VfclthTns pTaMna v
MariDOrsM
Cena 1 Din
&-k~
r-' v5r
■mmm
Leto V. (XII.), štev. 220
Maribor, torek 29 septembra 1931	»^	^^5^
izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam čak. xav. v Ljubljani it. 11,40^
Valja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
g
Uredn. 2440 Uprava 2455
PRED OSNOVANJEM STALNE FRA NCOSKO - NEMŠKE
SPODARSKIH STROKOVNJKOV.
KOMISIJE GO-
Reaien program
Jasen, brez vse navlake, priprost v svojih besedah leži pred nami proglas članov kraljevske vlade na narod. Članov kraljevske vlade, pravimo. Zakaj ti člani so podpisali proglas ne kot mini-stri, ne kot vlada, ampak kot možje iz naroda, ki so že poprej, vsak v svoji sku Pini, uživali zaupanje naroda, in ki so se združili v veliki nacijonalni kabinet, da nadaljujejo ob sodelovanju zastopnikov naroda delo na realizaciji vodilnih idej od 6. jan. 1929, od 3. okt. 1930 in končno od 3. sept. 1931. Režim od 6. jan. 1929 je končal svojo misijo, in prehajamo v dobo parlamentarnega dela. Zato je vsekakor veiike važnosti, da vemo, kako si člani velikega nacijonalnega kabineta za mišljajo, naloge bodočega parlamenta, v katerem ni — že po ustavi in po volilnem zakonu! — in ne more biti prostora za plemenske, verske in pokrajinske koncepcije in borbe.
Proglas vsebuje splošno-politične in gospodarsko-politične smernice bodoče Parlamentarne dobe. Že samo dejstvo, da so proglas podpirali možje naj razi id nejših bivših političnih skupin in strank, je programna točka zase, ker znači, da so se otresli svojih bivših strankarskih tradicij in da hočejo v sedanji za našo državo zgodovinski dobi složno in eno-dušno izvajati program državne in na' cijonalne politike, da hočejo pozitivno u-stvarjati in tako izvesti končno konsolidacijo naše države. Temeljna ideja tega pozitivnega dela je polno državno in na-redno edinstvo, realizacija one jugoslo-venske ideje, ki je vodila velike duhove našega naroda v njihovem delu pred in med vojno in ki je postala tudi temelj dr žavne politike izza 6. jan. 1929.
Z vsem povdarkom podčrtava proglas ekonomske in kulturne zadače bodočega parlamentarnega dela. Saj je jasno, dani politične konsolidacije brez ekonomskega in kulturnega napredka in da so prazne pene vse lepe besede o jugosloven-skem edinstvu, ako narod strada in se potaplja v bedi, pomanjkanju in nekulturi Zato proglas članov kraljevske vlade . predvsem ugotavl a potrebo ekonomske f in kulturne povzdige naše vasi, našega kmeta. Svoj dernvni program v tej smeri naznačujejo Člani kraljevske vlade zlasti s potrebo zakonodajnega dela, ki naj .eši mnoge nerešene probleme zlasti našega kmetskega prebivalstva, od kojega blagostanja pa je odvisno tudi blagostanje vseh drugih slojev naroda. Skladno upoštevanje interesov vseh stanov in slojev naroda e predpogoj za splošno neovirani in zdrav razvoj narodnega življenja. Tu ;e usti važno, da proglas članov kraljevske vlade podčrtava nujno potrebo revizije davčne zakonodaje in davčnega sistema. V tem pogledu se je -kom prve več ko desetletne dobe našega drža- iega živ'jema toliko eksperim. d-ralo, uvajdo se je toliko najrazličnejših dovih davčnih oblik, da so bile težko u-darjene najširše plasti naroda, mnogokrat v zelo neenak' meri. Naioravičneiša
BERLIN, 29. septembra. Splošno se računa, da se bo zaključil nemško-fran-coski sestanek v Berlinu s pohodom fran coskega ministrskega predsednika La-vala v VVashington. Čujejo se'glasovi, da bo na tej poti spremljal francoskega državnika nemški kancelar Briining ali pa, kar je vsekakor manj verjetno, zunanji minister Curtius. V zvezi s tem se govori celo o ameriškem posredovanju v francosko-nemških odnošajih.
PARIZ, 29. septembra. Francoski listi poročajo z vidnim zadoščenjem o navdu šenem sprejemu Lavala in Brianda v Berlinu. Lahko se smatra na podlagi tega vtisa, da je izpolnjen poglavitni cilj potovanja francoskih državnikov v Nem čijo. Napetost duhov je odnehala. Zdaj se francoski listi bavijo s programom gospodarskega sodelovanja med obema državama, ki tvori praktični cilj potova nja.
LONDON, 29. septembra. Tudi angleški tisk ugotavlja z zadovoljstvom, da sta bila francoska državnika v Berlinu lepo sprejeta ter povdarja važnost sestanka med francoskimi in nemškimi državniki. »Dai!y Express« celo pravi, da je smatrati 27. september za zgodovinski dan v evropskih mednarodnih odnošajih. »Morningpost« veli: Mi se ne čudimo, da so sprejeli Lavala v Berlinu s takšnim navdušenjem. Saj je vendar prišel v nemško prestolnico, da bi proučil možnost gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ves svet boleha na gospodarski krizi, če se bodo spori gospodarskega značaja med Francijo in Nemčijo poravnali, si bo oddahnil ves svet. Zaupanje se bo povečalo.
PARIZ, 29. septembra. Francoski listi sodijo, da se bo še tekom oktobra kot uspeh francosko-nemškega zbližanja obrazovala francosko-nemška komisija obojestranskih gospodarskih strokovnjakov. Komisija bo zborovala izmenoma v Parizu in Beriinu. Komisija bo sestavljena predvidoma iz 20 članov. V njej bodo uradne osebe obeh vlad, zastopniki gospodarstva, denarstva in delavstva. Komisija se bo bavila ne samo z vprašanjem trgovinskega načrta in z revizijo trgovinskih pogodb, ampak tudi z vprašanji plač, mednarodnih kartelov, prometa t?r z javnimi deli v Franciji in Nemčiji.
LONDON, 29. septembra. »Dailv Tele-graph« sodi, da ima francoski obisk v Berlinu velik pomen. Vendar, pravi list. se lahko reče, da se kompleks vprašanj med Francijo in Nemčijo ne da rešiti brez ameriških Zediirenih držav, ki so i :ij-večja gospodarska država na svetu.
PARIZ, 29. septembra. »Temps«
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglas« sprajama tu* oglasni 1*1« ftlM" » Ljubljani, Prsisrnova ulic* «.4
BERLIN, 29. septembra. Danes zjutraj sta Laval in Briand odpotovala iz Berlina. V Pariz dospeta proti večeru.
