveda kaj takega pa sedaj mogoče ni, ker imamo sovražnika na vse strani. Res je, da mi sovražnika stražimo, ali spotom pa sveti večer praznujemo, Seveda največ na Vas domače mislimo, vseeno pa tudi katero po vojaško zapojemo, No, ko pride junaška pesem nam v srce, potem pa nam gredo misli na dom iz glav® Končno pozdravljamo Vas in želimoi \ Bog živi cesarja, domovino. Pozdravljene Ve mamice, očetje in dekl(c4 in žene, ki imate na bojišču svoje može. Imeli bomo lepše čase kot dosedaj, samo da se zmagoslavno povrnemo naza} Pesem s kraške fronte. Te sive kraške skale, svetu bodo oznan'vale da tu slovenski sini domovino so branili. Tamkaj naši so grobovi, pokopani tam slovenski so sinovL, Preprosti križ z lesa tesan, na grobu kamen ni klesan; tam je junakov zadnji dom kjer jaz tud' počival bom. Ko roka trda bo poslala, pozdrava več ne bo pisala. t i malo piše. Javnost ve o njem približno le to, da se nahaja sedaj v Zatičini, kjer je tudi goriška knezonadškofijska ord. pisarna. On je zelo skromen. Zato sc vsak boji, da ga užalosti in užali, če bi glede njega hotel kaj objaviti. A danes, ko je božični večer, — bodi vendar dovoljeno, da se javnosti tudi o prevzv. knezonadškofu goriškem vsaj nekaj malega poroča. Prepričani smo, da nam bodo vsi hvaležni za to. Nepopisno težke bolesti polni dnevi leže za njim. Bili smo priča, ko so Prevzvi-šenemu solze polnile oči, ko je jokal, ko je hitel proč — proč od družbe v samoto, pred Boga, pred Najsvetejše, da bi tam iz-tresel, kar je tako neizmerno vplivalo nanj. Nič ni pa gotovo na svetu, kar bi moglo človeka tako prevzeti in tako presuniti, kakor pogled na častitljivega, resnega, sivolasega moža, kateremu navzlic največjemu zatajevanju solze bruhnejo iz oči. Nekaj groznega, nekaj nepopisno težkega mora biti, da pride tako daleč! Bilo pa je res nekaj groznega in nekaj nepopisno težkega, ko je gledal na svoje duhovnike, ki jih je nedolžne sovražna moč kot zločince razna-šala v bedo, v prognanstvo in zapuščenost; ko je gledal na svetišča, tako lepa in draga, ki so se spreminjala v grozotne razvaline, katerih oltarji so padali razbiti po tleh in katerih tabernaklji so zginjali onečaščeni in razdejani v prahu in blatu; in ko je končno gledal na zapuščene žene, onemogle starčke in male, uboge otroke, ki so morali od svojih domov v neznano tujino — smrti v naročje. Skala bi se krčila bolesti, če bi imela čuteče srce; njega pa je Bog postavil za očeta in pastirja, ki naj skrbi va sebi izročeno ljudstvo ... * * * Sovražnik se je bil navalil do Gorice. Ubežali so drugi preko vseh mogočih dežela, ko bi bili morali ostati pri ljudstvu ali vsaj v njegovi bližini, da bi mu pomagali v strašnih trenutkih. Ostal pa je na svojem mestu naš knezonadškof! Že davno je bila Gorica pod sovražnim ognjem; kakor toča so padale granate v juliju na ulice, ki vodijo baš k njegovemu dvorcu; smrt je pričela kositi med mirnim civilnim prebivalstvom — on je še vedno bil v Gorici. Pričeli so razrivati sovražni streli njegov vrt; padali so na palačo samo, tako da ni bil več varen svojega življenja. In še je bival tam. Toda spoznanje, da ima ljudstvo pravico do njegovega življenja in da je mirno delo v Gorici nemogoče, ter tozadevna želja vojaške oblasti so ga končno nagnili, da se je umaknil v ozadje, najprej v Vipavo, potem v Cerkno in končno v Zatičino, kjer je pri svojem neprestanem delu za ljudstvo svoje škofije najbolj neoviran. Ostal je do skrajnosti v škofiji sami, biva pa vedno v svoji metropoliji v neposrednem sosedstvu svoje Goriške. Dogodki so pokazali, da si je izbral najbolj primerno mesto. Od tu gredo njegove misli, njegove skrbi in uspehi njegovega dela na vse strani: od Sicilije in Sardinije, kjer prebivajo v pregnanstvu njegovi duhovniki, do Češke in Šlezije in Moravske, kjer se nahajajo drugi njegovi duhovniki pri pastirova- nju ubogih goriških beguncev. * * * Goriška nadškofija šteje 17 dekanatov; od teh jih je 8 po Lahih popolnoma okupiranih: Kormin, Visco, Oglej, Fiumicello, Tržič, Gradiška, Ločnik in Kobarid, Šent-peterski dekanat je popolnoma razbit; po večini je v laških rokah; kar ga je še ostalo na naši strani, je vse evakuirano. Isto velja glede prostranega goriškega dekanata; le Čepovan in Lokve sta še ostala v njem. Strašno izgleda v devinskem dekanatu; treba se le spomniti na Doberdob, Jamlje, Mavhinje, Opatjeselo, Kostanjevico, Temenico itd., pa vidimo v duhu povsod le grobljo, razvaline, puščavo; ljudje so ostali le še v Šempolaju in Zgoniku. Približno isto velja o Kanalu, kjer je več ali manj tudi vse razpršeno; kdo se ne spominja na boje pri Plaveh? Od 14 župnij so na svojem mestu le še Kal, Lom, Banjšice in deloma Bate in Levpa, ki so pa seveda tudi pod sovražnim ognjem. Bovec je razdeljen; na naši strani so Soča, Trenta in Log pod Mangartom. Komenski dekanat je sicer še ves na naši strani, a polovica ga stoji pod sovražnim ognjem; polovica župnij je torej evakuiranih, ljudje so razpršeni po vseh mogočih krajih. Tudi Tolmin trpi: Volče in Kamno sta v laških rokah; Tolmin in Sv, Lucija pa pod sovražnim ognjem, zato sta torej popolnoma evakuirana. Tudi Črniče niso več cele; Šempas, Osek, Ozeljan je raztresen povsod. Le en edini dekanat je ostal intakten: cerkljanski. Od 17 dekanatov, iz katerih obstoji goriška škofija, je en sam še doma, Goriška nadškofija je štela pred vojsko približno 300.000 duš. Od teh jih je ostalo na naši strani le še okrog 30.000 na svojih mestih. Vsi drugi so ali na ozemlju, ki je bilo po Lahih takoj koncem maja leta 1914 okupirano, ali pa so razpršeni v pregnanstvu po Italiji in pri nas po vseh mogočih barakah in vseh mogočih krajih. In če vpoštevamo še može in mladeniče, ki sc nahajajo v vojaški službi in katere jc vojno ujetništvo odvedlo v Sibirijo in ce- lo na Japonsko, potem dobimo morda slutnjo one boli in onega gorja, ki se je kakor veletok razlilo na našo prej tako cvetočo in mirno Goriško. • • • . •< Dan za dnem, uro za uro pa je prevzv, knezonadškof pri svoji škofiji, da moli zanjo, skrbi in ji pomaga, kjer more. Iskreno se zavzema za begunce, da bi zboljšal njih stanje in bi se ne smatrali zapuščene. Mnogokrat jih je v taboriščih osebno obiskal. On ima evidenco o vsem položaju, on piše, on predlaga, on pošilja dušno-pastirske moči, kjer so potrebne. Koliko skrbi razodevajo pastirska pisma, ki jih je napisal od početka vojske pri raznih prilikah. Iz vseh izhaja neomajljivo prepričanje, da nam prinese sedanji težki čas po-skušnje in pokore boljšo, srečnejšo bodočnost; Bog nas ne bode zapustil. Njemu ni treba nobenega pisanega izkaza o bivališču njegovih duhovnikov; za vsakega ve, kje se nahaja, ali v Siciliji ali Sardiniji ali kje drugje po srednji in severni Italiji; za vsakega ve, kje biva v pregnanstvu pri nas. Koliko je on dosegel, da se je izboljšalo posebno neznosno stanje onih, ki so bili zajeti po italijanski invaziji! Za dom je on žrtvoval vse, s katerim je smel razpolagati. Dal je takoj ob počet-ku vojske bogoslovno semenišče Rdečemu križu na razpolago, s poslopjem tudi vso posteljno opravo. Ranjenci in bolniki so bivali v njem, dokler jih iz njega ni pregnal sovražni ogenj. Sedaj je krasno poslopje ruirano ter deloma po sovražnih strelih celo razdejano. Dal je dalje novo veličastno zgradbo deškega semenišča z vso opravo vojakom na razpolago. Sovražnik se jc lotil tudi te zgradbe ter jo na mnogih krajih razdejal in ji povzročil ogromno škode. Poslopje starega malega semenišča, ki jc tudi služilo vojaškim interesom, je v strašnih dnevih 18. in 19. novembra pret. leta do tal pogorelo. V istih dnevih je požar, povzročen po sovražnih granatah, razdejal del njegovega dvorca v Gorici. Kar je imel, vse je prinesel na oltar domovine. Nihče na Primorskem ni toliko žrtvoval za domovino kakor naš pre-vzvišeni g. knezonadškof. To zasluži, da si vsak zapomni in da se tega zaveda. Pri tem pa ni bilo niti omenjeno, koliko je on še pred vojsko z Italijo po svoji inicijativi in po svoji osebni požrtvovalnosti napravil za vojnoobrambne namene. Božični večer je pred nami. Kako je bilo vse tako slovesno v prestolnici goriški! Morje svetlobe je polnilo njene prisrčne prostore. Nad nami nas je vodila prostrana umetniška slika na stropu v nad-zemske nebeške radosti; pred nami ob olJ tarju častitljivi zbor v službi Gospodovi osivelih kanonikov, ki je s psalmi in svetimi pesmimi pripravljal pot k veličastni polnočnici; krog nas pa množica pobožnega naroda, glava pri glavi, ki je komaj čakal, da bi začul spomin na angelske glasove: »Slava Bogu na višavah .,.« Goriški nadpastir pa pred oltarjem na svojem prestolu, obdan od svojih duhovnikov, sredi svojega ljudstva. In približal se je evangelij koncem jutranjic. Pa stopi praznično odet pred oltar najmlajši kanonik; z mečem v roki se pokloni med grobno tihoto cele cerkve pred oltarjem in pred nadpastirjem ter slovesno zamahne z njim po stoletja starem oglejskem obredu proti severu in proti jugu, proti vzhodu in proti zapadu v znamenje, da hočejo vsi s svojim nadpastirjem na čelu proti vsem sovražnikom braniti do konca pravice novorojenega božjega Deteta. In udarila je polnočna ura. In polnočna spominska služba božja se je pričela, A kako je kruta vojska vse razbila. Prvostolnica goriška je zapuščena; slika nadzemske nebeške radosti po sovražnih strelih v razvalinah na tleh; dež in megla se vlivata v prostore, ki so bili posvečeni molitvi in svetemu petju. Zbor kanonikov je raztresen kakor peresa, ki jih jesenska burja razprši na vse strani. Pač bodo nam vsem misli vhajale v prvostolnico goriško, v cerkev domače rodne vasi. In vprašali se bomo, kdaj bomo zopet tam doli. — As svojim prevzv. nadpastirjem, ki je toliko žrtvoval in toliko dal, zaupajmo v božjo Previdnost, prepričani, da pojdemo zopet nazaj veseli in pogumni radi novih boljših časov. Trsi ln lialila. Zgodovinski paberki,1 I. 12. decembra 1916. Ve Trstu je pred ustanovitvijo italijanskega kraljestva manjkala vsaka sled, ki bi stremila za ujedinjenjem z Italijo. Ie še potem, ko je bilo kraljestvo že ustanovljeno, je vladala v Trstu za to največja brezbrižnost, ki je dosegla posebno za Italijo neverjetne proporcije. Nič čudnega ni to za 1 Glej tudi I. Anclrović: Die Triester Frage in ihrem Verhaltnis zu Oesterreich und Italien, Triest 1916. onega, ki le količkaj pozna zgodovino Trsta, ki ni nič drugega, kot nepretrgana veriga sovražnosti in bojev proti Benečanom. Ne čudimo se, če se je Tržačan Enrico Ra-picio raje umaknil na Krk, kot da bi zakli-cal: »Viva San Marco«. Ne čudimo se, da je 1. 1848, po vseh Benetkah zaoril divji klic: »Smrt Tržačanom!« ko se je razširila napačna vest, da laško brodovje obstreljuje mesto in da palača »Tergesteo« in gledališče gorita. Tržaško-beneško razmerje se je šele predrugačilo, ko so po miru pri Campo For-mio Benetke z Istro ln Dalmacijo pripadle Avstriji in jc rivaliteta med obema mestoma tako izginila. Politiki avstrijske vlade se imamo zahvaliti, da se je razvilo med Trstom in Benetkami neko bratsko spo-razumljenjc. Posebne zasluge pri tem ima namestnik grof Francesco Stadion, ki je naročil italijanskemu pisatelju Dell' Ouga-ru, naj priredi za ljudske šole italijansko čitanko in tako preuredil tržaške šole iz nemških v laške. Toda razočaranje Benetk radi proti-italijanskih teženj Trsta je zopet oživelo, ko so hoteli privabiti Tržačane v krog vse-italijanskih aspiracij. Zavrelo je zopet staro sovraštvo, Trst je postal »jegulja«, ki se nc boji ne sredstev, ne izdajstva, da se pro-tivi vstajenju Italije. Očitali so mu zgodovinske laži, n. pr. da je »zadrževal bene-čanske bojne ladje kot talce in da je mornarje oropane poslal domov.« List »Gaz-zetta di Venezia« je prinesla 1. aprila 1848 članek Giucinta Bocchi, ki je zbral vse obtožbe proti Trstu in oklic Orlandinija Tržačanom, poln osvojilnega duha in protiav-strijskih idej. Bocchi je polemiziral z nekim Callegarijem, ki je stremil po aneksiji Trsta pod »subalpino ital. republiko«, »Te ideje,« pravi Bocchi, »ne smemo slepo sprejeti in n e p o z a b i m o, dajerabil Trst vsako zvijačo, vsako izdajstvo, da se protivi p r e r o j c -n j u 11 a 1 i j e.« In v resnici je bil Trst največji sovražnik ujedinjenja, tako, da je milanska »La Concordia« tožila v juniju 1848, da »Trst nima poguma se dvigniti«. Ko je Milan 1849 postal avstrijski, je zavladalo v Trstu nepopisno navdušenje, ki je našlo izraza v vseh časopisih do zadnjega zakotnega liberalnega lističa. V letih 1848—1849 se je dvignil Trst proti roparskemu sardinjskemu brodovju in sc ga krepko obranil. Boj z italijanskimi aspi-racijami in Benečani je trajal z nezmanjšano srditostjo do leta 1861, ko se je porodilo italijansko kraljestvo. V tistem času se je začela prvič propaganda, skromna sicer, a javna, za zedinjenje Trsta z Italijo. Prvi oznar.ilec te ideje je bil Pacifico Valu s s i, bivši urednik uradnega »Osser-vatore Triestino«, ki jc izdal francoski pisano brošuro: »Trst i n I s t r a. — Njiju pravice v italijanskem vpraša-n j u«. Prevedel jo je Tržačan Constantino Ressmann, ki je tedaj pristopil k italijanski diplomaciji in postal pozneje poslanik. Sledil je C a r 1 o C o m b i z deli: »Etnografia deli' Istria« — Torino 1860/61 — »La fron-tiera orientale d' Italia e la sua impor-tanza«. Milano 1862. (Vzhodna meia Italije in njen pomen) in »L' Appello degli Istriani ali' Italia« (oklic Istrianov Italiji), ki ga jc spisal takoj po bitki pri Visu. Pridružil se je še Tommaso L u c i a n i, ki je v knjigi »Istria« snubil Tržačane, češ, da sta »Trst in Benetkei.poklicana za medsebojno delovanje in da jc njuno sovraštvo nenaravno«. Italijanski državniki so pa to propagando popolnoma zavračali, Cavour, stvaritelj italijanske edinosti, je Trst i z -ločil popolnoma iz svojega programa. Zato so lani 6. junija v laški zbornici »pozabili« imenovati njegovo ime. Mi pa poznamo ukor, ki ga je poslal komisarju An-kone Lorenzu Valerio, kateri ie izzval prepir s Prusijo, kjer pravi veliki Cavour: »Vaše blagorodje moram prositi, da se i z -o g n e v bodoče vsaki besedi, ki bi izzvala mnenje, da stremi italijansko kraljestvo ne le po osvojitvi Benetk, ampak tudi Trsta z Istro in Dalmacijo. Vem, da so obrežna mesta teh pokrajin po plemenu in asoiracijah italijanska, toda prebivalci celine so skoro izključno slovanske narodnosti in pomenilo bi osovražiti si Hrvate, Srbe, Mažare in Nemce, čc bi hoteli odrezati tako velikemu delu srednje Evrope vsako zvezo z morjem.« (Epistolario, zv, VI., str. 139 do 140.) Rimski list »11 D i r i 11 o« (Pravo) jc priobčil v januarski številki 1892 važno pismo iz Budimpešte, kjer so opisani razni do-godljaii med potovanjem Crispija po Av-stro-Ogrski in Nemčiji. To potovanje je naredil C r i s p i v jeseni leta 1877 po naročilu kralja. Dopisnik pravi, da se je Cri-spi, tedanji ministrski predsednik, v razgovoru z bivšim stotnikom garibaldinske armade Leopoldom Ovary izrazil o Trstu sledeče: »Označujem kot bedastočo, da bi Italiia gojila željo, prisvojiti si Trst in Reko. Obrežje Italije jo dovolj veliko. P r i k 1 o p i t e v teh mestk Italiji bi pomenilo njiju propast, ker se irm Reka zahvaliti za svoj obstoj trgovini z Ogrsko, Trst z Nemčijo.« Še pred Crisoi-jem je proklamiral Alfonso L a Marmor a (ministrski predsednik v letih 1864 do 1866, v času, ko so separatisti upali na skorajšnjo izpolnitev nacionalnih idealov) v senatu dne 30, novembra 1864, da Italija na Trst ne sme misliti. Rekel jc dobesedno: »Izjaviti moram, da sem, ko sem govoril o zasedenju italijanskih pokrajin, menil le Benetke in italijanski del TirolsEe, nikdar pa Trsta, ker Čeravno je to mesto po jeziku in običajih bolj italijansko kot nemško, so vendar njegovi interesi radi trgovinskega značaja neobhodno navezani na Nemčijo. Trst je tudi obdan od Slovanov in Nemcev, ki nimajo in nočejo imeti opravka z italijanskim prebivalstvom Trsta, razen seve trgovine. Kajti, kakor prvim, tako drugim je ležeče le na tem, da mesto dvignejo. Do kake zmesi interesov pa pri tem ne puste priti, ker ti so in ostanejo ločeni. Za našo državo bi bila posest Trsta združena z velikimi tež kočami in nevarnost, m i.v (Un po piu di luce sugli avvenimenti kolitici e militari del 1866, str. 53). Tudi drugi državniki leta 1866 so soglašali s tem mnenjem. Omenjam samo R i c a s o 1 i j a , naslednika Marmore na ministrskem stolcu, ki je izjavil, da potrebuje Italija razen Južne Tirolske tudi Istro, a na aneksijo Trsta in Julijskih pokrajin ni nihče mislil. V senatu v debati o miru z Avstrijo v aprilu 1867 se ni nihče oglasil, niti skrajni levičarji nc, ki bi se spomnil Primorske, ali protestiral proti izgubi vzhodne meje, Zanimiva je tudi izjava sedanjega zunanjega ministra S o n n i n a pred 35 leti, ko je pisal: »Predvsem je potrebno vprašanje o »neodrešeni« Italiji o d-ločno zavrniti. Pod sedanjimi razmerami Avstro-Ogrske monarhije je Trst največje važnosti zanjo in raje bi se bila na življenje in smrt, kot pa se mu odpovedala. Razen-tega je Trst najboljše pristanišče nemške trgovine; njegovo prebivalstvo je mešano kot vse, ki sega do naše vzhodne meje. Trst smatrati za našo pravico, bi bilo preveliko pretiravanje nacionalnega princip a.«1 (Rasse-gna settimanale — 19. maja 1881). Tako je bilo z aspiracijami Italije do leta 1880. Toda te antiirredentične ideje italijanskih politikov in ljudstva so se v zadnjih 30 letih popolnoma izpremenile, o čemur bom poročal v prihodnjem članku. Spectator slovenus. тш\ polk v zodojiti Dojili na tat: V knjigo slovenskega junaštva. »Malo nas je, a smo ljudi.« Resno brez kakšnih posebnih govoric stopa naš polk dne 10, oktobra proti postojankam na Krasu, katere stoje že skoži več ur v strašnem topniškem ognju, odkoder se vidi oblake dima topov. Že na poti imamo izgube, zakaj Lah strelja s svojimi daleč nosečimi topovi na ceste in steze, po katerih mi marširamo. »A le streljaj, saj bodeš še izvedel v kratkem času, na koga si streljal. Stoji smo že tukaj!« »Povelje!