Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 352611 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “1SLOVENIA L l BRE” Ano (Leto) X (5) BUENOS AIRES. 20 MARCA (MARŽO) 1952 No. (Štev.) 10. g« M O O tj g K 5? 'o Kfi § MO o ©«£ Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAS TARIFA REDUCIDA Concesion N9 3824 MATERAM Otrok vedno dobi priliko, da se približa svoji materi. Narava sa¬ ma človeka sili, da posveča največ pozornosti in ljubezni tistemu bit- tju, ki mu je najbližje in ki mu dolguje življenje in vse, kar je po¬ trebno za ohranitev življenja. Mno¬ gokrat pa postanejo ti izrazi o- troške ljubezni prevsakdanji; zato je prav, da jih za materinski dan oživimo in s posebno ljubeznijo po¬ udarimo. Materinski dnevi so nova usta¬ nova. Pred nekaj desetletji jih marsikje še niso poznali. Danda¬ nes jih praznuje ves svet, katoli¬ čani in nekatoličani. Postali so po¬ trebni, kajti novi časi so začeli o- cenjevati čast matere in materin¬ stva pod zmotnimi vidiki, navidez¬ no vabljivimi, ki so vzeli materi čast in dostojanstvo, ki ji po božji in naravni postavi gre. Pod zmotnimi nazori individua¬ lizma in materializma so se vedno bolj poredko slišale besede o časti materinstva in vedno bolj pogosto tarnanja o bremenu materinstva. Posledica je bila z neresničnimi razlogi podprta reklama za zako¬ ne z enim ali dvema otrokoma, ki materi ne izčrpata življenjskega soka in ki ji pustila svobodo izven družine. Pa tudi v teh, na zarodu revnih družinah, so se pojavile do¬ jilje in guvernante, ki so izven do¬ ma prezaposleni mamici odvzele za primerno plačo breme materinskih dolžnosti. Tako so otroci kot cvet¬ ke brez sonca rasli brez in mimo matere, brez tega, kar more otro¬ ku dati le materin zgled, materina beseda in žrtev. Zmote modernih socialnih in po¬ litičnih črednih sistemov so ma¬ ter ponižale na stopnjo roditeljice in dojilje, vzele pa so ji pravico, da bi spolnile drugi, prav tako važen del materinskih dolžnosti: to je vzgoja. Pri vzgoji že nima več be¬ sede, celo hujše reči se dogajajo: otroci se vzgajajo proti volji in na¬ čelom staršev in naravnost k pre¬ ziranju roditeljev in se navajajo k denurtcianstvu; saj so posebno po¬ hvaljeni oni otroci, ki se iz fana¬ tične vdanosti ideji odrečejo last¬ nim staršem in ki lastnega očeta in mater kot sovražnika novega reda izroče biričem, ali jih celo sami u- more. Materinski dan ima torej namen priboriti materam čast in položaj ki jim po božji in naravni posta¬ vi gre in ki ga po modernih zmo¬ tah okužena človeška družba mate¬ ram jemlje, teptajoč njihovo čast in norčeva j e se iz njihovih žrtev. Za nas, ki nam je Bog dal prave krščanske matere, pa je materinski dan nova prilika, da se spomnimo, kaj nam je bila naša lastna mati. Morda je ni več med živimi. Do- trpela je, povživajoč se kakor sve¬ ča v skrbi, delu in molitvi za nas, ki nas je bilo pet, sedem, dvanajst, kolikor jih je Bog dal. Njej za ma¬ terinski dan v onostranstvo pose¬ ben pozdrav in pobožen spomin. Sedaj, ko je ni, vemo bolje kaj nam je bila. Morda nam še živi draga mati, pa je tako daleč od nas. Morja in neprehodne meje ločijo mater in sina. Vendar ne ljubezen materi¬ na, ne hvaležnost otrokova ne po¬ zna meja in daljav. Ko bodo naše matere tam doma na isti dan mor¬ da le kje slišale boječo besedo, ki bo javno izražala čestitke mate¬ ram, se bodo spomnile svojih po svetu. Naše misli in dobre želje se bodo srečale z njenimi in srečna bo ona in srečni bomo mi. In vsi mlajši, ki imamo veliko srečo, da smo šli v tuji svet v spremstvu staršev, ali vemo, kaj je to pomenilo zlasti za naše mate¬ re? Pustiti dom, poklic, morda za¬ gotovljeno bodočnost, ugledno me¬ sto in oditi v neznano, z naj mlaj¬ šim pod srcem, predzadnjim v na¬ ročju, in z ostalimi jokajočimi o- krog sebe; brez denarja, brez oble¬ ke, brez strehe, brez kruha. In ko je minila doba negotovosti, strahu, ponižanj in revščine in ko je napo¬ čil nov čas v novem svetu, je zo¬ pet mati tista, ki je vzela na svoje rame levji delež v borbi za novi dom. Kot svetopisemska žena, ki ne pozna miru in oddiha ne podne- j vi ne ponoči, se trudi, da bi brez- | domni družini čim prej dala dom, | ki bo nadomestil izgubljenega, ! dom, ki bo čuval svetinje, katere | nam je sovrag hotel onečastiti in i zaradi česar smo pretrgali vsak ! stik z njim. | Ko bomo praznovali materinski dan, bomo imeli vsak svojo mami¬ co v mislih. Na tisoče sinovskih src bo zatrepetalo ob misli na ma¬ ter in tisoč odgovorov se bo glasi¬ lo enako na nemo materino vpra¬ šanje: Da mati, tak sem, kakor si me Ti učila in tak bom ostal. Prvi obris! ameriške volilne borbe Združene države se pripravljajo na volitve, ki bodo prvi torek v novembru. Obe glavni stranki: demokratska in re¬ publikanska sicer še nista postavili svo¬ jih kandidatov — to se bo definitivno zgodilo šele začetkom poletja, ko bosta stranki sklicali posebne kongrese — konvencije, vendar se v pripravnih vo¬ litvah po posameznih državah že kaže, da bo verjetno general Eisenhower tisti, ki bi ga republikani najraje imeli za kandidata; demokratska stranka pa do- sedaj še nima izrazitega kandidata, ker se Truman še ni izjavil, ali bo kandidi¬ ral ali ne. Na pripravnih volitvah preje¬ ma zelo veliko glasov senator Kefauer, toda ne pripisujejo mu posebnih izgle- dov na zmago na kongresu stranke, ker je pri svojih nastopih v boju proti ko¬ rupciji v državni upravi pretrdo zagra¬ bil nekatere vodilne osebnosti svoje stranke. TRUMANOVI SPOMINI — VOLILNI MANEVER Te dni pa je izšla v Združenih drža¬ vah knjiga pod naslovom “Mr. President — gospod predsednik.” Knjigo je sicer napisal časnikar Hillman, toda Truman mu je dovolil, da je v njej objavil mnogo Trumanovih dokumentov in kar cele od¬ stavke iz Trumanovih še ne objavljenih osebnih spominov. Dokumentarni del j knjige obsega kopije važnih državnih I dokumentov iz predsednikove pisarne in pa celo vrsto prepisov osebnih Truma¬ novih pisem raznim vodilnim ameriškim osebnostim. Ob izidu te senzacionalne knjige se sedaj vprašujejo, zakaj je Truman pri¬ stal na njeno objavo v tem trenotku. Glavni komentatorji se dele v glavnem v dve skupini: en del povdarja, da je Truman storil to zaradi tega, ker se je odločil, da ne bo več kandidiral. Vsega dela na vodstvu države je že sit in ko se sedaj poslavlja, hoče samo še pove¬ dati nekaj glavnih resnic o sebi in svo¬ jem delu. Drugi del komentatorjev pa je naziranja, da je Truman objavil to knji¬ go ravno zaradi tega, da bi bila uvod v njegovo volilno borbo. Truman ne stori ničesar brez posebnega namena — tako menijo — in tako je tudi sklenil obja¬ viti nekatere važne dokumente, da že v naprej odgovori vsem tistim, ki so ga zadnje čase najbolj napadali. Veliko kritikov nanj in njegovo politi¬ ko se je trudilo dokazati predvsem to, da je bil Truman prepopustljiv do sovjetov in da je kriv, da je ameriška politika da¬ nes zapletena v take težave zlasti v Pa-' cifiku. Sedaj pa objavlja Truman pre¬ pis pisma, ki ga je še januarja 1946 pi¬ sal tedanjemu državnemu tajniku Jame¬ su Byrnesu, ko se je ta vrnil s konfe¬ rence štirih v Moskvi. Tako je Truman Byrnesa oštel takole: “Vi niste vpošte- vali dejstva, da niste Vi, ampak predsed¬ nik Združenih držav tisti, ki vodi ameri¬ ško zunanjo politiko. Naveličal sem se že božati sovjete. Ako s sovjeti ne bomo postopali z železno roko in odločnimi be¬ sedami, tedaj drvimo naravnost v novo vojno. Rusi razumejo samo eno in to: koliko divizij imate?” Ko meni, da je treba preprečiti vojno, pa v dneh berlin¬ ske blokade v 1. 1948 piše v svojem dnevniku: “Imam strašno občutje, da smo zelo blizu vojne.’’ Prav tako pravi, da se ni mogoče izogniti vojni, ko piše v decembru 1950: “Pet in pol let sem se trudil za ohranitev miru, pa vidim sedaj, da smo zelo blizu tretje svetovne vojne.” Te besede je napisal 9. decem¬ bra 1950, ko so se na Koreji ameriške čete držale samo še na oporišču pri Pu- sanu. — Pač pa odklanja Truman odloč¬ no načrt o preventivni vojni proti sovje¬ tom in pravi: “Preventivna vojna proti sovjetom je pač najstrašnejša oblika, kako se hoče reševati sodobna medna¬ rodna kriza. Vojna bi namreč vrgla našo civilizacijo za tisoč let nazaj”. Glavni namen knjige bi bil pač ta, da se Truman pred volitvami otrese očitka senatorja Tafta in njegovih pristašev, da je bil prepopustljiv do sovjetov, da ni vodil proti njim dovolj odločne politi¬ ke in da je s tem dejansko spravil Zdru¬ žene države v Pacifiku v konflikt, iz ka¬ terega se sedaj na Koreji s tako teža¬ vo rešuje. Z nastopom proti Byrnesu 1. 