Nemški glasovi
BERLIN, 29. septembra. Nemški vodilni listi zavzemajo stališče k sestanku nemških in francoskih državnikov s pripombo, da so se pač dosegli neki uspehi, ki pa se še ne vidijo popolnoma. V ostalem ni tudi nihče pričakoval, da se bodo stvari čez noč spremenile. Socialnodemokratski »Vorwarts« piše, da gre velik del zaslug za srečanje državnikov obeh dežel socialni demokraciji, ki ne izpusti nobene prilike, da bi zbližala oba naroda. »Vossische Zeitung« poroča, da so se razgovori vršili povsem v duhu Stresemannove politike. »Berliner Tage-biatt« pozdravlja zlasti ustanovitev frari-cosko-nemške komisije. Samo dr. Brii-ningova »Germania« sodi zelo pesimistično ko ugotavlja, da niso bili doseženi nobeni takšni uspehi, ki bi bili odločilni za daljno prihodnost. »Borsen-Courier« posveča največ pozornosti dejstvu, da ima francosko-nemška komisija neomejen delokrog.
zarja javnost, naj se ne prenagli v presojanju francosko-nemškega zbližanja, ki se da izvršiti stopnjema. Zaenkrat velja ugotoviti, da je na obeh straneh volja za zbližanje. Ni pa dvoma, da bodo gospodarski rezultati francosko-nemških pogajanj v Berlinu daleko večji od političnih uspehov. Mnogi drugi listi naglašajo, da bi bila najprikladnejša forma fran-ccsko-nemškega sporazuma carinska linija med obema državama. Takšna rešitev bi okrepila demokracijo ter bi s atu zagotovila zažekeni mir.
BERLIN, 29. septembra. Včeraj dopoldne je spre:el državni predsednik Hindenburg francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda. V njunem spremstvu je bil tudi francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet.
Mandlufiia — republika!
MANDŽURIJA IN JUŽNA MONGOLIJA BOSTA PROGLASILI LJUDOVLADO.
LONDON, 29. sept. Kakor javlja dopisnik »Daily Telcgrapha«, bosta iz-klicali Mandžurija in južna Mongolija lastno ljudovlado. Baje je to edina, duhu časa odgovarjajoča rešitev kitaj-sko-japonskega spora. Vest o tej rešitvi se je že koncem prošlega tedna razširila po Tokiu, oblasti pa so za-branile njeno objavo. Načrt ustave za obe ljudovladi je gotov.
HONGKONG, 29. sept. Prošlo soboto so izbruhnili v Kanfunu resni protijaponski nemiri. Navzeli so takšen značaj, da je morala vlada proglasiti nad imenovanim področjem obse
Nove cene za sladkor
BEOGRAD 29. sept. »Službene no-vine« objavljajo zakonsko uredbo o sladkornih cenah. V zmislu tega zakona se zviša trošarina na sladkor iz sladkorne repe in sladkornega trsa od sedanjih 500 Din na fS5 Din za metrski stot. Za vse nečiste vrste sladkorja, ki ninamenjeri uživanju po ljudeh, pa se obdavčijo s 625 Din za meterski stot. Istočasno je bila maksimirana uvozna taksa na sladkor. Potem, ko stopi ta naredba v veljavo, se sme cena sladkorju v primeri s cenami 15. avgusta t. 1. zvišati največ za en dinar pri kg. Za zaloge sladkorja pri trgovcih se bo pobirala naknadna tro-
dno stanje. Po mestu patrulirajo angleške čete.
TOKIO, 29. sept. Najnovejša japonska nota potrjuje, da so bile iz Mandžurije odpoklicane japonske čete. Osta lo je samo najnujnejše število potrebne posadke.
NEWYORK, 29. sept. Senator Bo-rah je objavil v »New York Heraldu* izjavo, ki pravi, da so Japonci z zasedbo Mandžurije prekršili temeljna načela mednarodnega prava. Japonska akcija v Mandžuriji je pogazila verzajsko pogodbo, Kelloggov pakt in pakt Društva narodov ter vse določbe mednarodnega prava
razdelitev davčnih obremenitev mora biti temeljna linija bodočega zakonodajnega in finančno- upravnega dela.
Kot temehno točko ekonomskega programa proglašajo člani kraljevske vlade, da se mora ne samo z ozirom na sedaj-no težko ekonomsko krizo, ampak sploh za finančno politiko naše države v bodočnosti štednja izvajati kot sistem. Le tako bo naše gospodarsko življenje imelo zdravo podlago za svoj razvoj. Uravnoteženje državnega gospodarstva, pa če treba tudi s težkimi žrtvami posameznih državnih in drugih nameščencev, in s tem držanje naše valute mors biti alfa in
omega v poslovanju vsake vlade, ki se ne lovi za demagoškimi trenutnimi efekti, ampak ki ima pred očmi samo interes države in naroda kot celote.
To so v glavnih potezah smernice, ki so jih začrtali v svojem proglasu člani kraljevske vlade. Nobenih visokodonečih obljub, enostavno postavljen program: preko polnega državnega in narodnega edinstva, preko složnega dela k ekonomskemu in kulturnemu napredku! Kdor se zaveda velike dobe, v kateri živimo, bo sedil in pri volitvah 8. nov. s svojim glasom odločno povedal, da je za složno in pozitivno delo v tej smeri!
šarina in sicer se bo to zgodilo v 10 dneh. Za vsakih 100 kg zaloge bodo morali trgovci doplačati 100 Din.
UVOZ PRAŠKA ZA UMETNI MED.
BEOGRAD, 29. sept. Minister za socialno politiko in nar. zdravje je pre povedal uvoz praška Alan, ki služi za proizvodnjo umetnega medu. Zabrana je bila izvršena v soglasju z ministrom za trgovino, industrijo in poljedelstvo.
»NAUTILUS« NI BIL SPOSOBEN ZA VOŽNJO.
PARIZ, 29. sept. Pariški poročevalec »New York Heralda« je imel razgovor s poveljnikom »Nautila« Dan-nenhoverjem, ki se je te dni pripeljal v Pariz. Kapetan izjavlja, da Je bila polarna vožnja s takšno podmornico, kakor je bila na razpolago^Wilkinsu, neizvedljiva. Za takšno vožnjo mora imeti podmornica nižinsko krmilo in propelerje, ki jim ne more škodovati mraz. Tudi notranjost podmornice mo ra biti drugače zavarovana, kakor Je to bilo pri »Nautilu«. Podmornica je še vedno last ameriškega mornariškega departementa in pojde v Ameriko. Oprema podmornice je stala 10 tisoč dolarjev, ekspedicija pa 300.000 dolarjev. »Nautilus« se ne bo potopil, če bo pomorski departement odobril njegovo prodajo.
Mariborski in dneoni drobiž
Zborovanje železni-čarjeu
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije je sklical za sinoči v veliko dvorano »Uniona« shod, ki se ga je udeležilo kakšnih 1000 ljudi. Zborovanje je otvoril g. Miklec, ki je dal najprej besedo tajniku mednarodne transportne federacije iz Amsterdama g. Nathansu. Gost je govoril o krizi dela in delavstva, o omejitvah prometa in osobja in o posledicah, ki nastajajo iz tega.
Za njim je poročal g. Jurak o intervenciji železničarske organizacije v Beogradu, kjer je društvo posredovalo, da se popravijo nedostatki, nastali zaradi redukcij v železniških delavnicah, kjer so bili delavci v zadnjem času ponovno prikrajšani, najbolj pa udarjeni s skrčenjem 8urnega delavnika na 6urno zaposlitev. Posredovanja je imelo uspeh. V ponedeljek se je delovni čas že zvišal na 7 ur, treba bo pa skrbeti, da se čimprej obnovi delo v prejšnjem obsegu.
O	po'ožaju železničarjev po izvršenih redukcijah ter o ukrepih za izboljšanje položaja železničarjev je podal stvarno poročilo tajnik žel. zveze g. Stanko. Razložil je, kaj je organizacija podvzela, da se popravijo krivice, ki so jih v zadnjih štirih letih utrpeli železničarji. Skrajen čas je že, da se začne dejanski izvajati pravilnik, ki ga bo pa treba popraviti g'ede na to, da predpisuje za polno pokoj nino 38 let službe, kar je pretirano. Tudi volitve v pokojninski fond, ki je bil ustanovljen že lani, bi se morale že davno vršiti, pa jih še ni. Delavstvo je končno utrpelo velike izgube z redukcijami premij.