« V puške »zvibaka« in bataljon se razvrsti v bojno črto. Napraviti moramo protinapad, zakaj sovražnik je prodrl popoldan na črti, kjer sta bila dva ogrska polka, mi ga moramo vreči nazaj. Zares, boj se vname divje krvav in sovražnik se mora umakniti pritisku sinov Triglava. Toda hudo mu je bilo za hrib pri Mirnu, s katerega so ga spodili naši strelci, zato nam ni dal miru še dva dni potem. Razbijal je s topovi naprej, k naši sreči nedolžno kamenje, in potem poslal svojo pehoto, katera se je deloma razbila v našem ognju, deloma smo jo polovili. Ker je izvedel s kom ima opraviti in je uvidel, cla ne napravi nič z zopetnimi svojimi napadi, nas pusti za par dni precej v miru. Zvedelo se je nato, da se pripravlja Lah na novo ofenzivo na drugi točki, katera se bo imenovala 9. laška ofenziva. Naš polk so prestavili v odsek Hudilog, koder smo pričakovali novega glavnega laškega napada. Zares 31. oktobra dopoldan že začne obsipavati Lah postojanke našega polka (posebno one 1, in 2. bataljona) z vsemi vrstami granat in šrapnelov, min in bombami napolnjenimi s plinom. Strašno je bilo v tem peklenskem ognju. To strašno bobnenje je trajalo celi dan, celo noč in še drugi dan dopoldne. Opoldne proti 2. uri je to prenehalo in mi smo že vedeli: sedaj pa pridejo oni, kateri hočejo še nocoj v Trsl.u večerjati. Gotovo veliko in velijto jc bilo naših žrtev ognja topov ali kar nas je ostalo nas je bilo sicer malo, a bili so »ljudi« kakor pravi Hrvat. Prišli so Lahi že čez naše postojanke, a sedaj zaro-poče naša strojna puška, katera je bila edina še »zdrava« pri bataljonu od strani, in naši planinci kričijo »Hura!« Grozno presenečenje za Laha, zakaj mislil si je, da ni več žive duše tukaj, pa kar naenkrat zasliši trdo besedo »Hura«, in vidi nož pred svojimi prsi. Lahi niso imeli srca se spustiti z nami — peščico — v boj na nož, 1 Prim. pa njegov govor v zbornici dr.e 21. maja 1915, kjer je na nečuven nnčin divjal proti Avstriji in proglasil »sveto« vojsko za osvojitev Trsta. Ironija usodcl temveč rajši so se podali. Zajeli smo jih črez 600 in zaplenili 5 strojnih pušk, in po-sfejanke zopet popolnoma osvojili. Toda Gadoma in D' Aosta imata še pa«- brigad pri sebi in zatoraj še nismo pri koncu. Takoj, ko je izvedel D' Aosta, kaj se je zgodilo z njegovimi fanti, je začelo zopet bruhati topništvo in zatem je sledil zvečer ljut naskok pehote. Toda k naši sreči smo dobili malo prej 3 strojne puške v postojanko, katere so žele sovražnika kakor kosa travo. Ropotanje strojnic in puSk poneha; kupi mrličev se vidi naokrog, in četo ujetnikov peljejo proti poveljstvu našega polka. Tretji dan t. j. 2. novembra je bilo zopet divje topniško ropotanje in nato opoldan in zvečer naskoki pehote. Vedno in povsod v odseku našega polka so bili Lahi krvavo odbiti in nam pustili zopet par sto ujetnikov in 2 strojni puški. (V celem s.no dobili 7 strojnih pušk) 3. in 4. novembra je pa D' Aostu že zmanjkalo mož in je tako le s topništvom nas pozdravljal. Hudi so bili dnevi za nas v zadnjih dveh kraških ofenzivah, mislim za vsakega navzočega neizbrisni, a naš polk jih je pod hudimi izgubami častno in odlično prestal. Pismo izpred Mm 16. decembra 1916. Današnje pismo je pisano v znamenju snega. Sedaj je glavna borba s snegom. Ta je naš največji sovražnik. Zato ga preganjamo in se ž njim bijemo in borimo kakor smo se bili s sovražnikom, ki ima s snegom ravno tako opraviti kakor mi. Ves srd —■ naš in italijanski — se sedaj izliva nad snegom. Ta preganja nas in Italijane. Našli smo sc konečno s sovražnikom v borbi za sneženo prostost. V tem smo z Italijani edini. Boj za prostost izpod snežene sužnosti traja noč in dan,'dan za dnevom, teden za tednom. Vi tam v dolinah in zlasti na jugu še ne pomnite takega boja. Verujte mi, da je boj s snegom veliko hujši kakor si ga kdo predstavlja. Tu pri nas ne sneži eno, dve uri, ampak eden, dva tedna neprenehoma. Sneži pa tako, da si ves bel, ako se le za trenutek postaviš pod milo nebo. Bele muhe — kaj pravim muhe, to so cele »plahte« — letajo v taki množini, da se ne vidi človeka pred nosom, ne hribovja, ne stez, ne kolovozov. Zdi se, kakor bi vsi nebeški mlinarji mleli in sipali na ta grešni in krvoločni svet mehko, nedolžno, belo odejo, znamenje miroljubnosti in bratovske ljubezni, ki je šla pa v sedanjem »prosvet-ljenem« in »naprednem« veku — rakom žvižgat, V svoji mehki nedolžnosti pa zahteva sneg številnih žrtev. Znano je, da je vojska ustvarila na samotnih, strmih rebrih in pečinah cele naselbine. Mi in Italijani — oboji — smo sekali, zbijali, žagali, kopali in tako postavljali bajne »vile« tam v jeseni, da tako kolikor mogoče udobno in na varnem orebijemo ziVo, Zlasti na hrbtih in ob vznožju strr ' so zrastle, kakor iz zemlje, koče in kočice, baraka in po več sto metrov dolgi konjski hlevi. S tem smo se zavarovali proti mrazu in proti sovražnim izstrelkom, ne pa proti — plazovom. Ti poslednji so sedaj strah bojevnikov, veliko hujši strah, kakor pa sovražnik. Ni čudo. Pomisli naj se, da tukaj imamo sedaj snega — prav nič ne pretiravam — v dolinah 2 metra, po hribovih 3—4 metre visoko in še več, Hribovi in posamezna re- bra so strmi. Zato pa plazovi vladajo sedaj tu. Res je sicer, da drevje kolikor toliko ovira plazove. A pomisli naj se, da so gozdovi ob bojni črti povečini opustošetii in tako zredčeni, da mogočen plaz, ki se pri-vdli raz hriba pobere vse s seboj, mogočne, tudi 30 metrov dolge jelke, barake, vile, konjske hleve in sploh vse, kar je postavila človeška roka, in odnese doli v kotline in sedla. Prav nič ne pretiravam ako trdim, da sedaj zahtevajo plazovi veliko več žrtev kakor pa vojna in bitka s sovražnikom. Sovražniku se nič boljše ne godi. Tudi on je tako zasnežen, da se ne more ganiti. O streljanju in o sovražnostih ni sedai ne duha ne sluha, Skoro vse vojaštvo je zaposleno s kidanjem snega — konji in ljudje. Na tisoče rok in lopat bije boj s snegom. Če je danes cesta očiščena in če se more z veliko težavo kak voz na saneh premikati naprej — jutri spet ne more nikamor. In spet je treba na tisoče rok in lopat, da osv obode cesto in tako — vsaj za silo— vzdrže zvezo doline s hribovjem, ker bi bili sicer odrezani od ostalega sveta in tako izročeni usodi pogina vsled gladu in pomanjkanja. Kot zlata vredne so se izkazale žične vspenjače, ki provijantirajo celo vojsko v gorovju. Ako bi teh ne bilo, potem bi morali mi in Italijani se čez zimo umakniti v doline in čakati, da sneg skopni. Vpenja-če pa dovažajo ves potrebni vojni materija! na hribovje. Zgodilo se nam je pa te dni že parkrat, da smo bili vsled obilnega snega in sneženih plazov odrezani. Nihče ni mogel ne peš in ne z vozom ne gori in ne doli. Žične vspenjače pa niso odrekle. Te so nas rešile. — Tudi goveja živina ne more gori po hribu. Zato pa so velike klavnice v dolini in žične vspenjače nam pri-vlečejo meso gori. Najkritičnejši prostor na naši strani je Monte Revera in Vezzena. Ti ste najvišji točki z italijanske in z naše strani. Tu je snega 3 do 4 metre visoko. Vse barake so zasnežene. Petrolejka mora goreti celi dan. Moštvo pa je vedno na delu zlasti s čiščenjem streh, sicer bi se strehe in barake sesedle. Celi p »"polki so na cestah z lopatami in težkimi, tri do štiri metre širokimi sneženimi plugi, katere vlečejo 3—4 pari močnih pinegavskih konj, da spravljajo snega vstran. Kritične točke v bojni črti so zlasti Galmarara, Kace, Roana, Monte Zebio itd. Plazovi so tudi tam že gospodarili in zahtevali žrtev. Najhujša snežena kazen pa je, ko nastopi južno vreme. To vam je godlja po cestah. Sama voda, pomešana s stopljenim snegom. Pravi »žlik«. Do pasu se uda-reš v sneženo brozgo. Potem pa pojdi naprej ako si upaš. Velike težave, katere so ljudem v zaledju tuje. Tu sem naj pridejo poskušat mestne »frajlice« z visokimi »šorotaki« in z ozkim krilcem, potem šele bodo videle, kaka velikanska razlika je med nami in med nečimernim ženskim mestnim spolom, ki nima niti pojma, kaj mora vojak v takem položaju prenesti in zmagati, in to zanje v zaledju. Kdo ve, kako bo zaledje takim junakom hvaležno! Dal Bog, da bi vse to srečno prebili in konečno tudi dosegli tako zaželjeni častni mir. Vam, gospod urednik in čitateljem »Slovenca« in sploh vsem Slovencem voščim vesel Božič in novo leto z željo, da bi nam letošnji Božič dal iskro upanja, da bomo veselim srcem kmalu zapeli: »Gloria inexcelsis Deo!« —ič. prilagamo današnji številki „Slovenca". — Naročnina na „Slovenca" ostane do preklica ne-izpremen.ena, odločno pa iznova povdarlamo, da ne moremo u aževatl orav nobene prošnje za znižano ceno. Ker vsled obilnega dela ne moremo izbirati posameznih :zvociov, prejmejo položnice vsi naročniki v avstrijskih deželah (izvzemši one na vojnih pošt;I.) Kdor ima tedaj naročnino že plačano, naj shrani položnico za drugo priliko sli pa jo cdJa kakemu novemu naročniku. Če bi se pri kakem izvodu položnica izgubila, naj dotični naročnik na navaden list papirja napiše: „Beklamacija - poštnine prosto - Uprava „S ovenča" - Ljubljana: Reklamiram prilogo „Slovenca" štev. 294, z dne 23. dec. Naslov: .. ." Priložene položnice se smejo porabiti le za naročnino „Slovenca", torej ne tudi za kak drug list ali darove; vse pošiljatve po teh položnicah bodemo zapisali na račun „Siovenčeve" naročnine. Darovi in podobno naj se pošilja izključno samo po nakaznicah. Naročnikom na Ogrskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, ne prilagamo nobenih položnic, ker le-tl vsied novih odredb ne bodo mogli prejemati „Slovenca" od naš> uprave, ampa* ga bodo morali naročati samo pri domačem po-tnem u adu, kjer tudi prejme vsa pojasnila. — Oglasiti in plačati pri domaČem poštnem uradu pa mora vsak nekaj d.ii pirtd novim letom, ker sicer ne bo mogel pravočasno prejeti časopita. Upamo, da nam bodo ostali zvesti vsi naročniki v teh deželati, kljub temu, da bodo vsled zvišane poštniuske pristojbine morali plačevati пеколко večjo naročnino. — Morebitna preplačila za 1.1917 bomo vrnili ali pa porabiil po navodilu naročnikov. Mehm poiip savalcem vojnega posojila. V splošnem se preveč podcenjuje pomen malih subskribcij za vojno posojilo. Da So ravno male subskribcije zlasti tudi one do 100 K zelo pomembne za končni uspeh in da mali subskribenti plačajo na vojno posojilo naravnost ogromne vsote, je razvidno iz statističnih tabel, ki jih je izdal c. kr. poštno hranilnični urad na Dunaju o dosedanjih štirih vojnih posojilih. I. vojnega posojila se je udeležilo 418.912 strank; II. 384.991 strank; III. 582.326 strank; IV. 673.761 strank. Iz tega se jasno razvidi, da je pomen in razumevanje za vojno posojilo postalo po celi monarhiji splošno in da je število zlasti malih subskribcij pri vsaki emisiji zelo poskočilo. Na I. vojno posojilo je podpisalo in vplačalo namreč v malih zneskih do 100 K 54.949 strank 5,494.900 K; pri drugem vojnem posojilu 35.682 strank 3,568.200 K; pri III. vojnem posojilu 145.540 strank 14,554.000 K; pri IV vojnem posojilu 258.249 strank 25,824.900 K. Ti podatki in številke se tičejo, kot je zgoraj omenjeno, samo onih malih subskri-bentov, ki so podpisali k večjemu po 100 K na dosedanja vojna nosojila. Število teh subskribcij je posko i • od II. vojnega posojila do III. za cel! 110.000 udeležencev in od III. vojnega posojila do IV. zopet za nadaljnih 112.000 snbskribentov. Dočim so ti mali subskribenti na prvo vojno posojilo vplačali samo 5,494.900 K, so pri IV. vojnem posojilu že vplačali in plodonosno naložili celih 25,824.900 K. Prirastek na vojnem posojilu pri malih subskribcijah od prvega do četrtega vojnega posojila znaša več ko 20,000.000 K in sc je tedaj za več kot petkrat pomnožil. Že to dejstvo samo na sebi dokazuje, da so tudi manj premožni sloji začeli spoznavati in uvidevati plodo-nosnost in varnost investiranja kapitala na vojno posojilo ter so pri vsaki emisiji bolj pridno segali po njem. Da je to prepričanje tako kmalu zadobilo tal, je pred vsem zasluga društev za podpisovanje vojnega posojila, pri katerih je bilo že pri četrtem vojnem posojilu subskripcij oddanih na milijone kron. Malim šteditelje~>\ ki v denarnem poslovanju in ravnanju z 'ržavnimi za-dolžnicami nimajo dosti prakse, oskrbujejo ta društva brezplačno vse poslovanje, tako podpisovanje vojnega posojila, priskrbova-nje zadolžnic oziroma rentnih kniižic c. kr. poštno hranilničnega urada itd. Ker so se omenjena društva že pri četrtem vojnem posoiilu tako obnesla, da bode njih pomen pri V. vojnem posojilu tem večji in da si bodo tako za državo kakor tudi zlasti za vsa-cega posameznega člana, ki pristopi k društvu, pridobila veliko zaslug. Kdor namreč pristooi k društvu kot član in plača društveni delež, podpiše s tem tudi vojno posojilo in na ta način najbolj vamo in plodonosno naloži svoje prihranke. Obrestna mera, ki jo prizna država subskribentom petega voinega posojila, je tako visoka kot pri nobenih drugih državnih zadolžnicah in rentah; tudi denarni zavodi obrestujejo hranilne vlo)?e mnogo nižje. Poleg tega ie emisijski kurz vojnega posojila tako nizek, da vsakdo, ki se ne posluži teh dobrot in ugodnosti, ne zna presoditi, kaj mu veleva njegova osebna korist. Dana je pa malim štediteljem tudi ta ugodnost, da lahko pri društvih za podoisovanje vojnega posojila vplačajo subskribirano vsoto v več maniših mesečnih obrokih; tako n, pr. pri podpisanem društvu v devetih mesečnih obrokih, česar pri drugih subskribcijskih mestih ni mogoče. S tem je takorekoč vsakemu omogočeno svoje prihranke proti najvišjem obrestovanju sproti prav varno naložiti. Pristopajte torej, dokler je še čas, h Kranjskemu društvu za podpisovanje vojnega posojila v Ljubljani. Razmere v шшш mestnem stavbnem uradu pred sodiščem. (Izpred ljubljanskega okr. sodišča.) Že nekaj časa se govori o neredno-stih v ljubljanskem stavbnem uradu, o konfliktih, ki so se zaraditega pojavili med načelnikom tega urada g. stavb, svetnikom Prelovškom, nekaterimi vozniki in uslužbenci. En del tega razpora se je včeraj razkrival pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Pred obtožno klopjo je stal mestni stavb, svetnik Prelovšek, katerega sta zaradi razžaljenja. časti tožila deželni poslanec Josip Turk (zastopa dr. Tomšič) in podjetnik mestnih voženj g. Kušar (zastopa dr. Jerala). Obtožnica dolži g. svetnika Prelovška, da se je napram bivšemu cestnemu nadzorniku V. Magistru izrazil, da sta gg. Turk in Kušar »ta velika gav-nerja« in da je Kušarju očital, »da goljufa«. Obtoženi g. svetnik Prelovšek se je včeraj zagovarjal, da je z Magistrom malo mogel govoriti, ker ga časih cel teden ni bilo v uradu, z g. Josipom Turkom on ni imel nikakega opravila in ni imel nika-kega povoda se o g. Turku nečastno izraziti. Tudi z g. Kušarjem eno leto ni govoril, ker se ga g. Kušar ogiba in ga, kakor se vidi, »globoko zaničuje«. Z Magistrom, tako kot mu podtika obtožba o zasebnih obtožiteljih, ni govoril; kar je govoril, je pa govoril v svoji zaprti uradni sobi. Magistra je okaral, da Kušar preveč poseda z njim v inšpekcijski sobi, nakar je Magister pričel kričati, da bo že pokazal, kdo ima več masla na glavi. Pri zasliševanju V, Magistra se zastopnik svetnika Prelovška dr, Tavčar ml. protivi zaprisegi, češ da V. Magister svetnika Prelovška skoro gotovo sovraži, ker ga je iz boljše službe nadzornika mestnih delavcev postavil nazaj med kurjače. Sodnik dr. Ogoreuc izjavi, da si razsodbo o tem pridržuje. Zaslišani V. Magister pravi, da si je inkriminirane besede svetnika Prelovška »zapisal v notes«, ker je vedel, da bo enkrat do tega prišlo in da ni »iz glave izgubil besed«. Magister pokaže sodniku notes, v katerem je zapisano, da je inkriminirane besede svetnik Prelovšek izrekel 12. septembra in 15. novembra. Sodnik pogleda notes in pravi: Ta notes je pa zelo neredno pisan, manjka več strani, pri drugih vpisih ni datuma. Magister pravi, »da je do tega prišlo,« ker je g. Prelovšek »sovražil te podjetnike«. Vsak dan se j« pričkal, da nič ne vozijo, da Kušar vozi po 18 K smeti, mestno podjetje pa mora težje vožnje opravljati za 12 K. Napad na Turka je svetnik Prelovšek »kar tako ven vrgel«, »take izraze je vedno rabil«. On, Magister, je vse to nekaj časa »uradno zamolčal«, da bi se stvar ublažila; rekel jc samo Turku in Kušarju, če bi vama jaz nekaj povedal, bi šla Prelovška tožit«. Potem je pa prišel drugi napad. Svetnik Prelovšek ga je poklical k sebi, držal je dnevni raport »od teh smeti, v rokah in je zaklical: S kolkimi pari vozi Kušar? Magister je odgovoril: »Z dvema paroma, za tri je pa plačan.« Rekel je še: Ukazano mi je bilo tako, da je za tri pare plačan, dva se mu pa zapiše. Svetnik Prelovšek je zaklical: S kolikimi pari vozi Kušar?, goljufata! Če misli Kušar, baraba hlapčevska, da je premalo plačan in noče k meni, naj pa prošnjo napiše.« Magister je nato »zrojil«. Rekel je: »To si pa prepovem, da bi goljufal!« Zahteval je disciplinarno preiskavo, o kateri pa še danes ničesar ne ve. Začelo se je vse, ker so bili vozniki premalo plačani. Sodnik »Že prav, da se je začelo.« Sodnik pravi Magistru, da g. svetnik Prelovšek pravi, da besede »goljufal« sploh ni rabil. Magister: »Vsak se bo rezal. G. svetniku sem rekel: Vi pa imate več masla na glavi! Da ima maslo na glavi, to bom .,.