1946 pa -je Truman že nakazal, da je nesmiselno sovjetom popuščati; toda,' izogibal se je vsemu, kar bi izzvalo tret¬ jo vojno, dasi hkrati dvakrat priznava, da je mednarodna kriza dozorela tako daleč, da je bil svet na robu nove vojne. In te vojne tudi predsednik Združenih držav ne bi mogel več preprečiti vkljub vsem svojim naporom. NOVO ACHESONOVO SVARILO Ko se tako v Združenih državah raz¬ vija volilna borba v znamenju vprašanja, ali bo mogoče preprečiti novo vojno in kdo bo tisti predsednik, ki bo to nalo¬ go zmogel, pa se. v Moskvi pripravlja svetovna gospodarska konferenca, ki je bila že dvakrat odložena, ker nanjo so¬ vjeti niso mogli dobiti dovolj gostov iz zahodnih držav. V Združenih državah je še vedno samo neki uvoznik bombaža iz ■Filadelfije tisti, ki je pristal na to, da bo šel na konferenco v Moskvo. Pa tu¬ di ta izjavlja, da je že nad 20 let skoraj edini, ki prodaja sovjetski bombaž, za¬ to bo šel v Moskvo, kjer pa ne bo govoril o politiki. Ko bo pa opazil, da bodo sku¬ šali drugi delegati govoriti o politiki sovjetske vlade, tedaj bo pa konfe¬ renco zapustil. — Sovjeti so imeli nekaj več uspeha v Angliji, Franciji in na Ja¬ ponskem; francoski in angleški delega¬ ti so dobili potne liste, japonska vlada pa je svojim državljanom potne liste za Moskvo odvzela. Ameriški državni tajnik Aeheson pa je v posebni izjavi smatral za potrebno, da opozori na neresnost te konferen¬ ce v Moskvi. Vabila za konferenco pravi¬ jo, da bodo skušali na njej pospešiti tr¬ govske zveze med vzhodom in zahodom. Toda ko so sovjeti določili konferenci to za dnevni red, pa so svojim satelitom v srednji Evropi razposlali okrožnico, ki je po posebni poti prišla v roke ame¬ riški vladi. V tej okrožnici pozivajo sov¬ jeti satelite, da ne smejo nič trgovati z Združenimi državami. Ves svoj izvoz morajo urediti tako, da mora biti vsa roba najprej na razpolago sovjetom; tu¬ di kupovati morajo sateliti predvsem v Rusiji. Ako pa je kaj presežka tedaj se ne sme roba izvažati na zahod drugače, kakor skozi sovjetska pristanišča v Bal¬ tiku in na sovjetskih parnikih. ZNAKI NEZAUPANJA TITU? Dopisnik “New York Timesa’’ v Pari¬ zu Sulzberger je poseben strokovnjak za razmere v titovski Jugoslaviji. On je bil tisti, ki je v ameriških listih obja- El Presiilenfe gral Peron eipus® el Pl m Economko a Delegadas censisfas Em Selem Eva Peron s&hre Im mim&m ele I as mujeres Argemtmms El primer magistrado expuso el lunes pasado en un acto realizado en la quinta presidencial de Olivos, ante un extraordinario nurnero de delegadas cen- sistas y subcensistas del Partido Peronista Femenino, reunidas por invitacion de su presidenta, la sehora Eva Peron, los alcances del plan economico para el presente ano. En esta oportunidad el jefe del Estado explico las caracteristicas del referido plan puntualizando la importancia que tendra en la ejecucion del mismo la colaboracion de la mujer para su mejor exito. Los conceptos del mandatario fueron escuchados con toda atencion por los concurrentes, que en distintos pasajes de su disertacion lo interrumpieron para aplaudir largamente. Al final de su discurso el general Peron fue objeto de una prolongada ovacion. Asimismo la senora Eva Peron, que acompano al presidente durante la asam- blea, se dirigio a las delegadas censistas y subcensistas, destacando la mision que dentro del plan economico 1952 le esta deparada a las mujeres argentinas. Hizo notar la esposa del primer magistrado que con objeto de lograr una amplia y eficaz colaboracion ya habia impartido las instrucciones precisas a todas las afiliadas de la agrupacion. La palabra de la senora Eva Peron merecič tambien elocuentes manifestacio- nes de adhesion por parte de las delegadas presentes. Predsednik §ra! Par m govori o gospodarskem načrtu predstavnicam ženske Perenisfične stranke Gospa Eva Peron o poslanstvu argentinskih žena V letni prodsedniški palači v Olivosu so se v ponedeljek zbrale na povabilo predsednice ženske Peronistične stranke gospe Eve Peron predstavnice te stran¬ ke iz vseh argetinskih provinc. Ko je prišel na ta sestanek predsednik GRAL PERON s svojo gospo sopro¬ go so oba številne predstavnice ženske Peronistične stranke navdušeno pozdravile. Predsednik gral Peron je takoj povzel besedo ter je imel daljši govor o letošnjem gospodarskem načrtu, ki ga je sporočil javnosti 18. februarja. Omenjal je važ¬ nost izvedbe tega načrta za narodno gospodarstvo in državo. Pri izvajanju teh gospodarskih načrtov pa odločilno lahko pomaga tudi žena. Med govorom so predstavnice ženske Peronistične stranke ponovno pre¬ kinjale predsednika grala Perona z odobravanjem njegovih tehtnih in temeljitih izvajanj. Za gralom Peronom je spregovorila tudi gospa Eva Peron. Govorila je o poslanstvu, ki ga ima pri izvajanju gospodarskega načrta argentinska žena v vseh področjih domačega in javnega udejstvovanja, v katerega posega. Dejala je tudi, da je taka navodila razposlala že tudi vsem strankinim organizacijam po republiki. Tudi izvajanja gospe Eve Peron so vse strankine predstavnice vzele z veli¬ kim odobravanjem na znanje. vil svoj čas največ člankov iz Beograda. Njemu se je tedaj tudi posrečilo priti do nadškofa drja Stepinca v Lepoglavi in nato objaviti razgovor z njim. Te dni je poslal Sulzberger svojemu listu poročilo, v katerem pravi, da s * l e bo¬ do zahodni zavezniki obrnili na Tita s posebnimi pogoji. Sicer bi to ne pomeni¬ lo, da se zavezniki odmikajo od svojega stališča, da se ne vmešavajo v notranje zadeve posameznih držav, vendar je pri¬ šel čas, da predlože zavezniki Titu po¬ goje, ki jih naj vpošteva, ako hoče še naprej prejemati njihovo pomoč. Tako mislijo zavezniki naročiti svo¬ jim zastopnikom v Beogradu, da naj do¬ sežejo, da bi se jugoslovanska zunanja in vojaška politika zbližala s politiko Grčije in Turčije. Grčija in Turčija sta že članici Atlantske obrambne zveze; Titova vojska prejema isto orožje kakor ostali zaveznici na Balkanu. Smisel vo¬ jaške podpore Titu terja vzporeditev Jugoslavije z Grčijo in Turčijo... To¬ da to še ni vse: Tito prejema tudi ob¬ sežno gospodarsko pomoč. Ta se pa v Jugoslaviji troši tako, da to ni ravno v preveliko korist jugoslovanskemu gospo¬ darstvu. Ako bo Tito hotel dobivati na¬ prej gospodarsko pomoč iz Združenih držav in ostalega evropskega zahoda, te¬ daj bo moral preurediti domače gospo¬ darstvo in ga zbližati z zahodnimi prin¬ cipi gospodarjenja. Ameriška gospodar¬ ska misija v Beogradu se je leto dni borila proti temu ,da bi zavezniki spo¬ ročili v Beograd pogoje v tej smeri, to¬ da pred kratkim je ta komisija na to pristala. Istočasno pa je ameriška agencija In¬ ternational News Service objavila no¬ vico, da je v Trst pribežal titovski gene¬ ralštabih polkovnik Ječalič (?), ki je pri zaslišanju povdarja!, da je spor med Ti¬ tom in Moskvo največja laž in farsa v zgodovini. Dodal je, da se zveza med Ti¬ tom in Moskvo tajno ohranja naprej in da se vrše vsake tri mesece posebni se¬ stanki na meji med Romunijo iti Jugo¬ slavijo med Stalinovimi in Titovimi a- genti. Tak sestanek je bil spet koncem decembra 1951. Volitve v USA bodo v znaku, kako se zavarovati pred lažmi in zahrbtnostjo sovjetov in kako se ubraniti pred njimi v tistem trenotku, ko se bodo odločili za oborožen napad proti zahodu, še vedno tleče nezaupanje proti Titu pa potrju¬ jte prepričanje, da ni verjeti nikomur, ki trdi zase, da je komunist, pa je hkrati skregan s Stalinom. Previvileul g. dr. ftolman srečno prispel im ov Iz Clevelanda nam sporočajo, da je Prevzvišeni g. DR. ROŽMAN s polurno zamudo z letalom srečno prispel v torek, 12. marca v New York, kjer ga je pričakoval č. g. JULIJ SLAPŠAK. Dve uri nato, t. j. ob desetih zvečer istega dne, je bil že doma v Clevelandu. V sre¬ do je imel Prevzvišeni god. Prišli so mu voščit Msgr. Ponikvar, Msgr. škerhec, Rev. Godina, in drugi. Materšstska proslava V nedeljo 23. marca 1952 bo v Sale¬ zijanski dvorani na Belgrano materin¬ ska proslava. Spored: Ob 17.30 uri v kapeli litanjije za naše matere, nato pa v dvorani akademija, ki jo priredita SDO in SFZ. Udeležimo se te proslave, da počastimo slovensko mater, ki j« ka¬ zala narodu pravo pot skozi viharje in mu darovala vodnike in klicarje. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Stran 2. Buenos Aires, 20. DL 1952 SVOBODNA SLOVENIJA IZ TEDNA V TEDEN USA: Truman je pred 3300 študirajo¬ čimi časnikarji v New Yorku izjavil, da “ZSSR predstavlja danes največjo ne¬ varnost za svobodni svet. Nismo mi, pač pa oni, ki hočejo zavojevati ves svet in ga podvreči najhujšenu suženjstvu”. —USA je predložila ZN nov razorožit- veni program, po katerem naj bi vse dr¬ žave dopustile popis orožja, omejile šte¬ vilo vojaštva, določile mejo lastni obo¬ rožitvi, sklenile skupno kontrolo nad vojno industrijo in določile rok za izved¬ bo programa. — Ameriško obrambno ministrsavo je objavilo, da je Boeing Aeroplane Company pričela z izdelo¬ vanjem veletrdnjav na atomski pogon. — Acheson je objavil da je USA že pripravljena za pogajanja s Španijo za odstop njenih pomorskih in letalskih o- porišč ameriškim oboroženim silam. A- meriška, vlada je tudi že imenovala šti¬ ričlansko komisijo, ki bo odletela na po¬ gajanja v Madrid. —• Železničarska stavka v New Yorku se je končala po razsodbi federalnega sodišča, ki je uka¬ zalo železničarjem vrnitev na delo ter jim v nasprotnem slučaju zagrozilo z od- ,pustom iz službe. — Ameriška tajna služba je odkrila številne tajne radijske postaje na zahodni polobli, ki jih vodijo tuje obveščevalne organizacije. Tako zadijsko postajo so odkrili tudi na eni od znanih ameriških ladij, katere ime- pa niso objavili. Vlada proučuje kora ke, ki naj bi jih podvzela zaradi mož- aiosti, da t® radijske postaje vodi Mos¬ kva. — Zveza združenih avtomobilskih .delavcev v Detroitu, ki šteje nad 180.000 članov, predstavlja po izjavi bivšega komunista Lee-a, sedanjega člana glav¬ nega odbora organizacije, najmočnejšo komunistično postojanko v USA, kei' .je 75.000 njenih članov včlanjenih v KP. Številne važne položaje v organizaciji so zasedli partijci, ki tako obvladajo največjo avtomobilsko industrijo v USA in na svetu. Znano je, da avtomobilske tovarne v Detroitu v vojnem času spre¬ menijo v tovarne za tanke in druga vo¬ jaška vozila. — V predhodnih volitvah za bodoče predsedniške kandidate v po¬ krajini Ne\v Hempshire je za republi¬ kance zmagal Eisenhower, za demokra¬ te pa senator Kefauver. Izid volitev je bil naslednji: Eisenhcvver 46.497 glasov, Taft 35.820, Stassen 6.549 (republikan¬ ci), Kefauver 23.147, Truman 16.298 .