Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:  Delavska univerza Domžale.
Domžale, 16.juln 1977 LETO XVI-St. 12
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D0M2ALE
LETOŠNJI POHOD PIONIRJEV
Tudi v naši občini je Zveza prijateljev mladine organizirala skupaj z organizacijami ZZB NOV, ZRVS in ZSMS jubilejni POHOD PIONIRJEV PO POTEH PRVIH SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ENOT IN POLITIČNIH AKTIVISTOV. Namen te akcije je bil, da bi pohodne enote pionirjev šle po tistih poteh, po katerih so neštetokrat šli borci slovenskih partizanskih enot, kurirji in politični aktivisti. Začetek pohoda je bil na Čebinah, pot pa je potekala skozi 12 občin in se končala v legendarnih Dražgošah.
Naši pionirji so prejeli popotno torbo v Lahovčah in spominskem obeležju NOB in na to krenili mimo spomenika 30 talcem v Zalokah in spomenika padlim v Mengšu proti Preserjem do spomenika vstaje, nadaljevali pot h grobišču padlih v Radomljah in k spomeniku v Rudniku. Od tu so šli v kolovške gozdove, v znano Lukovo bolnico, nato v Stegne in se ustavili v Osnovni šoli na Brdu. Naslednji dan so nadaljevali pot proti Obršam, dalje proti Trnjavi in šli skozi Gradišče na Bobovnik, kjer je bil izstreljen prvi strel na okupatorja v naši občini. Naslednja postaja je bila na Mohorju, kjer sta Mengeška in Moravska četa vodili srdite boje z Nemci in pot drugega dne se je končala v spominskem parku v Moravčah. Tretjega dne so pionirji krenili proti Vrhpohu in šli mimo mnogih obeležij k Judeževi domačiji, kjer je bila 1940. leta III. partijska konferenca, nadaljevali pot na Oklo, kjer je 24. januarja 1945. leta zaradi izdaje padlo 72 borcev, krenili proti Hrastovcu, kjer je bila večja borba Radomeljske čete z okupatorjem, nadaljevali proti Gorjuši k spomeniku revolucionarju Poldetu Mišu in nato krenili k spomeniku na Sumberku, kjer so bili ustreljeni Vencelj Perko, Chvatal in Hribar, se spustih k spomeniku ob Kamniški Bistrici, kjer so Nemci ustrelili 10 talcev in prenočili v Osnovni šoli Josip Broz Tito. Naslednjega dne so krenili k spomeniku Borbe in dela v Domžalah in nadaljevali pot v Dragomelj k spominskemu obeležju Rezke Dragarjeve in krenili proti občinski meji proti Dolu, kjer so predali torbo pionirjem Osnovne šole Dol.
Mladinska delovna brigada „Slavka Šlandra", ki v krajevni skupnosti Peče gradi vodovod. Tako bo tudi Gora pri Pečah dobila zdravo pitno vodo
Vse štiri dni, ko je potekala ta akcija v naši občini, so bile organizirane številne proslave in mitingi, na katerih so borci in aktivisti obujali spomine na leta vojne in pripovedovali mladini o mnogih bojih s sovražnikom. Vodstva šol so povsod poskrbela, da se je teh srečanj udeležilo veliko učencev in da so bili pohodniki povsod toplo sprejeti.
Tako kot med vojno, je bilo tudi sedaj v Stegnah in pod Šumberkom ob partizanskem golažu, tudi sedaj je revolucionarna pesem budila duha in vodila po poteh nekdanjih enot in kurirjev. In tudi krajevne skupnosti niso ostale ob strani, saj so povsod, kjer je bilo to potrebno, poskrbele za prehrano pohodnikov in izpričale tisto pripravljenost, kije bila tako živo prisotna v najtežjih dneh pomanjkanja in trpljenja.
Mladi so na pohodu dokazali, da imajo veliko sposobnosti ne samo pri organizaciji, ampak da znajo ceniti revolucionarno pretekbst, ki je oblikovala narodov značaj in da je danes možnost, da mladi skupaj z borci in aktivisti podoživljajo na neštetih poteh tisto, kar je ohranjalo smisel življenja: boj in delo, ki se lahko zlije v mogočno reko samoupravljanja in kjer bo mladi rod dograjeval tisto, ki bo pomenilo bogatejši jutrišnji dan.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
* SKUPŠČINSKEM POROČEVALCU : OCENA DELEGATSKEGA SISTEMA—GOSPODARJENJE V
LETOŠNJEM LETU - PROMETNA ŠTUDIJA DOMŽAL IN MENGŠA
PRED PRAZNOVANJEM V ZLATEM POLJU
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku občin Domžal in Kamnika bo v Zlatem polju, to je vasici, ki je središče tudi krajevne skupnosti Zlato polje.
Krajevna skupnost Zlato polje meri okoli 9 kv kilometrov in obsega naslednja naseda: Preserje, Obrše, Tmovče, Podgora, Maki Lašnja, Brezovica in Zlato polje. V teh naseljih živi v 60 gospodinjstvih 242 prebivalcev. Starejši vašča-ni se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, mlajši pa so zaposleni v delovnih organizacijah.
Pred drugo svetovno vojno je živelo na tem območju več /udi, ki so bili delovni in zavedni Ko je prišel okupator je z njim prišel tudi teror in mnoge strahote vojne Že koncem leta 1941 je bila v Zlatem polju organizirana Osvobodilna fronta, katero so vodili tedanji terenski aktivisti, Jože Strlekar, Tomo Brejc, Tomaž Novak -Srečo in Mirko Podbevšek-Lado. Istega leta so odšli v partizane tudi prvi domačini, v letu 1942 pa so se klicu domovine SOLIDARNO odzvali skoraj vsi moški Zlatega polja. Prebivalci so nudili vsem borcem in aktivistom dom, hrano in materialno pomoči Za to njihovo delovanje je izvedel tudi okupator, kije 2. avgusta 1942 po žgal 6 zla-topoljskih vasi ter odgnal 47 družin v koncentracijska taborišča. Po koncu vojne se je nekaj ljudi vrnilo, 81 žrtev pa jeza vedno ostalo v tujini ali pod domačo rušo.
Vsi, ki so dočakali svobodo so se vrnili na porušene domove, jih obnovili in začeli novo življenje. Zgrajena je bila tudi ozka cesta, ki je takrat veliko pomenila, vendar pa danes ne predstavlja več tiste povezave, ki bi jo ta vasica morala imeti z ostalimi kraji
Letos poteka 35 let od požiga zlatopoljskih vasi in zaradi tega bo tudi slovesnost ob prazniku občbt Domžal in Kamnika velika manifestacija naše solidarnosti Zato bi bilo prav, da bi ob tej manifestaciji slavili tudi začetek del na novi zla-topofski cesti, ki bi ostala trajen spomenik na težka leta boja za našo svobodo.
P. S.
KADROVSKA PROBLEMATIKA
NAŠ DELEGATSKI SISTEM
USPEHI IN PCMAhOlOJTVOSTI TRILETNEGA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI DOMŽALE
Občinska konferenca SZDL in predsedstvo Občinskega sveta ZS Domžale sta skladno z X. delom Temeljnih načel Ustave SR Slovenije in svojim programom razpravljala in ocenjevala triletne rezultate delegatskega sistema v občini Domžale.
Po obSirnem referatu, ki gaje podal tov. Stopar Marijan v imenu volilne komisije in izvršnega odbora in po sklepu sveta za družbenopolitična vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL in ki ga je konferenca sprejela kot osnovo za nadaljnje delo, je potekala široka razprava. V razpravi so sodelovali člani konference Franc Avbelj-Lojko, Pišek Slavko, Kralj Stane, Dedič Mile, Tome Emil, Snoj Jože, Habe Vladka, Skok Jože, Ivkovič Marija in Lenič Jernej
Sprejeti so bih naslednji zaključki in stališča:
- Sprejme se uvodni referat sekretarja OK SZDL o izkušnjah triletnega delovanja delegatskega sistema v občini Domžale kot osnovo za nadaljnje opredeljevanje pri volilnih opravilih za II. delegatske volitve.
- Ocene skupščin SIS, skupščine občine in ocene organov skupščin so sestavni del celovite ocene delegatskega življenja v občini Domžale in morajo služiti za odpravo pomanjkljivosti ter razvijanje pozitivnih dosežkov.
- Občinska konferenca SZDL in predsedstvo Občinskega sveta ZS sta ocenila, da so bih po sprejetju novih Ustav SRS in SFRJ, statutov KS, TOZD in drugih OZD, družbenega plana občine, planov KS in OZD in uvedbi delegatskega sistema dane boljše možnosti m go gospodarskih in drugih rezultatov v naši uLvuu. le možnosti so delovni ljudje in občani izkoristili in dosegli ua vseh področjih družbenoekonomskega življenja boljše rezultate (realni družbeni proizvod je rasel v treh letih po po-
5rečni stopnji 8,3 % letno, i zaposlovanje za 3,8 % letno, OD za ,0 % letno, prebivalstvo za 2,3 % letno, finančni obseg industrijske proizvodnje 10,2 % letno, realni porast prometa v trgovini, gostinstvu in turizmu za 7,1 % letno, investicijska vlaganja v iztrošena sredstva za delo so se povečala od 10,8 starih milijard v letu 1973 na 100 starih milijard v letu 1977 itd.). Delegatski sistem je dejansko vplival na polet delovnih ljudi in občanov v naši občini.
Delegatske volitve so prinesle dejansko udeležbo širše javnosti v upravljanju v naši občini (razmerje med odborniškim in delegatskim sistemov je 200:2000).
- Obveščanje in komuniciranje sta dosegla zavidljivo stopnjo razvoja čeprav obstojajo še manjše pomankljivosti, ki jih bo treba odpravljati (preobširno, včasih malo komplicirano obveščanje);
- Pomanjkljivosti tehnične in organizacijske narave je treba v našem delegatskem sistemu prav tako postopno odpravljati. Strokovne službe bodo morale še bolj usklajeno planirati seje skupšin in dajati poudarek vsebinskim (krajšim) informacijam. Samoiniciativno bodo morale dajati tudi več pomoči delegacijam (tolmačenje materiala).
- KS in TOZD morajo proučiti možnosti, kijih ustava določa, da na II. delegatskih volitvah za SIS volijo več posebnih delegacij za področja družbenih dejavnosti in posebne delegacije za dejavnosti materialne proizvodnje (svobodna menjava dela in skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom). Tu je treba omeniti, da bi bilo verjetno priporočljivo voliti le za SIS dejavnosti materialne proizvodnje (komunala, energetika, vodno gospodarstvo, promet in zveze itd.), eno skupno (splošno) delegacijo, za področja družbenih dejavnosti (izobraževanje, kultura, zdravstvo, znanost, soc. varstvo) pa posebno delegacijo za vsako SIS. Posebna delegacija ima najmanj S delegatov, splošna delegacija pa ima najmanj 10 delegatov.
■* KS, TOZD, skupščine SIS in skupščina občine morajo pravočasno pristopiti k uvedbi postopkov za spremembo aktov, ki opredeljujejo koliko in kakšne delegacije ima posamezna sredina.
- Konl Nerence delegacij v KS za delegiranje delegatov na skupščine SIS se niso obnesle in OK SZDL meni, da jih je treba odpraviti. Bistveno se število delegatov v skupščini SIS ne bo spremenilo, če ima vsaka KS po enega delegata v vsaki skupščini SIS. Odpravljanje konferenc delegacij naj se prouči tudi med TOZD in drugimi OZD in poda boljšo rešitev (opravi sindikat).
- Občinska konferenca SZDL m predsedstvo sindikata sta razpravljala tudi o številu delegatov, ki jih imajo KS v zboru delegatov KS v občinski skupščini Predlog, da bi imela vsaka KS enega delegata, je sprejemljiv, vendar bi bilo treba proučevati v velikih KS (Domžale, Mengeš, Vir), ki imajo v tem zboru po več delegatov, da ustanovijo na območju sedanje KS več krajevnih skupnosti in skupnost KS, da volilci ne bi bili prizadeti.
Na občinski konferenci SZDL in predsedstvu sindikata je bila kadrovska problematika kritično ocenjena. Iz podatkov, ki jih zbirajo posamezniki, se sicer težko sestavlja celovito oceno kadrovskih razmer, ker se nikoli točno ne ve, kaj imamo v občini, koliko trenutno rabimo in kaj bo potrebovalo naše združeno delo v prihodnosti. Podatkov za celovito, znanstveno oceno nam naša Kadrovska služba občine zaradi slabe zasedenosti ni zmožna nuditi.
V občini ni prave evidence sposobnih strokovnih kadrov. Ugotovljeno je, da se vozi iz naše v druge občine skoraj 500 delovnih ljudi z višjo in visoko izobrazbo in okrog 4000 kvalificiranih delavcev. Naše združeno delo pa ima kar 12 % več zaposlenih priučenih delavcev, kot je poprečje v Sloveniji in 4 % manj zaposlenih kvalificiranih delavcev v primerjavi s poprečjem v Sloveniji.