Govornik je slednjič prečital dve pred stavki, ki ju je Ujedinjeni savez železničarjev naslovil na bana in na direktorja drž. železnic v Ljubljani. V prvi pred-stavki se apelira na bana dravske banovine, naj posreduje na merodajnih mestih zaradi redukcij v železniških delavnicah, zaradi skrčenja plač, zaradi ukinitve stalnosti in dopustov ter zaradi izplačila razlik iz 1. 1923. Nadalje apehrajo železničarji na bana, naj se zavzame za 8urni delavnik, za nabavo premoga žel. delavcem in nižjim uslužbencem na 6me-sečno odplačilo, za brezplačno razdelitev starih pragov in lesnih odpadkov v enaki meri med železničarje, za očuva-nje pri uravnovešenju proračunov vsaj tistih, ki prejemajo mesečno manj nego 2000.— Din plače.
Predstavka direktorju drž. železnic ponavlja nekatere točke iz prejšnje spomenice zraven pa vsebuje še apel, naj bi se, dokler trajajo redukcije, odgodilo pobiranje prispevkov za pokojninski fond ter naj se najdejo krediti za zaposlitev delavcev čez zimo, tako da se preprečijo brezplačni dopusti.
Zborovanje je sprejelo obe‘resoluciji. Po shodu so se zborovalci ob pol 22. mir no razšli.
Iz Ormoža
»Električna« seja občinskega odbora.
Občinski odbor v Ormožu je imel prošli ponedeljek, 21. t. m. sejo, ki ji je prisostvoval tudi srezki načelnik dr. Bratina. Med drugimi je bilo na dnevnem redu čitanie revizijskega poročila o delovanju in stanju tukajšnje električne zadruge. Iz poročila je razvidno, da je stanje zadruge trenutno težko — vendar mnogo boljše kot kdaj poprej.
Sadna kupčila je na višku, vendar zaradi velikih množin namiznega in mešanega sadja cene ne morejo porasti. Plačuje se 1.50 do 1.65 za izbrano namizno Wago In Din 0.80 za mešano.
Vinogradi so zaradi stalnega deževja v slabem stanju. Grozdje pričenja gniti in vinogradniki so obupani.
Kavarno in restavracijo v hotelu Rajh prevzame s 1. oktobrom kot pipničarka ga Marija Čulz, dosedaj najemnica hotela Krona v Krapini.
Čitalnica priredi običajno vinsko trgatev v soboto, dne 3. oktobra v vseh prostorih kletarske gostilne.
Spomenik osvoboditve
pripravljajo v Splitu, Občinski svet jena svoji zadnji seji sklenil, da bo stal spomenik na Francoski obali. Naročilo bo napravil kipar Meštrovič. Spomenik bo imel dva reliefa; prvi bo predstavljal kralja Petra, drugi pa kralja Tomislava.
Reklamacijski rok
je potekel z včerajšnjim dnem. Vloženih je bilo nekaj nad 100 reklamacij. Volilni imeniki so bili potemtakem prav skrbno sestavljeni.
Konstituiranje državnega volilnega
odbora.
Državni odbor, ki mora pripraviti vse potrebno za prihodnje volitve, se je sestal v nedeljo zvečer in je ukrepal predvsem o delu za določitev glasovalnih mest. Odbor se je sestavil takole: predsednik Radulovič, predsednik višjega sodišča v Podgorici, člani: dr. Dušan Subotič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu, dr. Ernest Grmič, predsednik stola sedmorice v Zagrebu, Aleksander Stanišič, državni svetnik, Žika Arangje-lovič in Simič.
Osebna vest.
Trajno upokojena sta davčna kontrolorja Ivan Rojko in Franc France, oba pri davčni upravi v Mariboru.
Na hišne posestnike
je njihovo lastno glasilo »Moj dom« naslovilo v ravnokar izišli številki poziv, ki zanima tudi javnost Odločno jih svari, naj v sedanjih težkih časih ne odpovedujejo stanovanj razun v najnujnejši potrebi, naj se ne branijo strank z otroci, če so ti dobro vzgojeni, in naj ne zahtevajo pretirano visokih najemnin, sicer se jim bo zgodilo kakor na pr. v Belgiji, k;er je stanovska organizacija skozi 10 let brez uspeha svarila pred visokimi najemninami, sedaj pa je prišlo do katastrofe (za hišne posestnike), ko je v mestu Bruslju 16.000 hiš na prodaj in 12.000 stanovanj praznih. Podobno je tudi dru ~od. Zdi se, da se tudi v Beogradu in Ljubljani pripravlja isto.
Poroke.
V	zadnjem čau so bili v Mariboru poročeni: Ivan Fleisinger, delavec in Urša Novak, delavka; Vaclav Hart, godbenik in Antonija Plavšak, šivilja ter Ivan Šrimpf, tisk. pom. in Ljudmila Huser, tkalka.
Deložacija.
Zadruga Marstan na Koroški cesti 12 je bila danes deložirana.
Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj
(levi in desni breg) bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 3. t. m. ob pol
10.	uri predpoldne v Narodnem domu v Mariboru in sicer, ker bodo najbrž vse dvorane radi trgatvene prireditve zasedene, v restavracijskih prostorih. Razen običamih točk bo na dnevnem redu posvetovanje in sklepanje o delitvi ali ne-delitvi društva, k čemur bo te dni podala svoje direktive naša sekcija. Že ob 9. uri pa naj pridejo k seji člani -ce društvenega odbora. Točna in polnoštevilna udeležba je vseh članov -ic stanovska dolžnost! Ob tej priliki bodo v nakup na razpolago fotog. slike udeležencev zborovanja 6. 7. 1931. in sicer razglednice k 5 Din, na kartonu povečane pa a 40 Din. — Predsednik.
Poravnava.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imavini trgovca Friderika Zemljiča, trgovca in posestnika v Ljutomeru. Poravnalni sodnik je dr. Kovča, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Potrditev poravnave.
Med trgovcem Ivanom Pernatem v Črni in njegovimi upniki je bila sklenjena poravnava.
Dobrodelni koncert priredi 10. oktobra t. 1. v veliki dvorani Nar. doma v Mariboru Podporno društvo za uboge učence na tukajšnjem drž. moškem učiteljišču. Na programu so domači in tuji skladatelji. Izvajale se bodo med drugim tudi skladbe DvoFaka in Smetane, od naših skladateljev pa kompozicije Adamiča in Mirka.
Učitelji-upokojenci v Mariboru
imajo svoj mesečni sestanek v četrtek, 1. oktobra ob 15. uri v gostilni Koštomai, Mlinska ul.
Redna letna skupščina SJSU Napredek
bo prihodnjo nedeljo, 4. oktobra tl. v mali dvorani Nar. doma, na kar že danes opozarjamo tovariše. Odbor.
Borza dela ima na razpolago 1 lekarskega laboranta in 1 kovinostrugarja.
Naval na vloge prenehal.