(demokrati). Na podlagi teh rezultatov nekateri napovedujejo tudi podoben izid volitev obeh predsedniških kandidatov, v juliju v Chicagu. — Ameriški obramb¬ ni minister Lcwet j e objavil, da ima a- meriška vlada dokumente, po katerih je razvidno, da je ZSSR že pred pričet¬ kom korejske vojne 1. 1950 pošiljala se¬ verni Koreji vse vrste orožja ter jo pri¬ pravljala za napad na jug. Dokumente je ameriška vojska zaplenila ob nenad¬ nem izkrcanju v Inchonu meseca sep¬ tembra 1950. Iz dokumentov je tudi u- gotovljeno, da vse orožje za Korejo po¬ šilja ZSSR skozi Vladivostok in da di¬ rektno podpira tudi vsa komunistična vojaška gibanja v Indokini, Burmi, Ka¬ šmirju ter nerede v Egiptu in v Tunisu. KUBA: Uporniški general Batista, ki je z državnim udarom prevzel vlado, še vedno ne more uvesti reda in miru.Njegov podpredsednik Pujol je že odstopil in od¬ letel v USA. V Havani je prišlo do manj ših prask med vojsko in demonstranti. BRAZILIJA: Brazilija in US,A sta podpisali medsebojni vojaški pakt, po katerem si bosta medsebojno pomagali v slučaju napada. Komunisti so pogod¬ bo napadli z razširjanjem vesti, da bo brazilska vlada sedaj morala poslati na Korejo svojo vojsko. Brazilski zunanji in vojni minister sta te govorice odloč¬ no zanikala. Na podlagi pogodbe bo Bra¬ zilija dobila v prvih mesecih nad 20 mi¬ lijonov dolarjev kot prvo pomoč za iz¬ boljšanje oborožitve svoje armade. V USA izjavljajo, da Brazilija predstavlja trenutno najmočnejšega amer. zavez¬ nika v južni Ameriki. Brazilski zunanji minister je tudi povabil Achesona na obisk v Rio de Janeiro. ANGLIJA: Prva britanska atomska bomba, ki bo eksplodirala letos v Av¬ straliji, bo stala od 40 do 60 milijonov futov šterlingov. Neslednje bodo stale samo od 5 do 10 milijonov funtov vsaka, je izjavil lan Mikardo, član angleške laburistične stranke. — Vodja levega kri¬ ke angleške laburistične stranke Bevan je ostro napadel USA, ko je dejal, da “USA dela s svojo gospodarsko in voja¬ ško politiko svetu večjo škodo, kakor pa bi jo kakor koli mogel napraviti Stalin.” Bevan trdi, da “Evropa dela veliko na¬ pako, ko dopušča, da Amerikanci prev¬ zemajo intelektualno in moralno vodstvo sveta. Ne verjamem, da bi ameriški na- OB DESETLETNICI SMRTI AKADEMIKOV FRANCA ŽUPCA IN JAROSLAVA KIKLJI ■ Franc župec Deset let je minulo, ko so po ljub¬ ljanskih ulicah odjeknili smrtonosni streli proti dvema zavednima in od¬ ličnima katoliškima akademikoma. 16. marca 1942 je položil svoje mla¬ do življenje na oltar katolicizma a- kademik Franc Župec, dva dni po¬ zneje, 18. marca pa Jaroslav Kikelj. Slovenski protikomunisti, ki so bili priče divjanja komunistične partije na slovenskih tleh, se niso začudili ob novi strahotni izgubi dveh ideal¬ nih mladeničev, saj drugačnega po¬ stopka KPS po svoji že krvavi tradi¬ ciji ni mogla podvzeti proti organi¬ ziranju slovenske protikomunistične akademske mladine. Toda s tem zločinskim umorom ni mogla pre¬ strašiti slovenskih protikomunistič¬ nih akademskih vrst, da se ne bi or¬ ganizirale v strnjeno fronto proti rdeči duhovni tiraniji, ki je namera¬ vala vkleniti v svoje brezbožne in nenarodne idejne okove zavedni slovenski duh, ki je preveval nas inteligenčni naraščaj. Življenjska žrtev Župca in Kiklja je pritisnila pe¬ čat narodne in verske zavednosti slovenskim protikomunističnim aka- Jaroslav Kikelj demikom. in tlakovala s krvavimi kapljami pot k dosegi idealov, ki so bili vedno sveti slovenskemu naro¬ du. Slava slovenskima protikomu¬ nističnima katoliškima akademiko¬ ma Frančku Župcu in Jaroslavu Kiklju! ŠVICARSKI ČASNIKAR POSTAVLJA NA LAŽ TITA IN VSO NJE« ©OVO KOMUNISTIČNO PROPAGANDO Ugledni švicarski dnevnik “Neue Zue- richer Zeitung” je dne 8. marca t. 1. ob¬ javil pregledno in objektivno poročilo o načrtem in hudem verskem preganjan¬ ju v Jugoslaviji, ki ga je prejel od svo¬ jega dopisnika v Beogradu z dne 6. mar¬ ca t. 1. V poročilu dopisnik omenjenega lista v uvodu omenja, da Titovi komunisti načrtno preganjajo vse vere v Jugosla¬ viji, nato pa obširno poroča o zverin¬ skem napadu na škofa Vovka, v katerem je Titova protiverska gonja dosegla svoj višek. Najprej navaja uradna poročila Titove propagande, zatem pa svojemu listu in preko njega vsemu svobodnemu svetu prikazuje resnično stanje. Tako med drugim navaja, da se je po prvih uradnih poročilih napad na škofa Vovka pričel na novomeški postaji takoj potem, ko ga je baje prepoznala neka ženska, ki je med vojno izgubila dva otroka. Dopisnik pribija takoj, da je to poročilo netočno. Škofa so najprej na¬ padli tedaj, ko je hotel zapustiti postaj¬ no poslopje. Tam je bila zbrana diulial 50-60 ljudi, ki je očividno nanj čakala. Vsi ti so ga napadli in začeli pretepati. Vanj so me¬ tali tudi kose leda in kepe umazanega snega. Ko so mu zagotovili, da ga v vla¬ ku ne bodo več mučili, se je škof Vovk s svojima spremljevalcema podal proti vlaku. Med potjo ga je druhal stalno suvala in pretepala. Del druhali je s škofom vstopil tudi v vlak, kjer so po- divjanci škofa Vovka potisnili v kot in ga mučili ter zasramovali dalje. Tu so ga najprel polili s črnilom, nato pa z bencinom in ga zažgali. Škof je bil; v hipu živa baklja. Uradno poročilo je dalje navajalo, da je škofa tedaj rešil žel. policijski straž¬ nik. švicarski časnikar izjavlja, da je resnica gotovo ta, da policijski stražnik ni nič ukrenil za škofovo varnost, škof Vovk je k sreči nosil usnjene rokavice in je sam odvrgel gorečo suknjo na klop v vagonu, ogenj na celolojdnem ovratniku je pa prav tako sam zadušil z ovratno ruto, potem ko mu je plamen povzročil hude opekline na vratu in spodnji čelju¬ sti. V tem trenutku — tako navaja dalje poročevalec “Neue Zuericher Zeitung” se je pojavil železniški sprevodnik in je izjavljal, da bo državna železni¬ ška uprava zahtevala povrnitev škode, povzročene v vagonu. Zato so gorečo suknjo iz vagona vrgli skozi okno v sneg. Ves ta čas je druhal škofu gro¬ zila in ga zasmehovala. V vagon sta te¬ daj vstopila dva policista, ki prav ta¬ ko nista nastopila proti divjakom. Konč¬ no sta prišla dva uslužbenca UDBE (komunistične tajne policije). Ta dva sta škofa pregovorila, naj odide z nji¬ ma v postajno čakalnico, kjer da ga bo¬ do zaščitili, škof je to storil, za njim je pa stalno pritiskala druhal in se zna¬ šala nad njim. V čakalnici je druhal ško¬ fa Vovka in enega njegovih spremlje¬ valcev prisilila, da sta morala stopiti na klop in tam stati, druhal ju je pa ves čas sramotila, zmerjala in grozila, šele te¬ daj, to je eno uro po prihodu škofovem, se pojavila ženska, ki naj bi bila sproži¬ la vse izgrede. Ženšče se je drlo, da ji je škof Vovk med vojno “požrl” dva otroka. Drugi so mu očitali, da je bil kolaboracionist in da ima na vesti še druge zločine. Dopisnik tu ugotavlja, da je bil škof Vovk med vojno kanonik v Ljubljani in da je imel nalogo pred¬ vsem skrbeti za pregnane kat. duhovni¬ ke, Ljubljane pa da med vojno sploh ni zapustil. Švicarski časnikar zatem poroča, da je zdravnik, ki je bil na postaji, izjavil, da je škofove poškodbe mogoče zdraviti samo v bolnišnici. Ko se je nato pojavil ambulantni avtomobil in je škof Vovk vstopil vanj, je komunistična sodrga preprečila odhod vozila. Oba uslužben¬ ca UDBE sta sedela s škofom Vovkom rod imel zadostno izkustvo, zmožnost in samonadzorstvo za prevzem vodstva nad svetom.” V dolgem govoru se je zavzel za nekakšno organizacijo “vmes¬ nega stališča”, ki ga je opisal kot “ni¬ ti glas Amerike niti glas ZSSR, pač pa glas zahodnoevropskih socialistov, ki vedo kaj hočejo, in kar ni nič drugega, kakor zagotovitev ravnotežja, miru in enakopravnosti na vsem svetu”. FRANCIJA: Politični in vojaški stro¬ kovnjaki Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksem¬ burga so se sestali v Parizu ter sprav¬ ljajo v življenje sklepe zadnjega zaseda- njja NATO-ja v Lisboni. Med ta vpra¬ šanja spada pred vsem postavitev 50 di¬ vizij in 4.000 letal za obrambo zahodne Evrope, določitev vojaških in letalskih oporišč ter njih razvrstitev, nemški de¬ lež v moštvu za evropsko vojsko. ITALIJA: Senat je z veliko večino sprejel Schumanov načrt o nadzorstvu nad proizvodnjo premoga in jekla v Po¬ rurju in Posarju. TUNIZ: V Tunisu so izbruhnili novi nemiri proti francoskim oblastem. Naj¬ večji neredi so bili v Bonu, Sfaxu, Gabe. su, Bizerti