« — Sodnik: Kdo Vam je pa naročil, da vožnje tako zapisujete? — Magister: Turk in Kušar sta prišla od župana, da je tako odobreno, g. svetnik je nato prišel v pisarno in rekel: Sedaj bo pa vendar Kušar zadovoljen, za tri bo plačan, z dvema bo pa vozil. Dr. Jerala: Celo leto so tako ravnali, še nazaj so izplačevali Ves čas so tako izplačevali. Sodnik razglasi sklep, da se Magistra ne zapriseže. Na predlog obtoženca svetnika Prelovška se obravnava na nedoločen čas preloži v svrho, da ponudi dokaz resnice. Besedo o miru ni zaspolo. Nastop predsednika ZUeniii držav W.lsona za m;r. Včeraj je »Slovenec zapisal, da se je izjavila neka jako visoka oseba, da je mir blizu, zelo blizu, naj pišejo časopisi in politiki kakor hočejo. Zato nas tudi nič ne preseneti, ako sporazum še sledi Angleški in Francoski in kričavo odklanja mir. Ml--ovno vprašanje ne bo izginilo z dnevnega reda — naši nasprotniki bodo hote ali nehote morali končno priznati, da nas niso in ne bogo pdemagali. WiIsonova nota vojskujočim se velesilam. Berlin, 22. decembra. (Kor. ur.) Nota predsednika Wilsona vojskujočim se velesilam je sinoči došla voditelju ameriškega veleposlaništva Grewu. Vsebina Wilsonove note. Amsterdam, 22. decembra ob 3. uri 57 minut zjutraj, (Kor. ur.) Angleški tiskovni urad objavlja vsebino note, katero je naslovil predsednik Wilson na vse vojskujoče se države. Nota vzpodbuja, naj se kmalu izrabi prilika, da se od narodov, ki se vojskujejo, izve, kako da sodijo o pogojih, po katerih se more končati vojska in o pripravah, ki bi jamčile, da bi več ne izbruhnil podoben spor. Predsednik pravi, da je nekoliko v zadregi, da bi podal v sedanjem trenutku navodila, ker bi se lahko zdelo, da jih je povzročila pred kratkim izvedena ponudba osrednjih velesil. Njegova opozo-ritev pa ni s tem nikakor v zvezi. Predsednik Wilson opozarja, da so smotri, ki jih vojskujoče se velesile na obeh straneh zasledujejo, pravzaprav enaki, namreč: zavarujejo naj se pravice in privilegi slabih narodov in malih držav. Vsak želi, naj se ▼ bodoče prepreči ponovitev take vojsk«. Vsakdo bi rad pozorno pazil, da bi se n« ustanavljale take sovražne zveze, ki bi motile ravnotežje velesil, a vsakdo je tudi pripravljen, da proučuje vprašanje o ustanovitvi take lige narodov, ki bi zagotovila mir. Združene države so najmočnejše pri« zadete pri takih ukrepih, ki bi zagotovili mir. Wilson priporoča, naj se primerjajo nazori o pogojih, ki morajo prednjačiti končnim pogodbam za dosego svetovnega mirn. Nobena obeh strank ni do zdaj naznanil« natančnih smotrov, ki bi njo samo in njen« narode mogli zadovoljiti. Predsednik n« predlaga nobenega miru, marveč le preiskuje za to, da bi svet izvedel, kako bliža da jc mir. Predsednik bi bil srečen, če bi sodeloval in če bi celo iniciativo prevzel. Wilson nastopil z ".oto, ker postaja polož«) že tudi za Ameriko kritičen. London, 21, decembra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Washingtona: Državni tajnik Lansing je izjavil: Nota predsednika Wilsona se ni poslala radi materielnih koristi Amerike, marveč ker vojskujoče se velesil« o« obeh straneh vedno bol) zadevajo tudi prave pravice Amerike; položaj postaja za to vedno bolj kritičen. »Sami se tiramo vedno bližje robu vojske,« je rekel državni tajnik, »pravico imamo za to, da izvemo, kaj c!a hočejo vojskujoče se države, da moremo svoje bodoče stališče določiti. Merodaj-na za njo nt bila ne nemška ponudba in tudi ne govor Lloyda Georgeja,« Pozneje, ko je govoril z Wilsonom, je Lansing izjavil. da Združene države svoje nevtralne politike v nobenem oziru niso izprsmenile. Izročitev Wilsonove note na Dunajn. Dunaj, 22. decembra. Ameriški veleposlanik Penfield je izi'očil včeraj zunanjemu ministru noto predsednika Wilsona vojskujočim se velesilam. Nota se bo zdaj izročila novemu zunanjemu ministru grofu Czerninu, ki bo jutri zaprisežen. Wilsonova nota izročena v Berlinu. Berliner Zeitung« poroča: Wilsonovo noto so ameriški listi objavili v četrtek. V Berlinu je izročilo noto ameriško veleposlaništvo zunanjem uradu 21. t. m. pozno zvečer. Že izvleček note dokazuje da gre za izprožitev zadeve, ki je edino zdaj na mestu. Wilsonova nota je vsekakor previden diplomatičen korak. Sodba časopisja v Nemčiji o Wilsonovi noti, Berlin, 22. decembra. (Kor. ur.) Vsi listi se pečajo s Wilsonovo noto, ki jo zelo trezno presojajo: »Vossische Ztg.« pravi: Nenaprošenega vmešavanja Združenih držav nimamo povoda, da bi ga kar tebi nič meni nič odklonili, a nikakor ne moremo pripustiti posveta, ki bi se ga nevtralne države aktivno udeležile. Wilson naj ne misli, da nam bo za mirovna pogajanja narekoval vojaške predpise: Na premirje ni misliti. Nihče ne bo ustavil naših armad in brodovij na morju, ker to hoče Anglija. »Lokalanzeiger« pravi, da se o noti ne bo prej zavzelo stališče, dokler ne bo sporazum odgovoril na mirovno noto osrednjih velesil. »Berliner Tageblatt« \Vilsonov korak pozdravlja. Konservativna »Deutsche Tageszeitung« smatra Wilsonovo noto in izjavo Lansinga za grožnjo Nemčiji, češ da se bo Amerika udeležila vojske na strani naših sovražnikov, če bi Nemčija Angliji ne ugodila. Glasilo konservativcev »Kreuz-zeitung* pravi, da Nemčija zdaj nima povoda, da bi Wilsonu naznanila svoje pogoje in da bi bilo odveč pogajati se po ovinkih čez Washington. Če je ob dobrih razmerah Amerike s sporazumom tem \Vilso-nov predlog bolj ljub in če sporazum naznani svoje pogoje, bi se ne pomišljali slediti temu zgledu. »Kolnische Zeitung«, o kateri se pravi, da je v dobrih zvezah z nemškim zunanjim uradom, pa piše o Wil-sonovi noti: Kakor je Wilsonov korak presenetil, ravno tako se mora previdno presojati. Ne ve se še, če hoče doseči, da se objavijo pogoji ali hoče izprožiti le zaupljivo izmenjavo nazorov med vojskujočimi se državami, kar namerava nota osrednjih velesil. Če namerava Wilson doseči, da se naznanijo tisti pogoji, pod katerimi bi hoteli obe skupini skleniti mir, bi le poojstril nasprotstva, mesto da bi jih omilil in bi se mir oddaljil. Nemčija je zagotovila, da njene pravice in zahteve ne nasprotujejo pravicam drugih narodov, cla tvorijo njeni predlogi pripraven temelj za obnovitev trajnega miru. Dalje četverozveza ne bo šla. Sodba nemških vladnih krogov o Wilso-novi noti. Berlin, 22. decembra. Tukajšnji poučeni krogi se še o Wilsonovem koraku ne izražajo. Opozarja se, daje Wilson brez vednosti nemške vlade naslovil svojo noto vojskujočim se velesilam, a tudi nemška vlada je postopala popolnoma samostojno, ko je s svojimi zavezniki ponudila mir in ni nikakor pričakovala sedanje ameriške note. Počakati se še mora, kakšen uspeh bo dosegel Wilsonov korak. Če bo Wilson mogel vplivati na odgovor sporazuma, se še ne more znati, kakor se tudi ne ve, če ee bo vsled Wilsonovega nastopa približal mir ali ne. \pgleške vladne kroge Wilsonova nota presenetila. Haag. \Vilsonova nota silovito učinkuje. Londonski vladni krogi, ki jih je Wil-sonov nastop presenetil, ne skrivajo svojega presenečenja. Popolnoma nemških mirovnih ponudb zdaj skoraj ni mogoče odkloniti, ker sc nahaja sporazum v nevarnosti, da Amerika prepove izvoz živil in streliva. Wilsonova nota se smatra za oporo miru. Angleški vojni hyj<;kači o Wil3onovi noli. Amsterdam, 23. decembra. (K. u.) »Times« pišejo o Wikonovi noti: Velesile sporazuma bodo, o tem se ne dvomi, obravnavale \Vilsonovo noto tako, kakor je postopal Lincoln nasproti vsem posredovanjem s strani Evrope. Zavezniki ne morejo poslušati Wilsonovega zagovora. Naj-vljudnejši bodo nasproti Wilsonu, kakor to-zasluži; a zabraniti jim no more, da bi ne smeli braniti svobode narodov. »Times« pravi'C, da je nepričakovani V/ilsonov korak zelo presenetil, posebno že zalo, ker ko važni ameriški listi (podkupljeni po .vojnih hujskačih, kakor »Times«, o, u.) pozdravili odklonitev Lloyda Georgeja. Zdi se, da se Wilson ne ozira na večino ameriškega javnega mnenja. Novi angleški ministri se že prepirajo. Curih, 22. decembra. Iz Londona; »Daily Nevvs« razpravljajo v daljšem članku popolnoma odkritosrčno, da so nastale v novem angleškem ministrstvu že diference vsled odgovora osrednjim velesilam. »Times« o Wilsonu. Amsterdam. (Kor. ur.) »Times« poročajo: Washingtonski uradni krogi sodijo, da pot do pogajanja ni popolnoma zaprta, a mir je le še daleč, Wilson je zato pravilno postopal, ko je predčasno posredovanje odklonil. Padec papirjev ва borzi v Newyorku. Berlin. Iz Newyorka: V četrtek se je nahajala borza pod vtisom Wilsonovega nastopa, Papirji so se zelo ponujali; posebno oni vojne industrije, a seveda so padali. Tudi železniške akcije se niso mogle držati in so zelo padle, Prodali so za slabo ceno 3,200.000 akcij. Panika na borzi v Tokiu. Haag, 22. decembra. Na borzi v Tokiu je vsled nemške mirovne ponudbe nastala taka panika, da so jo morali za več dni zapreti. Bolgarska izjava o mirovni ponudbi. Sofija, 23. dec. (K. u,) V »Utru« ie izrazil predsednik zbornice Vašev glecte na mirovno noto: Sovražne vlade izjavljajo, da hočejo nadaljevati vojsko, dokler se ne bo dosegel nrr. Zmaga je pa v rokah če-tverozveze, ki doseže še vsaki dan nove uspehe in pričakuje, da se bodo še nadaljevali. Kaj naj koristi sporazumu, če se bo nadaljevala vojska, ki vedno bolj položaj četverozveze utrjuje? Naša poročila pravijo, da mnenje armad sporazuma nikakor ne soglaša z besedami državnikov sporazuma. Mirovna ponudba bo naletela na vedno močnejši odmev in bo rodila pričakovani rezultat. 31 francoskih poslaacev za takojšnji mir. Lugano, 22. decembra. 31. francoskih poslancev je podpisalo manifest, ki zahteva, naj se takoj sklene mir. Vojaki proti francoski ljudovladi. Genfski list »Bonnet Rouge« poroča, da je v pariškem metropolskem gledališču oklofutal neki častnik socialističnega poslanca Veberja; a svojega imena ni hotel povedati, dasi mu je Veber izročil svojo posetnico. List pravi, da bo republika izgubljena, če ne bo parlament zopet postal močnejši, kot so vojaški krogi. Veliko pozornost povzroča dnevno povelje generala Maugina, ki poziva vojake na najskrajnejši odpor, če bi hotel parlament razpravljati o nemški mirovni ponudbi. Nizozemska pripravljena za mir in za vojsko. Haag, 22. decembra. (Kor. ur.) V včerajšnji seji nizozemske zbornice so razpravljali o brambi dežele. Notranji minister Van der Linden je rekel, da smatra vprašanje miru za tako važno stvar, da bo o njem trajno poročal vladi. Vojni minister Bosbom je rekel glede na vojno pripravljenost, da je od avgusta leta 1914 osobje njegovega oddelka pripravljeno na to, da prično lahko vsak trenutek puške pokati in da je zelo zadovoljen s pripravljenostjo nizozemske armade. iz afipJke zMee. London, 22. decembra. (K. u.) Reuter: Glede na nemško mirovno ponudbo je izvajal Bonar Law v poslaniški zbornici: Ne vojskujemo se za ozemlje ali za večjo moč kakega naroda; vojskujemo se marveč za dve stvari: vojskujemo se zdaj za mir, a vojskujemo se tudi za to, da zavarujemo čas miru, ko pride. Predloženi nam mirovni predlogi se ne naslanjajo zgolj na nemške zmage, marveč se sklicujejo, da jih stavijo z ozirov na človekoljubje. Zbornica naj pomisli, kakšne gro-zovitosti je povzročila sedanja vojska v Belgiji, kakšne grozovitosti na morju in na suhem in kakšno klanje ljudi v Armeniji, ki bi ga bila Nemčija ustavila lahko z eno besedo. Upoštevajmo, da bi se ta vojska zaman izvojskovala, če nočemo ustvariti varnosti za to, da ne bo nikdar več mogoče kakemu posameznemu možu ali skupini ljudi strmoglaviti svet v stisko vojske. Se li ne more popraviti storjena krivica? Naj li pride mir, ne da bi bilo maščevano največje hudodelstvo v povestnici sveta? Uverjen sern, da je dežela pripravljena za vsako žrtev, če si bo na jasnem o položaju. Ojstri napadi na načelnika angleškega generalnega štaba. V angleški poslaniški zbornici jc poslanec King cistro napadel načelnika angleškega generrInr-J?! štaba Williama Ro-bertsona. Iz angleškega prcstolnega govora. London, 23. decembra. (K, u.) Reuter: Parlament je bil danes zaključen s slede- čim prestolnim govorom: V vseh mesecih, ki so minuli od mojega zadnjega govora, sta moja modnarica in armada skupno z našimi hrabrimi in zvestimi zavezniki upravičili s svojo neprestano hrabrostjo in nepremagljivo srčnostjo visoko upanje, ki seu ga imel do njih. Popolnoma se zanašam da bodo njih dolgi boji in napori, katere podpira neupogljiva odločnost vseh mojih podanikov v celi državi, dosegli, da se bodo zmagovito uresničili smotri, za katede sem šel v to vojsko.Moja vlada se je preosno-vala; neizpremenljivo in neupogljivo bo te smotre zasledovala. Gospodje gosposke zbornice! Zahvaljujem se vam za neomejeno radodarnost, s katero ste vztrajno pridobili sredstva za vojna bremena. Odločno nadaljevanje vojske mora biti edino stdemljenje, dokler ne dosežemo tistih pravic, ki so jih naši sovražniki tako brezobzirno kršili in dokler ne bomo postavili varnost Evrope na trden temelj. V tej sveti stvari me bdo gotovo podpirali vsi moji narodi. Molim k vsemogočnemu Bogu, naj nam podeli svoj blagoslov. Parlament je bil do 7. februarja 1917 oggoden, Kio li ишш razdelili svel. Italijanski mirovni pogoji. Lugano, 22. dec. »Popolo d'Italia« objavlja mirovne pogoje, kakor si jih misli ravnatelj Mussolini: Belgija, Srbija in Črnagora samostojne, Poljska združena in neodvisna,_ vrnitev Alzacije in Lotarin-žke Francoski; Avstrija se razdeli in se proglase Češka, Ogrska in Nemška Avstrija za samostojne države; Galicijo dobi Rusija, Bukovino in Sedmograško Rumunija; Bosno, Hercegovino in Hrvaško Srbija; Južna Tirolska do razvodja, Istra, Trst, Reka, dalmatinski otoki in Dalmacija do Neretve pripadajo Italiji; ostanek Dalmacije do Kotora Srbiji; Albanija bo neodvisna pod pokroviteljstvom Italije. Turki se morajo umakniti v Azijo in Carigrad postane republikanska prosta država, Nemčija mora leta 1871. Franciji »oropa-nih« pet miljard vrniti in dobi del svojih kolonij nazaj. — Uredništva lista »Popolo d'Italia« pripominja: To je tudi naše mnenje. Mi nočemo niti osvajati, niti popuščati, marveč hočemo Evropo na podlagi narodnosti. Bo pa li Nemčija brez odločilne zmage našega orožja šla na to? To je veliko vprašanje, za kojega rešitev se moramo vedno močneje oboroževati. Kako žele Angleži razdeliti svet. Znani svetovni popotnik in diploma-tični sotrudnik angleškega zunanjega urada, sir Hcnri Johnston, pravi v listu »Daily Mail«, da more Anglija s sporazumom dovoliti sledeči mir: 1. Vrniti se mora Belgija in zasedeni del Francije. Nemčija in Anglija plačata vsaka po 100 milijonov funtov odškodnine in podpore, da se to ozemlje zopet obnovi. Za Anglijo to ni veliko, ker izda tako vsoto za vojsko v 20, dneh, 2, Rusiji se vrne vse, kar je izgubila. Ustanovi se neodvisna Poljska brez Litve in rusinskega dela Galicije. Rusinski gališki del se združi z Malo Rusijo. 3. Rusija dobi prosti prevoz skozi Dardanele temeljem pogodbe z Bolgarijo in s Črnogoro. Srbija, Črnogora in Rumunija naj se izpraznejo; škodo jim povrneta osrednji velesili in tri velesile sporazuma. 4, Rusija dobi Armenijo, ki jo bo Turčija izpraznila- Francija dobi protektorat Sirije, Anglija dobi Si-najski polotok in deželo ob Evfratu do Bagdada, Perzija pride pod skupno nadzorstvo Anglije in Rusije ob svobodni trgovini; Egipt ostane, kar je (?), Armenija dobi avtonomijo, 5. Italija dobi »Trenti-no« (?), dalje varstvo Albanije in morebiti tudi še Rod, Dodekanes in še nekaj maloazijskih otokov. 6, Vzhodna Afrika se vrne Nemčiji, ki se bo še odškodovala na turškem ozemlju, 7. Anglija opusti nameravane načrte o varstvu carine in o najugodnejših tarifih za nevtralne in zvezne države. Burian odstopil ii znnenji minister ie lični niliifsier. Biisler pesi groi Czernin. Dunaj, 23. decembra. (Kor. ur.) Današnja »Wiener Zeitung« objavlja sledeča Najvišja lastnoročna pisma: Ljubi princ Hohenlohe! Ustrezajoč Vaši prošnji Vas v milosti odvežem posla Mojega skupnega finančnega ministra in Vam ob tej priliki izražam za Vaše požrtvovalno domoljubno delovanje na tem mestu Mojo najtoplejšo zahvalo in Moje pripoznanje. Pridržim si, da Vas zopet v službi zaposlim. Dunaj, 22, decembra 1916. Karel 1. r, Burian 1, r. Ljubi baron Burian! Ustrezajoč Vaši prošnji, da bi bili ooroščeni nosla ministra moje hiše in zu- nanjih zadev, v milosti potrdim po Vas na-prošeno odvezo. Ob tej priliki Vam izražam za vodstvo tega urada v težavnih razmerah in za požrtvovalne Izvrstne zasluge MoJe popolno priznanje ln Mojo posebno zahvalo. Uvažujoč Vašo na vodilnih mestih vselej izkazano izkušenost in uspešno delovanje, Vas imenujem Mojim skupnim finančnim ministrom in Vam podeljujem v znamenje Moje naklonjenosti briljante k velikem križu Mojega reda sv. Štefana. Dunaj, 22. decembra 1916, Karel 1. r. Burian 1, r. Ljubi grof Czernin I Imenujem Vas za ministra Moje biŠe in zunanjih stvari in Vam poverim predsedstvo v skupnem ministrskem svetu. Dunaj, 22, decembra 1916. Karel 1. r. Czernin 1. r. Ljubi grof Czernin! Ko mojega skupnega finančnega ministra Konrada princa Hohenlohe-Schillings-fiirsta z lastnoročnim pismom, katerega prepis je v Vašo vednost priložen, na njegovo prošnjo tega mesta oproščam, imenujem tajnega svetnika Štefana barona Buriana pl. Rajecz za mojega skupnega finani* nega ministra. Dunaj, 22, decembra 1916. Karel 1. r. Czernin 1. r. XXX Vsak dan nam prinese nekaj novega. Danes so zopet važne izpremembe v skup« nem ministrstvu in na največjih dvornih mestih, ki vzbujajo pozornost. Zunanji minister baron Burian, ki boleha na jetrih in na ogrskem parlamentu, je odstopil« Prva bolezen pa ni tako težka, da bi ne mogel zopet prevzeti skupnega finančnega ministrstva. Da baron Burian ne bo več dolgo zunanji minister, je bilo splošno mnenje. Izprememba je pa prišla zelo hitro, tako hitro, da je mnoge presenetila. Na Burianovo mesto stopi neposredni svetovalec krone grof Otoltar Czernin, bivši poslanik v Rumuniji, Vsem je še v spominu, kako so ga v ogrski zbornici Mažari napadali ob vpadu Rumunov na Sedmograško. Rdeča knjiga, ki je kmalu nato izšla, mu je pa izstavila najlepše izpričevalo kot diplomatu. Grof Czernin velja v najvišjih krogih kot najzmožnejšl avstrijski diplomat. Star je šele 44 let. Za tioslanika v Bukareštu je bil imenovan eta 1913. Grof Czernin, ki je dosmrtni član gosposke zbornice, pripada desnemu krilu ustavne stranke in je ponovno nastopal v notranjepolitičnih vprašanjih ter tudi mnogo pisal. Leta 1903 je bil tudi član ustavovernega veleposestva v češkem deželnem zboru, kjer z dr. Baern-reitherjem, grofom Nosticem in vitezom Pergerjem posegel v spravna pogajanja, Grof Czernin je bil zaupnik blagopokoj-nega nadvojvode Franca Ferdinanda, Na Czerninovem gradu Vinar je nadvojvoda Franc Ferdinand pogosto bival kot lovski gost. Grof Czernin je bil tudi med soustanovitelji »Reichsposte«. Da je Burian postal skupni finančni minister, je umljivo, ker mora izmed treh skupnih ministrov vedno biti en ogrski državljan. Princ Hohenlohe, ki je odstopil kot skupni finančni minister, dobi poseben delokrog v najbližji okolici cesarja kot naslednik prvega najvišjega dvornega mojstra kneza Montenuovo, Nam Slovencem je princ Hohenlohe kot bivši tržaški na« mestnik v najboljšem spominu. Kakor se čuje, se bodo v prihodnjih dneh izvršile še druge izpremembe na dvornih mestih. Sedanji drugi najvišji dvorni mojster grof Berchtold bo najbrže ostal na svojem mestu, utegne pa postati najvišji komornik. V tem slučaju bi stopil na njegovo mesto knez Karel Weikers-heim kot drugi najvišji dvorni mojster. Če bo grof Berchtold postal najvišji komornik, bo dosedanji najvišji komornik grof Karel Lanckoronski imenovan za glavnega intendanta dvornih gledališč. Sledile bodo še