MarttmrsM
Poštnina plačana v gotbvffil
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 212
Maribor, torek 18. septembra 1928
»
JUTRA
€€
Izhaja razun nedelja in praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani SL 11.400 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavtjen na dom p*42 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglati po larifii
Oglase sprejema ledi ogtaeni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Pr«Semow ulic« i*. ♦
Težko če novega albanskega
kralja
NEMIRI V SEVERNI ALBANIJI. — JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA PRIZNALI NOVO KRALJEVINO IN NOVEGA KRALJA.
VALONA, 18. septembra. Iz notranjosti Albanije prihajajajo poročila o naraščajočem nezadovoljstvu zlasti med severnimi albanskimi plemeni, odkar je bil Ahmed Zogu proglašen za kralja. V vseh večjjh krajih je prišlo zadnje dni do velikih demonstracij proti režimu v Tirani in tudi proti Italiji. Kralj Ahmed Zogu skuša sicer to gibanje zadušiti z nasiljem, vendar se odpor proti njemu vedno bolj razširja. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh so se vršili zadnje dni krvavi spopadi med severnimi albanskimi plemeni in pristaši novega kralja in njegove vlade. Vlada pričakuje, da pride v kratkem v Albaniji do nove velike vstaje. V Tirani in okoliških vaseh so koncentrirane močne čete, telesna straža kralja Ahmeda Zogu pa je močno pojačena- Novi kralj zadnje dni sploh še ni zapustil svojega dvorca, ki je kar najstrožje zastražen. in imajo dostop h kralju samo njegovi najožji in najzvestejši privrženci-
TIRANA, 18. septembra. Jugoslovanski upravnik poslov je dobil od beograjske vlade 'nalog, da notificira imenom
Jugoslavije priznanje kraljevine Albanije in njenega kralja Ahmeda Zogu. Naš upravnik poslov je to že sporočil ministru zunanjih del kraljevine Albanije in bo te dni sprejet v avdijenco kralja Zogu I., da mu to sporoči. Francija in Anglija bosta priznali novo kraljevino še tekom tega tedna.
DUNAJ. 18. septembra. Albanski zunanji minister je sporočil državnemu kancelarju Seiplu sklep albanske narodne skupščine, s katerim je bila dosedanja republika Albanija izpre-menjena v kraljevino. Dr- Seipel je takoj po svojem povratku iz Ženeve brzojavno odgovoril albanskemu zunanjemu ministru, da je avstrijska vlada sprejela to na znanje.
CARIGRAD, 18. septembra. Turška vlada zahteva od Albanije povračilo posestev iz civilne liste in osebne lastnine odstavljene osmanske dinastije. Razen tega zahteva 18 milijonov frankov v zlatu, ki jih je Turčija svo-ječasno pustila v Albaniji. Tudi petrolejski vrelci v Selinici, ki so bili izročeni v eksploatacijo neki italijanski družbi, so v seznamu turških zahtev od Albanije.
Radikalni klubski ofibor
BEOGRAD, 18. september- Jutri dopoldne se sestane radikalni klubski odbor, na katerem hoče Vukičevič s svojimi pristaši zavzeti stališče na-prani glavnemu odboru stranke. Do-čim se na eni strani zatrjuje, da bi pomenila odsotnost pristašev glavnega odbora na klubski seji razcep stranke, pa se obenem tudi naglaša, da klubski odbor ne bo izvršil nobenih važnih sklepov, ker prevladuje med Vukičevičevimi pristaši tendenca za pomirjenje z glavnim odborom. Nasprotno pa kažejo pristaši glavnega odbora vedno večjo borbenost in se pripravljajo na popolno reorganizacijo stranke. Sicer pa ni danes zaznamovati v Beogradu nobenih važnejših dogodkov. V avdijenci sta bila sprejeta ministra dr. Angjelinovič in dr. Šumenkovič, ki sta poročala vladarju o svojih resornih zadvah.
iskanje Rmunčsena ustavljeno
r*ARIZ, 18. septembra. Tako francoska križarka »Strassbourg« kakor tudi norveška ladja »Hobby«, ki ima na krovu dve letali, dalje »Citta di Milano« in »Braganza« so že nastopili iz polarnih krajev pot v domovino. V kratkem bo odpoklican tudi še ruski rušilec ledu »Krasili«. S tem so vse ladje, ki so bile odposlane v Severno ledeno morje, da pomagajo pri reševanju ponesrečene Nobilove posadke ter iskanju ostalih pogrešancev definitivno opustile nadaljevanje poizvedovanja po Amundsenu.
Trgovina z dekleti preč Drustuom narodau
ŽENEVA, !8. septembra. Društvo narodov je danes nadaljevalo svoja posvetovanja. Na dnevnem redu so bila poro-
čila raznih koncesij, vprašanje beguncev in odpravo trgovine z dekleti. Kakor se zatrjuje, bo zaključeno zasedanje Društva narodov že v soboto. Ker so na dnevnem redu večinoma manj važne zadeve, je mnogo delegatov že zapustilo Ženevo.
Bretanja čr. Coka u Trstu
TRST, 18. septembra. Tu je bil aretiran znani slovenski odvetnik in politični delavec dr. Ivan Čok. Očitajo mu, da je bila po njegovem navodilu v Pobegih v Istri odnešena nekdanja dragocena zastava tamošnjega hrvatskega izobraževalnega društva iz fašistovskega sedeža, kamor so jo spravili fašisti po zaplembi.
fTločen potres v Kalabriji
RIM, 18. septembra. V Kalabriji so občutili nocoj na več krajih močne potresne sunke, ki so povzročili med prebivalstvom veliko paniko. Mnogo hiš je bilo poškodovanih. Podrobnosti o nesreči pa še manjkajo.
Houorojeni nestuor
JUDENBURG, 18. septembra. Dne 11. t. m. se je rodilo tu živo dete z dvema glavama. Imelo je vrh tega 6 rok in 3 noge. IzraŠčeni trupli sta bila dva dečka. Otroka so poslali na dunajsko žensko kliniko, kjer pa sta v dveh dneh umrla. Obdukcija je ugotovila, da sta bila dečka nesposobna za življenje, ker sta imela zraščena črevesa.
Pri bankirju.
— Požurite se, kaj hočete — nahruli bankir došlega prosilca — tri minute časa imam za vas; za me je vsaka minuta vredna sto dinarjev.
— Potem se pa zadovoljim z eno samo minuto — se odreže prosilec — za ostali dve minuti pa mi izplačajte dvesto dinarjevi
Beseda ob ustanovitvi novega obrtnega društva
ALI STANOVSKO — ALI POLITIČNO?
