:r_ Ptuj, torek, jt; 7. aprila 2009
letnik LXII • št. 27 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po Sloveniji
Ljubljana • Referendum zaradi odvetniških zaslužkov? O Stran 2
Reportaže Trdobojci • "Haloze so tako lepe, da ti vzame dih!"
O Stran 6 L
Črna kronika Ptuj • Grozljive izpovedi prič, predvsem sorodnikov O Stran 24
v
Štajerski
Ptuj • Princi ptujskega karnevala sadijo lipe
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Mali nogomet •
Pred Ptujčani »padla« tudi izolska trdnjava O Stran 14
Prispevek k narodni in ekološki zavesti
V turniškem parku, kjer že dolgo čakajo na princa na belem konju, pa država to noče in noče biti, pa čerpav so tam pred petnajstimi leti obnovili streho in uredili hišniško stanovanje, skušajo vsaj s simbolnimi dejanji vplivati na to, da bi se končno našla rešitev tudi za spečo lepotico.
Blaž Rola •
Pokukal v teniški svetišče in se dotaknil »svete trave«
O Stran 15
Deseti princ ptujskega karnevala Vegan Turniški, pl. Thurn in Valsassina je 4. aprila skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, podžupanom občine Hajdine Janko Mercem in poslancem državnega zbora Branko Mariničem posadil prinčevsko lipo, darilo devetega princa karnevala Mirana Uriha. Princi karnevala bodo (oziroma so ponekod že) posadili deset lip; turniška saditev je bila peta po vrsti. Deseti princ karnevala pa jih je podaril tudi društvom oziroma tistim, ki ga podpirajo v njegovem delovanju. Sajenje lip je svojevrsten prispevek k urejenemu okolju, hkrati pa simboličen prispevek k narodni in ekološki zavesti, poudarja »princ« Stanko Vegan.
Peta zasaditev je še bolj utrdila sodelovanje med občinami Ptuj, Hajdina in Videm, kajti lepo je, ko sosedje drug drugemu podajo roko in ko se slabo pozabi, če je bilo, kot so zapeli turniški ljudski pevci, ki so spremljali sobotno posaditev lipe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • 23. seja občinskega sveta
Muzejske zgodbe še niso zgodovina
Takoj v začetku 23. seje ormoških občinskih svetnikov je svetnica Ana Pevec seznanila kolege o prvi, konstitutivni seji sveta Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ta se je zataknila pri tehničnih in finančnih zadevah in člani sveta so predlagali, da se čim prej sestanejo župani in stvari dorečejo tako, da bodo jasne. Povedala je tudi, da je razmerje sil v svetu takšno, da Ormož nikoli ne bo mogel uresničiti svojih pogledov: od osmih članov sveta so štirje iz ptujske občine, trije iz ormoških in eden je predstavnik zaposlenih.
Župan Sok je bil drugačnega mnenja, saj je povedal, da je razmerje za Ormož ugodno, sploh če upoštevamo število prebivalcev na posa-
meznih območjih. Prav tako je izrazil upanje, da bo svet zavoda strokovno telo, saj so v njem kompetentni ljudje, in ne bo služilo dnevni politiki. Podobno si je na nedavnem obisku zaželel direktor tega zavoda Aleš Arih: da bi jih politika pustila pri miru in da bi se lahko posvetili strokovnemu delu. Povedal je tudi, da so z registracijo zadeve pravno formalno že v veliki meri urejene, konstituirati je bilo potrebno še svet zavoda in sprejeti programe.
Njegove želje pa ni očitno slišal svetnik Slavko Kosi (LDS), ki je prepričan, da zadeve okrog muzeja še vedno
niso urejene. (O tem je želel razpravljati, vendar mu je pošteno ponagajal mikrofon in nikakor ni mogel do besede. Ko se je oglasil Kosi, je odpovedal celo mikrofon njegovega soseda Miroslava Tramška, ki je sicer takrat, ko je govoril Tramšek, deloval brezhibno. Nagajivi mikrofon si je pobližje ogledal tudi župan, vendar tudi on ni uspel pogruntati prave diagnoze. Zato je Kosi s svojimi za mikrofon pogubnimi vibracijami stopil do govorniškega pulta, kjer je končno lahko povedal, kar je želel.)
O Stran 7
Ptuj • Tretji dnevi občin
Nagrajeni Videm
„Veseli in ponosni smo, da smo prav mi med vsemi
■ v ■	■	■	■■	■ ■ "V ■	■	■	■	m	M v ■	■
občinami prejeli najvišje priznanje kot občina z naj-odličnejšim komuniciranjem, za kar gre zahvala prav vsem mojim sodelavcem in županu," je ob prejemu letošnjega priznanja za Q-občino leta 2009 dejala direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc.
Ratajčeva je po kratki predstavitvi občine Videm povedala še, da so eno izmed nagrad sicer pričakovali, saj vedo, da delajo dobro, niso pa pričakovali najvišjega priznanja: „To je bilo res prijetno presenečenje in osebno lahko rečem da mi ta nagrada pomeni potrditev mojega osemletnega dela v tej občini. Smo razmeroma majhna občina in smo posebej ponosni, da lahko kakovost svojih storitev merimo tudi s tem zunanjim priznanjem, To nam bo motivacija in spodbuda za naše nadaljnje kakovostno delo. Občina Videm namreč v tem času že izvaja naslednji velik projekt, gre za multipoint oz. spletno predstavitev
Foto: Simona Meznarič
občine, ki jo izvajamo v okviru programa Leader in je iz tega programa tudi sofinanciran. Povedati moram tudi, da ustvarjamo bogat informacijski sistem, in sicer v treh sklopih: e-politična občina, e-ob-čani in e-občinska uprava.
O Stran 3
Slovenija • Se obeta referendum zaradi odvetniških zaslužkov?
Manj iz državne blagajne, več iz žepov!
Poslanski skupini SDS in SLS sta v petek v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma glede novele zakona o odvetništvu. Zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma je vložilo 33 poslancev omenjenih dveh strank. Referendumsko vprašanje se glasi: ali ste za to, da se uveljavi novela zakona o odvetništvu? Pobudniki predlagajo, da se referendum izvede 7. junija, hkrati z evropskimi volitvami.
Jože Tanko je opozoril, da je Odvetniška zbornica Slovenije vložila pobudo za oceno ustavnosti veljavnega zakona o odvetništvu in zakona o odvetniški tarifi. Z interventnim spreminjanjem zakona o odvetništvu se po njegovem mnenju poskuša prehiteti odločitev ustavnega sodišča, s čimer bi postalo odločanje ustavnega sodišča brezpredmetno. Rešitev v veljavnem zakonu o odvetništvu je primerljiva z rešitvami v Avstriji in Nemčiji, je dejal Tanko in dodal, da sedanje odvetniške tarife dosegajo raven do 60 oz. 70 odstotkov odvetniških tarif v Nemčiji, kar je primerljivo glede na plače in splošne razmere v državi.
Tanko in Kres: odvetniške tarife se bodo močno dvignile
Ključni razlog za spremembo zakona po nujnem postopku ni ohranitev odvetniških tarif, meni Tanko. Sprememba sistema je po njegovem mnenju potrebna zato, »da bi se te odvetniške tarife dvignile, s čemer pa bi se posledično dvignili stroški za državljane in za državo«. Ob tem je opozoril, da je po veljavnem zakonu in po noveli dana pomembna pristojnost politiki pri odločanju o odvetniški tarifi. Zakon daje to pristojnost DZ, novela pa
ministru za pravosodje. »Mi pa smo prepričani, da je stopnja soglasja za odločanje v DZ bistveno višja kot v primeru, ko o tem odloča samo minister,« je dejal Tanko. Neustrezna je tudi rešitev, po kateri je zavarovalnica dolžna zavarovati odvetnike, so prepričani predlagatelji. Kot je dejal Tanko, je za primerljive poklice v Sloveniji urejeno drugače. Kot posledico tega pa Tanko pričakuje dodatne stroške, ki se bodo prelili v odvetniško tarifo.
Odvetniške tarife bodo z novelo zakona o odvetništvu močno poskočile, s tem pa bo bistveno manjša tudi pravna varnost državljanov, predvsem preprostih ljudi z nizkimi dohodki ali celo brezposelnih, je dejal poslanec SLS Gvido Kres. Zato po njegovih besedah vztrajajo, da se obdrži veljavni način določanja odvetniških tarif. »Tudi odvetniki bi se morali spopadati s krizo. Popolnoma nesprejemljivo je, da se odvetniške tarife lahko prosto oblikujejo in da o tem odloča politika,« je poudaril Kres. Po njegovem mnenju je prišlo do nekakšnega bojkota, da je odvetnikov za zastopanje po uradni dolžnosti premalo. »Tudi to kaže na to, da so se dobro organizirali in da dobro vedo, zakaj gremo na to pot. Vsakomur je lahko kristalno jasno, da je cilj predvsem še večje plenjenje naših državljanov,« je ocenil Kres.
Interpelirana ministrica je v dvorano pred devetdeset »duhovnikov, starešin in pismoukov« vstopila v spremstvo skoraj vseh ministrov (apostolov). Vsemogočni Borut Pahor je še zadnjič povedal, da podpira delo ministrice, a ni uspel prepričati velikih duhovnikov, farizejev in ljudstva (Grims in Tanko ter somišljeniki), ki je zavpi-lo: „Križaj jo!"
Tedaj je veliki duhovnik (Branko Grims) stopil v sredino in prebral interpelacijo. Pričelo se je krivo pričanje z leve in desne strani, toda njihova pričanja se niso ujemala. Ko se je stemnilo, so se kriva pričanja nadaljevala in Poncij Pilat (Pavel Gantar) je imel veliko dela, da mu je uspelo obvladovati množico. In bolj ko se je bližala polnoč in čas križanja (glasovanja), vse bolj nestrpni so bili na desnici, saj so pričakovali,
Tanko je spomnil na poziv SDS, naj koalicija preko DS sproži odločanje o vetu na novelo zakona o odvetništvu. Ker koalicija in DS nista prisluhnila pozivu, je po njegovih besedah ostala le še možnost, »da zahtevamo, da se o noveli zakona odloči na referendumu«.
Kozinc: Referendum je zgolj nabiranje političnih točk
Odvetniška zbornica Slovenije nasprotuje referendumu o noveli zakona o odvetništvu, saj to ni tako vprašanje, ki bi se zastavilo vsem Slovencem, je vložitev pobude za referendum v DZ komentiral predsednik zbornice Miha Kozinc. »Gre zgolj za zbiranje političnih točk in politično demagogijo,« je poudaril. Odvetniška zbornica meni, da vprašanje glede novele zakona o odvetništvu ni vprašanje, o katerem bi lahko odločali na referendumu. »Gre zgolj za zakon o spremembah zakona o odvetništvu, ki je tako malo pomemben, da se lahko prepusti zakonodajalcu, da o njem odloča, ne pa celotna Slovenija,« je dejal predsednik zbornice. Ob tem je izpostavil stroške izvedbe referenduma, saj po njegovem vedenju vsak tak referendum stane tri milijone evrov. Kozinc je za ponedeljek napovedal podrobnejši odziv zbornice.
da bodo zaslišali petje petelina. Vendar se ta ni oglasil. Torej niso pričakali izdajalca Juda, ki bi na levici izdal ministrico, in tako je za interpelacijo (križanje) glasovalo samo 31 poslancev, proti pa 48. In kot pravi Sveto pismo: že drugi dan so vstali krivi preroki na levi in desni strani in v kratkem lahko na Šubičevi 4 v Ljubljani pričakujemo novi pasijon. Verjetno bo spet na zatožni klopi „levi" razbojnik. Skratka omenjeno sejo najlažje opišemo z Jezusovimi besedami: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo."
Medtem ko se poslanci igrajo pasijonske igre, pa se Slovenci vse bolj vračamo v Staro zavezo ter smo vse bolj podobni skupnosti Izraelovih sinov in bomo v kratkem lahko za preživetje samo še čakali na mano in Mojzesa, da bo udaril po skali in bo v curku
Zalar: Gre za škodljivo potezo
Na ministrstvu za pravosodje menijo, da zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma ni v interesu tistih, ki jih novela ščiti. Gre za škodljivo potezo,« je poudaril minister Aleš Zalar in ponovil, da odvetniške tarife ostajajo enake oz. se nižajo, ko gre za javna naročila. Po Zalarjevih besedah so se na ministrstvu za spremembo zakona odločili, da bi vsakomur, zlasti pa istim ljudem, ki si odvetnika ne morejo privoščiti in ki bi bili zato upravičeni do brezplačne pravne pomoči, omogočili dostop do odvetnika. Referendumska pobuda zdaj zaustavlja to možnost, je dejal. »Na ministrstvu nas zelo skrbi, kaj bo, če bodo odvetniki uresničili svojo napoved izpred dveh mesecev in sistematično odklonili zastopanje ljudi v postopkih brezplačne pravne pomoči in v kazenskih postopkih,« je pojasnil minister. Kot je dodal, je bil to glavni razlog za nujni postopek sprememb in dopolnitev zakona, saj so ocenili, da bi lahko sicer prišlo do resnega ogrožanja pravne varnosti v državi. Žal je opozicija, zlasti SDS in SLS s sistematičnim ponavljanjem neresnic poskušala ustvariti v javnosti vtis, da se z novelo odvetniške tarife zvišujejo, zato še enkrat ponavljam, da odvetniške tarife osta-
pritekla voda. Gleda na zadnja dogajanja na gospodarski sceni pa bo morala slovenska vlada za rešitev gospodarske krize uzakoniti sedmo božjo zapoved, ki pravi »Ne kradi!« in več govoriti o privatizaciji družbenega premoženja.
V glavnem: 4. seja državnega zbora je zaključena in SDS nadaljuje boj proti izbrisanim, saj je že vložen predlog za ustanovitev preiskovalne komisije, njen temeljni cilj pa je razgaliti manipulacijo, ki jo predstavlja število tako imenovanih izbrisanih. Drugače pa sta poslanski skupini SDS in SLS vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odvetništvu. SDS in SLS namreč nasprotujeta, da bi odvetniške tarife ob soglasju ministra za pravosodje spet določala Odvetniška zbornica.
Vsekakor pa vlada skuša po-
jajo nespremenjene, je poudaril Zalar in dodal, da se v enem delu celo občutno nižajo.
Tarife tudi do 185.000 evrov
Gre za del, ko odvetniki zaračunavajo svoje storitve v postopkih javnih naročil. Zneski, ki so jih začeli uveljavljati odvetniki v skladu z veljavno tarifo, so po ministrovih besedah »astronomski«, na kar jih je opozorila Državna revizijska komisija.«Izračuni kažejo, da so se z zakonom o odvetniški tarifi odvetniške tarife znižale, če je šlo za vrednost zahtevka stranke do 2000 evrov. Če je šlo za zahtevek do 20.000 evrov so ostale tarife nespremenjene, pri zahtevkih nad 20.000 evrov pa so odvetniške tarife bistveno višje, kot so bile prej,« je navedel minister. Po njegovem mnenju gre za veliko zavajanje s strani vlagateljev referendumske pobude. Tarife za javna naročila so bile prej 1300 evrov, po veljavnem zakonu pa so tarife variirale od 70.000 evrov na zadevo pa tudi do 185.000 evrov, je dejal Zalar. Pobuda SDS in SLS je po njegovih besedah preprečila, da bi se te tarife znižale, zato bodo v hudih finančnih problemih vsa ministrstva, ki majo odprta različna vprašanja v zvezi z javnimi naročili.
STA (pripravlja: SM)
gasiti požar s tretjim svežnjem protikriznih ukrepov, ki naj bi luč sveta zagledali še v tem tednu. Po slabih štirih letih, odkar je uprava Dela, d. d., z mesta dunajskega dopisnika odpoklicala Matija Graha, se je končalo sojenje na prvi stopnji in sodišče je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Torej lahko zapišemo, da so Grahova stališča do avstrijskega ustavnega zakona in ravnanja slovenske politike bila v skladu s programsko zasnovo časopisa, žal pa ne s programsko zasnovo Janševe vlade. In spet smo korak bližje „neodvisnemu" novinarstvu, saj je sodišče z razsodbo postavilo precedens za vse prihodnje sodne spore med novinarji in njihovimi delodajalci. Seveda pa ostaja odprto tudi, kdo bo delil denar med medije in kako. V prihodnjih dneh naj bi bilo jasno, ke naj bi bil objavljen javni razpis. Vsekakor se bodo sredstva delila nekoliko drugače, saj ga bo delila nova ekipa, pa tudi ministrica za kulturo Majda Širca nasprotuje sedanjemu načinu razdeljevanja sredstev, pri katerem se bo od prijavljenih medijev zahtevala politična uravnoteženost. He-he. Verjetno pa bo medijski sklad korenitejše spremembe doživel z novo medijsko zakonodajo, ki je že v pripravi.
Victor Šala
Uvodnik
Resnico je pa muca snedla
Ko sta moji hčeri začeli pregledovati časopise in mi navdušeno razlagati, kaj vse tam najdeta, sem jima takoj razložila, da vsega, kar vidita v časopisu in drugih medijih, ne smeta jemati za čisto resnico. Razložila sem jima, da obstajajo propagandni sestavki, katerih namen je povečati prodajo nekega artikla, zato ga članek kuje v nebo in hvali na vse pretege, po drugi strani pa imamo novinarske članke. Pod tistimi je po navadi podpisan novinar s celim imenom.
Nato ju bom naučila, da to, kar piše mama, niso njene misli, njene ideje ali prepričanja, ampak da piše o dogodkih, ki se zgodijo, da poroča o stvareh, kijih povedo ali naredijo drugi, in pri tem nima vpliva na to, ali ti govorijo resnico ali ne. Sploh v zadnjem času se je krepko povečalo število sogovornikov, za katere čas potem pokaže, da niso govorili resnice, čiste resnice in samo resnice. Ampak da jih je njihova zavarovanost vase, v svojo plat zgodbe, odpeljala daleč po poti domišljije. Pa to ni tisti primer, ko za do polovice poln kozarec en sogovornik trdi, da je na pol prazen, drugi pa, da je na pol poln - in imata teoretično oba prav. Gre za primer, ko imamo kozarec rdeče tekočine in en sogovornik trdi, da gre za češnjev sok, drugi pa za malinov. Ker ga ne moremo pokusiti, vemo, da eden zanesljivo laže, a ni povsem jasno kateri.
Imate pa tudi tretjo skrajnost, kije na Ormoškem dosegla epidemične razsežnosti in takoj napade tudi prišleke, ko stopijo v te kraje. Torej v tretjem primeru imamo v kozarcu tekočino oranžne barve, eden od sogovornikov trdi, da je rumena, drugi da je rdeča. Iz tega lahko vidimo, da je nek drobec resnice v zgodbi obeh, a da ga je že davno prekrila dodana primes, ki je povsem spremenila barvo. Morda bi kot del obvezne opreme novinarja, tako kot imajo na vojnih območjih čelado in neprebojni jopič, lahko predlagali detektor laži, potem bi bilo malo lažje. Čeprav demokracija je najbrž tudi to, da imajo dostop do medijev tako tisti, ki trdijo, da je češnjev, in oni, ki so prepričani, da gre za malinov sok. Ali ne?
Ko bosta hčeri še malo zrasli, ju bom naučila, da obstajajo različne novinarske zvrsti, od katerih ima vsaka svojo nalogo, in da ima večina novinarjev normo, ki jim dovoljuje, da se poslužujejo le najprimitivnejših, ker za druge zmanjka časa. Naučila ju bom, da novinarji nismo sodišče, ki bi dokazovalo, kdo je kriminalec ali lažnivec, in da je povsem zanesljivo le tisto, kar napiše mama na drugi strani levo spodaj. To je res tisto, kar misli.
Dobro bi bilo, če bi to naredile tudi druge mame. Čeprav za nekatere odrasle, izobražene gospode bi to prišlo vseeno že malce pozno.
Viki Klemenčič Ivanuša
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu?
„Tu stojim, drugače ne morem, preden me sodite, se soočite s svojo vestjo," je svoj nastop z besedami Martina Luthra zaključila interpelirana ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Razprava ob interpelaciji je zagotovo bila največji medijski dogodek, če že ne spektakel minulega tedna, saj je trajala debelih 14 ur. Zdi se mi, da je celotno dogajanje imelo tudi nekaj simbolike z bližajočimi se prazniki.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Tretji dnevi občin in srečanje županov
Videm - občina z najodličnejšim komuniciranjem
„Veseli in ponosni smo, da smo prav mi med vsemi občinami prejeli najvišje priznanje kot občina z najodličnejšim komuniciranjem, za kar gre zahvala prav vsem mojim sodelavcem in županu," je ob prejemu letošnjega priznanja za Q-občino leta 2009 dejala direktorica vi-demske občinske uprave Darinka Ratajc.
Foto: SM
Letos si je najvišje priznanje za občino z najodličnejšim komuniciranjem po oceni strokovne komisije zaslužila občina Videm; priznanje za Q-občino 2009 je prevzela direktorica občinske uprave Darinka Ratajc.
Ratajčeva je po kratki predstavitvi občine Videm povedala še, da so eno izmed nagrad sicer pričakovali, saj vedo, da delajo dobro, niso pa pričakovali najvišjega priznanja: „To je bilo res prijetno presenečenje in osebno lahko rečem, da mi ta nagrada pomeni potrditev mojega osemletnega dela v tej občini. Smo razmeroma majhna občina in smo posebej ponosni, da lahko kakovost svojih storitev merimo tudi s tem zunanjim priznanjem, To nam bo motivacija in spodbuda za naše nadaljnje kakovostno delo. Občina Videm namreč v tem času že izvaja naslednji velik projekt, gre za multipoint oz. spletno predstavitev občine, ki jo izvajamo v okviru programa Leader in je iz tega programa tudi sofinanciran. Povedati moram tudi, da ustvarjamo bogat informacijski sistem, in sicer v treh sklopih: e-politična občina, e-občani in e-občinska uprava. E-politični sistem v občini že deluje in je bil že preizkušen, saj vsa gradiva za občinske svete in druga delovna telesa posredujemo in podpiramo preko spleta. Smo učinkoviti na tem področju.
Začeli smo tudi že z e-po-slovanjem, kar pomeni, da bodo občani bodo lahko preko spleta spremljali proračun, porabo proračuna, investicije in premoženje občine. S tem projektom želimo tudi kandidirati v naslednjem letu."
Med najboljše tri občine v letošnjem izboru oz. tekmovanju na področju e-komuni-ciranja sta se ob Vidmu uvrstili še mestna občina Celje in občina Krško, nagrade pa so predstavniki občin prejeli v okviru letošnjega tretjega posveta pod nazivom Dnevi občin, ki je potekal pod po-
kroviteljstvom Mestne občine Ptuj minuli konec tedna v hotelu Primus.
Najbolj boleča točka: financiranje občin
V okviru posveta, ki je bil dobro obiskan, so se predstavniki občin, med njimi je bilo kar nekaj tudi županov, seznanili z zakonodajnimi in pravnimi novostmi na področju delovanja občin, veliko pozornosti pa so namenili tudi finančni problematiki, zlasti sedanji finančni krizi in premalo uspešnemu črpanju
evropskega denarja, kar naj bi bila v veliki meri krivda ri-gidnih slovenskih predpisov, na kar je posebej opozoril ptujski župan Štefan Čelan:
„Iz kohezijskih skladov je na voljo za črpanje milijarda; če se upošteva razmerje sofinanciranja, to pomeni, da bi morale občine zagotavljati približno tri milijarde, da bi bili res uspešni pri črpanju denarja. Tukaj bo morala država krepko pristopiti ali pa spremeniti pravila okrog javno-zasebnega investiranja, da bomo lahko uspešno počrpali ta denar. Takšna srečanja, kot so Dnevi občin, pozdravljam ravno zato, ker menim, da so namenjena iskanju uspešnih odgovorov. Osebno verjamem, da bomo v Sloveniji znali strniti moči in zbrali toliko pameti, da ne bomo puščali tistega dela denarja, ki nam ga je Evropa namenila do leta 2013, neizkoriščenega. Po tem letu ne verjamem, da ga bo še kaj."
Čelan je ob tem opozoril še na to, da bi država raje svoj denar, ki ga namerava nameniti sanaciji bank, investirala v občine oziroma njihove razvojne projekte.
Glede črpanja evropskega denarja preko razpoložljivih razpisov je uvodoma govoril
tudi predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, ki je poudaril: „Občine želim predvsem opozoriti, da morajo imeti izdelane zelo jasne strateške dolgoročne plane, ker edino na ta način lahko uspešno kandidirajo za pridobitev določenih sredstev. Pri tem mislim zlasti na evropski denar, ki je v novi finančni perspektivi namenjen predvsem občinam. Ni smiselno, da se prijavljajo na vsak razpis, ampak samo na tiste, ki jim omogočajo udejaniti razvojne potenciale. Kar opažamo zdaj, je ravno to, da morajo občine zalagati sredstva, problem pa je, če do povrnitve s strani pristojnih ministrstev ne pride; v tem primeru se občine znajdejo v zelo težki finančni situaciji, pride do prezadolževanja, kar ima resne posledice za poslovanje občine."
Sicer pa so se različnih vidikov financiranja občin in ravnanja z denarjem dotaknili številni strokovni govorniki, ki so predstavili predpise s področja revizije poslovanja občin, predkupnih pravic pri poslih z nepremičninami, pridobivanju evropskega denarja itd.
SM
Priznanje Q-občina podeljuje podjetje Planet GV na osnovi ocenjevanja med prijavljenimi občinami, ki je letos potekalo po dveh metodah: z ocenjevanjem spletne strani in s pomočjo metodologije t. i. skrivnostnega nakupa. Namen razpisa in priznanja Q-občina je javno predstaviti tiste občine, ki se sistematično prizadevajo izboljšati kakovost svojih storitev in spodbuditi k nadaljnjim projektom posodobitve dela in opreme v občinah. Planet GV v sodelovanju s strokovno komisijo vsako leto določi vidik kakovosti, na katerega se osredotoči. Letos je bila to odličnost občin v komuniciranju s strankami, lani pa so iskali občino z najsodobnejšim upravljanjem. Nagrado Q-občina 2008 je lani prejela Mestna občina Velenje.
Od tod in tam
Maribor • O odobravanju kreditov
Foto: Črtomir Goznik
Štajerska gospodarska zbornica, njen predsednik je dr. Roman Glaser (drugi z leve), je 3. aprila organizirala posvet o ponudbi financiranja SID banke (Slovenske izvozne banke in razvojne banke) in zavarovanju domačih in tujih poslov. Na nje posvetu so ob gospodarstvenikih sodelovali tudiprestav-niki bank in podjetnikom podrobneje predstavili postopek presoje o odobritvi kedita, ki v teh zaostrenih razmerah mnoge podjetnike predstavlja zelo zapleteno pot do nujno potrebnih sredstev za delo. SID banka po besedah predsednika uprave Sibila Svilana (na fotografiji prvi z desne), zapolnjuje določene tržne niše, kamor poslovne banke s svojim financiranjem ne sežejo in kjer trg ne deluje. Sicer pa posojilni krč že popušča, V več tranšah je SID banka podjetjem od lanskega decembra do konca januarja ponudila okrog 600 milijonov evrov, poslovne banke pa so dodale še 150 milijonov evrov.
MG
Ptuj • Janez Rožmarin, novi predsednik N.Si
Foto: Črtomir Goznik
Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj je 23. marca sklenil, da jih bo tudi v novem mandatu vodil dosedanji predsednik Janez Rožmarin; podpredsednik je postal Peter Pribožič. Tudi v novem mandatu si bodo prizadevali za razvoj lokalne skupnosti, podprli bodo vse projekte, ki prinašajo napredek. V tem trenutku pa je osrednja pozornost namenjena pripravam na volitve v evropski parlament, ki bodo 7. junija. Podobno kot tudi drugi odbori Nove Slovenije po državi se bo tudi mestni odbor aktivno vključil v zbiranje podpisov podpore, da bi vidni kandidati bili tako uspešni kot naprej-šnjih volitvah za evropski parlament, je po vnovičnem zaupanjupovedal Janez Rožmarin.
MG
Ptuj • Praznik v turniškem parku
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 4. aprila, je bil v turniškem parku poseben. Na svečani zaključek akcije čiščenja okolja v MO Ptuj, ki ga je 10. princ karnevala povezal s posaditvijo lipe v Turniškem parku, so prišli predstavniki vseh treh občin oziroma društev, s katerimi je povezano njegovo delovanje, predsednik ČS Breg-Turnišče Vladimir Ko-ritnik, predsednik Fecc za Slovenijo Branko Brumen, nekdanji princi karnevala in številni drugi. Slovenski simbol, simbol druženja in prijatelja, bo ljudi MO Ptuj, Hajdine in Vidma še bolj povezoval kot doslej, je prepričan ptujski župan dr. Štefan Čelan. Za dobre sosedske odnose se je zavzel hajdinski podžupan Janko Merc. Poslanec državnega zbora Branko Marinič pa je prepričan, da bo turniški park z lipo še lepši, kot je bil doslej. Sobotno druženje ob mladi lipi je spremljala ljudska pesem pevk in pevcev DU Turnišče.
MG
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 7. aprila 2009
Ptuj • Štirideset let anesteziološkega oddelka ptujske bolnišnice
Z lajšanjem bolečin izboljšujejo kvaliteto zdravljenja
Dan pred rojstnim dnevom velikega zdravnika in humanista ter človeka dejanj dr. Jožeta Potrča, ki se je rodil 3. aprila 1903 v Vintarovcih in po katerem se imenuje ptujska bolnišnica, so tam praznovali 40-letnico oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin.
Slovesne trenutke so zaposleni tega oddelka delili z veterani slovenske anesteziologije, prof. dr. Stojanom Jeretinom, ki je oddelek postavil na noge v Mariboru, Jožetom Ce-tino, dr. med., ki je ustanovitelj oddelka v celjski bolnišnici, ter nekaterimi drugimi, prof. dr. Marijo Pečan, prim. Jasno Müller in dr. Mojco Senčar. Ptujski anesteziološki oddelek se je ustanovil kot tretji tovrstni oddelek v Sloveniji. Prva predstojnica je bila dr. Lučka Toš, ki je kot prva specialistka anesteziologinja v ptujski bolnišnici postala tudi prva predstojnica aneste-ziološkega odseka kot samostojne enote. Potem ko je zapustila ptujsko bolnišnico, je bila vrsto let predstojnica kliničnega oddelka za anesteziologi-jo in intenzivno terapijo operativnih strok v UKC v Ljubljani.
Prvi anestezijski aparat so v ptujski bolnišnici imeli že davnega leta 1927. Začetki sodobne anestezije segajo v leto 1961. Leta 1962 je bil v
Foto: Črtomir Goznik
Eden od pionirjev slovenske anesteziologije prof. dr. Stojan Jere-tin (levo) v pogovoru z nekdanjim predstojnikom ptujske kirurgije spec. kirurgom Ljubom Tošem.
ptujski bolnišnici že formiran odsek, po sklepu sveta ptujske bolnišnice pa je bil leta 1968 odprt samostojni oddelek za intenzivno nego z anestezijo. Poskusno je začela enota obratovati novembra istega leta, leto 1969 pa je prvo leto oddelka kot celote. Že takrat je bil oddelek zasnovan kot centralna intenzivna enota interdisciplinarnega tipa, v taki obliki deluje še danes. Sodobna anestezio-logija je ena mlajših medicinskih specialnosti, ki bolnika spravi v takšno stanje, da ne
občuti bolečin.
Na oddelku se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki iz celotne bolnišnice, ne glede na to, kateremu oddelku pripadajo. Strokovno znanje in sposobnost uravnavanja življenjsko pomembnih funkcij, postavljata anesteziologe v osrednjo vlogo pri izvajanju intenzivne terapije in oživljanja, je povedala prim. Majda Šarman, dr. med., spec. ane-steziologije z reanimiranjem. Za zdravljenje kritično bolnih imajo na voljo 10 postelj. Letno opravijo anestezijo pri
Foto: Črtomir Goznik
Prim. Majda Šarman, predstojnica ptujskega oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin (desno), v pogovoru z glavno sestro oddelka Štefanijo Farazin.
okrog 2500 bolnikih, izvajajo jo s sodobnimi anestezijski-mi aparati. V večini izvajajo splošne anestezije. Od septembra lani anestezirajo tudi pri ortopedskih operacijah. Zaradi dobre opremljenosti in strokovnosti zaposlenih zdravnikov in sester sodelujejo tudi kot donorska bolni-
Središče ob Dravi • Praznovanje se je pričelo
Praznovali bodo že 55. praznik
Z nastopom znane makedonske folklorne skupine Kitka Istibanja so se začele svečanosti ob praznovanju 55. občinskega praznika občine Središče ob Dravi.
Makedonski folkloristi so v obreški dvorani gostovali na povabilo Kulturnega društva Obrež, na svoji poti v Francijo, kjer se bodo udeležili folklornega srečanja. Sicer pa se je prijateljstvo z makedonsko skupino spletlo še v Turčiji, kjer so mladi Obrežani skupaj z njimi nastopali na festivalu. 30. aprila so makedonski gostje skozi ples in glasbo
obiskovalcem predstavili svojo deželo, nastopila pa je tudi mladinska folklorna skupina KD Obrež.
Praznovanje se nadaljuje že jutri z več športnimi turnirji - ob 14. uri bo v telovadnici osnovne šole turnir v košarki za pokal občine, ob 17. uri pa bo v prostorih strelskega društva tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal obči-
Foto: Lazar
Praznovanje občinskega praznika se je začelo z nastopom folklorne skupine Kitka Istibanja iz Makedonije.
ne. Tudi v nedeljo bo športno - ob 9. uri bo v telovadnici osnovne šole tekmovanje v namiznem tenisu za pokal občine, ob 11. uri, v Sokolani sprejem starejših občanov in ob 14. uri v slaščičarni Pri Ru-pertu tekmovanje v šahu za pokal občine.