Za uspešno premikanje kadrov spričo ustavnih določil ob delegatskih volitvah in doslednjega uveljavljanja načela — pravi ljudje na pravo delovno mesto, so bila osvojena nekatera načela, ki jih je treba upoštevati na delegatskih volitvah:
— Vsak delegat je lahko na drugih delegatskih volitvah izvoljen ponovno, če je poverjene naloge opravil zadovoljivo, če bo v usklajenih volilnih postopkih ponovno predlagan in seveda, če sam žeh kandidirati. To je v bistvu pravica posameznika. V usklajenih postopkih pa naj družbenopolitične organizacije s svojimi volilnimi telesi predlagajo v izvolitev na II. delegatskih volitvah približno polovico sedanjih delegatov.
— Struktura delegacije naj bo na prihodnjih volitvah odraz sredine, kjer se delegacijo voli. V TOZD, kjer je zaposlenih več žensk, mora procentualno kandidirati več žensk in obratno. Proizvodni proces in pomembnost tega procesa se mora prav tako odražati
Eri sestavi kandidatne liste (neposredni proizvajalec, transport, omerciala itd.) Tudi starostna struktura je pomembna (vsaj 30 % mladih!)
— Evidentiranje možnih kandidatov za druge delegatske volitve mora zajeti tako aktivne sedanje delegate, kot novo evidentirane. Pri evidentiranju morajo pomembno vlogo odigrati KOORDINACIJSKI ODBORI za volitve (v KS ga sestavljajo izvršni odbor SZDL in odbori ostalih DPO; v TOZD pa izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije in sekretariat ZK in ZSMS). Evidentirati je treba tiste delovne ljudi, ki so se izkazali kot ustvarjalni z veliko stopnjo zavesti in take, ki so neomajno samoupravno usmerjeni. Evidentiranje je treba pospešiti.
— Pri kandidiranju za vodilne funkcije se je treba opredeljevati za tiste, ki imajo več dobrih lastnosti. Ponovno naj kandidira polovica sedanjih funkcionarjev, ker bi vsaka drugačna razmerja rušila kontinuiteto dela skupščin po tretjih delegatskih volitvah. Vodstva skupščin SIS in skupščine občine naj opravijo prve razgovore o možnih kadrovskih rešitvah. Usklajevabio vlogo pa ima koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Občinske konference SZDL
— Tov. Lenič Jerneja, sedanjega predsednika skupščine občine, je Občinska konferenca SZDL evidentirala za ponovno izvolitev, tov. Držanič Vilija, sedanjega predsednika izvršnega sveta, pa podprla za vodilno funkcijo v gospodarstvu (eventuelno za direktorja Ljubljanske banke, podružnice Domžale).
— Pri sestavi bodočega izvršnega sveta skupščine občine je odprtih več vprašanj. Težnja, da bi kandidirah za člane izvršnega sveta vsi načelniki oddelkov, ni sprejemljiva, ker bi morah leta 1982, na tretjih delegatskih volitvah, sestavljati izvršni svet brez načelnikov. Konferenca pa je priporočila, da naj se prouči vprašanje zasedbe delovnih mest načelnikov oddelkov več kot 8 let. Vsekakor pa bi skoraj moral biti načelnik za gospodarstvo in finance član izvršnega sveta. To pa pomeni, da naj opravlja to delo praviloma le 8 let.
— Vsi, ki bodo na novih volitvah izvojjeni, se bodo morah zavezati pred delovnimi ljudmi, da bodo izvajali v naslednji mandatni dobi sprejete srednjeročne plane razvoja tako KS, TOZD, OZD in občinske kot celote.
Občinska konferenca SZDL Občinski svet Zveze sindikatov Domžale
VABILO
Izseljeniška matica Podružnica Domžale - Kamnik vabi na
SREČANJE IZSELJENCEV
ki bo v soboto, 16. julija, ob 15. uri pri Jamarskem domu na Gorjusl
Srečanje izseljencev bo povezano tudi s prikazom ljudskih običajev.
Vabimo vse občane, da se udeležijo tega srečanja z našimi izseljenci in da se seznanijo z življenjem m počutjem naših ljudi, ki imajo svoje domove v različnih krajih sveta.
Vabljeni!
ZAKLJUČKI SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK
Na 17. seji občinske konference ZKS (Domžale je tekla razprava o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu in o uresničevanju zakona o združenem delu. Podatki, ki so bili posredovani tudi že na Občinski konferenci SZDL in predsedstvu Občinskega sveta Zveze sindikatov ter delegatski skupščini kažejo na nekatere probleme, do katerih je tudi konferenca zavzela svoje stališče. Opozorjeno je bilo, da v delovnih organizacijah prihaja do oblikovanja TOZD, vendar to nikakor ne more biti vzrok, da bi še nadalje čakali s samoupravnim urejanjem razmerij. Ravno zato je bilo osnovno izhodišče razprave v tem, da morajo osnovne organizacije ZK skupaj s sindikati voditi akcijo, da bodo narejene ocene stanja doma in daje nujno potrebno začeti z delom na podlagi določil zakona o združenem delu.
ločil zakona o združenem delu in to do 15. julija, ko je potrebno imenovati komisije za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu in do septembra pričeti z javno razpravo in obravnavo o usklajenosti samoupravnih aktov.
3. Soglasno se sprejme sklep o določitvi števila delegatov občinske konference ZKS Domžale in o načinu volitev (Občinska konferenca ZK Domžale se bo oblikovala na osnovi tega, da bo dd 40 članov izvoljen en delegat, nad 40 članov pa 2 delegata s tem, da bo v konferenci zastopana vsaka osnovna organizacija).
4. Občinska konferenca je sprejela soglasno sklep o dopolnitvi statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ZK, to je, da komite občinske konference ZK šteje od 15 do 20 članov in določila o namestniku sekretarja ko-
Skupno zasedanje občinske konference ZK in sekretarjev osnovnih organizacij ZK je ocenilo stanje na področju gospodarstva v naši občini in spro vaja nje dob čil zakona o združenem delu ter sprejelo sklepe o novi organiziranosti konference in komiteja Občinske konference ZK
Razprava je tekla tudi o reorganizaciji konference in komiteja ter o nalogah komunistov v predkongresnem obdobju in to z namenom, da se vsi čiani ZK vključijo v dogajanja na gospodarskem in družbenem področju in da morajo svoje delovanje povezati tako v krajevnih skupnostih kot v temeljnih organizacijah združenega dela.
Konferenca je sprejela naslednje zaključke:
1. Vse osnovne organizacije ZK naj še nadalje budno spremljajo gibanje poslovanja v svoji delovni sredini s težiščem na stabilizacijskih ukrepih, zunanjetrgovinskem poslovanju, zaposlovanju, investicijski dejavnosti ter analizirajo možnosti združevanja dela in sredstev v občini in v širši regiji. Isto velja tudi za vse organe in organizacije na nivoju občine.
2. V sleherni sredini je potrebno dosledno uresničevati sklepe in stališča 8. seje CK ZKS, izdelati operativni načrt za uresničitev do-
miteja, ki ga nadomešča v odsotnosti, vodi delo komisij pri občinski konferenci in komiteju ter spremlja delo osnovnih organizacij
ZK in aktivov.
5. Konferenca je sprejela sklep, s katerim je ustanovila osnovne organizacije ZK v Komunalnem podjetju Domžale, GIP Beton - TOZD Domžale, PTT -TOZD Promet Domžale in v Osnovni šoli Martina Koželja Dob.
6. Soglasno je bil sprejet sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnih služb družbenopolitičnih organizacij z dopolnitvijo 6. člena, v katerega se vključi določilo o vodji delovne skupnosti skupnih služb.
7. V skladu z dogovorom bodo do 15. septembra 1977 v vseh osnovnih organizacijah ZK v občini:
- izvedene volilne konference ZK in izvoljena nova" vodstva:
— delegati za občinsko konferenco in člani aktiva komunistov -delavcev;
-obravnavah in se izrekli o kandidatni listi za člane komiteja in o kandidaturi za sekretarja komiteja in namestnika sekretarja komiteja;
— evidentirali možne kandidate za delegate na 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ;
— opravili popis vseh evidentiranih kandidatov;
8. Člani občinske konference ZK in sekretarji osnovnih organizacij ZK so sprejeli na znanje pojasnila glede skupščinskih volitev in informacijo o Beograjski konferenci, kar morajo prenesti med članstvo.
Komite občinske konference ZKS Domžale
GRADNJA ZDRAVSTVENIH OBJEKTOV
V srednjeročnem planu občine Domžale je predvidena gradnja naslednjih zdravstvenih objektov v občini:
- Lekarne v Domžalah,
- Zdravstvene postaje v Mengšu,
- trakta „C" Zdravstvenega doma v Domžalah
Vse te investicijske naložbe so bile sprejete v srednjeročnem programu na predlog Zdravstvenega doma, Občinske zdravstvene skupnosti in Lekarne. Predvideno je, da bi vse te objekte zgradili do konca planskega obdobja, to je do leta 1980.
LEKARNA V DOMŽALAH
Prostori, v katerih sedaj posluje Lekarna, so povsem neprimerni in to kar zadeva velikost, kakor tudi funkcionalno razporejenost in opremljenost. Sedanja zgradba ne dopušča nobenih večjih prenovitvenih del in edini izhod je v novogradnji. Po sprejetem načrtu naj bi nova Lekarna dobila prostore v sta-novanjsko-poslovnem bloku, ki bo zgrajen ob Ljubljanski cesti. Iz doslej pripravljenega idejnega programa je razvidno, da bi Lekarna imela poslovne površine v velikosti 400 kv m. Celotni strošek je po letošnjih cenah ocenjen na 6,000.000 din.
ZDRAVSTVENA   POSTAJA V MENGŠU
Službe osnovnega zdravstvenega varstva za območje krajevnih skupnosti Mengeš in Trzin so sedaj združene v zdravstveni postaji Mengeš. Prostori so neprimerni, saj so bili preurejeni iz starih industrijskih objektov. Kakršnakoli adaptacija ne pride v poštev, saj ne bi bilo mogoče zadostiti vsem potrebam splošne ambulante, dispanzerske službe za varstvo otrok in mladine, službe medicine dela, zobozdravstvene službe, babiške in patronažne službe, ki je potrebna v tem kraju. Nova zdravstvena postaja bi dobila 395 kv. m površin v novem poslovnem objektu posebnega družbenega pomena, ki je predviden ob glavni cesti skozi Mengeš. Stroški za gradnjo novih prostorov za Zdravstveno postajo v Mengšu so ocenjeni na 7,000.000 din.
DOGRADITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE
Že v projektih, ki so bih izdelani v letih 1963 in 1964, je bil
Zdravstveni dom Domžale zasnovan kot povezava treh objektov. Do realizacije ni prišlo, ker je gradnja padla v čas gospodarske reforme in je bil zaradi tega sprejet tudi sklep, da se Zdravstveni dom gradi v posameznih etapah. K prvotnemu objektu je bil leta 1975, dograjen trakt „B", ki je omogočil preselitev nekaterih služb. Toda veliko naseljevanje v Domžalah je pripeljalo do tega, da sedanje stanje ne zadovoljuje več potrebam in obsegu dejavnosti. Tako je premalo prostora za službe varstva otrok in mladine in tudi za ostale ambulantne službe. Z novogradnjo bi pridobili 465 kv. m prostorov v posameznih etažah s tem, da bi bili v kleti zgrajeni tudi zakloniščni prostori. Pritličje novega objekta bi bilo v celoti namenjeno dispanzerski službi z vsemi spremljajočimi službami, I. nadstropje pa bi v celoti bilo namenjeno dispanzerskim službam za medicino dela, prometa in športa. Tako bi celotna nova površina znašala 1395 kv. m in bi stala na podlagi predračuna 17,230.000 din.
Ko je tekla razprava o zagotovitvi sredstev je bilo predvideno, da bi 50 % zagotovila Občinska zdravstvena skupnost, 50 % sredstev pa bi bilo zagotovljenih v občini iz drugih virov. Ko je izvršni svet skupščine občine razpravljal o tem vprašanju, je bilo dogovorjeno, da se bodo sredstva občine zagotavljala po določenem ključu in sicer od leta 1978 do 1980 v višini 5 milijonov dinarjev letno. Tako bi za gradnjo lahko začeli v letu 1978 in sicer najprej z Lekarno, ki bi bila dograjena v letu 1979, v katerem bi bila dograjena tudi Zdravstvena postaja tudi v Mengšu, trak „C" pri Zdravstvenem domu Domžale, pa bi bil zgrajen v letu 1980.
Pri tem bo potrebno narediti točne finančne izračune in doseči to, da se bodo sredstva za investicije v zdravstvu zbirale tudi po domicilnem principu, kar pomeni, da bi bil dotok sredstev s strani tistih prebivalcev, ki delajo v krajih izven občine precej velik. Tako bi se zmanjšale razlike, ki sedaj na stajajo med občani, ki koristijo usluge v Zdravstvenem domu, de lajo pa drugod in tam prispevajo tudi denarna sredstva. Razprava o gradnji vseh treh objektov bo posredovana tudi delegatski skupščini in vsem ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim, saj so te investicije za našo občino velikega družbenega pomena. •
ar.