V nedeljo se je vršila v Mariboru ustanovitev »Splošnega obrtnega društva za Maribor in okilco«. Stvar ni presenetila, zakaj bila je javna tajnost, da gotovi obrtniški krogi, nezadovoljni z nazivom »slovensko« v dosedanjem obrtnem društvu, stremijo za tem, da si ustanove svoje posebne društvo, ki bi pa ne bilo le strogo strokovno in stanovsko, ampak bi imelo tudi politične cilje. To trditev dokazujejo tudi pravila novega društva, v katerih je izrecno povdarjeno, da bo društvo delalo »za pridobitev vpliva pri volitvah v zakonodajna zastopstva« ter da je med sredstvi za dosego namena tudi »postavljanje kondidatnih list pri vseh javnih volitvah, izdaja volilnih razglasov in sestava volilnih odborov«. Pri tem je treba pogledati samo imena po-spodov ustanoviteljev društva, pa vidiš med njimi takoj vse podpisnike kandidatske liste obrtnikov izza zadnjih občinskih volitev v Mariboru.
Gospodje ustanovitelji novega društva, katerim osebno vse spoštovanje, se obnašajo, kakor da so iznašli smodnik in kakor da je edino njihovo novo društvo pravi zastopnik obrtniških interesov. Zato moramo pogledati nekoliko v kulise, da se vidi, kje so pravi vzroki za ustanovitev novega društva.
Poznavalci mariborskih razmer dobro vedo, da je pod pokojno Avstrijo obstojal v Mariboru samo nemški »Ge\verbe-verein«, ki je bil v takratnih razmerah naravnost ponemčevalnica naših slovenskih obrtnikov, ki so se, gospodarsko slabi, mnogi tudi narodno ne bogvekako zavedni, udali moralnemu in materialnemu pritisku po ogromni večini nemškega miljeja. Slovensko obrtništvo je tonilo v nemškem političnem morju. Teror je bil tolik, da seveda oni redki slovenski obrtniki, kar jih je že takrat bilo v Mariboru, niti misliti niso mogli na kakšno organizacijo, ki bi bila stanovska, ki bi pa obenem vendarle bila nacijonalna hrbtenica slovenskega obrtništva in bi ga ščitila pred germanizacijskimi tendencami. In če danes pogledamo imena usta-novnikov novega društva, najdemo med njimi tudi imena mož, ki so v takratnih časih igrali vlogo nemških teroristov nad slovenskim obrtništvom.
Še tudi po prevratu se razmere niso bistveno spremenile. Odločilno vlogo so igrali še vedno ljudje, ki so stali pod vplivi nemškega političnega vodstva. Vse obrtniške zadruge so ostale v njihovih rokah, v vseh je še naprej vladal prejšnji nemški šovinistični duh, v vseh se je še naprej nemško uradovalo, in slovenski obrtnik je v teh organizacijah še naprej igral vlogo državljana druge vrste.
Tako je končno moralo priti do ustanovitve Slovenskega obrtnega društva 1. 1921. Društvo se je postavilo popolnoma nepolitično, strogo stanovsko podlago. Živo se je zanimalo za vsa vprašanja gospodarstva, pa tudi dnevne politike, ki so v zvezi z obrtništvom. Prirejalo je razstave. Sklicevalo je shode, na katerih se je razpravljalo o strogo stanovskih vprašanjih. Prirejalo je razne tečaje, knjigovodske, risarske itd. Prireja družabne večere, družabne izlete, skrbi za dobro vzgojo vajeništva. Torej delo, ki je strogo strokovno, stanovsko.
Že ponovno je bilo društvo predmet političnih računov: Klerikalci so si hoteli pred leti napraviti iz njega svojo politično taaeao. Ko se je to nonesrečilo,
so ustanovili svoje strankarsko-politično obrtno društvo. Pred nekaj časom pa so prišli tudi gospodje, ki so si sedaj ustanovil isvoje posebno društvo, pa so rekli: mi bi radi pri društvu sodelovali, toda beseda »slovensko« nas bode v oči. Črtajte to besedo, pa bomo vsi pristopili. Odbor »Slov. obrtnega društva« pa je bil mnenja, da za to ni nobenega povoda, da so v Mariboru in okolici z malimi izjemami vsi obrtniki slovenskega po-kolenja in da onih par drugorodcev lahko mirne duše vstopi tudi v »slovensko« obrtno društvo, kakor so morali poprej nešteti slovenski obrtniki biti člani društva »Deutscher Ge\verbeverein«.
Toda gospodom ni bilo v prvi vrsti za mirno in stvarno strokovno delo v stanovski organizaciji. Razne ljudi, ki še danes ne morejo pozabiti svoje gospodujoče nemške pozicije v vsem javnem življenju, je beseda slovensko preveč bodla v oči. Zato so si ustanovili sedaj svoje »Splošno obrtno društvo«, ki ima v svojih pravilih kot Prve točke ne pospeševanje obrtniških interesov, ampak shode, ki rešujejo politična dnevna vprašanja, in postavljanje kandidatskih list za volitve. Kaj gospodje hočejo, je na dlani. Njim ni za obrtniške interese, ampak za politiko. In če je predsednik društva na ustanovnem zboru izjavil, da so morali to društvo ustanoviti, češ, da 20% obrtnikov v Mariboru ne razume slovenskega jezika, bi to kazalo, da je novo društvo predvsem organizacija nemškega obrtništva, torej nadaljevanje nekdanjega »Deutscher Gewerbevereina«, in da so nekateri slovenski obrtniki v društvu samo privesek in plašč, ki naj maskira Prave namene.
Naj gospodje ne smatrajo tega članka za napoved borbe. Dokler bo delalo društvo v okviru stanovskih interesov* bomo radevolje dali tudi potrebno priznanje delu. Svarimo pa gospode z vso odločnostjo, da bi društvo zapeljali v vode nemškega političnega priganjača. Za ta slučaj jim napovedujemo že danes najod-ločnejši odpor vse naše javnosti. Ne boste političnih načrtov maskirali s stanovskimi interesi!
Splavarska nezgoda.
Danes dopoldne je došlo obvestilo ptnj skega mestnega magistrata, da sta se pri Ptuju na Dravi razbila dva splava. Dokler se zapreke, povzročene s to nezgodo, ne odstranijo, je splavarjem pot zaprta. Jutri se najbrž že zopet odnre.
Pozor pred vlomilci!
Mariborska policija je dobila včeraj dopoldne obvestilo, da pridejo v Maribor trije nevarni tički iz Dunaja — znani vlomilci. Nevarna trojica je res prišla, namenjena je bila na Pragersko, izkrcala se je pa že v Mariboru. Cesti slučaji pričajo, da je ravno sedaj vlomilska delavno, c jako živahna in ker so nas obiskali še tuji vlomilski strokovnjaki, je treba povečati pozornost.
Kri sl je zastrupH.
Komaj 131etni šolarček O. Mlinarič tz Mlinske ulice se je ranil z nekim ostrim predmetom na desni' peti. Zdravnik je ugotovil zastrupljenje krvi ter odredil prevoz dečka v bolnišnico.
f oominiaite te CND
Pred volitvami v Pokojninski
zavod
ZNIŽANJE PENZIJSKE DOBE OD 40 NA 35 LET. — NEKAJ ŠTEVILK IZ
LETNE BILANCE.