Naslednje prireditve se bodo skoncentrirale proti koncu prihodnjega tedna - v četrtek, 9. aprila, ob 9. uri bo pri Sokolani tekmovanje društev upokojencev v vrtnem kegljanju za pokal občine. V petek, 10. aprila, od 10. ure naprej pa bodo Odprta vrata muzejske zbirke v Središču ob Dravi. Ob 12. uri bo pri spomeniku NOB svečanost v spomin žrtvam, ob 19. uri pa v Sokolani osrednja proslava ob občinskem prazniku, po proslavi pa bo še otvoritev razstave v šolski telovadnici. 11. aprila od 8.30 do 16.30 bo potekal 1. mednarodni turistični rally starih vozil Sre-
dišče ob Dravi 2009, z začetkom pri Sokolani, zvečer pa bo na Strasu še Vuzmenka.
Med prireditve v počastitev praznika so v sodelovanju z OZ Veteranov vojne za Slovenijo Ormož uvrstili tudi pohod po poteh Braniteljev Slovenije Kog - Središče ob Dravi, ki bo v soboto, 18. aprila, s pričetkom ob 10. uri, v Gomili pri Kogu. Srečanje bodo posvetili spominu na velike preizkušnje, ki so jih prebivalci teh krajev preživeli v minulem stoletju, ko so se postavili za slovensko ozemlje, uprli okupaciji in potuj-čevanju ter 1991 enotam JLA, ki so v spopadu s pripadniki TO požgale 9 kmetij.
Med praznične prireditve so dodali še Pokaži kaj znaš, ki bo 25. aprila, ob 20. uri v Domu kulture Obrež, prireditve pa se zaključujejo 26. aprila ob 10. uri na Strasu z balinanjem za pokal občine.
Viki Klemenčič Ivanuša
šnica v programu transplantacije organov. Prvega julija 1992 so začeli delati tudi v protibolečinski ambulanti. Preko bolečinskega servisa, ki so ga organizirali leta 2002, skušajo bolečino obvladati pri bolnikih na vseh oddelkih ptujske bolnišnice, bodisi da gre za akutno, po-operativno, kronično, maligno ali nemaligno bolečino. Skrb posvečajo tudi lajšanju porodne bolečine. Prim. Majda Šarman je prepričana, da v ptujski bolnišnici zelo dobro skrbijo za to, da ljudje nimajo bolečin po operacijah in tudi sicer: »Zaradi prizadevanja, da bolniki ne bi trpeli bolečin, izboljšujemo kvaliteto zdravljenja in tako omogočamo hitrejše okrevanje po operativnih posegih ter zmanjšujemo težave, ki jih bolnikom povzročajo kronične bolečine.« Da bi bilo lajšanje bolečin še boljše, bodo v maju izvedli tudi t. i. teden bolečine, ki bo namenjen izobraževanju sestrskega osebja o bolečini. Prof. dr. Jeretin, eden od pionirjev slovenske anesteziologije, je na slovesnosti ob 40-letnici ptujskega anesteziološkega oddelka še posebej poudaril, da so prvi trije anesteziološki oddelki v bolnišnicah na Štajerskem nastali predvsem zaradi ljudi in kulture tega okolja. Zdravnika anesteziologa ne more zamenjati noben zdravnik interne medicine, pa naj bo še tako dober. Problem, kako preprečiti bolečino, je star toliko, kot je star človek. Ped 130 leti so prvič uspešno preprečili bolečino pri operaciji. Še ne tako dolgo so bili kirurgi prepričani, da je uspeh operacije manjši, če
človeka pri operaciji ne boli. Pred 300 leti pa so žensko, ki si je želela lajšanje bolečin pri porodu, zažgali na grmadi. Prof. dr. Stojan Jeretin je ptujskemu anesteziološkemu oddelku poklonil tudi dve strokovni knjigi, prvo pod naslovom Od etrove narkoze do anesteziologije je napisal sam, drugo, Izbrana poglavja iz urgentne in intenzivne medicine, ki so jo pomagali pisati vidni slovenski aneste-ziologi, pa je uredil.
Ob 40-letnici so ptujski anesteziologi prvič dobili tudi svojo delovno sobo. Zavrteli pa so tudi prvi film, ki je bil posnet na temo sodobne anesteziologije v Sloveniji leta 1975 na Ptuju. Prenovili so ga za današnje potrebe, dodali pa so še novega. Te dni je bila vzpostavljena tudi spletna televizija bolnišnice Ptuj, kjer si je filma že mogoče ogledati. Kmalu se jim bodo pridružili tudi filmi o drugih oddelkih. Na prvo ptujsko anesteziologinjo in prvo predstojnico oddelka Lučko Toš, veteranko slovenske anesteziologije, pa bo spominjala tudi fotografija, ki sta jo pomagala odkriti hčerka Staša in sin Andrej.
Zbrane je na slovesnosti ob 40-letnici ptujske anestezio-logije pozdravil tudi direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Povedal je, da ne hlastajo po vrhunskih operacijah, prizadevajo pa si, da bi stvari, ki jih delajo, delali kvalitetno. Pacientov iz drugih delov Slovenije imajo vse več, ptujska porodnišnica pa je tako in tako ena izmed boljših. Prizadevajo pa si, da bi bilo čim manj bolečin.
MG
Ptuj • Spomladansko čiščenje okolja
Krepko čez sto kubikov odpadkov
V letošnji veliki spomladanski akciji čiščenja okolja, na območju MO Ptuj je potekala 4. aprila, je sodelovalo blizu 400 ljudi iz različnih okolij. V glavnem so čistili starejši, tisti z že oblikovanim odnosom do okolja.
Foto: Črtomir Goznik
V Ljudskem vrtu se je že tradicionalno veliko odpadkov nabralo okoli t.im. glasbenega paviljona, ki je ob odprtju veliko obetal, danes pa ga mladi uporabljajo za žurke.
Skupaj so iz okolja pobrali za več kot so kubikov najrazličnejših odpadkov, prevladovala je plastika, odstranili pa so tudi nekaj odvrženih svinjskih kož. Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so dodatno očistili štiri divja odlagališča na območju ČS Breg-Turnišče, kjer bila tudi najbolj obiskana akcija čiščenja okolja, Panorama in Rogo-znica. Na novo pa sta bili odkriti dve divji odlagališči v ČS Panorama in Grajena. Delavci Cestnega podjetja Ptuj so čistili jarke, VGP Drava Ptuj pa nabrežine rek. Zbrane odpadke je odvažalo podjetje Čisto mesto. Za akcije čiščenja okolja pa so se v teh dneh odločili tudi v nekaterih podjetjih in ustanovah. Pred veliko nočjo so svoje okolje počistili tudi lastniki individualnih hiš in še nekateri drugi.
Kljub temu da se odnos do okolja izboljšuje, se še vedno najdejo neodgovorni posamezniki, ki jim je vseeno, kako okolje izgleda in kako zdrav je življenjski prostor, čeprav s svojim ravnanjem ogrožajo svoje in zdravje drugih. En sam nepravilno odložen cigaretni ogorek ogrozi kar 40 litrov pitne vode. V Skupni občinski upravi napovedujejo, da bodo v teh dneh obiskali Šolski center, Gimnazijo Ptuj in Učni center Vičava ter skupaj z vodstom končno poiskati rešitev za to obliko one-
snaževanja. V okolici teh ustanov, ki so z območja šolskih površin pregnale svoje dijake kadilce, je največja koncentracija cigaretnih ogorkov, ki jim tudi vsakodnevne akcije čiščenja lastnikov zemljišč, na katerih jih odlagajo, ne pridejo do živega. Pločniki so skrb ptujskih čistilcev, ki pa temu onesnaževanju tudi ne pridejo do konca. Najhuje je v Peršonovi 1, kjer bo lastnik moral že v kratkem zamenjati garažna vrata, ker mladi vsak dan lulajo po njih, da poško-
dovane fasade niti ne omenjamo. Pred novim letom so bili celo tako predrzni, da so se objekta lotili tudi s petardami. Do danes za poškodovanje tuje lastnine ni še nihče odgovarjal, čas pa bi že bil, da bi.
V zadnjem času močno razburja tudi odločitev podjetja Čisto mesto, ki po opozorilu republiške inšpekcije za okolje in prostor iz lanskega leta več ne odvaža kosovnih odpadkov od vrata do vrat, ker ni primeren in ni dovoljen, in
tudi ne vseh vrst odpadkov; med temi je tudi bela tehnika. Kot pravijo odgovorni, se bomo morali tega navaditi. Ker si nihče ne želi bele tehnike odložene v okolju, čeprav jo morajo ob nakupu nove prevzeti prodajalci, naj bi na vseh območjih, kjer še akcij zbiranja kosovnih odpadkov niso izvedli, postavili dodatne kesone za belo tehniko. V nobenem primeru pa ne bodo pobirali na način od vrat do vrat.
MG
Gornja Radgona • Zaključek sejma Megra
Sejem presegel pričakovanja vseh
Petdnevno dogajanje na 22. mednarodnem gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni je bilo po oceni direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca izjemno uspešno.
»Menim, da je sejem celo presegel pričakovanja razstavljavcev, obiskovalcev in organizatorjev. Slovenija zavzema pomembno mesto v trenutnem evropskem in svetovnem gradbenem dogajanju, domača podjetja pa so na sejmu dokazala, da je slovensko gradbeništvo zelo dobro usposobljeno za najzahtevnejše graditelj ske projekte doma
in v tujini,« je ob zaključku sejma povedal Erjavec ter ob tem z zadovoljstvom ugotovil, da je Gornja Radgona bila v minulem tednu najbolje opremljeno in v trajnostni razvoj zazrto gradbišče v kraju in prostoru, kjer se stikajo štiri države.
Sejem je že tradicionalno predstavljal celovito področje gradbeništva, načrtovanja
in projektiranja stavb in inženirskih objektov, obnov, sanacij in posodobitev, gradbene opreme, mehanizacije in instrumentov, zaščite objektov, stavbnega pohištva, notranje opreme, obrtniških del, urejanja okolice, delovnih zaščitnih sredstev ter izobraževanja. Povezovala so ga tudi številna poslovna in strokovna srečanja.
V sklopu sejma je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ob sodelovanju območnih obrtno-podjetniških zbornic Pomurja izvedla 10. jubilejno tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, učencem višjih razredov osnovnih šol v regiji pa je bilo omogočeno spoznavanje deficitarnih poklicev. Nasploh je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju mladih v gradbeništvu. Dijaki gradbenih šol so na posebnem razstavnem prostoru prikazovali svoje gradbeno znanje, mentorji pa so pripravili ustvarjalne delavnice, kjer so se preizkušali osnovnošolci, ki želijo pridobiti poklic v gradbeni dejavnosti. Mladi gradbeniki so se tudi tokrat pomerili tudi v strokovnem znanju na področju zidanja.
Na letošnjem sejmu, ki si ga je po prvih ocenah ogledalo okoli 24.000 obiskovalcev, je bil poudarek dan obnovljivim virom energije, energetsko varčnim hišam, kritinam v času klimatskih sprememb, čistilnim napravam in varovanju okolja.
Niko Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • Revija plesnih skupin
Foto: DB
Območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, ki je na zadnji marčevski dan potekala v ptujskem gledališču, je k sodelovanju privabila kar 13 plesnih skupin. Na tokratni reviji, katere organizator je ptujska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je zaplesalo 13 plesnih skupin. Dogajanje se je začelo z nastopom plesno-ritmične skupine OŠ dr. Ljudevita Pivka, med kreativnimi in talentiranimi plesalci pa so zaplesali še učenci osnovnih šol Markovci, Olge Meglič, Gorišnica (na fotografiji) in Breg. Svoje plesne sposobnosti so ponovno predstavili tudi plesalci kulturno-umetniških društev Modri konj in Musicology, letošnjo prireditev pa so zaključili z nastopom jazz članic Plesnega kluba Mambo, iz katerega se je letos predstavilo kar pet skupin.
Dženana Bečirovič
Velika Nedelja • Peta obletnica MPZ
Foto: Zalar
Mešani pevski zbor Velika Nedelja, ki deluje pri Društvu upokojencev Velika Nedelja, je minuli mesec praznoval 5-letnico svojega delovanja. Za to priložnost so si omislili koncert z glasbenimi gosti in sosednjih krajev. V zboru poje osem pevk in trije pevci, ki jih v zadnjem času vodi zborovodkinja Renata Horvat. Najraje prepevajo ljudske pesmi. Na koncertu so poleg njih nastopili še: Pevke ljudskih pesmi KPD Osluševci, Ljudski godci KD Alojza Žurana Podgorci, Mešani pevski zbor DU Kog, Vaški pevci DU Podgorci, Tamburaška skupina KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, Kvartet Polenšak TD Polenšak, Kvartet Slavček KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, Ljudski pevci Trta Maksa Furjana Zavrč, Skupina Veseli muzikantje DU Velika Nedelja in harmonikar Domen Zadravec iz Drakšla.
vki
Slovenske gorice • Območne revije
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, in KD Trojica Sveta Trojica sta v sodelovanju z OŠ Sveta Trojica organizirala Otroški oder 2009 ali Območno revijo otroških gledaliških skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana in Sveta Trojica. Revija je potekala v Kulturnem domu Sveta Trojica v četrtek, 26. marca. Predstavili so se: dramska skupina Ostržki iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci s predstavo Otok sreče, mlajša dramska skupina OŠ Sveta Ana s predstavo Maček Muri, dramska skupina Cinceki iz OŠ Benedikt s predstavo Lasopirji, dramski krožek OŠ Cerkvenjak-Vitomarci spred-stavo Prva princesa, dramska skupina OŠ Benedikt s predstavo Rdeča kapica išče princa, Dramska skupina Cekinčki iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci s predstavo Mojca Pokrajculja, starejša dramska skupina OŠ Sveta Ana s predstavo Zmešnjava v deželi pravljic, Anina dramska skupina OŠ Sveta Ana s predstavo Ljubezen lepo zveni in dramska skupina OŠ Sveta Trojica s predstavo O velikanu, ki krade letne čase. Revijo je strokovno spremljala Branka Bezeljak Glazer.
V petek, 3. aprila, pa sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, in KD Cerkvenjak organizirala Območno revijo odraslih folklornih skupin iz občin Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij. Revija je potekala v domu kulture v Cerkvenjaku. Nastopili so Folklorna skupina Mravlja iz VDC Polž Maribor, enota Lenart, mladinska folklorna skupina KD Trojica iz Svete Trojije, folklorna skupina KD Sveta Ana, folklorna skupina Jurovčan iz KD Ivana Cankarja Jurovski Dol in folklorna skupina KD Cerkvenjak.
Kot gostje so na reviji nastopili tamburaško društvo Drot-mantraši iz Radencev. Revijo je strokovno spremljala Neva Trampuš.
Zmago Šalamun
Trdobojci • Kaj nastaja v skritem kotičku Haloz
»Tako so lepe, da ti vzame dih!
«
Da Haloze lahko postanejo prava turistična meka, se sicer veliko govori, konkretnih akcij v to smer pa je pravzaprav, z izjemo nekaj turističnih kmetij, zelo malo. Občine se sicer trudijo z asfaltiranjem, kolikor lahko, turistična društva se mučijo po svoje, dejstvo pa je, da so za turistični razvoj tega območja potrebni akterji s prepričljivo vizijo, ki povrhu nimajo ravno praznih denarnic.
In potem se res da narediti marsikaj. Eden takih, ki čisto praktično skuša dokazati, da so Haloze odličen turistični potencial, je Srečko Hvauc, bivši poslanec v državnem zboru, ki odkrito priznava, da je za Haloze nekaj let nazaj komaj vedel, da obstajajo: »Če ne bi bilo kolega Mariniča, ki je v državnem zboru kar naprej 'težil' s temi Halozami gor in Halozami dol, verjetno še danes ne bi vedel, kakšne so, čisto gotovo pa se ne bi lotil tega projekta!«
Blizu in daleč od norega mestnega sveta
Pravzaprav se ga ni lotil Srečko Hvauc osebno, ampak mariborska počitniška zadruga Pozama, ki ji načeluje kot predsednik: »Zadruga se je sicer najprej ukvarjala s trgovsko dejavnostjo, potem pa smo se preusmerili v turistično. Ravno v tem času sem bil tudi sam poslanec in ker kolega Branko kar ni nehal govoriti o teh Halozah, sva jih šla pogledat. In moram reči, da sem se res dobesedno zaljubil vanje. Zato sem tudi začel z njegovo pomočjo iskati kakšno primerno lokacijo za turistični center; nazadnje sva jo našla v Trdobojcih, v občini Videm, skoraj na meji s sose-
Srečko Hvauc: »Mogoče vi tega ne vidite, ampak Haloze so res tako lepe, da človeku jemlje dih!«
dnjim Podlehnikom.«
Potem se je začela, kot pravi Srečko Hvauc, prava akcija prepričevanja 230 članov zadruge, ki so seveda, kot »lokalpatrioti«, bolj zagovarjali nakup kakšnega zemljišča nekje na Pohorju. Na koncu pa so jih Haloze vendarle prepričale in zadruga je kupila dobrih sedem hektarjev veliko posestvo, ki je bilo že precej zapuščeno.
»Verjamem, da se marsikomu danes morda zdi ta lokacija nekoliko odročna, vendar bo kmalu zelo drugače. Ko bosta zgrajeni avtocesta in vzporedna cesta, bo to postal idealen kraj za počitnikovanje in oddih; nedaleč od dobrih cestnih povezav, hkrati pa tako zelo daleč
Srečko Hvauc in Branko Marinič sta že dolgoletna kolega; kot pravi Hvauc, je Marinič »kriv«, da so se v zadrugi odločili za izgradnjo turističnega centra prav v Halozah.
od 'norega mestnega okolja',« je prepričan Hvauc, ki v teh dneh vestno nadzoruje obnovitvena dela na enem izmed objektov: »Zares smo začeli akcijo urejanja posestva takoj po tem, ko je bilo znano, da se bo zgradil v teh krajih tudi vodovod. Brez vode se res ne da iti turizma; to je poleg ceste osnovna stvar. Zdaj je že zgrajen sekundarni vod in upamo, da bo v kratkem tudi osnovni, primarni. Takrat bomo lahko začeli ponujati svoje storitve oziroma bomo lahko odprli ta turistični center za obiskovalce."
Posestvo bo podoba Haloz v malem
Dela na hudo skritem, a neverjetno lepem posestvu res tečejo s polno paro; v dolini ob cesti (posestvo se namreč razteza iz doline na hribovje) se že jasno vidi obris romantičnega ribnika, ki mu manjka le še nekaj zelenja na nabrežinah, del zasebne ceste po posestvu, ki vodi od ribnika do vrha hriba, kjer se preurejajo objekti, namenjeni prenočitvam, je že asfaltiran, ureja se parkirišče ob vznožju hriba, lepo zakrito s senco mogočnega gozda, tik pred dokončanjem pa je tudi že celovita obnova prvega objekta - nekdanjega hleva, kjer bo za začetek lahko prenočilo od 10 do 12 oseb. »V načrtu je nato še
Takšen je pogled na vrh hriba, kjer se ureja prvi objekt za goste; ob njem bodo preuredili tudi staro domačijo.
prenova domačije, seveda v sedanjem izgledu, s krušno pečjo in veliko izbo, deloma pa bi jo preuredili še v sobe za nočitve, s čimer bomo povečali naše kapacitete. Nadalje bomo obnovili še gospodarsko poslopje na dvorišču, kjer bi uredili manjši etnografski muzej, potem je nedaleč stran tradicionalna zidanica, prav tako potrebna osvežitve; v njej bo ostala tudi velikanska preša iz davnine, le obnovljeno bo vse skupaj. Prav tako bomo ohranili star vinograd na koliščih, kot je bil nekoč, in dodatno zasadili še nekaj sadnega drevja ter tako obnovili starodavni travniški sadovnjak. Na takšno pravo kmečko posestvo spada tudi drobnica; že zdaj imamo kozji par, sčasoma pa bomo čredo še povečali. V načrtu pa je še ureditev manjšega rekreacijskega parka, spodaj ob ribniku, kjer bi se lahko na igralih zabavali otroci, zraven pa bi bilo še igrišče za odbojko na mivki
in mogoče košarko,« razgrinja končno podobo turističnega kompleksa Srečko Hvauc, ki je prepričan, da jim bo uspelo za goste ustvariti »Haloze v malem«.
Še vedno odprt žulj - razrita cesta
Če bo vse steklo tako, kot pravi, potem se v danes skoraj pozabljenih Trdobojcih res obeta pravi mali haloški turistični biser. Sicer zaenkrat res še dodobra skrit pred radovedneži; do njega namreč vodi dober kilometer popolnoma razrite makadamske ceste, ki se odcepi od »glavne« povezovalne asfaltirane ceste med Zg. Le-skovcem in Podlehnikom že v dolini, nekaj 100 metrov stran od središča Leskovca. »Ta cesta je res v zelo slabem stanju; ob nalivih sploh težko prevozna, precej negotovi so tudi zasilni mostiči čez potok. Vendar smo
Goste bo ob prihodu na posestvo najprej pozdravil romantično zaobljen ribnik.
Preprečevanje razpršene gradnje bo Haloze spremenilo v pokrajino duhov
Srečko Hvauc nikakor ne podpira zakonodaje, ki preprečuje razpršeno gradnjo v Halozah: »Ja kako pa naj ljudje tukaj drugače gradijo? Pokrajina je takšna, da ne omogoča strnjenih naselij; kaj naj zidanice in hiše postavijo na kup v dolino ali kako? In kdo bo potem živel in delal v hribih? Takšni zakoni bodo Haloze res spremenili v pokrajino duhov! Haloze razen naravnih danosti, lepot, nimajo kaj ponuditi; ni rudnin, ni industrije, ni možnosti za intenzivno kmetovanje - tukaj se lahko prodaja le butična ponudba. Ko sem še s prijatelji več potoval po svetu naokoli in smo kazali slike Haloz, so si ljudje marsikje samo želeli takšne pokrajine, mi pa jo hočem z nekimi mrtvoudnimi zakoni uničiti!«
Enako mišljenje s Hvaucem deli tudi poslanec Branko Marinič, ki je »kriv«, da se je projekt zadruge sploh začel uresničevati v tej pokrajini: »Upam, da se bodo pisci zakonov uspeli še pravočasno spametovati; prepoved razpršene gradnje v Halozah in podobnih pokrajinah je enako kot dati plombo na razvoj takih območij! V tem kontekstu pozdravljam zadnje napore Leskovčanov, ki iščejo poti za omilitev takih zakonov in poskušajo birokratom v ljubljanskih stolpnicah dopovedati, da so Haloze specifika in kot takšne potrebne posebne pozornosti in temu primerne okoljske zakonodaje. Pobuda o možnosti gradnje ob lokalnih cestah in javnih poteh je v tem kontekstu izjemno dobra in jo bom tudi sam podpiral!«
se že pogovarjali z vodstvom občine Videm in upam, da nam bo uspelo cesto urediti; za začetek morda samo mosti-če, potem pa celo traso. Seveda smo pripravljeni tudi sami sofinancirati modernizacijo,« pravi Hvauc, ki načrtuje uradno otvoritev prvega objekta že to pomlad, predvidoma maja. Zaveda pa se, da je boljša cestna povezava za dotok gostov nujna. Na srečo cesta do posestva vodi po ravnini, brez vzponov ali padcev, zato dela ne bi smela biti posebej zahtevna.
Poleg besed je treba imeti pogum in denar
Za izvedbo tako velikopoteznega projekta sredi najbolj nerazvitega predela Haloz, ki šele čaka na vodovod, je potrebnega seveda veliko poguma - pa tudi denarja. Čeprav samo propadajoče posestvo ni bilo zelo drago, pa bo njegova oživitev stala veliko; Hvauc ocenjuje, da najmanj okoli pol milijona evrov, preden bo končano vse, kar je zamišljeno. Vendar pa ne dvomi, da se ta naložba izplača: »Mogoče vi tega ne vidite, ampak Haloze so res tako lepe, da človeku jemlje dih! Z našim projektom želimo dokazati, da se še kako splača vlagati vanje. Mislim pa tudi, da si ljudje, ki še vztrajajo tukaj, zaslužijo to, da se jim odprejo nove možnosti; od ureditve cest do novih delovnih mest!«
Izgradnjo turističnega centra velja v vsakem primeru pozdraviti, čeprav bo za uspešno delovanje brez dvoma potrebnih še veliko naporov; vsekakor pa velja za zgleden primer, kako bi Haloze lahko postale turistično zanimiva in iskana destinacija, s čimer bi lahko presegle sedanji razvojni zaostanek. Brez posebnega teoretiziranja in raziskav, ampak s konkretno akcijo.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
torek • 7. aprila 2009
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Ormož • 23. seja občinskega sveta
Muzejske zgodbe še niso zgodovina
Takoj v začetku 23. seje ormoških občinskih svetnikov je svetnica Ana Pevec seznanila kolege o prvi, konstitutivni seji sveta Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ta se je zataknila pri tehničnih in finančnih zadevah in člani sveta so predlagali, da se čim prej sestanejo župani in stvari dorečejo tako, da bodo jasne. Povedala je tudi, da je razmerje sil v svetu takšno, da Ormož nikoli ne bo mogel uresničiti svojih pogledov: od osmih članov sveta so štirje iz ptujske občine, trije iz ormoških in eden je predstavnik zaposlenih.
Župan Sok je bil drugačnega mnenja, saj je povedal, da je razmerje za Ormož ugodno, sploh če upoštevamo število prebivalcev na posameznih območjih. Prav tako je izrazil upanje, da bo svet zavoda strokovno telo, saj so v njem kompetentni ljudje, in ne bo služilo dnevni politiki. Podobno si je na nedavnem obisku zaželel direktor tega zavoda Aleš Arih: da bi jih politika pustila pri miru in da bi se lahko posvetili strokovnemu delu. Povedal je tudi, da so z registracijo zadeve pravno formalno že v veliki meri urejene, konstituirati je bilo potrebno še svet zavoda in sprejeti programe.
Svetnike zanimajo registracija, finance ...
Njegove želje pa ni očitno slišal svetnik Slavko Kosi (LDS), ki je prepričan, da zadeve okrog muzeja še vedno niso urejene. (O tem je želel razpravljati, vendar mu je pošteno ponagajal mikrofon in nikakor ni mogel do besede. Ko seje oglasil Kosi, je odpovedal celo mikrofon njegovega soseda Miroslava Tramška, ki je sicer takrat, ko je govoril Tramšek, deloval brezhibno. Nagajivi mikrofon si je pobližje ogledal tudi župan, vendar tudi on ni uspel pogruntati prave diagnoze. Zato je Kosi s svojimi za mikrofon pogubnimi vibracijami stopil do govorniškega pulta, kjer je končno lahko povedal, kar je želel.)
Povzel je, da je bila na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki so ga sprejeli vpleteni občinski sveti, izvedena registracija muzeja v sodni register. Prav ta vpis pa po Kosijevem mnenju najverjetneje ni v skladu s sprejetim odlokom:
»Odlok je namreč govoril o soustanoviteljstvu skupnega muzeja Ptuj-Ormož, registracija pa je potekala po principu, da je Okrožno sodišče na Ptuju najprej izbrisalo samostojni Muzej Ormož in ga kasneje pripojilo k Pokrajinskemu muzeju Ptuj. To pomeni, da ni v skladu z odlokom, ki govori o sousta-noviteljstvu štirih občin, ki so ustanovile nov muzej. Po našem mnenju bi postopek tekel pravilno tako, da bi enako, kot je prenehal delovati Muzej Ormož, prenehal
delovati tudi Pokrajinski muzej Ptuj, nato pa bi bil so-ustanovljen nov Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
Še bolj čudni so podatki na portalu Ajpesa, kjer piše o pristopih družbenikov - leta 1996 naj bi pristopila Ormož in Ptuj, 2007 Središče ob Dravi, 2009 Sv. Tomaž. Ker o tem obstaja dokumentacija, sem poslal na Okrožno sodišče na Ptuju zahtevo, da ne opravi takšne registracije, ker je v nasprotju s sprejetim odlokom. Dobil sem poziv, naj dostavim pooblastilo, da zastopam občino v tej zadevi. Občino sem za to zaprosil, pa sem dobil odgovor, da ne razumejo, zakaj naj bi občino zastopal jaz, in da mi tega pooblastila ne dajo.
Od okrožnega sodišča sem zahteval, da prepreči takšen vpis, ker menim, da je v nasprotju z odlokom, in naj mi izda odgovor, zakaj kot občinski svetnik ne morem zahtevati preprečitve dejanja, ki je v nasprotju z odloki, ki jih sprejemamo na občinskih svetih.«
Odgovora doslej ni dobil in je odločen, da zadevi pride do dna. Pomemben element se mu zdi tudi ta, da so imeli v Ormožu referendum o ukinitvi Muzeja Ormož in ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, in ne o pripojitvi.
Da je večini svetnikov muzejska zgodba še vedno aktualna, dokazuje tudi to, da so sprejeli sklep, s katerim bodo na naslednjo sejo uvrstili točko o Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, kjer jih bo poleg registracije gotovo najbolj zanimalo tudi financiranje muzeja.
Svetnik Slavko Kosi je zaradi pokvarjenega mikrofona moral govoriti za govorniškim pultom; ni nam uspelo izvedeti, kaj je vzrok nenehno pokvarjenemu mikrofonu na mestih, kjer sedijo svetniki LDS.
Se vedno dokaj varni
Komandir PP Ormož Miran Horvat je podal informacijo o varnostnih pojavih na območju občine Ormož v preteklem letu v primerjavi z letom poprej. Kar za 23 % so se povečala kazniva dejanja na ormoškem območju in jih je bilo lani skupno 249. Nekoliko neugoden je podatek, da je v celotni državi zabeležen 8 % padec kriminalitete, na območju PU Maribor, kamor sodi tudi PP Ormož, pa je bil 1,9 % porast kriminalnih dejanj.
Tožilstvu je bilo lani na območju občine ovadenih 149 osumljencev, kar je 43 % več kot leto poprej, med ovadenimi pa je bila tretjina
povratnikov. Ormoški policisti so zadovoljni s preiska-nostjo kaznivih dejanj, ki je 68 %, čeprav se je podžupanu Branku Šumenjaku zdelo to premalo, oziroma je preračunaval, kolikokrat lahko kriminalec naredi kakšno kaznivo dejanje, preden ga policija dobi.
V lanskem letu se je malenkostno povečala tudi gospodarska kriminaliteta, ki so je obravnavali v 35 primerih. Obravnavali so tudi 214 primerov splošne kriminalitete, med katero prevladujejo tatvine, poškodovanje tuje stvari in velike tatvine. Mladoletna kriminaliteta ostaja v dosedanjih okvirih. Zaradi kršitev, ki urejajo področje javnega reda in miru ter splošno varnost ljudi in premoženja, je bilo obravnava-
Tokrat sta varnostne trende predstavila kar dva - komandir Policijske postaje Miran Horvat in pomočnik direktorja Policijske uprave Maribor Rafael Viltužnik. Območje z največ policijske prisotnosti na območju PU Maribor si takšno pozornost gotovo zasluži.
nih 251 oseb.
Zato pa so spodbudnejši podatki iz prometne varnosti, kjer je bilo lani za 27 % manj nesreč. Sicer pa je podobno dobra statistika tudi za Slovenijo, kjer je bilo lani za 25 % manj nesreč, na območju PU Maribor pa celo za 33 %. Kljub temu sta v prometnih nesrečah na območju občine dve osebi izgubili življenje. Najbolj drastično se je zmanjšalo število nesreč, ki so jih povzročili vozniki osebnega vozila - s 111 na 69. Policisti so v 1375 primerih odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom; ta je bil pozitiven v 183 primerih. Izrekli so tudi 2001 globo, 134 ob-dolžilnih predlogov in 471 opozoril. Prav slednjih so si svetniki želeli več, saj so bili tudi sami že kdaj oglobljeni za povsem banalne reči, s katerimi niso nikogar ogrožali in bi bilo povsem primerno izreči opozorilo in ne plačilo. Komandir Horvat je povedal, da so pri izrekanju opozoril policisti na terenu povsem avtonomni in se sami odločajo, kako bodo ravnali. Malo pa se je tudi posul s pepelom, saj je povedal, da je ormoška postaja »zrasla« z 22 policistov v največjo postajo na območju PU Maribor: vsako leto so se povečali za kakšnih 30 novih sodelavcev, ki so vsi mladi, brez izkušenj in ni nujno, da to delo opravljajo s kakšnim posebnim veseljem. Tako kot v vsakem poklicu so tudi tu taki, ki na delo hodijo le zato, da lahko poravnajo svoje položnice. Pa še na nekaj je opozoril
komandir Horvat, namreč, da je po 6-mesečnem usposabljanju nemogoče pričakovati, da bodo novonastali policisti osvojili vso taktiko policijskega dela.
Nato so svetniki lepo po vrsti popisali še svoje osebne, bolj ali manj neprijetne izkušnje s policijo.