NOVE KMETIJSKE POVRŠINE
MELIORACIJE IN UREJANJE VODNEGA REŽIMA NA OBMOČJU OBČINE
Na območju občine Domžale je okoli 1500 ha zemljišč, ki bi jih lahko izboljšali z agrotehničnimi ukrepi, zlasti agro in hidro meliora-
celoti izvesti melioracij ob Rači in Radomlji nad Dobom. Možno bo izboljšati kmetijska zemljišča v obsegu kot bo napredovala regulacija potoka. To pa so le manjše površine - okoli 60 ha, ki predstavljajo nižave na območju Pod-rečja do Doba. Regulacija Rače je
Delo pri urejanju struge Rače se je začelo in kmalu bomo dobili nove površine plodne zemlje
cijami. Te površine so posestva: Pšata, Črnelo, Krumpe*^ in Moravče, ki jih ima v upravljanju Emona ter zemljišča vzdolž potokov Rače in Radomlje, ki so v privatni lasti. Iz tega razloga je razumljivo, da je občina Domžale poleg splošne skrbi za varstvo kmetijske zemlje v srednjeročnem planu predvidela tudi obsežne hidromelioracije. Leto 1977 je drugo leto realizacije programov melioracij. Na površinah, s katerimi upravlja družbeni sektor, se nadaljujejo dela na posestvu Pšata, kjer je že urejenih 118 ha, jeseni pa se bodo začele urejati površine v Moravčah na 60 ha. Emona bo izvajala melioracijska dela po sprejetem programu na tistih površinah, kjer je urejen vodotok, na katerega se lahko naveže odvodna mreža melioracijskega polja, ali so za ureditev vodotoka zagotovljena finančna sredstva. Finančna sredstva morajo biti zagotovljena v potrebnem obsegu in časovnem razdobju, daje pristop k melioracijam izvedljiv in racionalen. Kolektiv Emone bo realiziral program melioracij v obsegu razpoložljivih sredstev, vendar ne namerava najemati kreditov, saj bi jih zaradi slabe akumulativnosti svoje dejavnosti ne mogel vračati. Melioracija v Moravčah bo realizirana s sredstvi odprodanih zemljišč in z dotacijami kmetijske razvojne skupnosti Slovenije in Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale.
Neurejeni vodotoki so glavni zaviralni faktor hitrejše realizacije planov melioracij ne samo v naši občini, temveč na celotnem ljubljanskem vodnogospodarskem območju. To se kaže tudi pri melioracijah ob Rači. Zaradi drage regulacije Rače, ki se bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prav gotovo zavlekla, ni mogoče v
izrednega pomena zlasti za to, da tako Dob, kot Podrečje ne bosta več v nevarnosti zaradi poplav. Kljub temu, da je to zgolj vodnogospodarska investicija, katere nosilec je Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, pa je izrednega pomena tudi za kmetijstvo tega območja.
Celotna investicija Rače do Doba naj bi po predračunu znašala 15.000.000 din.
V letu 1977 bo porabljenih 7.500.000 din, iz naslova sredstev Kmetijske zemljiške skupnosti kot kredit 1.600.000 din in iz naslova sredstev komunalne skupnosti 500.000 din ostalo pa bodo sredstva Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava.
Preostala potrebna sredstva se bo_do zbirala iz vodnega prispevka pri Vodni skupnosti ter se angažirala v naslednjih letih petletnega planskega obdobja.
V obdobju izgradnje regulacije Rače bo Kmetijska kooperacija Emona, kot nosilka kooperacijske proizvodnje, organizirala individualne proizvajalce — lastnike zemljišč ob Rači in Radomlji, da bodo ti sposobni - ob pomoči Kmetijske zemljiške skupnosti, prevzeti breme investicij in morebitne kredite za nadaljnje melioracijske posege.
Program regulacij in melioracij je smelo zastavljen in dolgoročen. Njegova realizacija je odvisna od možnosti zbiranja finančnih sredstev, v veliki meri pa tudi naše pripravljenosti in skupnega interesa za izboljšanje kmetijske zemlje in s tem za povečanje plodnih zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Gorše ing. Franc
AKTIV MLADIH V KMETIJSTVU OBČINE DOMŽALE RAZPISUJE
tekmovanje v ročni in strojni košnji ter grabljic v Cešeniku pri Dobu.
Tekmovanje bo 24. julija 1977 ob 14. uri v Cešeniku pri Dobu in organizirano v okviru praznovanj praznika občine Domžale in letošnjih jubilejev.
Vsi tekmovalci naj se prijavijo do 20. julija 1977 na obratih Kooperacije v Domžalah, Moravčah in Lukovici. V kolikor bi bilo 24. julija neprimerno vreme za tekmovanje, bo tekmovanje 31. julija 1977.
Vabljeni!
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA PEČE 77
Komisija za mladinske delovne akcije pri predsedstvu Občinske konference ZSMS Domžale je v lanskem letu uspešno izpeljala mladinsko delovno akcijo BRDO 76 in se že obenem odločila, da enako, po možnosti še večjo, akcijo izpelje tudi v letu 1977.
Ko je bil v naši občini na obisku tov. Sergej Kraigher, so predstavniki Krajevne skupnosti Peče povedali, da imajo v srednjeročnem načrtu izgradnjo vodovoda Gora pri Pečah — Zgornje Koseze in da je to v načrtu za leto 1977. Na sestanku komisije za MDA smo sprejeli sklep, da mladi skušamo pri izgradnji vodovoda pomagati z delom mladinske delovne brigade. Svoj sklep smo posredovali Krajevni skupnosti Peče, Komunalni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam občine Domžale in dobili njihovo podporo.
V začetku leta smo začeli s pripravami na to akcijo, katere namen je bil izgradnja vodovoda Gora — Zg. Koseze, ki bo dolg 1303 m. Goro s številnimi zaselki: Dol, Log, Poljane, Reka, Dolina, Seliše, Rota, Slivna, Klanec in Zg. Koseze bo oskrboval vodovod, ki ga bo napajal izvir Marklovc v Reki oz. Gori. Na vodovodnem področju bo predvidoma prebivalo približno 250 prebivalcev.
Na prebivalca je predvideno 300 l/dan vključeno z živino. Tako bo znašala poprečna dnevna potrošnja 75.000 l/dan ali 0,871/sek. Vodovod bo zasnovan naslednje: voda iz zajetja Marklovc bo črpana v rezervoar Gora na koti 675 m n.v. Zaradi velike -višinske razlike (675-395 - 280 m) bo potrebno vodo prečrpavati. Najprej bo črpana na koto 570 m n.v. Na tej višini bo situiran raztežilnik za tiste zaselke Gore, ki leže prenizko, da bi jih oskrbovali direktno iz rezervoarja Gora.
Iz rezervoarja Gora je speljan oskrbovalni cevovod za Zg. Goro.
Naše priprave so tekle v dve smeri:
— priprava brigadirjev za samo akcijo,
- sklenitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja
, dela in sredstev za pripravo in
izvedbo MDA Peče 77.
Že v začetku leta smo obvestili vse predsednike osnovnih organizacij ZSMS na možnost predavanj o mladinskih delovnih akcijah, obenem pa je po posvetu z njimi stekel tudi postopek evidentiranja. Dosledno smo začeli uresničevati stališče, da mora vsaka osnovna organizacija evidentirati vsaj enega brigadirja, ki se bo kasneje vključil v še aktivnejše delo mladinske organizacije.
Na otvoritveni slovesnosti je v taboru brigade spregovoril tudi predstavnik Krajevne skupnosti tovariš Sušnik, ki je brigadirjem zaželel veliko delovnih uspehov
Evidentirani brigadirji, med katerimi jih je bilo tudi'50 za mladinsko delovno akcijo SLOVENSKE GORICE 77, so bili pred pričet-kom akcije cepljeni in zdravniško pregledani, sklicane pa so bile tudi tri brigadne konference, na katerih smo jih seznanili s pravili o organiziranju mladinskih delovnih akcij, s pravicami in dolžnostmi brigadirjev, z življenjem v brigadi in jim na kratko tudi orisal delo, ki jih čaka na mladinski delovni akciji PECE 77.
V mesecu juniju je bil podpisan samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev za pripravo in izvedbo MDA PECE 77, začeli pa smo tudi z ureditvijo na-
(Nadarjevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
sefaa, ki je ob sami trasi, kjer bodo brigadirji delali. Naselje je sestavljeno iz šotorov, ki so jih posodili taborniki in štab TO in oddelek za LO, v naselju je tudi kuhinja, kjer se pripravljata zajtrk in malica, medtem ko za kosilo in večerjo skrbi trgovsko podjetje NAPREDEK. V naselju je stalno pomočnik komandanta za naselje VANDA HABJAN, za delo na delo višču skrbi pomočnik komandanta MARKO KUKENBERG, komandant mladinske delovne akcije pa je FRANC ARNUŠ. Na akciji delata dve brigadi Slavka Šlandra, ki sta sestavljeni iz po 35 brigadirjev, med katerimi je največ delavcev in dijakov, pa tudi 6 mladih iz osnovnih šol, ki so letos vsi prvič na akciji, in sestavljajo tako imenovano Pionirsko četo, čeprav so bili skoraj vsi v letošnjem letu sprejeti v ZSMS. Med brigadirji je tudi 10 mladih iz Murske Sobote. S to občinsko konferenco že vrsto let uspešno sodelujemo. Brigadirji na trasi delajo dopoldne, popoldne pa se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, kot npr.: s športom, kulturo, informiranjem, idejnopolitič-nim delom, poleg tega pa je na akciji organiziran tudi tečaj prve pomoči. V večernih urah mladi brigadirji kurijo taborne ognje, ob katerih spoznavajo kraj, v katerem delajo, obiskali pa jih bodo tudi predstavniki Zveze združenj borcev NOV. Poskrbljeno je tudi za zabavo.
Za brigadirje bo Zveza rezervnih vojaških starešin pripravila obrambni dan, katerega namen je, da se mladi seznanijo z orientacijo na
terenu, z uporabo kompasa, streljali bodo in obenem odgovarjali na vprašanja o zgodovini ZK, o zgodovini mladinske organizacije in o liku maršala Tita.
Veliko pomoč so nudili in še nudijo brigadirjem domačini. V uvodnem govoru na otvoritvi je predstavnik krajanov poudaril, da so brigade zelo veseli, saj bo prinesla v kraj vodo, predstavnik mladinske organizacije, ki je bila ustanovljena tik pred začetkom akcije, pa je vsem brigadirjem zaželel veliko uspeha.
Na otvoritveni slovesnosti, ki je bila 27. junija, je spregovoril predsednik skupščine akcije tov. Štefan Loncnar, ki je govoril o pomenu mladinskih delovnih akcij za izvajanje srednjeročnega programa in še posebej o njihovem pomenu za izgradnjo objektov na manj razvitem območju naše občine. Akcijo je otvorila predsednica občinske konference ZSMS Domžale, v kulturnem programu pa je sodeloval oktet bratov Pirnat in brigadirji s kratkim recitalom. Nato so se vsi udeleženci otvoritvene slovesnosti, med katerimi je bilo tudi nekaj najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine in predstavniki Republiške konference ZSMS, odpravili k tabornemu ognju, kjer so ob spremljavi tov. Habeta vsi skupaj zapeli nekaj partizanskih in brigadirskih pesmi.
Akcija, ki bo trajala do 10. julija, se je torej uspešno začela. Prvi krampi in lopate so bili zasajeni v skalnat teren Gore in drugih zaselkov, kjer bo 14 dni donela brigadirska pesem.
Vera Grošelj
ŠLANDROVSKI HORUK ZA SLOVENSKE GORICE
Prve mladinske delovne brigade po vsej Jugoslaviji so se v začetku junija podale vsaka na svoje delo-višče. Domžalska delovna brigada »Slavko Šlander" je odšla pomagat ljudem v Slovenske Gorice.
Brigadirji so kopali primarni vodovod, saj je zdrava pitna voda v krajih okrog Dornave pri Ptuju -kjer so brigadirji v prenovljeni stari šoli dobili začasni novi dom - še vedno pereč problem.
Brigadirje smo obiskali kar na delovišču, ki je svojih pet kilometrov oddaljeno od Dornave. Sonce je žgalo kot za stavo in Domžalčani so bili prepoteni kot le kaj, saj je teren ilovnat. Poiskali smo komandanta Šlandrove brigade MAKSA ZAJCA - brigadirji ga kličejo Maco - ki nam je o akciji povedal: „Tukaj nas je - skupaj z brigado „Prežihov Voranc- iz Raven na Koroškem - okrog sto, domžalska brigada pa šteje 49 bri-gadirk in brigadirjev. Večinoma so to študentje in dijaki, ki pa ravno sedaj dokazujejo, da znajo — če je potrebno - prijeti tudi za kramp in lopato. Akcija se je začela v začetku junija in bo predvidoma
„Peče 77" in nam bo tako tale akcija v Slovenskih Goricah samo koristila. Tule lahko pridobimo marsikatero izkušnjo."
Ker je Maco omenil, da je v brigadi izredno razgibano kulturno življenje, smo poiskali še CVETO ZALOKAR, ki je bila v brigadi referent za kulturo. Povedala nam je, da zelo dobro sodelujejo z brigado iz Raven, s katero so se tudi pobratili. Tudi z vaščani in kulturno skupnostjo iz Ptuja imajo sodelovanje izredno dobro razvito. Kulturna skupnost jim je pripravila že nekaj predstav v klubu mladih v Ptuju. Naj povemo še, da je bila Cveta izvoljena za predsednico kulturne komisije izmene.