Prihodnji mesec se bodo vršile volitve v Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani. Samoobsebi umevno je, da so te volitve, ki se vršijo vsakih 5 let, za vse privatne nameščence zelo važne. Zato je vsekakor potrebno, da se že sedaj vsi zavarovanci zanimajo za potek pogajanj v strokovnih organizacijah, katerih namen je, da se doseže volilni kompromis. Ako pride do kompromisa, kar bi bilo vsekakor želeti, odpadejo potem volitve, ki so zvezane z velikimi izdatki, najmanj Din 500.000.—.
Iz vrst nameščencev in delodajalcev bo izvoljenih po 32 delegatov iz raznih skupin. Delegati obeh skupin bodo v načelstvu in upravnem svetu zastopani po proporcu.
Občnega zbora Pokojninskega zavoda se je udeležilo 45 delegatov in sicer 20 zastopnikov delodajalcev in 25 iz skupine nameščencev. Iz letnega bilančnega poročila je razvidno, da je pokojninsko zavarovanje za polno pokojnino znižano od 40 na 35 let. Dajatve so se povišale in se vplačuje po razredih I—XI mesečno Din 54—330. V preteklem letu odpadejo vplačila:	na	ljubljansko oblast Din
10,072.327, na mariborsko 3,974.999, splitsko 2,877.400 in na dubrovniško oblast 1,393.002 Din. Bilanca izkazuje aktive v posojilih, naložbah in nepremičninah Din 160,962.341; od tega zneska odpade Din 151,761.030 na premijske rezerve.
Oua mogočna kmečka zbora KDK na Drauskem polju
V nedeljo 16. t. m. se je dvignilo zopet naše Dravsko polje in na dveh velikih zborih, v Št. J a n ž u in., v Rača h, povdarilo svojo odločno voljo, da vztraja v nepopustljivi borbi za pravico, svobodo in enakopravnost v vrstah Kmetsko-demokratske koali cije.
V Št- J a n ž u, tej stari trdnjavi napredne kmetske demokracije, se je' že v zgodnjih urah zbirala iz domače in raznih sosednjih občin, tudi iz onstran Drave, množica kmetskih mož in mladeničev, ki je narasla do poče: ka zbora na več ko 400 glav. Poe predsedstvom odličnega domačega kmeta se je vršil zbor mirno in dostojno in so zborovalci odločno odobravali izvajanja obeh poslancev gg. P u c 1 j a in dr. P i v k a, ki sta v podrobnosti orisala današnji notranje-in zunanjepolitični ter gospodarski položaj države in naroda, smernice, ki vodijo KDK v njeni borbi in pogoje, ki so potrebni za spremembo in za ozdravljenje. Po krajših govorih gg. ministra v p. dr. K u k o v c a in kme-ta K i r b i š a, ki sta povdarjala potrebo složne borbe, so zborovalci eno-dušno izrekli zaupanje poslancem in vodstvu KDK s pozivom, da vztrajajo v borbi do končne zmage. Po zaključku so se mnogi zborovalci podali korporativno na grob in se poklonili ma-nom prerano umrlega političnega organizatorja in borca g. Štefana Dobnika.
Zavarovanih je bilo 1. 1927 moških 5897, žensk pa 2114. Upravni stroški so znašali 3,639.780 Din, t. j. 20 odstotkov vplačanih premij. Vrednost na nepremičninah (to so poslopja v Sloveniji in Dalmaciji znaša Din 17,847.691.
Kakor torej razvidno, razpolaga Pokojninski zavod privatnih nameščencev že sedaj po 10 letih obstoja v naši državi z ogromnim premoženjem. Gotovo je, da bodo sedanji zavarovanci uživali v slučaju onemoglosti in v starosti vsaj toliko pokojnine, kolikor bo potrebno za njih eksistenco. Žal, da je zavarovalni zakon v veljavi v Jugoslaviji samo v območju pokrajin bivše Avstrije t. j. v Sloveniji in Dalmaciji. Privatni nameščenci v ostalih pokrajinah Jugoslavije si bodo morali šele priboriti pokojninsko zavarovanje. Pripomniti je, da bo v doglednem času na osnovi novega zakonskega osnut ka zavarovano tudi trgovsko nameščen-stvo.
Privatni nameščenci, zavedajte sc svojih dolžnosti napram svojcem in sebi! Zanimajte se za te volitve bolj kot za zadnje pred 5. leti. V kratkem se bo vršilo zborovanje zavarovancev, ki ga skliče federacija društva privatnih nameščencev v Mariboru. Dolžnost vseh interesi-rancev je, da se ga udeleže v čim večjem številu. A. Deleža!.
&Uariborski m dnevni
Raimafeljsfuu auiobusnega J Na veliki tabor kdk v žaicu
dne 14. septembra prideta oba predsed'
podjetja
Naval občinstva zlasti ob tržnih in deževnih dnevih zjutraj na avtobuse je ogromen. Ob slabem vremenu se napolnijo vozovi skoraj že na končnih postajah v predmestjih. To se opazuje prav posebno ob pol 8. zjutraj, ko se vozi v mesto šolska mladež in oni, ki gredo za 8. uro v službo. Pretečeno soboto n. pr. je bilo samo v enem manjšem avtobusu, ki vozi na Tezno — torej ne v tako-imenovani »barki« — stlačenih razen šoferja 44, reči in piši:	štiriinštirideset
oseb! V železniške vagone, ki so 4 do 5 krat večji kot avtobusi, se »naklada« normalno po 40 vojnikov. Že pri drugi postaji (šola Tezno) je bil voz tako poln, da ni mogel šofer na nobeni naslednji sprejeti niti 1 osebe več v njega. To je bilo vika in krika na raznih postajah!
Vzrok: Ravno ob cirka pol 8. prihaja z dežele v mesto obilo podeželanov, ki čakajo že na končni postaji ravno na ta voz in ga izdatno napolnijo. Enako predmestne ženske, 'ki nosijo v mesto na trg ali prodajat, ali pa pridejo nakupovat. Vsaka seveda s kako večjo ali manjšo košaro za nakupovanje, da zavzame v avtobusu ž njo še več prostora. Mogoče ima še kakega majhnega otroka zraven, za katerega ji ni treba ničesar plačati, češ da ga ne sme pustiti samega doma.
nika KDK gg. Pribičevič in dr. Maček in
z njimi še cela vrsta drugih poslancev KDK. Tabor v Žalcu bo mogočna manifestacija KDK vsega južnega dela mariborske oblasti.
Himen.
Poročil se je 17. tm. v Sevnici ob Savi g. dr. Ciril Porekar, zdravnik v Ljutomeru z gdč. Justo Doklerjevo, učiteljico v Sevnici. Novoporočencema obilo sreče!
Kap je zadela
davivzasebnico g. Ivano Novak v Sloven ski ulici. Rešilni oddelk jo je odpeljal v bolnico. Vsled starosti je njeno stanje nevarno.
Vlom In tatvina.