Koncesionar povsod z minusom
V nadaljevanju so svetniki prisluhnili še poročilom koncesionarja Komunalnega podjetja Ormož (KP), ki za občino opravlja več služb. Skupno jim je to, da nikjer ni pozitivnega rezultata oziroma da bo občina morala pokriti večje ali manjše zneske razlik med prihodki in odhodki. KP upravlja s 502 parkiriščema, od tega je 124 parkirnih mest modre in 378 bele cone. Na modri coni v Ormožu lahko z uporabo parkirne ure parkiramo omejeno časovno obdobje brezplačno. Parkirna mesta bele cone pa so od 2007 označena s številkami in jih je potrebno zakupiti. Konce-sionar je mnenja, da nadzor nad parkirnimi mesti v minulem letu ni bil učinkovit, saj ga je izvajal le en redar s polovičnim delovnim časom. V minulem letu je kon-cesionar v Skolibrovi ulici na novo zarisal in oštevilčil parkirna mesta, dodal pa je tudi 27 parkirnih mest v parku pri Ljutomerski cesti in 4 ob lekarni. Stroškov je pri tej dejavnosti nastalo za 20.927 evrov, prihodkov je bilo za 16.174 evrov, razliko krije občinski proračun.
Ormoška tržnica je svojstven problem, dejansko ne živi in ima komunala nekaj dela le z organizacijo treh tradicionalnih sejmov, iz katerih so iztržili 6.305 evrov, kar pa je za 1.751 evrov premalo, da bi pokrili stroške, ki so pri tem nastali.
KP Ormož upravlja tudi z letnim kopališčem (o poročilu smo že pisali), kjer je lani nastalo za 17.878 evrov presežka stroškov nad prihodki. Od tega pokrije ormoški proračun 13.283 evrov, po dobrih 2200 oziroma 2300 pa občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi.
Svetniki so soglašali tudi z imenovanjem Marijane Koro-taj za direktorico Mladinskega centra Ormož in Slavka Petka za ravnatelja Glasbene šole Ormož.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Zagreb • Rezultati ankete med Hrvati
Prek 70 odstotkov delo vlade ocenjuje kot slabo
Kar 78 odstotkov hrvaških državljanov meni, da gre država v napačno smer, 70 odstotkov pa se jih ne strinja z vladno politiko, je pokazala raziskava agencije Puls Crobarometar, ki so jo na Hrvaškem izvedli med 1. in 20. marcem. V Pulsu so poudarili, daje anketa pokazala največji pesimizem v zadnjih petih letih, odkar delajo podobne raziskave.
Še marca lani je delo vlade z negativno oceno »nagradilo« 49 odstotkov anketirancev, letos pa je omenjenih 70 odstotkov nezadovoljnih s potezami izvršne oblasti. Dve tretjini državljanov sta kot največji problem izpostavili brezposelnost, dobra tretjina pa podkupovanje in korupcijo.
Po pričakovanjih so z vladnim delom najmanj zadovoljni volivci opozicijskih socialdemokratov (SDP), saj je 93 odstotkov privržencev SDP podalo negativno oceno vladi Iva Sanaderja.
Sicer pa niti večina volivcev vladajočega Hrvaškega demokratskega zbora (HDZ) oz. 58 odstotkov ni zadovoljna s smerjo, v katero gre Hrvaška. Glede na to, da 43 odstotkov privržencev vladajoče stranke podpira delo vlade, so v Pulsu sklenili, da volivci HDZ za napačno smer ne obsojajo zgolj vlade, temveč tudi svetovne probleme. Dodaten razlog za zaskrbljenost premiera Sanaderja je negativno mnenje treh petin anketirancev o njegovih političnih potezah, predvsem zaradi odnosa do gospodarske krize in težav glede vstopa Hrvaške v EU. Gre za njegov najslabši rezultat v priljubljenosti v zadnjih 12 mesecih. Vprašani imajo sicer slabše mnenje o Sanaderjevem koalicijskem partnerju iz Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josipu Friščiču ter dveh opozicijskih voditeljih, ki pogosto kot »jokerja« podpirata odločitve parlamentarne večine. Gre za predsednika Hrvaške stranke prava (HSP) Anteja Dapiča in Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) Vladimirja Šišljagiča, ki sta sicer huda nasprotnika v Osijeku, v katerem je Dapič župan, HDSSB pa si želi oblasti.
Kljub slabemu mnenju o vladi in premieru pa je večina vprašanih prepričanih, da bo koalicijska vlada zdržala še dve leti in pol do konca mandata, slaba petina pa meni, da vladni koaliciji to ne bo uspelo. Predsednik države Stipe Mesič je tudi v zadnjem letu svojega drugega mandata v javnosti prepričljivo najbolj pozitiven politik, saj je pozitivno oceno za svoje delo dobil od treh četrtin vprašanih. Pozitivno oceno sta dobila tudi predsednik SDP Zoran Milanovič in podpredsednica vlade Durda Adlešič iz Hrvaške socialno-liberalne stranke. (sta)
Chicago • Velika porota izdala obtožnico proti Blagojevichu
Guverner poskušal prodati sedež predsednika
Nekdanji demokratski guverner ameriške zvezne države Illinois Rod Blago-jevich je v četrtek skupaj s še petimi drugimi prejel uradno obtožnico ameriške velike porote, ki ga v 19 točkah bremeni s korupcijo povezanih kriminalnih dejanj.
Blagojevicha je zvezna policija aretirala 9. decembra lani, ko so preiskovalci pod vodstvom zveznega tožilca Patricka Kennedyja slišali, da namerava prodati sedež novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obame v zveznem senatu. Začasne zamenjave v zvezni senat določajo guvernerji ameriških držav in Bla-gojevich je ocenil, da bi lahko s tem kaj iztržil.
Vse to je zabeleženo na posnetkih prisluškovanja Blagojevichevim telefonom v več let dolgi preiskavi, vendar nekdanji guverner še naprej odločno zanika krivdo.
Tožilec Fitzgerald je imel čas do prihodnjega torka, da od velike porote dobi potrjeno obtožnico, to pa mu je uspelo že nekaj dni prej. Blagojevich po aretaciji na podlagi kazenske ovadbe ni želel odstopiti s položaja in 29. januarja je predstavniški dom kongresa Illinoisa proti njemu sprožil postopek impeachmenta oziroma odstavitve, senat pa ga je odstavil 29. januarja. Nekdanji guverner je poleg prodaje Obamovega sedeža obtožen tudi izsiljevanja zveznega kongresnika, laganja agentom Zveznega preiskovalnega urada (FBI) in drugih kriminalnih dejanj, ki jim je skupna točka denar. Blagojevich je želel svoj politični položaj izkoristiti za to, da zasluži čim več denarja. Izsiljeval je pokojninske sklade, bolnišnice, lastnike časopisa, politike, poslovneže. 52-letni potomec priseljencev iz Srbije ter Bosne in Hercegovine je sporočil, da je žalosten in prizadet, vendar pa ni presenečen. Obtoženi so tudi njegov brat Robert Blagojevich, nekdanji šef kampanje za zbiranje denarja Christopher Kelly, nekdanji sodelavec Lon Monk, lobist William Cellini in nekdanji šef kabineta John Harris. Harris se je odločil, da bo sodeloval s tožilstvom v zameno za nižjo kazen. Kelly je sicer že obsojen zaradi drugih korupcijskih primerov. Blagojevich se lahko tolaži s tem, da ga bo v zaporu lahko obiskovala žena Patti, proti kateri ni bila vložena obtožnica, čeprav je posneta na trakovih, kako z možem razpravlja o tem, kako od koga dobiti denar. Patti Blagojevich je imela od moževih izsiljevanj tudi finančno korist, saj je dobila dobro plačana delovna mesta in posle, (sta)
Washington • State Department poziva Severno Korejo:
Ne izstrelite rakete
Foto: eastasiaforum.com
Tiskovni predstavnik State Departmenta Robert Wood je v četrtek pozval Severno Korejo, naj ne izvede načrtovane izstrelitve rakete, ker bo to izzivanje, ki bo po nepotrebnem podžgalo napetosti v regiji.
Severna Koreja trdi, da namerava izstreliti komunikacijski satelit v zemeljsko krožni-co, ameriški obveščevalci pa ocenjujejo, da bo Pjongjang na ta način dobil predvsem veliko koristnih podatkov o delovanju raket dolgega dosega. Severna Koreja je leta 2006 izstrelila raketo dolgega dosega taepodong-2, ki pa je letela le 40 sekund. Za prihodnje dni načrtovana izstrelitev je razburila predvsem Japonsko in Južno Korejo ter ZDA. Severna Koreja pa trdi, da gre za civilno izstrelitev satelita, kar ne spada pod prepoved resolucij Varnostnega sveta ZN. Japonska je sicer že zahtevala, da se takoj po izstrelitvi na izrednem zasedanju sestane Varnostni svet.
Japonska je prav tako zagrozila, da bo sestrelila kose rakete, ki bodo morebiti padali proti njenemu ozemlju, njena protiraketna obramba pa je v pripravljenosti. Pjongjang medtem grozi z napadom na Japonsko, če si bo drznila sestreliti satelit. Severna Koreja opozarja tudi ameriške vojaške ladje v regiji, naj se umaknejo, če ne želijo utrpeti škode.
Ameriški obrambni minister Robert Gates je konec prejšnjega tedna dejal, da ne razmišljajo o sestrelitvi severnokorejske rakete, razen če bi zajadrala v napačno smer, recimo proti Havajem. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v četrtek v Londonu s kolegom iz Južne Koreje Lee Myung Bakom sporočil, da bo v primeru izstrelitve prišlo do strogega skupnega mednarodnega odziva. Nekateri člani kongresa, kot je senator John McCain iz Arizone, pa pozivajo administracijo, naj raketo sestreli in pokaže Severni Koreji, da je šale dovolj. (sta)
Bruselj • Danski premier Rasmussen
Najresnejši kandidat za novega generalnega sekretarja Nata
Foto: daylife.com
Ob robu vrha Nata v petek in soboto se bodo voditelji držav članic zagotovo pogovarjali tudi o tem, kdo bo prihodnji generalni sekretar zavezništva. Za najresnejšega kandidata za naslednika Nizozemca Jaapa de Hoopa Scheffer-ja velja danski premier Anders Fogh Rasmussen, ki naj bi užival podporo vseh »glavnih« članic. Nasprotuje mu pravzaprav nihče.
Izbiranje novega generalnega sekretarja formalno sicer ne bo tema vrha zavezništva v Strasbourgu in Ke-hlu oz. Baden-Badnu, vendar pa naj bi bilo to eno glavnih vprašanj pogovorov »ob robu«. De Hoopu Schefferju se namreč mandat izteče šele 31. julija, tudi formalno pa naj bi volitve potekale kasneje. Razprava o prihodnjem generalnem sekretarju Nata med veleposlaniki v Bruslju poteka že nekaj mesecev, ki preučujejo, kateri kandidat bi bil sprejemljiv za vse članice. Za zdaj se je kot najresnejši kandidat izkazal 56-letni danski premier Rasmussen, vendar odločitev naj ne bi bila še povsem gotova. Predvsem nekatere nove članice naj bi si še vedno prizadevale, da bi položaj prevzel nekdo iz novih članic; neuradno se je kot najresnejši kandidat omenjal tudi poljski zunanji minister Rado slaw Sikorski, zanimiv pa naj bi bil tudi bolgarski zunanji minister Solomon Pasi. Položaj generalnega sekretarja Nata, ki predstavlja zavezništvo in koordinira delo zaveznic, je po tradiciji v rokah Evropejca. Gre za nekakšen dogovor, da ZDA za generalnega sekretarja podprejo kandidata iz Evrope, v zameno pa Američan postane vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi; trenutno je to general John Craddock. Po navedbah nekaterih diplomatskih virov naj bi ZDA že podprle Rasmussena, toda po drugi strani je ameriški podpredsednik Joe Biden sredi marca v Bruslju dejal, da »nobena država članica ne bi smela biti izključena iz vprašanja, kdo bi bil sposoben ponuditi generalnega sekretarja«.
Po drugi strani naj bi bil Rasmussen povsem primeren kandidat tudi za ZDA. Rasmussen, ki že skoraj osem let vodi dansko desnosredin-sko vlado, namreč velja za velikega podpornika ameriške politike in je podprl ameriško vojaško akcijo tako v Afganistanu kot Iraku. Tudi zdaj je naklonjen povečani vojaški prisotnosti zaveznikov v Afganistanu. Velja za izkušenega politika, dobrega organizatorja in spretnega taktika z veliko samokontrole. Podpirale naj bi ga tudi Francija, Velika Britanija in Nemčija, zaradi česar ga je evropski tisk praktično že oklical za naslednika de Hoopa Schefferja.
Največjo težavo za Rasmus-sena bi znala predstavljati Turčija, ki nad njim ni navdušena, ker ni želel obsoditi karikatur preroka Mohameda v danskem tisku leta 2005 in je striktno zagovarjal svobodo govora kot »temelj demokracije«. Prav tako je Turčija kritična, ker Danska dopušča oddajanje kurdske televizije, ki naj bi po turškem prepričanju veljala za glasilo kurdskih upornikov v Turčiji, (sta)
Foto: achichago.com
Gospodarstvo po svetu
NEW YORK - Slabo leto dni po začetku izvajanja ameriškega programa pomoči domačim finančnim družbam so štiri manjše banke kot prve začele z vračili denarja. Po možnosti hitro vračilo pomoči pa napovedujejo tudi številne velike banke, med njimi Bank of America, J.P. Morgan Chase in Goldman Sachs, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Banke poskušajo z vračilom pomoči zmanjšati vpliv države na svoje poslovanje ter privarčevati pri obrestih, ki naj bi se v bodoče zviševale. Analitiki sicer v tem ne vidijo znaka širšega okrevanja panoge. Štiri regionalne banke, ki so v torek začele z vračanjem pomoči, so po lastnih podatkih vrnile skupaj 338 milijonov dolarjev (254 milijonov evrov). Ameriška vlada je od lanske jeseni v okviru programa pomoči več sto bankam zagotovila svež kapital. Največjih izplačil sta bili deležni Bank of America in Citigroup, vsaka je dobila po 45 milijard dolarjev. Banke, ki so prejele pomoč, morajo med drugim spoštovati omejitve pri izplačilih nagrad vodilnim.
PARIZ - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v četrtek zvečer v skladu z napovedmi na londonskem vrhu skupine G20 objavila črno listo davčnih oaz oz. davčnih jurisdikcij, ki niso sprejele nobene zaveze glede spoštovanja mednarodnega standarda o izmenjavi davčnih informacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po dogovoru v okviru vrha skupine industrijsko najbolj razvitih in hitro rastočih držav G20 v Londonu je OECD objavila osveženo črno listo nesodelujočih davčnih jurisdikcij, na kateri so se znašli Kostarika, Malezija, Filipini in Urugvaj. Te države se po navedbah OECD niso zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu. Poleg tega je organizacija objavila seznam 38 davčnih jurisdikcij, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a zaenkrat še niso v večjem merilu uvedle ustreznih ukrepov. Ta seznam je razdeljen na t.i. davčne oaze in na druge finančne centre, na njem pa so na primer Avstrija, Belgija, Brunej, Čile, Liechtenstein, Luksembourg, Monako, Singapur, Švica, Bahami idr.
LONDON - Voditelji G20 so se na minulem vrhu v Londonu dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1000 milijard ameriških dolarjev za boj proti svetovni finančni in gospodarski krizi, je po srečanju povedal britanski premier Gordon Brown. Voditelji skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) so se dogovorili, da bodo potrojili sredstva IMF na 750 milijard dolarjev skozi 250 milijard dolarjev takojšnjih prispevkov držav članic, ki bi jih kasneje vključili v razširjeno in bolj prožno posojilno linijo NAB (New Arrangements to Borrow), ki jo je IMF po mehiški krizi leta 1994 sklenil s 26 državami in institucijami. Ta linija bi bila vredna do 500 milijard dolarjev.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da je število novih vlog za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti pretekli teden spet poraslo. Ministrstvo za trgovino pa je poročalo tudi o rasti tovarniških naročil v februarju. Ministrstvo za delo bo v petek objavilo nove številke o brezposelnosti v mesecu marcu, pri čemer analitiki napovedujejo rast stopnje brezposelnosti s februarskih 8,1 odstotka na 8,5 odstotka. V preteklem tednu je število novih vlog za podporo zaradi brezposelnosti poraslo na letno prilagojeno raven 669.000, z ravni 657.000 v tednu pred tem. Že 10. teden zapored pa rekorde podira skupno število ljudi, ki prejemajo podporo za brezposelnost. V preteklem tednu jih je bilo za 161.000 več oziroma skupaj 5,73 milijona. V to številko pa ni vštetih 1,5 milijona ljudi, ki dobivajo pomoč po posebnem podaljšanem programu. Zadnji podatki za te so od 14. marca. Ministrstvo za trgovino pa je sporočilo pozitivno novico o februarski rasti tovarniških naročil. Gre za prvo rast po šestih zaporednih mesecih padanja. Analitiki so pričakovali nov padec naročil za 1,1 odstotka v primerjavi z januarjem, ministrstvo pa je izračunalo, da so naročila porasla za
I,8	odstotka.
ZÜRICH - Švicarska pozavarovalnica Swiss Re, ki jo je močno prizadela svetovna finančna kriza, bo po vsem svetu v naslednjih 12 mesecih ukinila okrog 1000 delovnih mest, kar je približno desetina delovne sile. Cilj je zmanjšati stroške, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Skupina, ki ima skupno
II.560	zaposlenih, je že februarja sporočila, da je v letu 2008 zabeležila rekordno izgubo v višini 809 milijonov dolarjev. Glavni izvršni direktor Jacques Aigrain je kmalu zatem napovedal odstop zaradi očitkov, da je po nastopu svojega mandata januarja 2006 pozavarovalnico vodil v tvegani svet investicijskega bančništva ter jo pustil izpostavljeno krizi. Aigraina je nasledil dotedanji glavni poslovni direktor Stefan Lippe. Slednjega pa bo s 1. majem na mestu glavnega direktorja nasledil Agostino Galvagni, so danes sporočili iz ene največjih pozavarovalnic na svetu.
BAYREUTH - Sodišče v nemškem Hofu je uvedlo stečajni postopek nad svetovno znanim proizvajalcem porcelana Rosenthal. Stečaji upravitelj bo poskušal najti strateškega investitorja, ki naj bi prevzel družbo, je poročala nemška tiskovna agencija. Rosenthal je nelikviden, odkar je bil v začetku januarja uveden stečaj nad njegovim večinskim lastnikom, britansko-ir-skim koncernom Waterford Wedgwood. Ukrepi, ki so jih v Ro-senthalu uvedli, še preden je družba postala nelikvidna, niso zadoščali. Potem ko so zmanjšali število delovnih mest za približno 300, je stečajni upravitelj sredi marca napovedal, da bo aprila delo izgubilo dodatnih 300 od še preostalih 1200 zaposlenih v Rosenthalovih nemških tovarnah. Podjetje s sedežem v Selbu je bilo ustanovljeno leta 1879. Svoje najboljše čase je doživelo v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je zaposlovalo 8100 delavcev. S padcem železne zavese leta 1989 pa se je začela pojavljati vse hujša konkurenca iz vzhodne Evrope, pa tudi Daljnega vzhoda. Prihodki so se zmanjšali. (sta)
Ptuj • Tudi obrtniki pričeli odpuščati deiavce
Brez dela kmalu že deset odstotkov delavcev v obrti
Po podatkih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je bilo ob koncu marca na Ptujskem 1480 obrtnikov. Kot je povedal v. d. sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič, opažajo zanimivo stanje: število obrtnikov kljub recesiji zelo počasi, ampak ves čas narašča, največ zaradi ukrepa samozaposlitve oziroma sofinanciranja v višini 4500 evrov, ki ga za zagon samozaposlitve zagotovi zavod vsem tistim, ki so prijavljeni v evidenci zavoda. V tem primeru mora njihov s. p. oziroma firma delovati najmanj dve leti.
Za delavnice samozaposlitve, ki potekajo v prostorih izobraževalnega centra OOZ Ptuj, je veliko zanimanja. Mesečno izvedejo tudi po dve delavnici. Vsi se sicer ne samozapo-slijo, nekaj pa se jih vendarle odloči za samostojno dejavnost. Število zaposlenih v obrti na Ptujskem se je od decembra lani do konca marca letos zmanjšalo: pred recesijo jih je bilo okrog pet tisoč, sedaj 370 manj, v celi Sloveniji pa že za 13.200 manj. V večini so delo izgubili zaposleni za določen čas in delavci z območja bivše Jugoslavije.
V sekciji za promet je upad dela že 40-odstoten, v tem trenutku naj bi v Sloveniji stalo že 30 tisoč tovornih vozil. Na sestanku z ministrstvom za promet in ministrstvom za finance, ki je bil 1. aprila, so sklenili, da se bodo slovenskim obrtnikom trošarine za pogonsko gorivo vrnile v malo višjem znesku, kot je sprva kazalo, da bi se v teh hudih časih čim bolj zaščitilo slovenskega prevoznika. Za petino manj dela ima gradbeništvo, najbolj je na udaru stanovanjska izgradnja, še največ dela imajo v tem trenutku kleparji in krovci ter fasaderji, ki še odpravljajo posledice lanskoletne toče. Iz dneva v dan pa je večja kriza v kovinski dejavnosti. Postopek odpuščanja delavcev, ki imajo 30-, 45- ali 60-dnevni odpovedni rok (odvisno od delovne dobe pri delodajalcu), poteka trenutno že pri desetih obrtnikih kovinske dejavnosti. Tako bo delo, po
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, v. d., sekretarja OOZ Ptuj: »Od decembra lani do konca marca letos so obrtniki na Ptujskem odpustili 370 delavcev. V slovenskem merilu pa je delo v obrti izgubilo že 13.200 delavcev.«
podatkih znanih OOZ Ptuj, izgubilo še 50 delavcev, ki v tem trenutku še niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Dobra podjetniška priložnost naj bi se v tem trenutku odpirala v sodelovanju z rusko avtomobilsko industrijo, za proizvode iz kovin, plastike in gume, je povedal Repič. O tem se bodo na območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana-Vič pogovarjali zainteresirani slovenski obrtniki 8. aprila. 400 obrtnikov je v obrtnozborničnem sistemu že na seznamu potencialno zainteresiranih za delo v avtomobilski industriji. Ruska federacija spada ob Kitajski v krog najhitreje razvijajočih se ekonomij na svetu. Samar-ska regija pa velja za najbolj razvito območje v Ruski federaciji, kjer imajo sedeže proizvodnja vesoljske tehnike, letalska in avtomobilska industrija. Sodelovanje malih in srednjih podjetnikov z ru-
sko federacijo in samarsko regijo bi potekalo preko Seal Group, d. o. o., mešane slo-vensko-ruske družbe, ki ima v tem trenutku že evidentirano povpraševanje za več kot 200 pozicij oziroma tudi v kakšni drugi še primernejši obliki.
Kdaj se bodo tudi obrtniki lahko prijavili na zavod?
V teku je oblikovanje najnovejših zahtev slovenske obrti. Konec marca so obrtniki iz Podravja in Pomurja na regijskem posvetu oblikovali svoje zahteve. Osnovni problem obrtnikov in podjetnikov je likvidnost. Vsi ukrepi, ki jih je za reševanje gospodarske in finančne krize doslej sprejela slovenska vlada, gredo bolj ali manj na roke velikim sistemom. Edini oprijemljivejši ukrep za male je v tem trenutku ukrep, ki
Foto: Črtomir Goznik
zagotavlja 30-odstotno olajšavo za investiranje. Obrtniki s Ptujskega so izpostavili dve stvari, predvsem pa si želijo, da bi v najkrajšem možnem času prišlo do sprememb pri zneskih akontacij in plačil prispevkov za letošnje leto glede na gospodarsko recesijo. Predlagajo, da se zneski prilagodijo trenutnim razmeram, osnova za ta plačila več ne morejo biti rezultati iz napovedi za leto 2008, ko je večina obrtnikov še dobro poslovala. Z dobičkom se pri s. p. prispevki in akontacije avtomatično povečajo. Večina obrtnikov pa je v tem trenutku že brez dela oziroma dela v zelo zmanjšanem obsegu. Obrtniki s Ptujskega se tudi zavzemajo za ukinitev popoldanskega dela v gradbeništvu, ki je nelojalna konkurenca obrtnikom. Bolj ali manj gre za v teh primerih za posredovanje dela z mastnimi zaslužki, so prepričani. Predlagajo tudi spremembo Zakona o graditvi objektov, da bi se iz njega črtala možnost o 250 m2 gradnje, ki jo je mogoče izvesti s pomočjo družine, prijateljev. Nujno bi bilo tudi zmanjšati plačilni rok na največ 30 dni, zdaj je od 30 do 60 dni, torej zelo raztegljiv. Obrtniki so tudi nezadovoljni, ker se je vračilo preveč plačanega DDV v roku 21 dni premaknilo na začetek leta 2010. Za obrtnike in male podjetnike bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se vrnile olajšave za rezervacije, ki so včasih že bile. Glede na velike probleme, ki jih imajo pri odpravninah, predlagajo tudi ustanovitev sklada za odpravnine, v katerega bi vsak mesec plačevali določeni znesek in iz katerega bi zagotavljali plačevanje odpravnin delavcem. Velik problem je tudi socialna varnost samostojnih podjetnikov. Potem ko samostojni podjetnik, čeprav je ves čas, ko je delal, plačeval prispevke - enako kot se plačujejo tudi vsakemu delavcu, obrt oziroma dejavnost odjavi, ob prijavi na zavod ne more prejemati nadomestila plače. Če ima neko premoženje, ne more dobiti nič, na drugi strani pa se delavec ne glede na premoženje po izgubi zaposlitve lahko brez težav prijavi na zavod, kot se lahko na zavod prijavi vsak direktor, ki je zavozil podjetje in s tem povzročil veliko gospodarsko in družbeno škodo. Nikogar pa v tem primeru tudi ne bo zanimalo, koliko ima pod pal-
Tudi v gradbeništvu je dela vse manj, upad je že dvajsetodstoten, še največ dela je v tem trenutku pri obnovah streh in fasad po lanskoletni toči.
cem.
MG
Pa brez zamere
Čevapčiči
Velike resnice v majhnih okroglih stvareh
Spomnim se, kot da bi bilo včeraj, Bil sem še mulc, komajda osnovnošolček. Takim mulcem je ponavadi vse novo in zanimivo; nad svetom, kijih obkroža, so večidel navdušeni in zrejo vanj s široko odprtimi očmi. Nekaj stvari, ki jih tako uzrejo, sicer kasneje pozabijo, a nekatere se tem mulcem vtisnejo v spomin do konca njihovih dni. Katere stvari to so, je odvisno od tega, kakšne zametki osebnosti se skrivajo v njih in čakajo, da se v popolnosti razvijejo.
Sam ne bom nikoli pozabil - kaj pozabil, prav po proustovsko celo še zdaj vonjam vse vonjave, ki spremljajo prizore, kadar pomislim na njih - na čevapčiče ter sobote in nedelje, ki so bili v znamenju te sedaj precej "zbanalizirane" hrane. Spomnim se zbujanja, ko sem strahoma poškilil tja proti režam na polknicah v upanju, da skoznje v sobo pronicajo sončni žarki, saj je to pomenilo, da se priprave na dan v znamenju žara ter druženja s širšo družino/prijatelji lahko začnejo. Če sem bil dovolj hiter, sem se lahko pridružil pri pomembnem opravilu nakupovanja vseh potrebščin, ki spadajo zraven k žaru in brez katerih ne gre. Od oglja in stvari, potrebnih za pripravo žara, pa do paradižnikov, paprike, mlade čebule, gorčice, aj-varja in podobnih zelenjavnih artiklov. Kakopak je največja pozornost veljala izbiri in nakupu osnovne surovine za čevapčiče; pozorno je bilo treba izbrati prave kose mesa, da bodo čevapčiči ravno prav sočni ter nežni. Seveda je bilo zraven čevapčičev potrebno poskrbeti še za ražnjiče ter morda kak kotlet ali dva, a čevapčiči so seveda bili najpomembnejši.
Ko smo torej vse kupljeno pritovorili domov, se je začel najlepši del dneva - priprave na žar. Tukaj se je ožji družini že pridružil kak gost, ki je s seboj prinesel še kako dobroto. Potem se je začela skrbna priprava zelenjave, pa seveda mase za čevapčiče, ki je morala biti ravno prav začinjena, da bo teknila tako tistim, ki so za pekoče, kot tudi onim drugim, ki imajo raje malce manj začinjeno hrano. Ob pripravi vseh potrebnih sestavin je bilo veliko smeha, šal, pa tudi debat o pravilni pripravi tega ali onega. Mulc, kot sem bil, sem ponavadi zgolj pazljivo poslušal vse nasvete in skrite trike, da jih bom nekoč, ko bom sam "poveljeval" pripravi, znal tudi uporabiti.
Hkrati s pripravo vse potrebne hrane in sestavin je spodaj na dvorišču potekala tudi priprava "tehničnih" sredstev, od cepljenja drv na trske, čiščenja ražnja do postavitve miz ter klopi pod mogočno brezo, ki je dajala bogato senco v poletni pripeki. Potem ko je bilo vse pripravljeno, se je začelo: arome, vonjave, smeh, dišave, druženje, spomini... Da, bili so to lepi časi, ko smo si znali vzeti čas za uživanje in druženje ter videti večpomena v navidez postranskih stvareh, kot pa to počnemo sedaj.
Kaj me je pripravilo do tega zapisa, sprašujete? Ne toliko nostalgija, ampak banalna stvar, ki mi jo je povedal znanec, mesar po poklicu, zaposlen v enem izmed hramov slovenske trgovinske verige. Dandanes ne samo, da prodajajo že pripravljene in pakirane čevapčiče (kar še nekako lahko razumem), stranke celo hočejo, da jim maso za čevap-čiče potem, ko ga zmelje, mesar tudi pripravi (začini), kakor tudi oblikuje v posamezne čevapčiče. Se pravi, da jim mesar pripravi praktično vse, oni morajo izdelek potem samo flikniti na (dostikrat električen) žar. Toliko da mu ne rečejo še, da naj jih kar on speče ter zapakira v vrečko! Da, v današnjem času, ko le-tega (časa, namreč) vedno bolj primanjkuje, ni večprostora za sentimentalne aktivnosti, ki ne predstavljajo popolne časovne optimizacije; priprava piknika in žara ter druženje so zgolj zapravljanje časa. Čevapčiči ter z njimi povezane aktivnosti so postali moteč faktor, tratenje časa. Čevapčiči kot "dogodek", kot družbeni fenomen, so se v veliki meri izgubili. Zdaj predstavljajo zgolj še eno pod-področje hitre prehrane, neko postransko zadevo, ki jo je treba opraviti čimprej in čim bolj optimizirano.
Da, tudi čevapčiči so večji pokazatelj današnjosti, kot pa bi si morda mislili.
Gregor Alič
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 7. aprila 2009
Ptuj • Iva Ferlinc - novi vodja Javnega sklada
»Vse je usmerjeno k dobičku
«
Iva Ferlinc, novi vodja JS KD OI Ptuj
Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, ki je bil po odhodu Nataše Petrovič nekaj mesecev brez vodje, je končno dobil novo vodstvo. Na tretji seji, ki je potekala prejšnji teden, so med 20 kandidati izbrali Ivo Ferlinc, ki bo svoje delo začela opravljati 1. maja. Razkrila nam je, kakšna je njena vizija delovanja Sklada in katere pomanjkljivosti želi odpraviti.
Iva Ferlinc je diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki je podiplomski študij nadaljevala na Fakulteti za družbene vede, smer management ne-profitnih organizacij. Takoj po diplomi se je zaposlila na Mestni občini Ptuj, kjer je imela pripravništvo, delala pa je na pripravi projektov za Evropsko prestolnico kulture in Simpozij starih mest. Nekaj časa je opravljala tudi novinarska dela, saj je pisala za glasilo Ptujčan, zadnjih šest mesecev pa je urednica revije Bravacasa.
Čeprav ste se pravzaprav šele privadili na delovno mesto urednice, boste čez en mesec že začeli novo službo. Kako bodo dosedanje izkušnje vplivale na vodenje ptujske izpostave Sklada za kulturne dejavnosti?
»Kot urednice Bravacase sem se naučila zelo veliko, predvsem to, kako delujeta javni in zasebni sektor. Vse je dejansko usmerjeno proti dobičku, sama pa sem zelo hitro začela pogrešati delo za javno dobro. Čeprav je kolektiv izjemen, je delo monotono. Nisem imela možnosti kaj veliko spreminjati ali delati po svoje. Gre večinoma za vsebine, ki se prevajajo iz italijanskega jezika. Revija je sicer na zelo visokem dizajnerskem nivoju, a je licenčna, zato si lastne kreativnosti nisem mogla privoščiti. V vsakem primeru pa je bila to dobra izkušnja. Kot pripravnica sem nekaj časa pisala tudi novinarske prispevke in menim, da mi bo vse to pri mojem delu še kako koristilo.«
Ste tudi v programskem odboru društva Arsana, čeprav sama niste glasbenica. Kako je prišlo do sodelovanja z njimi?
»Arsana deluje od leta 2006, sama sem se jim pridružila leto kasneje. Zdelo se mi je, da lahko v tem društvu uveljavim svoje interese. Čeprav nisem glasbenica, mi je to blizu. Delam pa koordinacijo in pripravo prireditev.«
Med 20 kandidati za vodjo JS KD območne izpostave Ptuj jih je v ožji izbor prišlo sedem. Ali ste bili prepričani v svojo izvolitev?
»Da, pričakovala sem. Na razgovoru pri direktorju Sklada nas je bilo sedem in takrat nam je povedal, da bo svoj predlog dal na Svet. Kolikor vem, je tam predstavil naše reference in ravno te so bile ključne pri izbiri novega vodja.«
Kakšna je vaša vizija Sklada?