Iz vseh mest, posebno pa iz Zagreba javljajo, da so se vlagatelji, ki so bili prošli teden nekaj dni brez pravega povoda v skrbeh za svoje vloge, popolnoma pomirili. Mnogi, ki so prve dni nasedli zlonamernim vestem, so dvignjene vloge zopet vložili v banke in hranilnice, deloma na stare, deloma na nove knjižice. Javnost se zdaj posebno opozarja, naj ..e naseda špekulantom in naj ne kupuje tujih valut. V nekaterih, zlasti manjših krajih, so se namreč pojavili izkoriščevalci položaja, zakotni menjači, ki ponujajo ljudem razne valute, dolarje, švicarske franke in druge veljave. Občinstvo naj ne kupuje teh valut, ker mi dvoma, da gre za bankovce, ki so biii odtegnjeni iz prometa in ki se da;o zamenjati edinole pri denarnih zavodih v Švici in Ameriki, kjer jih zamenjujejo zaradi odtegnitve iz denarnega obtoka.
Pobiranje davka od čebelarstva.
Davčni oddelek finančnega ministrstva v Beogradu je izdal uradno tolmače, je za pobiranje davka o čebelarstvu. Po tem tolmačenju čebelarstvo, ki je del poljedelstva, načeloma ne plačuj davkov. V slučaju pa, da se čebelarstvo goji kot obrt, se smatra za podjetje in zapade obdavčenju. Tudi v slučaju, če bi čebelarji ne imeli nikake zveze s stalnim pol ede’stvom in bi, recimo, ne posedovali nobene zemlje, in če bi čebelarstvo presegalo mele osebnih potreb, potem tudi zapade davčni obvezi. Vprašanje čebelarskega obdavčenja se torej ne mere rešiti na splošno, ampak se mora ,. oak slučaj zase preceniti po okolnostih, v katerih ‘.nahaja.
Oblastna streFačka družina Maribor poziva svoje članstvo, da se zanesljivo in v čimvečjem številu udeleži sprejema delegacije čehoslovaških vojnih dobro-voljcev, ki prispejo dne 2. oktobra popoldne s praškim brzov'akom. Zbor za spre jem na kolodvorskem peronu točno ob 13.45. —
Za rekrute-novince.
Po naredbi ministrstva vojske in mornarice si mora:o nabaviti vsi rekruti-novinci enake kovčke, sive barve, širine in višine 0.35 m, dolžine 0.70 m, z ravnim pokrovom. V notranjosti naj ima kovček na levi strani predal za krtače širine 0.12 in dolžine 0.10 m. Predpisane kovčke naj si nabavijo odslej vse rekruti novinci, tudi oni, ki bodo letos pozvani n? odsluženje kadrovskega roka — pravočasno.
Kriza v mariborskem gospodarstvu.
V Mariboru je bil prošle dni sestanek mariborskih industrijalcev, trgovcev, o-brtnikov in gostilničarjev. Na sestanku se je govorilo o trenutni krizi. Sklenjeno je tudi bilo, da se združbo pisarniški pro stori za vse gospodarske organizacije v gremijalm hiši, ter dobe gospodarske organizacije skupno 10 prostorov. S tem bodo gospodarske pisarne centralizirane. Končno se je na sestanku razpravljalo o znižanju telefonskih pristojbin, ki so tako visoke, da jih mnogi gospodarstvenik danes ne zmorejo več.
»Volpone« na mariborskem odru. Mariborska gledališka sezona se otvo-ri v četrtek, 1. oktobra. Vprizori se »Volpone«, delo Shakespeareovega sodobnika Ben Jonsona. »Volpone« ie klasična komedija, ki na satiričen način šiba pohlepnost po denarju, pohoto in skopuštvo. Mariborsko uprizoritev režira Jože Kovič, nove dekoracije je naslikal gled. slikar Ussar. Občinstvo se opozarja, da bo gledališče zakurjeno. _ Ves ta teden se še sprejemajo prijave novih abonentov. Opozariamo na gledališki abonma prav posebno zaradi tega. ker so vsi popust ukinjeni.
Sv. Lenart v Sl. gor.
Naši lovci so zadmo nedeljo poleg o-hii»iC"T drugega lovskega plena prinesli tudi 5 lisic, kar je vsekakor prav izreden lovski uspeh. Škoda je, da kože sedaj še niso n'č vredne. — Te dni je vnisovame na naši obrtno-nadaljevalni šoli, v četrtek 1 oktobra na se začne redni pouk.
Odkritje spomenika kralju Petru na Braču.
V Supetru na Braču so v nedeljo odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Obenem ,so otvorili tudi novo cesto za promet, ki drži iz Supetra v Selca.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-cosečnosti izboljšuje naravna »Franz . osefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh ekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za brezposelne.
Pri borzi dela v Mariboru dobi de'.3h 5 hlapcev, 3 pastirji, 5 viničarjev z družino, 2 majarja, 6 poljskih delavcev, 5 tapetnikov, 4 krojači, 1 mlinar, 2 sodarja.
1	mizar, 4 čevljarji, 1 lesni delavec, 1 covač; več vajencev (mizarske, kolar-ske, kovaške, krojaške, čevljarske, sl:š* | čičarske in pekovske obrti) kakor tudi 9 služkinj, 1 gospodinja, 1 hišna šivilja, l šivilja za perilo, 1 podnatakarica, 2 ' a*f tak .rici, 14 kuharic, 1 vzgojiteljica, ?3 j služkinj, 2 varuški, 3 sobarice, 1 postrež* , nica, 1 tekačica, 1 pletilka, 1 modistini*! ska, 1 šiviljska in 1 trgovska vajenka.
Vlom.
V noči na 29. t. m. je bilo vlomljeno V skladišče mizarskega mojstra Razborša- j ca, pod Glavnim mostom. Vlomilec je od« stranil pripeto desko ter je vdrl iz Us« i njarske ulice v'skladišče in odnesel praV lep stol.
Božjastni napad
je dobil včeraj pred Borzo dela 30-letn. de’avec Matija Krivec iz Orehove vasi. Pri padcu na tlak ie dobil notranje in nekaj malih zunanjih poškodb.
Tuj denar je dvignil.
Mesarski pomočnik Friderik Čeh je meseca avgusta t. 1. dvignil na hranilno kn ižico mesarja V. enakrat 2000 in drugič 5000 Din in jih porabil za plačilo svojih do’gov. Ko so ga včeraj aretirali, je dejanje priznal. Oddali so ga sodišču.
V soboto, dne 3. oktobra,
vsi v Narodni dom na veselico, ki io priredi pevsko društvo Jadran,
V upravi »Jutra« in »Večernika« j® zadela srečka št. 78.001 Din 20.000.-—* Interesentom je še nekaj srečk na razpo* lago.
Torek	Torek
Nagrada najboljših medijev
fEANCE - SVENGALI
Velika	nsvarna
Nesreča nikoli ne počiva.
651etni delavec Anton Grma na iz studencev ob Izvirkih je padel po stopnicah in si tako poškodoval hrbtenico, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bol nišnico.
Nezgoda pri požaru.
Pri gašenju požara gospodarskega poslopja Antona Faleža v Slivnici, o katerem smo poročali včeraj, je padel 631etni kovač Jože Muhič z avtomobila gasilskega voza in se tako poškodova1, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
K aretaciji v Zrkovcih.
Kakor smo že včeraj poročali, so aretirali orožniki s Tezna v tukajšnji pivovarni »Union« zaposlenega kovaškega pomočnika Jurija Reharja. Sumljiv ,Je raznih tatvin in vlomov. Pri njem so našli večjo zalogo tobaka, 20 vetrihov in samokres. Na njegov rovaš gre več tatvin, izvršenih v okolišu sv. Petra v trgovini pri Lorberju in v gostilni Horjak. Dve tatvini je že priznal, sumljiv pa je še drugih prestopkov na Pobrežju. Izdal je tudi, da je imel pri svojih podvigih pomagača, v osebi Alojzija Radoljiča, ki pa doslej taji vse, česar ga je obdolžil Rehar.