Opišemo naj še na kratko, kako izgleda brigadirski vsakdan. Brigadirji vstajajo zgodaj - ob pol petih - nato telovadijo, zajtrkujejo in ob šestih so že na delovišču. Delajo do enih, sem in tja pa tudi popoldne, ko bi morali biti prosti, pomagajo na lokalnih udarniških delovnih akcijah. Pač ne morejo iz brigadirske kože. Popoldne, ko smo bili na obisku, so udarniško pomagali vaščanom v Cirkulanah pri Borlu pri urejanju cestne bankine. Naslednji dan pa so popoldne imeli predvideno nogometno tekmo z Dravo is Ptuja.
Mladinci delovne brigade „Stavka Šlandra" v Slovenskih goricah, kjer so skupaj z ostalimi brigadami kopah traso vodovoda
In zdaj, po končani izmeni, lahko zapišemo, da sta obe brigadi, tako domžalska, kot ravenska, plan krepko presegli.
Boris Kopitar
Komandant akcije in brigade Maks Zaje iz Moravč
končana konec avgusta. V brigadi so izredno dobro razviti medsebojni odnosi, pa tudi za kulturo je dobro poskrbljeno. Letos nas čaka še     lokalna    delovna akcija
V ZGODOVINSKIH KRAJIH JASEN0VEC,TRAVMK,F0ČA, SUTJESKA — TJENTIŠTE
JASENOVEC
Sekretarji osnovnih organizacij ZK, člani občinskega komiteja in družbenopolitični delavci so bili na strokovni ekskurziji, ki je bila namenjena obisku nekaterih krajev iz naše polpretekle zgodovine. Na svoji poti so se najprej zadržali v znanem taborišču Jasenovec, ki je znano zaradi mučenj naprednih ljudi že v stari Jugoslaviji in eno izmed zloglasnih taborišč v času H. svetovne vojne. Jasenovec je znan po tem, da so bili v tem taborišču ustreljeni mnogi nedolžni ljudje, med katerimi je bilo mnogo otrok in žena. Taborišče pa bo prišlo v zgodovino tudi po tem, da so bile v njem uveljavljene najstrahotnejše metode mučenja in da je že najmanjša napaka pomenila tudi smrt. Ustaši pa so hoteli izbrisati sledove svojega dela s tem, da bi pobili vse zaprte. Toda 23. in 24. aprila 1945. leta se je uprlo in uspelo rešiti 3000 zaprtih iz taborišča in ti zaporniki so ostali živa priča za dogodke, ki so se odvijali v tem taborišču. Njihova pripovedovanja so odkrila ljudem vse strahote vojne in tudi neprestana upanja v osvoboditev in drugačno življenje. Veličasten spomenik in ohranjeni ostanki taborišča so nema priča stotisočem, ki so umrli in žrtvovah svoja življenja za današnjo stvarnost. Spomenik bo ostal večni pomnik vsem rodovom, da se tragedija druge vojne, masovnega uničevanja ljudi, ne sme več ponoviti.
Polaganje venca pred spomenikom žrtev v zloglasnem taborišču Jasenovec
TRAVNIK
To bosansko mesto je poznano že v 15. stoletju in je bilo vedno središče upora proti tujim zavojevalcem. Tako je bilo tudi med NOV, koje okupator skupaj s kvis-lingi hotel spremeniti to mesto v močno trdnjavo. Toda napredne sile so že leta 1941 začele delovati, formirale komite KPS, narodnoosvobodilne odbore in tudi parti-
(Nad. na 6. strani)
S predstavnici občine Travnik so se udeleženci pogovarjali o gospodarstvu in življenju te znane bosanske občine in se domenili tudi za srečanje, ki bo ob priliki praznovanja praznika občin Domžale in Kamnika
(Nadaljevanje s 5. strani)   SUTJESKA - TJENTIŠTE
zanske enote. Travnik je bil v času NOB večkrat osvobojen, dokončno pa v začetku leta 1945.
V Travniku je bil rojen tudi nobelov nagrajenec Ivo Andrić, znani jugoslovanski pisatelj, ki je v svojih delih orisal del bosanske zgodovine in boj tega ljudstva za svojo svobodo.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so sprejeli udeležence iz naše občine zelo prisrčno, jih seznanili z družbenoekonomskim in političnim ter kulturnim življenjem občine in jim pokazali tudi znameniti muzej, v katerem se nahajajo mnogi zgodovinski pomembni predmeti iz bosanske zgodovine.
V tovariškem srečanju je bilo dogovorjeno, da bodo navezali tesnejše stike, ker je mesto že tako pobrateno z občino Kamnik in se bodo njihovi predstavniki udeležili slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo v Domžalah.
FOČA
Začetki našega narodnoosvobodilnega boja, predvsem pa razvoj ljudske oblasti in narodnoosvobodilnih odborov so tesno povezani z imenom tega kraja. V začetku leta 1941 se je v Foči nahajal vrhovni štab. Najbolj znani so pa „Fočanski predpisi", ki tvorijo osnovo za razvoj narodnoosvobodilnih odborov. Glede na pomembno lego je bila Foča večkrat osvobojena, dokončno pa v začetku leta 1945. Okolica Foče je zgodovinsko zelo znamenita, saj je od tod izhodišče do pomembnih zgodovinskih krajev na Zelen gori in do tiste narave, kije v tem predelu še najbolj ohranjena zaradi neštetih težko prehodnih krajev. Poleg tega je Foča po drugi svetovni vojni postala znana tudi po številnih zgodovinskih spomenikih, muzejih in drugih krajih, kjer so zbrani dokumenti iz narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Če vprašaš krajane, kako so mogli v času narodnoosvobodilnega boja prenesti vse tegobe vojne, odgovorijo, daje bik) to mogoče samo z nesebično medsebojno pomočjo. Ta nesebičnost je bila resnično velikokrat izkazana.
Vsekakor je Sutjeska največji simbol boja narodov Jugoslavije za svobodo. Sutjeska nosi v sebi tudi pravi pomen heroizma, ki je bil tolikokrat izpričan v najtežjih časih. Sutjeska je spomenik vsa-
cev. To je kraj, kjer je vsak košček zemlje prepojen s krvjo, to je zemlja, kije morala večkrat na dan menjati svojega gospodarja, to je svet, ki bo ohranjal veličino našega narodnoosvobodilnega boja. Vsi strategi so ostali nemočni ob dobro načrtovanem preboju naših enot in o izpričanem humanizmu za življenja ranjencev, ki jih je vrhovni štab hotel za vsako ceno umakniti iz tega kraja smrti.
Veličasten spomenik je lahko samo simbol teh bojev, ki so ponesli naš narodnoosvobodilni boj daleč preko naših meja v tedanji krvaveči Evropi.
Danes je v Tjentištu šola naše mladine, ki je močno pod vtisom nekdanjih dogodkov in legendarnih osebnosti našega narodnoosvobodilnega boja, med katerimi je bil eden izmed mnogih tudi Sava Kovačević.
Veličastni so spomeniki v teh krajih, toda težko si je predstavljati vse tisto, kar se je v enem samem mesecu zgodilo v teh krajih, kjer so borci dan za dnem postavljali svoja življenja v bran proti vsem tistim, ki so za vsako ceno hoteli pokončati nezmožne za boj in mnogo-
Udeleženci strokovne ekskurzije pred spomenikom na Tjentištu
komur, spomenik, ki ne bo nikoli utonil v pozabo in bo vedno spominjal na najtežje čase pete sovražne ofenzive, ko je okupator hotel v dneh od 15. maja do 15. junija 1943. leta uničiti 19.600 borcev, med katerimi je bilo 4000 ranjen-
krat četo za lastno življenje. In ravno zaradi tega bo Sutjeska s svojimi znamenitimi kraji ostala spomenik neštetim borcem in tudi spomenik strategije partizanskega vojskovanja, spomenik udarne moči TITOVIH PARTIZANOV.
Vsem udeležencem bodo ti kraji ostali za večno v spominu, saj spomeniki pričajo o tistem obdobju našega boja in revolucije, v katerem je zrasla mogočna stavba naše svobode in neodvisnosti.
Na grobu legendarnega komandanta Save Kovačeviča, ki je v boju s sovražnikom žrtvoval svoje življenje za preboj ranjencev na Sutjeski
Na Sutjeski je zgrajena kostnica v spomin na borce, ki so v srditih bojih žrtvovah svoja življenja
Udeleženci
DOMŽALSKI LIKOVNIKI NA JESENICAH
Člani likovnega društva Petra Lobode so letos, sredi aprila, razstavljali svoja slikarska dela v Delavskem domu na Jesenicah, kjer ima jeseniški Likovni klub Dolik svoj lepo urejen razstavni prostor. Razstavo je po kratkem kulturnem programu otvoril predsednik DPD Svoboda Tone Cufar, tovariš Jože Vari. V svojem govoru je seznami obiskovalce razstave s kratko zgodovino društva Petra Lobode, z delom članov, z likovno šolo, s slikarskim delom v naravi, s samostojnimi tridnevnimi slikarskimi kolonijami, ki jih prireja društvo in s predavanji, ki so organizirani za člane in občane.
Predsednik Likovnega društva Petra Lobode ing. Dolfe Pen se je zahvalil iskrenemu sprejemu in povabil člane Likovnega kluba Dolik, da vrnejo obisk s svojimi slikarskimi deli v Domžalah. Jeseniški likovniki so vabilo sprejeli in zagotovili, da bodo v kratkem razstavljali v našem kraju.
Za jeseniško slikarsko razstavo je pripravilo svoja dela 13 članov društva. Na panojih je bilo razstavljenih 40 eksponatov v različnih tehnikah od o(ja, akvarela, tuša, krede in oglja. Motivika slik je obsegala pokrajino, interier, portret, tihožitje, grafiko in monotipjjo. Vse slike so pokazale solidno tehnično znanje, ki so si ga likovniki pridobili z leti v likovni šoli pod skrbnim vodstvom mentorja, akademskega slikarja Daniela Fuggerja. Za jeseniško slikarsko razstavo so bila dela odbrana kritično, tako da so bila na razstavi najboljša dela posameznikov.
Slikarska razstava na Jesenicah je vzbudila veliko zanimanja, obiskala pa jo je tudi republiška žirjfa, kije odbrala osem del za republiško razstavo , ki bo letos v I.jubjjani. Pa tudi sam obisk mnogih Jeseničanov je bil lep.
Dolfe Prešeren
OBVESTILO
FOTOSTUDIO MAJHENIČ obvešča cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta studio zaprt od 25. julija do 14. avgusta 1977.
SEMINARJI ZA DELAVCE V SINDIKATU
Občinski svet ZSS Domžale in Klub samoupravljalcev sta organizirala več enodnevnih seminarjev za 'člane izvršnih odborov konferenc 00S in 10 OOS. Seminarjev se je udeležilo 341 članov, kar je vsekakor pozitivno.
Razprava je potekala okoli vprašanj komuniciranja in obveščanja v združenem delu, delovanja organov samoupravne delavske kontrole, organiziranosti sindikata, vloge in nalog sindikata v smislu zakona o združenem delu in dohodkovnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Po zaključku seminarjev so bih sprejeti sklepi kot akcijsko napotilo sindikalnim de-
Delavska kontrola se premalo osredotoča na njeno bistveno nalogo - to je kontrolo izvajanja samoupravno sprejetih odločitev, ustavlja pa ob obrobnih vprašanjih (npr. I izplačevanje kilometrin, dnevnic ipd.).l
Člani izvršnih odborov so poudarili potrebo po stalnem izobraževanju članov delavske kontrole, kot tudi, da morajo organi samoupravne delavske kontrole poročati pred samoupravnimi organi o svojem delu.
Razprava o organiziranosti sindikata je bila zelo živahna, še enkrat pa je potrdila, da organi ziranost OOS ni stalna oblika, zato jo je treba izpopolnjevati zlasti
Enodnevni seminarji za vodstva osnovnih organizacij sindikata so največ pozornosti posvetih delu sindikata in nalogam, kijih mora ta organizacija bolj dosledno izvajati v svojih sredinah
lavcem do občnih zborov OOS.
Objektivno, pravočasno in točno informiranje je vsekakor pravica delovnih ljudi. Kljub temu se dogaja, da v večjih delovnih organizacijah ni še urejeno delovno mesto referenta za samoupravljanje in informiranje. Zato so sindikalni aktivisti postavili zahtevo, da se to mora urediti. Tudi število glasil je še premajhno, četudi bi morala vsaka OZD z nad 100 zaposlenimi izdajati vsaj občasni bilten. V delovanju delegatskega sistema se čuti pomanjkljivo povratno informiranje, zato morajo OOS spremljati delo delegacij ter opozarjati delegate, da informirajo delegatsko bazo. OOS bi morale obvezno vsaj dvakrat letno napraviti celovito oceno obveščanja in informiranja kot osnovo za politično akcijo.