»Gre za ljubiteljsko kulturo in večinoma sodelujejo kulturna društva, zato vidim svoje delo v njihovem povezovanju. Ptujska kultura bi se morala bolj povezati, posebej zato, ker se nam bliža Evropska kulturna prestolnica. Želim si, da bi čim več projektov pripravili že zdaj, da bomo potem leta 2012 imeli kaj pokazati, sicer bo to projekt samo mesta Maribor.«
S čim pa niste zadovoljni in kje so pomanjkljivosti, ki jih nameravate odpraviti?
»Največji problem vidim ravno v razdrobljenosti društev. Nujno je potrebno njihovo povezovanje in usklajeva-
nje prireditev, s tem pa tudi izboljšanje kvalitete. O kakšnih podrobnejših pomanjkljivostih pa zaenkrat raje ne bi govorila.«
Se vam zdi, da je ptujski Sklad dovolj dejaven, prepoznaven in ali je dovolj vpet v kulturni utrip Ptuja?
»Mislim, da je dovolj vpet v ptujsko kulturo, ker pa gre za ljubiteljsko kulturo, nekatere prireditve niso atraktivne za množice. V tem vidim izziv. Prireditve je treba narediti bolj privlačne in atraktivne za širši krog ljudi. Ko sem brala poročilo, je na nekatere dogodke prišlo šest ali deset obiskovalcev. Vem, da je pomanjkanje sredstev, ampak bom delala tudi v tej smeri, da se število publike poveča. Morda tudi s pomočjo sredstev obveščanj. Enostavno, da se v medijih več pojavljamo in da tudi preko drugih institucij razširimo informacije. Pomembno je tudi, da popestrimo programe in poskušamo dobiti sredstva še iz kakšnih naslovov. Vem, da bo naporno, saj bomo zaposleni samo trije, a se bomo trudili.«
Dejali ste, da je za določene prireditve zanimanje
javnosti izredno slabo. S tem se soočajo skorajda vsi organizatorji kulturnih dogodkov na Ptuju. Se vam zdi, da naše mesto nudi dovolj kvalitetnih dogodkov tudi za mladino?
»Center interesnih dejavnosti vsekakor nudi bogat program, društvo Arsana ponuja različna glasbena izobraževanja, Pokrajinski muzej izvaja redno delavnice za otroke, pa še bi lahko naštevala. Mislim, da je ponudba precej zadovoljiva, ni pa tako pestra kot v večjih mestih. Vedno je problem denar, vse se ustavi pri njem. Res pa je, da je promocija večine organizatorjev precej slaba. Sama se bom trudila, da bo Sklad pripravljal programe, ki bodo privlačni tako za mlade kot tudi starejše. Upam, da mi bo uspelo, da bom čim bolj široko usmerjena.«
Imate že kakšne načrte za letošnje leto?
»Nekaj zamisli že imam, vse pa bo odvisno od navodil, ki jih dobim, ko nastopim svoje delovno mesto. Takrat bom tudi vedela, s kolikšnimi sredstvi razpolagam in kaj si dejansko lahko privoščim.«
Dženana Bečirovič
24-URNA ASISTENCNA POMOČ IN ZAVAROVANJE DOMA NA NOVO VREDNOST
DOM JE LE EDEN. DOBRO CA ZAVARUJTE.
POPOLNO ZAVAROVANJE DOMA
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.

MODRA ŠTEVILKA
REn
Na knjižni polici
Ted Kramolc
Sol v grlu
Ljubljana. Nova revija, 2008 (Zbirka Samorog)
Kramolčevo literarno delo odkrivamo po letu 1990 tudi Slovenci v matični domovini. Tango v svilenih coklah, ljubezenski roman med slikarjem in modelom, je izšel leta 2002, pred tem še zbirka kratke proze Podobe iz arhivov (1992) in roman Potica za navadni dan (1997). Ted Kramolc je bil rojen 1922 v Podgo-ri pri Šentvidu, ki je danes del Ljubljane. Kot sam pravi v romanu Sol v grlu, tam spodaj pod Alpami, in krščen za Božidarja. Istega leta sta bila rojena France Balantič in Karel Destovnik - Kajuh. Kramolc je zaznamovan z emigrantstvom. Že več kot šest desetletij živi onkraj oceana in se ne vključuje v izseljeniško skupnost. Ivan Tavčar je napisal dvoje svojih najboljših del, Cvetje v jeseni in Visoško kroniko, že skoraj sedemdesetleten, ko pisatelj naj ne bi več ustvarjal. Ted Kramolc je začel pisati že v mladostnih letih, prav pisateljevati pa v poznih. Oče je bil koroški skladatelj Luka Kramolc. Ted je hodil na ljubljansko realko, nato se je vpisal na arhitekturo pri profesorju Plečniku, slikarstvo pa je študiral pri Božidarju Jakcu. Med italijansko okupacijo je bil dvakrat interniran v Gonarsu. Njegovo begunstvo se je končalo leta 1948 v Kanadi. Kot priseljenec brez dokumentov je moral delati eno leto na progi kanadske železnice, kasneje je diplomiral na torontski akademiji. Od slikanja ni mogel živeti, zato se je posvetil notranji arhitekturi. Njegova sinova sta Kanadčana.
Sol v grlu je ljubezenski roman, v katerem tretjeo-sebnega pripovedovalca življenjsko vežejo tri različne ženske: usodna ženska, ameriška razumarka in spogle-dljivka. Ljubezenska romanca z usodno žensko (Lutti) se je prelevila v tragedijo. Usodna emigranta Karla je dramaturško razgibana, jezikovno metaforična pripoved prividov in sanj, napisana v sodobnem in skoraj pesniškem jeziku.
Ljudje, kot je Karel, se hitro naučijo jezika, ker je pač potreben za obstanek. Človek se bistveno ne more spremeniti. Kanada je ogromna dežela, lepa in vredna obiska, od koder se Karel Kolody ozira po svoji prehojeni poti. Bal se je more v lagerju sanj, ki mu je sedla na prsi. Spet je zagledal prav iste obraze. Zvonik vaške cerkve je gorel, soldateska je brcala v trupla, scala in se polivala z vinom, na povelje pa so se zagnali na dekleta. Karel se je potopil v neskončni vrtiljak svoje preteklosti. Vojna se je vseh dotaknila. Luttin mož je bil ubit v enem izmed umazanih ruskih mest. Padel je na zadnji dan vojne. Vsaj tako je trdila Lutti in izginila. Brat Šaka je neuspešno prebegnil v Italijo. Za Karla je že čas, da stopi v življenje. Mehak je in dober, življenje pa je kruto. V stiski sanja človek o tem, kar je izgubil. Karel sanja o karavani, o domu na kolesih. Vojna se je končala pred tremi leti, pobijali pa so še dolgo potem. Karel pride v nov kamp, kjer so bile drugačne hiše, na obzorju pa obris Dolomitov. Prvič je videl morje, vonjal ladje, vlačilce in žerjave. Šaka mu je svetoval, naj žensk ne jemlje resno. Oba sta Roma. Karel je v resnici najdenček s plavimi lasmi in plavimi očmi. Izpopolnjeval se je v uporabni umetnosti, ilustraciji. Vsak priseljenec je uganka, s seboj prinese svoje komplekse in navade. Svoje preteklosti Katilyn ni razkril, ženski moraš povedati le to, kar rada sliši. V njeni naravi je, da moškega zmeraj preizkuša. Karla ni več zanimala premagana Evropa, gnila Indija, sadizem, črnci, premetenost komunistov! Karel je jokal več let, sol v grlu se je nabirala, da ni mogel požirati, spolnost je bila le mašilo in obliž za nezaceljene rane. Ob Niagarskih slapovih je bil lep dan, prekrasni slapovi, le čas ni bil pravi. Takrat sta bila mlada in nista vedela, da se je vse končalo že tam. Jolanda je prerokovala, naj se boji ladij in voda. Sanjal je o Mariki, o ženskem joku, drobljenju lobanj. Major Cunningham je cenil disciplino, tradicijo, urejenost. Lutti je bila drugačna od punčar, ki so hodile v oficirski klub. Po odhodu Katilyn se je Karel spomnil teže ciganske dediščine. V divjini je mir posebne vrste, mir, ki ima svojo govorico. Katilyn je prvič doumela pomen časa. Začela je pisati dnevnik in sanjala o Karlu z odprtimi očmi. Z njo je imel dom.
V novi pokrajini, kjer ni bilo odmeva, je komaj slišal njen glas. Klical je imena, obrazi so bili pokriti z maskami. Je bila preteklost nekaj svetega ali vrnitev v pekel spominov? Sedel je v kombi in vozil po cesti v neskončnost. Avtostoparji niso pokopani in so obsojeni na večno tavanje brez karavane.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Rudar hvaležen tekmec za Jeruzalem
Stran 12
Nogomet
Kdo lahko zgreši iz lepše priložnosti?
Stran 12
Strelstvo
Raušlova prvič do naslova državne prvakinje Stran 13
Karting
Zmagal Dominko, ekipno AMD Ptuj tretje Strani 13
Mali nogomet
Padla je izolska trdnjava
Stran 14
Blaž Rola
Tenisač, ki se je dotaknil »svete trave« Stran 15
E-mail: sport@radio-tednik.si
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 1. SNL
Iz reprezentance se je prenesel v klube
Kljub temu da v slovenski reprezentanci ne igra prav veliko igralcev iz domačih klubov, pa se je sindrom neučinkovitosti (re-prezentantje v zadnjih treh tekmah niso zadeli) v celoti preselil na domača igrišča. V petih tekmah so namreč prvoligaši dosegli prav toliko zadetkov: povprečno torej enega na tekmo, kar je najslabši dosežek te vrste v letošnji sezoni (v 19. krogu, konec novembra, je bilo doseženih 6 zadetkov).
V teh po rezultatih bolj kot ne šahovskih partijah pa so nekatere ekipe dosegle popoln nogometni učinek - tri točke. Teh se lahko veselijo Velenjčani, Celjani in Ajdovci. Prvi so pravi zmagovalci spomladanskega dela, čeprav so jim mnogi po odhodu najboljšega strelca Edina Junuzoviča v Rusijo napovedovali borno žetev. A je Marijan Pušnik očitno našel pravo formulo za uspeh, saj iz izredno borbene in čvrste ekipe vedno izstopi posameznik, ki odloči tekmo. Po petih uspešnih ponovitvah vaje ne moremo več govoriti o sreči ... Zmagi Celja in Primorja imata skupno točko v tem, da so oboji uspeli prvič letos premagati svoje tekmece iz Ljubljane oz. Ptuja (doslej dva remija). Četa Slaviše Stojanoviča tako vsaj delno skrbi za zanimivost prvenstva, saj za Mariborčani zaostaja „le" še 8 točk. Da je razlika padla na manj kot deset točk, je zaslužna tudi ekipa Gorice, ki je Mariborčanom odščipnila točko v Ljudskem vrtu. Miran Srebrnič na klopi Gorice je tako še v tretje svojo barko pripeljal mimo čeri poraza.
Manj uspešen pa je njegov kolega na klopi Nafte Damir Rob, ki s svojo ekipo v spomladanskem delu nikakor ne more ujeti pravega ritma. Tokrat je njihovo aritmijo izkoristil Koper, ki je iz Lendave, nič kriv - nič dolžan, odnesel točko. Domači navijači vedno glasneje govorijo o potrebni zamenjavi na klopi Nafte, čeprav bi imeli prvi to „pravico" navijači Drave. Le-ti namreč potrpežljivo čakajo na zmago vse od septembra lanskega leta. Negativno serijo je na klopi začel trener Ljubinko Drulovič, „uspešno" pa jo v zadnjih šestih krogih nadaljuje njegov naslednik Adnan Zildžo-vič. Drava je v teh tekmah bila vsaj petkrat najmanj enakovreden tekmec, a je osvojila le eno točko. Zares se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj Marijanu Pušniku na klopi Rudarja uspeva, Adna-nu Zildžoviču na klopi Laboda Drave pa ne! Kakšna je razlika v teh dveh trenerjih in seveda tudi igralcih, ki jih vodita? Eksplicitnega odgovora vam žal ne znam povedati, morda pa se lahko zatečem v imaginarni svet, kjer sta pozitivizem in negativizem izredno pomembna faktorja. Okrog Rudarja se očitno v teh mesecih gibljejo precej bolj pozitivni ljudje, medtem ko Dravo nekateri že dolgo vidijo (ali pa jo želijo videti) v 2. ligi ...
Jože Mohorič
tednik k™
PrvaLiga Telekom Slovenije, 26. krog:
Maribor - HiT Gorica 0:0
MIK CM Celje - Interblock 1:0 (0:0); strelec: Sacripanti 67.
Domžale - Rudar 0:1 (0:1); strelec: Peric 41.; R: K.: Knezovič 45./ Domžale
Nafta - Luka Koper 1:1 (1:1); strelca: Vaš 7.; Petrovič 24.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	26	14	10	2	52:30	52
2. MIK CM CELJE	26	12	8	6	37:24	44
3. RUDAR	26	12	4	10	35:29	40
4. NAFTA	26	10	8	8	30:34	38
5. DOMŽALE	26	9	10	7	34:29	37
6. HIT GORICA	26	11	4	11	41:41	37
7. INTERBLOCK	26	9	7	10	37:36	34
8. LUKA KOPER	26	5	10	11	26:40	25
9. PRIMORJE	26	4	10	11	23:38	22
10. LABOD DRAVA	26	5	5	15	25:39	20
Pari 27. kroga: sreda, 8. 4. 2009, ob 16.30:
Interblock - Maribor, Luka Koper - MIK CM Celje; ob 20.00: Hit Gorica - Primorje.
Labod Drava - Domžale, 18.00: Rudar - Nafta; ob
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 26. krog
Še drugi poraz v derbiju začelja
Primorje - Labod Drava 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Škerjanc (57)
PRIMORJE: Milič, Krstič (od 87. Marijanovič), Kosmač, Cvijanovič, Petran, Džuzdano-vič, Selimi (od 90. Žaja), Kalin, Škerjanc (od 85. Milenkovič), Panikvar, Blagus. Trener: Vje-koslav Lokica.
LABOD DRAVA: Murko, Andelkovič, Semler, Žilič (64. Kelenc), Da Silva, Čeh, Bošnjak (od 82. Filipovič), Zilič, Tiganj, Drevenšek, Grižonič (od 86. Lalovič). Trener: Adnan Zildovič.
RUMENI KARTONI: Škerjanc (47), Drevenšek (63), Panikvar (70), Semler (73), Filipovič (77).
V Ajdovščini je bilo odigrano zelo pomembno srečanje v borbi za obstanek v 1. SNL. V srečanju, ki je bilo izredno pomembno za oba tekmeca, so maloštevilni gledalci na stadionu v Ajdovščini videli zelo malo dobre igre, skorajda nič. Gostje so na gostovanje odpotovali brez poškodovanih Kronavetra, Horvata in Rade-tiča, zaradi kartonov pa nista smela nastopiti Prejac in Ogu John. Trener Ptujčanov Adnan Zildovič je malce presenetil s postavitvijo začetne enajsteri-ce, saj se je na mestu zadnjega obrambnega igralca znašel Marko Drevenšek.
Prvi polčas so agresivno pričeli domačini in v prvih šestih minutah naredili tri grobe prekrške, kot da so hoteli prestrašiti Ptujčane. Oboji so igrali izredno previdno, ob tem pa delali številne napake. V takšni predstavi so oboji čakali na napako, saj je bilo slutiti, da bo tisti, ki bo prvi dosegel zadetek, odnesel celoten izkupiček. Kljub slabi in nepovezani igri so za odtenek bolje delovali gostje iz Ptuja. V prvem polčasu smo videli samo dva strela proti vratom, pa še ta so sprožili nogometaši Laboda Drave. V 26. minuti se je Semler znašel v dobrem položaju pred domačim vratarjem, vendar je njegov strel z razdalje desetih metrov domači vratar Milič odbil z desno nogo. Nevaren napad so izvedli gostje v 44. minuti, ko je Zilič s peto lepo zaposlil Tignja, vendar je njegov strel blokiral Cvijanovič.
Marko Drevenšek (Labod Drava čiti iz prostega strela, a je žoga
, modri dres) je imel v zaključku tekme v Ajdovščini priložnost izena-zletela tik mimo gola ....
Tisto najpomembnejše v nogometu - zadetek pa so gledalci videli v 57. minuti. Domačini so izvedli napad po levi strani. Selimi je podal do Kosmača, kjer sta zamudila Da Silva in Žilič, ta je lepo podal na drugo vratnico, kjer je slabo postavitev in anemičnost obrambe izkoristil eden najmanjših igralcev na igrišču Škerjanc in žogo z glavo potisnil v mrežo. To pa v nadaljevanju ni pomenilo boljše igre, o čemer dovolj zgovorno priča podatek, da so kljub vodstvu svojih nogometašev domači ljubitelji nogometa pričeli zapuščati stadion. Razočarani pa so bili tudi navijači in simpatizerji ptujskega Laboda Drave, saj njihovi igralci niso pokazali prave srčne borbe, ni bilo podaj v prazen prostor, ne zaključnih strelov ... Brez tega pa se pač ne da osvojiti točk v borbi za obstanek.
Zadnjih nekaj minut je bilo res popolnoma v znamenju gostov, ki so poizkušali predvsem iz prostih strelov, vendar so bili nenatančni. Za nameček je po strelu Kelenca v 90. minuti žoga oplazila prečnik.
Ajdovščani so tako vknjižili zlate tri točke, Ptujčanom pa ostaja še veliko večji glavobol kot po prejšnjem krogu, ko so za Ajdovščani zaostajali dve
točki. Po bitki je res lahko biti general, vendar se ne moremo znebiti občutka, da bi se dalo v Ajdovščini narediti kaj več. A s takšno igro pač ne! Sedaj bo
celo zbiranje točke za točko premalo - potrebne so zmage, pa mogoče tudi kakšna sprememba sistema igranja.
Danilo Klajnšek
Adnan Zildovič, trener Laboda Drave: »V ne preveč kakovostnem srečanju so bili domačini srečnejši in spretnejši nasprotnik in so zato zmagali. Mi smo čakali na nasprotne napade, priložnosti pa nismo izkoristili. Spremenili smo tudi sistem igranja, igrali na koncu s štirimi napadalci, vendar nam ni uspelo.«
Vjekoslav Lokica, trener Primorja: »Dobro smo se pripravljali na to srečanje. Sicer smo nastopili za nekatere z nekoliko čudno postavo in taktiko, a nam je uspelo osvojiti pomembne tri točke.«
Labod Drava - Domžale, sreda, 8. 4., ob 16.30 na Mestnem stadionu na Ptuju
Ze v sredo prihajajo v goste državni prvaki
Prvenstvo v 1. SNL se nadaljuje s pospešenim tempom, saj bodo naši prvoligaši v sredo, 8. 4., odigrali tekme 27. kroga. Gostje Laboda Drave bodo tokrat aktualni državni prvaki iz Domžal. V ekipo Adnana Zildžoviča se po poškodbi vrača Rok Kronaveter (Lucas Horvat bo še miroval), kazen pa sta odslužila Andrej Prejac in Ogu John. Slednji bo prvič v spomladanskem delu prvenstva kandidiral za nastop, doslej je namreč prestajal kazen rdečega kartona iz tekme 19. kroga v Lendavi.
Doslej smo že prevečkrat upali in napovedovali, da se bo več kot polletni post zmag končal, a smo bili po tekmah vselej razočarani. Ne bi bilo napak, če bi si nogometaši Laboda Drave pred sredino tekmo ogledali sliko na spletni strani NZS, ki prikazuje veterana Mirana Pavlina (letnik 1971), kakšen izraz ima na licu na tekmi z ekipo Mladi upi Šentjur: hočem zmagati, hočem! Ne pozabimo, da Pavlin igra za Olimpi-jo v 2. SNL, v dosedanji karieri pa je že nosil dres evropskega velikana Porta. Samo s takšnim pristopom lahko Dravaši prekinejo post zmag (simbolično: smo v postnem času) ...
JM
tomir Goznik
Rokomet • 1. A SRL (m)
Rudar hvaležen tekmec za Jeruzalem
Jeruzalem - Rudar 29:23 (14:11)
JERUZALEM: G. Čudič (7 obramb), Belec (12 obramb - 1x7 m); Klemen-čič, Korpar 5, Krabonja, Melnjak 2, Rajšp 1, Kovačič, Bezjak 4 (1), B. Čudič 6 (2), Ivanuša 1, Sok 3, Žuran 7, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik.
RUDAR: Resman, Madžarevič, Aleksic (13 obramb); Bravec, Vujič, Dobrave 6, Gajič 2, Kuder, Ajdari 4,
REZULTATI 1. KROGA: Slovan - Cimos Koper 32:28 (16:15), Celje Pivovarna Laško - Prevent 35:25 (17 :12), Gorenje - Trimo Trebnje 35:25 (16:11).
1.	GORENJE 21 16 3 2 35
2.	CIMOS KOPER 21 16 3 2 35
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 21 15 1 5 31
4.	TRIMO TREBNJE 20 10 3 7 23
5.	SLOVAN	21 10 3 8 23
6.	PREVENT 22 9 2 11 20
Liga za obstanek
REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje 29:23 (14:11), Krka - Ribnica Riko hiše23 :24 (11:14); prost Merkur
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 21	9	3	9	21
2.	JERUZALEM ORMOŽ21 7	4	10	18
3.	MERKUR 20	4	3	13	11
4.	RUDAR EVJ TRBOV. 21	5	0	16	10
5.	KRKA 21	1 1	19	3
Milosavljevic, Verdenik, Klepej 4, Medvešek, Obajdin 4, Nahtigal 1. Trener: Jani Čop.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Rudar 1/0.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Rudar 6 minut.
IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Tradicija zmag Jeruzalema nad Rudarjem na Hardeku je obveljala tudi tokrat, saj so Ormožani v uvodu v Ligi za obstanek gladko ugnali goste iz Trbovelj. Slednji na gostovanjih v Ormožu še nikoli doslej niso okusili slasti točk in tudi tokrat niso imeli niti najmanjših možnosti za presenečenje. Jeruzalem je takoj povedel s 3:0 in šele v 6. minuti je Kle-pej pri Rudarju prvič zatresel mrežo vinarjev. V 11. minuti so gostitelji že vodili za 4 zadetke, 11:7, blestela pa sta Sok in Bezjak, ki sta skupaj do odmora mrežo Aleksica zadela 7 krat. V 40. minuti se je s prvim golom prebudil tudi Žuran, ki je zadel za prvo ormoško vodstvo s petimi goli, 19:14. Žuran je vse svoje zadetke dosegel v 2. polčasu. Do konca tekme so niti igre v svojih rokah trdno držali jeruzalemčki, pri katerih je blestel Bojan Čudič z odličnimi asistencami in goli. V golu
FOTO: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož, modri dres) si je s svojimi asistencami in doseženimi goli zagotovil naziv igralec tekme.
Jeruzalema je v nadaljevanju blestel Belec, ki se je ustavil pri dvanajstih obrambah. Pri gostih so več od drugih pokazali vratar Aleksic, Dobravc, Klepej in Ajdari, a je bilo to premalo za točke Rudarja na Hardeku.
Tekmo je spremljalo okrog 300 gledalcev. Naslednjo tekmo v Ligi za obstanek Ormo-žani igrajo šele 24. aprila proti novomeški Krki, ki bo gostovala na Hardeku.
Uroš Krstič
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema Ormož): »V raztrgani igri obeh moštev smo se bolje znašli in premagali Rudar. Če bo možnost, bomo skušali ujeti končno 7. mesto.«
Gregor Klepej (Rudar Trbovlje): »Na zadnjih tekmah smo pokazali napredek in smo pričakovali vsaj točko proti Jeruzalemu. Po prikazanem pa nismo bili blizu temu. Čestitke Ormožanom za zasluženo zmago.«
Nogomet • 2. SNL
Kdo lahko zgreši iz lepše priložnosti?
Aluminij - Livar 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kastelic (21), 1:1 Djokič (35), 1:2 Gavrilovič (93), 1:3 Rujovič (94).
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Krajcer, Lenart, Milec, Dugolin, Medved, Šimenko (od 46. Grbec), Djokič (od 72. Mandič), Rotman (od 53. Letonja), Bakovič. Trener: Bojan Špehonja.
LIVAR: Botonjič, Lukman (od 74. Bratič), Svilar, Rozman (od 54. Žu-pič), Zečevič, Kerič, Gavrilovič, Šinkovec (od 60. Lovrec), Rujovič, Kastelic, Skubic. Trener: Filip Mendaš.
IGRALEC TEKME: David Kastelic (Livar).
Nogometaši Livarja so v kratkem času še drugič premagali nogometaše Aluminija, tokrat celo na kidričevskem igrišču. Domačini niso igrali tako dobro kot proti Zagorju, dobili pa smo občutek, da so pričeli
tekmo, kot da so že vnaprej zmagali. Izgovorov po tekmi ni bilo, saj so za poraz krivi izključno sami. Namesto da bi nadaljevanje prvenstva pričakali v psihološkem pomenu na najvišjem nivoju, so se jim tekmeci spet približali. Zanimivo je, da srečanje v Murski Soboti med Muro 05 in Bonifiko ni bilo odigrano in bo registrirano z rezultatom 3:0 za Muro (Bonifika igra samo proti Aluminiju in Triglavu Gorenjski, proti Olimpiji in Muri 05 pa ne?!). V Murski Soboti so tako imeli v nedeljo dopoldne relak-sacijski trening, obenem pa so vknjižili tri točke.
Eden od odločilnih trenutkov tekme v Kidričevem bi lahko bil že v peti minuti. Takrat je po desni strani prodiral Šimenko, podal na drugo vrat-nico do samega neoviranega Dakoviča, a je ta zgrešil prazna
vrata. V 20. minuti je Zečevič močno streljal z roba kazenskega prostora, vendar preko gola. Že v naslednjem napadu pa so gostje povedli. Žoga je prišla do Kastelica, ki je lepo preigral Lenarta in s strelom po tleh premagal nemočnega vratarja Aluminija. Na izenačenje ni bilo potrebno čakati dolgo, saj je Djokič z močnim strelom premagal zanesljivega vratarja Livarja.
Drugi del srečanja so bolje začeli nogometaši Aluminija, a so zastreljali nekaj „pravih" priložnosti. To, kar so zgrešili Djokič, Medved in Dakovič, je bilo zares težje zgrešiti kot zadeti. Gostje so igrali borbeno in vztrajno in v 72. minuti je po strelu Kaste-lica Krajcer žogo izbil z golove črte. V zadnji minuti regularnega dela tekme je bil na sceni mladinski reprezentant Aluminija Martin Milec, ki je močno
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (rdeči dresi) še naprej odlično »tekmujejo« v zapravljanju priložnosti ...
streljal, vendar je meter od go-love črte Livarja zadel Grbca, v drugem poizkusu pa je odbito žogo poslal v naročje vratarja Livarja Botonjiča. Ko je že kazalo, da si bosta moštvi razdelili točki, pa je „počilo" v domači mreži. V tretji minuti sodnikovega podaljška je bil po napaki domačega vratarja najspretnejši Gavrilovič, minuto kasneje pa je Rujovič z evro zadetkom samo potrdil zmago gostov.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: „Igralcem nimam kaj zameriti, saj so se borili ter si ustvarili številne priložnosti. Če bi v zadnjih treh, štirih krogih imeli nekoga v konici napada z boljšo realizacijo, bi ta hitro postal prvi strelec lige. To je realnost. Sicer pa gremo naprej in bomo vse tekme odigrali po svojih najboljših močeh."
Olimpija z eno nogo že v prvi ligi
Že dolgo se je govorilo, dokončno pa je v tem krogu prišlo do razpleta glede Bonifike, ki je še drugič izgubila srečanje brez boja (tokrat z Muro 05) in bo po vsej verjetnosti izstopila iz lige. Olimpija je po pričakovanjih še drugič v kratkem času opravila s Šentjurjem in ob porazu Aluminija svojo prednost povečala na velikih sedem točk. Aluminiju za »ovratnik« dihajo nogometaši Triglava in vedno bolj tudi Mure 05.
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Livar 1:3 (1:1), Krško - Zagorje 2:2 (1:0), Olimpija - MU Šentjur 3:1 (2:1), Triglav Gorenjska - Bela krajina (2:0), Mura 05 - Bonifika; zaradi suspenza Bonifike odpovedano
1.	OLIMPIJA	19 12	5	2	38:15	41
2.	ALUMINIJ	19 10 3	6	46:31	33
3.	TRIGLAV GOR.	19 9	5	5	33:27	32
4.	MURA 05	18 7	6	5	35:30	27
5.	KRŠKO	19 7	6	6	28:30	27
6.	LIVAR	19 5	8	6	24:26	23
7.	M. U. ŠENTJUR	19 5	6	8	21:36	21
8.	BELA KRAJINA	19 4	7	8	18:26	19
9.	BONIFIKA	18 5	3	10	32:30	18
10.	ZAGORJE 19 2 7 10 14:38 13
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Gorisnica in Drava brez pomembnih točk
1. B SRL (m)
REZULTATI 19. KROGA: Mitol Sežana - Moškanjci Gorišnica 29:27, Radeče MIK Celje - Šmartno 99 25:31, Krško - Grča Kočevje 31:25, Grosuplje - Sviš Pekarna Grosuplje 28:25, Istrabenz plini Izola - Ajdovščina 20:26, Klima Petek Maribor
-	Alples Železniki 35:23.
1.	PETEK MARIBOR 19	18	0	1	36
2.	KRŠKO 19	17	1	1	35
3.	ŠMARTNO 99 19	12	4	3	28
4.	GRČA KOČEVJE 19	9	3	7	21
5.	GROSUPLJE 19	9	1	9	19
6.	ALPLES ŽELEZNIKI 19	8	2	9	18
7.	AJDOVŠČINA 19	8	0	11	16
8.	SVIŠ GROSUPLJE 19	7	1	11	15
9.	RADEČE MIK CELJE 19	6	2	11	14
10.	ISTRABENZ IZOLA 19 5 3 11 13
11.	MITOL SEŽANA 19 3 1 15 7
12.	MOŠKANJCI-GOR. 19 3 0 16 6
2. SRL (od 1. do 6.)
REZULTATI 8. KROGA:	Drava
-	Sevnica 21:29, Kranj - Dol TKI Hratsnik 26:26, Zlatorog -	Cerklje 30:25.
1.	ZLATOROG CELJE 8 8 0	0 16
2.	SEVNICA 8 6 0	2 12
3.	DRAVA 8 5 1	2 11
4.	DOL TKI HRASTNIK 8 2 2	4 6
5.	KRANJ 8 1 1	6 3
6.	CERKLJE 8 0 0	8 0
Drava - Sevnica 21:29 (11:15)
DRAVA: Dogša, Kelenc, Mesarec 1, Halilovič 8 (3), Sabo, Luskovič, Bračič, Predikaka, Oder 4, Lukaček, Ivančič 5, Hebar, Bogadi, Pisar 1, Ferk, Valenko.
SEDEMETROVKE: Drava 6 (3), Sevnica 2 (2).
IZKLJUČITVE: Drava 2 minuti, Sevnica 8 minut.
Domačini so si z nepričakovanim porazom zmanjšali možnosti direktne uvrstitve v višji rang tekmovanja. Tokrat so jih premagali izredno razpoloženi gostje iz Sevnice, ki so vso tekmo diktirali močan tempo in ob slabi obrambi gostiteljev izkoriščali priložnosti za zadetke. Domači so ob zapravljenih napadih dovolili gostom, da so se razigrali in v prvem delu vodili z zadetkom ali dvema prednosti, na koncu celo s štirimi.
Vse do sredine drugega dela so bili oboji izenačeni. Pri rezultatu 19:20 so se nekaj minut »lomila kopja«, kljub izključitvi igralca pri gostih pa je slednjim uspelo zadržati prednost in jo še povišati. Domačini so ob tem zapravili še dve sedem-metrovki, v obup pa jih je s svojimi obrambami spravljal gostujoči vratar Senica, ki je bil ob koncu srečanja skoraj ne-
Ivo Hrupič, trener Drave:
»Ne najdem besed in ne razumem vzrokov, zakaj doma igramo tako 'zategnjeno' in v krču, medtem ko je igra v go-steh sproščena in učinkovita. Malo danih zadetkov veliko pove o zapravljenih napadih. Zamisliti se je potrebno tudi ob zapravljenih najstrožjih kaznih. Upamo na najboljše, vse je še mogoče. Zamujeno bomo skušali nadoknaditi v preostalih tekmah.«
premagljiv. Gostje so nato ob razpadli domači obrambi vodstvo višali in zasluženo slavili.
anc
2. SRL (od 7. do 12.)
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja - Brežice 32:28, Dobova
-	Mokerc Ig 26:30, Arcont Radgona
-	Radovljica 38:23.
1.	MOKERC IG	8	6	0 2	12
2.	DOBOVA	8	5	1 2	11
3.	VELIKA NEDELJA	8	5	0 3	10
4.	BREŽICE	8	3	14	9
5.	ARCONT RADGONA	8	3	0 5	6
6.	RADOVLJICA	8	1	0 7	2
Velika Nedelja - Brežice 32:28 (15:14)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, E. Meško 6, Cimerman 5, Kaučič, Oreš-nik, Hanželič 3, Horvat 4, Bezjak, Veselko, Kneževič 1, Škripec 4, Pre-ac, M. Meško, Tušak 2, Klemenčič, Kumer 7.
Da tudi v nadaljevanju tekmovanja ni lahkih nasprotnikov, je potrdila sobotna tekma. Gostje iz Brežic so se predstavili kot izredno hitra in disciplinirana ekipa. Prvi polčas je bil vse do 18. minute precej izenačen, nato pa so domačini v 20. minuti povedli za 4 gole. Vztrajni gostje so preko izkušenega Božiča in Stajnka ob koncu polčasa zmanjšali razliko na 15:14, čeprav je Preac ubranil 7 žog.