in Suši, kjer so demonstran¬ ti odvrgli več ročnih bomb in na števil¬ nih krajih prekinili železniške in tele¬ fonske zveze. PERZIJA: Perzijsko-ameriška poga¬ janja za nadalnje vzdrževanje petrolej¬ ske industrije v Iranu so ste prekinila, ker ni prišlo do sporazuma med ameriš¬ ko delegacijo in perzijsko vlado glede v avtomobilu, namesto, da bi bila nasto¬ pila proti napadalcem. Zato se je škof znova podal na vlak, potem, ko sta mu oba uslužbenca UDBE zatrjevala, da ga množica tam ne bo več nadlegovala.' V vagonu se je znova pojavil zdravnik m je škofu Vovku obvezal rane, čeprav je komunistična druhal to skušala prepreči¬ ti. Na nasvet policistov se je nato škof Vovk podal iz vagona tretjega razreda v vagon drugega razreda, na kar je žel. sprevodnik pristal, potem, ko je škof plačal razliko. Titovi komunisti so pa med tem ves čas tulili, da škof Vovk ni¬ ma ničesar iskati v vagonu drugega razreda in da naj potuje v svinjskem vagonu ali pa na stranišču. Komunistič¬ ni razgrajači so uganjali svoje orgije nad škofom Vovkom vse do odhoda vla¬ ka. Nazadnje so mu še grozili, naj se nikar ne drzne več priti v “partizansko” Novo mesto. V Ljubljani se je moral škof Vovk za¬ radi hudih poškodb zateči v bolnišnico. Na poročila Titove radijske postaje in njegovega časopisja, češ, da je škotfj Vovk pri napadu dobil le neznatne po¬ škodbe, dopisnik “Neue Zuericher Zei¬ tung” odgovarja, da to ni res. in sporo¬ ča, da je moral škof Vovk ležati v bol¬ nišnici 25 dni in se mora zdraviti še se¬ daj, ker se silno počasi ustvarja nova koža na njegovem vratu. Razen tega se je radi teh težkih poškodb smrtnonevar- no poslabšalo njegovo zdravje radi slad¬ korne bolezni. Dopisnik švicarskega li¬ sta tudi pobija govorice, ki so bile raz¬ širjene po Ljubljani, “da je maršal Ti¬ to odredil, da morajo škofa prepeljati v sanatorij Emona” in zatrjuje, da se škof Vovk ni zdravil v sanatoriju Emona, ker je ta rezerviran samo za visoke režim¬ ske dostojanstvenike. Prav tako je ne- (Nadaljevanje na 3. strani) uprave petrolejskih polj, tujih strokov¬ njakov in cene petroleja. Ameriška vo jaška misija pa še nadalje ostane v Te¬ heranu. — Perzijska policija je odkri¬ la zaroto, proti Mosadeku, ki naj bi bil ubit 20- marca, istočasno z njim pa tu¬ di državni minister Amir Alay in šef policije Cupal. FLRJ: Tito je bil v zadnjem času zo¬ pet zgovoren. Bahal se je na vso moč, trkal na svoja “junaška prša” in nagla- šal, da je revček — sam tako močan, da lahko sam “vse zbije”. Na časnikarski konferenci pred 40 se- veroameriškimi časnikarji je izjavil, da “Jugoslavija s hvaležnostjo sprejema orožje, ki ga pošilja USA”, da pa “po¬ šiljke niso zadostne.” Dvoumno je tudi poudaril: “Dokler bodo obstojale razlike med velesilami, lahko pride do vojne. Miroljubni svet ima pravico do oboro¬ ževanja, kadar obstoja vojna nevarnost, teda samo za ohranitev miru in ne za povzročitev vojne, ki naj bi rešila ob¬ stoječe probleme.” Predsedniku ameriških bojevnikov Ginsbergu pa je Tito izjavil: “V slučaju tretje svetovne vojne bo Jugoslavija lahko mobilizirala dva milijona vojakov, s katerimi bo branila vse svoje meje, ne da bi morala prositi za zunanjo po¬ moč.” Ginsberga je posebej začudilo —- po njegovi lastni izjavi, ko se je vrnil v USA — da je Tito z takim fanatizmom izjavil, da Jugoslavija ne bo prosila za tujo pomoč v slučaju tretje svetovne vojne. Za zeleno mizo na Koreji Na Koreji je v nedeljo iznenada prišlo pri poganjanjih v Pan Mun Jonu do nekaterih sklepov, ki so razgovore spet pomaknili z mrtve točke, na katero so zašli pred dobrimi desetimi dnevi. Za¬ vezniki so pristali na kitajsko zahtevo, da bodo po premirju uporabljali pet* in ne šest pristanišč kot izkrcevalne toč¬ ke za nadzorovanje premirja in da ne bodo zahtevali poročil o koncentracijah čet v zaledju. Komunisti pa so s svoje strani pristali na zavezniško zahtevo, da ne bo treba dajati poročil o tajnem orožju, ki bi ga morda imeli zavezniki na korejskem bojišču, prav tako pa tu¬ di na zahtevo, da v pogodbo o premirju ne bodo vnesli člena, po katerem bi bilo zaveznikom prepovedana blokada kitaj¬ ske obale. V ponedeljek pa so pogajanja ponov¬ no zastala, ko so zavezniki zahtevali vstavitev člena, po katerem bodo razšir¬ jene pristaniške cone za nadzorovanje premirja na gotov okoliš, česar komuni¬ sti ne dopuščajo. Komunisti so že tretji dan zaporedo¬ ma protestirali proti “pokolju kitajskih ujetnikov v ujetniškem taborišču na o- toku Koye”, kjer so kom. ujetniki izvedli upor. Zavezniki zavračajo pro¬ teste. Prav tako ponovno zavračajo kom. obtožbe o odmetavanju bomb z okuženim mrčesom na Kitajskem in Mandžuriji, kjer po poročilih divje razsaja kolera. Menda je težko zbolel tudi Maocetung. Na bojišču še vedno traja precejšen mir, zlasti ker ga je zaroedel nov visok ARGENTINA Vlada je v zvezi z ureditvijo vpra¬ šanja cen živilom in ostalim življen- skim potrebščinam in plač delavstva ter uradništva prejšnjo soboto izdala prvo odredbo, s katero je določila no¬ ve cene večini predmetov za vsakdan¬ je življenje. Cene nekaterim vrstam živil so nekoliko višje od dosedanjih, druge so pa ostale v veljavi, take, kakršne so bile dosedaj. Te cene so sedaj ustaljene in jih nihče ne sme spreminjati. Istočasno so v soboto zvišali tudi prevozne tarife na želez¬ nicah. Zvišanje znaša 30—40%. Pri¬ hodnje dni bo vlada izdala odredbe, s katerimi bo določila nove cene tudi za ostalo blago. Organi Urada za kon¬ troliranje cen skrbno pazijo, da se vsi prodajalci živil in ostalega blaga drže novih cen. Za prestopke te od¬ redbe so določene ostre kazni in ob¬ lasti vsakega prestopnika takoj za- pro. V Buenos Airesu in predvsem v istomenski provinci ter še v nekate¬ rih drugih provincah je prav do zad¬ njih dni pritiskala silna vročina. Temperatura se je stalno gibala oko¬ li 30° in navzgor ter je dosegla pred dobrim tednom višek s 37,9°. Vročina je bila tolikšna, da se niti noči niso dosti ohladile. Pred dnevi je pa pri¬ čelo deževati in se je ozračje že pre¬ cej shladilo, znak, da je jesen pred vratmi. Suša, ki je bila v provinci Bs. Aires in še po nekaterih drugih provincah, je povzročila veliko ško¬ do. Po drugih provincah, kot n. pr. v San Luisu, kjer lani 9 mesecev niso imeli niti kaplje dežja, je pa letos de¬ ževalo, kakor že dolgo let ne. Pone¬ kod so imeli tudi hude nalive. V Buenos Airesu je bilo radi hude vročine zadnje dni tolikšno povpra¬ ševanje po pivu, in drugih hladnih pi¬ jačah, da pivovarne niso mogle svo¬ jim strankam postreči s pijačami v tolikšni količini, kakor je bilo po¬ vpraševanje. Da hi oblasti točno ugo¬ tovile proizvodnjo teh obratov v zadnjem času, so imenovale nadzor¬ nike, ki bodo pregledali vse te obrate, kemični laboratoriji bodo pa preizka- li pijače, ki so bile v tem času pri- pravljane. Kako velika , je bila pora¬ ba hladilnih pijač v dnevih vročine sa¬ mo v Buenos Airesu, priča dejstvo, ; da je tovarna za izdelovanje hladil¬ ne pijače Coca Cola letos dnevno pri¬ pravljala 250.000 steklenic te pijače več, kakor pa druga leta in še je ni bilo zadosti. Predsednik gral Peron je te dni sprejel predstavnike tuk. židovske or¬ ganizacije, ki so mu zagotovili vso podporo za izvedbo letošnjega gospo¬ darskega načrta. Nacionalna žandarmerija je dose¬ daj spadala pod vojno ministrstvo. Z vladno odredbo je sedaj prišla v se¬ stav notranjega ministrstva. Skupina francoskih alpinistov, ki se že dalj časa mudi v Argentini in se je proslavila v alpinističnem sve¬ tu z vzponom na vrh gore Fitz Roy v Patagoniji, je v zadnjih dneh na¬ pravila turo na vrh Acancague. Albert F. Nufer, šef odseka za la¬ tinsko - ameriške države v am. zu¬ nanjem ministrstvu, bo novi a- meriški veleposlanik v Argentini. Tako poročajo iz 'VVashingtona, kjer je am. zun. ministrstvo predsedniku Trumanu že predložilo v podpis nje¬ govo imenovanje. V Mendozi računajo, da bo letošnji pridelek oljaric dosegel 18 miljonov kg. Na sestanku Glavnega odbora Glavne delavske zveze je bil Jose Rs- pejo znova izvoljen za glavnega taj¬ nika CGT. Vse udeležence kongresa je sprejel tudi predsednik gral Pero« ter jim je govoril o vseh sed. aktuel- nih vprašanjih. CGT je predsednika zagotovila, da bo z vsemi močmi pod¬ pirala izvedbo let. gospodarskega na¬ črta in bo predvsem storila vse, da se bo proizvodnja vsega blaga še po¬ večala. Jesenski odnosno zimski uradni čas je začel od ponedeljka veljati v vseh argentinskih državnih uradih. Uradne ure so od enajste dopoldne do šeste ure zvečer. Ta uradni čas bo veljal do 15. novembra. sneg. Živahno se udejstvuje samo ame¬ riško in komunistično letalstvo, Ame¬ rikanci so izgubili v preteklem tednu nad 20 letal, komunisti pa ok. 27. oboji večinoma lovce. Veletrdnjave so, kakor običajno, bombardirale važna železniška križišča in skladišča municije in hra¬ ne v kom. zaledju. Buenos Aires, 20. HI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran S« ilovice vz po podatkih ljudskega štestia 1948 je ^,jl 0 tedaj v Jugoslaviji 6,387.285 poro¬ čenih ljudi. Zanimivo pa je in gotovo znak sedanjih razmer pod komunisti, da j e bilo med njimi 358 zakoncev starih ; z pod 14 let .Tudi med vdovci so bili tri m oški in 10 žensk izpod 14 let. V teh otroških zakonih izpod 14 1 t starosti je bil 1. 