Žal organi samoupravne delavske kontrole še ne delujejo tako kot bi si zeleh. Na seminarjih se je ugotavljalo, da ni prave povezave med OOS in organi samoupravne delavske kontrole, to pa povzroča le spbšno ocenjevanje dela delavske kontrole, ne pa kompleten
Eegled nad težavami in ovirami, s terimi se delavska kontrola srečuje ob delu.
tam, kjer dosedanja praksa kaže vrzeli v delovanju OOS ali konferenc OOS. Sindikalne skupine še niso povsod zaživele v smislu prenašanja stališč in mnenj od poverjenika do izvršnega odbora in nazaj, zato je treba poverjenike usposabljati in ob občnih zborih paziti, da vsaj polovica ostane še naprej v 10. Sindikalna organiziranost je zlasti pomembna v DO ali TOZD s sedežem OZD izven občine, kjer bi se morale OOS tesno povezati s konferenco OOS ali koordinacijskim odborom SOZD. S tem se lahko tudi zagotovi večji vpliv na odločanje v OZD nasploh. Prisotni so poudarili potrebo po še večji delovni povezanosti med 00 ZK in OOS kot tudi med 00 ZSMS ter med OOS, ob čimer naj OOS tudi analizirajo kakšni so rezultati skupne organiziranosti z 00 ZSMS.
Uresničevanje zakona o združenem delu je najpomembnejša naloga sindikatov do občnih zborov, zato morajo OOS z največjo resnostjo pristopiti zlasti k sprejemanju samoupravnih sporazumov o združevanju dela, k sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje OD in delitvi OD ter sporazumom o osnovah in merilih
za urejanje delovnih razmerij. Podlaga za uresničevanje ZZD je ocena samoupravnih razmer, ki mora biti celovita, izhajati pa iz konkretnih razmer. Uresničevanje zakona bodo spremljali občinski odbori, v Klubu samoupravljalcev bo ustanovljena skupina izvedencev, ki bodo pomagali zlasti OZD s šibko kadrovsko zasedbo,, seveda pa bol celovito spremljanje zakona potekalo preko komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem
delu pri skupščini občine.
Udeležba na delovnih posvetih, pestra razprava in zavzetost udeležencev kažejo, da se člani 10 srečujejo z vrsto dilem, ki jih lahko odpravljajo s čim večjo aktivnostjo v praksi. Izkušnje so zelo pomembne še zlasti za tiste člane 10 OOS, ki bodo opravljali svojo funkcijo tudi v naslednjem mandatnem obdobju.
Jože Skok
ŠOLANJE OB DELU
PRVA GENERACIJA TEKSTILNIH TEHNIKOV JE KONČALA ŠTIRILETNO ŠOLANJE
Spomladi 1973 je prišla pobuda s strani delovnih organizacij tekstilne industrije, da organizira Delavska univerza v Domžalah Tehniško tekstilno šolo in sicer za delavce, ki so se izkazali na svojih delovnih mestih in ki so sami pripravljeni, da ponovno sedejo v šolske klopi za štiri leta. Med njimi je bilo sicer tudi nekaj takih, ki so se samo vpisali in prenehali s študijem, ko je prišlo do prvih izpitov. Vztrajni so vzdržali do konca in le-tem gre vsa pohvala, da so vsa štiri leta obiskovali predavanja, ki so bila trikrat tedensko in da so redno polagali izpite. Pouk je bil organiziran v dveh smereh in sicer: tkalski in konfekcijski. Vsi, ki so redno obiskovali šolo so bili zaposleni, nekateri z družinami, nekateri med njimi so se v času študija poročili, nekateri so reševali stanovanjske probleme in še bi lahko našteli vrsto problemov, s katerimi so se srečevali in soočali.
No, vse to je sedaj za njimi, sicer ne za vsemi. V rednem rokuje šlo na zaključni izpit 21 slušateljev, od tega so bili trije oproščeni zaključnega izpita, ker so izdelali razred z odličnim uspehom. Odličnjaki so bili: Franc Zučko in Janez Kotnik — Induplati ter Marija Flerin Universale. Slušatelji, ki so se izobraževali v tej šoli in ki so prišli do zaključnih izpitov so iz naslednjih delovnih organizacij: 6 iz Induplati, 4 iz Traka, 3 iz Tosame, 3 iz Universale, eden iz Pletenine Ljubljana, 1 iz Angore Ljubljana, 1 iz Svilanita, 1 iz Sukno Zapuže in eden, ki dela pri zasebnem delodajalcu.
Nekateri bodo sicer morali ponavljati po en predmet, nekaj pa je takih, ki bodo opravljali zaključni izpit jeseni.
Vsem tistim, ki so dosegli svoj cilj in tistim, ki ga bodo še v jeseni pa veljajo iskrene čestitke in najboljši uspehi na delovnih mestih z željo, da se tudi njihovo šolanje ob delu še vendarle ni končalo, saj je v sedanjem procesu dela nujno skrbeti tudi za stalno nadaljnje izpopolnjevanje.
R. R.
Slušatelji Tehniške srednje šole skupaj s profesorji in delavci Delavske univerze Domžale ob zaključku šolskega leta
OBVESTILO
Krajevna skupnost Toma Brejca Vir obvešča krajane, da je bil na zboru delovnih ljudi in občanov sprejet sklep, da je 27. julij praznik Krajevne skupnosti Vir. Naprošamo vse občane, da poskrbijo za praznično vzdušje s tem, da očistijo okolje in izobesijo zastave.
Krajevna skupnost Vir
POROČILO O DELU KOMISIJ ZA SPREJEM OTROK V WZ
V letošnjem letu so imele komisije za sprejem otrok v WZ težko dek>, predvsem za sprejem v vrtec Mengeš in v Domžalah. V komisijo za sprejem otrok so delegirani člani iz sveta KS, zdravstvene službe v območju sedeža WO, delegat staršev sveta WO, delegat s področja strokovne službe socialnega skrbstva, delegat skupnosti otroškega varstva in predstavnik WO. Komisije so zasedale za posamezne enote od 14. VL do 17. VI. Dekle so po pravilniku o kriterijih in načinu sprejemanj predšolskih otrok v vzgojno varstveno organizacijo, ki je enoten za vso Slovenijo. Nekateri bistveni kriteriji za sprejem otrok v WO:
- otroci iz nepopolnih družin;
- socialni položaj družine je zaradi objektivnih razlogov slab (slabe stanovanjske razmere, utesnenost...);
- otroci, katerih starši zaradi socialnih in zdravstvenih indikacij niso primerno sposobni oskrbovati in vzgajati otroka za zdrav telesni in duševni razvoj;
- obojestranska zaposlenost staršev,
- v družini so trije ali več otrok do 12 let.
V kolikor je vloženih več prijav v razmerju do prostih mest za sprejem v posamezne oddelke VVO, komisija od skupnega števila razpoložljivih mest izloči 20 % prostih mest za sprejem otrok tistih staršev, katerih prijave zaradi socialnega stanja (visoki dohodki in drugo) ne pridejo v po štev pri uporabi vrstnega reda po zgoraj naštetih kriterijih. Pri teh prijavah se upošteva datum vpisa.
Stanje v posameznih krajevnih skupnostih:
MENGEŠ: Vrtec Mengeš, Zoranina.
Prijavljenih je bilo 66 otrok, prostih mest je bik) v vrtcu v Mengšu 10, odklonjenih zaradi pomanjkanja prostora 60. Seznam odklonjenih:
Buhinjak, Jerman, Kurtovič Maja, Med var Natalija, Malinič Tina, Urbamja Urška, Boltežer Gorazd, Golob Matj, Jauh Tina, Kosec Mateja, Paradižik Sandra, Sadar Martina, Sitar Monika, Smalc. Zoreč Andrej, Zakrajšek Marija, Sink Andrej, Blejc Urška, Dermastja, Faganel Roman, Guna Damjan, Kosec Urška, Milosavljevič Dejan, Maksič Dušan, Otrin Staša, Vuga Andrej, Zoreč Marjeta, Herman Miha, Kosec Andrej, Kastelic Maja, Mirtič Matej, Majcen Simona, Rašič Sead, Rašič Enisa, Skok Gregor, Sadar Rok, Vup* Andrej, Vrhovnik Beno, Zakotnik Mark, Burger Matija, Golob A'»!>- *' . _»„uia, Perne Jelka, Robavs Uroš, Skok Boštjan, Stopar Matej, Svetlin Koman, Žorman Urša, Znidaršič Sebastjan, Ipravec Natalija, Jerman Tanja, Laba Boštjan, Maksič Peter, Azra, Palic, Skok Lučka.
RODICA-JARŠE: vrtec Vejjka Vlahovića
Prijavljenih 38 otrok, sprejetih 19 otrok, ostali pa imajo začasno urejeno varstvo in niso interesenti za vrtec v letošnjem šolskem letu.
IHAN: vrtec,Janko".
Prijavljenih 19 otrok, sprejetih 19 otrok. V Ihanu so še 4 prosta mesta v oddelku dojenčkov, letnik rojstva 1976 in začetek 1977, ter 8 mest v skupini 5-7 let.
RADOMLJE IN PRESERJE: vrtec „Kekec", Radomlje, vrtec Preserje.
Prijavljenih 26 otrok, sprejetih 26 otrok. 31 sprejetih otrok še iz drugih KS. V Preserjah je še 6 prostih mest za starostno skupino od 3-7 let.
VTR-KOLlCEVO: vrtec Količevo, vrtec dr. Igor Vir.
Prijavljenih  27  otrok,  sprejetih 24 otrok.  3 otroci odklonjeni zaradi
prezasedenosti skupin. Kališnik Ana, Kališnik Mateja, Mrak Vesna.
V vrtcu na Kokčevem, Subičeva ulica je še 8 prostih mest v skupini 2-3 let in 2 prosti mesti v skupini 5-7 let.
DOMŽALE: vrtec Savska, Stolpič, Kidričeva.
Za vrtce v Domžalah je bilo 259 prijav. Sprejeli smo lahko le 8 otrok, ostala prosta mesta pa smo potrebovali za premestitve otrok iz bloka v ulici Veljka Vlahovića, kjer bo jeseni oddelek za duševno prizadete otroke, in za premestitev triletnih otrok v vrtec iz organiziranega varstva na domu. Starši, ki imajo prevoze, lahko prijavjjo otroke za prosta mesta v ostalih vrtcih, (Ihan, Preserje, Količevo). Nekaj staršev je že komisija sama sprejela v te vrtce.
Seznam odklonjenih:
Čatar Nataša, Čuk Miran, Dolenc Katja, Kralj Tomaž, Kocjančič Boštjan, Kosirnik Mojca, Lovše Andreja, Orehek Meta, Urankar Janja, Vidmar Zvonko, Oglar Tomaž, Grubelič Sandi, Grmek Sonja, Jančjgaj Tadej, Kolenc Mojca, Malešič Metoda, Novak Karmen, Polanc Iztok, Zabukovec Barbara, Mihelcič Mirjam, Prijatelj Damjana, Sesek Vanja, Saradjen Darja, Mulej Andreja, Hribar Sabina, Dodič Robert, Drnulc Andrej, Gorenc Boris, Habe Katarina, Jcrctina Tomaž, Kra|j Bojan, Nakrst Vlasta, Podtogar Sebastjan, Rutnik Nataša, Vidmar Petra, Kazdini Ivica, Koren Rok, Lukša Nikola, Mijatovič Nebojša, Nemček Peter, Plavček Štefan, Pelan Peter, Pevec Robert, Slavnič Nikola, Steiner Saša, Tijan Teodor, Veladžič Jasmin, Veit Renata, Bakarčič Matevž, Briški Primož, Cuzak Gregor, Eržen Janez, Gacbmeli Janez, Oberštetar Tina, Slivnik Oskar, Demšar Katja, Duretič Saša, Geiser Marjan, Kramar Nataša, Savkovič Tina, Savnik Matija, Ter segla v Eva, Vlaj Simona, Voucar Matjaž, Izdar Igor, Abe Fenja, Bastič Damjan, Blatnik Martin, Cej Tomaž, Hace Borut, Hoj nik Katja, Horvat Sabina, Hribar Dejan, Hlebec Barbara, Kralj Marko, Pu stotnik Boštjan, Pavlic Nataša, Remec Tomo, Vucman Sandi, Vidmar Bogdan, Arnuš Suzana, Brojan Uroš, Briški Tomaž, Dekleva Nadja, Demšar Katja, Kranjec Klavdija, Klešnik Iztok, Loboda Lea.Rajšek Gregor, Cajner Tomaž, Miklič Klemen, Miklič Katja, Kavkler Iztok, Knez Mojca, Kolo mar Nina, Kos Tanja, Kosmač Maja, Mar kač Anita, Milošič Anja, Murn Nina, Mikek Mihael, Novak Milanka, Opeka Mojca, Puterle Jana, Popovič Sandra, Stenta Romana, Ukmar Karmen, Verstovšek Nataša, Veladžič Jasmina, Verli Matejka, Volf Darja, Žargi Andrej, Bajuk Andreja, Kartovšek Katarina, Kitin Marko, Novak Sašo, Rabzelj Tanja, Belcijan Sandi, Bizjak Jure, Dušak Robert, Dornik Sašo, Gašper lin Živa, Geiser Mateja, Košmrj Polona, Krizanič Gorazd, Milevoj Ante, Oven Vanja, Polajnar Alenka, Skok Mateja, Strniša Primož, Ukmar Tanja, A uda Matej, Aleksič Dragica, Adamič Petra, Česen Stanka, Grmek Anka, Gredar Matej, Gabrič Gregor, Hegler Helena, Hlebec Alma, Hozjan Vladimir, Judež Petra, Bračič Marko, Bregar Jože, Burja Barbara, Dodič Darja, Duretič Liljana, Hrovat Luka, Juvan Barbara, Krivec Ema, Kmetic Ester, KerČmar Nina, Mahkovec Blaž, Mijailovič Daliborka, Muller Janez, Ogorevec, Pogačar Miha, Plahutnik Filip, Ružnič Jasmina, Spreitzer Aleš, Sovine Vesna, Sinko Aleksandra, Terseglav Lejla, Tomas Klementina, Vidmar Uroš, Žgajnar Boštjan, Adlešič Jernej, Celestina Andrej, Dolinar Mitja, Flajnik Brigita, Grad Klemen, Irman Peter, Jakovec Martina, Kunaver Petra, Kvas Mitja, Lemut Nadja, Muller Klara, Muller Katja, Mohar Jernej, Orel Gregor, Plavček Boštjan, Duh Barbara, Plausteiner Katarina, Puhan Simona, Rebula Miloš, Senčar Liza, Salbir Tjaša, Vidmar Karmen, VelečiČ Marko, Vojska Žiga, Zakrajšek Živa, Žemljic, Žorž Tine, Žankar Klavdija, Znidaršič Urban, Arnuš Boštjan, Bakarčič Matevž, Cuzak Barbara, Demšar Tina, Koka|j Tadej, Kunaver Simona, Nebec Uroš, Ninič Dejan, Osolnik Matjaž, Rihtar Rok, Sršen Alenka, Trdin Andrej, Ogorevc Mitja, Krašovec Karmen, Gavranovič Denis, Križa nič Uroš, Kocjančič, Mirnik Samo, Novak Mateja, Preskar Borut, Robinik, Savnik Marjeta, Boštnar, Hegler Katarina, Lukša Dimitrij, Mijatovič, Robinik Primož, Simončič Klemen, Sinrovič, Eržen Nina, Galle Barbara, Gognjavec, Klešnik Darko, Nebec Mojca, Prijatelj Matjaž, Polanc Primož, Pančur, Sinkovič Tina, Taštanoski, Velepec, Zibert Nataša.