Neprijetne viharne, temne ali pa deževne noči tvorijo visoko sezono za vlomilce. Tekom zadnjih dni je bilo prijavljenih več vlomilskih poskusov, preteklo noč je bli pa vlom tudi izvršen in sicer v skladišče tvrdke mehanika Gustinčiča na vogalu Tattenbachove ulice. Skladišče ima okna brez rešetk in križev z navadno šipo. Vlomilci so šipe razbili, skozi odprtine so odtrgali ključavnice in bili so v skladišču, kjer so si izbrali pet ali Šest dvokoles. Ob pozni uri in posebej se radi močnega dežja je bila ulica prazna in če so vlomilci pazili, kedaj je šel stražnik mimo, so se lahko zanašali, da
sprejel s toplim odobravanjem in izrekel zaupanje vodstvu in poslancem KDK in njihovi politiki. Vrste KDK rastejo tudi na Dravskem polju.
Popoldne ob 2. uri se je vršil v R a č a h pri »Jugoslovanu« enako mogo čen zbor KDK pod predsedstvom znanega javnega delavca, kmeta Alojza F a 1 e š a. Prišel je tja tudi zastopnik vlade, g. sreski poglavar dr. P o 1 j a-n e c z orožništvom, baje radi tega, ker se je s klerikalne strani grozilo z motenjem in celo razbitjem shoda-Priznavamo dobro voljo oblasti za vzdrževanje miru, zdi sc nam pa, da so bile priprave nepotrebne, ker je neki SLS-ar, ki je med govorom g. Puclja nekaj vmes čivknil, pa je bil ostro in temeljito zavrnjen, takoj pobral šila in kopita in izginil, ter se je celo zborovanje izvršilo brez vsakršnega incidenta v največjem redu in miru. Poleg gg. poslancev Puclja in dr. P i v k^a so govorili še oblastni poslan. F i n ž g a r, minister v p. dr. Kukovec in kmeta K i r b i š in Rajšp. Zbrani narod je vse govore
Violinski koncert K. Rupla
v četrtek 20. tm. v veliki kazinski dvorani, ima sledeči spored: 1. Brahms: Sonata op. 100 (Allegro amabili. Andante tranquil!o. Vivace. Allegro grazioso). 2. Glazunov: Koncert op. 82 v a-molu. (Mo derato. Andante. Temp 1. Allegro.) 3. a) Kogoj: Andante. b) Suk: Ljubavna pesem. 4. a) Nin - Krehanski: Sacta. b) Sa-rasate: Ciganski spevi. Pri klavirju: M. Lipovšek. Predprodaja vstopnic na običajnih mestih in cena prostorom običajna.
»...In cigane prisiliti k naselitvi« Tako smo Čitali zadnje dni v časo-
pisju, ki je registriralo pojav takozvane ciganske nadloge, marsikaj o odredbi notranjega ministrstva, po kateri se morajo ciganske družine odgonskim potom odpremiti v »pristojne občine in tam prisiliti k naselitvi« — Cigani so nomadi in prava, večna nemirna ciganska kri nima obstanka. Agrarna reforma v Prek murju je kaj jasen dokaz, da nima nemirna ciganska kri prav nikjer obstati ka; kajti oni agrarni interesenti, ki so se po nacijonalnosti uradno priznali k ciganski naciji, so prvo leto, ko se jim je podelila zemlja od agrarne reforme, isto navidez nekoliko »obdelovali«, a ker niso imeli ne hiš, ne potrebnega poljskega orodja oz. ker so prav za prav že v zibelki zamenjali kramp in motiko z violino in klarinetom, so zemljo zapustili neobdelano na škodo drugih agrarnih interesov. Iakozvana »ciganska obzna-na« je torej pravzaprav udarec v zrak. Kajti pri zeleni mizi se da spesniti marsikateri smešni spev, ki ne spada v okvir krute realnosti. Na dlani je, da samo z odloki še ni^ mogoče odgnati ciganov v pristojno »domovinsko« občino ter jih tam prisiliti k stalni naselitvi. Treba jim je za to vsekakor ustvariti tudi pogoje. Sicer pa je vsekakor bolj važno, dati stalnost onim državnim uradnikom, ki so pred dobrimi desetimi leti s heroiz-mom metali svojo glavo v torbo za večno stalnost. Pustite cigane pri miru in se po-prigajte rajše za državljane. Jugoslavi-a, naša lepa domovina bo en sam velik vrt, pravcat raj na zemlji, če bi sleherni državljan imel toliko zemlje, kolikor jo zamore sam obdelovati. Potem bi bile skrbi, odredbe in zakoni proti »ciganski nadlogi« brezpredmetne.
se vozijo stalno vsak dan —- mnogi po večkrat na.dan — eventualno ob največjem nalivu in v blatu peš ter pridejo za nameček še prepozno v šole in službe!
Da se ta promet tudi v tem oziru regulira, prosimo, da se da ob tem času in ob takih prilikah še 1 avtobus na razpolago (to se naj pravočasno publicira), ki naj vozi kakih 10 minut za normalnim. Ce to ni izvedljivo, pa .naj izda ravnateljstvo avtobusnega prometa svojim šo-»erjem navodila (event. se jih naj natiska in na končnih postajah kje vidno pritrdi), da se zlasti ob tržnih dnevih (torkih, sredah, sobotah) in ob slabem vremenu zjutraj ob cirka pol 8. uri ne sme sprejemati v one vozove, ki vozijo šolarje in stalne potnike, nobenih podeželanov ali drugih, ki se ne vozijo redno vsak dan.
■ Ti drugi imajo vendar prilike dovolj, da se lahko peljejo ali s predidočim vozom, ali pa z naslednjim, ker ničesar ne zamudijo. Ako se to ne bo izvajalo, bo-do pritožbe s strani občinstva čim dalje večje. Menda je tudi nedopustno, da se stlači samo v 1 manjši avtobus 44 oseb! Seveda po nekrivdi šoferja, ker ob iz-vestnih prilikah rinejo ljudje sami s silo v vozove, dasiravno jim šofer kriči: »Za Boga, ni več prostora«. Polomljeni dež niki, od curljajočih dežnikov mokra obleka, eventualni prehladi in vsled stisnjenih oseb mogoče še kaka »pridobljena« tuberkuloza etc. so potem posledice ... Torej, prosimo!
ocimc&u UUllIdi t	o	v*	^uimoun, ua
Vsled tako napolnjenega voza mora iti j*30 Preteklo precej časa, predno bo poli-potem vsa šolska mladina ter drugi, kj! cij'ski stra2iiik utegnil zopet priti mimo.
•	——«-	j-	• Na ulici so tedaj sicer delali pometači, ki
pa med delom niso posvečali pozornošti mimoidočim. Pozneje so šele opazili razbite šipe ter poklicali lastnika skladišča. Policija je ugotovila, da so se vlomilci s svojim plenom napotili proti Sv. Petru. Voziti se niso mogli, ker so bile cevi koles prazne. Ljudje, ki so šli na vse zgodaj iz Sv. Petra v mesto, so vlomilce s kolesi srečali in opisali. Vlomilci so zapustili dobro sled in je v Sv. Petru prevzelo orožništvo zasledovanje, ki bo najbrž tudi uspešno.