izpremembe v vojaški pisarni mladega cesarja, ki se bodo prilagodile novemu toku hitrega delovanja. Tako bo še pred novim letom izvršen največji del osebnih in stvarnih izprememb, kar je vsled izpremembe na prestolu samoobsebi umljivo, Nazvažnejša je pač izprememba v zunanjem ministrstvu. Grof Czernin je gotovo samozavestna osebnost, ki razpolaga z velikimi sposobnostmi, in je znan kot mož dejanj. V sedanjem času je obilo prilike, da uveljavi te lastnosti. Visoki cilj miru se je vsled najnovejše akcije Wilso-nove zopet nekoliko približal. Naj govore v Londonu, Parizu, Petrogradu in v Rimu, kar hočejo, vprašanja miru ni mogoče več zadušiti. Dokaz za to je previden nastop Wilsona, česar ne bi nikdar storil, če ne bi bila za željo vidna že tudi pot. Od grofa Czernina se veliko zahteva. Če bo te zahteve izpolnil in čc bo kos svojemu uradu, bo kmalu popolnoma jasno. m Ш srda Clara-MarliDlce. O prcdzgodovini nove vlade poroča »Zeit« iz parlamentanih krogov; Prvotno se je nameravalo, naj bi poslovalo Spitzmullerjevo ministrstvo le kot prehodno ministrstvo, ki naj bi rešilo le najbolj pereča vprašanja, a pozneje naj bi se umaknilo trajni vladi. Imenovalo se je že takrat ime grofa Clam-Martinica. Prvotno se je Spitzmiiller s to skromno nalogo zadovoljil, a med svojimi pogajanji ga je prevzelo častihlepje, da bi sam rešil velika narodno politična vprašanja, a naletel je na težave. Ko se je cesar vrnil v ponedeljek z јцДа, mu ni mogel predložiti ministrstva. Nemški parlamentarci niso hoteli vstopiti v njegovo vlado, ker so vedeli, kako daleč da sme Spitzmiiller iti. V torek je dr. Spitzmiiller že znal, da ne bo mogel izvesti večjih nalog. Grof Clam-Martinic je na to v 24. urah sestavil koalicijsko vlado. Časopisje o novi koalicijski vladi. Nemško nacionalni »Grazer Tagblatt« se čudi, ker je češko nemški dr. Urban vstopil v Clam Martinicovo vlado, dasi je pred" kratkim odklonil vabilo, naj prevzame ministrstvo, nemškemu Spitzmiillerju. Pravi, da nasproti takemu novemu pozivu ne zadoščajo stari politični pojmi in se tolaži, češ da je vojska vrgla marsikaj starega med staro šaro. In pri nas brije ostrejši veter, kar vlada cesar Karel. List pravi, da se tudi razmere na jugu ne smejo prezreti in da naj se vsa vprašanja rešijo z enim udarcem z ali pa brez parlamenta. Čudno, ker se nemškonacionalna gospoda najskrajnejšega levega krila, ki se zbira okolu »Grazer Tagblatta«, tako parlamenta boji. Razmere na jugu? List je ta stavek zavil v »mistično« temo; naj pove, kaj s tem misli, da moremo i mi povedati, kaj in kako da sodimo. Da se »Grazer Tagblatt« v Čeha grofa Clama Martinica zadira, je pa nekaj, česar smo pri njem itak navajeni, »Tagespost« opozarja, da je grof Clam-Martinic hitro sestavil vlado. Zadovoljen ni, ker alpski Nemci niso v novi vladi zastopani, Previdno pa opozarja, da bi bilo napačno, če bi novi vladi, ki mora rešiti take važne naloge, že naprej odpovedali vsako zaupanje in bi se kujali in bi nezaupljivo stali alpski Nemci v kotu, ker mlada, krepka volja glejla na to, da se bo zgodilo, kar je dobro, da postavi državo očetov skupno s svojimi narodi na nove, trdne temelje. Prvi poizkusni pomen bo tvorila nagodba z Ogrsko, ker se Tiszov ministrski sedež maje. Novi mož, nova vlada, a tudi nova politika se napoveduje v Avstriji. Če kdaj, velja zdaj Nemcem v tej državi, naj se spomnijo svoje usode in svoje bodočnosti. »Arbeiterzeitung« piše med drugim: »Možje, ki tvorijo s Clam Martinicom kabinet, so izbrani nebirokratje, možje tako-zvanega praktičnega življenja; birokracija se jim bo morala podrediti in jim pomagati. Socialno je ta vlada popolno nasprotje vladi grofa Stiirgkha, politično se temeljito razločuje od tega, kar je hotel Spitzmiiller, narodno ravno nasprotno, kar se je o Spitzmiillerju govorilo. Pozorišče se je popolnoma izpremenilo. Marek se vrne v finančno ministrstvo. Dunaj, 22, decembra, (Kor, ur,) Listi poročajo: Prejšnji finančni minister Marek se bo vrnil v finančno ministrstvo kot prvi sekčni načelnik. Poljaki o posebnem stališču Galicije. Korespondenca »Polonica« izvaja : Vprašanje o posebnem stališču Galicije je postalo v toliko pereče, ker se ž njim najbolj pečajo marsikatere nepoljske politične stranke v Avstriji. V zvezi je to vprašanje z zopetno oživitvijo parlamenta. Že za to je nemogoče, da bi se že zdaj izvedelo, če bo nova vlada hitro izvedla novo preuredbo Galicije ali če jo bo za poznejše čase odgodila. Poljsko kolo je upoštevalo ?>oložaj, ki je nastal z odstopom Koerber-eve vlade, parlamentarna komisija je izvedla preddela, da stavi glede na bodočnost Galicije zahteve političnega in gospodarskega značaja. Vsa upravna vprašanja in gospodarske zadeve bodo proučili posebni pododseki, v katerih so poslanci in .člani gosposke zbornice; pritegnili bodo k posvetu tudi najuglednejše gališke politike in strokovnjake. Z ozirom na cesarjevp lastnoročno pismo s 4. novembra o napovedanem posebnem stališču Galicije, morajo zastopniki poljskega naroda skrbeti, da se ne bo Galiciji zajamčil le narodni razvoj, marveč da se postavi tudi na trajen temelj popolna gospodarska ozdravitev neštetih ran, ki jih je deželi zadala vojska. Naj se že premišljuje in sodi kakorkoli, a prezreti se ne sme okolnost, da more postati Galicija samostojna šele potem, ko se bo sklenil mir in da vsako podaljšanje vojske po sovražnikih osrednjih velesil, kakor tudi marsikatero drugo vprašanje potisne v ozadje. Podpisujte V, avstrijsko vojno posojilo! ftnnnl ШШ zimr. Budimpešta, 23, decembra. (Kor. ur.) Iz posianiške zbornice: 22. t. m. јз zbornica magnatov pismeno naznanita, da je sprejela sklepe poslaniške zbornice, Predsednik je na to naznanil, da bo seja ob kronanju 30. t. m. ob pol 7. zjuiraj v kupulni dvorani parlamenta; od seje se bo podal državni zbor korporativno v cerkev, kjer bo izvedeno kronanje. Po kronanju in po slavnosiih, ki bodo v zvezi ž njim, se bo vrnil državni zbor v kupuino dvorano, kjer se bo prečital zapisnik skupne seje, ki sc bo nato zaključila. (Splošno pritrjevanje.) Zbornica je končno predsednika pooblastila, da spoštljivo čestita Njegovemu Veličanstvu ob novem letu. Seja je bila ob tri četrt na 12 zaključena. HrvrilsKi saiior. Zagreb, 21, decembra. Sabor je razpravljal indemnitetno predlogo. Ko je govorilo več govornikov, se razprava prekine. Prečital se je na to banov dopis, ki vabi sabor, naj se udeleži kronanja Njegovega Veličanstva. Poslanec dr. Pavelič (Starčevičeva stranka) je prečital na to v imenu vseh treh strank državnopravne opozicije izjavo, s katero odklanjajo udeležbo pri kronanju, oziroma vabilo h kronanju radi državnopravnih, političnih, narodnih in ustavnih razlogov; člani opozicije so na to pojoč »Liepa naša domovina« zapustili dvorano. Predsednik je na to predlagal, naj se sabor odzove vabilu in izvoli deputacijo osmih poslancev, ki bodo navzoči pri kronanju. Predlog se je sprejel. Sejo so na to zaključili in določili bodočo sejo za jutri ob 10. uri dopoldne s sledečim sporedom: 1. Volitev deputacije, ki naj jo pošlje sabor h kronanju. 2. Nadaljevanje indemnitetne predloge, Vojska z Rusi is Rumuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. dec. Uradno: Bojna črta maršala pl. Mackensena. Nobenih važnih dogodkov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Na obeh straneh doline Trotus brezuspešna sovražna podjetja. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Nemške čete so prodrle skozi dve sovražni postojanki do Zwyzyna; vrnile so se s plenom in z ujetn'ki. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. dec. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ob Dvini in ob Stchodu so Rusi več časa streljali s topovi. Jugovzhodno Rige smo odbili sunek dveh sovražnih stotnij. — Severozahodno Zalošč so vdrle nemške napadalne čete v obe prednji postojanki Rusov in v vas Zwizyn; p0 razstrelbi 4 metalcev min so se vrnili s 34 ujetniki in 2 strojnima puškama nazaj . Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Izjalovil se je sovražni napad pri Gueb-merju, severno doline Trotusul. Bojna skupina maršala plem. Mackensena. Na Velikem Vlaškem se položaj ni izpremenil. Dobruška armada je napredovala in je ujela 900 mož. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 21. decembra. Uradno: V Dobrudži poizvedovalni boji na celi fronti. V vzhodni Vlaški nič novega. Rusi se pripravljajo za obrambo. Berlin, 22. decembra. »Daily Chroni-cle« poroča iz ruskega glavnega stana: Začeta izpraznitev ozemlja Braila—Galac je ustavljena. Ruska armada je zasedla oba kraja in se pripravlja za obrambo. Ruska armada pripravljena za novo ofenzivo. Curih, 22. decembra. Listi poročajo iz ruskega glavnega stana: Ruska armada je pripravljena za novo ofenzivo; črto Se-ret bado branili do skrajnosti. Časopisje napoveduje ofenzivo Brusilova za zopetno osvojitev Rumunije, Rumunska armada še ni na varnem, Lugano, 22. decembra, Včeraj v Pariz došlo poročilo, da je rumunska armada že došla za Seret in da je na varnem, se ne potrjuje, Položaj je tembolj izredno nevaren, ker prodira deveta armada kot mogočen klin proti Braili, da odreže tu pot R"-som. ki naj bi krili umikanje.. Maekeusenov bliskovni vlak. »Ruski Invalid« pravi, da prodira deveta armada proti Seretu liki bliskovni Via.;. Svoje velike uspehe na vzhodnem vlasicem je priboril sovražnik, ker je njegova konjenica v boju peš izvrstno izurjena. V Hircovi. »Rusko Slovoc poroča iz Izmaila, da jc sovražnik vkorakal v popolnoma uničeno mesto Hirsova in da prodira zelo hitro proti severu, ki mu pa ne bo dosti pomagalo, ker od 5000 sloji le še mogoče 6 hiš. Mogoče se bodo v Dobrudži razvili boji, ker so Rusi močno ojačeni. Sovražnik operi™ zelo spretno, nastopajo tudi močne konjeniške množice. Zapeljana Rumunija. V »Odeških Vedomostih« ponavlja Bratianu svoje očitke nasproti sporazumu, ki je zapeljal Rumunijo. Niti Rusija in niti Anglija nista držali, kar sta obetali, pač pa sta vedno trdili, da Nemčija in Avstrija nista več sposobni za ofenzivo, Ostanki rumunske armade. »Petit Parisien« javlja, da znaša ostanek rumunske armade 350.000 mož, ki so že došli za rusko bojno črto, kjer jih iznova organizirajo. Samoumor načelnika rumunskega generalnega štaba. Bukarešt, 22. decembra. Načelnik rumunskega generalnega štaba general Kottu je po bitki ob Argesulu umrl nagle smrti. Govori se, da ni umrl naravne smrti. Dol-žili so ga izdajalstva. Pokopan ej bil 3. decembra brez vojaških časti. Trdi se, da je izvršil samoumor. Ruski dvorni vlak ponesrečil. Agentura »Radio« poroča: Dvorni vlak, s katerim se je vozil veliki knez Mi-hajlovič, je pri Tiflisu trčil s tovornim vlakom. 20 oseb je bilo ubitih; veliki knez je osta! nepoškodovan. ji v Macedonili. BOLGARSKO URADNO POROČILO, Sofija, 21, decembra. Uradno: Pri Bitolju osamljen topovski ogenj, ob ovinku Črne ljut topovski ogenj. Sovražni napad na višine zahodno od točke 1050 so nemške čete odbile z zapiralnim ognjem in z ročnimi granatami. Vzhodno od črne živahen obojestranski topovski ogenj, enako na obeh straneh Vardarja, na Belašici in ob Strumi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. dec. Veliki glavni stan: Ob Strumi praske patrulj. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Vojska z nalilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. decembra .Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 22. decembra. Na celi bojni črti tu in tam streljanje s topovi. Na Goriškem je bila zopet neka naša bolnišnica zadeta; označena je bila z daleč vidnim nevtralnim znakom. Med sanitetnim osobjem sta bila dva mrtva in štirje ranjenci. Na Krasu je naša pehota z malimi presenetljivimi napadi zasedla nekaj postojank in jih takoj utrdila. Sovražna letala so poizkušala iz-pasti za naše črte. Ogenj obrambnih baterij jih je hitro prepodil. Nekaj granat je padlo na Grigno (Suganska dolina), Ca-lalzo (Oten dolina), v Plave in v Vrtojbo (jugovzhodno Gorice), ne da bi bilo kaj žrtev ali škode na blagu. Italijanski vojni stroški. Italijanska vlada je nedavno v pomir-' jenje ljudstva izjavila, da vojni stroški doslej ne presegajo 12 in pol milijarde. List »Popolo Romano« je pa sedaj dokazal, da j znašajo toliko le tisti vojni stroški, ki so ■ bili doslej v gotovini plačani; neplačani in z zakladnicami plačani vojni stroški pa znašajo do 7 milijard, tako da je stala vojna doslej Italijo 20 milijard. Ш Bola s porazna Grški. London, 21. decembra. (Kor. ur.) Reuter javlja: Pričakuje se, da se bo nova nota sporazuma grški vladi vroći'.a danes. Ne ve se še, če jc določen rok za odgovor. Glavne zahteve zaveznikov bodo: Zabranitev shodov na starem Grškem; nadzorstvo poste iu zeiezn/ce, izpustitev zaprtih Venice-iovccv in preiskava o nemirih 1, in 2. decembra pu inoiani komisiji. Grška zagonetka? Rotterdam, 22. dec. (K. u.) Londonski p. . У 1 clegraph« jc poročal 18. t. m. s 1 ireja: Zveza rezervistov in vojaki delajo na to, naj grška vlada prekliče sprejem ultimata. Poloažj, kakor vse kaže, se tako izpreminja, da ga oblasti ne bodo mogle vec nadvladati. Diplomati sporazuma so-Pesimistično o bodočnosti. (Notica Wolffovega urada: Pravi angleški opis! Kaj pa, ce sta Reuter in Havas, ko sta poročala o brezpogojni predali Grške, nasedla m sta bila mistificirana?) Venizelos. Berlin, 22. decembra, Venizelos bo v kratkem obiskal ententina glavna mesta, da se razgovori. Grški kralj bolan. Iz zdravniških krogov se poroča, da se je zdravje grškega kralja poslabšalo in da mu bodo najbrže morali zopet operirati Na morju. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 22. dec. Veliki glavni stan: Blizu obali, ob Somme in na vzhodni obali Moze se je ponoči pomnož'lo streljanje s topovi. Ob Yscru je bila ena sovražna straža prepodena. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Izpremembe na francoskih poveljniških mestih. »Tagesanzeiger« poroča: Dosedanji francoski vrhovni poveljnik ob Somme general Foche je zapustil svoje mesto in je prevzel vodstvo armade v Vogezih. Poveljstvo tretje francoske armadne skupine je prevzel Castelnau. Dva podmorska čolna ob italijanski obali. Bern, 23. dec. (K. u.) »Petit Journal« poroča iz Genove: Zadnje dni so opazili v Genovi, Nerviju in v Arenzonu dva podmorska čolna. En oboroženi parnik je potopljen. Podmorski čoln »U 46« izgubljen. Berlin, 22. decembra. (K. u.) Poroča se, da so sovražne sile v Biskajskem zalivu potopile podmorski čoln »U 46«. 22.000 ton v 24 urah potopljenih. ...Berlin, 22. decembra. (K. u.) Po poročilih, ki so do zdaj došla, so v zadnjih 24 urah potopili podmorski čolni 16 ladii z vsebino 22.000 ton, med njimi 10 sovražnih ladij. Dnevne novice. '+ Dvomljivci. Ni malo takih, ki si na-tihoma mislijo, pa tudi povedo, češ: Zdaj Je država že obeta tako lepe obresti za V. vojno posojilo, a vprašanje je, koliko časa bo tako visoke obresti tudi izplačevala? Ah ne bo lepega dne rekla: Obresti za vojno posoijlo se znižajo za toliko in to- ' Pa vzemi svoj denar nazaj, če moreš lako si mislijo dvomljivci in — nič ne podpišejo ali pa le neznatne zneske Ta nezaupnost nasproti državi pač ni opravičena. Država bo pač držala besedo In jo bo tudi mogla. Po vojni se bo gospodarsko življenje silno dvignilo in država bo imela bogate davčne in carinske vire. Kar bo izdala za obresti, bo dobila v obliki neposrednih davkov po raznih drugih potih zopet nazaj. Sa, lastniki državnih zadolžnic obrest, pac ne bodo suhih pojedli ali zakopali, marveč jih bodo spravili zopet v pro-met. In od tega ima vselej svojo korist tudi država. Tedaj se bo šele prav pokazalo, koliko ,e vredno, da naša država ne najema dragih posojil v inozemstvu, marveč doma. Tako bodo tudi vse obresti ostale takorekoc v družini. Kar bo država dala za obresti svojim domačim upnikom, bo dala sama sebi in radi visokih obresti torej ne bo obuboževala. Zato bo mogla obrest SSL 'T0 p!ačevati v določeni višini, Uvom v tem oziru ,e tedaj neopravičen in naj nikogar ne odvrne od podpisa V voj" nega posojila! ' -f Za palačno damo Njenega Veličanstva cesarice Cife je imenovana gospa baronica Klementina pl. Lewetzow, rojena grofica Lanthieri baronica pl ochonhaus, H + »Information« o novih možeh. »Information« piše: Grof Clam-Martinič uživa zc davno popolno zaupanje najvišje cesarske hise Spadal je, kakor je znano, k izbranim intimnim prijateljem in cenjenim svetovalcem pok nadvojvode - prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Že tedaj je bil za velike stvari izbran in sedaj je ravnokar uspešno nastopil strmo pot, ki ga je dovedla do najvišje državne službe. Naj ob te, priliki zopet opozorimo, kako ostro-viden ,e bil v Bogu počivajoči prestolonaslednik pn izbiri svojih prijateljev in zaupnih osebnosti, kakor smo bili že pred kratkim storili, ko smo pisali o uspešnem izbornem delovanju poslanika grofa Oto-karja Czernina. -f- Zasedanje državnega zbora bo, kakor poizve »Zeit«, vsled ustanovitve nove vlade zopet odgodeno. Novo zasedanje bo otvorjeno šele koncem februarja ali pa začetkom marca, + Našim vojakom! Ko zaključujemo letošnjo božično številko našega lista, se posebno toplo spominjamo naših najhva-ležnejših čitateljev in najzvestejših sotrud-nikov — naših dragih vojakov. Z vseh bojišč, iz bolnišnic, vojašnic, etapnih postaj itd. dobivamo dan za dnevom pozdrave in clonise naših fantov in mož, ki pričajo, kako iskreno je razmerje med našimi vojaki in »Slovencem«. To nas srčno veseli in trdno upamo, da bo to razmerje vedno ostalo neskaljeno. Z najbolišinji upi čakamo onega slavnegi dne, ko bomo mogli našim s končnoveljavno zmago venčanim junakom pisati v »Slovencu« dobrodošlico ob vrnitvi v domovino! Danes se jim naj-prisrčnejše zahvaljujemo za njihovo zvestobo in naklonjenost ter jih prosimo, naj ostanejo našemu listu enako zvesti prijatelji tudi v bodoče. Zahvaljujemo se jim pa tudi v imenu celega naroda za njih hrabro in junaško obnašanje v brambi domovine, s katerim so proslavili nc le sebe, marveč cel narod. V njihovih neprimerljivih zaslugah, združenih z vzorno požrtvovalnostjo in zvestobo ostalega slovenskega ljudstva za skupno domovinsko stvar, imamo Slovenci dragoceno jamstvo lepše bodočnosti. V trdni nadi na to lepšo bodočnost kličemo našim dičnim junakom širom domačih in tujih dežela: Srečen Vam Božiči Bog z Vami! + Stanje sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja je slej ko prej resno. Na lastno željo je prejel sv. zakramente za umirajoče, katere mu je v navzočnosti mostarske-ga škofa Alojzija Mišiča podal pomožni škof dr. Šarič. + Za kardinala sta imenovana vra-tislavski knezoškof Bertram in praški nadškof grof Pavel Huyn. Primas Nemčije, solnograški nadškof Waltner, bo imenovan kardinalom pozneje. + Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila poročnik 27. dom. pp. Franc Kleinikel in major 3. dež. orož. pov. Julij Jagodič, pri nekem armadnem zboru. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 4. do-mobr. pp. Adolf Jesih, pri 151 črnovoj. bat. in nadporočnik dr .jur. Josip Leskovar, — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 20. lov. bat. Franc Kocmut. — Za božičnico vdovam in sirotam kranjskih junakov so nadlje darovali: Henrik grof Attems, deželni predsednik kranjski, 100 K; Olga Rudesch, Ribnica, mesto venca na grob dvornemu svetniku Levcu, 40 K; Posojilnica v Dobrepoljah 100 K; Pla-ninšek Karol, trgovec, Ljubljana, 100 K; oskrbništvo Grmače (Griinhof) 10 K; Adolf Lorand 50 K; Viljem Spitzer, Ljubljana, 50 K; Pečar Frančiška, Kranjska gora, 20 K; Šterk Jurij, trgovec, Vinica, 20 K; Drašler Ivan, Borovnica, 5 K; Vuksenič Davorin, Metlika, 4 K; Feliks Urbane, trgovec, Ljubljana, 50 K; kmetijska podružnica Lože pri Vipavi, 53 K; župni urad sv. Trije Kralji, 20 K; župni urad Domžale 50 K; farani Št. Jernej 40 K; žup. urad Št. Vid pri Zatičini 41 K; Štele Jernej, Spodnja Šiška. 20 K; župni urad Črni vrh nad Idrijo 30 K; Jos. Mencinger, Orehek, 6 K; župni urad Tunice, 12 K; Ivan Abram, župnik v Črnem vrhu, 10 K; županstvo Črnuče 25 K; župni urad Tr-boje 10 K; župni urad Smlednik 75 K; župni urad Velesovo 20 K; župni urad Bukov-šca 10 K; župni urad Krka 50 K; župni urad Lom pri Tržiču 15 K ;občina Sodražica 10 K; županstvo Sp. Idrija 25 K; župni urad Dole pri Litiji 20 K; županstvo Rakek 30 K; hranilnica Škocijan 5 K; Anton Lovrenčič, Sodražica, 10 K; županstvo Št. Peter na Krasu 20 K; žunanstvo Ljubno 20 K; županstvo Ježica 52 K; župni urad Kamnik 30 K; Josip Lavrič, župnik Breznica, 10 K; Valentin Sitar, župnik, Št. Gotard, 10 K; Franc Lakmayer, župnik, Preddvor, 8 K; županstvo Kranj 50 K; dr. Josip Marinko, prof. v pok, 10 K; Anton Kline, župan, Gorenje polje, 10 K; žuoni urad Škofja Loka 200 K; župni urad Cerklje na Gorenjskem 50 K; župni urad Javorje 50 K. Vsem blagim darovalcem bodi izrečena prisrčna zahvala. Naj bi se našlo še mnogo posnemalcev. Darove sprejema deželna blagajna v Ljubljani kot centrala, razen tega pa tudi vsi župni uradi in županstva na Kranjskem ter uredništva v Ljubljani izhajajočih dnevnikov. Odbor za vojne sirote. — Vojaških nozdravov priobčujemo danes veliko število, a mnogo smo jih morali odložiti, ker so došli prepozno. Zelo radi napravimo našim vojakom to veselje, da priobčujemo njihove pozdrave. Vendar pa moramo prositi, naj se v bodočnosti v tem oziru kolikor mogoče omeje, kajti važnih dogodkov na domačem in svetovnem pozorišču je sedaj toliko, da že itak komaj izhajamo s prostorom .Papir je sedaj silno • drag. Torej, vojaki, pošiljajte pozdrave neposredno svojim znancem in prijateljem, ne?emu listu pa dopise o svojih bojnih činih in doživliajih, ki so splošno zanimivi. — P, Placid Fabiani, provincial frančiškanski v Ljubljani, obhaja 25. t. mes. svojo sedemdesetletnico čil, zdrav, dobre volje in vsakemu na prijazno razpolago, kakor vedno. — P. Placid je danes čiška deloval za napredek svojega reda, s kolikimi skrbmi je zidal cerkev na Viču in stroške že večinoma pokril, koliko umirajočih spravil z Bogom. — Te vrstice iz duše ponižnemu P. Placidu morda ne bodo všeč; gotovo mu bo všeč, ako omenimo, da se sedaj posebno mnogo trudi za zgradbo prostorne cerkve, če morda tudi le zasilne, in bi mu večjega veselja ne mogli napraviti, ako bi se ob njegovi 70letnici radodarno spomnili njegovi čestilci tega njegovega nujno potrebnega dela za razcvit krščanskega življenja v novi Ljubljani. — Še inncga leta! — Občine in V. vojno posojilo. C. kr. upravno sodišče na Dunaju je z razsodbo z dne 25. novembra 1916 izreklo, da posamezni davkoplačevalci nimajo pravice do pritožbe, ako se občinsko zastopstvo za podpis vojnega posojila ni omejilo zgolj na obstoječe občinsko premoženje, marveč hoče za pokritje podpisane svote naložiti občinske doklade. Razpuščen občinski odbor. Občinski odbor občine Plač pri Svečini je vlada razpustila, ker mu je za redne seje manjkalo sklepčnosti. Večina odbornikov je namreč pri vojakih. Za vladnega komisarja je imenovan dosedanji župan Alojzij Menhart. Bogoslovje v Mariboru. Dne 13. t. m. je posvetil prevzvišeni knezoškof č, g. Jožefa Krošl, bogoslovca IV. letnika, doma v Brežicah, za dijakona, v petek 15. pa za duhovnika. Č. g. novomašnik je opravil potem svojo prvo daritev v nedeljo dne 17. decembra v Brežicah. Pridigoval mu je č, g. Franc Spindler, župnik od Sv. Jurija ob Pesnici. Č. g. novomašniku naše najiskrenejše častitke! — Nered na pošti. Naročniki iz Trsta in okolice se nam pritožujejo, da naš list dobe jako neredno, nekateri šele tretji ali drugi dan po izdaji, dočim drugi listi redno dohajajo. Prišli bomo na sled takemu čudnemu neredu na postil Gg. naročnike prosimo, naj vsak nered uredništvu po dopisnici sporoče. — Draginjske doklade umirovljenim poštnim uslužbencem. Vlada je vsled obstoječe splošne draginje dovolila tudi umirovljenim poštnim uslužbencem, kot poštarjem, njih vdovam in sirotam in poštari-cam draginjske doklade v izmeri, kakor so bile določene za druge umirovljene državne uslužbence, njih vdove in sirote. * — Sprejet v katoliško Cerkev. Z Viča poročajo: Včeraj se je odpovedal srbsko-pravoslavni veri in je bil sprejet v katoliško Cerkev tu bivajoči vojak Bosanec Miloš Rausch. Njegov oče rodom iz Gradca je za časa okupacije Bosne kot vojak ostal v Bosni in se tudi cerkveno posr-bil ter izstopil iz kat. Cerkve. Zdaj je njegov sin Miloš popravil, kar je oče zagrešil. — Iz Tržiča. S srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« je bila odlikovana gdč. Zofija Pire, prednica dekliške Marijine družbe, S tem je bila počeščena cela Marijina družba, ki je mnogo storila v vojne namene. V zadnjem času je poslala 800 knjig različne vsebine vojakom v bolnišnice in na bojno polje, en zaboj časopisja, 300 rožnih vencev in nad 200 svetinjic. V nedeljo 10. t. m. ji je izročil po nekaterih pevskih točakh, ki jih je proizvajal družbeni pevski zbor, g. župnik Potokar po kratkem nagovoru svetinjo. Na praznik Brezmad. je sprejel preč. g. Ignacij Nadrah, stolni kanonik v Ljubljani v novo ustanovljeno Marijino družbo 50 fantov. — Pri tukajšnji hranilnici in posojilnici v kaplaniji se je podpisalo petega vojnega posojila 25.000 K. Pri vseh petih vojnih posojilih je bilo podpisanega 90.6000 K. — V noči na 18. t. m .je prebudil tržane klic, da gori, iz spanja. Vsled tlečega pepela je nastal ogenj v hiši g. Dornika. Nevarnost je bila velika. Hitro došli pomoči se je posrečilo ogenj pogasiti. — Dar »Danici«. Dr, Justin Matej, ki se nahaja sedaj na bojnem polju, je podaril Slov. katol. akad. društvu »Danica« na Dunaju 200 K, za kar se mu tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Dražba šentjanškega premogokopa. Na zahtevo »Splošnega kreditnega društva« v Ljubljani se vrši dne 24. januarja 1917 pri okrajnem sodišču v Ratečah dražba Šentjanškega premogokopa s poslopji in pritiklinami. Nepremičnine so cenjene na 1,858.275 K 52 vin., najnižja ponudba znaša 619.425 K. — Umrla jc v Celovcu usmiljena sestra Lidija Bernet, stara 73 let. Tatvine v tržiški okolici. Tekoči teden so neznani tatovi poskušali svojo srečo v nekaterih hišah v tržiški in križki župniji. V Bistrici so se pri cerkveniku splazili skozi okno in odnesli nekaj živil. Gospodinja se jc prebudila in tatovi so odnesli pete, plen so popustili pred hišo. — V gostilni pri Jaku blizu kriškega kolodvora so odnesli nekaj denarja. Tatovom so morale biti dobro znane tukajšnje razmere. — Roparji so obstreiili 16. t. m. po noči 251etno Marijo Radoslav iz Strmca, občina Št. Florjan v rogaškem okraju, ko so napadli hišo posestnika Filipa Botulen te dni preiskat konja, ki je kazal znaek steklosti. Med preiskavo je konj ugriznil Balaša v zapestje. Naslednji dan se je stanje konju tako poslabšalo, da ni bilo nobenega dvoma več, da ga je napadla ste-klost. Najbrže je konja ugriznila stekla podgana. Živinozdravnik BalaŠ se je nemudoma odpeljal v Pasteurjev zavod v Budimpešto. Na Reki so izdali najstrožje naredbe proti psom. — Smrtna kosa. Umrl je v Dobrničah veleposestnik Jožef V e r c e. Za njim žalujeta dva sina duhovnika in šest hčera. — Umrl je nenadoma v Konjicah na Štajerskem g. Fran Baptista C 1 a r i c i , ravnatelj pri oskrbništvu kneza Windischgrae-tza, 46 let star. Pokojni je bil brat novomeške gdčne. šolske voditeljice M. Clarici. — V Ratečah pri Zidanem mostu je umrl g. Franc J u v a n č i č , veleposestnik, star 86 let, — Umrl je v Celju gimnazijec Fr. Krulc, sin trgovca Jožefa Krulca. — Poročila se je dne 14. t. m. na Dunaju gdčna, Marija Lakner iz Novega mesta z g. Jožefom Rauter. — Promoviran je bil včeraj doktorjem modroslovja na dunajski univerzi novomeški rojak g. Stanko S k e r 1 j. — Prepoved uvoza pogrešljivih stvari. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje uvoz pogrešljivih stvari, na primer: dišave, južno sadje, čokolade, slaščice, dragocene vezenine, igrače, fina kožuhovina, biseri, juvelirsko blago, žepne ure, kukala, glasbila itd. — Nevarno ranjen. Poroča se, da je bil na laškem bojišču пеуагпо ranjen jurist Avgust Habermuth, doma iz Velikovca, član katoliškega dijaškega društva »Zarja« v Gradcu. Zločinci. V Gaberjih pri Celju je raz-gnala oblast zločinski brlog, v katerega je zvabljal delavec Pavel Čresnar deklice, ki še niso bile 14 let stare. V Čresnarjevem stanovanju so orožniki našli mnogo erarič-nega blaga, posebno čevljev in perila, potem več vreč sladkorja, moke in drugega, kar so dajali vojaki Čresnarju za njegove zvodniške posle. Čresnarja in infanterista v etapskem skladišču Ignacija Kolenko so zaprli. — Iz ljudskošolske službe. Minister javnih del je ovlastil rudniško ravnateljstvo v Idriji, da nastavi bivšo učiteljico Ido Pl-zak kot suplentinjo na tamošnji rudniški ljudski šoli. — C. kr. okrajni šolski svet v Novem estu je imenoval suplentinjo Pavlo Štrumbelj za provizorično učiteljico na ljud ski šoli v Žužemberku. — C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je vzel na znanje izstop učiteljice N. Andelme Rodič. — Namesto vpoklicanega učitelja Ivana Stego-vec bo suplirala na ljudski šoli v Višnji gori suplentinja Angela Groznik, za prov. učiteljico v Selcih je imenovana suplentinja Katarina Milačj na štirirazrednici v Koroški Beli se ustanovi paralelka za II. razred in nastavi provizorična učiteljska moč; svoji službeni mesti sta zamenjali učiteljica Hermina Pellan na spodnješišenski osem-razrednici in suplentinja v Božjakovem ,o-žefina Bajuk. Dotični gospod z Dolenjskega, kateri je po pomoti v torek 19 .t, m. zvečer na južnem kolodvoru sprejel od uslužbenca tvrd-e A. Sukšnik napačno železnino, oziroma tvrdka, katera je odposlala dva vajenca z blagom na kolodvor in ji je bilo blago vra-čano, se prosi, da to naznani omenjeni tvrd-ki A. Sušnik, Zaloška cesta 21, da se zadeva uredi. Ententa se izreče za pismena pogajanja? Švicarski listi pišejo soglasno, da bo ententa v svojem odgovoru privolila, da se začno mirovna pogajanja za enkrat pis menim potom. gotovo eden izmed najpopularnejših Ljub- 1 v Klaki. Težko ranjeno žensko so prepe-ljančanov, znan in priljubljen pri meščan- j ljaii v mariborsko bolnišnico, skih in visokih k-rogih. Samo Bogu pa je — Stekel konj. Vladni veterinami ^ znano, koliko je ta skromni sin sv. Fran- i nadzornik Aleksander Balas v Reki je šel \ Prestolonaslednik nadvojvoda Frđnc Jože! Oton — imejitelj pešpolka št. 17. Danes priobčujemo sliko ljubljenca naših hrabrih sedemnajstih, prestolonaslednika nadvojvoda Franca Jožefa Otona. Ves slovenski narod je ponosen in hvaležen, da je cesar Karel odlikoval naš hrabri 17. pešpolk s tem, da je Svojemu sinu dal imeji-teljstvo 17. pešpolka. Cesar nov — a geslo staro: Zvestoba bodi za ljubezen — Za nas srce je Tvoje zlato, Za Tebe naš je rod železen Novice iz Brucka ob Litvi. Smrtni slučaj med vrstami učiteljstva. Dne 13. tega meseca je britka smrt izbrala svojo žrtev iz vrst tukajšnje inteligence. Naša blaga, preljubezniva gospodična gospodinjska učiteljica Josefa Eisenhard je ta dan izdahnila svojo blago dušo. Imenovana gospodična sama ni bila begunka, a krščanska ljubezen in njeno usmiljeno srce sta jo pripeljala med naše revne begunce, da bi med njimi in za njih blagor delovala s svojimi izvrstnimi močmi. Po svoji zunanjosti skromna, je s svojim ljubeznivim in prijaznim občevanjem pridobila že prve dni svojega tukajšnjega bivanja srca vseh, predstojnikov in podrejenih. In zato je tudi tim hujše zadelo vse sporočilo, ki je došlo z Dunaja, da je gospodična Eisenhard istotam v bolnišnici umrla__Pogreb predrage ranjke se je vršil v soboto popoldne dne 16. decembra. Pogreba so se udeležili zastopniki c. kr. uprave taborišča in učiteljstva. Sorodnikom, posebno pa njenemu staremu očetu ter gospodični sestri na Belipeči naše najiskrenejše sožalje. N. p. v m,! Smrtni slučaji zadnjega tedna v našem taborišču. Umrli so: dne 10. t. m. Andrej-čič Marija, 80 1. stara iz Tolmina; dne 15. decembra Kovačič Ana, 66 1. stara iz Sv. Lucije; dne 17. decembra Cotič Frančiška, 34 1, stara iz Vrha pri Opatjemselu; dne 18, decembra, Masten Marija, 38 1. stara iz Peči pri Sovodnjah. Zidanje novega taborišča v Brucku ob Litvi. Za one begunce, ki so začasa zadnjega laškega vpada v Gorico morali zapustiti svoje domove in se naseliti v tuje kraje se zida sedaj tukaj pri nas popolnoma novo taborišče. Tisto bo obstojalo iz tridesetih 50 m dolgih in 10 m širokih poslopij. Poleg tega se zida tudi velika šola za deklice ln pa moderno urejen otroški vrtec za 600 otrok. Krona temu taborišču bo obširen krasen ljudski dom namenjen zabavi in razvedrilu naših beguncev. Ves ta kompleks bo sezidan cel iz opeke, Poslopja namenjena za stanovanja beguncev bodo sezidana po najmodernejšem načinu. Vsako poslopje bo imelo 2 cm visoki beto-nirani podzidek tako da ne bo mogla vlaga priti v stanovanje. Celo poslopje bo deljeno v 16 sob, katera posamezna bo služila 5—6 beguncem za stanovanje. Vsake dve sobi skupno bodete imeli svojo predsobo, kjer se bo nahajalo ognjišče. Tako bodo imeli begunci možnost imeti ločeno stanovanjsko sobo in kuhinjo. Upajmo le, da bo to taborišče kmalu dokončano in da bodo tako oni begunci, ki so sedaj nastanjeni pri kmetih v političnem okraju Bruck ob Litvi in Ganserndorf pred selitvijo dokončali svoje mukepolno revno in beraško življenje. Sklep kmetijsko gospodinjskega tečaja na naši gospodinjski šoli. V torek, dne 19. t. m. popoldne se je vršil sklep prvega gospodinjskega tečaja vtej šoli. Gospodič-gospodinjskega tečaja v tej šoli. Gospodič-teljskim zborom izpraševala gojenke v vseh učnih predmetih, na katera vprašanja so gojenke samozavestno in brez strašim odgovarjale. Prisotna sta bila tudi gospod predstojnik taborišča c. kr. okrajni komisar E. Zupančič in pa nižjeavstrijski deželni odbornik dr. Kastner. 31 begunskih deklet je tem potom prišlo do prave popolne izobrazbe, ki jo dekleta rabijo, da postanejo nekdaj pravilne gospodinje in vzgojevalke močnega slovenskega rodu. Naj bo na tem mestu za koristipolno ustanovo begunske gospodinjske šole izrečena njenemu ustanovitelju v imenu vseh v tukajšnjem taborišču nastanjenih slovenskih' beguncev najprisrčnejša zahvala, Istotako tudi zasluži najpopolnejšo zahvalo za svoje neumorno in požrtvovalno vodstvo te šole gospodična vrhovna učiteljica Elza Pre-mrou in pa vse druge pomožne učiteljice. Primorske novice. — Najlepše novoletno voščilo beguncem, Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani so darovali mesto običajnih novoletnih voščil 300 K v prid goriškim beguncem, in sicer: Prebiagorodni gospod Alfonz pl. Wurzbach 100 K, preblagorodna gospa Frančiška pl. Wurzbach 100 K, preblagorodna gospica baronica pl. Wurzbach 100 K. Ne moremo si misliti lepšega novoletnega voščila beguncem, kakor jc to plemenito darilo. Izvršujoč prijetno nalogo, se »Posredovalnica« blagim darovalcem in vo-ščilcem najtopleje zahvaljuje in tudi želi iz dna srca najsrčnejše in najveselejše novo leto. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljbljani. Beguncem iz kronberške duhovnije! Razkropljeni po širni Avstriji praznujemo letos svete božične praznike. Hudo jc res, ali udati se pač moramo v voljo božjo. »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje« — tako so peli angeli v prvi božični noči. Dajmo tudi mi čast Bogu in podvrzimo se volji božji, tako bomo tudi mi »svete volje« in sladki inir se bo vselil v naša srca; mir ki ga svet I nc more dati. Pogled na trpeče božje Dete I v jaslicah in pogled na sv. Družino na begu v Egipet (to so bili tudi begunci) nam bo lajšal našo lastno bedo in nam bo sladil naš grenki begunski kruh. Upajmo,, da kmalu zašije dan »ko duh željan svoj dom, svoj raj pozdravi!« Kakor vsako leto doma v Kronbergu Vam voščim tudi sedaj'; Vesele praznike in srečno novo leto! Enako vsem našim možem in fantom na bojnem polju! Bodite mi vsi srčno pozdravljeni! — Vinko Vodopivee. Županstvo v Št, Petru pri Gorici, sedaj Tacen pri Ljubljani, poziva invalida Franca Krajnika iz Mafojšča in družino Antona Padovana iz Mej, da naznanijo svoj naslov radi važnega posojila. Obenem se županstvo zahvaljuje vsem občinarjem, ki so že poslali svoje sedanje naslove in prosi tiste, ki tega še niso storili, da mkalu to store. Vsem občinarjem sploh, raztresenim po tuji zemlji, šempeterskim vojakom v fronti in zaledju želi srečen Božič in srečno vrnitev v domovino v letu 1917 župan Franc Černic. Občinarji z Vogrskega, možje in fantje vojaki, izgnanci stari in mladi, raztreseni po širni naši državi, bodite v imenu županstva iskreno pozdravljeni želeč Vam po razmerah srečne in vesele božične praznike in novo leto ter skorajšno vrnitev v našo ljubo Vipavsko dolino, — Zdenska vas, dne 22. decembra 1916. — Anton Žiž-mond, župan, — Josip Bajt, tajnik. Spominska lipa v Rpjanu. Dne 16. t. mes. je rojanska ljudska šola praznovala izredno slovesnost. V spomin na čas, ki ga živimo, na dogodke, ki nam pretresajo srca, je mladina rojanske šole vsadila pred šolskim domom lipo, simbolj ljubezni do ožje slovenske in širje domovine in ljubezni do cesarja in njegove rodbine. Iz italijanskega ujetništva sta se oglasila Anton Vetrih, mizarski mojster in načelnik Orla iz Batuj, ter Angel Rebek, najboljši telovadec v odseku, tudi iz Batuj. Vreme na goriškem Vipavskem je skrajno neugodno. Bati se je, da ne bo mogoče obdelati vinogradov in polja. Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj ea podelitev dosmrtne rente v letnem znesku 128 K iz ustanove kapitularnega ško-lastika, Mons. Valentina Staniča, kakor določeno v ustanovnem pismu z dne 16. julija 1844. Do te rente ima v prvi vrsti pravico najstarejši zakonski potomec moškega spola iz prvega kolena po Antonu Staniču, umrlem v Trstu, dne 8. avgusta 1-915 in v slučaju, da bi takega potomca ne bilo, preide pravica na najbližjega moškega sorodnika Antona Staniča iz stranskega kolena. Ako pa bi bil ta rod izumrt, ima pravico do te rente najbližji moški sorodnik iz stranskega kolena prednikov, in sicer od ustanovnikovega očeta Andreja Staniča navzdol. — Tozadevne prošnje, opremljene 8 krstnim listom in spričevalom o sorodstvenem razmerju odnosno potomstvu po prvem dedu Andreju Staniču, naj se predložijo tekom šestih tednov deželnemu odboru goriškemu, sedaj na Dunaju I. Parlament. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: Dr. Faidutti. — V ruskem ujetništvu se nahajajo po poročilih, došlih informacijskemu uradu v Wagni: Josip Golja z Grahovega, 44 let, v fortu Aleksandrovsk, gubernija Transkas-pija, Andrej Lavrenčič iz Štandreža, 43 let, v Orlovu, gubernija Wjatka (Šank, gubernija Tambov), Vinko Batistič iz Renč, 40 let, v Skobelskem, gubernija Fergana, Martin Bandelj iz Rihenberga, 32, v Romanovem Borisogljebsku, gubernija Jaro-slav, Andrej Balič iz Šempetra, 23, v Jela-bugi, gubernija Vjatka, Karel Cerkvenik iz Povirja, 22 let, v Poltavi, Ivan Bitežnik iz Bat, 21 let, postaja Prokorovka, gubernija Kursk, Fran Bandelj iz Podgore, 29 let, v Šanku, gubernija Tambor, Begunec zlomil nogo. V nedeljo, dne 16. t. m. zvečer si je v tukajšnjem taborišču nastanjeni begunec Gomišček Henrik na poti iz bližnje vasi v taborišče po neprevidnosti vsled padca zlomil nogo. Vračal se je skupno s tovariši domov in zato je nerazumljivo kako je prišlo do tega da je moral ponesrečenec preležati celo noč z zlomljeno nogo na prostem, dokler ga drugo jutro ni slučajno mimogredoči domačin našel in spravil v našo bolnišnico. Posnemajte. G. Vinko P r c m k, c. kr. davčni upravitelj na Vrhniki je ponovno iabral znesek K 100 in ga velikodušno na-lonil »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Blagemu, neumornemu nabi-ratelju kličemo: Bog plati! Iz laškega vojnega ujetništva pošiljata prijateljske pozdrave Peter Savcr (Šem-pas) in Jožef Budal (Prvačina). — Iz francoskega vojnega ujetništva pa pišeta: Peter Šinigoj (Dornberg) ter Anton Velikonja (Gorica). Dobrotniki beguncev, G. Ivan O g r i n, veleposestnik na Laverci pri Ljubljani je velikodušno naklonil »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek K 50 v prilog goriškim beguncem. Enako je že ponovno daroval g. Franc Spacapan, c. kr. orožnik v Slapu ob Idriji znesek 10 K. Blagima darovalcema izrekamo našo najtoplejšo zahvala. Dve begunski siroti, v starosti 6—10 let sprejme za svoje neki bogataš na Šta-< jerskem. Pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« Dunajska cesta 38, UDMUiske novice. lj Musica saera v stolnici. Četrto adventno nedeljo pri veliki sveti maši ob desetih: Missa in Dominicis Ad-ventus et Quadragesimae (koral); gradual Foersterjev, ofertorij Gollerjev. — N a s v. večer pri polnočnici: Missa in hon. s. Josephi, zl. Jos, Btthm, gradual Foersterjev, ofertorij, zl. dr. Chiondowski. Po sveti maši »Angelsko petje«, zl. P. Angelik Hribar. — Na sv. božični dan pri pon-tifikalni maši ob desetih: Missa »Oriens ex alto«, zl. Maks Filke, gradual, zl. Hruška, ofertorij, zl. Fielke. Po sv. maši »Nocoj, nocoj je sveta noč«, zl. Premrl. — Na praznik sv. Štefana pri veliki sveti maši ob desetih: Missa s. Josephi, zl. Jos. Bohm, gradual Foersterjev, ofertorij Miil-lerjev, lj Iz mestnega aprovizačnega odseka. Pekovski mojstri so vložili vlogo, da niso zadovoljni s ceno 36 vin. za 70 dek kruha, naj bi se jim moka neto brez žakljev ta-rirala in naj se jim dovoli, da prodajajo samo od 6. zjutraj do 1. ure popoldne, Odsek jc ugodil samo prošnji zaradi neto tariranja. — Prihodnji teden bo razdeljeno na karto četrt kile moke za kuho in četrt kile ržene moke. V najkrajšem času se pričakuje večja množina koruze, nakar bodo koruzo mešali med moko. Od vojnožitnega urada dobi aprovizacija en vagon podzemskih kolerab. Došle so pritožbe, da je ovsena moka premalo prese-jana. Obljubi se, kolikor mogoče temu odpomoči. Aprovizacija je dobila 34 me-terskih stotov kaše. V prvi vrsti jo dobe zavodi, bolnišnice, ubožnice. Fižol je večinoma razprodan. V treh tednih pride toliko pšeničnega zdroba, da ga bo mogoče oddajati za otroke, do 4. leta stare. Doslej je mestna aprovizacija dobila 165 vagonov krompirja. Od zadnjič obljubljenih 60 vagonov jih je dobila samo 50. Do aprila upa dobiti še 150 vagonov. Vlada je izrekla, da bo sedaj po orožnikih rekvirirala krompir v ljubljanski okolici, da dobi 80 vagonov, ki ga po statistiki ljubljanska okolica še dolguje. — Od mesarjev se kupi 1000 kg špeha, od g. Gruške je kupil g. župan en vagon masti. — Petroleja manjka. Deželna vlada dobi 20 cistern petroleja. Aprovizacija prosi, naj se ji cd tega odstopi en vagon, — Naznanjenih je bilo 21 mesarjev, da prodajajo špeh s kožo, Vsak je bil kaznovan s 50 K. Kdor bo odslej prodajal nahrbtno slanino s kožo, bo zaprt. Naznanila sprejema pritožni urad od 3. do 5. ure. — Policija je ovadila, da so begunci brez maščobnih kart hoteli odpeljati mast in špeh v Trst. Blago jc bilo odvzeto, dotične osebe kaznovane. — Sklene se prositi vlado, ker je dovolj špeha na trgu, da osebe, ki se za to zgla-se, dobe maščobe za več mesecev skupaj. IjProdaja moke strankam se vrši od četrtka 28. t. m. do sobote 30. t. m.. Na vsakih deset desnih odrezkov se dobi kg ržene moke stane 48 vin. in kilogram moke dženc moke stane 48 vin. in kilogram moke za kuho 66 vin. Veljavne so le nove močne izkaznice. Levih deset močnih odrezkov se strankam ne »me odvzeti. lj Nakazilo moke pekom. Pekom se bode nakazovala moka v sredo 27. t. m. ob pol 9. uri v mestni posvetovalnici. lj Ljubljanski lekarnarji so sklenili vsled vladajočih izrednih razmer za enkrat v zimskih mesecih omejiti svoj dnevni obrat. Lekarne se bodo odpirale ob pol 8, uri zjutraj ter se brezizjemno ob 8. uri zvečer zapirale. Seveda oskrbujete slej ko prej od 8, ure zvečer naprej po dve lekarni nočno službo in ste gg. zdravnikom in si. občinstvu v nujnih slučajih na razpolago. lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovalo moko za nove krušne izkaznice v sredo, dne 27. decembra ob 9. uri v mestni posvetovalnici. lj Društvo »Dobrodelnost« vljudno vabi vse dobrotnike in tudi Vaše blagorodje k bošičnicam, ki jih pridedi: v Bohoričevi ulici št. 29 v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne; za sirote Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih v Novem Udmatu št. 19, v nedeljo 24. t. m. ob 10. uri dopoldne; v Marijanišču v nedeljo dne 24. t. m. ob 1. uri popoldne in v Lichten-turnu dne 7. januarja 1917 ob 3. uri popoldne. — Odbor. ' lj Za sklad za prehranjevanje ubogih rodbin ljubljanskih je izročil mestnemu magistratu kot božično darilo gospod trgovec Kari Planinšck 100 K in neimenovan gospod iz Spodnje Šiške ponovno 100 K. —-Gospod mornariški superior Karel Kokolj je izročil mestnemu ubožnemu uradu 100 K v svrho razdelitve med štiri najubožnejše rodbine ljubljanske za božične praznike.^ ij Štei'e konj in vez. Prve mesece leta 1917 se vrši za mesto Ljubljano klasifikacija konj. Lastnikom konj je vse svoje konie ao 27. decembra 1916 naznaniti mestnemu vojaškemu uradu v »Mestnem i domu«, Naznanilnice so v omenjenem uradu na razpolago, 0'ззпет s ko;Elza-l;rogljice«; cena je i K 40 vin. za 6 škntljic prosto poštnine. — Oboje domačih zdravil je bilo že ob raznih prilikah odlikovano in njih izvrsten učinek s tisoči zahvalnih pisem izpiičan. Raditega jih imejmo vedno pri roki. f—t_) Ena kI' dve prazni 3016 sobi aii c.na mebl. soba s porabo kuhinje se 15£e; kupi sc tudi sobna oprava. Franc Voarinc, plačilni natakar, hotel ..Unioa'«_ Faipie v. volno f^soiiio. .J li.. i, i I i. Ugoden nakup hiše Vs'ed vojnih razmer sc prod i enormdstropna hiša, Se 7 let dsvka proita, na jako lepem prometnem kraju v Novem mestu. V hisi se nahaja 10 sob, 4 kuhinje z jedilnimi shrambar i, 3 kopalni kabineti, pralnica in kleti. Poleg tega so v pritličju obširni piostori, spo obni za vsako obrt in so kot edino ugodni ie obrtno oblastveno odobreni za Kinogledišče s zaprošeno koncesijo. Ti slednji prostori bi se eventualno oddali v ta namen tudi v najem, ker podjetju hi bil obstanek zasiguran. Pojasnila daje Jttatko Malovlč, Novo mesto. 3003 Išče se 11111111|111111и|11111Н11111П11111111111111Ш1Ш1ШШШШ11ШШШШШШШШ1Ш srednje starosti, z večlet. pisarniško kakor tudi gospodinjsko prakso, iščo _ mesta najraje na deželi. Ne gleda na veliko plačo, zadovolji se s pio-stim mestom. Cenj. ponudbo pod »A. B. 1« na upravo lista. 3008 1Ш1ШШШ1ШИШ1ШМШШШМШШШШ1ШШ11ШШШШШ1ШШПШ1ШШ1 Prodam dve (2) težki breji 3006 Natanfneje se poizve in ogleda vsak dan od 12. ure naprej pri posestniku KOŠfcNlNA, Kolodvorska ulica št. 6 Ljubljana. proti dobremu plačilu starejša ženska kot na večje kmetsko posestvo. Biti mora iz-vežbana v vseh gospodinjskih poslih večje kmetije. Nastop takoj. Ponudbe na upravo Slovenca pod naslovom: »Dobra gospodinja St. 3007«. Prvovrstna rezila (klinje) napravijo, da se siamoreznice »/8 lažje gonijo. mala za 8 n kron 8 — kron 15 — kljufi! am. „francozi" 8n ln 10* dlg K 6 — in 8 —, Pasti za številni lov. miši 5 — K; pasti za štev. lov. podgan K 8'—. Šivalni rodbinski stroji od 100—200K. Stari kmetijski stroji po ceni. Dobavlja Fran Zeman, Selo štev. 29 poŠta LJubljana. 3014 Po ugodni ceni sta na prodaj dve vili na Bleda, ena z zemljiščem in gospodarskim poslopjem, ki je pripravno tudi za skladišča in s parcelo pri jezeru. Nadalje se proda posestvo v Mostah pri Žirovnici, ki je primerno za gostilno, in lepa stavbena paj-cela pri Bohinjskem jezeru. — Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 2977 (4) ■■lllliltllllllllltat ■ ■ ■■ ■■ ■ * no asa ne USOITT ZHi ■ ■ ■■ aa ua m a o»u aa ■ aa na a o a a a n a u ii iiiii a i a. a a >.. a a & aa lian ar aa швк aa aa aa <■ a ч •• ■>■ KlcitKumimiili) ■■ t..lillilliaaiiiiini \mm m F. 9BH a a a ■ a ■a n ■ n ■ li) ■ K n K 4 K B n u, slavnemu profesorskemu zhoiu in dtjaštvu 1. drža\ne gimnazije, prečustiteniu gospodu kateliotu Ignaciju Zaplotniku, darovateljcui prekrasnih vencev in šopkov, vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika K prezgodnjemu grobu ter vsem, ki so nas t< I ili oh nenadni prebridkl izgubi. Giaho^o 2а,шоса raiith'na Јлп! n Тгзуп. 8005 to CD -vi "j 'S H a_ e_______ um W ah. tU BB6< si na najpriprostejši način in brez nadaljnih stroškov iu pridatkov napraviš, če si kupiš zavitek za napravo 1 litra namiznega olja velja zavitek iste količine prvovrstnega, garantirano isbrans^a Caraghee-mnhu za l liter olja & li "3S: zavitek za 2 litra olja iste najfinejšo kakovosti fci Za različne salate (zel'nate, krompirjeve, fiZolove, mešane i. t. d.) je to olje okusnejšo od dragega jedilnega olja in zato v porabi že skoro v vseli lestavia-cijah in hotelih. Isto imt blagodejen vpliv na človeški organizem, ker pospešuje prebavljanje in so zato uporablja mnogo v zdravilstvu. Pri poštnih nuročilih naj doda naročnik še 20 vin. za manjši, ozir. 30 vin. za večji zavitek in pošlje denar v naprej; jamči se samo za rekomandirano pcišilm-tev; kdor to želi, naj doda še nadaljnih 25 vin. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: IVAN BE2M&N, LfujaBšar.a, K-s^StarJeva mS. 6.; Nadrobna prodaja za mesto Ljubljana je: M. бтепко, KopMarjeva ulica; Kati Držaj-Avscc, Florijanska ulica; Jurij Marenče, Dolenjska cesta. OManont РзпШегШт! V oglasu, ki je izšel v št. 283 „Slovenca" od dne 11. decembra, je vsled nesporazuma napačno naveden sedež županstva. V vseh tam navedenih zadevah naj se občani tudi zanaprej obračajo na županstvo v Dornbergu, pošta Rihenberg. Ker je koristi občanov le tako mogoče varovati, če županstvo in zaupniki na mestu ostanejo, se bo tako dogovorno s c. kr. glavarstvom tudi zgodilo, tembolj ker treba izvršiti najnujnejša dela v vinogradih, da se ti za bodočnost ohranijo. Pozdrav vsem soobčanom! 2957 Županstvo Dornberg, pošta Rihenberg. Josip Mrevlje, župan. Jožef Saksida, podžupan. 15 letna deklica, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče mesto v kaki trgovini. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: Josip Virtič, Marenberg, Šiajersko. 2988 (3) И j 3 Prvo l(,ran№ coiljoljs za umetno тш in mm na stio Avsasta Alila Ршза!бка cesta štev. 13 pri Лдош" se priporoča slav cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega ste« kiarstva in slikanja na steklo, za stek a s'vo v dguialni in navadni cr vimentiki, stavbno ter portainn steklarstvo — Za oga steklenega in porcela-stega blaga vsike vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi m proračun, na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago. 74 vseh vrst za uracle, društva, trgovce itd. Cerne fcraver iu izdelovatelj kavču Is- š'aintiilijev Ljabljana, Dvorni trg št. i. Jen'kl iraoko. 553 Can k iranko. Zaloge v Ljubljani: Д Šanebon in dulius Elbeft. Podpisana plinarna si dovoljuje vljudno naznaniti, da je nje upravni svet upoštevajoč zelo zvišano cene za premog in druge potrebščine pri obratovanju od 1. januarja 1017 naprej plinu in koksu določil sledeče cene: a) Plin za razsvetljavo, vsak kubični meter po 34 vinarjev. b) Hin za kurjavo, vsak kubični meter po 2ti vinarjev. c) Koks. Če se ga vzame naenkrat: 1) manj kot 1.000 kg, vsakih 100 kg po.........6 K — v 2) več kot i.000 kg, pa manj kot 5.000 kg, vsakih 100 kg po 5 K 80 v 3) več kot 5.000 kg pa manj kot 10.000 kg, vsakih 100 kg po 5 K 60 v 4) več kot lO.OUO kg, vsakih 100 kg po.........5 K 40 v Cene koksu veljajo v plinarni na licu mesta. Dostavljanje na dom ali železnico se bode zaračunavalo posebej kakor doslej. V Ljubljani, dne 22. decembra 191G. 2991 Bi liniiP Parhcnti' — flanele> m itti ua «атаг1м1£к cefiri — kanafasi kot sortirani, 20 m za 92 kron franko. Vsak lahko naznani, koliko metrov rabi od vsake vrste. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. 3015 JiEGSLAV 1.1, tka m io razpošiljalnica * Bistrem uri Novem Mesto ob Bet, Čelo. 7.л betonsko stavbo. — Za stanovanje in prehrano je skrb lj eno. — Nastop takoj po praznikih. — Pojasnila glede sprejema in plače daje 3013 Franc Scagnefifl, gosiilnfi&sr, Lfrbljaais, iKletelkona ulica Sf. 19. 11112122 Božični pozdravi nalili oojakoo, Bližajo se žo tretji božični prazniki, ka-lero bomo morali prebiti na bojišču med hrabrimi napori in v upu zmuge. Od lanskega Božiča se je marsikaj izpi omenilo, tu in tam se je poslovil tovariš, soboritelj, ki vživa zdaj gotovo boljše in lepše ure nego ml... Pa vse skup nas še ni omečilo, no oslabilo naših slovenskih pesti, ki slej ko prej trdno držo zmagovito orožje. Trdno upamo, da so kot zmagovalci vrnemo v ljubo domač.jo vsaj pred četrtini Božičem. V tej nadi želimo vsem Slovencem, ki so blago volje, blagoslovljene božične praznike ter pošiljamo najlepše slovenske pozdrave: Edvard Cvar, Janko Bodluj, Franc Uran-kar, Jožef Naglič, Jožef Laupič in Franc Lu-kan, vsi iz ljubljanske okolice; štajerski Slovenci: četovodja Rudolf Lukačič, saper Alojzij Babič, Anton Kmilar, Lojze Teržan, Janko Žol-gar, Janko Kolar, Leo Trstenjak in Peter Polak. Dvajset mesecev 'je že, kar smo sinovi solnčne Goriške zapustili našo drago deželo in šli branit skupno domovino na razna bojišča. Ves ta čas sta nas spremljala misel in upanje, da pride zopet čas, ko se bomo vrnili na naše domove, čeravno porušene. Naši so ti domovi, ob Soči stoje, na slovenskih tleh. Naši morajo ostati, nikdar ne sme Lah v njih gospodovati! Iskren božični pozdrav vsem goriškim beguncem, ki iščejo zavetja v tujih deželah! Bog nam daj skorajšno svidenje v naši Goriški! Mr-molja B., Batuje; Živec Anton, Ozoljan; Čuk Ivo, Komel Jakob, Marušič Jožef, Črne Janez, Širok Just, Gomišček Alojzij, Danevčič Fran, Hlede Fran, Leban Fran — vsi iz Solkana; Štrukelj By Kanal; Znidaršič Fr., Marijacelj; Mrak Št., Čepovan. Slovenski fantje domačega 27. dom. pešpolka smo zbrani na bojišču in vsem nam hodi na misel božični dopust. Ali zavedamo se, da to ne more biti, ker smo zato tukaj, da branimo domovino. In vsak izmed nas je pripravljen, da se tudi na Sveti dan, če treba, z vso silo vrže na sovražnika. Vam v ozadju pa želimo, da bi kolikor mogoče srečno praznovali božične praznike in se v svojih molitvah spominjali tudi nas. Prisrčen pozdrav staršem, bratom in sestram ter bralcem »Slovenca«: Desetnik Jakob Stebe iz Zej pri Kamniku; poddesetnik Anton Dolanc iz Sv. Križa; enoletni prostovoljec Feliks Verstovšek iz Maribora; Alojzij Sladič iz Mirne; Alojzij Hočevar, Vrh-polje; Ivan Mohor iz Korena, Pavel Zibert iz Lipe, Franc Benkovič iz Podgorja, Ivan Giju-sini iz Zg. Tuhinja — vsi iz kamniškega okraja; Jožef Štajnik, Bačna; Miha Mandelj, Št. Vid; Jožef Glivar, Ambrus; Anton Suhadolnik l Iga. Slovenski topničarji na rumunskem bojiSču žele vsem znancem in prijateljem, posebno pa hrabrim tovarišem na goriški bojni črti, ki odbijajo in zadržujejo laško druhal, vesele božične praznike in srečno novo leto: Jožef Udovič, Cerknica; Anton Baje, Logatec; Jernej Baje, Col; Avgust Kastrln, Šturje; Janez Kož-man, Podkraj; Anton Banko, Domžale; Jožef Martič, Vel Lipovec; Franc Roblek, Bašalj; Franc Vanovšek, Št. Janž — Vinska gora; Henrik LakoSe, Sučava; Franc Rebernlk, Piištajn; Mlhel Pevec, Zibika; Franc Sardoner, Ločica. Bližajo