Zoper sklep komisije za sprejem otrok v VVO se lahko starši pritožijo na izvršni odbor SOV Domžale. 10 je dolžan, da odloči o pritožbi najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe.
Na podlagi pravilnika je komisija sprejela prioritetni vrstni red za otroke do starosti 3 let. Te otroke bomo sprejeli, če nam bo uspelo dobiti nove varstvene družine.
UPRAVA WZ DOMŽALE
KULTURA JE SESTAVNI DEL SAMOUPRAVLJANJA
V petek, 1. julija 1977, je bil prvi posvet organizatorjev kulturnega življenja delavcev v delovnih organizacijah, ki ga je organiziral občinski svet Zveze sindikatov v sodelovanju z Delavsko univerzo Domžale.
Potreba po posvetu, kjer naj bi udeleženci kritično ocenili odnos družbe in še posebej delovnih organizacij do amaterskega dela na področju kulture in do dela kulturnih animatorjev, se je kazala že dalj časa. Da je temu res tako, je bilo razbrati iz razprave in vsebine posveta, ki je bila problemsko usmerjena.
Predsednik občinskega sveta Zveze kulturnih organizacij Domžale tov. Slavko Pišek je izčrpno podal poročilo o kulturni ponudbi in dejavnosti kulturnih organizacij in društev na našem območju. V svojem izvajanju je poudaril težave, s katerimi se srečujejo kulturna društva, ta se odražajo predvsem v pomanjkanju sredstev in ustreznih
prostorov. Kljub težavam pa lahko ugotavljamo, da je kulturna dejavnost v krajevnih skupnostih zelo živahna in raznolika. V naši občini je evidentirano:
- 1 likovno društvo,
- 7 dramskih skupin,
— 11 pevskih zborov,
— 2 folklorni skupini,
— 3 pihalni orkestri,
- 2 harmonikarska orkestra,
— 1 simfonični orkester (Do mžale-Kamnik)
- 2 kulturni društvi.
V teh društvih sodeluje nad 1000 aktivnih delavcev.
Za tak razmah kulturnih dejavnosti imajo velike zasluge požrtvovalni kulturni delavci v krajevnih skupnostih in ne nazadnje Glasbena šola s svojimi oddelki ter šole, ki vzgajajo in usmerjajo mlade.
„Posebno pozornost pri kulturni aktivnosti je treba posvetiti (Nadaljevanje na 17. strani)
Na zadnjih vajah teritorialne obrambe so pripadniki teh enot spoznali veliko nove vojaške tehnike, se upososabb'ali o spoznavanju terena in o taktiki vojskovanja ter predelali snov o pomenu utrjevanja koncepta splošnega ljudskega upora. Vaje so pokazale, da se enote teritorialne obrambe vedno bolj prilagajajo najrazličnejšim potrebam in da so tudi moralno in bojno pripravljene za izvrševanje postavljenih nalog. V vseh krajih, kjer so potekale vaje, so prebivalci sodelovali s pripadniki enot in skušali z njimi doseči takšno stanje, ki bi sovražniku onemogočilo delovanje. Zanimivo je tudi to, da so se na teh vajah srečah tako očetje, kot sinovi, saj je v teritorialni obrambi mnogo mladincev, ki so kot prostovoljci stopili v te enote.
(Nadaljevanje s 16. strani)
usklajenemu delu in povezovanju v krajevni skupnosti. Kakor tudi najti ustrezno pot do razumevanja v delovnih organizacijah, saj vsa dejavnost Zveze kulturnih organizacij sloni na delavcih," je poudaril tov. Pišek.
Kulturnim animatorjem je bilo izredno dobrodošlo predavanje tov. Doreta Hvalice, člana odbora za klubsko dejavnost pri\predsedst-vu Zveze kulturnih organizacij Slovenije in tov. Petra Militarova, člana republiškega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije, ki sta spregovorila o oblikah in obsegu strokovne pomoči, ki jo organizatorji kulturnega življenja lahko dobijo na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in nekaj strokovnih napotkov, kako se organizira kulturna prireditev in opremi prireditveni prostor.
Po izredno živahni razpravi so udeleženci sprejeli naslednje zaključke:
— kultura je v organizacijah združenega dela potisnjena ob rob, prepuščena le organizatorjem kulture in komisijam pri osnovnih organizacijah sindikata in le malo kje so o kulturnih razmerah v delovnih organizacijah razpravljali na članskih sestankih. Se slabši pa je odnos do kulture v samoupravnih organih in strokovnih službah;
— prizadevanje posameznikov in društev so često brez širše družbene podpore;
— ocene iz razprav na posvetu opozarjajo, da so redke delovne organizacije, ki so programirale kulturni razvoj kot enakovredno sestavino razvojnih načrtov. Ob tem se ugotavlja nezadostna vsestranska informiranost delavcev;
— sredstva skladov skupne porabe se trosijo po prioriteti, kjer pa programi kulturnega razvoja ne najdejo svojega mesta;
— nespodbudno za nadaljnji razvoj kulturnega delovanja v organizacijah združenega dela je stališče, da mnogokje smatrajo, da ni finančnih sredstev in časa za vzpodbujanje kulturne dejavnosti;
— zaradi zapostavljanja gledališke dejavnosti je potrebno opozoriti tudi odgovorne delavce v samoupravni Kulturni skupnosti in Zvezi kulturnih organizacij na potrebe delovnih ljudi po tej dejavnosti;
— ugotavlja se, da kaže potreba po večjem vlaganju v objekte, ki bi služili za organizacijo raznih kulturnih prireditev.
Pri smernicah za bodoče delo so udeleženci izhajali iz ugotovitve, da je KULTURA SESTAVNI DEL SAMOUPRAVLJANJA, SAJ PRIPOMORE K ETIČNI PREOBRAZBI ČLOVEKA. Sprejeli so naslednje smernice:
— osnovne organizacije sindikata naj bi spodbujale delavce k splošnemu, strokovnemu in družbenemu izobraževanju, da bi razvijali svoja kulturna-estetska merila in se vključevali v kulturno-umet-niška dogajanja v svoji delovni sredini;
— nadaljnja prizadevanja morajo biti usmerjena k ustvarjanju boljših materialnih in kadrovskih zmožnosti za kulturno življenje delavcev;
— za zagotavljanje načrtnega in sistematičnega vodenja kulturne politike naj osnovne organizacije sindikata v vseh večjih temeljnih organizacijah združenega dela ustanove komisije za kulturno delovanje, v manjših pa naj imenujejo poverjenike;
— osnovne organizacije sindikata naj razpravljajo, kako je z organizacijo kulturnih prireditev v organizacijah združenega dela. Vsej tej dejavnosti naj nudijo osnovne organizacije sindikata trdno politično, moralno in finančno podporo;
— kulturnim društvom iz občine je treba v delovnih organizacijah široko odpreti vrata, zlasti ob organizaciji najrazličnejših prireditev ob pomembnih obletnicah in prazničnih obeležjih;
— med izvršilnimi organi samoupravne Kulturne skupnosti in Zvezo kulturnih organizacij ter komisijo za kulturo pri občinski Zvezi sindikatov naj bi obstojala še tesnejša delovna povezanost, ki bi omogočila širši prodor domače kulturne ponudbe v organizacije združenega dela;
— informacije iz posveta je treba posredovati vsem osnovnim organizacijam sindikata, da bi o zaključkih in smernicah razpravljali na sestankih izvršnih odborov, kakor tudi Zvezi kulturnih organizacij in samoupravni Kulturni skupnosti Domžale.
Razšli smo se s trdnim sklepom, da jeseni nadaljujemo s strokovnim usposabljanjem organizatorjev kulturnega življenja delavcev, kajti le to je porok, da bo kultura našla svoje mesto med delavci in občani, da bo resnično postala sestavni del samoupravljanja.
M. Z.
PRIZNANJA ZUNANJIM SODELAVCEM
Svet osnovne šole Radomlje je sklenil, da ob koncu šolskega leta podeli priznanja vsem tistim, ki so v šolskem letu aktivno pomagali pri interesnih dejavnostih ali kako drugače delovnemu kolektivu za dosego čim večjih uspehov. Tako je zbranim spregovoril na tovari-škem srečanju 24. junija ravnatelj šole Rajko Hafner in v svojem nagovoru poudaril velik pomen spletenih vezi med zunanjimi sodelavci, družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvi krajevnih skupnosti. Tovariš Hafner je izhajal iz tega, da taka oblika predstavlja novo sestavino pri podajanju učne snovi in da gre tudi za resnično povezavo šole z okoljem, v katerem živi. Zunanji sodelavci so vodili številne interesne dejavnosti in s tem omogočili, daje kar 23 takih dejavnosti redno delalo. V posamezne interesne dejavnosti so bili vključeni vsi učenci šole in tudi veliki uspehi niso izostali. Tako je mladinski pevski zbor nastopil na 18 prireditvah, otroški pevski zbor na 10, v šolskem športnem društvu dela preko 200 dijakov, preko 470 jih je članov Planinskega društva, 90 jih dela v folklornih skupinah. Aktivni so v foto krožku, v modelarstvu in v številnih drugih dejavnostih. Vse štiri krajevne skupnosti so veliko pomagale z materialnimi sredstvi za razširitev športnih in rekreacijskih objektov, na katerih so našli prostor številni športniki in kotalkarji. Tesna je bila povezava tudi z ZRVS, družbenopolitičnimi organizacijami in ostalimi. Tako je bilo opravljenih preko 2500 ur mimo rednega pouka, kar je brez dvoma velikega pomena tudi s stališča novih prizadevanj za uveljavljanje usmerjenega izobraževanja. Na kraju se je tovariš Hafner po-
novno zahvalil vsem sodelavcem, predsednica šolskega sveta tovari-šica Marija Grilj pa je podelila posebna priznanja, ki so jih prejeli:
Krajevna organizacija ZZB NOV, ZRVS, Foto-kino klub Mavrica, TVD Partizan Jarše, Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš, Aktiv mladih vodnikov PD Mengeš, Papirnica Količevo, Slove-njjales Radomlje, Induplati Jarše, krajevne skupnosti: Rova, Preserje, Ho-mec-Nožice in Radomlje ter posamezniki: Jože Pirš, Jože Cesnik, Janez Sare, Jože Rejc, Majda Lipovšek, Tomaž Habe, Rija Preskar, Janko Ukmar, Ivanka Koncilija, Peter Roje, Franc Lipovšek, Francka Jurjevec, Vlastja SimončiC, Janka Jerman, Mitja Zupančič, Peter Kavčič, Janez Kosmač, Milena Šetina, Andrej Cankar, Rajko Kavčič, Peter Lavne, Igor Lipovšek, Franc Rihtar, Martin Sraj, Jožica Cesnik, Nada Kraj, Franc Cesnik, Nada Urbanjja, Ivanka Bak>h, Eva Kocbek, Anica C erar, Zdenka Vodlan, Stane Marolt, Marjja Mrša, Marjan Zupan, Edo Nebec, Stane Jurančič, Mitja Hafner in Marija Grilj.