1948 ločen en moški i n tri ženske. Največ razpo-, rok je bilo v Srbiji in sicer 35.490. Po¬ ročilo razporok za Hrvatsko in Slovenijo številčno ne navaja ter samo pravi, da jih je bilo v Hrvatski manj, še manj pa v Sloveniji. Centralna ljudska univerza je v Ljub¬ ljani ustanovila delavsko gimnazijo, prvi razred te gimnazije so letos odprli v Mostah, šiški in na Viču. “Ljubljanski brivci in higiena”. Pod tem naslovom se nek ljb. medicinec v ljb. režimskem listu nad nesnago p,o ljubljanski brivci sploh ne razkužujejo “Vsak moški lahko opazi, da mnogi ljubljanski brivci spolh ne razkužujejo britev pred uporabo, s veda še manj o- stali pribor, ki je za hritje potreben. To TITOV GENERALŠTABNI POLKOVNIK FRANC JAKLIČ POBEGNIL V SVOBODNI SVET Nemško in italijansko časopisje v Ev¬ ropi v zadnjem času veliko piše o Slo¬ vencu Francu Jakliču, polkovniku Tito¬ vega glavnega štaba, ki je pred nekaj časa pobegnil iz Jugoslavije v svobodni svet in se javil ameriškim vojaškim ob¬ lastem. Amerikanci so polkovnika Fran- ga Jakliča takoj odpeljali v Heidelberg v Nemčiji, kjer je vrhovno poveljstvo ameriške vojske v Nemčiji. V zvezi s pobegom polkovnika Franca Jakliča je nemška revija “Der Spiegel’’ nedavno objavila senzacionalno poročilo, da je pobegli generalštabni Titov pol¬ kovnik Jaklič prinesel s seboj mikrofo- tografije raznih važnih Titovih vojaških dokumentov in še veliko drugih doka¬ zov, iz katerih je razvidno, da je spor Tito-Stalin samo rafinirana komunistič¬ na igra. “Der Spiegel” navaja, da so vsekakor točna sledeča dejstva: 1. O identiteti polkovnika ni dvoma; 2. Da je bil Jaklič vodilni častnik protivohunskega urada v Titovem gene¬ ralnem štabu in 3. Zahodnim vojaškim atašejem v Beogradu je bilo znajo, da je bil Jaklič desna roka šefa kontrašpionaže grala Dapčeviča. V zvezi s tem prebegom je važno dejstvo, da so dosedaj vsi prebežniki iz Jugoslavije v svobodni svet, izjavljali, da spor med Titom in Stalinom ni re¬ sen, vendar s takimi dokazi, kakor je ba¬ je sedaj to storil Jaklič, tega nihče ni mogel potrditi. Polkovnik Jaklič je po poročilih iz Ev¬ rope prinesel s seboj še druge važne dokumente, o katerih pa časopisje ne po¬ roča. je tudi glavni vzrok, da kulturni človek tako težko stopi k brivcu, saj je vedno v skrbeh, da ni morda nalezel neprijetne¬ ga izpuščaja ali celo še kaj hujšega.” V zvezi z novo pariteto dinarja je zvezna vlada v Beogradu šestkratno zvi¬ šala konzularne takse. Fin. min .v Beogradu je izdal odred¬ bo o oprostitvi vseh taks na darilne pa¬ kete, ki jih pošilja organizacija Čare. Zastavne pravice za stare terjatve bo¬ do brisali. O tej uredbi ljb. vlade je ljb. tisk objavil naslednje: podatke: "Na predlog ministra za pravosodje je vlada LRS izdala uredbo o izbrisu zastavne pravice za stare terjatve. Da se spravi stanje zemljiških knjig v sklad z dejanskim stanjem in se razbremeni¬ jo sodišča nepotrebnega dela v zvezi z zastavnimi pravicami, ki dejansko ne obstajajo več, se bodo po uradni dolžno¬ sti izbrisale v zemljiških knjigah na o- zemlju Slovenije zastavne pravice za vse terjatve, za katere je bila ta pravi¬ ca vknjižena do 31. decembra 1920 .Po uradni dolžnosti se izbrišejo tudi zastav¬ ne pravice za tiste terjatve, za katere je bila ta pravica vknjižena od 1. januar¬ ja 1921 do 8. maja 1945, če današnji znesek zemljiškoknjižno zavarovane ter¬ jatve (brez upoštevanja postranskih ob¬ veznosti), obračunan po veljavnih pred¬ pisih, ne presega vrednosti 1000 din. Ne bodo pa izbrisane tiste terjatve, za ka¬ tere upniki do 30. junija t. 1. sporoče pristojnemu okrajnemu sodišču, da ne privolijo v izbris zastavne pravice. V (Nadaljevanje z 2. strani) točno poročilo — to zopet poudarja do¬ pisnik švicarskega dnevnika, da je ju¬ goslovanska vlada izrekla škofu svo-, je obžalovanje radi novomeškega napa¬ da in naglaša, da škof take izjave od vlade ni prejel. Baje je bil pri njem sa¬ mo državni pravdnik in ga je vprašal za odškodninsko zahtevo, nakar je škof Vovk izjavil, da nima nobenih odškodnin¬ skih zahtev in je sam tudi plačal vse stroške za zdravljenje v bolnišnici. Končno beograjski dopisnik "Neue Zuericher Zeitung” ugotavlja, da je div¬ janje komunistične druhali na novome¬ ški postaji trajalo kot po načrtu od pri¬ hoda vlaka ob 8.45 uri zjutraj pa vse do odhoda vlada ob 13.15 uri popoldne, t. j. polne štiri ure. Tako je predstavnik svobodnega tiska v središču Titove komunistične diktatu¬ re pred vso svetovno jaavnostjo postavil na laž vsa poročila, ki jih je Titova propaganda spuščala v svet v zvezi z brutalnim napadom na škofa Vovka in potrdil, da Titov komunizem načrtno preganja ne samo katoliško, ampak tudi vse ostale vere. Prav tako, kot to po¬ vsod delajo pravi komunisti. In Tito s svojimi sodelavci ne opusti nobene pri¬ like, da ne bi poudaril, da je boljši ko- komunist, kakor pa Stalin, kateremu o- čita, da se je izneveril Leninovim nau¬ kom. tem primeru morajo navesti številko zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je terjatev zavarovana, katastrsko obči¬ no, ime dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika) in znesek terjatve. Zemljiš¬ koknjižna sodišča bodo začela izvajati izbris zastavne pravice s 1. julijem t .1. delo pa se mora opraviti do 30. marca prihodnjega leta.” Dr. Joža Vilfan, dosed. Titov poslanik v Indiji, je imenovan za poslanika v Birmi. Arhitekta Jožeta Plečnika je ob nje¬ govi 80 .letnici rojstva imenovala za častnega doktorja tudi Tehniška visoka šola na Dunaju. Pod Skalco ob Nevljici v Kamniku so delavci kopali temelje za postavitev či¬ stilnih naprav. Pri delu so izkopali o- gromno mamutovo glavo. Shranili je bodo v kamniškem muzeju. Ing. Dušan Sernec, biv. ban in mini¬ ster in po milosti komunistov tudi ne¬ kaj časa kraljevi namestnik, je 15. feb¬ ruarja umrl v Ljubljani. Na državne stroške so ga v nedeljo, 17. februarja po¬ kopali pri Sv. Križu v Ljubljani. "Kot enega redkih starih meščanskih politi¬ kov, ki so v osvobodilni borbi slovenske¬ ga naroda sodelovati od začetka in ji o- stali ves čas zvesti” mu je “Slov. poro¬ čevalec v Ljubljani ob smrti posvetil toč¬ no 45 vrstic. V njih navaja, da je pok. leta 1945 odšel iz Ljubljane na bazo 20 v Kočevski Rog, kjer je sodeloval pri Izvršnem odboru OF. Jeseni leta 1944 je od tu odšel v Črnomelj, odkoder se je z letalom odpeljal na Vis, z Visa pa v Beograd. V AVNOJU je opravljal fi¬ nančne posle. Ob imenovanju jugoslo¬ vanske vlade 7. marca 1945 v Beogradu je bil imenovan za kraljevega namestni¬ ka in je na tem mestu ostal vse do od¬ stavitve kralja in proglasitve republi¬ ke. Na to je živel v pokoju, ker je de¬ lo za komuniste opravil in ga niso več rabili. V Dragi pri Begunjah so nedavno u- strelili 110 kg težkega divjega prašiča. V Ljubljani je 28. januarja t. 1. v Slovenci v Buenos Aires KONCERT SOLER-BILJENSKEGA V RADIO MUNDO V BS. AIRES Zadnji petek zvečer je nastopil v ra¬ dio El Mundo naš rojak, pianist g. A. Soler - Biljenski. Z radijskim orkestrom .je odigral klavirski solo Comile Saint Saensa: Koncert za klavir z orkestrom št. 2. opus No. 22 Zanimivo je da se je ta skladba, ki ima dokaj trdih mest tako za orkester kakor za solista (predvsem 2. in 3. del), izvajala tokrat prvič v Ar¬ gentini. Daši je težko prodreti in se utrditi v tujini, vendar je Soler argentinskemu glasbenemu občinstvu dobro znan. Ka¬ kor so prvi nastopi pokazali njegov ve¬ lik talent in smisel za glasbeno poustvar¬ janje, pa odkrivajo zadnji koncerti vse bolj popolno in zrelo obliko: v njem se vedno bolj javlja umetnik, ki zna kompo¬ ziciji vdihniti življenje, jo po svoje do¬ živeti in ji vtisniti že lastno podobo. In 68. letu starostu umrla znana slovenska gledališka igralka Polouica Juvanova. Pokojnica je 50 let svojega življenskega dela posvetila slovenskemu gledališču. Pokojna Polonca Juvanova je bila roje¬ na 6. februarja 1884 v Mengšu pri Kam¬ niku. Ljudsko in meščansko šolo je obi¬ skovala pri uršulinkah v Ljubljani, dra¬ matično šolo od 1900-1902 pri Ineman- nu, od leta 1918 se je pa učila pri Nu¬ čiču. Članica ljubljanskega gledališča je postala 2. nov. 1900. Najbolj znana je njena kreacija vloge Majde v “Div¬ jem lovcu” in v ostalih ljudskih igrah ter kot županja v Cankarjevem “Po¬ hujšanju”. Umrli so. V Ljubljani: Ivan Kumše, se smrtno ponesrečil v Litostroju, An¬ tonija Tavčar, Franc Radej, uslužb. nad- zorništva proge Ljubljana - Rakovnik, Srečko Centa, radio telegrafist, EU Dra¬ gar, Marija Marn, vdova po strojevodji Avgustu Marnu, Maks Zupančič, refe¬ rent biv. Pok. zavoda v p., Minka Pogo- revčnik, Alojzij Burkeljc, žel. uradnik v p., Franc Hribar, Jože Medved, upoko¬ jenec iz Trnovega, Marija Kobal, roj. Pretnar, Ivana Klinec, roj. Snoj in Franc Kranjc, član partijske organiza¬ cije poverjeništva za notranje zadeve v Kranju, Albina Bardorfer v Mengšu, Viktorija Maček, roj. Jeršinovec na Vr- sniki, Franc Gregorevčič, posestnik na Malem vrhu pri Brežicah, ing. Joško Šnajder v Ljutomeru, Danilo Bubnič v Gorici, Lucija Sever, roj. Vrankar v Klečah, Franc Koranter v