V 33. minuti so gostje prvič in tudi zadnjič povedli s 16:17, saj so domačini zaporedoma zapravili dve sedemmetrovki. Da gostje niso uspeli povišati vodstva, je poskrbel vratar Ko-vačec, ki je dobesedno z avtobusa vstopil v gol (prišel je s tekme starejših dečkov B). Domači veteran je bil tudi osrednja figura nadaljevanja tekme, saj je v 23 minutah ubranil kar 12 težkih strelov. Gostje so se tudi proti koncu tekme poizkušali približati, vendar so domačini našli dovolj moči in zasluženo zmagali.
Danilo Klajnšek
FOTO: Črtomir Goznik
Ptujčani (na sliki Matjaž Pisar, temni dres) so bili nemočni proti Sevničanom, ki so jih prehiteli na lestvici.
1. A SRL - liga za prvaka
Boks
Sedem medalj za BK Ring
V Slovenski Bistrici je potekalo letošnje državno prvenstvo v boksu, ki pa je bilo okrnjeno zaradi odsotnosti dveh ljubljanskih klubov.
Na prvenstvu so nastopili tudi boksarji BK Ring iz Ptuja in se vrnili s sedmimi medaljami. Zlate medalje in naslov
prvaka so za BK Ring osvojili Jan Klarič, ki je zmagal v svoji borbi, ter Jure Jaušovec in Sašo Pučko, ki v svoji kategoriji nista imela nasprotnikov. Srebrne medalje so osvojili Nino Milo-šič, Jernej Gajšek in Mitja Dišič, bronasto pa Aleš Kujavec.
Danilo Klajnšek
Jan Klarič (BK Ring)
Motokros
Peter Tadič drugi v Brežicah
V Prilipah pri Brežicah je potekala druga dirka za državno prvenstvi v motokrosu. V kategoriji do 125 ccm je ponovno zelo dobro nastopil Peter Tadič, saj je bil v obeh vožnjah drugi in je tudi skupno zasedel drugo mesto; boljši od njega je bil le Gerčar. Tudi njegov brat Kristjan je dobro dirkal in je bil v prvi vožnji ves čas na četrtem ali petem mestu, nato pa mu je počila guma. Kljub temu je vztrajal do konca in zasedel
trinajsto mesto. V drugi vožnji je bil šesti, kar mu je prineslo skupno uvrstitev na enajsto mesto.
Borut Bele (Tajfun) je v isti kategoriji skupno osvojil sedmo mesto. V prvi vožnji je zasedel zelo dobro četrto mesto, v drugi pa so ga v prvem ovinku zrušili in se je moral z zadnjega mesta prebijati naprej; uspel je priti na deseto mesto.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mlad. reprezentanca Slovenije Piklova na reprezentančnem seznamu
Ormož bo od petka, 10., do nedelje, 12. aprila, gostil kvalifikacije mladink za nastop na EP avgusta na Madžarskem. V 1. kvalifikacijski skupini nastopajo poleg gostiteljic še Slovaška, Švica in Turčija. Na EP vodita prvo in drugo mesto. Slovensko mladinsko izbrano vrsto vodi Uroš Bregar, ki je na seznam reprezentantk uvrstil tudi vratarko Tjašo Pikl (Tenzor Ptuj). Naša reprezentanca se bo na pripravah v Ormožu in Veliki Nedelji zbrala v ponedeljek, 6. aprila. Priprave na kvalifikacije bo v Ormožu opravila tudi reprezentanca Švice. Razpored turnirja: petek, 10. 4.:
ob 17.00: SLOVAŠKA - ŠVICA; ob 19.00: SLOVENIJA - TURČIJA sobota, 11. 4.:
ob 17.00: TURČIJA - SLOVAŠKA; ob 19.00: ŠVICA - SLOVENIJA nedelja, 12. 4.:
ob 11.00: SLOVAŠKA - SLOVENIJA; ob 13.00: ŠVICA - TURČIJA
UK
Športni novički
Mali nogomet • DMN
Lenart - SUPER A1-liga
Rezultati 11. kroga: ŠD Selce - ŠD Zavrh 1:0 (0:0), ŠD Trnovska vas - KMN Remos Gradbeništvo An-žel 3:4 (0:3), KMN Mobicom - KMN Sv. Trojica-Legija 2:5 (1:0), ZGD Slik. B. Goričan - KMN Torpedo 05 4:7 (1:4), Orfej - KMN Sv. Ana ml. 2:5 (0:0).
1.	ŠD SELCE 11 8 2 1 53:36 26
2.	TORPEDO 05 11 8 1 2 63:42 25
3.	KMN REMOS 11 8 0 3 57:52 24
4.	SLIK. GORIČAN 11 7 1 3 65:36 22
5.	KMN MOBICOM 11 6 0 5 70:60 18
6.	SV.TROJICA-L. 11 4 2 5 42:52 14
7.	SV. ANA ml. 11 4 1 6 51:56 13
8.	ŠD ZAVRH 11 3 2 6 32:46 11
9.	TRNOVSKA VAS 11 2 0 9 37:55 6
10.	ORFEJ 11 0 1 10 33:68 1
Zmago Šalamun
Kegljanje • 1. A SKL: Radenska v Evropi
Kegljaška vrsta Radenske je v zadnjem krogu letošnjega prvenstva premagal ekipo Sineta iz Hrastnika in si ob porazu Triglava z osvojenim 2. mestom zagotovila jesenski nastop v evroligaškem tekmovanju.
Rezultati 18. kroga: Radenska - Sinet 5:3, Konstruktor Proteus 7:1, Triglav - Ljubljana 3:5, Konjice - Sili-ko 2:6, Novolit - Interokno 2:6.
Naslov prvaka je brez poraza osvojila vrsta Konstruktorja iz Maribora (36 točk), Radenska (20) je s točko naskoka pred Triglavom (19) osvojila 2. mesto.
1. B SKL (ženske)
Naslov državnega prvaka je osvojila druga ekipa Miroteksa (33 točk), Radenska je s 15 točkami zasedla 6. mesto (10 ekip).
NŠ
Strelstvo m 18. DP v streljanju z zračnim orožjem
Majda Raušl do prvega naslova državne prvakinje
V soboto in nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo 18. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane, članice, mladince in mladinke. Tudi tokrat se je število prijavljenih tekmovalcev od lanskega leta, ko so prvenstvo pripravili Ptujčani, še povečalo, nastopilo je rekordnih 314 tekmovalcev.
Kvalifikacijsko streljanje članic s pištolo je po 40 strelih na vrh s 377 krogi postavilo Ptujčanko Majdo Raušl, ki je do zdaj nastopila na vseh 17 članskih državnih prvenstvih, na njih pa osvojila dve srebrni in pet bronastih posamičnih medalj, zdaj pa je končno nastopil čas, ko lahko zapišemo, da je z letom 2009 Majda Ra-ušl postala članska državna prvakinja z zračno pištolo! Po rednem delu je imela velikih 6 krogov prednosti pred najbližjo zasledovalko, osemkratno državno prvakinjo Ireno Toroš iz Olimpije, tretje mesto pa je s 369 krogi zasedala Valerija Kufner iz Rečice. V finale pa se je po neverjetno napetem scenariju zaključne zadnje serije rednega dela s 95 krogi prebila tudi druga Ptujčanka Mateja Levanič, ki je izven finala z enakim rezultatom 356 krogov za seboj pustila štirikratno prvakinjo Ksenijo Maček iz Rečice.
Že tako veliko prednost po rednem delu je v finalu Raušlo-va še povečala za 0,7 kroga in se tako veselila svojega prvega naslova državne prvakinje. Na
Foto: Simeon Gönc
Ptujska ekipa članic s pištolo v postavi (z leve) Mateja Levanič, Majda Raušl in Sonja Raušl je v Ljubljani osvojila ekipni naslov državnih podprvakinj.
drugo mesto se je z najboljšim finalnim dosežkom 95,2 kroga prebila Valerija Kufner, tretje mesto je osvojila Irena Toroš, Mateja Levanič pa se je v finalu povzpela za eno mesto in na koncu bila 7.
Velik preboj naprej pa so Ptujčanke uprizorile tudi v ekipnem seštevku, saj so s 1080 krogi osvojile ekipni naslov državnih podprvakinj, za naslednje leto pa že napovedujejo skok na sam vrh, ki ga že dolga leta osvajajo samo strelke Olimpije in Rečice.
Med člani sta po rednem delu s 571 krogi vodila juršin-ski strelec Simon Simonič ml. in Konjičan, ki strelja za ekipo iz Kidričevega, Cvetko
Ljubič, veliko možnosti za preboj na vrh pa so imeli tudi ostali finalisti, ki so do osmega s 565 krogi zaostajali za vsakim strelcem z dodatnim krogom. Tako smo lahko v finalu članov s pištolo spremljali najbolj izenačeno, razburljivo in napeto finalno streljanje prav do zadnjega strela, s katerim si je Cvetko Ljubič pristreljal že svoj šesti naslov državnega prvaka in tako ostaja strelec z daleč največ državnimi naslovi, s tremi naslovi posamičnih prvakov pa mu sledijo Boštjan Si-monič, Peter Tkalec in Robert Krajnc. Na drugo mesto se je z najboljšim finalom celotnega prvenstva vseh strelcev s pištolo s 97,8 kroga, prebil brežiški strelec Srečko Vidmar, svojih prvih članskih stopničk pa se je s 3. mestom veselil Simon Si-
Clanice - pištola:
1.	Majda Raušl, PTU,
2.	Valerija Kufner, DPO,
3.	Irena Toroš, OLI,
7. Mateja Levanič, PTU,
377 t 93.9 = 470,9 369 t 95.2 = 464,2 371 t S9.5 = 460,5 356 t 92.6 = 44S,6
14. Sonja Raušl, PTU, 347, 17. Vesna Meie, TSO, 341, 21. Milka Vočanec, KOV, 319, 23. Marija Kerčmar, KOV, 298
Člani - pištola:
Foto: Simeon Gönc
V najbolj napetem finalnem streljanju je naslov prvaka osvojil Cvetko Ljubič, SD Kidričevo (v sredini), pred Vidmarjem iz Brežic in juršinskim strelcem Simonom Simoničem ml. (desno).
1.	Cvetko Ljubič, KID, 571 + 96.4 = 667,4
2.	Srečko Vidmar, BRE, 569 + 97.8 = 666,8
3.	Simon Simonič ml., JUR, 571 + 94.5 = 665,5
4.	Andrej Hreščak, VRE, 567 + 95.9 = 662,9
5.	Aleksander Ciglarič, COA, 568 + 93.2 = 661,2
15. Ludvik Pšajd, JUR, 561, 21 Matija Potočnik, PTU, 558, 25. Simon Simonič ml., KID, 556, 31 Robert Šimenko, PTU, 550, 33. Miran Miholič, JOK, 549, 35. Jernej Peteršič, DOR, 547, 41. Uroš Pešakovič, PTU, 546, 43. Mirko Moleh, JUR, 545,
Karting • Prva dirka za državno prvenstvo
monič ml., čeprav si je po najboljšem izhodišču po rednem delu najbolj želel prav naslov državnega prvaka. V ekipnem delu so slavili strelci iz Rečice s 1691 krogi, prvič pa se je v ekipnem delu z zračno pištolo nastop resnično posrečil tudi juršinski ekipi, ki je s 1677 krogi osvojila 3. mesto, 6. SD Kidričevo 1662 krogov, 10. SK Ptuj 1647 krogov, 18. SD Jože Kerenčič 1598 krogov, 21. SD Kovinar Ormož 1476 krogov.
Med mladinci s pištolo je naslov državnega podprvaka osvojil juršinski strelec Rok Pučko, enak dosežek pa je med mladinkami s pištolo uspel tudi dornavski strelki Staši Simonič. V ekipnem delu mladincev s pištolo je ekipa iz Juršincev v postavi Rok Pučko, Niko Pšajd in Jernej Pondelak osvojila 3. mesto.
Med člani s standardno zračno puško je svoj drugi naslov državnega prvaka osvojil grosupeljski strelec Željko Moičevič, saj je v finalu s prepričljivimi 104,6 kroga ugnal najboljšega slovenskega strelca vseh časov Rajmonda Debev-ca, ki je imel 2 kroga prednosti iz kvalifikacij(591:589), vendar je kasneje v finalu zaostal za vsega 0,4 kroga; tretje mesto je s 590 krogi in finalom 101,6 kroga osvojil Robert Markoja iz SD Štefana Kovača Turnišče, najboljši strelec Spodnjega Po-dravja je bil Stiven Vočanec s 576 krogi na 23. mestu, Ptujčan Teodor Pevec pa je s 563 krogi osvojil 54. mesto.
Simeon Gonc
45. Alojz Trstenjak, JOK, 545, 50. Simeon Gonc, PTU, 539, 55. Jurček Lamot, KID, 535, 63. Stanislav Golc, PTU, 531, 66. Mohorko Matevž, KID, 529, 71 Slavko Ivanovič, DOR, 526, 73. Milan Stražišar, PTU, 523, 75. Franc Bedrač, PTU, 519, 82. Rok Veršič, PTU, 507, 83. Stiven Vočanec, KOV, 506.
Mladinke - pištola:
I	Mojca Kolman, MAR, 365 + 96.0 = 461,0
2.	Staša Simonič, DOR, 358 + 96.1 = 454,1
3.	Mojca Porš, MRO, 358 + 94.3 = 452,3
II	Mateja Pešakovič, PTU, 324 krogov
Mladinci - pištola:
1 Aleks. Hadžidaov, ŠKL, 551 + 90.1 = 641,1
2.	Rok Pučko, JUR, 541 + 92.6 = 633,6
3.	Tomaž Mayer, MRO, 540 + 87.9 = 627,9 10. Niko Pšajd, JUR, 487 krogov
14. Jernej Pondelak, JUR, 464
Zmagal Dominko, ekipno AMD Ptuj tretje
V lepem sončnem vremenu je bila na kartodromu v Krškem mednarodna dirka in prva dirka v novi sezoni za državno prvenstvo. V 11 razredih je skupno nastopilo 82 voznikov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi 15 voznikov AMD Ptuj.
AMD Ptuj je letos prijavilo 18 voznikov, kar je četrtina vseh slovenskih tekmovalcev, ki bodo skušali s svojimi vožnjami pridobivati točke za čim boljšo ekipno uvrstitev. Z od-
lično drugo vožnjo je Matjaž Dominko zmagal v razredu 6, žal pa je imel smolo Darjan Klobasa, ki je imel trčenje v prvi vožnji in se je z okvaro na motorju po drugi vožnji prebil na 7. mesto. Zlato Oman si je
privozil 5. mesto v razredu 9, prav tako pa je Aleš Jurjec z odlično vožnjo osvojil 3. mesto v razredu 10. Anja Vodušek je v razredu 4 pristala na 5. mestu, njena sestra Nina pa v razredu 3 na tretjem. V razredu 5 je og-
Zmagovalci v razredih: R-1: Jan Tertnjak - AMK FS; R-2: Filip Gregorič
-	Koper; R-4: Martin Mihič - Celje; R-6: Matjaž Dominko - AMD Ptuj; R-7: Žan Humer - AKK Šempter; R-8: Aljoša Gril - Celje; R-9: Valter Smrdelj
-	Celje; R-10: Žan Lajkovič - Celje; R-11: Erik Sajovic - AMD Moste. Ekipno: 1. AMD Šlander Celje 100, 2. AMD Moste 88, 3. AMD Ptuj
87, 4. ŠD Koper 76 točk ...
njeni krst z odlično uvrstitvijo na 3. mesto prestal Luka Ploj, Viktor Vodušek je bil 6. Veteran Jože Šeruga tokrat ni vozil, ima pa dostojnega naslednika v sinu Jaku, ki si je prvič privozil 5. mesto v razredu 10. K ekipni uvrstitvi AMD Ptuj so točke doprinesli Aleš Jurjec, Nina Vodu-šek, Matjaž Dominko in Zlatko Oman.
Naslednja dirka bo 16. maja na kartodromu v Hajdošah.
anc
Mali nogomet • 2. SFL - finale končnice
Padla je izolska trdnjava
KMN Izola - FC Ptuj ABA roletarstvo SAS bar 5:8 (2:3)
STRELCI: 1:0 Lakošeljac (5), 1:1 B. Kupčič (6), 1:2 Gajser (11), 2:2 Janjič (11), 2:3 B. Kupčič (12), 3:3 Janjič (24), 3:4 S. Kupčič (25), 4:4 Novak (29), 4:5 B. Kupčič (32), 4:6 Emeršič (35), 4:7 Cebek (37), 5:7 Novak (38) 5:8 S. Kupčič (38).
KMN IZOLA: Rupnik, Janjič, Hr-vatin, Vujic, Matelič, Muminovič, Jačimovič, Novak, Terzic, Stampfer, Lakošeljac.
PTUJ ABA ROLETARSTVO SAŠ BAR: Trop, B. Kupčič, Miklašič, Lov-renčič, Gajser, Emeršič, Belšak, Cebek, S. Kupčič, Hebar.
V Izoli je igralce Ptuja ter njihove navijače, ki so se skupaj pripeljali na prvo finalno tekmo za vstop v 1. SFL, pričakal tih deževen dan. Ptujčani so vedeli, kaj jih čaka v Izoli: člani domače navijaške skupine Ribari so se zbirali iz vseh koncev tega obalnega mesta, saj so želeli na vsak način pomagati svojim belo-modrim. Kotel dvorane Kraške se je
počasi, a vztrajno napolnil, a tudi ptujski navijači Modri kurenti so se temu primerno odzvali in bili ob strani svojim legionarjem.
Pričetek tekme so zaznamovali zvoki iz številnih bobnov navijačev ter zdrsi nogometašev zaradi smolnate površine (od rokometnih tekem). Izolani so takoj pokazali, kam merijo, in so v peti minuti povedli: Lako-šeljac je s pravim volejem presenetil Tropa in še dodatno vzpodbudil Ribare k navijanju. Minuto kasneje je Boštjan Kupčič preigral dva obrambna igralca in neubranljivo poslal žogo za mrežo domačega vratarja - 1:1. Po dveh uvodnih in hitrih zadetkih so se igralci malce umirili in raje čakali na napako nasprotnika, toda kalkulacije so bile povsem odveč. Gajser je povišal vodstvo gostov, a ga je Janjič kaj kmalu izničil. Boštjan Kup-čič je minuto kasneje še enkrat utišal domače navijače s tretjim zadetkom Ptuja.
Hude minute za oba vratarja
Janjič je v začetku drugega polčasa ponovno priključil Izolo na izenačenje 3:3. Veselje ter potrtost navijačev ob prejetih in dobljenih zadetkih se je izmenjevalo iz minute v minuto. Tudi na rezervnih klopeh in ob delegatski mizi je bilo vroče. Bilo je vse več nervoze in posledično tudi prekinitev. Da pa je ne-rvoza pri domačih bila večja, je tokrat z zadetkom za 3:4 poskrbel Sašo Kupčič. Ptujča-ni si nikakor niso mogli priigrati višje prednosti, saj so domačini ob pomoči svojih vročekrvnih navijačev pridno zadevali za izenačenje. Potem pa so vendarle prišle minute legionarjev: najprej je Boštjan Kupčič spet pove-del svoje igralce na 4:5, ti pa so nato uspeli zbrati dovolj moči, da so preko Emeršiča izpeljali čudovito akcijo in prvič na srečanju pobegnili domačinom na dva zadetka razlike. Ptujski kurenti so pre-
glasili Ribare, a to še ni bilo vse, saj je v 37. minuti prvič v igro vstopil Cebek in s svojim hitrim zadetkom še dodatno natrl soli na rano Izole. Dvorana Kraška se je počasi praznila, kajti njihovi privrženci so jo z razočaranjem zapuščali. Izolani so z igralcem več sicer še uspeli izid znižati, a je B. Kupčič z zadetkom potrdil največjo zmago Ptuja na gostovanjih in zmago, o kateri
lahko vsak futsal klub v Sloveniji le sanja.
Deževno nebo nad Izolo so kmalu zamenjale modro-rdeče barve, ki so prevladovale po veličastni predstavi ptujskih igralcev in bučnemu navijanju Modrih kurentov, ki so se ob koncu objeli z Ribari in jim čestitali za izvrstno koreografijo. Srčna igra Ptujčanov sredi Izole, nabito polna dvorana izolskih navi-
jačev, emocionalna predstava obeh moštev - vse to je čudovita popotnica za povratno srečanje, ki bo na Ptuju v ponedeljek, 13. aprila, ob 20. uri v Športni dvorani Center. Že sedaj velja vabilo vsem privržencem malega nogometa, da si ogledajo spektakel, kakršnega si lahko tudi drugi spremljevalci dvoranskih športov samo želijo.
Peter Golob
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Stojnčani vendarle našli primerno »žrtev«
3. SNL - VZHOD
Vodeči dvojec na prvenstveni razpredelnici je v 18. krogu po pričakovanjih slavil, vendar zmagi nista bili tako prepričljivi, kot so si zamišljali. V Slovenskih Konjicah je domača Dra-vinja premagala Palomo, v Štorah pa Kovinar Malečnik. Novi poraz Šmart-nega, tokrat proti Mons Claudiusu, je prve dokončno izločil iz borbe za vrh prvenstvene razpredelnice.
Nogometaši Stojncev so si po visokem porazu v prejšnjem krogu proti Dravinji na domačem igrišču hitro opomogli ter zmagali na gostovanju v Črenšovcih. Odločilno prednost so si priigrali v treh minutah prvega polčasa, od 30. do 33. minute, ko so dosegli dva zadetka.
REZULTATI 18. KROGA: Črenšov-ci - Stojnci 1:2 (0:2), Mons Claudius - Šmartno 2:1 (2:0), Koroška Dravograd - Trgovine Jager 2:1 (1:0), Kovinar Štore - Malečnik 2:1 (1:0), Dravinja Kostroj - Paloma 2:0 (1:0), Simer šampion - Tehnostroj Veržej 1:1 (0:1).
1.	DRAVINJA K. 18 15 1
2.	KOVINAR ŠTORE 18 12 3
3.DRAVOGRAD
4.	ŠMARTNO
5.	ODRANCI
6.	STOJNCI
7.	MALEČNIK
8.	T. VERŽEJ
9.	SIMER ŠAMP.
10.	MONS CLAUD. 18
11.	PALOMA 18
12.	ČARDA 18
13.	ČRENŠOVCI 18
14.	TRGOV. JAGER 18
i8 ii 2 i8 ii i i8 i8
9 4 8 3
i8 i8 i8
8 3 7 4 B 3
4i:8 34:i8 4G:2G
4Z:4i
32
2G
38:3S 3B:33
3G
23
B	G	i2
S	i	i2
4	3	ii
2	8	8
3	2	i3 23
2S
28
28:38
9
2i:38
8
i8:34
B
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi (vijoličasti dres) so se z zmago proti Pohorju zavihteli na 3. mesto lestvice Štajerske lige. Po tem prekršku so Rušani ostali na igrišču le z desetimi igralci ...
CRENŠOVCI - STOJNCI 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Slana (30., avtogol), 0:2 Marinič (33.), 1:2 Krajnc (68.)
STOJNCI: Simonič, Rižnar, Topolo-vec, Pernek, Janžekovič, Klinger, Ko-kot, Fridauer, Turkuš, Strelec (od 69. Starčič), Marinič (od 84. Meznarič). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga
V 17. krogu Štajerske lige so nogometaši Zreč doma premagali
Brežice in ostali na prvem mestu prvenstvene razpredelnice. Prednost pred Pesnico so še povečali, saj so Pesničani na gostovanju v Framu osvojili samo točko. Na tretje mesto so se po zmagi proti Pohorju iz Ruš prebili nogometaši iz Gerečje vasi. Po visoki zmagi v prejšnjem krogu so nogometaši Podvincev tokrat klonili proti tekmecu iz Slovenske Bistrice na domačem igrišču. Do pomembne zmage v borbi za obstanek so prišli v nedeljo nogometaši iz Bukovcev, pomembno točko pa so si v Šoštanju priigrali tudi ormoški gradbeniki.
REZULTATI 17. KROGA: LKW Jack Gerečja vas - Pohorje 4:2 (3:1), Šoštanj - Holermuos Ormož 1:1 (0:1), Bukovci - Jarenina Šentilj 2:0 (0:0), Podvinci - AHA EMMI Bistrica 0:2 (0:1), Zreče - Brežice 3:1 (1:0), GIC Gradnje Rogaška - Peca 3:0 (1:0), Partizan Fram - Tehnotim Pesnica 0:0.
1.	ZREČE 16 11 3 2 40:12 36
2.	T. PESNICA 16 10 2 4 40:16 32
3.	L. J. GER. VAS 16 7 6 3 35:23 27
4.	POHORJE 16 8 3 5 30:28 27
5.	GIC ROGAŠKA 16 8 2 6 37:28 26
6.	A. E. BISTRICA 16
7.	PARTIZAN FRAM 16
8.	PODVINCI 16
9.	HOLER. ORMOŽ 16
10. ŠOŠTANJ 11 BUKOVCI
12.	PECA
13.	BREŽICE
14.	JARENINA-Š.
Z	4	S	2i:2i	2S
B	B	4	3S:28	24
Z	3	B	3B:3i	24
B	S	S	33:3i	23
B	3	Z	28:33	2i
S	4	Z	3i:32	i9
4	2	8	2G:38	i4
2	S	9	23:48	ii
G	2	i4	i4:S4	2
ŠOŠTANJ - HOLERMUOS ORMOŽ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Mihalič (23), 1:1 Andrič (46)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Štiberc (od 87. Borko), Novak, Mihalič (od 63. Jerebič), Piberč-nik, Zidarič, Prapotnik, Druzovič, Miloševič, Zorman (od 71. Goričan). Trener: Aleš Jurčec.
Pričakovanja Ormožanov pred gostovanjem pri Šoštanju so bila kar velika, saj je trener Aleš Jurčec po dolgem času imel na razpolago skoraj najmočnejšo zasedbo - zaradi para kartonov je manjkal le Luka Mlinarič. Po poškodbi se je v ekipo vrnil Druzovič, prvič pa je za Holer-
muos zaigral tujec iz Srbije Zoran Miloševic. V 1. polčasu je Holermuos nadigral ekipo Šoštanja, ki je tekmo gostila v Velenju na igrišču z umetno travo, saj je bilo igrišče v Šoštanju poplavljeno. Žal so gostje svojo premoč kronali le z enim zadetkom, ki ga je v 23. minuti dosegel Mihalič. V 2. polčasu smo spremljali slabšo igro Holermuosa in Šoštanj je že v 46. minuti po napaki obrambne vrste gostov izenačil. V nadaljevanju bi si obe ekipi lahko priigrali zmago, ampak kot veleva tradicija tekem Šoštanja in Holermuosa, se je tudi tokrat končalo z neodločenim izidom. Ormožanom niso pomagale niti vse tri menjave niti to, da je Šoštanj od 84. minute dalje igral brez pordelega Softiča.
UK
PODVINCI - AHA EMMI BISTRICA 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Divjak (15), 0:2 Divjak (88)
PODVINCI: Vesenjak, Toplak, Ku-serbanj (od 53.Brumen), Bratec (od 75. Novak), Petek, Lah, Šebela, Mo-
drič, R.Petrovič, Požegar, D.Petrovič. Trener: Igor Vorih.
LKW JACK GEREČJA VAS -POHORJE 4:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 D. Hertiš (17), 2:0 Gerečnik (20), 2:1 Muzlovič (31), 3:1 Čeh (40), 3:2 Kramberger (59), 4:2 D. Hertiš (74)
LKW JACK GEREČJA VAS: D. Koš-nik, S. Košnik (od 51. M. Hertiš), A. Železnik (od 46. Miha Lešnik), J. Sa-gadin, R. Sagadin, M. Železnik, Medved, Čeh, Gerečnik, Kokot, D. Hertiš (od. 75. Kaisesberger). Trener: Ivan Zajc.
BUKOVCI - JARENINA ŠENTILJ 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Korez (67), 2:0 Meznarič (87).
BUKOVCI: Hrženjak, Meznarič (od 88. B. Zemljarič), Korez, Kodrič, Kozel, Strelec, Antolič (od 89. S. Zemljarič), Habrun, Mulej (od 46. Petek), Plohl, Vajda. Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Apače
-	Gorišnica 6:0, Skorba - Dornava 2:1, Videm - Cirkulane 1:1, Rogozni-ca - Pauman Pragersko 0:1, Hajdina
-	Središče ob Dravi 1:0, Boč - Oplot-nica 2:0.
1. BOČ	i3 ii		2	G	4Z:iG	3S
2. VIDEM	i3	9	3	i	4Z:ii	3G
3. APAČE	i3	9	G	4	28:iS	2Z
4. OPLOTNICA	i3	8	3	2	2S:i4	2Z
5. PRAGERSKO	i3	Z	i	S	2B:24	22
6. GORIŠNICA	i3	S	i	Z	2i:3B	iB
7. SKORBA	i3	S	G	8	2i:3B	iS
8. HAJDINA	i3	4	2	Z	i9:3G	i4
9. ROGOZNICA	i3	4	i	8	24:26	i3
10. DORNAVA	i3	4	G	9	i4:34	i2
11. SREDIŠČE	i3	3	G	iG	i8:3G	9
12. CIRKULANE	i3	2	i	iG	i8:42	Z
7.	GRAJENA	13	4	3	6	22:27	15
8.	SP. POLSKAVA	13	4	3	6	27:39	15
9.	MAKOLE	13	4	2	7	16:29	14
10.	HAJDOŠE	13	3	4	6	14:24	13 11 LOVRENC	13	3	3	7	13:28	11 12. LESKOVEC	13	1	1 11	11:66	4
Veteranski ligi MNZ Ptuj
Vzhodna skupina
REZULTATI 14. KROGA: Videm
-	Podvinci 9:1, Markovci - Gorišnica 0:2, Stojnci Korant - Bukovci 4:1, Ormož - Tržec 0:0, Dornava - Lesko-vec 0:0; prosta Grajena.
I	VIDEM 12 11 0 1 56:12 33
2.	STOJNCI KOR.	13	10	1 2	48:13	31
3.	ORMOŽ	13	7	3	3	32:11	24
4.	GORIŠNICA	13	6	4	3	22:16	22
5.	TRŽEC	13	5	4	4	23:26	19
6.	PODVINCI	13	6	1 6	29:36	19
7.	DORNAVA	13	4	4	5	16:23	16
8.	GRAJENA	12	5	1 6	21:29	16
9.	MARKOVCI	13	3	2	8	19:43	11
10.	LESKOVEC 12 2 2 8 18:28 8
II	BUKOVCI 13 0 0 13 6:53 0
Zahodna skupina
REZULTATI 10. KROGA: Prepol-je - Lovrenc 0:1, Zgornja Polskava
-	Skorba 3:0, Polskava - Podlehnik 5:1, Apače - Boč 1:2, Hajdina - Pragersko 6:1.
0 8 2 0 42:16 26 0 6 2 2 31:11 20 0 6 2 2 28:19 20
1.	HAJDINA
2.	ZG. POLSKAVA
3.	SKORBA
4.	POLSKAVA
5.	LOVRENC
6.	BOČ
7.	PRAGERSKO
8.	PODLEHNIK
9.	PREPOLJE
10.	APAČE
G S 2 3 G S 2 3 G S i 4
i8:iB iZ iB:i8 iZ iB:i3 iB
G 3 3 4 23:3G i2
G 3 i B G i G 9 G G i 9
i2:2S ii:33 8:2B
Danilo Klajnšek
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Podleh-nik - Hajdoše 0:0, Tržec - Makole 7:1, Slovenja vas - Leskovec 4:1, Zgornja Polskava - Grajena 1:1, Markovci - Zavrč 1:5, Lovrenc - Spodnja Polskava 2:1.
1.	ZAVRČ 13 13 0 0 80:10 39
2.	SLOVENJA VAS 13 8 1 4 26:15 25
3.	MARKOVCI 13 8 1 4 32:25 25
4.	PODLEHNIK 13 7 3 3 24:15 24
5.	ZG. POLSKAVA 13 5 4 4 32:21 19
6.	TRŽEC 13 5 1 7 34:29 16
^tá	i		
1 AL d.o.o. 1			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Blaž Rola • Perspektivni ptujski tenisač
Tenisač, ki je pokukal v teniško svetisce in se za nas dotaknil »svete trave«
Ptujski tenisač Blaž Rola te preseneti ... Za šaljivo, veselo in razigrano mladostjo se skriva zagnanost in discipliniranost profesionalnega športnika, s katerim ima življenje čisto posebne načrte. Še pred polnoletnostjo je okusil blišč zvezdništva, saj se mu je kot mladincu uspelo prebiti do Wimble-donske »svete trave«. A od višine se mu ni zvrtelo . Blaž ostaja skromen in nadvse odprt fant, ki odkrito priznava, da uspeh ni samo njegov, temveč se zanj mora zahvaliti tudi podpori družine in okolice. Njegova teniška ekipa je osvojila naslov ekipnega evropskega prvaka v reprezentanci do 18 let starosti. V tej ekipi je pristal kot najvišje postavljeni igralec. V Mariboru ga je letos Olimpijski komite Slovenije proglasil za športnika s posebnimi dosežki.