Aretacija čiana ciganske tolpe pri Ptuju.
V	Cankovi je bil aretiran v soboto. 26 t. m. cigan Januš Horvat, vulgo Hanzi. član ciganske tolpe, ki je nedavno strašila po ptujski okolici. Horvata so prijeli orožniki v trenutku, ko je bi1 namemefl pobegniti izven državne meje.
Društvo »Jadran«
priredi dne 3. oktobra 1931 v vseh veseličnih prostorih Narodnega doma v Mariboru svojo letno veliko vinsko trgatev, združeno s pevskimi nastopi in plesom-Igra godba »Drava«. Začetek ob 20. ur-Večji del dobička je namenjen primorskim beguncem. Vsi prijatelji so vabljem-
Prošnje za izdajanje uverenj v svrho carinskih olajšav
Ministrstvo trgovine in industrije, in-cmstn-jsKo-oDrtn! oddelek v Beogradu je izdalo sledeči razpis:-»Zaradi hitrejšega poslovanja v industrijsko-obrtnem odseku Ministrstva za trgovino in industrijo in zaradi vodstva statistike uvoza pri izdajanju uverenj za carine prosti uvoz odnosno za carinske olajšave ob uvozu, se opozarjajo vse zainteresirane tvrdke, da morajo v bodoče vloge, s katerimi prosijo za taka uverenja, vsebovati pole*; ostalih tudi naslednje povsem točne podatke: a) točen naslov prosilca; ki u-važa blago; b) točen naslov odpošiljate-■ja; c) označenje blaga; č) koliko komadov; d) čisto težo; e) odkod se uvozi; f) ceno v inozemski valuti obračunano v dinarjih.
Prošnji je treba vedno priložiti potrdilo zbornice, originalno fakturo in pa dva prevoda fakture. Ako se obrača pooblaščenec, je treba priložiti pooblastilo. Ako je to mogoče, je treba vedno priložiti tudi črtež ali sliko uvoženega predmeta. — Kadar se zahteva uvereuije za uvoz kompletnih instalacij, je poleg navedenega treba priložiti tudi tri izvode spiska materijala z načrtom. Kakor originalne fakture tako je treba, da so tudi prevodi istih, spiski materijala, skice in slike, overovljeni s štampiljko in podpisom prosilca. Enega prevoda ni treba ko-lekovati, ostale pa je kot priloge prošnji kolkovati s kolkom za 2 Din, v kolikor niso že kolekovane. Podjetja, ki zahtevajo uverenja za uvoz materiala v zmislu komisijskega poročila (točka 6, XV. del carinske tarife) morajo v prošnji vedno navesti številko pozicije komisijskega Poročna, kamor spada ta materijal, kakor tudi koliko materiala je uvoženega do istega časa iz navedenih pozicij. Računati je pravico do uvoza za eno leto. Pri uvozu armiranih kablov je treba vedno priložiti tudi vzorec v platneno kuverto, katero potem zapečati ministrstvo. — Pripominja se, da se bodo vsa rešen;a, v kolikor se bodo stranke obračale osebno na ministrstvo, poslala stran kam preko pristojnih oblastev, a ne o-sebno. Zaradi tega si morajo tvrdke pra. vočasno preskrbeti potrebna uverenja.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
V	ponedeljek se je zaključil mednarodni šahovski turnir na Bledu. Rezultati zadnjega kola so naslednji:
Pirc je remiziral z Vidmarjem, Aljehin s Spielmannom, Maroczy s Kostičem, Kashdam s Stoltzem, Niemcovič s Colle-jem. Tartakower je premagal Bogoljubova. Igra Flohr-Astaloš se je že prej odigrala in se je končala z zmago Flohra.
Končno stanje turnirja je sledeče:
Aljehin 20 In pol točke. Nagrada 30.000 Din.
Bogoljubov 15 točk. Nagrada 20.000 Din.
Nlemcovič 14 točk. Nagrada 15.000 Din.
Četrto, peto, šesto in sedmo mesto so zasedli Flohr, Kashdan, Stoltz in Vidmar. Imajo po 13 točk in pol ter si delijo četrto, peto in šesto nagrado v skupni višini 30.000 Din; vsak torej prejme 7.500 Din.
Brez nagrade so ostali: Tartakower (13 točk), Kostič in Spielmann (12 točk in pol), Maroczy (12 točk), Colle (10 točk •n pol), Astaloš (9 točk) in Pirc (8 točk in Pol).
*
S tem je mednarodni šahovski turnir •la Bledu zaključen. V sredo, 30. t. m. se bo vršil prvi velemojstrski šahovski trzopotezni turnir v radiu Ljubljana. — ''idmar bo predaval o poteku I. medna-fodnega šahovskega turnirja na Bledu v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Svetovni prvak v šahu dr. Alje-hin bo govoril o sodobnem šahu in o razvoju šaha v bodočnosti. Nato se bo igral ®rzopotezni turnir, ki se ga udeležijo ve-lemojstri Vidmar, Niemcovič in Tartako-^er. Vodia tn sodnik turnirja bo šahovski •*'°jster H. Pfeifer. Poteze se bodo napo-
edovale v slovenskem In nemškem je-
’ku. prvi in drugi igralec dobita nagra-
Prodajanje starih dolgov
ORIGINALNE AGENTURE IN KUPČIJE V LONDONU.
Angleški listi že delj časa ljuto napadajo stari angleški zakon o dolgovih. Zakon je star že nad sto let in se še danes izvaja z vso strogostjo in brezobzirnostjo. Zaradi njega roma vsako leto na tisoče Angležev v ječo, ker ne morejo zadostiti plačilnim obveznostim. Sodniki so kratkomalo brez moči proti zahtevam upnikov, ki se lahko .kadar se jim ljubi poslužijo zakonskih določil in vržejo dolžnika v temnico. Zakon namreč ne pozna nobenega drugega sredstva razen ječe.
Kako nepravičen je ta zakon, kaže naslednji primer. William Smith, delavec z ženo in kopico otrok, je bil zaposlen v neki tvornici. Delal je samo tri dni v tednu in je s tem izgubil polovico zaslužka, ki bi ga bil lahko imel v normalnih razmerah. V sili se je njegova žena zadolžila pri trgovcih. Ko je prišel rok za plačilo, ni imela denarja. Neki trgovec, videč, da ne more dobiti denarja, je izročil Smitha dolžniški agenturi, ki je vložila proti delavcu tožbo. Dosegla je, da je bil obsojen najprej na sedem dni ječe, potem pa so mu naložili, da mora plačati dolg v petih obrokih.
Smith je odsedel kazen in šel zopet na delo ter je tri mesece točno plačeval zahtevke. Po treh mesecih pa je zbolel in ni mogel delati. Zaostal je v plačilu in je moral ponovno pred sodišče, kjer je bil zopet obsojen: Odsedeti je moral zopet sedem dni. A ko se je vrnil iz temnice, so mu sporočili, da je odpuščen iz službe. Šele zdaj je sodišče spoznalo svojo pogreško. Odgodilo je plačanje za-
ostankov za pol leta.