Kaj naj bi zmogel koniski par? Včeraj so se pred koroškim kolodvorom zgražali ljudje nad nekijn, voznikom, ki je kruto pretepal konja, ker nista mogla speljati sledečega bremena: Na vozu, v katerega sta bila vprežena, je bilo 4000 kg cementa, za ta voz je bil pa pripet drugi voz s 1000 kg istega tovora. To naj bi privlekel par konj do delavske kolonije. Pred policijskim stražnikom se je voznik izgovarjal, da mu je podjetnik ukazal, naj na vsak način naenkrat toliko pripelje. Voznik je končno drugi voz odpel ter se s prvim odpeljal po svoji poti. Izmučena konja sta ga seveda komaj vlekla.
Mladi obupanec.
Včeraj si je poskušal pretrgati nit svojega življenja komaj 23!etni šofer Rudolf B. s tem, da si je dal vrv za vrai in se obesil na vrata svojega stanovanja. Vendar so ga še rešili, ker je prišla pravočasna pomoč rešilnega oddelka. Obupni korak mladega fanta je že tretji ponesrečeni poskus samomora. Prvič si je Prerezal žile, a so mu jih veščaki hitro zašili, drugič se je ustrelil, a se ni dobro pogodil in sedaj je segel po vrvi. Vzrok so eksistenčne skrbi.
Nočni nemiri v Studencih.
Večkrat je ob sobotah, praznikih 'in nedeljah ponoči v Studencih tako živahno, da gre stanovalcem, ki so željni spanja, močno na živce. Studenci so za razgrajače kakor nalašč, ker so izven okoliša varnostne straže in se od orožnikov, ki vrše v zelo obsežnem rajonu čez dan zelo naporno službo, ne more zahtevati, da bi obavljali nočno stražarsko službo. Policijske ure nekateri ne poznajo in brez strahu se pretepavajo, da stoli kar frčijo po zraku. Upamo, da se bo občinsko zastopstvo pobrigalo za agilnim občinskim stražnikom, starega pa postavilo v zasluženi pokoj. Saj revež komaj hodi.
Mariborski gledališki abonenti
se pridno priglašujejo. Do sedaj so že zasigurani trije abonmani. Prosimo vse reflektanti, da se — v lastnem interesu Priglase čimpreje, da dobijo prostore, ki so jim po volji.
Dijaki in učenci vseh šol so glede šolskih knjig in vsakovrstnih šolskih potrebščin najboljše postreženi v knjigarni Tiskovne zadruge Aleksandrovi cesti št. 13,
Sprememba posesti.
Matilda in dr. Mario Polil sta prodala Francu in Justini Korman za 800.000 Din liišo št. 5 v Gosposki ulici. — Ivana Zhu-ber pl. Okrog je prodala Josipu in Ivani Gerlušnik za 150.000 Din hišo št. 66 v Vrbanovi ulici. — Josip in Ivana Ger-lušnki sta prodala isto hišo za isto ceno Valentinu in Mimi Potučnik. — Matilda in dr. Mario Polil sta prodala kavarnar-ju Alojziju Streharju za 1,200.000 Din hišo št. 2 v Slovenski ulici in št. 3 v Grajski ulici.
Iz državne službe.
Premeščeni so: inž. Boris Karis iz železniške delavnice v Mariboru k železniški direkciji v Ljubljani; podinspektor finančne kontrole Josip Erjavec iz Dolnje Lendave k okrajni upravi finančne cotrole v Ljubljani; komisar finančne kontrole Ivan Pažon iz Maribora v Krško.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu sta bila od 8. do 14. septembra prijavljena v mestnem okolišču samo dva slučaja obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 slučaj škrlatinke in davice. » 5rosi!ci za podelitev Ferkove ustanove naj dvignejo svoje prošnje pri Posojilnici v Maribor«.
V Mariboru, dne 18. IX. 192S.
Mariborski V E C E R N ! K
Jutra
s&mm
Stran fc
Kako se iswed@ »drfa^ral udar*!
REVOLUCIJA BREZ LJUDSTVA. — PRIMER IZ PORTUGALSKE.
Španija, Grčija, — kjer bodo pa s sijajno zmago Venizelosa gotovo nastopili boljši časi, — in Portugalska so dežele, kjer se vsa politika razvija od enega »državnega udarca« do drugega, kjer imajo monopol na državno upravo in vodstvo večinoma gene.rali in kjer ni niti sence demokracije in parlamentarizma. Delovno ljudstvo je v teh deželah politično, kulturno in gospodarsko popolnuma na tleh ter je pri čestih igrah »revolucije« samo za — kulice. »Državne udare« opisuje satirično, pri tem pa zelo nŠzorno neki portugalski emigrant:
Kaj je državni udar? — To naj bi bil popolni preobrat v državi, da se pa definirati tudi takole: Če se ponesreči, je upor, posrečeni upori so pa državni udari. So države, ki imajo udare po štirikrat na leto.
General je začetek, središče in konec državnega udara. Aktivni general razmišlja: ali grem v pokoj, ali pa prerežem brzojavne žice. Po logiki se odloči za drugo, zaiaše konja in evo ga — sredi parlamenta ali senata.
Potegnejo se sablje, razpostavijo topovi in slovesno se prisega...
Mesto je zvečer’ sijajno razsvetljeno in zaloge smodnika letijo ena za drugo v zrak.
Prebivalstvo, kateremu ie vse to praznik, se zbira, da prisostvuje pogrebu žrtev revolucije ter da čita mesto vsakdanje reklame pozive na objave svojih novih gospodarjev.
Portugalci, možje, žene in otroci! — Domovina je v nevarnosti! >— Brzojavne žice in nasprotniki so posekani. — Pod pritiskom mas je izveden preobrat. — Vsakih deset let bodo svobodne vo-
litve. — V dobi težav, ki nam jih pošilja božja previdnost, sem prevzel vsa bremena oblasti. — Moji nasprotniki bodo na državne stroške pokopani, prej pa na licu mesta ustreljeni. — Po sedmih zvečer ne sme nihče na ulico, tudi domače živali ne. — Bog je z nami!
Peres Alfonzines Gomes, general kavalerije.
Položaj tujih diplomatov, pooblaščenih pri razpuščeni vladi, je delikaten. Na eni strani eksteritorijalnost, na drugi artilerija. To je celo za diplomatično daleko-vidnost preveč. Krogla, neumna bomba ne razločuje diplomatov od domačih, z državnim udarom osrečali ljudi. Kaj pomaga, če se po smrti tuji diplomati tako lepo ločijo od Portugalcev! V takih slučajih se general pri tujih silah opraviči radi vsakega ubitega diplomata.
Ko se brzojavne zveze za silo zopet uredijo, začne telegrafirati general. Ker je v deželi mir, se vržejo člani prejšnje vlade v ječo, kjer so še člani predzadnje, da o starejših niti ne govorimo.
Budijo se slavni in veseli spomini: Peres se spominja, kako je zaprl Torresa. Torrer, kako je sekvestiral Xeresa, ta kako je da! ustreliti Malogosa in Maloghs kako je umoril Gucuidempeignosa.
Zgodovina portugalska, generali in konji defilirajo v vizijah mimo državnikov, ki so srčno ljubljeni domovini n-klonili zoret en državni udar.