V imenu pionirjev se je vsem nagrajencem in zunanjim sodelavcem zahvalila pionirka in med drugim dejala: „Zahvaljujemo se za nesebično delo z nami, želimo veliko znati in vedeti in vas prosimo, da tudi v bodoče še pridete med nas in nam posredujete vaše bogate izkušnje pri delu v naših številnih krožkih.
V imenu nagrajencev pa se je zahvalil tov. Ignac Cerar in izrazil prepričanje, da bo sodelovanje tudi v bodoče takšno, kot je bilo dose-daj. Skromna priznanja bodo brez dvoma vsem pomenila vzpodbudo, da bodo tudi v prihodnje pomagali prosvetnim delavcem v Osnovni šoli Radomlje, da bodo uspešno vodili številne svobodne dejavnosti in se vključevali v tokove kraja in življenja v vseh štirih krajevnih skupnostih, iz katerih hodijo otroci v to šoto. „
M. G.
S podelitve priznanj za izvenšolsko delo v Osnovni šoli Radomlje
Ob zaključku šolskega leta je bilo v Domžalah zborovanje prosvetnih delavcev, na katerem je o nekaterih določilih zakona o združenem delu predaval Geza Čahuk - predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije. Osnovna misel predavanja je bila, kako tudi na področju vzgoje in izobraževanja urediti svobodno menjavo dela in najti čim tesnejše vezi z združenim delom. Dejstvo je, da bo tudi na tem pomembnem področju moralo v bodoče biti bolj prisotno vse tisto, kar potrebuje gospodarstvo za nadaljnji razvoj. Tudi šola je delovna organizacija, ki je velikega pomena pri vzgoji novih kadrov za družbene dejavnosti in gospodarstvo.
IN MEMORIAM
VINKO KO KALJ
Na domžalskih Žalah smo se 17. jumja poslovili od tovariša Vinka Kokalja. Pokojni Vinko se je rodil v Srednjih Jaršah, kjer je preživel tudi svojo mladost. Že kmalu si je moral služiti svoj kruh in se izučil za tiskarja v tedanji tiskarni v Grobjah. Kmalu po začetku vojne ga je okupator odpeljal v Celovec, kjer je delal v tiskarni in skušal pomagati z živilskimi kartami borcem in aktivistom. To njegovo delovanje je sovražnik odkril in ga leta 1943 zaprl ter kasneje poslal v Dachau. V tem taborišču je moral prestati mnoge grozote vojne, vendar je dočakal osvoboditev. Njegova pot iz taborišča je bila dolga, kajti zaradi oslabljenosti se je moral zdraviti v zavezniških taboriščih. Takoj po vrnitvi domov se je zaposlil najprej v tiskarni v Trstu, nato pri CGP Delo v Ljubljani, nazadnje pa je delal v Učnih delavnicah.
Pokojni Vinko je bil skromen, vendar je znal v življenje vnašati vedrost in se ni izgubljal v spominih na prestano gorje. Na zadnji poti so ga pospremili mnogi njegovi tovariši in znanci ter se v imenu Mestne organizacije SZDL in ZZB NOV ter pr|jate)jev v toplih besedah poslovili od njega. Tovariš Vinko bo ostal v naših spominih, kot eden izmed tistih, ki so po svojih močeh doprinašali v najtežjih časih vse za današnji- -*varnost.
ZAHVALA
V Blagovici smo se 18. junga za vedno poslovili od našega ljubljenega sina, nečaka, bratranca in vnuka
MILANA PREMOZICA
Komaj 16 let star je doživel hudo prometno nesrečo. Za svoje mlado življenje se je skupaj z vso medicinsko znanostjo boril za obstoj „Biti in živeti' polni dve leti. Veroval je v življenje, zato se je upiral smrti. A kljub mladosti in voji do življenja je kruta smrt pretrgala te niti.
15. 6. 1977 je prenehalo biti njegovo zlato srce. Nemi od bolečine, strmimo v njegov prerani zadnji dom.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti in zasuli prezgodnji grob s cvetjem. Od srca se zahvaljujemo gasilskemu društvu iz Blagovice ter vsem gasilcem iz okouških društev, praporščakom, moškemu pevskemu zboru iz Lukovice, Mengeški godbi, duhovniku iz Blagovice, tov. Florjančiču za iskrene, v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem dobrim sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Posebna naša zahvala dr. Ivu Pevcu iz Domžal, ter vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, otorinobrin-go loškemu 3-B oddelku iz Ljubljane, za ves trud ohraniti ga pri življenju, za nesebično pomoč in nego, v času njegove bolezni.
Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala za vse, kar ste pokojnemu Milanu storili dobrega.
Vsi njegovi
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža VINKA KOKALJA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pismeno sožalje. Iskrena hvala'vsem za cvetje, kije krasilo njegov poslednji dom. Hvala tovarišu Janezu Pernušu in prijatelju Stanetu Habetu za poslovilne besede, Domžalski godbi in Pevskemu zboru „Janez Cerar" Domžale.
Posebna zahvala pa prim. dr. Vekoslavu Janežiču in dr. Ivu Pevcu, zdravniku medicine dela, za njuno nesebično skrb v času njegove bolezni; zahvala tudi velja zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale.
Žalujoča žena Ani
OBVESTILO IN POPRAVEK
V zvezi s člankom „Stipendiranje v naši občini, obljavljen v Občinskem poročevalcu št. 11, dne 28. 6. 1977 obveščamo, da smo v času, ko je bilo glasilo v tisku, izplačali neporavnane štipendije za leto 1976.
10 Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale
Pri objavi imen in višine zneskov, ki jih prejemajo posamezniki iz združenih sredstev, je pri naslednjih zaporednih številkah prišlo do tiskarskih napak, kijih popravljamo:
41. Jankovič Tončka prejema
štipendijo v višini 750 din
42. Jemec Gabrijela prejema
štipendijo v višini 620 din
85. Majnik Irena prejema
štipendijo v višini 430 din.
Urednik
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE
v šolskem letu 1977/78 v naslednje šole in tečaje:
— dvoletno administrativno šolo — I. in II. razred (pogoj: redno končana osnovna šola, starost nad 17 let)
— Tehniško tekstilno šolo I. in III. razred
— dvoletno delovodsko šolo tekstilne smeri
— dvoletno poklicno šolo za kmetovalce
— osnovno šolo za odrasle — 7. in 8. razred
— strojepisni tečaj
— krojno-šiviljski tečaj — začetni in nadaljevalni
— gospodinjski (kuharski) tečaj
— tečaj nemškega jezika — začetni in nadaljevalni
— tečaj angleškega jezika — za odrasle in za predšolske otroke
— tečaj za snažilke
— tečaj za skladiščno poslovanje
— tečaj za voznike viličarjev
— tečaj za upravijalce „S" naprav
— tečaj higienskega minimuma
— tečaj tehniškega risanja
— tečaj in varstvo pri delu — za vse profile delavcev
— Ekonomsko srednjo šolo - skupaj s Kamnikom
Vpišete se lahko vsak dan od 7. 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE, Kolodvorska 6/1.
INFORMACIJE V TAJNIŠTVU, po telefonu, številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne oblike.
Delavska univerza Domžale
OGLAS
„Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu „Menina" tovarna pogrebne opreme Kamnik, S mar ca 32
sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas:
20 NK DELAVCEV OZ. DELAVCEV S PK V LESNI STROKI
za opravljanje del na skladišču lesa, v prikrojevalnici, strojni in montažni delavnici. Stanovanja ni.
Interesenti naj vloge na razpis oddajo na gornji naslov.
OGLAS
V.
Čiščenje električnih bojler-jev, zamenjava termostatov, grelcev in popravilo vseh električnih gospodinjskih strojev vam strokovno opravi servisna delavnica (pri Samskem domu Induplati Jarše).
Urbanija Branko Preserje, Pelechova, n. h.
p. Radomlje
OGLAS
Montažo RTV anten vam strokovno opravi Sašo Pavlic, Dragarjeva 6, Domžale, telefon 72-850.
C OGLAS A Zamenjamo dvosobno lastniško komfortno stanovanje z garažo za večje, lahko nekomfortno ali za starejšo hišo. Doplačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu glasila.
Na lepem kraju v centru Bežigrada zamenjam komfortno enosobno najemniško stanovanje, 36 m2 za večje ali enako v Domžalah. Selitev v mesecu avgustu.
Naslov v uredništvu glasila.
NENADOMESTLJIVA EVROPSKA VARNOST
Beograjska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju ima prav gotovo tri skupine nalog. Najprej naj bi srečanje pregledalo dosedanje izpolnjevanje helsinških sklepov. Iz izmenjave mnenj pa naj bi skladno zrasla tudi osnova za nove predloge in ukrepe za krepitev evropskega in severnoameriškega popuščanja napetosti. Tretja skupina vprašanj pa zadeva dogovor o nadaljnjih, nenehnih kontinuiranih akcijah za ohranitev in krepitev evropske varnosti in sodelovanja.
Po Helsinkih je bilo prav naše glavno mesto izbrano za novo konferenco. To je čast, ki jo bomo gotovo dobro opravičili. Dosedanji
E)tek konference je pokazal brez-bno organizacijo v vseh pogledih. Jugoslavija pa ima skupaj z drugimi evropskimi neuvrščenimi in nevtralnimi deželami tudi pomembno
Eolitično natego. Seveda se na onferenci pojavljajo razhčni predlogi. Nemara pa ima edine možnosti za sprejem na vseh straneh prav predlog, ki bo upošteval tako zahtevo po oceni helsinške Evrope, kot tudi osnove za nove možnosti krepitve miru in popuščanja napetosti v Evropi Sedanje obdobje beograjske konference je pripravljalnega značaja, čeprav tudi razprava o formalnih zadevah dosti krat pomeni vsebinska nasprotja. Do sedaj so bili na beograjski konferenci dani razhčni predlogi, ki odsevajo interese posamezni! držav, včasih pa tudi skupnih držav. Nemara je najbolj negativen pristop tisti na blokovskih osnovah.
Do točeni poskusi nastopanja z blokovskih osnov so bili na takih srečanjih vedno navzoči, čeprav je na koncu vseeno prevladalo načelo suverene enakosti; vsaka država nastopa sama in v svojem imenu, nikakor pa ne v imenu blokovskih vojaških in tudi ne v imenu gospodarskih zvez.
Sklepno listino iz Helsinkov so podpisale vse evropske in severnoameriške dežele, seveda pa so razlage tega dokumenta različne. Sovjetska stran zahteva obravnavo prihodnjih ukrepov, izogiba pa se
oceni pohelsinške Evrope. Zahodne države, ki v veliki večini podpirajo britansko-ameriški predlog dnevnega reda, pa zahtevajo oceno izvrševanja helsinških dokumentov od leta 1975, koje bila listina podpisana, do sedanjega obdobja. Ocenjevanje helsinških dosežkov Sovjetska zveza odklanja, saj se boji, da bi to pomenilo, da je beograjsko srečanje le zatožna klop za Sovjetsko zvezo in druge vzhodnoevropske dežele glede človekovih pravic. Ameriško pojmovanje človekovih pravic je tradicionalno in človekove pravice omejuje na svobodo političnega izražanja. Tudi te pravice so pomembne, vendar je jasno, da je obravnavanje človekovih pravic samo v okviru političnih pravic enostransko in popolnoma zanemarja gospodarske osnove človekovega osvobajanja.
Evropske nevtralne in neuvrščene dežele so naklonjene razpravi o
Eehojeni poti in o novih ukrepih, bi segli še čez osnove evropskega popuščanja napetosti, kot je opredeljeno v helsinških sklepih. Glavni jesenski del konference naj bi pomenil tudi temeljito izmenjavo mnenj o izvrševanju helsinških sklepov. Na nekaterih področjih dejansko ni bilo doseženega veliko. Vzemimo samo nenehno kopičenje orožja v Evropi, kjer sicer že 32 let ni bilo vojne. Vendar pa je prav v sedanjem času na stari celini toliko orožja kot ga ni bilo še nikoli doslej. Evropske odnose še vedno v veliki meri določa stalno nezaupanje med obema blokovskima vojaškima organizacijama: paktom NATO in vojaškimi silami Varšavskega dogovora. Male nevtralne in neuvrščene evropske države so nad takim razvojem zaskrbljene. Terjajo dogovor o konkretnih ukrepih za zmanjšanje oboroženih sil v Evropi. Seveda pa bi se morale za to dogovoriti predvsem velesile.
Beograjska konferenca prav gotovo ne bo edino priznanje za mir in družbeni napredek v Evropi po helsinškem srečanju, ampak bo le členek v dolgi verigi prizadevanj za evropsko varnost in sodelovanje.
Drago Flis
STOL
Vabi k sodelovanju večje število mizarjev:
Prosta delovna mesta imamo v TOZD „SLOGA" MOSTE, TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA DUPLICA in v TOZD TOVARNA SEDEŽNEGA POHIŠTVA DUPLICA.