V letu 2008 se je tako pričela še ena zgodba o športnem uspehu. Bralcem Štajerskega Tednika smo tokrat razkrili, kaj se skriva za zakulisjem te zgodbe . Blaž je fant, ki te ne pusti ravnodušnega, zato verjamem, da se boste tudi v prihodnje z njim veselili vseh uresničenih ciljev in uspehov v napetem pričakovanju zaključnega epiloga zgodbe. Če bi mu lahko izpolnili eno samo željo, bi si želel zmage v dvoboju s teniško ikono in najboljšim igralcem na svetu Rogerjem Federerjem. Kjer je želja, se vedno najde tudi pot.
»Na prizorišče so nas pripeljali kot filmske zvezde«
Pa začniva kar pri »sveti travi«, ki je pogovorno ime za najprestižnejši turnir na svetu. V lanskem letu ti je Wimbledon ponudil priložnost, kar so sanje vsakega tenisača. Verjamem, da je pred tabo še veliko izzivov, svetišče te pričakuje. Nam lahko iz prve roke razkri-ješ kakšno podrobnost iz zakulisja tega prestižnega turnirja?
Wimbledon je bil presenečenje ... Če bi mi kdo na začetku prejšnjega leta namignili, da bom igral na Wimbledonu, bi ga vprašal po zdravju (smeh) ... A v lanskem letu je moja forma skokovito naraščala in bilo je polno dobrih rezultatov. V Anglijo sem odpotoval teden pred tekmovanjem, da sem se malce aklimatiziral. Nastanili so me na univerzi, kjer so poskrbeli za udobno bivanje. Za športnike je bilo res krasno poskrbljeno.
vpis v šalo tenisa
za šolske in predšolske otroke
Foto: Aleksandra Jelušič
Blaž Rola: »Povsod polno oboževalcev, ki čakajo na svoje športne idole. Pobliskavanje fotoaparatov. Manjkala je samo rdeča preproga. To je Wimbledon.«
TENIS (ENTHpl
Informacije na 041 647 177
Robert Mere s.p. * Ulica Jožefe Lackove 22,2250 Ptuj
Žal na tekmovanje nisem odpotoval s svojim trenerjem, kot je v navadi. Spremljal me je teniški prijatelj, kasneje pa so se mi pridružili še mama, oče, sestra in punca. V teh dneh pred Wimbledonom sem veliko igral in se tako navajal na travnato podlago. To je bilo zame nekaj povsem novega. Nova izkušnja. Pri žrebu nisem imel srečne roke in sem izžrebal nekaj »trdih orehov«. Nasprotniki so bili višji in močnejši, a sem kljub temu presenetil samega sebe in si tako prigaral vstopnico za Wimbledon. Občutek je bil fantastičen in življenje se mi je smejalo . Wimbledon je res »teniško svetišče« z veliko zvezdniškega blišča. Na prizorišče so nas pripeljali kot filmske zvezde, ki so prišle po svoj zlati kipec. Povsod polno oboževalcev, ki čakajo na svoje športne idole. Pobliskavanje fotoaparatov. Manjkala je samo rdeča preproga. Že sam vstop v dogajanje je bil veličasten, saj je bilo prizorišče skrito za mogočnimi vrati, ki so se odpirala samo zame ... Ko sem stopil na »sveto travo«, nisem čutil prav nobene treme. Vse je izginilo. Potem je bila samo igra. Teh občutkov ne bom nikoli pozabil.
Spoštovanje do »svete trave«
V časopisih je bilo veliko polemike o sami travnati podlagi, na kateri ste igrali. Pravijo, da so »sveto travo« nekoliko upočasnili in s tem pretrgali dolgoletno angleško tradicijo. Po spletu je celo krožila peticija proti upočasnjeva-nju travnate podlage. Nam lahko na enostaven način razložiš, kaj je to »hitra« in kaj »počasna« trava in zakaj je podlaga, na kateri igraš, tako zelo pomembna?
Hmmm ... na to vprašanje pa težko odgovorim, ker sem lani prvič igral na travnati površini in ne vem, kakšen je občutek, če igraš na »hitri travi« ali na »počasni travi«, lahko pa vam opišem, kako je igrati na travi. Travnata površina me je nav-
dušila. Podlaga vpliva na odboj žoge, na gibanje igralca in posledično tudi na taktiko, ki se prilagodi novim razmeram. Travnata podlaga zahteva tudi prilagojeno obutev. Teniški copati malce spominjajo na tiste, ki jih imajo nogometaši. Veliko tenisačev se pritožuje, da je travnata površina spolzka in da težko igrajo, a sam nimam takšne izkušnje. Mene je »sveta trava« navdušila. Na Wimble-donu veljajo posebna pravila oblačenja. Igralci so v snežno belih športnih oblačilih, saj s tem pokažejo spoštovanje do »svete trave«.
2009 je zate leto velikih sprememb, saj si pristopil v Teniški klub Branik. Kakšni so prvi vtisi?
Sezono sem zaključil v Teniškem klubu terme Ptuj NES, a že leto pred odločitvijo o spremembi kluba sem se dogovarjal s Teniškim klubom Branik. Zakaj sprememba kluba? Še pred tremi leti so bile razmere za trening na Ptuju povsem drugačne. Imel sem veliko podporo izkušenih igralcev, kot so Toni Hazdovac, Miha Rosič, Karlo Pintarič in drugih igralcev v klubu. Prav njim ter trenerjema Luku in Zokiju (Luka Hazdovac in Zoran Krajnc, op. ur.), gre zasluga za moje uspehe. Fantje so imeli vedno manj časa, odšli so na študij, Karlo pa je pristopil k Triglavu. Tako smo se uspeli dogovoriti za najboljšo možno rešitev. V letu 2009 sem torej začel trenirati pod okriljem novega kluba. Na treninge se vozim v Maribor, za kondicijo pa poskrbim kar na Ptuju, saj treniram pod okriljem Go-razda Rajherja, atletskega trenerja. Zelo sem zadovoljen z njegovim načinom dela, saj se kondicijskih priprav lotevava profesionalno. Moj trener v TK Branik je Daniel Šantl, ki skrbi za teniško igro.
V tebi je skrit velik talent in še ne izkoriščen potencial. Tvoja rezerva se skriva v taktiki in koncentraciji. Taktike se lahko naučiš, a kako je s koncentracijo?
Ja, pri tenisu je tako kot pri vseh drugih športih zelo pomembna dobra psihična pri-
pravljenost, kar pomeni, da se pred tekmo sprostiš in povsem osredotočiš na igro. S tremo nimam pretiranih težav. V klubu še nismo razmišljali o sodelovanju s športnim psihologom, a profesionalnost bo v prihodnosti prinesla tudi to odločitev. Pred tekmovanji se sproščam z glasbo in gibanjem. Na samem tekmovanju pa skušam odmisliti okolico. Ne mislim na nič. To je najboljši recept za koncentracijo.
»Čutim neizmerno podporo in vero vame«
Tenis je precej drag šport, po vrhu vsega pa nam je zagodla še svetovna recesija, ki bo dodobra zdesetkala spon-zorska sredstva. Za vsakega športnika je zelo pomembna materialna in moralna podpora družine. Kako se tvoja družina spopada s fi-
nančnim zalogajem?
Imam velik privilegij, da se mi ni potrebno pretirano obremenjevati s finančnimi vprašanji, saj za to področje poskrbijo starši, za kar sem jim zelo hvaležen. Je pa vse skupaj kar zajeten finančni zalogaj. Pomembna je tudi podpora sorodnikov, prijateljev in šole. Nikoli nisem imel občutka, da bi mi okolica zavidala uspehe. Ravno nasprotno. Čutim neizmerno podporo in vero vame in prav to je kamenček v mozaiku mojega uspeha. Vesel sem, da imam tako dobre in razumevajoče starše.
Pravijo, da je za teniško profesionalno kariero pomembno, da dosežeš uspeh do 22. leta. A izjeme potrjujejo pravila. Jelena Pandžič je s 25 leti najvišje uvrščena hrvaška igralka. Ali kdaj razmišljaš o načrtih za prihodnost, po koncu teniške kariere?
Ne predstavljam si, da bi postal kakšen »pisarniški molj«, preprosto nisem tak tip človeka. Potrebujem gibanje. Tenis je moj stil življenja in moja velika ljubezen, zato menim, da bo po koncu profesionalne športne kariere prerasel v poklic. Navsezadnje bom imel dovolj izkušenj in znanja, ki ga bom lahko prenesel naprej, na mlajše generacije športnikov.
Imaš v načrtu študij?
S straši smo se poigravali z vprašanjem, kakšen študij izbrati zame. A nekako se ta trenutek še ne morem odločiti. Trenutno obiskujem četrti letnik Gimnazije na Ptuju, športni oddelek. Šola mi nudi neizmerno podporo, saj upoštevajo moj športni ritem in mi s tem pomagajo, da lahko uspešno uskladim športne in šolske obveznosti. Letos me čaka težko pričakovana matura (smeh). Menim, da bo zame najbolj ugodna rešitev, da se po maturi vpišem v peti letnik
Blaž Rola: »Pred tekmovanji se sproščam z glasbo in gibanjem. Na samem tekmovanju pa skušam odmisliti okolico.«
srednje šole in s tem ohranim status dijaka. V tem letu bom videl, v kakšno smer se bo razvijala moja športna kariera in premislil glede nadaljnjega študija. Poigravam se z mislijo o izbiri Fakultete za arhitekturo ali Fakultete za šport. Pustimo se presenetiti.
»Tenis zame ni odrekanje, ampak stil življenja«
Profesionalna kariera zahteva precej odrekanj in špartanski način življenja, kar je za mladega človeka lahko omejujoče. Prijatelji te opisujejo kot veselega, šaljivega in družabnega fanta. Kako uskladiš šport in zabavo?
Tenis zame ni odrekanje, temveč stil življenja, ki sem ga izbral. Želim si uspehov in uspeh lahko dosežem samo tako, da sem discipliniran. To ne pomeni, da nimam prijateljev in da se ne družim. Sem samo discipliniran in pred tekmo poskrbim za počitek. S prijatelji smo včasih zahajali v kavarno Evropa, kjer smo se imenitno zabavali. Najbolj privlačna je bila misel, da se »švercamo«, saj še nisem bil polnoleten. Zdaj so te nočne dogodivščine izgubile svoj čar, saj polnoletnost prinaša svobodo. Veliko raje se dobimo na kakšni pijači in v miru poklepetamo.
V zadnjem času je zelo popularen Facebook, ki je nekakšno družbeno orodje, ki povezuje prijatelje. Tudi ti si faca Facebooka. Na tvoji strani je kar 454 prijateljev. Zakaj prav ta način druženja?
Za Facebook so me navdušili prijatelji, saj lahko na ta način ohranjaš stike. Sam nisem pretirano navdušen nad tem načinom komunikacije, saj je nekako brezoseben. S prijatelji se veliko raje dobim na kakšni pijači in v živo poklepetam. Nisem vedel, da imam toliko prijateljev, saj zelo redko pokukam na to stran. Facebook se mi zdi smotrn samo v primeru, ko želiš komunicirati z nekom, ki živi daleč stran od tebe in nimaš možnosti za srečanje.
»Žogica bo kvadratna, a se bo kljub temu odbijala od podlage ...«
Za konec si privoščiva še malo futurizma in sprostiva domišljijo. Iz Pariza je pred nedavnim pricurljala futuristična napoved o tenisu prihodnosti, ki jo je lan-siralo francosko podjetje Lacoste. Napovedujejo, da bo tenis leta 2083 povsem drugačen kot danes. Travnate površine bo zamenjal virtualni prostor, loparji bodo zložljivi, obleke pa robotske in očem zelo privlačne, saj bodo nanje projicirali svetlobne reklame. Zapri oči in se prepusti domišljiji. Kako si sam predstavljaš tenis prihodnosti?
Hahahaha ... Futurizem v tenisu je zame to, da bom kot stoletnik lahko igral s petind-vajsetletnikom in ga gladko premagal . Lopar pa ne bo samo sredstvo za igranje, temveč bo v dotiku z mojo dlanjo izmeril mojo vitalnost in delovanje vseh življenjskih funkcij . Žogica bo kvadratna, a se bo kljub temu odbijala od podlage . (smeh).
Aleksandra Jelušič
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, zaposlovanje
torek • 7. aprila 2009
Čatež • Mednarodno srečanje oblikovalcev balonov
Avgustino najboljši v Sloveniji
Na nedavnem mednarodnem srečanju dekoraterjev z baloni v Termah Čatež je znanemu ptujskemu čarodeju magicu Avguštinu uspelo dokazati, da je na tem področju najboljši v državi.
V	Termah Čatež je od 20. do 23. marca potekalo mednarodno srečanje ustvarjalcev oziroma oblikovalcev balonov, tako imenovani balonarski festival, na katerem so sodelovali ustvarjalci in dekoraterji iz 19 držav - od Madžarske, Amerike in Izraela do daljne Japonske. Prvič se je pripetilo, da je bila gostitelj tega festivala Slovenija in da je bil sploh festival v tem delu Evrope.
V	treh dneh so se udeleženci iz vsega sveta izobraževali na raznih seminarjih in praktičnih delavnicah, kjer so jim svoje znanje podajali najboljši svetovni inštruktorji. Glavni organizator Niko Fric iz Sevnice pa je skupaj s svojo ženo pripravil tudi svetovno premiero sistema Nikoloon za spajanje balonov, ki ga je izumil prav on in ga tudi ustrezno zaščitil ter patentiral.
Prvi dan so dekoraterji z baloni ustvarjali na temo Magična poroka, drugi dan so iz
napihnjenih balonov izdelovali najrazličnejša oblačila in jih na večernem Baloon showu tudi predstavili drugim obiskovalcem, pripravili pa so tudi zanimivo tekmovanje v izdelovanju najrazličnejših predmetov in skulptur iz napihnjenih balonov ter najboljšim podelili praktične nagrade.
Ptujčan magic Avgustino, ki je na omenjenem mednarodnem tekmovanju dosegel odlično drugo mesto in s tem dokazal, da je najboljši v državi, je povedal, da je iz skromnih začetkov umetnost ustvarjanja z napihnjenimi baloni zadnjih desetih letih doživela v svetu pravi razcvet. Artisti iz balonov oblikujejo različne oblike - od majhnih živalic iz enega balona do podrobneje izdelanih in velikih gradov s številnimi podrobnostmi, oblačil, raznih pokrival in podobnega.
Umetniki so v Čatežu med seboj izmenjali precej izkušenj,
ob tem pa kiparili, oblikovali in ustvarjali iz balonov različne skulpture. Poskusili so se tudi na tekmovanju in dokazovali svoje znanje na mednarodnem izpitu za balonarskega artista dekoraterja (naziv CBA - Certified Balloon Artist).
Vrhunec festivala je bil predzadnji dan festivala, ko so se umetniki pomerili na tekmovanju v najbolj zanimivih balon-
skih skulpturah, s katerimi so poskušali ustvariti nepozabne trenutke na sanjskih porokah zaljubljencev. Tokrat smo bili prvič v Sloveniji priča modni reviji, na kateri so bile manekenke oblečene samo v kreacije iz balonov. Razstava balonskih umetnin je bila na ogled do 29. marca v hotelu Terme Čatež
-OM
Obleka iz napihnjenih balončkov, ki jo je izdelal magic Avgustino; z njo si je na med oblikovalci in rokohitrci iz vsega sveta prislužil odlično drugo mesto.
DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECI-ALIZANT IZ PSIHIATRIJE - ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo. kadrovska@siol.net.
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA, NOTRANJI REVIZOR VIŠJI SVETOVALEC - M/Ž; planiranje letnih in dolgoročnih revizij, določanje revizijskih ciljev, tehnik in metod vzorčenja; preizkušanje, preiskovanje in vrednotenje podatkov s področja notranjih kontrol pri revizijah; vodenje posameznih revizij oz. revizijskih skupin; predpriprava in načrtovanje revizije; določitev velikosti vzorca in metod vzorčenja; načrtovanje revizijskih ciljev in preizkušanje kontrol; nadzor pri izdelavi in zbiranju revizijskega gradiva; izdelava predloga revizijskih poročil in priporočil za izboljšanje notranjih kontrol; razčišče-valni sestanki; izdelava dokončenega revizijskega poročila in priporočil vodstvu; ocenjevanje, spremljanje in izvajanje revizijskih priporočil; svetovanje vodstvu pri ocenjevanju in obvladovanju tveganj in načrtovanju notranjih kontrol, izdelava letnega poročila; sodelovanje z uradom rs za nadzor proračuna, računskim sodiščem rs in drugimi, nedoločen čas, polni delovni čas, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/ICA - M/Ž; PRIPRAVA
IN SERVIRANJE HRANE- PO NAROČILU, PIZZE, MALICE, ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE IN POSPRAVLJANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OSN. SREDSTEV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NA-TAKAR/ICA - M/Ž; STREZBA PIJAC, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, 700 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN GRADBENIŠTVO, VESNA ŠERUGA s.p., ZECHNERJE-VA ULICA 9, 2250 PTUJ, IVANCOK EMIL, 051/423-250, carocan@teleing.com. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKARSKA POM. DELA - M/Ž; IZRAVNAVE STEN, BARVANJA, POMOČ PRI IZVEDBI FASAD, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas. ERJAVEC IZTOK S.P. - SLI-KOPLESKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GO-RIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR- DELO V STREŽBI - M/Ž; POSTREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. RIŽNAR DARINKA S.P. -OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠIN-CI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIŽNAR DARINKA, 02 758-27-91.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, MONTAŽER KLIMA NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA KLIMA NAPRAV, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRI-KAR ELEKTRONIK, SERVISER - M/Ž; SERVISIRANJE EL. APARATOV (ORODJA, BELA TEHNIKA, ITD.), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST PARADENTOLOG, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PARADONTOLO-GIJE) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN OPRAVILA NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE., nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje teko-
če, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PROTE-TIK) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN NALOGE NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, so-nja.drobnak@zd-ptuj.si. FRIZER, FRIZER - M/Ž; FRIZER, določen čas 5 mesecev, polni delovni čas. PUŠNIK BRIGITA S.P. - FRIZERSTVO »BRIGITA«, OSOJNIKOVA CESTA 3, 2250 PTUJ. VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, VARILEC TIG - DELO V PTUJU - M/Ž; PRIPRAVLJANJE MATERIALA,VARJENJE IZDELKOV PO POSTOPKU TIG,OBDELOVANJE MATERIALA,SKRB ZA ČISTO IN UREJENO DELOVNO OKOLJE., nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, VOHAR JASMINA, 02 746 82 00, j.vohar@ trenkwalder.com.
EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALNI TEHNIK, TRGOVSKI POTNIK - KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA NA TERENU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. REPRIZA TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., MIKLOŠIČEVA ULICA 1, 2250 PTUJ, MAJCEN VLADO, 02 749-38-41, info@repriza.si. KLJUČAVNIČAR, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTERI IN VZDRŽEVALCI INŠTALACIJ IN NAPRAV - M/Ž; MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ- DELO V TUJINI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.papdi@siol.com. POMOŽNI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC - M/Ž; KROVSKO-KLE-PARSKA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-
tegorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. KARMONT KROVSTVO, KLEPAR-STVO, GRADBENIŠTVO D.O.O., STOGOVCI 11, 2323 PTUJSKA GORA, KARNEŽA ALEŠ, 031/676-078, ales.karneza@siol.net. POMOŽNI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR ZA ZIDANJE IN OME-TAVANJE - M/Ž; IZDELAVA STROJNIH OMETOV, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije. FLADUNG DANILO S.P.-MITMAU IZDELAVA STROJNIH OMETOV IN FASAD, TRNOVSKA VAS 43 B, 2254 TRNOVSKA VAS, FLADUNG DANILO,
V drugi polovici marca so se središki debaterji s tremi tekmovalnimi skupinami udeležili debatnega turnirja na OŠ Maksa Pečarja v Črnučah. Tekmovanje je potekalo v slovenskem jeziku, istočasno pa je na šoli potekal tudi mednarodni debatni turnir v angleškem jeziku, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije. Deba-tna trditev je bila: Tudi v šolah bi morali sovražni govor kaznovati. Vsi središki tekmovalci so
041 884 147, vesnaa@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, REŠEVALEC Z VODE - A2 -
M/Ž; (S PRIPISOM ZA TERME PTUJ D.O.O.), SAMOSTOJNO IN SKUPINSKO DELO, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 01 3003 100, blaz.tramsek@kariera.si. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST KIRURG - M/Ž; DIAGNOSTICIRANJE, PREPREČE-
bili zelo uspešni, najbolj pa so presenetile Špela Stajnko, Anja Lukman in Tinkara Marčec, ki so tekmovale v angleškem jeziku. Pri tem je potrebno povedati tudi to, da se na središki šoli osnovnošolci učijo nemški jezik in da jih je na tekmovanje pripravila učiteljica Andreja Šut, ki sicer govori angleško, ni pa anglistka. Dekleta, ki uspešno debatirajo že 3 ali 4 leta v slovenskem jeziku, so si nadela ime April, saj sodniki niso smeli
VANJE, ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. SLIKOPLESKAR, PLESKAR, SLIKOPLE-SKARSKA DELA - M/Ž; IZDELAVA DEMIT FASAD IN SLIKOPLESKARSKA DELA, določen čas 7 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. STRELEC KONRAD S.P. - SLIKOPLESKAR-STVO, STOJNCI 109, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, STRELEC KONRAD, 041 753-745.
vedeti, kam sodijo. Zmagale so vse tri kroge in na koncu premagale vse nasprotnike. Mentorico so navdušile tudi Nemke, ki so imele zares namazan jezik in so navajene debate v drugem formatu.
Mentorici Andreji Šut se je pri tem zdelo pomembno tudi to, da so se tekmovalci otresli predsodka, da če ne govorijo perfektno, se v tujem raje ne sporazumevajo. Zdela se ji je pomembna predvsem vsebina in spoznanje, da če se potrudimo in želimo komunicirati, steče komunikacija brez težav, tudi če besedišče in slovnica nista perfektni - važna je vsebina.
Odlično so se odrezali tudi debaterji, ki so debatirali v slovenskem jeziku, saj so nanizali po dve zmagi, vendar je bilo to na koncu vseeno premalo za finale. Zelo dobri so bili tudi v impromptu debati, katere posebnost je ta, da imajo tekmovalci eno uro časa, da se pripravijo za debato na temo, ki jo izvedo na samem tekmovanju, brez možnosti posvetovanja z mentorjem in brez uporabe interneta. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: arhiv šole
Uspešne debaterke Špela Stajnko, Anja Lukman in Tinkara Marčec zmagujejo tudi v angleškem jeziku.
Središče ob Dravi • Debaterji ponovno uspešni
Zmagujejo tudi v angleščini
Iz Osnovne šole Središče ob Dravi so nam sporočili razveseljivo novico, da bodo prihodnje leto gostili dvodnevni mednarodni debatni turnir. To čast so si seveda morali prislužiti z dobrim delom in odličnimi nastopi.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (9.)
Zahodna obala
Maharadževa palača v mestu Mysore.
Nadaljevanje
Njihovemu razgrajanju so se pridružili glasovi številnih papig, ki so se prepirale v kletkah, obešenih na tempeljskih zidovih. V temnih kotih so v grozdih viseli netopirji. V niši poleg prometne poti se je z noge na nogo prestopal mogočen slon. Za ceno ene rupije je z rilcem božal mimoidoče. Debeloko-žec je s »teleskopom« spretno pobral denar z moje dlani in ga izročil gospodarju. Sredi prebliska, da zaupati glavo de-belokožni pošasti, ni moja najboljša zamisel, me je od zgoraj navzdol zadela močna slonja klofuta. Rdečeoki dolgonosec je uganil moje misli.
Šiva pleše s Kali, boginjo smrti, korak naprej se druži mistika s čutnim veseljem do življenja, kult malikov z globoko religioznim občutjem. Pobožni hindujci so z oljem in maslom mazilili svoje priljubljene bogove, ne da bi jih fantastično početje okoli njih motilo. Najino zvedavost je ustavil zid, ki je obkrožal tempelj z zlato streho. Krivovercema je bil vstop v najsvetejši prostor prepovedan. Zadovoljiti sva se morala
s pepelnato sivo piko, ki nama jo je na čelo narisal prijazni duhovnik.
Bil je večer. Ob jezeru, v katerega gladini se je kakor ogromna oranžna plošča ogledovala polna luna, se je zbrala množica, ženske v svojih najlepših sarijih, okrašene s cvetlicami in nakitom, in možje z znamenjem božanskega Šive na čelu in prsih. Ljudstvu je zastal dah. Ob zvokih tempeljske glasbe so brahmani prinesli kip Šive in ga v procesiji odnesli v Parvatino spalnico, kjer se bosta združila v ljubezenskem objemu. Ena izmed pravljic iz kamnite knjige legend tempeljskih stolpov se je udejanjila pred mojimi očmi.
Pravzaprav se od časa kralja Tirumala, ki je v prvi polovici sedemnajstega stoletja tempelj dokončal, ni ničesar spremenilo. V templju se danes odvija pisano fantastično življenje kot v starih časih. Isti običaji, iste slavnosti, iste procesije. Brahmani se še vedno umivajo v vodi svetega ribnika, ki je oči-ščevala njihove prednike. Pred obličjem boga s slonjo glavo razbijejo prav toliko kokosovih
orehov kot nekoč, lingam še vedno oblivajo z litri in litri mleka, masla in sezamovega olja. Meenakši, lepi ribjeoki boginji, še vedno darujejo dehteče kadilo in v njenem naročju nikoli ne ovenejo venci iz jasmina.
Zjutraj sva zapuščala mesto, napolnjeno z romarji, berači, poslovneži in rikšarji. Po obisku trgovine s tekstilom sem bil razočaran. Vse predmete, ki so nama jih izdelali krojači na nožnih šivalnih strojih v medli svetlobi dvorane tisočerih
stebrov, bi v trgovini dobila ceneje. Ugoden nakup prejšnjega dne se je v luči novega izničil. Pičla tolažba je bila le triletna garancija za hlače in srajce, ki jo je obljubljal premeteni ulični komercialist, ko naju je zvabil v tempeljsko šivalnico. Deželo templjev, deželo črnih ljudi bele rase, sem zapuščal z mešanimi občutki. Pred mojimi očmi so se ponovno vrtele slike templjev, tako enkratnih in samosvojih, pa spet podobnih drug drugemu kot jajce jajcu. Izbrati najlepšega med njimi bi bila težka, verjetno nemogoča naloga.
Rečni čoln je v glasnem ritmu razmajanega motorja drsel skozi temno zeleno vodo. Tropsko rastlinje na bregovih je zavijalo ozek kanal v blagodejno senco. Pod krošnjami mogočnih kokosovih palm so se skrivale majhne hišice, krite z rdečimi strešniki. Kokos je bil prisoten povsod, v vrhovih palm, kot tisočletna preproga na ozkih rtih med številnimi kanali, kot vrv na težkih tovornih jadrnicah, kot domačinova mreža za lovljenje rib... Narava je na ozkem obalnem pasu, bogatem s sladko in morsko vodo, ustvarila čudežno čipko vodnih niti, plitkih jezerc in nizkih jezikov zemlje. V čarobno okolje je skozi tisočletja ljudi privabljala z obiljem rib in kokosovih orehov.
Nadaljevanje prihodnjič
Bombay sodi med najbolj razvita njegovih ulicah občasno mogoče
indijska mesta, pa vendar je na videti tudi slona.
Foto: J. Jaklič
Foto: J. Jaklič
Zakonski in družinski center Midva
Življenje z možem in njegovo novo partnerko v naši hiši
Pred tremi meseci mi je mož povedal, da me ima sicer zelo rad kot prijateljico, da pa ne čuti nobene intimnosti več do mene. To sem sicer slutila, saj sva imela zadnji dve leti spolne odnose zelo poredko, kljub temu da sem si jih jaz zelo želela. Ob tem je navedel da bi si rad poiskal žensko in z njo živel v naši hiši. Uredil bi si prvo nadstropje, s tem bi pa otroci ohranili očeta doma. Vem, da nima še nobene ženske, vendar zadnje tedne zelo intenzivno razmišlja (tudi na glas) o njej in kako bi imel celo otroke. Ker se mi to zdi nesprejemljivo, me mož obsoja, da mislim samo nase in ne na dobro otrok. Zato vas prosim, da še vi napišete svoje mnenje o tem, ali bi bilo za otroka to res najbolje in ali sem jaz res tako sebična, ker vem, da tako ne bom mogla živeti.
Lepo poz-■k dravljeni!
Ko sem Kjj prebrala vaše f pismo, sem ^^ začutila veliko jeze in besa na vašega moža. Gospa, uporabite to jezo v smeri, da se boste postavili zase. Ne vem, če ima to, da vaš mož živi z drugo v vaši hiši, smisel. In tudi vam se to upira, saj veste, da tako ne bi zmogli živeti. Kako pa bi vam bilo, če bi hodila po hiši tuja ženska, in to celo
nova partnerka vašega moža?
Sicer pa ta gospod še sploh nima nobene ženske in se mi zdi, da se zelo veliko dogaja v njegovi glavi. Koliko je to samo signal, začuti me že enkrat, sam sem ob tebi, ni intime, ni nežnosti, ne razumeš me, ne čutiš me, ne podpiraš me, me imaš sploh še rada? In tudi vi ta svet zelo dobro poznate, kajti v vseh teh letih ste tudi vi ob njem nenehno sami, v iskanju njega, ki se ga ne da najti. Koliko vidva oba z vsemi temi zgodbami išče-
ta drug drugega in še vedno upata, da se bosta našla, da se bosta začutila. Pa vendar tako ne gre. Dokler čakamo kot majhni otroci na ljubezen in objem, ostajamo v tem čakanju. Ko se pa nekega dne odločiš, da nisi več otrok in nehaš čakati, ter sam daš sočutje, ljubezen in objem, ki ga pogrešaš, v odnosu nastane intima. Čemur se pridruži tudi spolnost, saj je spolnost posledica intime v odnosu.
Če se odločita prekiniti ta odnos, pa ne sprejemajte
kompromisov, ker jih ne čutite. Ne prestapljajte svojih mej samo zato, da bi ohranili moža. Poskrbite za otroke, k čemur spada tudi to, da ohranite dom, ker je to zelo smiselno zanje. Če je oče in če čuti otroke, bo naredil, da bo zanje najbolje. Te odnose je potrebno razmejiti. Vi ne bi zmogli živeti z njim v isti hiši. Sledite temu, kar čutite in ne odstopajte od tega.
Vse dobro vam želim v prihodnje pa srečno.
Sabina Stanovnik spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 7. april
Danes goduje Darko.
Danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja.
331 p. n. š. naj bi Aleksander Veliki v delti Nila ustanovil Aleksan-drijo.
1770 se je rodil angleški pesnik William Wordsworth. 1827 je angleški kemik John Walker prvič opisal svoj izum - vžigalice.
1847	se je rodil danski pesnik in pisatelj Jens Peter Jacobsen.
1848	je Lovro Toman, član dunajskega društva Slovenija, v ljubljanski gostilni Pri zlati zvezdi prvič javno izobesil slovensko zastavo.
1902	so ustanovili v ZDA eno največjih naftnih družb na svetu Texaco.
1906 je nenadoma začel bruhati vulkan Vezuf.
1919	so v Münchnu socialisti razglasili Bavarsko republiko. Sreda, 8. april
Danes goduje Albert.
1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk.
1692 se je rodil v Piranu, takrat delu beneške republike, Giuseppe
Tartini.
1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. 1838 je iz angleškega Bristola krenil na prvo vožnjo prvi redni čeza-tlantski parnik Great Western.
1861 je na seji Kranjskega deželnega zbora Lovro Toman zahteval, da so razprave in zapisniki zasedanj tudi v slovenščini. 1868 se je rodil ameriški zoolog Herbert Spencer Jennings.
1903	se je rodil v Ljubljani slovenski slikar in grafik Gabrijel Elo Justin.
Četrtek ,9. april
Danes goduje Tomaž s tovariši.
1388 je švicarska konfederacija v bitki pri Näffelsu dosegla eno največjih zmag v boju za osamosvojitev izpod habsburške nadobla-sti.
1815 se je rodil francoski inženir Alphonse Beau de Rochas, ki je razvil načelo delovanja štiritaktnega motorja z notranjim izgorevanjem.
1821 se je rodil francoski pesnik Charles Baudelaire.
1837	se je rodil francoski pisatelj Henri Bacque.
1854	se je rodila v Paviji v Italiji slovenska pesnica in pisateljica Pavlina Pajk.
1864 so deželnozborski poslanci Kranjske razpravljali o poročni svobodi, to je o poročnih dovoljenjih.
1866 so v ZDA sprejeli zakon o državljanskih pravicah, s katerim so dobili državljansko pravico vsi, ki so se rodil v ZDA. Petek, 10. april Danes goduje Mihael.
1583 se je rodil nizozemski pravnik in pesnik, humanist in utemeljitelj znanosti o mednarodnem in naravnem pravu Hugo Grotius. 1847 se je rodil ameriški novinar madžarskega rodu Joseph Pulitzer.
1860	se je rodil v Sežani slovenski politik Gustav Gregorin.
1886	se je rodil v Trstu dramatik in pripovednik Alojzij Remec.
1887	se je rodil v Trebnjem slovenski pesnik Pavel Golia. 1903 se je rodil angleški pisatelj Evelyn Waugh.
1912	se je rodil slovenski komunistični voditelj Boris Kidrič. Sobota, 11. april
Danes goduje Leon.
1744 se je rodil v Kamniku slovenski pisatelj in prevajalec Jurij Ja-pelj.
1915 so na sestanku slovenskih in hrvaških liberalnih politikov v Trstu sklenili, da se bodo borili za celovitost slovenskih in hrvaških dežel in prosili za pomoč Rusijo.
1920	je bil v hotelu Tivoli v Ljubljani prvi kongres Delavske socialistične stranke za Slovenijo.
