346
Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski
običaji.
8 kultur historiških obrazcev.
Spisal L. Gojko.
VI. Lotišani.
Lotišan tudi rakije pošlje v hišo , kjer bi se rad oženil, in če mu dovolijo, odbere moškega pa žensko, da gresta snubit. Tudi nevesta izvoli žensko, a dva moška: eden jo vpelje, eden pa o snubitvi nameščuje. Ko ženinov snubec hitro stopi v hišo, iz izbe pripeljejo nevesto, spremlja jo mnogo tovarišic. Pred njo neso dve sveči, za njo dve, če prav se po dnevi godi to, in na glavi ima „krono", strehi podobno, okrašeno z Marijanskim steklom, zato jako leskečo in težko.
Snubec opomni: ,,Sel sem za stopinjami, ki so prav do te hiše pripeljale me".
Dever ga povpraša: „Kaj iščeš?"
Snubec odgovori: ,,Našel bi rad tovarišico , da bi mi prala, da bi mi pletla nogavice".
Dever opomni: ,,Izberi, tu imaš dosta dev".
Snubec odbije: ,,Sam je ne izberem, daj mi jo ti I"
Dever mu izbere nevesto.
Takoj po tem obredu nevestin namestnik stopi bliže in ženinovega poslanca povpraša, ali bode pošteno živel ž njo, ali jo bode hranil, oblačil in rad imel. Poslanec vse obljubi. Namestnika segneta drug drugemu v roko in s tem zatrdita, kar se je zgodilo , nekedo drug pa oba mirno vdari po sklenjenih rokah.
Nevesto odpeljejo za mizo. Ženski, ženinova in nevestina , stojite na postrežbo v hiši in držite v rokah vsaka svoj vrč, poien piva, zmešanega z medom. Prva pije nevesta, po nevesti pije njen dever, po deveru njen namestnik ali govornik, po namestniku pa snubec, a po snubci pijejo vsi pričujoči in vsi segnejo drug drugemu v roko. Po tej pijači nevesto pripeljejo izza mize na drugi strani, težko krono snamejo jej raz glavo, s trakom ovijejo glavo — in nevesta začne slovesno vabiti na svatbo.
Poroka je navadno tretjega dne po snubitvi. Po nekaterih krajinah ima ženin samo enega devera, po nekaterih pa po dva. Ženin in dever vsak svoje ledije navskriž ovijeta s pasom in z belim robcem, le da ženin ima vrhi robca svilen trak in navadno posebno suknjo iz modre ali pa rujave svile. Po nekaterih krajih ženin nosi tudi meč.
Ko uže nekoliko dni svatujejo pod nevestino streho, zvrste se ponočni čas njeni in ženinovi gostje v slovesen sprevod in odidejo na ženinov dom. Na poti iz sprevoda izgine nekoliko svatov in beže na ženinov dom, zato da nevesto prehite in pozdravijo o prihodu in dvignejo raz sani. A častnejše je, če sama brzonogo skoči se svojega sedeža. O nevestinem prihodu jako in mnogo streljajo. V hiši nevesta sede svekrvi (schwiegermutter) v naročje, če pa svekrva dovoli, sme sesti v naročje tudi kateri drugi ženski. Nevesta mesec dni nosi težko, a svitlo   „krono"   na glavi.    Naposled  očapkajo ne-
347
vesto. Svekrva jej posadi čapko na glavo in uhne jo, nevesta uhne pa ženina. Po tem mora malo pogospo-diniti: kruha prinesti na mizo in z rakijo postreči gostom. Tam pa tam jej tudi, kakor v Estoncih, dete prineso v naročje. Nevesta ima izbo ali hram, ki je zmerom mrzel , nezakurjen , če je zima še tako huda. Ta hram je shramba za zrnje in v to shrambo pošljejo ženina in nevesto počivat, ali takoj ju zopet vskličejo, na kar morata zmerom pripravljena biti. Ko se prika-žeta iz shrambe, dajo jima vode v skledi, zato da se omijeta, po omitji pa oba gresta vsak po svojo otiračo, da se obrišeta. Po nekaterih krajinah ženinu in nevesti dajo dve skledi, eno skledo prekucuje ženin, eno pa nevesta, a kateri njiju urnejše dela to, tistemu dajo večo čast. Ženin ima tudi to nalogo, da mora močno palico, ki jo dva moža vodoravno držita, prelomiti na opomin, da, kateri obeh zakoncev razkali zakonsko slogo, ga zadene kazen, kakor je prelom zadel palico.
V Mordvanih se nevesta, ko po svatbi prvikrat gre pogledat domu , pelje na vozu, nad katerim je bela plahta razprostrta, z njo vred pa na vozu sedite družici. Ko se približajo domu, dvigneta jo o velikem kriči raz voz dva ženinova prijatelja in zaneseta prav pred domača vrata. Tu pa jo vpričo deverov in družic pozdravijo vse vaščanke. Iz hiše pride mati in prinese polno ponvo hmelja. Ta hmelj zapali z gorečo trsko in ponvo postavi nevesti na desno nogo; nevesta pa to odrine od sebe. Mati dvakrat učini to in obakrat ne* koliko raztresenega hmelja pobere in pridene. Skrbno pazijo, kako ponva pade: če se prekucne na drugo etran, znači to novima zakoncema vsakojake neugodnosti; a če pade tako, da je odprtina zgoraj, obeća to srečo.
Po tej poskušnji je na vrsti še očita razdaja goste kaše, po katero iz vasi pridejo stari in mladi. Vsakemu te kaše dado polno žlico , nekateremu tudi v klobuk, nekateremu na ogel v krilu, ali pa tija, kamor kdo hoče.