Po dogovoru lahko kandidate zaposlimo pri montažnih ali strojnih delih v tovarni ali na montažah na terenu.
Absolvente osmih razredov osnovnih šol obveščamo, da imamo prosta mesta za učence, ki jih bomo s praktičnim izobraževanjem usposobili za poklic pohištveni mizar.
Mladino, ki je končala osnovno šolsko obveznost obveščamo, da imamo večje število prostih delovnih mest. Prijave sprejema in daje informacije Industrija pohištva „STOL" KAMNIK, KADROVSKI SEKTOR, DUPLICA 26.
V prostorih skupščine občine Domžale je akademski slikar Danijel Fugger razstavil številne svoje slike. Na sliki vidimo slikarja, ki razlaga ob otvoritvi tematiko, ki jo prikazujejo posamezne slike
PODELITEV PRIZNANJ ZSMS ZA LETO 1977
Kakor vsako leto, je Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale tudi letos najbolj delovnim organizacijam in posameznikom podelila priznanja za njihovo aktivno delo v Zvezi socialistične mladine Slovenije ali za njihovo sodelovanje z našo organizacijo. Letošnja priznanja, ki so bila podeljena ob zaključku meseca mladosti, so prejeli:
ARNUŠ FRANC iz 00 ZSMS TOSAMA za aktivno družbenopolitično delo v mladinski organizaciji, v kateri dela že vrsto let. Trenutno opravlja funkcijo predsednika občinske konference mladih delavcev in je tudi komandant akcije PECE 77.
KREVS SREČKO iz Domžal za aktivno družbenopolitično delo v mladinski organizaciji, posebno na področju mladih v izobraževanju. Opravljal je funkcijo predsednika OK mladih v izobraževanju, sedaj pa je predsednik medobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije.
RODE MIRO, predsednik osnovne organizacije mladih kmetovalcev iz Domžal za nekaj letno uspešno delo v mladinski organizaciji. Kljub delu na kmetiji vedno najde čas za delo z mladimi kmetovalci, ki so uspešno organizirali vrsto akcij na svojem področju.
CERAR JANEZ, starešina odreda Skalnih taborov iz Domžal. Taborniška organizacija je kot kolektivni član naše organizacije v naši občini zelo aktivna in se vključuje tudi v vse akcije mladinske organizacije. Zlati je velik njihov prispevek ob organizaciji mladinskih delovnih akcij.
VELKAVRH MARIJA, mentor mladinske organizacije na Osnovni šoli Šlandrove brigade. Ta osnovna organizacija ZSMS je ena izmed
najbolj aktivnih na osnovnih šolah. K temu je mnogo prispevalo uspešno delo tov. mentorice.
DEMOJZES ANTON, mentor mladih kmetovalcev v naši občini, je že od vsega začetka organiziranja mladih v kmetijstvu uspešno sodeloval z Občinsko konferenco ZSMS in je bil pobudnik in vodja številnih akcij, ki so jih mladi kmetovalci uspešno izvedli.
OSNOVNA ORGANIZACUA ZSMS SLOVENIJALES je ena izmed najbolj aktivnih organizacij v okviru konference mladih delavcev. Njihovo delo se močno odraža tudi v dehi družbenopolitičnih organizacij v okviru temeljne organizacije združenega dela. Uspešno je tudi njihovo sodelovanje z OK ZSMS Domžale.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS VRHPOLJE je s pridobitvijo prostora v osnovni šoli mnogo pridobila tudi pri aktivnosti. Zlasti je osnovna organizacija napredovala pri organiziranju kulturnih in športnih ter zabavnih aktivnosti.
OBČINSKI ODBOR ZRVS, s katerim že nekaj let uspešno sodelujemo, je bil pobudnik vrste skupnih akcij, nudi nam vso pomoč pri izvedbi obrambnih dnevov na vseh področjih, zlasti pa so uspešne skupne ekipe na različnih taktičnih tekmovanjih.
00 ZSMS KASARNE BRATSTVO IN ENOTNOST je eden izmed naših sodelavcev, s katerim skupaj uspešno nastopamo na različnih kulturnih in športnih tekmovanjih. Omogoča nam tudi oglede kasarne in se je aktivno vključila v delo mladinske organizacije naše obči-
ne.
Vsem dobitnikom iskrene čestitke!
priznanj V. G.
PRVENSTVO OBČINE V NAMIZNEM TENISU
V dvorani INDUPLATI v Jaršah je bik) od 16. do 18. junija 1977 prvenstvo občine Domžale v namiznem tenisu. Tekmovali so: člani, članice, mladinci in pionirji in to ekipno in posamezno. Prvenstva se je udeležilo 27 ekip s preko 100 igralcev. Zal pa je bilo tudi nekaj takih ekip in posameznikov, ki so se prijavili na tekmovanje in se ga potem niso udeležili.
Po 3-d ne vnem tekmovanju so občinski prvaki za leto 1977 postali:
EKIPNO:
Člani 1. PARTIZAN Jarše I (Jerai, Hribar, Mihelj), 2. LEK Mengeš, 3. PARTIZAN Jarše II.
Članice: 1. PARTIZAN Jarše I (Kurzweil, Ručfeaj), 2. PARTIZAN Jarše n
Mladinci: 1. PARTIZAN Jarše I (Hribar, Ručfcaj, Mihelj) 2. PARTIZAN Jarše III, 3. STOB.
Pionirji: 1. PARTIZAN Jarše I (Mihelj, Pirnat, Farkaš), 2. PARTIZAN Jarše II. 3. SSD JOSIP BROZ TITO Domžale.
CERAR, 2. Borut
POSAMEZNO:
Člani:   1. Rajko JE RAJ. * «-*-
Članice: 1. Breda KURZWEIL, 2. Sonja OBLAK, 3. Sonja VERBlC.
Mladinci: 1. Sašo HRIBAR, 2. Bogdan MIHELJ, 3. Alojz PIRNAT.
Pionirji: 1. Bogdan MIHELJ, 2. Miro JUVAN, 3. Pavle KLEMENCIC.
Prva mesta v vseh disciplinah so bila nagrajena s pokali in diplomami.
Iz prikaza rezultatov je razvidno, da so na prvenstvu zasedli vsa prva mesta mladi igralci člani Partizan Jarše, ki praktično nimajo prave konkurence v občini. To je odraz načrtnega dela v društvu z mladimi igralci, ki se začne s
S»nirsko namiznoteniško šolo pa vse o mladinske in članske vrste in končno dobrih pogojev za vadbo.
Rajko Kavčič
YU3CAB,YU3DRW, YU3UZA, YU3...
Malce nejasen naslov, bi rekli v šoli. Pravo vrednost teh kratic pa vam razložijo lahko le radioamaterji, ki jih v občini Domžale niti ni tako malo.
Radioklub Domžale s pozivnim znakom YU3CAB je eden starejših in uspešnejših radioklubov v državi. Sam začetek radioamaterizma lahko prestavimo že v čase pred NOB. Vsi tisti, ki so se z radioteh-niko ukvarjali pred NOB, so v njej aktivno sodelovali kot vezisti, po vojni pa so s skupnimi močmi ustanavljali radioklube. Radioamaterji iz Domžal pa so se v povojnem času uveljavili v vsej Jugoslaviji in v velikem delu Evrope, največ zaradi uspehov na UKV.
Na povabilo OK ZSMS Domžale pa smo se radioamaterji aktivno odzvali raznim akcijam, kot so bile: prenos podatkov o trenutnem položaju Zvezne štafete od Trojan do Domžal, bili smo na Oklem, zaradi zveze med skupinami po-hodnikov in ciljem akcije na Oklem, ter se udeležili tudi akcije na Taboru pri Ihanu, kjer smo skrbeli za zvezo med pohodniki in Taborom, pomagali smo pri postavitvi ojačevalnih naprav, ter prevzeli delo pri agregatih, ker v nasprotnem primeru na Taboru ne bi imeli nobene prireditve zaradi prenizke omrežne napetosti (130 V namesto 220 V). Samoiniciativno pa smo bili na Gorjuši, od koder smo prenašali radioamatersko UKV Titovo štafeto, ki je sploh najhitrejša od vseh (za ilustracijo: štafeta je po ultra kratkih valovih prešla vso Jugoslavijo v pičlih desetih urah), ter pomagali pri postavitvi ojačevalnih naprav za slavnosten del programa. Ob tej priliki pa bi se tudi najlepše zahvalil Zvezi
ki sta nam pri vseh akcijah želo lepo pomagala z aparaturami, katerih radioklub Domžale nima. Upamo, da bo v letošnjem letu podpisan družbeni dogovor o planskem financiranju ZOTK (Zveza organizacij za tehnično kulturo), s pomočjo katerega si bomo vsaj malo dvignili svojo tehnično bazo.
Posebna ekipa Radiokluba pa je odšla tudi na občinsko mladinsko delovno akcijo „Peče 77". Tam je pripravila kratek tečaj o samem delu v klubu in o ostalih pomembnih stvareh, ki se nanašajo na naše področje. MDA ,JPeče 77" smo dali poseben pomen, saj smo bili z nje povezani z vsem svetom s posebnim pozivnim znakom (YT3D).
V naslednji številki pa nekaj več o naših uspehih na UKV radioamaterskih tekmovanjih.
YU3UZA
Ekipa radiokluba iz Domžal na Taboru nad Ihanom
radioamaterjev Slovenije in radio-klubu „Kričač" - RTV Ljubljana,
DOPISUJTE V
OBČINSKI
POROČEVALEC!
KAKRŠNA SREDSTVA - TAK NOGOMET
V Domžalsko-kamniški nogometni ligi so bila odigrana še zadnja zaostala srečanja, tako je zdaj tudi drugi del prvenstva končan.
Nekoliko po zaslugi necvetoče pomladi Induplati in Kamnika, v večini pa zaradi dobrih iger prikazanih v ligaških srečanjih, se je na prvo mesto povzpel VTRTUS, najučinkovitejše moštvo - Kamnika, pa se je moralo zadovoljiti z drugim mestom, Jaršam pa so predvsem zaradi uspešne jeseni ostali v društvu „velike trojke". Ostali svojih položajev na lestvici bistveno niso spremenili.
Končna lestvica						
1. VTRTUS	22	15	4	3	58:34	34
2. KAMNIK	22	14	5	3	75:24	33
3. INDUPLATI	22	14	4	4	55:29	32
4. MENGEŠ	22	11	5	6	59:27	27
5. DOB	22	9	6 .	7	46:46	24
6. DOMŽALE	22	10	3	9	46:35	23
7. IHAN	22	8	5	9	47:31	21
8. PARTIZAN	22	8	5	9	41:38	21
9. RADOMLJE	22	8	5	9	45:51	2!
10. MORAVČE	22	7	2	13	39:69	16
11. KOMENDA	22	2	2	18	20:79	6
12. NAPREDEK	22	2	2	18	22:91	6
V Ljubljanski tekmovalni skupini, pa je moštvo Ljubjane igralo kot prerojeno in z veliko prednostjo osvojilo prvenstvo.
V Domžalah Je v gradnji nov stadion - nekakšen občinski center. KDO nam zagotavlja, da bo nova tudi kvaliteta nogometa? Bil bi že skrajni čas, da bi dobili vsaj eno nogometno enajsterico, ki bi nas mogla zastopati tudi na višjem nivoju!
Jane Gregorič
PROGRAM
PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE DOMŽALE V LETU 1977
PETEK, 15. julija, ob 13. uri:
Otvoritev novih tovarniških prostorov tovarne TRAK Mengeš
SOBOTA, 16. julija, ob 15. uri:
Srečanje izseljencev na Gorjuši pri Jamarskem domu, ki ga prireja Izseljeniška matica Domžale-Kamnik
ČETRTEK, 21. julija, ob 17. uri:
Otvoritev prenovljene ceste Dob-Gorjuša ob 20. uri:
Prižig žare v Radomljah pri spomeniku vstaje
SOBOTA, 23. julija, ob 8. uri:
Otvoritev dvosteznega balinišča v Športnem parku v Domžalah Pričetek balinarskega turnirja med ekipami Kočevje - Ljub ljana - Zagorje - Kamnik - Domžale
ob 11. uri:
Keghaški turnir na kegljišču REPOVŽ med ekipami Kočevje -Ljubljana - Zagorje - Domžale
od 24. do 30. julija:
Športne prireditve: nogomet,! košarka, plavanje, šah, pohod članov PD na Zlato polje.
NEDELJA, 24. julija, ob 10. uri:
Spominska slovesnost ob 35-letnici požiga vasi Hrastnik pri Moravčah
Srečanje borcev in aktivistov Dtijskega in Kamniškega okrožja
SREDA, 27. julija, ob 10. uri:
Otvoritev doma upokojencev Domžale
SOBOTA, 30. julija, ob 8. uri:
Slavnostna seja skupščin občin Domžale — Kamnik v dvorani
Komunalnega centra v Domžalah ob 11. uri:
Slavnostna prireditev obeh občin v Zlatem pohu ob 35-letnici požiga Zlatega polja in sosednjih vasi
NEDELJA, 31. julija, ob 10. uri:
Strelska tekmovanja lovskih družin na glinaste golobe za prehodni pokal občine Domžale pri Lovski koči v Mengšu
Vabljeni!