London je poln takšnih agentur, ki jim je življenski posel preganjanje dolžnikov na gori opisani način. Agenture vzdržujejo navadno revizorji knjig, ki imajo svoje pisarne v vseh četrtih. Najbolj cvete njih posel tam, kjer je največja depresija in brezposelnost. Trgovci pa delajo takisto kupčije s svojimi dolgovi. Kadar spoznajo, da so prišli v slepo ulico, začno prodajati dolžnike. Kdor jim je dolžan 100 funtov in ga ne morejo izterjati, ga »prodajo« za 10 funtov go tovine takšni agenturi, ki ga potem na vija in stiska. Reveži dolžniki so nenehoma izpostavljeni izsiljevanju. Največji promet imajo agenture zadnja dva dneva v tednu. Takrat pazijo in prežijo na svoje žrtve, da jih prestrežejo, preden nesejo denar družini. Kdor ne plača, ga izroče sodišču in mora v zapor.
Lansko leto je bilo na Angleškem vr Ženih v ječo 56.438 oseb, ki so bile obsojene zaradi najrazličnejših prestopkov. Med njimi je bilo 25.218 takšnih, ki so bile šele prvič obsojene in nad 7000 takšnih, ki niso zakrivile vobče nobenega kaznjivega dejanja. Te so vrgli v ječo samo zato, ker niso mogle pravočasno plačati dolgov. Njih rablji so bili — up' niki.
»Daily Telegraph«, ki objavlja to sta. tistiko, pristavlja, da je ta primer angle^ ške zakonodaje zelo žalosten. Angleži si ničesar ne žele boli od tega, da se enkrat najde kakšno človekolubno društvo, ki bo začelo akcijo, da se ta krutost starega zakona dokončno ubije.
Zaprt v hladilnici
V	hotelu »Palače« v Šangaju se je te dni odigral zanimiv dogodek: V hote:skc hladilnico je bil pozvan mestni inžener, da pregleda stroje za hlajenje. Inžener je odšel v strojarno in vzel s seboj kiju-če od vrat. Medtem pa je nekdo izmed hotelskega osobja, ki je videl vrata odprta, zaprl vrata, ki so se z mehanično ključavnico sama od sebe zaklenila. Inžener je bil v pasti. Motorji so delali s polno paro, temperatura v hladilnici je naglo padala. Inžener je klical na pomoč, razbijal po vratih, toda nihče ga ni čul, ker je strojarna cddeljena od vseh ostalih prostorov z betonskim zidom in železnimi vrati. Toplota je stalno padala. Tedaj ie inžener v kritičnem momentu prerezal z nožem vse žice, ki so dovajale električno energijo, in tako onemogočil nadaljno padanje temperature, ki 'e bila že pod ničlo. Vendar je pa inžener, ki je bil oblečen v lahko obleko, zaman dajal znake. Le slučajno so uslužbenci opazili, da so se ustavili stroji za hlajenje, začeli so iskati vzroke in so inže-nerja osvobodili. Morali so pa seveda v ta namen razbiti železna vrata. Nesrečni inžener ;e bil tako izčrpan, da je več dni moral ostati v postelji.
izolacija med nami nikakor ne spodobi. Saj služimo vsi istemu gospodarju in go spodarjevemu namenu. Kvečjemu se nam primeri, da se časih pomešamo med reducirano družbo.«
Frank je čutil, da gredo te besede na njegov račun. Ni si mogel kaj, da ne bi takoj dejal: »Ves svet na zlatu visi, vse za zlatom tišči«. Potem pa je prepustil dolar in funt njuni usodi, sam pa je zadovoljno premišljeval, kako prijetno je, če se sedi na zlati podlagi.
Valute med seboj
V	denarnici nekega mogotca so se znašli ameriški dolar, angleški funt in francoski frank. Najprej šo vsi molčali. Drug drugega so gledali prezirljivo in vsak se je skušal kolikor mogoče odmakniti od soseda. Slednjič se :e ojunačil dolar, rekoč: »Nu, gospoda, dovolj je molčanja. Saj veste, kako je na svetu: Denar je sveta vladar! In vsi mi smo na koncu denar. Kaj bi se kisali. Bodimo veseli in si privoščimo kakšno navzlic razliki, ki je med nami.«
Pri teh besedah se je dolar zaničljivo ozrl na angleški funt. Funt je čutil pikro opazko, ki je merila nanj, vendar pa si ni dal skaliti dobre volje. Rekel je: »Gospod dolar, ne veste, kako sem vas vesel. Trenutno sem indisponiran. Saj poznate naše podnebje. Nekoliko me je zde1a'o, pa bo že boljše. Ampak nič strahu za moje zdravje: moja konstrukcija je trdna. V kratkem se bom popravil in bom ravno takšen kakor sem bil prej.«
Ko je nehal govoriti, je zakašljal francoski frank. Funt se je omalovažujoče ozrl po francoskem tovarišu in nadaljeval pogovor z dolarjem: »Veste kaj, bodimo odkritosrčni pa recimo, da se ta
Zdravilni plin iz radija
Dvema ameriškima zdravnikoma se je po dolgotrajnih poskusih posrečilo zgraditi napravo, s katero se pridobiva iz radija neki zdravilni plin. Zdravnika se pišeta dr. Failla in dr. Duane. Plin, ki se po njuni metodi pridobiva iz radija, se lahko uporablja za ista zdravljenja kakor radij sam. Če radij dolgo leži in ni dovolj dobro zaščiten, polagoma razpade in izgine. Plin, ki se ga dobi iz njega, pa je mogoče dobro zapreti in ga ohraniti dokler se komu poljubi. Z radijskim plinom se napolnijo cevke, katere zdravnik pred PEcijentom odpre tn pusti, da radijski p'in nekaj časa učinkuje na bolno sta-ničje.
Svetlobni fenomeni pri potresih
Mnogoštevilne študije so napotile japonskega potresnega opazovalca Kinki-kija Muthso do sklepa, da vselej kadar so močni potresi, zažari nebo v posebni svetlobi. Zato pripoveduje japonska ljudska modrost že dolgo o skrivnostni svetlobi, ki se pojavi vselej kadar se zemlja maje. Učenjaki so videli dozdaj v tem pravljice in bajke, edino Muthsa je imel pogum, da je njih trditve ovrgel in začel Študirati fenomene. Na podlagi opazovanj je sestavil knjigo, ki jo je pred kratkim izročil javnosti. Pravi, da se mu je posrečilo doprinesti dokaz za to, da se vselej med močnimi potresi zablešči nebo v čudni barvi, svetlobnem žaru, ki doseže časih intenzivnost severnega sija. Časih je ta svetlobni pojav prav kratek, časih zopet daljši. Njegove ugotovitve so zbudile v krogih japonskih in drugih potresnih opazovalcev razumljivo senzacijo.
Spari
Tenis dvomatch SK Ptuj:SK Železničar.
V	Ptuju se je v nedeljo vršil klubski tenis dvomatch med SK Železničarjem in SK Ptuj. Zmagal je SK Ptuj v razmerju 10:1. Rezultati so bili naslednji: gospodje posamezno: Sakotnik-Tildovič 6:4, 6:8, 6:3; Honvery-inž. Černigoj 8:6, 6:3; Ve-sely-Masi 6:0, 6:1; gospodje v dvoje: Sakotnik-Honvery : Tildovič-Mazi 6:4, 6:3; Sakotnik-Vesely:Tilkovič-inž. Černigoj 6:3, 6:4; dame posamezno: Helga' Fichtenau-ga. Novšak 6:4, 6:1; gdč. W. Fichtenau-gdč. Legat 6:4, 6:2; ga. Sa-hO’tnik-ga. Novšak 6:4, 6:3; mešani pari: H. Fichtenau-Sakotnik:gdč. Legat-Mazi 6:1, 6:0; gdč. W. Fi9htenau-Honvery: gdč. Legat-Mazi 6:3, 5:7, 6:1 in ga. Nov-šak-Tildovič : ga. Sakotnik-Vesely 6:3, 5:7, 8:6.