Medvodah, Marija Kranjčič, bolničarka v bolniš¬ nici za tuberkulozne v Novem Celju, Tanja Klinar v Kranju, Karel Mavrič šolski upravitelj v p. v. Gornji Radgoni, Ignacij Lenart v Gradiških Lazah, Ur¬ šula Sicherl v Domžalah, Anica Kavčnik na Viču, Franc Troha v Kranju, Kon¬ rad Pečovnik kmet. tehnik v p. v Šmar¬ ju pri Jelšah, Ivan Erjavec, zid. mojster na Ježici, Rudolf Šinkovec, drž. upoko¬ jenec na Viču, Marija Orovič, roj. Golob v Mariboru, Franc Hrastnik v Celju m Borut škoporec v zdravilišču za tuber¬ kulozne v Topolščici. Argentini prav v tem je bila na zadnjem koncer¬ tu njegova velika moč. škoda, da je orke¬ ster mestoma izzvenel šibko in prazno. Rekel mi je, da s koncertom ni bil za¬ dovoljen; to kaže le močno stremljenje k popolnosti in izgraditvi Solerja v prave¬ ga umetnika, ki bo ponesel slovensko ime v veliki svet. Tudi radijski napovedova¬ lec ga je tokrat lepo predstavil poslu¬ šalcem kot Slovenca. Ket takemu želimo še polno uspehov! Dr. K. MISIJONSKI VEČER NA PRISTAVI V MORONU Zadnjo soboto sta predavala tu mude¬ ča se slovenska misionarja iz Kitajske na Pristavi v Moronu in sicer kar lepo na prostem. Čeprav ni bilo mogoče do¬ sti ljudi obvestiti, se je vendar zbralo 75 poslušalcev. Najprej je govoril g. Po¬ korn o razvoju katolicizma na Kitajskem, zatem je imel še krajši nagovor v ki¬ tajščini in je zapel v tem jeziku Očenaš in Zdravo Marijo. G. Prebil je podal Roditeljski sestanki Naši roditeljski, bolje rečeno, vzgojni sestanki v tujini — ali so sploh potreb¬ ni? Ali niso odveč? Slovenski izseljenci smo, če ne v dru¬ gem, v tem gotovo edini, da si želimo lepšo, srečnejšo bodočnost. Naša bodoč¬ nost bo pa takšna, kakršni bodo naši ljudje, posebno mladina. Mladina kuje bodočnost narodu; dobra mladina ga rešuje, slaba pogublja. Gotovo se vsi zavedamo, kako pogu¬ ben vpliv imajo na našo, posebno doraš- čajočo mladino slabe kino predstave bari, zabave, poplava slabih listov, knjig in časopisov. Kakšna bo to¬ rej naša mladina ? Takšna, kakor jo bo¬ mo vzgojili, če bomo poskrbeli za njeno temeljito versko in narodno vzgojo, bo dobra; če ji pa t© ne bomo dali, bo prav gotovo slaba. Če bi naša mladina v novi domovini izgubila vero, poštenje in narodno za¬ vest, bi ne mogli več upati, da se bo kdaj uresničila pesnikova napoved: “Vreme¬ na Kranjcem bodo se zjasnila in zvezde roilše kot nekdaj sijale.” Pripraviti bi se morali na počasno umiranje v ver- ,skem in narodnem oziru. Tesati bi mora¬ li rakve in kopati grobove. Toda, ah nam niso že brezbožniki stesali dovolj mrtvaških rakev in skopali dovolj gro¬ bov? Saj je vsa Slovenija posuta z nji¬ mi. Ne rakev, ne grobov, mi hočemo živ¬ ljenja — za Cerkev, narod in domovino, življenja tudi zase. Zato moramo rešiti in krščansko vzgojiti mladino v tujini. Kdo je poklican k temu deju? Gotovo starši, duhovniki, vzgojitelji, naše ver¬ ske in narodne organizacije, posebno mladinske, Društvo Slovencev. Toda ne samo ti in te, ampak vsa slovenska skup¬ nost, Ti in jaz, vsak Slovenec v Argen¬ tini. Morda ugovarjaš: ‘Kaj naj vendar jaz počnem na vzgojnih sestankih? Sodelo¬ vati ne morem, ker nisem učen, tudi ne po svojem poklicu vzgojitelj, ne oče ne mati...” če drugega ne moreš, beri vzgojne članke v naših listih, udeležuj se roditeljskih sestankov, poslušaj vzgojna predavanja in budi zanimanje zanje. Gre za lepšo bodočnost našega naro¬ da, gre za rešitev naše domovine. Zato je dolžnost vsakega poštenega Slovenca v izseljenstvu, da rešuje, gradi in osre¬ čuje ,da mlade ljudi vzgaja z lepim vzgledom in besedo. Odstraniti moramo razvaline, ki jih v mladih dušah povzro¬ čajo tisti, ki so namesto Boga izbrali za temelj svoje strašne vzgoje: krivico, rop, požig, umor. To bomo dosegli, če bomo vsej naši mladini ki je tu z nami zago¬ tovili vzgojo, zgrajeno na neporušnem temelju katoliške vere in materine be¬ sede. če hočeš pri tem sodelovati, pridi na naš vzgojni sestanek (30 t. m. v Ra- mos Mejia). razvoj in metode komunistične revoluci¬ je v Kini. Med in po predavanju so za¬ vrteli več poučnih in zabavnih filmov. Ljudje so bili s prireditvijo zelo zado¬ voljni in tudi težko preizkušena misijo¬ narja sta se v slovenski družbi dobro počutila. f Dr. MATIJA MURKO V Pragi, ki je bila zadnjih 30 let nje¬ gov dom, je v izredni starosti 91 let umrl upokojeni univerzitetni profesor slavist dr .Matija Murko. Izredno nadarjeni Prlek ima za sabo dela, ugleda in uspehov polno življenje. Znal si je odpreti pot v veliki svet in pametno izkoriščati zveze, ki mu jih Je ponujalo znanstveno delo. Spoznavanje slovenstva, prizadevanje za njega napredek — to je bilo pokoj¬ nikovo vodilo od dijaških let dalje. Bil je zadnji slavist, ki je skušal obvladova- *i vse širno področje slavističnih študij ~-po zgledu Kopitarja, Miklošiča ,Jagi- Ca - Ker pa je predmet postal tako veli¬ kanski in ker se je Murko toliko ukvar- Jal z organizacijo znanstvenih ustanov m toliko posegal v časnikarsko in dru¬ žno življenje, pa tudi ker ni bil de ležen genialnosti svojih treh naštetih Prednikov, se je njegovo plodovito u- stvarjanje razbijalo v manjše spise in Navadno ni prodiralo na dno globin. Bil je tudi eden poslednjih oznanje- v alcev slovanske vzajemnosti, kot mu je rna lo pred drugo svetovno vojno dejal sr bski slavist prof. Belič. Mesto pro¬ fesorja za jugoslovanske jezike in slov¬ iva na Karlovi univerzi (od 1920 do u- Pokojitve 1931) in predsednika Slovan¬ skega instituta v Pragi (1932 do 1941) je znal napraviti za središče zbliže¬ vanja slovanskih narodov in medseboj¬ nih kulturnih ter družabnih stikov. O življenju in delu velikega rojaka se moremo danes poučiti iz Spominov, ki jih je sam napisal v češčini, lani pa jih je v slovenskem prevodu izdala Sloven¬ ska matica v Ljubljani. Najbolj vidne sledove je zapustilo Murkovo delo za spoznavanje jugoslo¬ vanske narodne pesmi. Od leta 1909 je napravil osem dolgih popotovanj po hr- vatskih in srbskih pokrajinah, ki so da¬ la neštevilne občudovanja vredne pripo¬ vedne narodne pesmi. S teh potovanj je objavljal poročila, ki so zbudila veliko zanimanje v znanstvenem svetu. Iz pre¬ davanja na Sorboni je nastala knjiga “Narodna epska poezija v Jugoslaviji na začetku 20. stoletja.” (1. 1929 v fran¬ coščini). Z modernimi tehničnimi sred¬ stvi (fonograf n. pr.) mu je uspelo do¬ gnati nove stvari (kako pesmi nasta¬ jajo in se širijo; navade narodnih pev¬ cev; njihovi instrumenti itd). Posnel je na plošče pesmi, o katerih so sodili, da so že davno mrtve in prišel do prepri¬ čanja, da je narodni pesmi na slovan¬ skem jugu prisojeno še dolgo življenje. Odboru na nabiranje slovenskih na¬ rodnih pesmi, ki naj bi izšle v velikan¬ skem delu “Narodna pesem v Avstriji”, je bil Murko predsednik. O usodi zbirke (teksti z melodijami) je poročal v Et¬ nologu 1. 1921. Najobsežnejša razprava iz Murkovega zanimanja za folkloro je spis “K zgodo¬ vini ljudske hiše pri Jugoslovanih” (v nemščini 1. 1906). Za slovenske razisko¬ valce pa je napravil pravi načrt za or¬ ganizacijo etnografskega študija, ko je poročal o razstavi te vrste v Pragi 1. 1896. Raziskavanje slovanske književne zgo¬ dovine je dalo tri večja dela: prvi del “Nemških vplivov na začetke slovenske romantike” in “Češka romantika” (1. 1897 v nemščini). Na žalost ostali deli, za katere je imel zbranega veliko gra¬ diva, niso izšli. Kot univ .profesor v Gradcu je izdal “Zgodovino starejših jugoslovanskih literatur” (1908), kot praški profesor pa “Pomen reformacije in protireformacije za duhovno življenje južnih Slovanov” (Slavia 1925-1927, v knjigi 1. 1927). V vseh treh delih je premaknil težišče z bibliografske in fi¬ lološke enostranosti na zasledovanje duha tistodobnih kultur in gibanja idej¬ nih tokov. Še mladega znanstvenika so povabili, naj opiše Slovence za dve vodilni en¬ ciklopediji tistega časa: za Brockhiausov Konversat]ionslexikon in za Ottuv slovnik naučny, kar je -Murko spretno in vest¬ no izvršil .Izkazal se je tudi kot izvr¬ sten biograf. Njegove obdelave Kollar- ja, učenika slovanske vzajemnosti in Vatroslava Oblaka, tako zgodaj umrle¬ ga učenjaka največjega formata (oboje v Letopisih Slov. matice); dr. Miklošiča, svojega učitelja, zgodovinarja Josefa K. Jiračka (v letu njegove smrti 1819) so vzori za dela te vrste .Posebno je pi¬ satelj znal prikazati probleme v stro¬ kah, s katerimi so se imenovani možje bavili, in pomembnost rešitev, do kate¬ rih so se dokopali. Število manjših spisov po revijah in časnikih z vseh navedenih področij je nepregledno. Organizatorične sposobnosti je Mur¬ ko pokazal, kamor je prišel. Najprej je kot naslednik dr. Gregorja Kreka na važni slavistični stolici v Gradcu preu¬ redi! tamkajšnji seminar in ves čas (1902 do 1917) izkazoval vztrajnost/ združeno s taktičnim darom; vse to v dobi neprestanih napetosti in na kočlji¬ vem mestu, ali kot se je izrazil cesar Franc Jožef, ko so mu predstavili nove¬ ga profesorja: “Ein sehr schvderiger Posten”. L. 1917 so ga poklicali na me¬ sto umrlega slovitega slavista Leskie- na v Leipzig. Tu je zlasti razširil po¬ znanstva z nemškini učenjaki. Največje delo pa ga je čakalo v Pragi, kjer je bil duša načrtov za slavistične študije in strokovnih ustanov. Bil je tudi sousta¬ novitelj in sourednik revije Slavia, ki si je znala pridobiti precej tiste veljave, kot je je imel prej Jagičev “Archiv fuer slavische Philologie”, samo, da so zdaj namesto nemščine stopili slovanski in zapadnoevropski jeziki Predsedoval je do nemške okupacije Slovanskemu Institutu, vodil I. kongres slovanskih! filologov v Pragi 1. 