se zopet božični prazniki. Vojaki na bojiSču smo mislili lani, da bomo že letos obhajali Zveličarjevo rojstvo pri svojih družinah, a ni nam usojeno. Zato smo pa imeli danes srečo, da smo mogli opraviti svojo versko dolžnost. S solzami veselja v očeh je vsak prejel Kralja vseh kraljev. Imeli smo dobrega vojnega kurata, ki nam je govoril v našem milem slovenskem jeziku. Bog daj, da bi se mogli kmalu vrniti na svoje domove; kot resni, Izkušeni mladeniči se bomo lotili dela v gospodarstvu in naši ljudski organizaciji. Božične pozdrave pošiljamo vsem goriškim beguncem, posebno pa šempaskim, in vsem bratom Orlom: Alojzij Peršič in Ignacij Pelicon iz šem-pasa; Anton Humar iz Slapa na Tolminskem; Alojzij Čatar, Dornberg; Josip'Gorjup, Gorica; Ivan Ličan, Budanje; Anton Pavlica, Rihem-berg. Dostavek vojnega cenzorja: So izvrstni mladeniči, kateri izpolnujejo tudi zvesto svojo vojaško službo. Anton Vidav, vojni kurat. Belokranjski prostovoljni strelci pošiljamo z bojišča najsrčnejše božične pozdrave našim staršem, bratom, sestram, dekletom in znancem — Bog daj vsem skupaj vesele praznike in srečno novo leto! Mi smo. hvala Bogu, šo vsi zdravi in veseli, kar želimo tudi Vam. Anton Adlešlč, Josip Ban, Franc Cvitkovič, Miko Vlašič, Anton Vranešič — vsi iz Trlbuč v črnomaljskem okraju; Jurij aZlec, Obrli; Albin Kocjan. Dragatuš; Ivan Gorše, Zapudje; Franc IlenlC, Butoraj; Ivan Jankovič, Bedenj Josip Loparec, Pribinca; poddesetnik Leopold Jermen, Črnomelj; poddes. Matija Žalec, Sinji vrh; poddes. Pavel Štaudahar, Peter Bižal, Ivan Štefane, Franc Mole, Mihael Štaudohar, Jurij Šterk iz Predgrada; poddes. Ivan Grdin, Jurij Mašič iz Dola; Marko Mavrin iz Kraljev; Alojzij Zugel, Alojzij Muc, Martin Jurjevčič, Ivan Ružič, Anton Vrviščar, Anton Molek, Josip Černetič, Josip Mavretič, Josip Nemanič, Martin Vraničar, Josip Vukšinič, Rafael Škrlj, Josip Škof, Leopold Papež, Anton Vraničar, Martin Krštinc, vsi iz metliške okolice Fantje S0'5 cm možnarske baterijo mislimo na tretji Božič, ki ga bomo morali prebiti v snegu in viharju pred sovražnikom, daleč proč od domačega ognjišča. Nismo ravno veseli ob tej misli, a Če mora biti, mora biti. Pošiljamo tedaj svojim domačim in vsem drugim dragim osebam v domovini naše iskreno pozdrave ter jim želimo vesele božično praznike: Jožef Novak, Ivan Smole, Franc Slapnik, Martin Saks, Jožef Turnšek, Viktor Batič, Anton Glavič, Ivan Lenarčič, Anton Kragelj, Peter Svetič, Leopold Klančnik, Josip Krapež, Filip Topar, Ivan Samec, Franc Brodar, Josip Bertl, Anton Košir, J. Windischman, Franc Mauser, Mihael Janžekovič. Iz armadne delavnice na vzhodnem Ogr-»kem pošiljajo iskreno božične pozdravo slovenskim ženam tn dekletom: Janez Anderle, Breznica; Franc Cotman, Trzin; Franc Goliner, Sv. Križ pri Ljutomeru; Janez Relss, Sv. Benedikt. Iskrone pozdravo z bojišča pošiljamo možje in fantje za tretje božično praznike ženam in dekletom, prijateljem in znancem: Anton AvguStin, Rateče; Ivan Luštrik, Sora; Alojzij Kopač, Medno; Franc Triler, Drulovka; Gregor Mihelič iz Sodrnžice; Franc Bukove, Vrjo; Anton Bczgan, Loče; Alojzij Vavpotič, Šmurca; ivan Zagrajšek, Boštnrij. — Težko pričakujoč obračuna z Laliom pošiljamo srčne božične pozdrave vsem Kobaridcem in okoličunom: Desetnik Ivan Melan, Svino; desetnik Anton Drešček, Llvek; Anton Ivančič, Libušnje; Anton Matelič, Livek; Franc Kouanc, Svino. — V«*m znancem ln prijateljem pošiljalo. Iskreno božične pozdruve z daljnega bojišča: Desetnik Jernej Lah, Lož; poddes. Franc Habjan, Domžale; poddes. Vincenc Krivec, Tolmin; Josip Turk, Anton Čuk, Logutec; Josip Gerdevič, Go-lac; Avgust Lusič, Vrtojba; Andrej Petemel, Kostanjevica; Franc Mezeg, Cerkno; Dominik Zič, Pulj. — Kopriva ne pozebe, pa ljubljanska srajca tudi ne. Nas no zamori ne mraz ne vročina, pa tudi Cadorna ne s svojim preklicanim streljanjem. Božični pozdrav vsem Ljubljančanom pošiljajo: Desetnik Lovro Rosulnik; desetnik Junez Renkač; ognjičar Anton Mihelič; desetnik Josip Holnik. — Mnogo srčniii božičnih pozdravov pošilja domača godba brezžičnega brzojavu na 2200 m visokih gorah: Iv. Relsner, Dobrunje; Fran Uranšek, Koroško. — Nebroj iskrenih božičnih pozdravov pošilja telefonski oddelek: vse za vero, dom, cesarja! V imenu vseh: Josip Vukšinič. — Slovenski fant-jo in možje na bojni črti želimo vsem poštenim slovenskim ženam in dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto: Četovodja Josip Leban iz Volarjev pri Tolminu; desetnik Ivun Lampe, Črni vrh; Andrej Velikonja, Sv Lucija; Anton Kolarič, Gor Sv Kunigunda; Matija Ga-lič, Nova vas — Istra; Anton Novuk, Št. Peter Dolenjsko; Jakob Šmid. Zavha vas — Kor.; Iv. Marko, Št. Ilj; Tomo Stanojević Čečava — Bosna; Marko Idžukovic, Vareš — Bosna vsi pri oddelku strojnih pušk. — Najlepše božične pozdrave pošiljajo z duljnegu bojišča: Jernej Mrak, Kokrica; Jožef Tičar, Cerklje; Ivan Roblek, Tupaliče; Ignacij Dermaša, Trebnje; Fran Ostanek, Velika Loka; Valentin Pavčnik, Šmartno; Anton Dovgan, Vipava; Rudolf Si-mončič. Št. Janž; Mih. Mlakar. Lož; Leopold Polanšek, Ribnica; Avg. Kastrln, Ajdovščina; Anton Jakomin. Kubed; Ivan Krajnik, Suha — vsi zdravi in dobre volje. — Podpisani gorski liavbičarji želimo vsem Ljubljančanom, znancem in prijateljem veselo božične praznike in srečno novo leto! Bog daj na svidenje v letu 1917.! Ognjičar K. Špenko; četovodja R. Bevc; Fr. Berginc; Fr. Mužnik; desetnik Fr. Poljan-šek; Fr. Ferenčak, Ivan Flere, Černe, Komatar, Kozjak; nadtopničar K. Capuder; Mih. Sajovic, Golob, Urše j, Pip, Šiaper, J. Rak, Fr. Dular, M. Zorman. Mestek, Scarameli, Iv. Hribar, Strumbelj, Iv. Juhant, Volčič, Iv. Zrimšek. — Dornberškim beguncem pošiljajo iskrene božične pozdrave: Desetnik Miroslav Budin; Fran Budihna. Fran Zorž. Jožef Zorž — vsi iz Dornberga; Benedikt Trampuž iz Kostanjevice; Andrej Visintin, Sovodnje. — Najlepše božične pozdrave pošilja ob odhodu iz Carigrada Fran Nosan. — Staršem, ženam, bratom, sestram in vsem slovenskim dekletom žele z daljnega bojišča vesele božične praznike in srečno novo leto podpisani slovenski fantje in možje: Četovodja Anton Prime, Velika Bukovica; desetnik Viktor Dimnik .Vevče; Ivan Plevnik, Pod-smreka; Jakob Šajne, Luže; Anton Penko in Franc Česnik, Palčje; Franc Gombač, Naklo; Filip Baje, Lozice; Dom. Fakin, Pliskovica; Mih. Krnel. Studena gora; Gašper Čikada, Dolenje; Fr. Markovčič, Anton Dolenc, Laze; Iv. Vičič. Čelje; Fr. Andretič, Puhursko; Matevž Pfajfar, Dobrava. Ni nam dano, da bi si segli v roke in si ustno želeli vesele praznike; zato se zatekamo slovenski topničarji v Pulju v naš ljubi list »Slovenec«, da sporoči naša prisrčna voščila za praznike in novo leto našim stršem, bratom sestram, mladenkam in ženam, prijateljem in znancem v dragi domačiji, pa našim hrabrim bratom na bojnem polju Bog daj, da bi se šo enkrat veselo videli in si ustmeno voščili srečen Božič! Martin Petkovšek z Drenovega griča; Ivan Trtnik, Vel. Mlaševo; Alojzij Pegan, Zabreg pri Selcah; Karel Macarol, Skopo; Alojzij Ščuka. Kobilja glava; Alojzij Slavec, Krajna vas; Filip Miheli, Riliemberg; Feliks Simšič iz Trsta; Kristjan Bric, Dornberg; Ivan Makarovič, Sveta gora pri Gorici; Mihael Gor-keč, Bilje; Alojzij Furlan, Prvačina; Anton Mužina, Selo; Leopold Rijavec, Senišče; Ivan Petjan, Sovodnje; Anton Dremelj, Mala vas; Franc Krainberger, Sv. Andraž — Štajersko; Franc Colja, Rihenberg; Mihael Količ; Bos-baga — Istra. — Slovenski gorski topničarji pošiljamo našim dolenjskim in gorenjskim dekletom iskrene pozdrave in jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Bili smo že po vseh bojiščih: v Galiciji, na Ruskem Poljskem, v sneženih Karpatih, na mrzlih krnskih pečinah, na visokih tirolskih gorah, a tretji Božič nas bo našel na tem bojišču. Vedno in povsodi se hrabro borimo in smo do smrti zvesti svojemu cesarju. Dekleta, tudi ve nam bodite zveste, da bo svidenje veselo! Leopold Prijatelj, Sodražica; Janez Virant, Vel. Lašče; Jožef Koncil ja, Kamnik; Valentin Bajt, Nova Oselica; Vincenc Zupane, Voglunc; Janez Kep-nik, Zg. Bernik; Janez Hiti, Nova vas; Jaka. Burger, Sp. Bernik; Franc Burnik, Stara Oselica. Vesele božično praznike in srečno novo leto žele dalje: Ognjičar Fr. Šusteršič; četo-vodje: A. Čuk, J. Plut ,P. Lovšin; desetnika: A. Volk, Fr. Dolgan; predmojstra: K. Bergles, A. Lindner; topničarji: J. Maver. Fr. Gliha, J. Trček, M. Jamnik. Fr. Žitnik. — Slavko Klavs; L. Zalokar, Gorjaše; A. Močibob, Istra; J. Bo-naca, Puče; Fran I.očnikar, Svetje. Četovodja Ivan Selan; Anton Možina, Jakob Rožen, Ivan Slatnar, Martin Jurjavčič, Franc Kuclar, Vinko Zulek, Franc Pečavar, Mihael Mulka, Jožef Logar in Ivan Logar. — Računski podčastnik Joško Rot; narednik .Josip Pirjovec; narednik Lino Dreossi; desetnik Anton Demojzes; Josip Zorn. — Franc Uršič, Sv. Andrej — Kobarid; Ivan Pongračič, Zg. Novavas; Jožef Erjavec, Turški vrh; Iv. Rotar, Črnuče; Jož. KropČar, Litija. — Narednik Alojzij Blažinu, desetnik Fr. Moretič, I. Stergovšek, i.. Sulčič, A. Krečlč, K. Fabjan. — Rudolf Križaj, Hrašče; Miha Sa-gu.j, Volče; Franc Kapel, Kal; Andrej Krajnik, Kozaršče; Ivan Mauri, Jesenice; Ant. Leščič, Šempas; Valentin Carli, Cerkno; Matija Česnik, Palčje. — Ljubljančani: Desetnik K. Kreč; poddesetnika Joža Potokar in Joža Smerkulj; strelci Vik. Blažič, Franc Diniie, Fr. Klemene, Vincenc in Franc Jenko. — Deset. Fr. PernuS, Kokrica; Jož. Noč, Žirovnica; Matej Rovtar, Sv. Križ; Mart. Ozebck, Dobrava; Fr. Gostiša, Vrhniku. — Maks. Kalun, lluje; Peter Jenko, Naklo; Fr. Šerjak, Blato; voz. predmojster Mihael Lenarčič, Mala vas; Jož. Tobaj, št. Andraž; Jož. Marok, Kostanjevica. — Ant. Kodermac, Fojana; Iv. Iljn, Sp. Bernik; M. Čeligoj. Ilir. Bistrica; K. Vasle, Ljubljana; Ant. Pcčolnr, Šoštanj. — .Ter. Znidaršič, Loška polica; Ivan Podgornik, Lokovec; Jož. Mlekuš, Soča; Ivan Deklevu, Št. Peter; Iv. Dovgan, Ilir. Bistrica; Jož. Mahne, Goričica; Jož. Gregorič, Prvačina; Iv. Gorjan, Ogrsko; Fr. Ambrožič. 11. Bistrica; Jož. Šlivarča. Vrhnika; Al. Tušar, Idriia: Rom. Rutar, Tolmin; Andrej Keinperlc, Zno-j.le. -- Slov. pionirski oddelek: Joško Rot, Ste-pančič, Mrevlje, Murovce, Kralj, Gurtner, Ze-bun, Hrovatin, Zdrinščak, Križmanič, štrukelj. — Deželni strelci: Leop. Kmetič, Leop. Zupančič, Leop. Papež, Mat. Pezdirc, Jan. Dol-tar — vsi iz Črnomlja; Jun. Ambrožič, Jos. Mo-vern iz Suhora; Mih. Zvab, K vasice; Fr. For-tun, Vinica; Jur,j Jesili, Belči vrh; Jun. Gorše, Zapudje; Peter Bižal, Piedgrad. — Deset. Ant. Harej, podd. Fr. Omejec, Fran Blaj in Jan. Pcrlič iz Idrije; Tom. Dime, Depaljavas; Anton Svetlin, Kamnik; Mih. Štelo, Podboršt; Fr. Jerihu, Škofeljca; Ilinko Hut, Domžale. — Gust. Kraševec, Gorica; Iv. Zorž, HraSče; Jos. Strgar, Videm; Iv. Telič, Cerknica; Jož. Križmanič; K. Lešnjak, Svetovit; Jož. Božič; četov. Jož. Ger-žetič; Pegan. des. Hrvatin. — Desetnika Anto Defar in Forčič; poddesetnika Jan. Leban in Iv. Pcculič; And. Rosič, Fr. Hotko, Leop. Lojk, Ernst Gruden, Ernst Gomizelj. — Fr. Bizjak; deset. Alojzij Sorta, Gor. Branica; deset. Mat. Mohorčič, Vel. Ubelsko; Viktor Vidrih, F.rzelj; Fel. Vidič, Kanal; Fr. Mahne, Tatre; poddes. Mat. Dolenc, Studenec; Iv. Požar, Beljsko; četovodja M. Kobal, Vipava; deset. Jos. Lozcj, Škrbina; Fr. Krševan, Rihenberk; Ivan Cuclč, Vrtojba. — Četovodja Ant. Harej, Iv. šinigoj, iz Dornberga; poddes. Iv. Pahor, Opatjeselo; Mih. Batistič, Ant. Kancler, Solkan; Leop. Rogelj, Lipa; Iv. Čem.goj, Otlica; Fr. Gorup, Ga-brije; poddes. Mih. Šorli, Podmelec; Jož. Hlcde in Izidor Illede, Brda; Anton Franca, škofje; Fr. Brkonar, Delnice; Maks Turk, Jož. Mikla-vec, ljublj. okolica; četovodja K. Kromar, Dolenja vas; Iv. Ponikvar, Jezero; Ant. Ambrožič, Planina; Jožef Roje, Vrbica; Jernej Premrl, Predjamo; Ant. liiažek, Razdrto. — Pred-moj. Jak. Reven; Joško Carl, Iv. Vouk, Josip Vončina ,Fr. Ilrašovec, Evst. Lapajne, Avoust Trčon, Iv. Pletersky, Jos. Simonič, Cezar Lu-kežič. — Invttl.di: Jož. Blažek. Jož. Tavčar, Jak. Hočevar, Fr. Božič, Ant. Šabec. — Fr. Česen, Sp. Bernik; Iv. Kern, Cerklje; Iv. Ulčur, Skaručina; Mat. Perne, Trzin;Ant. Kališnik, Sv. Ana; Jož. Jeruj, Mavčiče; četovodji Obre-kar in Bergant iz Ljubljane. — Poddesetnika Ivan Pipan — Smlednik in Ivan Kovač, Vrba; Alojzij Milic, Briščeki; Anton Zugar, Kočevje; Jož. Benedejčič, Zatolmin; Lovro Košak. Dolenjsko; Ant. Semprimožnik, Celje; Jož. Šilcr, Zagreb. — Viktor Keržič, Nadlesek; Alojzij Križman, Deskle; Jer. Križnik, Mali vrh; Franc Zore, Šmartno; Jož. Trumpuš, Ogulin. — Jos. Paček, Mal. Mraševo; Jos. Repselj, št. Jernej; Ant. Hren, Dobrnič; Avg. Toškan, Cerkno; Ant. Arh, Leskovec. — Jož. Hafner, četov. Iv. Praznik, Iv. Dobre, Fr. Požar in tov. — Avg. Pun-gos, Ivan Terpin, Jak. Šiniec, And. Purič, Pavel Fubris, Jož. Turšič, Lovrenc ZivuliČ. — Desetnik Ang. Zuzzi; Fr. Monjac, Juršiči; Mirko Škerlavaj, Opčine; Ivan Gombač, Podgrad; And. Štofa, Kopriva; Jos. Tomušič, Ant. Bo-bek, Iv. Ravnic iz Zumeta; Jož. Širola, Avg. Sušanj iz Srdočev; Milan Poščič, Opatija; Al. Milič, Jurčiči. — Simon Hudovernik, Jesenice; Ivan Končan, Dobrova; Jož. Vidič, Kanal; Fran Šinkovec, Dolenjsko; Štef. Kotnik, Loka; Mih. Pak, Sp. Slatinu; Ant. Ortur P.odbrdo; Mihael Lovrenčič, Sv. Lovrenc. — Fr. Kruh, Zagorje; Jan. Sitar, Visoko; Ant. Šabec, Trnje; Fr. Penko, Strmca; Iv. škrab, Topolcc; Štefan Pod-bršček, Vrtojba; Jož. Jamnik. Sav. dol.; And. Perenič, Selce; Iv. Kuštrin, Logarsko; Anton Živec, Tomaj; Jožef Lipovec, Babno polje. — Desetniki: Ant. Meden, Jož. Penko, Iv. Seršič; Fr. Šterk, Pet.' Sošič. Jak. Stok, Jož. Čekada, Jož. Klarič, Fr. Novosel. — Narednika Franc in Jožef Paškulin; četovodja Jož. Rijavec; desetniki: Leop. Plesničar, Iv. Lapanja, Fr. Ku-kec, Edvard Kocjančič; poddes. Adam Grabar — vsi iz goriške okolice. — Jakob Blaž, Jer. Zorman, Fr. Račič Al. Zerovnik, Iv. Babič, Mat. Srpčič, Ant. Pribac, Ant. Habjan, Jak. Rus, Anton Perko, Fr. Hribernik, Ivan Nahti-gal, Ig. Dolenšek, Jož. Novak, Jnk. Mlasko Iv. Kušar, Barlič Osvald, Al. Koclrič, Iv» Petrič. Vsem čitateljem »Slovenca« veselo božične prazmke in upapolno novo leto 1017 želimo topničarji s soške fronte: Anton Verbic, Gor. Logatec; Josip Fink iz Žalno, Dolenjsko, in Filip Skvarča iz Šebrclja, Primorsko. Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo: Četovodja Leopold Batič, Šempas; Franc Berce, Dornberg; Val. Hvala. Gor. Tre-buše; Mih. Stopar, Vel. Brdo; Fr. Podboj, Gorenje; Mat. Pelau, Studeno; Jak. Tomažič, Huje. — Topovodji Janko Novak iz Idrijo in Ciril Peršič iz Vrtojbe; desetnik Ant. Lovišček iz Ročinja; preiknoj. Jože Kuzmin in Karol Iloban iz Št. Andraža; Avg. Kralj, Gorica; Jož. Godirin, Skedenj; Jož. Gržina, Rovinjsko selo; Jož. Nežič, Dobrovlje; Fr. Lovšin, Gorica vas, R.bnica. — Slovenski fantje 30'5 eni možnarske baterije: Četovodja Ernst Gurcis; predmojstra Josip Jelene in Peter Novak; Fr. Lončar, Franc Lorenc, Ant. Klein, Al. Jurešič, Ant. Petkovšek, Mili. Kristančič, Mat. Lesjuk, Jan. Kočevar, Fr. Vratnik, Iv. Mole, Jos. Šolar, Fr. Poljanšek, Karel Zibret. — Desetnik Karel Pire, Iv. Prebil, A. Culjku. — Fr. Beni-gar, Anton Penko, Rudolf Krebelj — Trnovo, Stanko Šuligoj, Dol. Zemon; Iv. Roje, Iv. Vrh, Gor. Zemon. — Jan. Vraničar, Kamna vas; Jakob Bebar, Selce; Fr. Ferligoj, Rublje; Fr. Markovčič, Kožbana; Frid. Birsa, Rihenberg; Alb. Krušič, Orehovlje; Ivan Filipič, Vezilu; Jož. Jamnik, Svečana; Fr. Stare, Koprivnik; Ivan Nahtigal, Glince; Angel Fovčič. — Vcko-slav Kromar, Samobor; Iv. Arko, Mokronog; Iv. Kune, Gabrje; Iv. Kostrovc. Raka; Marko Kromur, Samobor; Jak. Skumavc, Jesenice; Ant. Tomažin. Zaloka. — Jož Mikec, Rud. Po-deiko, Avg. Kordin, Iv. Stanič, Jož. Janežič, And. Luščak. Udovčič. — Al. Germ, Trbovlje; Anton Kos, Ljubljana; Jak. Ažbe, Jesenice. — Desetnik Lov. Urbas. Ivunjo selo; Ivan Šumej, Zubukovje; Viktor Furlan, Trst; Iv. Ziganto, Loka; Mih. Matjaš, Pulj; Iv. Rustjn. Škrilje; Iv. Mezo, Postojna; Fr. Puntur, Rakek; Fr. Šuler, Bovec; Fric Zuzi, Gradec; Jož. Vogrič. — Iv. Lovšin, Lipa liri Bledu; Leop. Zalokar, Stopičo; Fr. Pavlovčič, Borovnica; Rantah Ant., Mokronog; Mart. .Tuklič, Metlika; Mih. Cerinšek, Moste; Kon. Terbuč, Zetale; Ivan Klavs. Vel. Lašče; Fr. Sodjn, Dobravlie; Ant. Kos, Dol. Mohorovec; Nik. Remic, Oselica; Fr. Rozman, Šenčur. — Jož. Grundovoc, Jož. Zidar, Iv. Zidar, Al. Petje. Št. Rupert; Ivun in Franc Kovačtč, Krška vas; Lov. Joreb. Ziri; Fr. Jereb, Kranj. — Slovenski mornarji in podčastniki: Peter Berut, Ivan RioUni, J. Šiška, Fr. Šinkovec, Jož. Bubič, Mutel Perosa, Iv. I\uc-jan, Toni Žerjal. — Četovodja Ant. Ludvik, desetnik Jož. Dolenc, poddes. Pavel Zigman, poddes. Ant. Weigl, Pet. Petturos, Jož. Golob, Fr. Požar, Fr. Križat. Rud. Sorčan. Pet. Fra- nolič, Evg. Skarpin, Aloj. Mišič, Pet. Mezc. — Fr. Šare, Ljubljana; Dom. Rudolf. Črni vrh; Ant. Buš.n, Solkan; Fr. Vodoplvc, Koren; Izidor Komic, Badu; Fr. Žagar, Št. Janž; Jos. Antonuc, Opčine; Ant. Novak, Motnik; Iv. Gr-dina, Zrenj; Iv. Jure, Doberdob, — Orožni mojster F. Prhne; narednik F. Tavčar; potovodja J. Jamnik; poddesetnika J. Gušperšič in Fr. Riliar; Iv. Mislej, Jož. Ilrvut, Matevž Košir, Jan. Strnišu, Miti. Žalec. — Štabni narednik A. Ilrovut; četovodji Fr. Pire in M. Gavr.lo-vič, podlovca J. Kadunc in P. MilanoviC in tovariši. — Poddesetniku GaSper Ogrin, St. Vrhnika, in Jož. Zevnik, Mavčiče; saper Konrad Lončinu, Ptuj. —- Četovodja Peter Pirih; Iv. Spec; pretlmoj. Raf. Poljšak; četovodja Ciril Tušek; Jer. Dričnik; Fr. Denšek; Mart. Kra-bonju, Al. Zuvnik. — Fr. lločovar in Ant. Lev-stek iz Malih Lašč; Jos. Znidaršič, Dobrepo-lje; S. Martine, ltuteče; Iv. Strah, Mrzla luža; Skrjanc in Malt. Tomlo iz Zagrudca; Srebr-njak, Hrušica; Somruk, Selo; Jož. Skuber, Št. Jernej; Sniolič, Vel. Loku. — Desetnik Leop. ToroŠ, Mih. Pečjak, Fr. Zuvudlul, Jož. Zigart, Ant. Verteli, Jos. Ferluga, Jan. Kocbek. — Ant. Stražar, Prapreče; Ivan Hočevar, Struge; Juž-nič. Bela Krajam; Jož. Malečkar, Št. Peter; Ignac Oroš, Konjice; Fr. Zemljič, Gor. Rud-gona; Mat. Dcbevc, Borovnica; Oinejc, Radomlje; Jan. Vrlinič, Črnomelj. — četovdji Jož. Mikše in Pet. Blužič; Jož. Krapeš, Jož. Gro-sovin, Fr. Vidic, Fr. Ferjunčič, Mat. Andlovic, Jož. Družina, And. Fabjan, Jož. Sušjan, Al. Vi-i.n, Gurtner. — Vinc. Sukošek, Št. Jurij; Gašper Cukjati, Trojane; Simon Maček, Bled; Blaž Sever, Planina; Štefan