Medtem pa zopet kaka navdušena roka prereže brzojavne žice ...
Gomes, zopet se je začelo!...
Pozor!
Ruski Ho!!ytiroQ.d
VELIK RAZMAH RUSKE FILMSKE INDUSTRIJE. - FILMSKA MESTA PRI MOSKVI, KIJEVU IN V GEORGIJI.
Komaj deset let je od tega, da se je ameriška filmska industrija tako razvila, da je za 90 odstotkov vseh filmov, ki kro žijo po svetu, — njenih. Nagli razvoj je začel s svetovno vojno. Oba vojna tabora sta spoznala film za zelo uspešno propagandno sredstvo. Dokler ni stopila Amerika v vojno, so bila njena filmska podjetja preobložena z naročili od obeh strani in so se podjetja množila kakor gobe po dežju. Z vstopom Amerike v vojno se je pa seveda v Ameriki osredotočila zavezniška filmska propaganda.
Z isto neverjetno naglico se razvija sedaj film v Rusiji. Tu je dala začetek in povod revolucija. Ko so prišli do oblasti, so predstavljali komunisti malo, od vseh strani ogroženo skupino, ki s svojimi idejami ni bila niti dovolj znana kaj šele udomačena v širokih masah. Propaganda je bila potrebna v največji meri. Oblastniki v Leningradu in Moskvi so se je lotili z vso vnemo in izkazalo se je, da je kino najuspešnejši. V dobi revolucije je bilo v Rusiji samo 2700 filmskih gledališč. To število se je mnogokrat in zelo naglo pomnožilo.
Začetkoma so se predvajali inozemski filmi in le posamezne agitacijske slike iz domačega življenja. Ker se tuji filmi po večini v Rusiji ne dajo naturalizirati, je bilo jasno, da mora doma nastati ves film od snovi do tovarniškega izdelka. Rusko gledališče slovi že od nekdaj in radi tega glede dobrih moči za filmske igre ni bilo nobene zadrege.
Težave je delala sprva tehnika. Kemična, fotografična in optično-mehanična industrija je bila v Rusiji komaj zastopana in še to, kar je je bilo, je trpelo veliko, škodo med vojno in revolucijo. Ko si je ta industrija opomogla, je pa za film napočila doba zmagovitega pohoda po ogromni ruski zemlji. Film »Križarka Potemkin«, k!, izhaja še iz začetka te dobe, se je silno naglo razširi; po svetu. Domača filmska industrija je popolnoma izpodrinila tujo in svoje izdelke je razširila tudi daleč preko državnih mej. Iz tega je jasno, da se tudi v Rusiji snuje mesto filma, kakor je v Ameriki Hol1ywood.
Del lepe okolice Moskve je izbran v to svrho. Na velikem zemljišču od 60
hektarjev se bodo odslej snemali filmi. Naokrog se bodo pa gradile vse tovarne, ki so v zvezi s filmsko stroko. Opto-mehanična industrija se je tekom 5 let v Rusiji tako razvila, da ne potrebuje nobene tuje pomoči. Posebno filmsko mesto in središče je pa projektirano tudi za Ukrajino v Kijevu in za Georgijo.
Ruski film je torej v največjem razvoju. Lani so ruska filmska podjetja izgotovila petkrat toliko filmov kot leta 1924. Za letos je v programu 160 velikih filmov in je ta program po večini že dosežen. Ruskemu filmu se ni treba bati konkurence. Ameriška filmska industrija je sedaj v krizi in ruski filmi so nepre-kosljivi po svoji originalnosti. Ruska film ska industrija ne pozna nobenih šablonskih izdelkov, najvažnejše je pa to, da ima za snov neizčrpljive vire'doma in v Aziji.
Rngleški spiritisti
kojih prvak je slavni pisatelj Conan Doy-le, nekdaj pisec tolikih detektivskih romanov Sherlock Holmesa, so organizirali v Londonu svetovni kongres spiriti-stov. Odziv je bil velik. Prišlo je mnogo spiritistov celo iz Grčije in iz Amerike in Avstralije. Poročila kongresistov so fantastična preko vse mere in spiritizmu so udani ljudje, o katerih bi se kaj takega še pred par leti ne dalo niti misliti. Polagoma nastaja ogromna spiritistična literatura in snujejo se tudi spiritistični — uradi, poslovalnice, ki oskrbujejo zveze med živimi -in mrtvimi. Sam Conan Doy!e zatrjuje, da se mu je javil duh nedavno umrlega angleškega maršala Haig-a. Javlja se baje tudi umrli novelist Josip Conrad. Ta je pa naslovil nekate ra svoja poročila na osebe, ki so tudi že umrle ln sedaj skušajo spiritisti rešiti vprašanje, ali se duhovi med seboj poznajo, ali ne.
Trgovska.
Novi pomočnik pride k vodji oddelka za perilo: »Neki kupec me vprašuje, če se tale srajca pri pranju vskoči.«
— Kako pa niu pristoja srajca?
— Prevelika mu je.
— Se razume, da se bo vskočila!
%
U:
„ Veselite se z menoj
pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
§
Varuje perilo!
■}	r*Frr-
Spurf
Še nekaj nedeljskih rezultatov.
Prvak Slovenije ASK Primorje je gostoval v Celju in komaj izsilil v tekmi z Atletiki neodločen rezultat 3:3, potem ko so Celjani v polčasu že 2:0 vodili. — Glavna tekma v Beogradu je bilo prijateljsko srečanje domače in skopljanske reprezentančne enajstorice. Gostje so podlegli 1:6 (1:2). — V Sarajevu so bile zaključene pokalne nogometne tekme med Saškom, Hajdukom in Slavijo. Hajduk je porazil Slavijo 3:1, podlegel pa je Sašku 0:1. — V Osjeku se je vršila medmestna tekma Osjek—Sombor. Zmagali so domačini 7:1 (3:0). V Somboru pa sta igrali drugi garnituri istih mest in je ostala tekma neodločena 3:3. — V meddržavni tekmi je podlegla Danska Nemčiji v Niirnbergu 1:2 (1:0). Občinstva je bilo 50.000! Reprezentančna enajstorica Monakova je na svojem terenu premagala predstavništvo Berna 4:1 (3:1).	—
Amatersko predstavništvo Budimpešte je podleglo v Bratislavi tamošnji mestni reprezentanci 1:4 (1:1).
Lahka atletika.
V soboto in nedeljo se je vršil v Ljubljani lahkoatletski dvomatch SK Ilirija —ASK Primorje za klubsko prvenstvo Slovenije. Prireditev je motilo oba dni slabo vreme, a tudi udeležba atletov ni bila popolna. ASK Primorje je zmagalo v razmerju 110:56. — Redna gl'avna skup ščina LAZ-v Zagrebi) je ukinila vse svoje podzveze; zato se imajo vsi klubi v bodoče obračati naravnost na savez v Zagrebu. Za teritorij Slovenije pa se je konstituiral v Ljubljani sodniški zbor, ki ima kompetenco nad vsemi klubi nekdanjega I.LAP. Predsednik je g. Slamič, tajnik g. W5iic1iseli in blagnjnik fer*od?ior-nik g. Danilo Sancin. — Lastni svetovni
rekord v obojeročnem metanju krogle je zopet izboljšala Jungkunz-ova v Ulmu, ki je dosegla 20.48 m! — Finec Sipilla je dosegel nov svetovni rekord v teku na 30 km v času 1:43:07.8, Finec Martelin pa je izboljšal svoj svetovni rekord v teku na 25 km na čas 1:24:25.