1929, se trudil za češko jugoslovanske ligo, skrbel za- znanstveno napredovanje, pa tudi za družabno uglajenost in izboljšanje gmot. nega položaja slovenskih in drugih slo¬ vanskih študentov, dočakal še osvobo¬ ditev izpod nemške zasedbe, pa tudi no¬ vo sužnost pod komunisti, ki je pa kot navdušen slovanoljub in kot starček, ki so mu še Nemci prizanesli, najbrže ni prehudo občutil. Zato je na koncu Spo¬ minov lahko zapisal: “Ko se oziram po svojem dolgoletnem znanstvenem in dru¬ žabnem delovanju, smem reči, da sem doživel izpolnitev svojih življenskih idealov v večji meri, kakor sem sam pričakoval. Velika in delotvorna zami¬ sel slovanske vzajemnosti se izvaja po¬ vsod na kulturnih, gospodarskih in po¬ litičnih toriščih.” Ugotovitve prvega stavka se veseli¬ mo, medtem ko v drugem vidimo ali sklonitev sive glave pred silo ali pa zmo¬ to starca, ki živi izmladostne navduše¬ nosti za previsoko postavljen ideal. Ka¬ ko je sicer mogoče delo komunističnega bloka za svetovno revolucijo in sužnost vseh zamenjati s sodelovanjem slovan¬ skih narodov za kulturen dvig in svobo¬ do vsakega izmed njih ? A.G. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. HI. 1952 P O SVETU Z lažjo ga pozdravljajo. SLOVENCI Mšmeadeir Preč. g. Andrej. Križman se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal svoje¬ mu položaju v škofiji Portoviejo in se umaknil v privatno življenje. Njegov se¬ danji naslov je: A. K. Guayaquil, Casi- lla 541, Ecuador. N&rveška Prejeli smo Vaše pismo z dne 12. ja¬ nuarja t. 1. in smo bili zelo veseli Vaše¬ ga sporočila, da je Društvo Slovencev v Buenos Airesu plačalo naročnino “Svo¬ bodne Slovenije” za nas na Norveškem. Z velikim veseljem smo že dobili tri številke. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo brali v “Svobodni Sloveniji’’ svoja ime¬ na. Slovenci, ki se zdravimo radi bolez¬ ni v tuk. sanatorijih, pa nismo vsi sku¬ paj v enem senatoriju. Ko preberemo “Svobodno Slovenijo” v našem zdravi¬ lišču, jo pošljemo rojakom v dragi sa¬ natorij. Vprašujete nas kako nam je. Sporoča¬ mo Vam, da nam hvala Bogu ni slabo. Ljudje so namreč silno dobri in nas ima¬ jo radi. Zima je huda. Hvala Bogu, da so nas dobro oblekli in obuli. Vsak do¬ bi mesečno po 20. kron. t, j. toliko, da imamo vsaj za znamke in za kako ma¬ lenkost. Zdravje se nam zboljšuje, zdra- I vi pa še nismo. Od Slovencev smo tu: Lovrenc Čeh iz Slov. goric pri Ptuju, Avgust Piciga iz Komna, Pavel Kravanja iz Bovca, Son¬ ja Menart iz Idrije, Irena Ambrožič iz Ljubljane. V dragem zdravilišču pa je Franc Menčak, z ženo in dveletnim otrokom. Od kod je doma, ne vem, ker je prišel šele pred nkaj dnevi. Pisal mi je pa da mu ni najboljše. Od Slovencev sem končno tu še jaz — Anton Ficko z dru¬ žino iz Murske Sobote v Prekmurju. Prosimo Vas, bodite tako dobri in spo¬ ročite našo zahvalo Društvu Slovencev v Buenos Airesu za veliko naklonjenost, ki nam jo je izkazal s tem, da nam jo je izkazal s tem, da nam je naročil “Svobodno Slovenijo”. Lepo Vas pozdravljamo vse skupaj in vsem Bog plačaj za vse! Anton Ficko z družino. Anglija Že zopet je smrt posegla v naše vr¬ ste. V nedeljo, 27. januarja t .1. je v Castelfordu pri Yorkshiru umrl 49 let¬ ni g. Pavel Majerle, kolar po poklicu m doma iz Predgrada - Starega trga ob Kolpi. Pokojni Majerle je v soboto, 26. januarja, še delal v premogovniku in zvečer istega dne je še bil z ostalimi Slo¬ venci v bližnjem mestu; predno je zve¬ čer legel, je začel tožiti, da mu ni do¬ bro. Isto je zatrjeval naslednji dan v nedeljo. Popoldne tega dne se mu je zdravstveno stanje znatno poslabšalo. Poklicali so takoj zdravnika in duhov¬ nika. Zdravnik je ugotovil močno pljuč¬ nico, kateri je še istega dne podlegel. Duhovnik mu je mogel podeliti samo še sv. poslednje olje. V četrtek, 31. januar¬ ja,so ga tamošnji Slovenci in lepo število domačinov spremili na pokopališče v Castelfordu k večnemu počitku. Pogreb¬ ne obrede je opravil č. g. Ignacij Kuns¬ telj ob asistenci kat. duhovnikov iz Cas- telforda. Pokojni Pavle je bil pristen Belokra¬ njec, vedno vesel in šegav. Bil je vse¬ skozi globoko veren in pošten Slovenec. Tu v Angliji zapušča bratranca Jožeta, pri vas v Argentini več znancev in soro- jakov, doma pa priletno mater, katero je pridno podpiral. Naj uživa pri Bogu večno plačilo! O zborovanju narodov za železno za¬ veso in o slovenskem zastopstvu na njem smo Vam že poročali. O zverinskem napadu na škofa Anto¬ na Vovka v Novem mestu je angleško katoliško časopisje obširno pisalo, najo¬ streje obsodilo ta napad Titovih komu¬ nistov in nastopilo najodločneje tudi pro¬ ti samemu Titu .Ob tej priliki je angle¬ ško katoliško časopisje tudi opozarjalo angleško in svetovno demokratsko jav¬ nost, da v sedanji Titovi Jugoslaviji trpi v raznih koncentracijskih taboriščih še Vedno nad 200.000 oseb, med temi tudi okrog 230 katoliških duhovnikov. Po¬ ročila o surovem napadu na škofa Vovka so prinesli tudi vsi ostali angleški listi. O smrti angleškega kralja Jurija VI. ste poročali. Kraljeva smrt je zajela ves otok v globoko žalost, ker je bil pok. kralj med ljudmi zelo priljubljen. Na pogrebu sta bila tudi kralj Peter II. in knez Pavle s svojima soprogama. Drugače je pri nas, hvala Bogu, še kar dobro. Kakor drugod po svetu, tudi pri nas cene vsem živilom in ostalemu bla¬ gu precej naraščajo. Če ne bo slabše, bomo tudi to z lahkoto ali pa s težavo prebredli. Prisrčen pozdrav vsem bralkam in bralcem Svobodne Slovenije! V Kan)ado so se izselili. Dne 13. dec. 1951: Gdč. Marija Repatec iz Bradforda; 5. jan. 1951: družina Podlesikova iz Bloxwicha; dne 12. jan. gdč. Vera Ja¬ vornik iz Market Bossivertha. Iz domo¬ vine pa je prišla k svoji hčerki v Bre- conu ga Kranjčičeva. Slovenska knjižnica “Slovenska knji¬ ga” v Coventry-ju razpolaga že z vec sto slovenskimi leposlovnimi in znan¬ stvenimi knjigami. I lahko-aflefsko tekmovanje S F Z Zopet ena nedelja zdravja in veselja. Fantje so imeli svoje prvo lahkoatletsko tekmovanje .Don Boscov zavod v Ramos Mejia, kot že tolikokrat gostoljubna streha, je tudi to pot bil prizorišče. Vsi fantje . so hvaležni salezijanskemu vod¬ stvu za takšno naklonjenost, odbornikom SFZ ki so s trudem pripravili to veli¬ ko pripeditev in še posebno športnemu referentu SFZ g. Tomažinu Lovrotu. Po podeseti sv. maši so začeli lah- koatleti s svojimi disciplinami; tekmo¬ valci so dobili sledeča mesta: (navaja mo samo prvi dve mesti), tek na 100 m: Tomažin Lovro—Prijatelj Jože; tek na 400 m. SlovŠa—Krajnik Tone; tek na 1000 m: Tamazin Jernej—Gnezda Ivan; skok v višino: Petrovšek Vinko—Prija¬ telj Jože; skok v daljavo: Vrečak Elo — Prijatelj Jože; met krogle: Trpin Jože — Magister Milan; met diska: Magis¬ ter Milan — Trpin Jože; štafeta 4x100 m: Petkovšek Vinko, Krajnik Tone, Pri¬ jatelj Jože, Tomažin iLovro. Opoldne so se fantje okrepčali s klo¬ basami in pijačo, ki je bila pripravlje- V Buenos Airesu izhaja slovenski list “Nova Domovina”, namenjen starona- seljencem in v službi Titove komunistič¬ ne propagande. Kot tak ni mogel prezreti obiska škofa dr. Rožmana v Argentini. Zlil je nanj nekaj gnojnice ter ponovil stare, obrabljene fraze komunistične propagande. — Za vse to se ne bi zme¬ nili, ker tako mora pisati po službeni dolžnosti vsak, ki je v službi komuniz¬ ma. ‘Nova Domovina” pa je hotela ob tej priliki še posebno poudariti svojo ne¬ srečno vlogo. Objavila je o škofu dr. Rožmanu novo laž, katere doslej niti njeni bratci v domovini še niso pogrun- tali. Ko omenja prihod dr. Rožmana pred dvema letoma v Severno Ameriko pra¬ vi: “Ko so pa v USA zvedeli kdo se skriva pod svečeniško haljo in za obsod¬ bo, katero je izreklo ljubljansko sodišče, so o tem na dolgo in široko pisali vsi severnoameriški časopisi.” Dalje pravi: “Škof Rožman pa bi bil rad postal čist in je zato tožil časopise zaradi razža- ljenja časti.” — In končno: “Amerikan- sko sodišče pa je škofu Rožmanu doka¬ zalo, da so imeli časopisi prav ter s tem samo potrdilo izrek ljubljanskega sodi¬ šča.” Gospodje od “Nove Domovine” naj nam odgovore na tale vprašanja: 1. ) Kateri so tisti “vsi severnoameri¬ ški časopisi?” 