1921	so izdali prvo številko svojega glasila Avtonomist.
1941 je prišla po zlomu Kraljevine Jugoslavije v Ljubljano italijanska vojska.
1945 so sklenili v Moskvi jugoslovansko-sovjetsko pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju. 1951 je predsednik ZDA Harry S. Truman razrešil zaradi nepremostljivih razhajanj generala Douglasa MacArthurja s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih sil ZN v Koreji. Nedelja, 12. april Danes goduje Lazar. Danes je Velika noč.
1678 je Janez Vajkard Valvasor na svoje stroške namestil v bakro-rezni delavnici in tiskarni, ki jo je uredil na gradu Bogenšperk, več risarjev in bakrorezcev.
1861	se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter začela ameriška državljanska secesijska vojna.
1871	je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva.
1893 so slovenski delavci v Trstu ustanovili Delavsko pravovarstve-no, izobraževalno in podporno društvo.
1913	je imel Ivan Cankar v Ljubljani znamenito predavanje Slovenci in Jugoslovani.
1941, ko so nemške čete zasedle Beograd, je izdal Adolf Hitler smernice za razkosanje Jugoslavije. Ponedeljek, 13. april Danes goduje Ida.
Danes je velikonočni ponedeljek, v Sloveniji dela prost dan.
1519 se je rodila Caterina de Medici, žena francoskega kralja Henrika II. in mati treh francoskih kraljev. 1743 se je rodil tretji predsednik zDa Thomas Jefferson. 1814 se je rodil v Zgornjih Verjanah slovenski jezikoslovec Oroslav Caf.
1838	je bil Janez Bleiweis imenovan za dopisnega člana Kmetijske družbe na Kranjskem.
1855	se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko slikar, risar in ilustrator Jurij Šubic.
1858 je umrl slovenski misijonar in raziskovalec Ignacij Knoblehar.
1872	se je rodil avstrijski humorist in satirik Alexander Roda Roda.
AvtoD£OM
Bodo okolju manj prijazni avtomobili bolj obdavčeni?
Ministrstvo za finance pripravlja spremembe zakona o davku na motorna vozila (DMV), ki naj bi bolj obdavčile okolju manj prijazne avtomobile. Lestvica je narejena tako, da s progresivno davčno stopnjo vpliva na večjo obremenitev vozil z večjim izpustom ogljikovega dioksida v naše ozračje, kar pomeni, da so v glavnem bolj obdavčili avtomobile z dizelskimi motorji!
Davčne stopnje za motorna vozila se vežejo na izpust ogljikovega dioksida, za motorna vozila z izpustom do 110 g/km pa se ohranja ničelna stopnja davka. Če bi do sprememb davka na motorna vozila prišlo, bi te seveda upravičeno nekaterim avtomobilskim proizvajalcem koristile, drugi, ki nanje niso pripravljeni pa bi lahko utrpeli škodo pri prodaji. Naj izpostavim, da bi stopnja davka na primer pri vozilu z bencinskim motorjem z izpustom nekaj več od 130 gramov na prevožen kilometer znašala tri odstotke od davčne osnove, pri modelu z dizelskim agregatom pa sedem.
In zakaj prihaja do omenjenih razlik med za okolje enako obremenjujočimi, vendar različno gnanimi avtomobili? Na ministrstvu za finance so se odločili tako, ker želijo izenačiti višino davka za vozila z bencinskim in dizelskim motorjem glede na širša okoljska merila. Dejstvo je, da dizli pokurijo manj goriva, vendar imajo večinoma višje izpuste drugih škodljivih snovi, ki še bolj onesnažujejo naše oko-
lje.
Nekatere znamke vlagajo ogromna finančna sredstva v razvoj manjših prisilno polnjenih bencinskih motorjev (downsizing), pri katerih se da z uporabo turbotehnologije občutno povečati moč in zmanjšati porabo goriva. Pri količini izpustov še vedno vodi Fiat, ki s svojimi avtomobili najmanj onesnažuje okolje, tudi BMW ima že več kot dvajset modelov z izpustom manjšim od 130 gramov, za kar je zaslužna tehnologija pod skupnim imenom efficient dynamics. Tudi nemški Volkswagen že ponuja več kot deset različic motorjev TSI in FSI. Honda in Toyota vlagata v razvoj hibridov, ki nekega uspeha pri kupcih zaradi visoke cene še niso doživeli; hibridna tehnologija je namreč le vmesna stopnička, ki vodi k resnično okolju prijaznim vozilom, a ta šele prihajajo. Znamke, ki pri tem ostajajo v ozadju, so predvsem korejske in ameriške (z izjemo Tesle), pa tudi nekatere evropske.
Vlada naj bi spremembe zakona o davku na motorna vozila obravnavala v prihodnjih dneh, potem mu bo sledila še obravnava v državnemu zboru.
Po roadsterju še električno gnana limuzina tesla S
Pri podjetju Tesla so po roadsterju pokazali še limuzinsko vizijo svojega električnega avtomobila. Govorimo o vozilu, ki ga poganja izključno elektrika brez pomoči motorja z notranjim izgorevanjem. Limuzino z električnim pogonom tesla S bodo začeli proizvajati čez dve leti, z osnovno ceno slabili 50.000 ameriških dolarjev. Če
Moje cvetje
se vam zdi to veliko denarja, nam povem, da stane roadster vsaj dvakrat toliko, a športnost in električni pogon ostajata. Pa še to: tesla S je postavljen na novo osnovo in si z električnim športnikom ne deli nobenega dela. Drugačne so tudi tanjše baterije, s čimer so pridobili na prostoru v notranjosti vozila. Moč si bo omisliti šesti in sedmi sedež za otroka, ki bosta gledala v nasprotno smer, čeprav glede na strmo padajočo streho nisem prepričan, kje bosta otroka sedela.
Osnovni paket litij-ionskih baterij (kot jih poznamo iz mobilnih telefonov) bo zadostoval za približno 250 kilometrov avtonomije, nekaj večji pa za 370 oziroma 480 kilometrov vožnje. Baterije bodo vozniki lahko napolnili v najmanj 45 minutah na 400 voltnem omrežju, preko običajne vtičnice v štirih urah, pri napetosti 120 V pa bo polnjenje trajalo vso noč. V Kaliforniji razmišljajo tudi o možnosti izposoje baterij, s čimer bi prihranili na času, ker prazne baterije zamenjate v petih minutah. Limuzino bo poganjal motor z brezstopenjskim menjalnikom, z najvišjo hitrostjo 210 km/h in s športnimi pospeški.
Tesla S bo seveda opremljen z sodobnimi tehnološkimi poslasticami, kjer na veliko izstopa 17-palčni zaslon občutljiv na dotik, preko katerega bodo potniki lahko upravljali z radijskim sprejemnikom, televizijo in ostalimi funkcijami »zelenega« vozila.
Danilo Majcen
izpust ogljikovega dioksida (g/km)	stopnja davka (%) od davčne osnove	
	BENCIN	DIZEL
do 110	0	0
nad 110 do 130	2	4
nad 130 do 150	3	7
nad 150 do 170	5	10
nad 170 do 190	8	11
nad 190 do 210	11	13
nad 210 do 230	14	15
nad 230	17	18
Predlog stopnje DMV za osebna vozila
Zdravstveni nasveti
Pravilna uporaba in nega kontaktnih leč
Kontaktne leče predstavljajo optični medicinski pripomoček, ki zagotavlja naraven vid in so kot takšne prijazna zamenjava za očala. Seveda to velja samo za osebe, ki kontaktne leče lahko oz. smejo uporabljati. So skoraj neopazne (razen barvnih) in oči navidezno ne pomanjšajo ali povečajo. Ker ležijo neposredno na roženici, praviloma omogočajo boljši vid in širše vidno polje kot očala, ki so 1-2cm oddaljena od očesa.
Kontaktne leče po predhodnem pregledu predpiše očesni zdravnik - v tem primeru bo uporabnik dobil zase najprimernejše kontaktne leča, njihova uporaba bo enostavna in leče bodo primerne za nošenje. Pravilna izbira kontaktnih leč je odvisna od namena uporabe in stanja očesa (npr. astigmatizem, daljnovidnost). Poznamo mehke, poltrde in trdne kontaktne leče. Najbolj razširjene so mehke leče, ki so enostavne za uporabo in vzdr-
ževanje. Med te spadajo enodnevne, 14-dnevne (najbolj pogosto uporabljene), mesečne in celoletne leče. Leče, kijih je mogoče dandanes dobiti na trgu, so iz udobnih, tankih, mehkih, prožnih materialov in tako očesu zagotavljajo primerno vlago in količino kisika.
Ne glede na vrsto leč pa je zelo pomembno, da leče pravilno uporabljamo, negujemo (čistimo in razkužujemo) in redno menjavamo, kar daje občutek čistosti in svežine. Enkrat letno nam naj oči pregleda očesni zdravnik.
Pred vsakim rokovanjem z lečami in po njem sije potrebno umiti roke. Leče ne smejo priti v stik s kremo, parfumom ali ličili, zato se ličimopo vstavitvi leč in ličila odstranjujemo po odstranitvi leč (tekoča črtala lahko pobarvajo leče!).
Pravilna nega in redna menjava leč zmanjšata možnost za nabiranje lipidov in beljakovin na površini leč
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež Pevec, mag. farm.
(te se nahajajo v naši solzni tekočini). Katero tekočino za nego in vzdrževanje leč bomo uporabili, je odvisno od vrste leč, občutljivosti očesa in navad čiščenja. Na trgu so večnamenske tekočine, ki ne vsebujejo konzervansov, ne dražijo oči, zagotavljajo ustrezno vlago in povzročajo malo rdečice in toksičnosti. Temeljijo na enostopenjskem sistemu čiščenja s pomočjo aktivnega sredstva ali pa na dvostopenjskem sistemu, ki je hitrejša in krajša pot čiščenja. Poznamo torej dve možnosti čiščenja: »daljša«, brez drgnjenja in izpiranja (enostopenjski sis-
tem) in »kratka« z drgnjenjem in izpiranjem (5 minutna oz. dvostopenjski sistem). Pri prvi svežo večnamensko tekočino nalijemo v čisto in suho škatlico za leče, vanjo damo leče in jo zapremo. Po 4-6 urah so leče popolnoma razkužene in primerne za uporabo. Pri drugi leče vzamemo iz očesa, jih na dlani pokrijemo z nekaj kapljicami večnamenske tekočine in jih nekaj sekund na rahlo drgnemo. Po drgnjenju leče speremo z večnamensko tekočino, jih damo v škatlico za leče, vanjo nalijemo še večnamensko tekočino in po nekaj minutah so leče popolnoma razkužene in pripravljene za uporabo. Škatlico za leče po vsakem čiščenju temeljito operemo in posušimo.
Vsem uporabnikom kontaktnih leč priporočamo tudi uporabo kapljic za vlaženje oči - umetnih solz. Te zagotavljajo dodatno vlaženje očesa in s tem nego očesa in kontaktnih leč.
Kontaktne leče predstavljajo možnost izbire mnogim osebam. Z njihovo pravilno uporabo in ustrezno nego je pogled na svet lahko jasen in lepši.
Smiljana Markež Pevec, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Nihče več ne dvomi, pomlad je tu
Zadnji vikend in cvetna nedelja sta končno prinesla pomladanske temperature, mnogi so pridno delali, pospravljali na vrtu. Upam, da so na prostem zdaj že vse posodov-ke, tudi citrusi naj končno pridejo na svež zrak. Preglejte jih, in če so na njih zajedavci, je čas za ukrepanje. Res pa je, da bodo toplejši sončni žarki priklicali tudi različne škodljivce. Med njimi bo prva prav gotovo čebulna muha, ki lahko prizadene tudi okrasne čebulnice. Tudi uši se že pojavljajo. Če želimo imeti ekološki, naravni vrt, potem prvih uši ne odstranjujemo s škropivi, fitofarmacevtskimi pripravki, ampak se jih lotimo preprosto z roko in jih odstranimo. Tudi pikapolonice so se že zbudile in zdaj iščejo ljubezen. Če uši ne bo na našem vrtu, se bodo odpravile svoja jajčeca odleč kam drugam. Potem pa tudi njihovih požrešnih ličink, ki se uspešno kosajo z ušmi, pri nas ne bo. Seveda pa jih je zdaj še premalo, zato moramo prve uši sami odstraniti, ampak tudi to naredimo ročno.
Še za enega prebivalca narave, ki nam lahko veliko pomaga na vrtu, moramo poskrbeti oziroma predvsem paziti. To je ježek. Tudi ježki so se že prebudili iz zimskega spanja in mnogi žalostno končajo pod avtomobilskimi kolesi. Vedno, ko ga zagledate ali pa slišite, se spomnite, da je ježek velik požrešnež, in sicer mesojedec. Na dan poje več škodljivih ličink, gosenic, ogrcev, polžev in bramor-jev, kot je sam težak. Loti se celo mladičkov voluharja, miši in podgan, če le pride do njih. Zato pazite na njih. Veliko jih izgubi življenje tudi ob kurjenju kresov. Ježki poiščejo svoje dnevno počivališče v kupih lesa, vej, trave, zdaj spomladi pa imamo na vrtu velike kupe teh materialov. Ježek spi čez dan in je aktiven ponoči, zato ob zažiganju kresov zažgemo tudi marsikatero živalco, ki je v kupu našla svoj dnevni počitek. Zato je potrebno pred veseljem ob kresu tak kup pretresti, nekoliko privzdigniti in preveriti, da ne bomo sami sebi in naravi naredili veliko škode.
T . ii Foto: Miša Pušenjak
Še vedno si lahko vzamemo čas za razmislek, saj bomo prav gotovo kmalu sadili v balkonska korita. Nekaj novih in predvsem zanimivih rastlin sem vam že predstavila, danes pa bom prestavila nekatere, ki jih lahko kombiniramo k bršljankam. Na prvem mestu so prav gotovo okrasne trave, ki pa sem jih že predstavila na tem mestu. Poleg okrasnih trav lahko za višino korita in lep pogled nanj tudi z balkona poskrbijo angelonije in gaure. Žal obe vrsti prihajata samo v beli svetlo ali temno rožnati barvi. Tako bo k rdeče cvetočim bršljankam sodila samo bela barva, k rožnatim pa se lahko odločimo za več odtenkov, angeloni-je dobimo celo v skoraj modrem odtenku. Od povešujočih rastlin vrtnarji k bršljankam radi ponudijo rumene sanvi-talije, katerih cvetovi spominjajo na miniaturne sončnice. Če nimate korit z vodno rezervo, nikar. To so cvetlice, ki imajo neskončne potrebe po zalivanju, tako da zaradi njih lahko bršljanke celo utopimo. Raje se odločimo za rume-nocvetoč bidens. Še bolje pa je, da rdečo barvo umirimo z belo cvetočim čipkastim mlečkom ali lepimi, povešu-jočimi plamenkami. Celo mini petunije lahko z velikim uspehom kombiniramo k bršljankam, saj te, za razliko od njihovih sorodnic z velikimi cvetovi, niso zahtevne. Ne potrebujejo veliko vode in tudi hranil ne. Tako se njihove zahteve ujemajo z zahtevami skromnih bršljank. Ker bodo mnogi izkoristili praznike za presajanje teh lepotic, naj povem, da za bršljanke in gorenjske nageljčke potrebujemo nekoliko težjo zemljo. Zato kupljenemu substratu, tudi če je tisti specialen, namenjen pelargonijam, dodamo tretjino nekoliko težje, vrtne zemlje.
Na sliki pa je povsem drugačna kombinacija, namenjena tistim, ki ste nekoliko bolj pogumni na eni strani, po drugi strani pa nimate veliko časa za vzdrževanje nasadov. Sestavljena je bolj ali manj iz strukturnih rastlin, a končni učinek je vseeno barvit. Izmed rastlin cveti samo zelo skromna, vendar celo užitna zajčja deteljica. Lahko bi izbrali celo tako s temnimi listi. Na sredini zasaditve kraljuje sladki krompir z rumeno-zelenimi listi. Ob robu pa je prekrasna nežna strukturna rastlina - pijavčnica z drobnimi okroglimi lističi. Za višino in pisano barvo pa skrbi še ena moderna rastlina - okrasna kopriva. Levo in desno sta s slike ušla še dva sladka krompirja, tokrat s temnimi, čokoladnimi listi. Brez težav bi pogrešali rdeče cvetoče ver-bene, saj so v tej zasaditvi bolj tujek kakor okras. Sama bi jo na balkonu dopolnila tako, da bi izmenjevala okrasno koprivo in ščetinasto ali pa dlakavo perjanko.
Lepe praznike vam želim.
Miša Pušenjak
Vir: DZ
S svetovne ¿Mene scene
Fantje iz zasedbe Nickelback so veliki zmagovalci kanadskih glasbenih nagrad Juno Awards. Kanadski rokerji, ki so glasbeni svet osvojili s svojima zadnjima dvema albumoma, so proglašeni za najboljšo skupino leta, prav tako pa je za album leta proglašen njihov zadnji album Dark Horses. Prejeli pa so tudi nagrado za najboljše izvajalce po izboru občinstva. Letošnja, že 38. podelitev kanadskih glasbenih nagrad Juno Awards je potekala na veliki svečanosti v Vancouvru. Med ostalimi nagrajenimi kanadskimi glasbeniki najdemo še Ala-nis Morissette, ki je prejela nagrado za najboljši pop album (Flavors of Entanglement). Britanski rokerji Coldplay so prejeli nagrado za najboljši tuji album (Viva La Vida of Death And All His Friends). Coldplay so v tej kategoriji premagali močno konkurenco, v kateri so bili AC/DC, Guns N' Roses, Jack Johnson in Metallica.
Kraljica popa Madonna, ki jo bomo letos avgusta videli in slišali tudi v Ljubljani, septembra načrtuje izdajo nove kolekcije naj-
večjih hitov iz svoje že 25 let dolge in super uspešne kariere. Na album bo uvrstila največje hite iz svojih zadnjih albumov. To bo tudi njen zadnji album, ki jo s pogodbo še veže na založbo Warner Bros. Svojo zadnjo kolekcijo hitov pod imenom GHV2 je objavila leta 2001.
Legende iz 80., fantje iz zasedbe Spandau Ballet, so še eni v nizu med tistimi, ki se v zadnjem času vračajo na svetovno glasbeno sceno. Zelo pogumno napovedujejo povratek, ki jim bo navrgel večmilijonski zaslužek. Polnih 30 let za tem, ko so se prvič pojavili na glasbeni sceni, in 10 let po tem ko so se zaradi spora okrog denarja raz-šlim so se torej odločili, da se vrnejo na svetovne odre. Med njihovimi največjimi uspešnicami so skladbe True, Gold in Through The Barricades. Njihova zadnja skladba, ki se je uvrstila na britansko glasbeno lestvico, je How Many Lies iz leta 1987. Spandau Ballet zaenkrat pripravljajo nekaj velikih koncertov, prav tako pa ne izključuje-
Zanimivosti
Foto: internet
Nickelback
jo možnosti snemanja novega albuma.
®®®
Po eni izmed številni zanimivih anket, kijih delajo v Veliki Britaniji, je Sid Vicious najbolj kontroverzni rock zvezdnik vseh časov. Pokojni basist zasedbe Sex Pistols je umrl leta 1979za-radi prevelikega odmerka drog. Umrl je samo nekaj mesecev po tem, ko je bil obtožen za umor svojega dekleta Nancy Spungen. V omenjeni anketi je kljub temu, da je bila njegova kariera izjemno kratka, prejel kar 25 % glasov za najbolj karizmatično in najbolj kontroverzno osebnost v zgodovini rock glasbe. Številni glasbeni kritiki pa še dandanes dvomijo v njegove glasbene kvalitete. Frotman skupine Black Sabbath, Ozzy Osbourne, je na omenjeni lestvici pristal na drugem mestu, takoj za njim pa je Keith Richards iz zasedbe Rolling Stones. Amy Winehouse je med glasbeniki nove generacije zaradi drog in alkohola na tej neslavni lestvici uvrščena najvišje, na četrto mesto. Michael Jackson je zaradi bizarnega izgleda in ekstremnega obnašanja zasedel peto mesto. Na omenjeno lestvico so se uvrstili še Marilyn Man-son, Pete Doherty, Britney Spears, Courtney Love in
Madonna.
®®®
Amy Winehouse je angažirala Marka Ronsona za pomoč pri snemanju svojih novih skladb. Problematična britanska
glasbena zvezda se že več mesecev trudi z delom na novem albumu, ki naj bi nasledil njen zelo uspešen album Back To Black iz leta 2006. Njena založba je zaradi preveč mračne in nekomercialne vsebine zavrnila vse nove skladbe, ki jih je napisala Amy. Ronson in Amy sta zadnjič sodelovala skupaj lani, ko sta snemala skladbo za novega Jamesa Bonda, vendar se je takrat Ronson zaradi velikih osebnih težav pevke umaknil iz projekta. Zaenkrat še ni znano, kdaj lahko pričakujemo novi album. Kot pa kaže trenutno, se bo Amy letos na veliko veselje svojih privržencev le vrnila na odre britanskih poletnih glasbenih festivalov.
®@®
Popularna velška rock skupina Manic Street Preachers bo maja izdala svoj novi studijski album, ki bo nasledil hit album Send Away the Tigers iz leta 2007. Ena izmed zanimivosti na novem izdelku je tudi to, da je skladbe za novi album napisal njihov pokojni član Richard James Edwards, ki je bil kar 14 let pogrešan, lani pa so tudi uradno potrdili da je mrtev. Novi album je nastajal v Rockfield studiju v Walesu, pod produkcijo pa se je podpisal Steve Albini. Album pod imenom Journal For Plague Lovers bo uradno v Veliki Britaniji izšel 18. maja in bo že deveti studijski album zasedbe Manic Street Preachers.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	KISS ME THRU THE PHONE - SOULJA BOY TELL'EM FEATURING SAMMIE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	DON'T UPSET THE RHYTHM - NOISETTES
3.	RIGHT ROUND - FLO RIDA FT KESHA
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	IRGENDWAS BLEIBT - SILBERMOND
3.	MILOW - AYO TECHNOLOGY
Berlin, 3. aprila (STA) - Italijanski nogometaš Luca Toni seje ustrašil in odpovedal svoj »tek v Adamovem kostimu« po münchenskih ulicah. Napadalec Bayerna iz Münchna je namreč pred časom dejal, da bo po bavarski prestolnici tekel povsem gol, če bo Bayern osvojil ligo prvakov. Toni naj bi oblačila odvrgel na znamenitem Marienplatzu. Italijanski nogometaš je zdaj napovedal, da bo vseeno uprizoril tek po središču Münchna, a bo na sebi imel spodnjice. »Tekel bom, ampak samo če bo lepo vreme. Na sebi bom imel bokserice, ne bom povsem gol,« je povedal Toni.
Pariz/London, 1. aprila (STA) - Pari, ki si želijo rojstva deklice, naj odpotujejo v Afriko, kjer naj tudi ostanejo, če gre verjeti danes objavljeni študiji. Ta kaže na veliko razliko v deležu rojstev deklic injdečkov v prid prvim v tropih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Študija je analizirala podatke o rojstvih iz 202 držav v obdobju med letoma 1997 in 2006. Glede na analizo je bilo v tem časovnem obdobju 49,3 odstotka novorojenčkov v Afriki deklic, vAziji in Evropi pa je bilo teh Ie48,6 odstotka. Iz študije tudi izhaja, da delež dečkov narašča z geografsko širino. Temu verjetno botrujejo dejavniki, kot so dolžina dneva in temperature, je v študiji navedla ameriška raziskovalka Kristen Navara iz Univerze v Georgii. Sicer študija tudi ugotavlja, da je razmerje med rojstvi dečkov in deklic po svetu načeloma prav neverjetno stabilno. Na 100 novorojenih deklic se tako rodi med 105 in 106 dečkov. Delež dečkov je tako po svetu v povprečju 51,3-odstoten, z izjemo tropskih območij, kjer je zgolj 51,1-odstoten, izsledke študije povzema nemška agencija dpa.
Cleveland, 1. aprila (STA/AP) - V ZDA so ljubitelji košarke v zadnjih dneh lahko spremljali čustveno zgodbo o izgubljeni žogi, jubileju in litovskem košarkarju Žydrunasu Ilgauskasu, ki pa je zdaj dobila skorajda romantičen preobrat. Glavni junaki so 220 centimetrov visoki center Clevelanda in šele osemletni deček - ter seveda žoga. Začetek zgodbe je star deset dni: takrat je Ilgauskas na tekmi z Atlanto presegel magično mejo 10.000 točk v ligi NBA, po končani prvi četrtini pa je želel dobiti žogo, s katero je dosegel jubilejni koš. A žoga je skrivnostno izginila in prav nič ni pomagalo - niti prizadevanja lokalnih medijev, ki so priskočili na pomoč užaloščenemu košarkarju in pozvali poštenega najditelja, naj mu vrne dragoceni spominek. Zdaj je jasno, kje je žoga, vendar je Ilgauskas nenadoma noče več. Kajti izkazalo se je, da je slavno žogo, ki je nekako zašla med sedeže na tribunah Quicken Loans Arene, »posvojil« osemletni deček. Njegova mati je vodstvu kluba sporočila, da ima žogo njen sin in da jo je pripravljen vrniti, 33-letni Litvanec pa je nato pokazal prijazno plat svojega značaja in se odločil, da malemu ljubitelju košarke ne bo povzročal travm. »Žal mi je zanj, zanesljivo jih je zaradi te žoge veliko slišal v zadnjih dneh. Zame je bolj kot žoga pomembno doživetje ob tem dogodku. Žogo pa naj fant kar obdrži,« je ljubitelje košarke razveselil Ilgauskas, ki je v teh dneh praznoval še en jubilej, 700. tekmo v najmočnejši ligi na svetu, ter dodal: »Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi jo tudi odnesel domov.«
Zagreb, 3. aprila (STA) - Zagrebška potniška agencija Ulix, ki zastopa ameriško podjetje Virgin Galactic, je v Zagrebu potrdila, da ima peterico zainteresiranih hrvaških državljanov za komercialni polet v vesolje po letu 2010. Njihovih imen niso želeli razkriti, hrvaški mediji pa med njimi omenjajo splitskega podjetnika Josipa Buljubašica. »Ne gre za prvoapril-sko šalo. Hrvaška je ena izmed 35 držav na svetu, ki ponuja vesoljsko avanturo,« je dejal direktor Ulixa Andelko Čalušic na prvoaprilski novinarski konferenci, na kateri so predstavili projekt poletov v vesolje. Kot je priznal, je morda tudi »malo bahavo« govoriti o vesoljskih poletih v času recesije, vendar gre za človeški izziv in »premikanje meja možnega«. Bogati hrvaški državljani, ki se bodo odločili za dve uri in pol trajajoči polet v vesolje z agencijo Ulix, bodo morali plačati 157.000 evrov, pred tem pa opraviti preizkuse, ki niso preveč zahtevni, saj so jih menda prestali tudi ljudje, ki so imeli operacije srca. Komercialni polet v vesolje ni primerljiv z misijami vesoljskih ladij, temveč gre za polet v atmosfero na višino približno sto kilometrov od Zemlje, vesoljski turisti pa bodo v posebni vesoljski ladji, ki leti tudi s hitrostjo 4000 kilometrov na uro, približno štiri minute tudi v breztežnostnem stanju. Poslovni časnik Bussines.hr je v četrtek objavil majhno anketo, ki jo je opravil med hrvaškimi podjetniki. Le odvetnik in lastnik podjetja Veterina Marijan Hanžekovic je dejal, da ga bolj kot poleti z Virgin Galactic mika pot na Luno, a toliko denarja nima. Ostali štirje anketiranci, med katerimi sta bila tudi splitski podjetnik in kandidat za župana na prihodnjih lokalnih volitvah Željko Kerum in predsednik uprave Hrvaškega telekoma (HT) Ivica Mudrinic, niso bili navdušeni nad Ulixovo ponudbo. Virgin Galactic je v lasti britanskega milijarderja Richarda Bransona, sicer tudi lastnika družbe Virgin, ki je leta 1996 objavil deset milijonov ameriških dolarjev (7,85 milijona evrov) vreden projekt komercialnih poletov v vesolje.
Lestv|ca NAJ y
1.	RIG
2.	MY
KELLY
r YOU-
¡HT ROUND - FLO RIDA LIFE WOULD SUCK WITHOUT
CLARKSON
3.	POKER FACE - LADY GAGA
4.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
5.	DEAD AND GONE - TI & JUSTIN TIMBER-LAKE
6.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
7.	THE FEAR - LILY ALLEN
8.	SHINING LIGHT - ANNIE LENOX
9.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
10.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. O'Donls
11.	BROKEN STRINGS - JAMES FEAT NELLY FURTADO
NELL
VSc
:olby
RISON
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedp^ačniške telefon;,e preverite stanje na vašem računu. Qrr^|rcite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s sptosninu pogqL pa rtv.wsmscity.net/balunga. Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko nabiijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene »;■ -/štet DDY Cd pogodbeni je shranjena na sedežu pcdjetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td siopr& 303D. Rc^famacije: 0246-14-S95, reklamaciieilismscny.net. Ponudit ThreeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg, Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Btsirca. MoWni rentgen je zabavnastwitev in ne deluje kol pravi rentgen.
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 7. aprila 2009
Kaj bomo danes jedli
Gratinirani svinjski zrezki
TOREK
testenine s paradižnikovo omako,
solata
SREDA
cesarski praženec, solata ČETRTEK
krompirjeva musaka, solata PETEK
lignji s krompirjem*, solata SOBOTA
kisla juha, pražen krompir NEDELJA
goveja juha z rezanci, gratinirani svinjski zrezki**, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
kuhana govedina, sladko zelje, pire krompir
*Lignji s krompirjem
80 dag lignjev, 6 velikih krompirjev, olivno olje, česen, peteršilj, 2 dl belega vina.
Lignje narežemo in osušimo. Krompir skuhamo, ga olupimo in pretlačimo. Lignje ocvremo na olivnem olju, dodamo pretlačen krompir, česen, peteršilj, po-pečemo ter zalijemo z vinom. Ko vino povre, je jed pripravljena.
**Gratinirani svinjski zrezki
12 manjših svinjskih zrezkov, 12 kosov šunke, 15 dag naribanega sira, vegeta, poper, olje.
Zrezke potolčemo, natremo z vegeto in poprom. V ponvi jih na malo olja po obeh straneh popečemo. Položimo jih v pomaščen pekač in nanje naložimo rezino šunko ter nekaj naribanega sira. Pečemo v pečici, dokler se sir ne stali in malo porjavi. (Namesto svinjine lahko uporabimo puranje ali piščančjemeso.)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Bodi najboljši prijatelj svoje žene.
-k-k-k
Na vso moč se bojuj proti predsodkom in diskriminaciji, kjer koli naletiš nanje.
•k-k-k
Moraš se iztrošiti, ne zarjaveti.
-k-k-k
Bodi romantičen.
-k-k-k
Daj ljudem vedeti, za kaj se zavzemaš in česa ne prenašaš.
-k-k-k
Ne daj odpovedi, dokler nimaš druge službe.
-k-k-k
Nikoli ne kritiziraj človeka, ki podpisuje ček za tvojo plačo.
-k-k-k
Če nisi zadovoljen s službo, daj odpoved.
-k-k-k
Bodi nenasitno radoveden. Velikokrat vprašaj »zakaj«.
-k-k-k
Ljudi ocenjuj po velikosti njihovega srca, ne po velikosti njihovega bančnega računa.
-k-k-k
Postani najbolj pozitiven in navdušen človek, kar jih poznaš.
-k-k-k
Nauči se zamenjati tesnilo na pipi..
Smeh ni greh
OKSID (ZASTARELO)
JADROVJE
NEPOSREDNA IZVAJALKA DELA
ŽITNA ENOTA
GLEDALIŠKA SCENA
DEL NOVE GORICE
RUSKI PISATELJ
PESNICA MUSER
NIZOZEMSKI SLIKAR
ŠKOTSKO JEZERO
ALENKA DOVŽAN
ŠALA
FILMSKA IGRALKA MAGNANI
DALJNA SORODNICA
ROČNO ORODJE ŽANJIC
LUKA V IZRAELU
PTICA UJEDA
AM. VESOLJSKA UPRAVA
SMUČAR KURT
ZDRAVKO AČKUN
OZRAČJE, VZDUŠJE (ZASTAR.)
KRAJ NAD TRBOVLJAMI
PREDNIK IRCEV
PARTSKI KRALJ
PRISTAJALNI POMOL
GORA V KARAVANKAH
HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO)
POPEVKAR BACKUS
IT. PEVEC (BOBBY)
KAREL GOTT
GL. MESTO TURKMENISTANA
BIKOV GLAS
»Moja žena ni čisto pri pravi.«
»Kako to?«
»V stanovanju ima šestdeset mačk. Smrad je neznosen, saj so vsa okna zaprta.«
»Zakaj pa stanovanja ne prezračiš ti?«
»Kaj? Da bi odprl okna? In da bi mi odletelo vseh mojih dvesto golobov?«
»Oskar, ali boš sedaj, ko so cigarete podražili, nehal kaditi?«
»Bom, če boš ti nehal stanovati - saj so stanarine tudi podražili!«
»Čimprej me moraš obiskati na vikendu. Tam imam psa, sovo in papagaja.«
»Čemu potrebuješ sovo in papagaja?«
»Preprosto: vikend je na bolj samotnem kraju, tako da je izpostavljen morebitnim lopovom. No - če bi se kdaj ponoči približali vikendu, bi jih sova opazila, prebudila bi papagaja, on pa bi rekel psu, naj zalaja!«
Anglež se hvali Američanu: »Pri nas so hotel, visok petnajst nadstropij, zgradili v mesecu dni.«
»To ni nič,« pravi Američan. »Pri nas zjutraj začnejo graditi stanovanjsko stavbo, zvečer pa že lahko vidite, kako iz nje postavljajo na cesto ljudi, ki niso plačali stanarine.«
V obdobju pasje vročine se stanovalec pritožuje komunalnemu podjetju zaradi hude vročine. Zastopnik podjetja pravi, da se glede tega ne da nič storiti.