Rupret. — Jož, Skrinjar, Semič; Leop. Flander, Vič; Fr. Luk-ner, Dragatuš; Leop. Gorcnc, Novo mesto; Ant. Prosenik, Sulior; Jos. Škof, Metliku. — Desetnik Avg. Ogrinec, Kamnik; poddes. Ant, Novšak, Log; deset. Iv. Stros, Kranj; poddes. Leopold Prinčič, Gorica; poddes. Ivan Zaplot-uik, Kranj; enol. Iv. Murinček; Fr. Cernečič, Kostanjevica; Pet. Iludorovuc iz Semiča; Avg, Fabjan, Ljubljana. — Fr. Repina., Ant. Dolrio, Jož. Duhovnik. Al. Kostrevc, des. Vinko Si-mončič, Iv. Radič, M. Zorman. — Narednik Jož. Paškulin, Št. Andrež; narednik Raf. Štol-fa, Komen; četovodja Fr. Kovic, Peč; narednik Jož. Karis, Sv. Ivan pri Trstu; deset. Silv. Mu« čič, št. Andrež; četovodje: Aloj. Testen, Jož. Rijavec, Fr. Kogoj; desetniki: Jož. Kcrbančjč, Mat. Juriševič, Leop. Plesničar; poddesetnika Iv. Nesič, Jož. Milič; Just Gorkič, Al. Vižin, Fr. Blažič. Ant. Bole; Frid. Jazbec. — Pod-lovca Slavko Sever iz Ljubljano in Mih. Anž.6 iz Ilišč; Val. Kadunc iz Ljubljane. — Gašper Muhič, Ambrus; Jož. Šukulija, Prim.; Iv. Prebil, Moravče; Iv. Pekol, Dobernič; poddes. Fr. Petek, Ribnica; Ant. Leban. Tolmin: Iv. Česen. Kranj; četovodja Iv. Gutman, Črnomelj; Al. Uršič, Zužemberg. — Iv. Vreček, Trata; Pavel Brezur. Šenčur; Al. Ilukovnik, Šenčur. — Četovodja Franc Turk. — Alojzij Zajec, zrak-odd. — Franc Primožič iz Radeč. — Desetnika Fr. Postrak in Hans Mir; poddesetnik Hup. Ferk. — Franc Purapat. — Iv. Rusjan, Kozana. — Desetuik Jož. Adlešič, Jaška. — Jos. Lindtč. — Poddes. Henrik Sluga. — Mih. Gerden, Ant. Cvetko in Ant. Stojnič. — Andrej Goljevšček. — Al. Hočevar, Štanjel. — Rudolf Avsec, tolmač in cenzor. — Marij Šimenc. — Alojzij Ferčič, Brda. — Anton Gavec in M,ha Tarnov-šek. — Ignac Ravnikar iz Gamberku. — Ant, Gabrijelčič, Anhovo. — Ivan Velišček, Imenje. — Franc Oven in Franc Luzur. — Angel Fovčič, Komen. — Franc Puntur in Jožef Modre-jan, Rovte. — Poddesetnik Jož. Pucelj. — Predmojster Fr. Lotrič. —- Ivan Hočevar — Stružan. — Alojzij Primožič iz Novela pri Kostanjevici. — Ant. Sirk, Mihuelov iz Višnjevka, — Ivan Lenarčič, Kojsko. — Desetnik Jož. Zupan, Šenčur. — Poddesetnika Lovrenc Ravnikar in France Mikula; Jož. Seljak, Mart. Bregar, Iv. Malinšek. — Jožef Johunn in Mi-huel Červ, Huda južna. — Jožef Ducmaii. — Karol Novak iz Motnikn. — Vekoslav Lašič. — Jožef Novak, ki se obenem zuhvaljuje za darovano harmonike. — Četovodja Poderžaj in pešec Zabukovei: iz Ljubljane; poddes. Rušeč Franc, Kunuj Anton, Znidaršič F. iz Loga pri Sevnici; desetnik Plešnur J., poddesetnik Medved F.; pešci: Kogoj Pavel, Čuk A., Bc-čirer V., Kobal F., Horvat M., Eržen Jože, Rejc A., Gregorač J. iz Idrije; Šepec J. in Šepec F., Namro J., Ausec L. in Ausec F., Kraševec F., Martinčič J„ Hrovat F.. Arli J., Maurič F, Simončič J., Kerin M. iz Novega mestu in Krškega; desetnik Stupar G., Martinec K., Močnik F. iz kamniškega okraja, Penič J. in Škoberne F. iz Šmarja pri Jelšah. — Janko Zgonc, Rad-lcg; Janko Zednikar, Dobrava; Alojzij Rozman, Črna vas; Anton Ježek, Črnuče; Alojzij Znidarič, Zmazek Martin, Zemljič Jožef, ljutomerski prleki; Jožef AberSek Št. Vid, Mislili je; Karel Krajnik, Vitanje; Franc Šega, Sodražica. — Četovodja Rustja iz Rumelj; patrolovodja Iv. Šturm iz Cerkna; podlovec 'Ivan Ilrovat, Št. Jurij ob Taboru; podlovec Maks Cek iz Senožeč; patrolovodja Mrvelj; Josip Lindič iz Skurševca in vbi tovariši! — Četovodja Nikolaj Škrunjar, Jožo Kos, Jak. Zidlto, Ant. Smolej, Fr. Leskovec, Jož. Milnar, Tomaž Pretnar, Fr. Keti, And. Zalokar, Aleš MikloS, Mart. Erdani, Iv. Košir, Fr. ArnSek, Fr. Fedran, Fr. Požlep, Jož. Močnik, Pav. Av-senik, Fod. Jcsenko, Matevž Golenc. — Mornarji: Ivan Troha, Ciril Lipovž, Štefan Ore-škovic, Iv. Zupančič. — Fr. Kristan, Šenčur; Rudolf Janša. Dovje; Fr. Belič, Vič; Fr. Bože-glav, Primorsko; Iv. Spruk in B. Cuvln, Štajerca. — Slovenski gorski topničarji na bojni črti. — Aleksander Potočnik. Proti / LIBERSKI / Emln En Konstantinov katarom j vrelec. nedosegljiv. / Bedno ca Je rabilo pohoj. HJe«. / Veličanstvo oooar ln kralj Franc / Joiet I. I Dobiva «o povHoit ith po ravoatctji'*u vrolr.a v Libercih. Ivan Cučli, star 17 let, U Vrtojbe Stev 93, Je bil v vojaški (prej mestni) bolnišnici v Gorici. ti. avgusta so ga odpeljali iz Gorice v neko drugo bolnišnico. Kdor bi vedel knj o nJem, se prosi, da bi to naznanil njego-vemu očetu Fiancu Ćućii. Batulo, p. crniče na GJriškera. 204j S Proda se t Kamniku enonailstropna v kateri se je veliko let izvrševala trgovina, z vrtom, korporacijsko pravico in specerijsko opravo.-- 2949 EARL KUMEH, Kamnik. BEJSEirasaEJESEiaiaiiJEaEBSiaaEiiaaa a a a a s a ra a B a iS a a a a a B a a a a KaS delalo frapSsH, o tem lahko izvoS v m:5nl novi knjižici: „Brat Gabriel Giraud In njegova ustanova v Rajhenbiirjju. Dobiva so pri oo. trapistili v Rajken-burgu, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat v Novem mestu in po vseh drugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2'SO in v platno vezana K 3*50, po posti pa pri obeh po 20 vin. več. - Te no samo vseskozi zanimive in s primernimi podobami okrašeno, umpak ravnotako podučne iu zabavne knjižico bi ne smelo manjkati v nobeni žolarski in druStveni knjižnici. Sezite tedaj po tej neuavadni knjižici vsi Slovenci, vse Šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnice Marijinih družb itd. I a a a a a a a a a B a □ a a a a a a a a a a a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa 2974 sa proda. VpraSanja na IVAN ZUPANČIČ, MOSTE 55. 8 vinarjev (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki so Vam dopošlje — na zabtevo brezplačno. — Prva tovarna ur JAN KONRAD, e. in kr. dvor. založnik Brtis št. 1552 (Češko.) Nikel ali jeklene are na sidro K J'—, 7 —, 8'—. Vojno - spominske nikeln ali loklons nre K 11'—, K 2'— : armadne radij, ure iz niklja ali lekJaK. It-—. .lisi vae srebrne ttoskopl remont, ure ■ sidrom K 19__ K.:o-~. Budilke, stenske m ure na stojalo v veliki izberi po nizkih cenah, »letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetja. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Odda se velika prijazna ▼ .soba št. 2993 prvem nadstropju, blizu pošte, samo za pisarno ali v trgovske namene. Pismene ponudbe na upravništvo .Slovenca*. Zamaške nove ln stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno Izvršuje umetniško po vsaki fotografiji DAVORIN ROVŠEK prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska nlica 3ia. Orehov les Kostanjev les v hlodih, v polonih in hlodih 2407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. urece vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah 2383 suhe iifei, Kari Komar, Pogačarjev trg, Ljubljana priporočam slav. občinstvu tu in na deželi svojo zalogo limon po najnižji dnevni ceni. 2947 ШШШШШИШМШШШШШШШШКШШШ zmožna samostojno voditi trgovino z meSanim blagom na zelo prometnem kraju v glavnem mestu, so sprejme kot Pogoji: Znanje obeh dež. jezikov, primerna izobrazba in najmanj 80u0 K kavcije. Ponudbe na upravo lista pod »Kompanjon 2967«, dobro blago v originalnih zabojih d ca. 60 do 75 kg tovarniška teža, dalje 80 % • »s a в ras oddaja po najnižji ceni, m B&^BSei dok.traja zaloga, tvrdka A. KUŠLAN, Ljubljana, Eariovska o. 15. Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastvent^onc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestey. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. Gospodična 18 let stara Celi nastopiti službo • «• • a * . • iv izurjena v slovenski in nemški stenografiji, strojepisju, laščint. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2998. (Znamka za odgovori) ----— ----3CZ J I. J L Sprejme se takoj ftuljnrski vajeni event. dva. Prednost Ima tak, ki se je že udi te stroke. JOSIP PREŠEREN, Cevlj. mojster Spod, SiSka, Gaslska ul. 240. Najlepia božična darila kaitor velika izbira hrllianto? In voinlh ur po najnižjih cenah. Izšel je novi cenik a koledarjem, tudi po pošti gratls. Cene brez povišha. Za obilni obisk vljudno vabi tvrdka f. ШШ, Prešernova ulica 1 v Ljubljani. si £ M Ш .. ® "o M ~ « Z c-e ft'- G c .. O a> o -3 a. M s v es w > ta ■g i 0 s m £ 1 iM ra » c s ■ i§ ■4 o s ** > o 5? J » o « 3 a 5 i S Л 73 >o a j- ° 5 a s •si s- S o 9 «3:2; s S? * -ra, n -2-S 100 litrov zdrave domače рЦабе osvežujoče, dobre ln z^jo gaseče si lahko veak sam priredi z malimi stroški V zalogi so snovi za: ananas, Jabolinlk, grenadlno, mallnoveo, poprova metu, mu&kateleo, pomerončnik,dl&cčaper-la viSnjevoo. Skaziti so no more. Tu domača pijača se lahkopijo poleti hladna pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja Snovi z natanč. navodilom stađejo po povzetju JAN OE.OLIOH drožerlja pri K 8-60 fcrsn angela, BRNO 843 Morava. 600 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolloh z zraven spadajočim milom vso solnčne pege, maroge, »olnčno opekline, ogroe, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mla dostno svežo in nežno. Cena E 4-60 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 13'SO, e poroij __ K 23'90. Vse brez kakih nadaljnih stroskov. Naslov za naročila JAN GROLICH, drožerlja pri angelu, Brno 643, Morava. ULjamontl za rezanje »tekla za steklarje ln domačo rabo. St. 1 za steklo v oknih K 3 30. — St- 1 za nav. močno steklo K 4-80. - 8t. 3 za vse vrste brušenega stekla K 7'ЗБ. — St. 4 za modno brušeno stoklo, neobdelano, in za zrcalu K 10 66. povzetje ti vinar voč. Za reeluo in solidno blago jamči JAN GROLICH, drožerlja pri angela, BRNO 643 Olorava. Framydol {'„.'"Ле" рГиПп sivo lase in brade za trajno temno pobarva. I steklenica s poštnino vred X 2'70. J*ydyol bleda Uoa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred £2 45. Povzetje 34 vinar, več. Naslov za naročila; JAN GROLICH, drožerlja pri angelu, Brno 643, Morava. Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. V v Ljubljani reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentni davek plačuje iz svojega, cescss Zunanjim vlagateljem so za poši- 3 o ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice Od 1. januarja 1917 po 47, %. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2> 15 ali 22 v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentjije{o Jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Načelstvo! Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik t LJubljani L podpredsednik: IL podpredsednik:' Bogumil Remeo, o. kr. profesor Karol Pollak ml., tovarnar r Ljubljani. v Ljubljani. Člani: Ivan Doleno, o. kr. profesor v I^ubljani.; Zajo Albin, c. kr. ra«. oflcijal т Ljubljani', Anton Kralj, tajnik Zadružno zveze v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v Ljubljani- dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani, Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sugnik, a kr. gimnazijski protesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweilzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš USeničn'k, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, o kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Čadež, kutehet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fln габ. oficiial v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. габ. revideat in poseetnik v Lgubljanl. Š®lenfe**rg©va ulica št. I, sprejema priglase na sra I. Štiridesetletno davita prosto 5'LV^no amortizacijo državno posojilo h 92 50% za 100 K nom. 31. davka proste 5V/c-ne, dne 1. Jimija 1922 vračljive državne zakladnice h 96-50°/a za 100 K nom. ф po originalnih pogojih. — Podpisovanje se vršJ od 20. novembra do 16. decembra 1916. se vsaki dan pedražuje! Паашдапкхмг т tawj»..jMir, гагглжл лжшизапж <8? IIU iaca, .хкихогмш p. vC^ ce ишшмс.-.итш prS^ZlBll <>!>*-№ tU utiaui verižice ure ii> ptiil. zovr. vrriž. zapone hrilj. uhAiii , Union' - ure bril), prntnn! r.tcrnn eeh»frhuu?3i Омеоа •»K«ri • «v. -treuiiM К9 KV I p №ova trgovina па..р."о»ч gHniffic poiJto g Jpec!ala trgovlssa zlatnine, вг in srsforntoe. : A M mnz v trgovini НЧЧ* A rjuh torš&alk • [ p rt@w j prtačev brisač LJubljana, Sel&nbur^sva u!. 5 nudi se priložnost za dobri in ceni nakup: psrn. blazin pernic žepnšft robcev 8ST zimsko perilo za vojake. "ШВ Bližalo se veliko i sreče! V času do 1. feb. 1917 Izžrebani bodo glavni dobitki sledečih Izbornih srečk: Hovlb srečk Hvstr. rdečega križa . Зоо.осо in $00.000 kron Tnriklh srečk . . 2оокооо, 4oo.ooo in 2©o„©oo kron 3% zemljiških srečk Iz 1. 1Ш . . &0.000 in 9o,ooo frank. 3% zemljiških srečk \г I. 1389 . . 60.000 in loo.oso kron 17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.009 кГОП oziroma frankov. ——-— Mesecci obrok samo K ?•— oziroma K 3*75. Te srečke imajo trajno denarno vrednost In je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaja netzžrebanja izklJuCenal — Zahtevajte brezplačna pojasnilo in igralni načrt, hitite Z naročilom! SreSkovno zastopstvo 11, Lju&!]jana. здтаввшт: fie puščajte otrok samih, da se požari omejijol .шпвшшвгпшт Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam io poškodbi cerkvenih nom Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam t 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobllije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita ln krmo j 4, zvonove proti prelomu; 6. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetju in druge kombinacije In proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavštrIj.sko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 bron 17 vin., so poskočila koncem leta 1913. na 735.117 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, temholje bo rastel zaklad. Ponndbe ln pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverjo-nlStvo v Celju in na Proseku, kakor tndl po vseh larab nastavljeni poverjorikL Cene primerne, hitra cenitev In takoj8nje Izplačilo. 1439 C :.•;::.' : ЗТИЛИИШШИИИИ^ Ms pušžajte otrok samih, da se požari omejijo I ii тптми mi iiiiiMKiiMiii——«ии шаштшштттшттшшкоамтткпштктшшш ^шшшГ i........-i.............*........ RMERIKHNSKI sSLOVENEC je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — U Stane 15 K letno. — Izhaja v ■ i torek in petek v lastnem domu. B 1006 N. Chicago St., Joliet, III. USA. Cenjenim rojakom in slavnim de- H narnim zavodom priporočamo svoj jj Bančni Oddelek j za pošiljanje denarja na vse D kraje in izvrševanje vseh to- D zadevnih bančnih poslov. — Ц Vse nase poslovanje je zajamčeno! [j oa □аппаапппасаапапаасаапапапасзопоап Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. de2. življ in rentne, nezg. in jamstvene zav;irovnlnice sprejema zava oranja na doživetje in smrt, otroškiii dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamsinona zararoranja. Javen zavod. Absolutna va;nost. Nizke premije. Udelužba na dividendah pri žlvljcnskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavfirovanj koncem leta 1914...... ......................li 173,490.838-— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se ie izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistegn dobitka . . K 432 232'66 Kdor namerava skleniti iivljensko zavarovanje, veljavno za 13а]П.В ZUD&.'OCatljC, uaj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine pros'o. E?®" Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najuirodne/š/m/ pogoji. Marije Terezle cesta St. 12. 1439 i poroča stavnemu oSčtmtou, da se -cjad -pofamezui t>t c£t£>i. x do&iimi uMijatinvi četiCjt, doflfet ne •poide tafoga, Rajtv u&fed. -pomanjkanja lifinja in tjffed etto^tfv nt i ui&tetijefiaifi, cd z c d c\ če ie -pora&a ubnja ontejifa. gg^ %a focf.a: č 20} na: pot'i мз. jmoderue-jše o&Ctile. - S^-ooot&tvie fiafco-oostt. ^ЖЖЖЖ1ЖЖЖ1ЖЖЖЖЖЖЖ.ЖЖЖЖЖ1ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ M РрВДДДД petega 5V2% airsfr. nožnega рмојИа gg ц| "" ^ Рг1]аве sprejema še nadalje вшгш^нш^ш^ Pagoji, fealtsr so bHJ o'^aoljen!. Fajs.rji ua нгда »osnpJa se spre-{вш.1^0 u зћгатЗш Зп uprauo. Жж\ i« ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ Od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z odlokom dne 9. oktobra 1916, štev. 30.912, koncesijonirana pisarna za revizijo voznih listov ter reklamacijskih in tarifnih pojasnil, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 29. Uradne ure: dopoldne od Vj9. — 1/212. ure, popoldne od V2З. — V2 6. ure, razven nedelje in praznikov. V revizijo izročeni vozni listi se pregledujejo točno in s strogo pazljivostjo. 2751 gep- Honorar nizek. plačuje vedno najvišje cene in sprejema pismene ponudbe z navedbo množine lesa in cene Josip kralj Ljubljana, Franca Josipa cesta 7. Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154. -35Г 1 liter Izvrstnega Jedilnega olja za si lahko naredi vsak sam iz mojega najbolj priporočljivega Гатгп^по Mnrcbona mahu" 3 priloženimi dodatki in z natan-ШаЦККВ „ШиГаКсЦа lllalUl čnim navodilom. Opozarjam pa cenj. svoje odjemalce, da se prodaja različne vrste mahu in druge podobne reči га nap.rza mo?eS Caiasta „Morskega mahu" ^SLSt^iu napravljeno olje se ne loči nič od pravega olja ter se obdrži več tednov. Vsakomur je na razpolago na stotine priporočilnih najboljših pisem. — — Po pošti se pošilja najmanj ШЦ11 IfffĆff Ljubljana 5, 6 zavitkov. Razpošiljalnica U5^ 1*1111 UF4LI1 Mestni trg 13. v c o C D A iS +-> o J3 o Uh O. y> ra 2 K Postavitev ! takol! Brez pomfs'eka Jos. štoalni stroji najlepše ia časa božično In nonolsfno darilo. TI stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najiiotjši sedanjosti, šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imaio 10letno {(aran-cijo, krogijićea, brezsuraen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnauju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen. 2978 Čim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v LJubljani, sv. Petra nas.p 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri BRH.TA EBERL Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. n 3 ГО o 5r o ■"t 3 o nim vedno ugodnim obro lovaniem. — Denar se lahko dviga vsak dan broz odpovedi. — Kupovanje in prodajatiie vretlnosin.li pnp rjev strogo v okviru uradnih kur/.tiih porodil. — Shra-njevanie in upravljanjo (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 tj Ustmcna in pismena pojasnila »л nasvei o vseh v bančno široko spadajočih transakcijah vsekJar ijrezpiacno. Stinle (ietiirnlh vi .->4 aa hranilne knjUlca dne JO novembra 1916 S 143,2*1.140.-, Tisk »Katoliške Tisk