Sokolstvo
Starejše telovadce
opozarjamo, da smo prenesli telovadbo počenši z 19. septembrom v gimnazijsko telovadnico. Začetek telovadbe kakor običajno. Prinesite telovadne, obleke z letnega telovadišča in pridite polnoštevilno v telovadnico, da se pomenimo o eventualni izpremembi telovadnih dni. Zdravo! Vaditelj.
Urabci in carina
Kako čuden naslov! — Kako naj bodo vrabci v zvezi s — carino? — In vendar so bili sicer ne pri nas, temveč v državi Chile. Neki italijanski izseljenec, ki se je 1. 1916 izkrcal v Valparaisu, je nosil seboj 20 parčkov vrabcev, da bi te, za čilske kraje eksotične ptiče prodal. Carinikom so se vrabci zdeli v resnici zelo eksotični in zahtevali so visoko carino. Ker Italijan ni plačal carine, je erar prevzel vrabce ter jih izpustil iz kletk. Vrabcem je nova domovina silno prijala. Ugodna je bila klima, dovolj je bilo hrane in sploh je bilo v izobilju vsega, kar vrabci, ki so itak dovolj skromni, potrebujejo. Najprej so se »eksotični; ptiči razplodili po dolini Aconlaqua, potem pa po drugih pokrajinah. Iz redkih, zanimivih vrabcev so kmalo postali predrzni vrabci in sedaj so že prava nadloga za deželo. In vse to radi visoke carine! Stokrat toliko, kot se je nekdaj zahtevalo od ■ revnega Italijana, bi Čilenci radi plača-i li, če bi vrabci odšli, odkoder so prišli.
•nat*
Mariborski V EC E R N T K JuTra
V Mariboru, 'dne T8. IX. 1W$.
EdgirMUhmt
Žaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
Elk se je nervozno popraskal po bradi. »Nad vse rad bi poznal nekoga, ki je prisostvoval njegovemu pogrebu. Nekoga, kateremu bi lahko na prisego verjel.
»Vi menda ne mislite, da Lew Brady«.
»Ne!« je rekel Elk. »Nič ne mislim o Lewu drugega, kakor da je premagan boksač. In jaz si bom to le negovanje brade za stavo bližje ogledal, gospod Broad. Hvala Vam za Vaše poročilo.«
Ob petih je prišel k Elku Balder in ga vprašal, če sme domov. »Svoji ljubi ženi sem obljubil. •.« je začel.
»Držite...« je rekel Elk, »ter glejte, da se zgubite.«
Kake pol ure pozneje, ko je Balder odšel, mu je obraz zažarel. Pismo je bilo od višjega policijskega intendanta in se je glasilo: »Po nalogu policijskega prezi-dija Vas obveščam, da je potrjeno povišanje policijskega stražnika J. J. Balderja v čin policijskega sergeanta. Povišanje je v veljavi od 1. maja 1. 1-«
Elk je zložil papir ter občutil pri tem odkritosrčno veselje. Zvonil je, da bi poklical Balderja, a se je spomnil, da ga je poslal domov. Elk je bil ves večer prost in v radosti svojega srca je sklenil, sporočiti Balderju osebno veselo novico.
»Rad bi spoznal njegovo »ljubljeno ženo«,« je dejal Elk sam pri sebi »in njegovih sedem otrok.«
Odprl je policijski register ter našel, da stanuje Balder v Leaford Road štev. 93, Oxbridge. S policijskim avtomobilom se je Elk odpeljal na ta naslov.
Bila je čedna mala hiša, takšna, kakor-šno si je Elk predstavljal kot dom svojega pomočnika.
Na njegovo trkanje je prišla starejša gospa in Elk je bil začuden, ko je videl, da je oblečena kot bolničarka.
»Da, gospod Balder stanuje tu,« je dejala začudena radi obiska. »To se pravi, dvoje sob ima v najemu, spi pa tu le rcdkokedaj. Pride navadno samo, da se preobleče, potem pa zopet gre. Mislim, da k prijateljem.«
»Ali stanuje tu njegova soproga?«
»Njegova soproga?« je vprašala preše nečeno. »Nisem niti vedela, da je ožeti ien,«
Elk je vzel seboj Balderjeve listine, da bi vpisal nekaj podatkov za poznejšo upokojitev novoimenovanega sergeanta. Na listinah je videl še nekaj stanovanjskih naslovov.
»Zdi se mi, da sem se zmotil,« je dejal Elk. »Tu je, kakor vidim, navedena
tudi Orchard-cesta kot njegov naslov.«
Bolničarka se je nasmehnila.
»To bo pomota. Več let je že pri meni stanoval, potem se je pa preselil v Or-chard-cesto, a se je med vojno zopet vrnil k meni. Mislim, da ima sobo najeto tudi v Stepney-u.«
»Mhm,« je mrmral Elk zamišljeno in bil je že pri vratih, ko ga je bolničarka zopet ogovorila.
»Če je nujno, mislim, da bi ga lahko našli v Sloughu. Ko sem hodila po svojih opravkih, sem že parkrat videla, kako je njegov avto zavil v Slough ter obstal »Pri sedmih stolpih«. Tam ima menda
»Avto?« je vprašal Elk v vedno večjem začudenju.
»Da, avto njegov ali pa njegovih prijateljev,« je rekla bolničarka. »Povejte mi, ali ste z njim dobro znani?«
»Da, da, jako intimno,« je dejal Elk previdno.
»Izvolite, prosim!«
Sledil ji je v malo, čedno urejeno stanovanje.
»Da Vam povem resnico, gospodu Bal derju sem odpovedala. Težko mu je nam reč streči, preveč zahteva, jaz pa imam tako malo časa. Ne zmorem vsega za ne ravno dobro plačilo. Imam ponudbe od ljudi, ki bodo nekaj več plačali in bodo bolj zadovoljni. Potem je toliko sitnosti z njegovimi pismi. Onile veliki pisemski nabiralnik pri vratih sem morala oskrbeti samo radi njega. Za njegovo pošto je pa včasih še premajhen. Zveze ima s kemičnimi tovarnami v Dideotu. To mi je sam dejal. S čim se še bavi, pa ne vem. Ker je tako redko doma, si boste gotovo mislili, da sem jaz neprijetna in nezadovoljna ženska, ker mi ni za takega najemnika...«
»O ne,« je dejal Elk, ko je globoko zajel sapo. »Mislim celo, da ste najprijetnejša ženska, kar sem jih srečal. Ali greste sedaj po opravkih?«
Ona je prikimala. »Do jutri dopoldne imam službo. Samo slučajno ste me še našli doma.«
»Prej ste rekli: njegov avto. Kakšen avto pa je to?« je vprašal Elk.