»Lahko, lahko: po ceveh za gretje spustite ledeno mrzlo vodo!«
»Ledeno mrzlo vodo? To ni mogoče!«
»Kako da ni? Saj ste to počeli vso zimo!«
Dvigalo je obtičalo med devetim in desetim nadstropjem. Iz njega so pričele leteti strahotne psovke in kletvice. Stanovalec pride mimo in vzklikne: »Pomirite se, človek! Takoj grem po hišnega mojstra!«
»Osel!« se zasliši iz dvigala. »Jaz sem hišni mojster!«
»Povej, Anzi, kdo je tvoj najboljši prijatelj?«
»Moj najboljši prijatelj je dvigalo.«
»Kako to?«
»Pride vedno, kadar ga pokličem.«
Obiskovalec pozvoni na vratih, na katerih piše: »Pozor, pes!« Stanovalec, ki odpre, drži v naročju majhnega psička. Ko obiskovalec zagleda psička, začuden vpraša:
»Zakaj ste na vrata obesili tako opozorilo?«
»Zato, da ga ne bi kdo pohodil!«
»Dober dan, rad bi spremenil svoj priimek.«
»Kako se pišete?«
»Požar.«
»Saj to je pa lep priimek.«
»Vi lahko tako govorite, toda ko jaz govorim po telefonu in se predstavim ter rečem: 'Tukaj Požar', mi vedno odgovorijo: 'Potem pa kličite gasilce'.«
Starejša gospa se ustavi pred stolpnico in vpraša: »Prosim, ali stanuje tukaj gospa Tavčarjeva?«
»Da, v enajstem nadstropju, žal pa je dvigalo pokvarjeno.«
»A tako? No, potem ji bom pa raje pisala!«
Rešitev te križanke: vodoravno: kečap, ovula, zbirs, moka, Sto-janov, okis, Erna, sporek, KG, takelaža, naslanjalo, operativ-ka, ovzdušje, ŽE, VE, štos, Vode, Gus, nabirač, Aka, Arsak, oder, Ness, Engl, Obir, Solkan, rezljaj, Laci, triada, prateta, Odak.
■aOUJZ 0U|6A0 = VinAO :4eu!3§9A L|!U||Joq ud Aao -uaon e[jJO§e}e>i = nOH :waose|d uujospj z 'e>nq ¡zjp 'oaioqo>nq = d0aV3dV>1 :(-S~S6T 'opr) oe|ej§| ^sjuei !HS||zejq = S309 ^ipoeg u| e>mv o|eqo ped ^ojo !>isjo§ = Vroa/\3 :(096T-£68T 'suog) u| je>|!|s j^snj = H30N3 inijmu^ajd a eseqo^ euflaf = V>1dn0 :>ia?JBAO|s ¡>|SJB>|UB§n
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
PREPIR, SPOR
KAREL OŠTIR
VERA ELLEN
REZINA
.AZAR, LACKO
Govori se ...
... da se je spet pokazala grenka resnica svetopisemskega reka: „Kdor se z ognjem ubada, bo z ognjem pokončan." Prvemu možu šterntalske alufabrike se spet smeji srce, saj je končno od-letel prvi mož nadzornega sveta, ki mu je še pred nekaj meseci grozil, da bo spodnesel njegov stolček.
... da se po sobotni akciji pomladnega čiščenja okolja v stari Poetovioni pokazalo, kdo in kako resno jemlje opozorila ekologov, da se počasi utapljamo v lastnih odpadkih. V soboto so za čistejše okolje poskrbeli v glavnem starejši, mlajša generacija pa je očitno prišla na svoj račun šele ponoči, saj je bilo naslednje jutro spet vse po starem - kot v smetnjaku!
... da se je po tem, ko je na nekem fejstnem spletnem portalu že skoraj mesec dni nekaj sodelavcev Štajerskega tednika, odslej tam tudi
Radio Ptuj in nekaj njegovih sodelavcev; popularnost obeh medijev pa se je občutno povečala.
... da si dornavski cigani baje zelo prizadevajo, da bi njihovo blagovno znamko čimprej zaščitili, saj jih vse pogosteje in (ne)namerno zamenjujejo za neke prave in veliko bogatejše dolenjske cigane.
... da Drava lahko teče tudi navzgor, so prepričani nogometni navdušenci. Pa jim resničnost dokazuje, da se sedaj še kar naprej dogaja,
da vztrajno teče le navzdol.
Vidi se ...
. da je uspešna televizijska voditeljica, sicer naše gore list (v študentskih letih pa tudi naša sodelavka), ob nedavnem koncertu znane slovenske etno skupine v Cirkovcah ponosno dokazala, da je v prestolnici ni prevzela domišljavost (tako kot nekatere naše gore liste), saj zna doma še vedno poprijeti za vsako delo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
Foto: Slavko Krajnc
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Slavko Krajnc iz Lovrenca, ki je svojo hčerko našel spati v »posteljici«, kot si jo je sama uredila. Po napornem igranju je bil najbolj pri roki pač voziček. Ni važno, kje spiš, samo da ti je posteljica všeč!
KNJIGO PODARJA
Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
\kr6sl
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7	2	9			s			
								2
6			s	s				9
9					s			
	6		4				s	
2					s		s	1
		6						
				9			2	7
				7		s		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	C	O
Bik	vvv	©©	CCC	OO
Dvojčka	v	©©	CC	OOO
Rai	vvv	©	CCC	OO
Lev	v	©©©	CC	OOO
Devica	vvv	©©	CCC	O
Tehtnica	vv	©©©	CC	O
Škorpijon	vvv	©	CCC	OO
Strelec	v	©©©	CC	OOO
Kozorog	vvv	©©	C	OO
Vodnar	v	©©©	CCC	OO
Ribi	vvv	©	CC	OOO
Sestavil: Tadej Šlnk, horarni astrolog
Velja za teden od 7. aprila do 13. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 10. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Vita Toličič, Kokolova 7, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
"Vaš mož je milijonar," je očital Nancy Astor prvi ženski, ki je postala članica britanskega parlamenta, nekdo na predvolilnem zborovanju. - Astorjeva je pogledala po dvorani in vzkliknila: "Naj vstane tisti, ki ne bi hotel biti milijonar!" - Seveda so vsi obsedeli.
Nekoč je francoski pisatelj Honore de Balzac razpravljal s prijatelji o siromaštvu. Eden je povedal: "Kot študent sem stanoval v sobici, kije bil tako majhna, da se v njej nisem mogel niti obrniti. "Balzac je dodal: "To še ni ničposebnega. Moja sobica je bila tako majhna, da v njej ni mogla tiktakati niti moja ura. Moral sem jo prodati."
***
Po še enem uspešnem koncertu slavnega francoskega šan-sonjerja armenskega rodu Charlesa Aznavourja je pri večerji nanesel pogovor na vprašanje, ali je Zemlja res okrogla, in če je, s čim se da to dokazati. Seveda je moral povedati svoje mnenje tudi Aznavour in bil je za: »Vsekakor je okrogla,« je rekel, »najpreprostejši dokaz pa je tale: Moški vse življenje letajo za
ženskami, nazadnje pa ženske ujamejo moške!«
***
Ko je mladi dirigent vprašal nemškega skladatelja Richarda Wagnerja za mnenje o njegovem prvem dirigiranju orkestru, mu je skladatelj odgovoril: »Zapomnite si, mladi mož, če hočete dirigirati, morate imetipartituro v glavi in ne glavo vpartituri.«
***
Nemški skladatelj Richard Wagner je v ulici naletel na lajnar-ja, ki je igral poročno koračnico iz Lohengrina kot polko. Takoj ga je ustavil in zahteval, naj upočasni tempo.
»Kaj pa vas to briga?« ga je vprašal lajnar. - »Kaj me to briga? Pišem se Richard Wagner in sem skladatelj!« - Lajnar ga je potegnil k svojemu inštrumentu: »Prosim! Če vi znate boljše kot jaz s tremi leti prakse...!« - Wagner je zavrtel lajno.
Naslednjega dne je spetprišel mimo. Tempo je ustrezal. Na lajni pa je zagledal napis: »Učenec Richarda Wagnerja«.
***
Največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer je tako lepo upodobil Adama in Evo, da je cesar Maksimilijan ob pogledu na sliko vzkliknil: »Če bi bila naša prva starša zares tako lepa, siju angel ne bi upal spoditi iz raja!«
22 Štajerski TEDNIK
Iz naših krajev, poslovna sporočila
torek • 7. aprila 2009
Ptuj • 14. občni zbor Območne gasilske zveze
Lani sodelovali v 484 gasilskih intervencijah
Območna gasilska zveza Ptuj je s svojimi številnimi aktivnostmi, operativno-tehničnimi nalogami in tudi uspešno koordinatorsko funkcijo na področju zaščite in reševanja v MO Ptuj ter občinah Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč tudi v minulem letu upravičila svoj obstoj, je bila ena glavnih ugotovitev udeležencev 14. občnega zbora zveze v soboto, 28. marca.
Kot je poudaril predsednik Območne gasilske zveze Marjan Meglič, so v lanskem letu poleg rednega operativno-tak-tičnega in izobraževalno-tek-movalnega dela največ pozornosti posvetili spremembam novega statuta Gasilske zveze Slovenije, zato so za prilagoditev, oziroma pripravo novega statuta območne gasilke zveze ustanovili posebno komisijo, ki je svojo nalogo dobro opravila. Gasilskim društvom petih občin, ki delujejo v okviru območne zveze so nudili strokovno in organizacijsko pomoč ter pomoč pri nabavi gasilske opreme. Veliko časa so posvetili tudi reševanju lastništva gasilskega doma Ptuj, ki se prav v teh dneh približuje kraju, saj je že skoraj povsem v rokah, oziroma v lasti PGD Ptuj, ki je osrednja in najbolje opremljena gasilska enota v zvezi. Svečan podpis pogodbe o opravljanju javne gasilske službe pa so skupaj z občino Cirkulane in PGD Cirkulane tokrat pripravili v tej haloški občini.
Med pomembnejše aktivno-
sti zagotovo sodi tudi množična udeležba na XV. Kongresu Gasilske zveze Slovenije maja lani v Krškem, saj je bil ešalon Podravske regije po številu udeležencev med najmočnejšimi v državi. Svoj tradicionalni, lani že 12. Dan gasilca, ki pomeni osrednji praznik območne gasilske zveze pa so lani proslavili v Spodjem Ve-lovleku, skupaj z okroglo obletnico tamkajšnjega gasilskega društva. Izredno obsežno je bilo humano delo gasilcev v času po avgustovskem neurju, ki je močno prizadelo Ptuj in širšo okolico, prostori OGZ pa so bili na razpolago regijskemu štabu, ki je vodil sanacijo na terenu. Uspešno so izpeljali tudi tradicionalno srečanje članic in gasilskih veteranov, prvo je potekalo v organizaciji PGD Prvenci-Strelci, drugo pa na Hajdini, ter kviz gasilske mladine, ki je bilo v Ptuju, srečanje gasilske mladine pa je žal odpadlo, saj je bilo predvideno prav v času, ko so opravljali največje aktivnosti sanacije škode po neurju.
Številne aktivnosti na operativnem in strokovno-izobra-ževalnem področju v minulem letu je ugodno ocenil poveljnik OGZ Zvonko Glažar, ki je poudaril, da so v požarnem okolišu Območne gasilske zveze Ptuj lani evidentirali 484 različnih gasilskih intervencij, na katerih je bila v večini primerov prisotna enota PGD Ptuj, ki je najbolje opremljena in strokovno najbolje pripravljena, saj izvaja tudi naloge na področju zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter tehničnega reševanja v prometnih nesrečah ter nesrečah na tekočih in stoječih vodah. Skupno število vseh intervencij v letu 2008 se je močno povečalo predvsem zaradi dveh izjemnih poletnih dogodkov, to sta velik požar odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju in veliko neurje s točo, ki je prizadelo širše območje Ptuja, Majšperka, Kidričevega in Hajdine ter območje Slovenskih goric.
Za svojo dejavnost so v Območni gasilski zvezi Ptuj v lanskem letu imeli na voljo
Foto. M. Ozmec
Predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič je izrazil veselje, da je urejevanje lastništva gasilskega doma Ptuj vendarle v zaključni fazi.
Foto: M. Ozmec
Poleg delegatov iz občinskih zvez so na občnem zboru sodelovali tudi župani in predstavniki vseh petih občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva OGZ Ptuj, ter številni gostje.
171.554 evrov prihodkov, pri čemer je največji del 101.667 evrov zagotovila MO Ptuj, 16.808 evrov občina Markovci, 9.586 evrov občina Hajdina, vsaka po dobrih 1.900 evrov pa sta prispevali še občini Cirkulane in Zavrč. Med 189.409 evri odhodkov pa so dobrih 31.000 evrov namenili za vzdrževanje gasilskih vozil, dobrih 27.000 evrov za zavarovanje gasilskih vozil, dobrih 27.000 evrov so namenili za dotacije drugim PGD, dobrih 25.000 evrov pa za plače zaposlenih.
Sicer pa so na občnem zboru soglasno sprejeli nov statut Območne gasilske zveze Ptuj, ki je tako že usklajen s statutom Gasilske zveze Slovenije, sprejeli so tudi program dela in aktivnosti OGZ v letu 2009.
Sicer pa so na občnem zboru OGZ sodelovali tudi župani ali predstavniki vseh petih občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva OGZ Ptuj, predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter Podravske regije, predstavniki Uprave za zaščito in reševanje, Uprave za obrambo, policije, predstavniki sosednjih gasilskih zvez in društev ter predstavniki gasilcev iz Cestice v sosednji Hrvaški. Dogodek pa
je v uvodnem delu s kulturnim programom popestrila skupina ljudskih pevcev in godcev
„Hišni ansambel društva upokojencev Markovcih.
M. Ozmec
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA».	OPREMA	BARVA
AUDI ALLR0AD 3.0 TDIQ	2007	55.900,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VDYAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KUMA	KOV.SRERRNA
CÍTH0EN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
CmiOEN XANT1A 2,01BVISX	1998	2.490,00	2 X AIRBAG	KOV. T. ZELENA
ermOEN XSARA PICASSO 2.D HDI EXC.	2004	8.900,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,216V	2003	4.400,00	2 X AIRBAG	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.9 JIO DYNAMIC	2006	7.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCi FUTURA	2005	7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,8 TOCI	2003	6.990,00	2 X AIRBAG	KOV. SREBRNA
FORD POMA 1,416V	1999	3.990,00	ALO DODATKI VN0T.K0V. SREBRNA	
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	15.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 UCIAUT. KUIHIA	2000	4.490,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULTTWINGO DYNAMIQ1JE 1,2	2003	4.490,00	KUMA	KOV. SREBRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ASIRA 2,0	2001	5.290,00	STRES. SANI	BELA
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo Izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	£
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za j;
nagrado preteklega meseca	™
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	„
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki i
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju, s
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu n
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	d
Naj bo sreča na Vaši strani!	-S
S
Nagrajenka meseca marca 2009:	|
Lidija KOSI, Arbajterjeva ulica 7, 2250 PTUJ	g
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Prireditvenik
Poslušajte nas na svetovnem spletu
Torek, 7. april
19.00 Ptuj, Grand hotel Primus, okrogla miza Ženske izberite zdravje, gostja okrogle mize magistra Mateja Krajnc
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Mama ni ena sama, za abonma in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama torek 2 in izven
-	Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 8. april
18.00 Ptuj, CID, koncert dijakov umetniških gimnazij v Mariboru, Celju in Ljublja-
19.30 20.00
Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Mama ni ena sama, za izven Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za izven
Četrtek, 9. april
9.00 Središče ob Dravi, pri Sokolani, tekmovanje društev upokojencev v
vrtnem kegljanju za pokal občine 16.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, otvoritev razstave Naših 10 let, v
počastitev 10-letnice Društva žena in deklet občine Hajdina 18.00 Ptuj, CID, koncert študentov kitare glasbenih akademij v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu
18.00 Cirkulane, pohod ob polni luni, zbiranje pred lovskim domom v Brezovcu 19.00 Grajena, na osnovni šoli, Noč pravljic
19.30 Maribor, SNG, balet, 8. abonmajski koncert Savitra, KazDvo, za abonma Savitra in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl batler, StaDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za izven -	Slovenska Bistrica, prostori gradu, učna ura s Srednjo šolo Slovenska
Bistrica
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 7.4.
8.00 Oddaja iz Občine Destrnik 9.30 Oddaja ŠKL 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 8.4.
8.00 Kulturni večer v Gerečji vasi 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Mesečna kronika občine Hajdina
ČETRTEK 9.4.
8.00 Ob materinskem dnevu - Polenšak 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Pasion, igran na Polenšaku
PETEK 10.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 S noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Mali oglasi
STORITVE
euronautic
ORGANIZIRAMO tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, ki bo 10. in 11. aprila. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
KMETIJSTVO
t
K POSKOČNIH
1.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
2.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
3.	GORSKI CVET-Lovska
4.	BRATJE POLJANŠEK- Lepi stari časi
5.	STIL 5 ■ Nasmehni se
6.	BARBARA in MARTIN JEHART - Moj dom je v rožah
7.	Ans. NAVEZA-Veselite se pomladi
POP 7 TOP
1.	BRIGrTA ŠULER - Druga liga
2.	ALFI - Mix 1
3.	SKATER-Raketa
4.	KINGSTON - Čist en majhn radio
5.	SAŠA LENDERO - Kdo
6.	MAJDA PETAN - Potuj z menoj
7.	VICTORY-Mi mamo se fajn
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 13,2288 Hajdina
PRODAM kravo simentalko, brejo sedem mesecev, ter obračalni plug Vogel NOOT. Telefon 757 12 20.
PRODAM kravo in pujske. Tel. 040 754 561.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo manjši kos zemljišča z zidanim manjšim objektom , vodo in elektriko za vikend. Zaželeni so pošteni in prijazni Slovenci, nekadilci. Tel. 031 424 952.
DELO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM kravo simentalko, dobro mlekarico, dva črno-bela bikca in bukova drva. Tel. 041 288 063.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PODARIM GOVEJO gnojevko na farmi v Sobetincih. Tel.. 041 784 285.
LES za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna, deb. 12 - 16 - 20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
KORUZO in ječmen prodam. Tel. 766 8091.
POCENI PRODAM rabljeno cisterno za ogrevanje, 2000 litrov, in peč na trdo gorivo. Fekonja, telefon 041 948 622.
PRODAM travnik in gozd ter dve njivi v Repiščah. Marija Gabrovec, Dravci 3, Videm pri Ptuju, telefon 764 18 71, 031 744 321.
MLAJŠI upokojenec, voznik vseh kategorij, išče honorarno delo, najraje prevoze po Sloveniji. Tel. 041 253 405.
NEPREMIČNINE
3-SOBNO pritlično stanovanje, 92 m2, z velikim sončnim balkonom v Kidričevem prodam. Tel. 040 212 269, 041 618 042.
RAZNO
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PRODAM kuhinjo v izmeri 4,5 m z aparati. Telefon 051 215 275.
www.tednik.si
BLIŽA SE VELIKA NOC...
za vas smo pripravili veliko dobrot:
domače šunke, rolšunke, šunke s kožo, velikonočne salame, velikonočne klobase, pečeno meso iz tunke, meso iz razsola,...
JEJTE OKUSNO IN DOMAČE!
MESNICA SIRC
Plu¡, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30
RADIOPTUJ
fui ¿filetee www.radio-ptuj.si
Znala srečno je živeti in za svojih devet otrok lepo skrbeti!
SPOMIN
7. aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Rozalija IVIesarič
roj. 1923
V PODLEHNIKU, ŽIVEČA V STAROŠINCAH
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na grobu.
Pogrešamo te: tvoji otroci z družinami
Odkar te ni več tukaj, si vse bolj povsod ... Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te.
V SPOMIN
Jerneju Horvatu
9. aprila 2009 bi napolnil 35 let svojega življenja, pa te žal ni več med nami, dragi sin, brat, svak in stric. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem.
Vsi tvoji
Ko gledamo zvezde na nebu, vemo, da si ena izmed njih, tukaj si, nisi daleč...
SPOMIN Uroš Ozmec
7. 4. 2007 - 7. 4. 2009 IZ CVETKOVCEV
Dve leti sta minili, ko smo izgubili, kar smo najbolj ljubili.
V naših srcih je bolečina, doma v hiši nas spremlja praznina, v mislih si z nami ostal, čeprav si v telesu zaspal.
Iskrena hvala vsem, če ste z lepo mislijo kdaj z njim in prižgete svečko v njegov spomin.
Tvoji najdražji: ata, mama, brat Rok in Maja
m
T
žerak
Ponudba velja do 13.04.2009
MESO »IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR In vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Prekajeno sv, pleče SK s
Ptuj • Sojenje po umoru v Mihovcih pri Veliki Nedelji
Grozljive izpovedi prič, predvsem sorodnikov umorjene
V nadaljevanju glavne obravnave zoper obtoženega Danila Medveda so v sredo, 1. aprila, pred velikim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju pričali sestra umorjene Marjetke Zemljič Sonja Zemljič, njen partner Franc Mavric, najstarejša Marjetkina sestra Slavica Kosi, obtoženčev šef in sodelavec, obtoženčeva mati Silva Medved ter njegova brata Tadej in Milan Medved.
Kot smo poročali, se je sojenje pred velikim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju pričelo v ponedeljek, 30. aprila. Obtožnica bremeni 32-letnega Danila Medveda iz Podgorcev, da naj bi 15. decembra lani okoli pol tretje ure zjutraj med prepirom večkrat zabodel nekdanjo partnerico, 27-letno Marjet-ko Zemljič, ki je zaradi hudih poškodb na kraju dogodka umrla.
V nadaljevanju glavne obravnave je v sredo, l.apri-la, pred velikim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje Katja Ko-larič Bojnec, pričala Sonja Zemljič, sestra umorjene Marjetke Zemljič. Med drugim je povedala, da naj bi se obtoženi Danilo in Marjetka pogosto kregala, nad otroki pa naj bi izvajala tudi nasilje. Danilo naj bi Marjetko večkrat pretepal, zaradi česar naj bi se ga Marjetkina hčerka zelo bala. To naj bi ugotovila po tem, ker naj bi bila 7-letna nečakinja zelo zadržana, tako naj bi izražala svojo stisko; da je nekaj narobe, pa naj bi se poznalo tudi pri uživanju hrane, saj naj bi nečakinja včasih jedla kosilo po uro in pol.
Na vprašanje predsednice senata, ali je kdaj opazila prisotnost mamil in alkohola, je
dejala, da je Danilo včasih kaj spil, ali je kdaj uporabljal mamila, pa ne bi vedela. Za to naj bi namreč slišala šele po tragičnem dogodku. Ob tem pa je dodala, da je Centru za socialno delo Ormož že avgusta lani povedala, da „nobeden od staršev ni sposoben za vzgojo otrok", kar naj bi ugotovila na podlagi nevzdržnih razmer v družini, vendar v centru niso storili ničesar. Šele po tragičnem dogodku so oba otroka dali v dve rejniški družini, kjer sta po njenem mnenju v dobrih rokah, saj naj bi imela z obema redne stike. Povedala je tudi, da je skrbništvo nad 7-letno Marjetkino hčerko sedaj v njenih rokah, medtem ko naj bi imel 4-letnega sinka v skrbništvu Danilov brat Miran Medved.
Ko ji je predsednica senata pojasnila, da lahko kot skrbnica v imenu Marjetkine hčerke priglasi zahtevo za premo-ženjsko-pravni zahtevek, ga je tudi priglasila, o višini zahtevka pa naj bi se izjasnila do konca obravnave.
Na vprašanje Okrožne državne tožilke Milenke Ži-gman, ali ji je znano, zaradi česa sta se Marjetka in Danilo prepirala, je odgovorila, da ne ve točno zakaj, ve pa, da sta bila pogosto v prepirih. Tudi na raznih družinskih srečanjih
Foto: M. Ozmec
V nadaljevanju glavne obravnave smo slišali grozljive izjave prič, predvsem sorodnikov umorjene Marjetke Zemljič.
Foto: M. Ozmec
V izpraševanje prič se je občasno vključil tudi obtoženi Danilo Medved, ki so mu v sodni dvorani sicer lisice sneli, vendar sta bila nenehno ob njem dva paznika.
naj bi govorili o teh težavah in ugotavljali, da ne morejo nič pomagati, da pač nista za skupaj. Ko jo je tožilka vprašala, ali so centru za socialno delo dali zato kakšen predlog glede otrok, je odgovorila, da so, saj sta se ji otroka smilila. Ko jo je vprašala, ali otroka sedaj v skrbništvu pripovedujeta kaj o tragičnem dogodku, pa je pojasnila, da je nečaka slišala, da je enkrat rekel: „Ati je mamico zaklal, zdaj pa je on v zaporu!"; medtem ko naj bi si bila nečakinja popolnoma na jasnem, kaj se je zgodilo, saj naj bi ji povedala tudi, da je „sedaj mamica pod zemljo". Zaradi vseh teh pretresljivih otroških doživljanj in razmišljanj so obema že nudili pomoč psihiatra.
Zagovornik obtoženega, odvetnik Martin Graj, je Sonjo Zemljič med drugim vprašal, ali so bile z Marjetko v službi kake težave, ta pa mu je odgovorila, da ji to ni znano. Na njegovo vprašanje, ali ve, katerega od staršev sta imela otroka bolj rada, je pojasnila, da tega ne more odgovoriti,
Napoved vremena
Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje.
Danes bo sončno. Popoldne ni izključena kakšna ploha. Ponekod bo zapihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -1, najvišje dnevne pa od 17 do 23 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno in toplo vreme, nekoliko več oblačnosti pa bo v zahodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodnik. Popoldne bodo posamezne plohe. Tudi v četrtek bo večinoma sončno.
lahko pa pove, da sta starša imela raje nečaka, medtem ko naj bi bila nečakinja potisnjena na stranski tir. Povedala pa je tudi, da naj bi avgusta lani Marjetka oba otroka zapustila in odšla neznano kam ter se vrnila šele čez nekaj dni, ni pa vedela povedati, ali je kaj takega storila še kdaj.
„Ti se sedaj zagovarjaš za umor, ne mi! "
Vstal je obtoženi Danilo Medved in Sonjo vprašal, zakaj govori, da naj bi se ga Marjetkina hčerka bala, ta pa mu je odgovorila, da zato, ker ve, da je imela strah pred njim. Danilo je to ogorčeno zanikal, pri tem pa ga je predsednica senata opozorila, da naj se drži le vsebine razprave. V nadaljevanju je Sonja Zemljič med drugim povedala, da je nečakinjo večkrat videla z modricami po telesu. To je obtoženega Danila ujezilo še huje, in ker je reagiral malo glasneje, se je Zemljičeva razjezila in mu zabrusila : „Ti se sedaj zagovarjaš za umor, ne mi. MARJETKE nisi imel pravice ubiti. Tudi če boš dobil dosmrtno kazen, tega ne boš odslužil ... Dokler bom živa, ti nečakinje ne boš več videl...!" Danilo ji je odvrnil, češ da bo morda tudi njen mož končal tako ko on, ker naj bi bile „one" nemogoče ženske, glasno prerekanje pa je spet prekinila predsednica senata in oba opozorila, naj se pomirita.
Tudi Sonjin partner Franc Mavrič je med pričanjem povedal, da naj bi se poleti večkrat videlo, da je bila Mar-jetka po telesu modra, pred dvema letoma naj bi bil priča dogodku, ko naj bi na nekem družinskem srečanju Marjet-ka in Danilo naenkrat izginila za 15 minut in se nato stepla,
zato naj bi sorodniki potem otroke odpeljali; enkrat pa naj bi bil tudi nečakinjo videl poškodovano po obrazu. Ko ga je tožilka vprašala, ali mu je znano zakaj sta se toliko prepirala, je Mavrič odvrnil, da se dobro ve zakaj, sicer pa je vsak imel svojo resnico. Ko ga je Medved spomnil na neko njegovo izjavo, ki naj bi metala slabo luč na Marjetko, pa je mu je Mavrič odvrnil: „Ni važno, kakšna je bila, tega, kar si storil, si ne bi bil smel dovoliti, človeka ne moreš kar zaklati!"
Zanimivo je bilo tudi pričanje druge Marjetkine sestre Slavice Kosi, ki je na sodišču povedala, da sicer dela in živi v Ljubljani, vedela naj bi za nesoglasja Marjetke s partnerjem, včasih naj bi videla, da je bila modra po telesu, a podrobnosti da se ne spominja, zato ostaja pri tem, kar je povedala v preiskovalnem postopku. Ko jo je tožilka spomnila, da je v preiskavi med drugim izjavila, da ji je sestra Marjetka povedala, da ji Danilo grozi, da jo bo ubil, pa je to potrdila ter dodala, da ji je zato svetovala, naj gre vstran od njega, če se ga tako boji. Na vprašanje zagovornika obtoženega Medveda odvetnika Martina Raja, ali ji je morda bilo znano, če je Marjetka uživala mamila, pa je odgovoril, da ji kaj takega ni bilo znano.
O tem, kaj so na sodišču izpovedale še druge povabljene priče, šef in sodelavec obtoženega Danila Medveda, kaj je o sinu povedala njegova mati Silva Medved in kaj obto-ženčeva brata Tadej in Milan Medved, pa v petkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Polona Vočanec, Ul. dr. Ozvalda 15, Ormož
-	Olivio; Oksana Prelog, Lancova vas 61/a, Videm pri Ptuju - Aleksa; Tatjana Brunček, Rogozniška c. 4, Ptuj - Lucasa Lana; Helena Vrbančič, Prvenci 17, Mar-kovci - Mašo; Andrea Bender Ute, Rimska pl. 15, Ptuj
-	Eliasa; Abasa Vertič, Prešernova ul. 20, Ptuj - Am-mara; Petra Zajc, Mihovce 54, Cirkovce - Tilna; Anica Korez, Žetale 51 - Anjo; Li-ljana Šmigoc, Janežovci 6, Destrnik - dečka; Valerija Šohar, Runeč 27, Ivanjkovci
-	Gregorja; Gabriela Jaunik, Kukava 8, Juršinci - Nejca; Doroteja Pejac, Bodkovci 42, Juršinci - Blaža; Maja Lukovnjak, Kraljevci 36/a, Sveti Jurij ob Ščavnici - Vo-ranca.
Poroka - Ptuj: Aleš Tkalec, Krčevina pri Vurbergu 5/d, in Mojca Podhostnik, Pekrska c. 41, Maribor. Umrli so: Marija Karo, rojena Bezjak, Kraigherjeva 21, Ptuj, rojena 1930 - umrla 23. marca 2009; Terezija Cizerl, Dornava 46, rojena 1926 - umrla 23. marca 2009; Aleksander Kolar, Dobrina 16, rojen 1920
-	umrl 27. marca 2009; Maksimilijan Potočnik, Krčevina pri Vurbergu 45, rojen 1929 - umrl 24. marca 2009; Friderika Vesenjak, rojena Vesenjak, Ciril-Meto-dov drevored 17, Ptuj, rojena 1934 - umrla 26. marca 2009; Slavko Žuran, Čeho-va ul. 3, Ptuj, rojen 1923
-	umrl 21. marca 2009; Miroslav Močnik, Podlehnik 69/a, rojen 1938 - umrl 25. marca 2009; Anton Bosilj, Korenjak 6/a, rojen 1941 - umrl 26. marca 2009; Ivana Vučkovic, rojena Štuhec, Ulica dr. Kova-čiča 7, Ormož, rojena 1913
-	umrla 26. marca 2009; Franc Cerovšek, Lunovec 19, rojen 1919 - umrl 27. marca 2009; Franc Težak, Turški Vrh 100, rojen 1920
-	umrl 27. marca 2009; Lovrenc Zajšek, Pod lože 20, rojen 1923 - umrl 28. marca 2009; Miroslav Toplak, Grajenščak 13, rojen 1927
-	umrl 27. marca 2009; Anton Toličič, Sestrže 89, rojen 1953 - umrl 28. marca 2009; Alojzija Putora, Hra-stovec 138, rojena 1939
-	umrla 29. marca 2009; Terezija Topolovec, rojena Letonja, Gradišča 66, rojena 1923 - umrla 29. marca 2009; Stanislav Skr-binšek, Prešernova ulica 5, Ptuj, rojen 1943 - umrl 28. marca 2009; Maksimiljan Cvetko, Spolenakova ul. 19, Ptuj, rojen 1929 - umrl 31. marca 2009; Jožica Zorčič, Peričeva ul. 1, Ljubljana, rojena 1920 - umrla 1. aprila 2009; Pavla Vidovič, rojena Zemljak, Pobrežje 36, rojena 1916 - umrla 2.aprila 2009; Radovan Vučkovic, Na postajo 45, Ptuj, rojen 1944 - umrl 1. aprila 2009; Angela Slodnjak, rojena Brumen, Bodkovci 47, rojena 1934 - umrla 2. aprila 2009; Milan Maruh, Jiršov-ci 30, rojen 1962 - umrl 30. marca 2009; Marija Pal, rojena Belca, Mariborska c. 15, Ptuj, rojena 1928
-	umrla 1. aprila 2009.