2. ) Kedaj, katere in pred katerim^ so¬ diščem je tožil škof dr. Rožman in 3. ) Katero amerikansko sodišče in ke¬ daj je izdalo kako sodbo in “potrdilo izrek ljubljanskega sodišča?” Ne stavljamo teh vprašanj, da bi bra¬ nili škofa dr. Rožmana. On obrambe ne potrebuje, ker je radi svojega dela ostal čist in vzvišen nad vsemi kleveta¬ mi in lažmi komunistov. Stavljamo jih le, da bodo uredniki “Nove Domovine” videli kako sramotna je vloga komuni¬ stičnega propagandista. Pričakujemo od¬ govor na postavljena vprašanja. na .Po kratkem odmoru se je začelo tek¬ movanje v ping-pongu, kjer sta dosegla prvo mesto Padovan in Havelka. Pio končani tekmi, se je odigrala odbojka med rdečimi in zelenimi. Sreča je bila na klonjena rdečim: 2:1. Sledile so vaje na orodju: na drogu in krogih. Sodniki so prisodili prvo me¬ sto Vrečarju Jelotu in drago Kurniku Roku. Vse zgornje panoge tekmovanja sta sodila g. Jože Rus in Franc Šturm s pomočniki. Zaključek tekmovanja je bil z nogo¬ metno tekmo, ki se je odigrala med fan¬ ti iz Italjanskih begunskih taborišč ter med fanti iz Avstrijskih taborišča (zad¬ nji z dvema izjemama). Slednji so po¬ kazali več tehnike v izgranju in so tako dobili prijateljsko igro z rezultatom 2:0 Igro je sodil g. Janez Perharič. No¬ gometna tekma je bila odigrana za po¬ kal, ki so ga poklonila slovenska dek¬ leta iz SDO .Katera skupina bo dobila poklonjeni pokal, bomo videli na prihod¬ njih tekmah, ko bodo igrali “revanžo!” Te tekme predvidevajo v bližnji bodoč¬ nosti. Tako so se izkazali naši fantje pre¬ teklo nedeljo. Upamo, da bodo ob prihod¬ nji priliki že bolj izurjeni in trši v bor¬ bi. Krepko se bodo pripravili in če Bog da, bodo stopili pred vse rojake in do¬ kazali, da naša mladina še hoče živeti in zmagovati .Saj je cilj SFZ jasen in lep: Slovenskim fantom Boga in zdra¬ vja. OSEBNE NOVICE Poroka. V San Justo sta se poročila 9. februarja t. 1. g. Jože Dolenc in gdč. Francka Te'kavec. čestitamo! Družinska sreča. V cerkvi sv. Jožega v Lanusu sta bila krščena otroka: Ana Marija Požes, kateremu so bili za bot¬ ra Boštjančičevi in Milan. Franc Berčič. Temu sta pa botrovala g. Valentin Fale in ga Martina, por. Devjak. Čestitamo! Diplomirani gradbeni tehnik JOŽE RUS izdeluje načrte za pritlične in eno¬ nadstropne hiše; preskrbi odobritev in overovljenje le — teh na mest¬ nem uradu; daje nasvete za gradnjo; prevzema stavbna dela v celoti. Hočeš prijeten dom? Postavi Ti ga skrbno in z najmanšimi stroški: Jože Rus, gradbeni tehnik, Calle Molina 1114, Liniers; od postaje 10 kvadrov po Montielu do Tonelera. Informacije tudi na Victor Martinez 50 osebno ali po pošti. PETROLEJSKA PEIJŽ1A išče delavce za Comodoro Rivadavia. V poštev prihajajo samci v starosti od 21.—35. leta ter dobe za svoje delo mesečno plačo Pesov 650 in brezplačno lepo stanovanje. Tisti, ki se zanimajo za to ugodno zaposlitev, naj se zglase in predstavijo v sedmem nadstropju v palači na Avenida Roča Saenz Peha 788. "ČASA I? % Y II 99 — Bararei« Sat slataarsm OLAZABAL 2338 Tel. 78-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 BUDILKA — višek obzirnosti in prizanesljivosti. Prejeli smo najnovejše nemške budilke znamke “KAVALIER”. Svoje lepo ime zaslužijo zaradi tega, ker opravljajo svojo nalogo na najbolj obziren in vljuden način. Svojega gospodarja spravijo iz postelje ta¬ ko, da ga pri tem živčno preveč ne razburijo. Ob določeni uri začne budilka lahko tolči na svoj zvonček, desetkrat zaporedoma v presled¬ kih desetih sekund. Kdor ima rahel spanec, se bo že pri prvem udar cu prebudil. Kdor pa spi tako trdno, da ga ti udarci ne bi prebudili, tega vrže nato budilka iz postelje z vsem svojim ropotom. AVTOMATIČNE URE znamke Cyma, Unver, Reeord Watch Geneve, Hidalgo — kakor tudi solidne švicarske ure v najnovejši izdelavi in modernih oblikah. POROČNE IN ZAROČNE PRSTANE — v 18 krt zlatu. VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE TER NAKITA — točno, hitro in zanesljivo. Mariloehe litf arsikda še me »e. i Občni zbor SPD. — Dne 1 marca zve¬ čer je tukajšnja sekcija slovenskega planinskega društva v Argentini ob pol¬ noštevilni udeležbi članstva opravila .svoj prvi redni občni zbor. Poročila od¬ bornikov so prikazala živahno delova¬ nje društva v preteklem letu. Predsednik je podal pregled planinskih in smučar¬ skih uspehov naših članov in podčrtal posamezne prvenstvene vzpone kot tu¬ di skupinske društvene akcije. Blagajnik in gospodar sta prikazala stanje dru¬ štvenega premoženja in povdarila, da smo v skopem letu in z razmeroma majh¬ nimi stroški spravili skupaj najpotreb¬ nejšo planinsko opremo. ..Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor: predsednik: France Jerman, tajnik: Tonček Pangere, blagajnik: Vojko Ar¬ ko, gospodar: Milan Godec. . Občnemu zboru so prisostvovali gost¬ je iz Buenos Airesa, med njimi pred¬ sednik buenosaireške sekcije SPD g. Robert Petriček, ki je prinesel sloven¬ skim planincem pozdrave prev. škofa g. dr. Rožmana in SPD Buenos Aires. Prva slovenska poroka. — Dne 11 marca sta se v tukajšnji salezijanski cerkvici poročila g. Milan Zupanc m gdč. Rad ! a Adamič. To je prva slovenska po¬ roka v deželi jezer — vivant sequen- tes! Mend&za Drug zanimiv izlet na ledenik Overo Slovensko planinstvo, ustanovljeno v Barilochah, nima s svojimi čudovitimi uspehi samo lokalnega pomena, ampak s svojo požrtvovalnostjo užiga tudi drugod. Dne 2. marca sta se odpravila na vzpodbudo slovenskega zdravnika g. dr. Luskarja še dva argentinska zdrav¬ nika in sicer dr. Rodolfo Maxera iri dr. Saturninio Martin na 5200 m visok lede¬ nik Overo. Ogromni vrhovi Cordillere, ki tvori¬ jo argentinsko - čilensko mejo, so bili oviti še v temo, ko je lična “camione- ta” brezhibno rinila po gorski cesti pro¬ ti ledeniku. Ne dolgo potem je že zasi¬ jal v jutranjem soncu nepremagljivi vrh Sosneado in zablestel je stožasti hrib “Perehil” na čilenski strani in s svojimi čudovitimi barvami omamljal kranjska srca. Po dve in pol umi vožnji je “camio- neta” skoraj trčila ob ledenik. Pričelo se je napeto pripravljanje za naskok. Ob zatikanju derez je upadel pogum o- bema argentinskima zdravnikoma, med tem ko sta dr. Luskar in Duhovnik že jela sekati prve stopinje v led, pokrit s krhko skorjo toda trd nekaj palcev glob¬ lje. Dvojici se je pridružila še gospa Kati, dr. Luskarjeva soproga, in trojka je mirno in preudarno, v veliko začu¬ denje obeh zdravnikov, silila proti vrhu. Po enourni borbi z ledom in strupenim mrazom, so prvič v zgodovini argen¬ tinskega planinstva odjeknili slovenski vzkliki samozavesti na tem cgromneni ledeniku in veličastno udarjali v ledene stene ter se živahno izgubljali v dolino. ... da zemlja vsako minuto spr, jema sončno toploto, enakovred% energiji 100 milijonov ton prem,, ga. ...da je doslej na vsem svet, v posesti ljudi 10 ton diamant o t .. .da je v angleško krono, s k, ter o nameravajo kronati Elizabet II., vdelanih 2700 diamantov. MMfm iši&eni oglasnik Na belo nedeljo vsi na Pristavo u, tretjo družabno prireditev Društv- Slovencev Na belo nedeljo, dne 20. aprila > L, bo na Pristavi zopet vesel dat Popoldne nam bo mladina na piq stem zaigrala igro "V kraljestva palčkov", nam zapela nekaj lepi; pesmi in zarajala. Po odhodu mladi, ne ob mraku se bo prireditev nq, daljevala za odrastle. Za jestvine i> pijačo bo dobro poskrbljeno. OBVFŠTILA Gospodje krojači! Udeležite se v ne deljo sestanka v krojaški delavnici Te. lič _ Novak v Ramos Mejia, ulica Rot dau 1295. S postaje pridete do tj a t kolektivom štev. 3. Sklicatelj, Dekleta! V nedeljo 30. marca gre® ( na izlet. Ohranite nedeljo prosto, da bo, mo preživele skupno lep dan. Kraj it čas odhoda boste zvedele v naslednji št& vilki “Svobodne Slovenije”. Odbor SDO. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda: Marec 1952, števil, ka 55. Vsebina: Pojdimo k Jožefu (Fr.) Sublime mission de la familia obrera: (Horacio); Slavnostna seja odbora D rt žabne pravde; Bogastvo - revščina in be la kuga (Dr. Ign. Lenček); Ali je prat tično mogoče, da so delavci soudeleženi na dobičku, upravi in kapitalu podjetij! (Dr. Ivan Ahčin); Delavčeva stalnost (R. Smersu, ki ocenjuje tui najnovej. šo knjigo dr. A. Trstenjaka “Psihologi¬ ja dela). POIZVEDBA: Hugo in Feliks Platzer, ki sta iz Lie zena v Avstriji odpotovala v Avstralijo naj se javita na naslov: Gospa Zofija Baumkratz, Estamcia Los Leones. Rivas FCNGSM, Pcia .Buenos Aires, Rep. Ar gentina. Prav tako je vsak, kdor bi ve¬ del za njun naslov, naprošen, da ga javi imenovani gospe. Tura sama po sebi ni nič posebnega in se niti od daleč ne more primerjati i ono zadnjo v Barilochah, ko sta Jerman in Dinko premagala “Torre invencible.’ Ta izlet je mnogo lažjega značaja, toda občutno demonstrativen; nikoli ne miru¬ je kri slovenskega planinca, pa naj bo še tako daleč od zapeljivega skalovja, Dne 7. marca t. 1. je prinesel argentin¬ ski časopis “El Comercial”, ki izhaja v Sar Rafaelu, obširno poročilo s sliko o tej, po tukajšnjih pojmih, drzni ekspe¬ diciji. J.D. Vse šolske in pisarniške potrebščine. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Nalivna peresa, birome svinčnike. Vam nudi SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Posreduje Vam tudi vso odpravo paketov v-domovino z vse¬ bino po naročilu. W a Is e t i p ? s s p e J ® w 2 @ d aa e fs Najboljše in najconejše- pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh ” A M i I I CA ” Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904: od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure. Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3335, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik. Tu navajamo samo nekatere cene. 1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več- hnprenia "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644