Za prvenstvo podsavezne lige.
Prihodnjo nedeljo se odigra četrto kolo in sicer se srečajo v Celju Atletik SK: ISSK Maribor in v Ljubljani Primorje: Ilirija. Železničar in Svoboda sta prosta.
Stanje prvenstvene tabele po tretjem kolu je naslednje:
ASK Primorje	3	2	1	0	9:3	5
ISSK Maribor	3	2	1	0	12:6	5
SK Ilirija	3	2	0	1	7:8	4
SK Svoboda	3	0	2	1	5:7	2
Atletik SK	3	0	1	2	2:5	1
SK Železničar	3	O	1	2	2:5	1
Tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja
se nadaljuje v nedeljo dne 4. oktobra in sicer se srečajo v Mariboru SK Rapid I—SK Železničar in SK Mura—SK Svoboda.
Težkoatletskj miting v Mariboru.
SSK Maraton priredi v soboto dne 10. oktobra ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke težkoatletski miting. Nastopili bodo okrog 40 atletov. Na programu so rokoborbe, dviganje uteži io boksarske borbe.
Sokolstvo
Sv. Lenart.
Minulo nedeljo se je vršil v našem So* kolskem domu sestanek društvenih načelnikov in društvenih prosvetarjev slo-venjegoriškega okrožja. Na sestanku kjer so bila 'polnoštevilno zastopana vsa naša društva in čete, se je sklenilo, da se priredi v decembru ozir. januarju za naše okrožje telovadno-prosvetni tečaj. Na sestanku se je tudi govorilo o programu prosvetnega dela za letošnjo jeseni in zimo. Br. prosvetni nadzornik je govoril o dolžnostih, ki jih ima in ki jih naj vrši vsak Sokol kot državljan. — Zdravo!
Sokolsko društvo Maribor II - Pobrežja
ima v četrtek 1. oktobra ob 20. url •« društvenih prostorih br. Renčelja redno odborovo sejo. Bratje in sestre, udeležite se seje polnoštevilno. Zdravo.
— Zakaj ne govoriš s hišnim lastnikom, da je počila vodovodna cev.
= Ker se bojim, da bo takoj zasukal pogovor na zvišanje stanarine.
Železniški katastrofi pri Bia* Torbagyju ni bil vzrok atentat?
Zagrebške službene »Narodne Novine« objavljajo izjavo načelnika našega ministrstva za promet, inž. Jovana Gjurida, kateri se je vozil z ekspresnim vlakom, ki je ponesrečil na viaduktu pri BiaT^r-bagyju na Madžarskem. Gjurič se je sedaj vrnii v svoj rodni kraj Vinkovce in trdi, da vzrok strašni katastrofi ni bil tentat. Detonacije ni bilo čuti nobene. On je slučajno sedel v vagonu, ki je obtičal na progi na viaduktu.
Ko je skočil iz vagona, je videl, da visi vagon pred njegovim čez ograjo viadukta, dočim so lokomotiva in nekaj vagonov ležali, v prepadu. Viadukt ni bil razrušen, kar bi, v slučaju atentata vsekakor bilo, le ograjo je zrušila lokomotiva. Vzrok katastrofi ni atentat, ampak dejstvo, da je lokomotiva skočila s tračnic, na katerih so popustile spojnice, zrušila ograjo in strmoglavila v prepad ter potegni'a za seboj več vagonov. Gjurič trdi, da je odšel po katastrofi v Budimpešto, vendar ga tam niso hoteli zašiliti o nesreči. Pač so si Izmislili komunistični atentat in razelasili preki sod.
Dr. O. Ilaunig.
:Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
»E te pahnjene ženske, da mora to ravno tedaj biti, ko so volitve,« se je razjezil Cestnik.
»To je že bilo tako namenjeno,« je rekel Zamuda nekako hinavsko, saj mu je prišlo ravno prav, ker je vedel, da je poraz gotov.
Cestnik se je nazadnje udal, toda pravega zaupanja do izneverjenega volilca le ni več imel.
Danes je ravno pregledoval knjigo, v kateri je imel zapisane svoje dolžnike, ko vstopi Zamuda.
»No, kaj pa tebe prinaša sem,« ga je ogovoril Cestnik skoraj neprijazno, ker ga je motil pri poslu.
»E nič posebnega. Ravnokar sem bil pri Dolniku.«
»Kaj pa si tam iskal,« reče Cestnik nevoljno, »si se že hotel Dolniku prilizovati, odkar je vsemogočni župan.«
»O tega že ne, slučajno sem šel mimo in pri tej priliki dišal nekaj prav posebnega,« reče Zamuda ter napravi obraz kakor bi imel povedati nekaj skrivnostnega.
»Eh, ne govorim rad o tem, mogoče bi te še žalil.«
»Kaj žalil', saj me je že Dolnik dovolj, zato ga pa tudi tožim.«
»No in ravno to je, kar sem slišal,« pravi Zamuda ter pomežikne proti omari, kjer je stala steklenica z nekaj vina. Cestnik je uganil Zamudove notranje težnje ter takoj postavil vino pred Zamudo, ki je tudi hlastno segel po kozarcu ter izpiti vino na en dušek.
»O hvala ti Cestnik, ta kapljica se mi je prilegla, čisto slab sem že bil.«
lin obliznil se je po ustnicah ter pogladil z roko po • prsih, ob enem pa pomembno pogledal na prazni kozarec.
»No pa povej tedaj, kaj si slišal,« reče Cestnik nestrpno ter nalije Zamudi kozarec do vrha.
»A res, kaj naj bi slišal,« reče ta ter se trenutno pomišlja, a čez nekaj časa reče:
»Da, sedaj sem se že spomnil, tako sem pozabljiv.«
Rekši prime polno kupico ter jo mahoma izprazni.
»Govori že vendar,« sili Cestnik, »ne imej me za norca.«
»E veš, to je bilo tako,« začne praviti Zamuda prav resno, »ko grem tam mimo Dolnika, slišim v sobi bolj glasno govorjenje; Šent si mislim, kaj je to, takoj se stisnem k steni in približam tiho k oknu ter poslušam.
V	sobi sta bila Dolnik in njegova 2ena. Govorila sta o tvoji tožbi.«
»No, in kaj si slišal1,« prekine Cestnik pripovedovalca vidno nemiren.
»Vsega nisem mogel prav razumeti, samo to sem slišal, da on ve, kako si prišel ti naenkrat do bogastva ter gre k Suhadolniku, da ga bo zagovarjal, tedaj bo tudi vse povedal pred sodnikom.«
»To si slišal,« reče Cestnik ves vzhičen, »ali moreš priseči, da se nisi motil?«
»Prisežem pač lahko, saj imam samo eno dušo,« reče Zamuda, dvigne tri prste desnice in položi nato roko na srce.
Cestnik je hotel še nekaj reči, toda beseda mu je zastala, trenutno je prebledel v obrazu; da zakrije zadrego, se obrne k omari, si natoči v kozarec vina ter naglo izprazni. Če bi bil Zamuda bolj natančna opazoval, bi bil videl, da se je Cestniku tresla roka.