»To je velik, črn voz, znamke pa ne poznam. Mislim, da je 'ameriški fabrikat. On mora imeti posel tudi z avtomobili, ker sem v njegovi sobi že našla cenike in načrte raznih avtomobilskih potrebščin.«
Elk je stavil zadnje vprašanje: »In kako pride ponoči domov, če Vas ni doma?«
»Lastne ključe ima, pride in odide, kadar hoče.«
Elk je stal že ob avtomobilu.
»Mogoče Vam lahko prikrajšam pot, rad bi Vas peljal, kamor ste namenjeni,«
ŠOLSKE KNJIGE
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE
V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR. ALEKSANDROVA C. 13
se je ponudil in gospa je to hvaležno sprejela.
Ko se je Elk vrnil v pisarno, je vzel iz miznice nekaj poklicnega orodja ter izdal več nujnih povelj. Potem je sedel v avto ter se odpeljal na Harley Terra-ce.
Dick je bil povabljen od članov ameriškega poslaništva in sedaj je z njimi v gledališki loži, ko je Elk tiho odprl za njim vrata, ga potrkal po rami ter mu dal znamenje, naj gre z njim— vse tako oprezno in naglo, da družba tega ni niti opazila.
»Ali se je kaj zgodilo?« je vprašal Gordon.
»Da, pomislite — Balder je dosegel svoje povišanje,« je dejal Elk slovesno. »Sedaj je pravi sergeant. Boljšega čina zanj si nisem mogel misliti. In ko doseže ta vest njega, njegovo ljubo ženo in sedmero njegovih ljubih otročičev, mislim, da bo devet srečnih ljudi več na svetu.«
Alkohola ni nikdar užival, a misel na Pijačo je bila prva, ki je šinila Gordonu v glavo. Druga misel je bila pa ta, da so ubogemu Elku napori in neprijetnosti zadnjih tednov zmešali glavo.
»Veseli me to radi Balderja,« je dejal previdno. »In veseli me tudi radi Vas. Elk. Saj vem, koliko ste se trudili zanj.«
Elk ga je gledal preko svojih očal.
»In sedaj si mislite, da sem tako udarjen, da sem Vas radi Balderjevega povišanja izvlekel iz udobnega gledališča.
Potrudite se pa vendarle iti z menoj. Sam bi rad vest sporočil Balderju.«
Mistificiran je šel Gordon v garderobo, vzel svoje stvari ter došel detektiva v veži.
»V palačo »Pri sedmih stolpih« greva,« j erazodel Elk. »Lepa hiša je to. Sam je
sicer še nisem videl, a sem slišal praviti od drugih. Ima garažo in razkošno opremo, centralno kurjavo, telefon, moderno kopalnico itd. To je vse logičen sklep. In k temu Vam še povem, — tudi logičen sklep! — da so tam tudi alarmne naprave, alarmni zvonci na oknih in vratih, pasti in samostreli.«
»Kaj za vraga vendar govorite,« je vprašal Dick ves zmeden.
Elk se je hihital kakor histerična ženska .Vozila sta se skozi Oxbridge, ko je šinil mimo dolg avto poln veselih, razposajenih mož, ki so sedeli skoraj drug drugemu na kolenih.
»Vesela družba,« je dejal Dick.
»Zelo,« je lakonično odvrnil Elk.
Nekaj sekund pozneje je šinil mimo drugi avto Še z večjo naglico.
»Ta se mi pa zdi podoben našim policijskim avtomobilom,« je rekel Dick. Tudi ta voz je bil prenapolnjen.
Ko sta zavozila na drugo cesto, je pridrvel mimo že tretji avto in tokrat ni bilo več dvoma. Moža, ki je sedel poleg šoferja, je Dick poznal. Bil je inšpektor detektivov od ravnateljstva.
»Kaj pa to pomenni?« je vprašal Dick in njegova radovednost ni imela več meje.
»Radi Balderjevega povišanja se vozimo k mali proslavi,« je rekel Elk.
Na križišču je dal šoferju nova navodila. O policijskih avtomobilih ni bilo več sledu. Najbrž so bili na poti v Slough. Na ovinku je stal en sam stražnik ter ravnodušno gledal okrog.
»Tu obstanemo,« je rekel Elk in avto je krenil s ceste v zeleno alejo. Elk je izstopil.
(Dalje prihodnilC.)
UMI M	pmm-9-
bora I*« m M«ijat*• nataan*
obftlmtr*: «Mk« b««da 30 p, •ajmaniit tneaek Din B-—
Mali o
Ž—>wi.doptawaa|i In agla> •I trimafcag« al reManmga Matsja: maka baaada SO p,
nnlnra^ilit mumaIi	..
Novo opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno lučjo, blizu glavnega kolodvora oddam v najem. Naslov pove uprava lista. 1755
Proda se
velika železna peč, pripravna za prodajalne ali obrtne lokale. Naslov v upravi lista.	1748
Usnjato torbo
od motocikla, v kateri se nahajajo računske knjige tvrdke Babič in Videčnik, Gor. Račica-Laško, rujavi pol-čevlji in druge drobnarije sem zgubil na poti med Spiljem in Limbušem. Najditelja prosim, da odda torbo na najbližji žend. stanici ali polic, stražnici proti lepi nagradi.
1754
Služkinja,
poštena, marljiva, z letnimi izpričevali, ki zna tudi kuhati, se sprejme. Naslov v upravi.	1749
* Francoski krožek
išče v sredini mesta veliko, svetlo, sepa-rirano, prazno sobo s prostim dohodom, ki bi bila pripravna za knjižnico; porabi se zelo malo, samo parkrat na teden zvečer med 17. in 20. uro. Ponudbe pod »Cercle francais« na upravo Večernika.
1750
Menjam stanovanje,
sobo in kuhinjo za večjo sobo s štedilnikom. Naslov pove uprava lista. 1753
Mali šivalni stroj
dobro ohranjen prodam ceneno. Naslov pove uprava lista.	1752
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam dvem gospodom v najem. Naslov pove uprava lista.	1751
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Bančna poslovalnica Bezjak, Gosposka ul. 25, išče
proti proviziji in vrnitvi potnih stroškov. 1729
RODBINSKA
DROBNICA
z ograjo, dobro ohranjena na pokopališču ob StroS-majerjevi ulici je na prodaj za 9000 Din. 1737
■iIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUHHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIi.
Dražba lova
Lovska pravica krajevne občine Radvanje se da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 28. septembra 1928 ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru, desni breg, soba štev. 8.
Maribor, dne 15. septembra 1928 1747 Steskl poglavar v Mariboru, desni breg
■'iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinminiiniiiiiiiiMiiii'
ORANŽADA PATRIA
Gtronada in Mandarinka .Patria* so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri
JAKOBU PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
m*i drobno!
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnib vin in sirupov.
Na dabalol
XVI
ladaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Pran BrotovUv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
staoko D e t e I a v Maribora.