»Dobro, dobro Zamuda,« reče Cestnik čez nekaj časa vidno raztrešen, »mu bom že pokazal, a sedaj moram iti še v 'gozd, delavce imam, ki podirajo smreke.«
In Cestnik je pograbil klobuk, ne da bi se dalje brigal za Zamudo, odprl je vrata in že zapustil hišo.
Zamuda je gledal nekaj časa ter zmajal z glavo, ker ni razumel, da je njegovo poročilo tako razburilo Cestnika. Ker je bila steklenica prazna in tudi ni imel cvenka v žepu, je vstal, šel iz sobe in ubral pot proti domu.
»Sapa napeta, nekaj pa le mora biti, Cestnik le nima čiste vesti; kako ga je pognalo iz hiše kakor bi zlodeja poškropil z blagoslovljeno vodo, no, bomo vide-
li,	kaj pove Dolnik na sodniji.«
Tako je govoril Zamuda sam pri sebi, ko je stopal po strmem bregu proti svoji borni koči.
Bližal se je glavni dan razprave zoper Dolnika, Tržani so ga pričakovali z napetostjo, toda do obrav-nove — ni prišlo.
XI.
Andrejev sejem.
Ko solnce šlo je za goro, Prižgalo zvezde je nebo, Skovir na gori je zapel, Nekdo slovo od sveta vzel.
Jenko.
V	trgu Humu je bil Andrejev sejem, največji med sejmi vsega leta. Zakaj tudi ne! Saj ravno v tem času je spravil kmet svoje pridelke že pod streho, nekaj jih je pa tudi prodal, da si nakupi različne potrebščine, kajti zima se bliža in mraz je neprijeten gost za čevlje, če so raztrgani in tudi toplejše obleke je treba. In še druge stvari so, ki se morajo kupiti. Gospodinji so se strli med letom piskri, posebno če je imela neokorno deklo, kateri so hodile misli Bog ve kje drugod; tudi
ponve ne držijo več, kuhalnice so se obrabile in še dosti tega in onega jedilnega orodja manjka.
Zato pa se je nudila na dan Andrejevega sejma najlepša prilika, da se nakupi vse potrebno. Pa tudi nihče ni prišel v zadrego. Na velikem sejmišču je biio vse polno živine. Vsak lastnik je tedaj že vedel, koliko repov bo mogel rediti črez zimo, kar je odveč, se mora prodati. Živahno je bilo življenje,'"kajti kupcev je prišlo dosti iz mesta in celo sem iz nemških krajev, posebno iz Gradca, ki so imeli največ denarja in so ponujali najvišje cene. Da niso manjkali kričeči mešetarji, se razume.
Lončarji so prodajali piskre, sklede in kar je še take ropotije, izdelovalci jerbasov so ponujali razstavljeno blago in tudi suha roba je prišla do veljave, kajti loparji, kuhalnice — vsega se je dobilo, kar je potrebovala gospodinja.
Ravno tako ni manjkalo zelenjadi. Zeljnatih glav bilo je cele voze, čebule in česna, saj slednji se bo rabil, ko bode kmet obhajal domači praznik, katerega se veseli že vsaka družina.
Pa tudi za radovedneže, ki niso prišli po kaj drugega na sejem, kakor zijala prodajat, je nudil današnji sejem dovolj gradiva.
Po trgu je nosil razcapan mož na vrvici privazano opico. Skakala je po tleh, pa zopet splezala na moža, se mu vsedla na ramo ter radovedno gledala na ljudi, ki so jo opazovali z odprtimi usti. Z veliko spretnostjo je sprejela vsak košček kruha, ter ga zavžila na način, ki je zbujal pri gledalcih smeh.
In stari mož je navil mali zabojček, ki ga je nosil na prsih, da so se slišali glasovi, ki so spominjali na nekakšno godbo, zraven pa je vihtel palčico nad opico ter pel s hreščečim glasom: Oj pleši, pleši mala stvar.
In mala opica, pokrita z malo čepico na glavi, je plesala po tleh, potem pa skočila zopet na svojega gospodarja ter hvaležno sprejela košček kruha, ki ga ji je dal ta ali oni iz množice.
Tako so gledali ljudje ta prizor, dokler ni odšel mož z opico naprej s skromnim darom, ki so mu ga poklonili radovedni gledalci.
Toda kaj pa pomeni tam pred Sremčevo gostilno kričanje nekega moškega?
Velik rdeč dežnik ima razpet, pod njim pa stoji m_ la mizica.
»Kdor želi biti srečen, naj pride sem, v kratkem postane bogat,« je kričal na ves glas.
In zopet je začel klicati:
»Ne zamudite trenutka, samo malo časa še. potem ne bo več tako ugodne prilike.«
Res je bilo nekaj radovednežev, ki so stopili bližje.
Delavko,
navijalko in vajenko sprejme Javornik, pletarna, Vojašniška 2, Maribor.
2845
Opremljeno sobo,
snažno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Vprašati Stritarjeva ul. 5 I.
2851
Včeia! so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije:
2X Din	200.000	sr.	br.	25959
2X Din	10.000	sr.	br.	39462	52846	82964
2X Din	4.000	sr.	br.	31008	34610	34640	80224	82707	97613
2X Din	2.000	sr.	br.	5007 5751 6759 8039	10524 15489	15789
16881 17125	17370	17465 18824	19746	20344	21260 25613	27263
28977 31075	31997	33707 37774	39747	43819	47043 47524	50429
63755 65442	67998	68384 78558	70596	78350	80065 82909	83175
51198 53907	55286	57393 58652	60366	60804	60857 62030	62868
85262 88615	90126	90764 91743	91910	92775	94670 97439.
Zaradi telefonskega sprejema ne jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, MARIBOR. Gosposka ulica 25.
inseriraite
Veterniku
• t
Spomnite se CMD
NainoveiSe
MODNE LISTE
jesenske in zimske za dame in gospode priporoča knjigarna
II
TISKOVNE ZADRUGE, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13
Vajenca za krojaštvo
sprejme Cverlin, Gosposka ul.
32.
2843
Trisobno stanovanje oddam. Vpraša se Prešernova 18.
2850
Predtiskarija.
Novi vzorci došli! Entlanje in ažurira-nje se izdeluje hitro in natančno. C. Biidefeldt, Gosposka 4.	2847
Dijake ali gospode
sprejmem na stanovanje in v vso o-skrbo, hrana dobra. Gosposka ul. 5 I, vhod Rotovški trg 8.	2848
Abonente sprejmem
na izborno hrano. Gosposka ul. 5 I, vhod Rotovški trg 8.	2849
Mlajšega šoferja za avtotakso s kavcijo sprejmem. Ponudbe na upravo Večernika pod »Zanesljiv vozač«.	2846
Sostanovalca sprejmem,
na željo v celo oskrbo. Izve se v upravi »Večernika«.	2842
Sprejmem dva dijaka ali gospoda
na stanovanje s popolno oskrbo ali brez. Gosposka ul. 26.	2841
Opravilna številka:	E	[V	69/31
Sklep
24
Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Maribora, odd. III, z dne 18. 9. 1931 opr. št. Sa 26-31-70, da se naj na dne 7 10. 1931 odrejena prisilna dražba nepremičnin riši 36 k. o. Grajska vrata odloži v smislu § 40 odst. t. zaK-o prisilni poravnavi za 40 dni, se ta dražba prekliče J0 odredi na
23. novembra 1931 ob 9. url v sobi it. 27.
Okrajno sodišče v Mariboru odd. IV.*
dne 22. septembra 1931.
Isdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja io urednik: STANO KOSOVEL v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predsiavnlk aiANKU Ul". I
» Mnrlbr