D
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov.

4>
List Slovenskih delavcev v ^Ameriki.
TELEFON PISARITE: 1279 RECTOR.
NO. 15. — ŠTEV. 15.
Bmtered m gecond-Claes Matter, geptemb U, 1903, at the Foot Office at Hew York. K. Y„ under the Act of Oongfm of Much 1 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1907. — V PETES, 18. PROSINCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Na Ellis Islandu. Ostane pri starem.
PREINAČENJA POSTAV GLEDE NASELJEVANJA NI PRIČAKOVATI.
Tudi do preinačenja službe v našel-niških uradih najbrže ne pride.
MISIJONARKA IZ MADAGASKARJA.
Na Ellis Islandu krožile so včeraj ve-1 i, vsled ktcrih se kongres pri sedanjem zasedanju ne bode bavii s
pr<lloL?i j^lede poostritve naselniškib jaionov. Na otoku sicer nihče ne ve, od kje prihajajo te vesti, Mda veruje jim vsakdo. Celo kotrisar Watcborn, kteri je o eventuelnih re-formah običajno dobro podueen, je izjavil na tozadevno vprašanje, da ne pričakuje kake preinačbe naselni-škega zakona. Komisar je dejal, da preinačenje zakonov sploh ni nujno potrebna, ker sedanji zakoni popolnoma zadostujejo in ker se zaraore z njih pomočjo vse nedobrodošle ino-zemee takoj p> njih prihodu poslati nazaj. Jedino, kar je nujno potrebno, je, da kongres dovoJi potrebni denar za povečanje naselniike postaje na Ellis Islandu.
Zopet druga vest trdi, da pride do preLnačenj v našel niškem oddelku, toda o tem komisar še ničesar ne ve. Zatrjuje se namreč, da postane g.av-ni naselniški konrtsar Sargent član delavskega in trgovinskega oddelka in Watehorn glavni naselništki komisar. Na Ellis Inland pa pride baje prejšnji deputy- po.icijski komisar Waldo.
S parnikom Kronprinz Wilhelm dospela je na Ellis Island misijonar-ka Joergine Mjoevik iz Madagaskarja, ktera je dovedla seboj zamorko imenom Maria Magdalena. Misijo-nanka je č.aniea norveškega misijona v Chieagu in prihaja v Ameriko vttled slabega zdravja.
OBSOJENI V LINČANJE.
Dečki, ki so kradl. po liišah letovi-sčarjev, bodo tepeni.
Stamford, Conn., 17. jan. Sodnik Young je ol >odil v linčanje 151etne-ga Cbas. Barke rja, lUletnega Edwina Bark«-rja in 11 letnega Frank Muzzio. 1 V<*ki .>o namreč vlomili v koče new-yorSkih letoviŠčarjev in so v njih go-spodarili kakor vandal i. Svoj zločin sopriznali , toda oni trdijo, da so u-kradii le jeden revolver in naboje ter jed do britev.
Pri obravnavi so bili navzoči tudi stariši dečkov, kterim je sodnik dejal: ilZahtevam, da vzamete dečke seboj domov ter jib pošteno pretepe-te. Ako mi to obljubite, potem jih za sedaj ne dani zapreti. Ako bodo pa kedaj kaj taeega storili, potem jih bodem poslal v prisilno delavnico."
Oče Barker je zadovoljno prikimal, mati Muzzio je pa izjavila, da bode spleta poseben 1 ič, da bode vee zale-gel. Njen deček je pri tem prestrašeno stisnil glavo med pleča in je sta! kolikor mogoče daleč od matere. Kakor hitro je prišel iz sodišča, jo bežal kar so pa zamosrle nesti noge.
DRUŽABNO MESTO.
Mnogo ljudi, ki žive v slabih okoliščinah, običajno dolži, da je vzrok njihove slalie sreče dejstvo, da žive v zgoraj omenjenih okoliščinah. Kljub temu pa opazijo, da v družabnem življenju vsakdo zavzema tako mesto, kakoršno mu pripada. Nekteri ljudje morajo težko delati, dočim zopet drugi zanemarjajo svoje delo ter nesmiselno zapravljajo svoj denar, kar je glavni vzrok, da se ne čutijo •rečne. Nekteri si ohranijo zdravje in moč do starosti, ker so v svojih mladih letih delali in živeli skromno. Oni, ki potrebujejo zdravje in mož za napredek in uspeh, naj rabijo Tri ne rje vo Ameriško grenko vino. Ono deluj« soglasno z naravo in pomaga pri vseh naravnih delovanjih. Pri boleznih prebavalnih organov krvi in živčevja, je to najboljSe zdravil o. Vlekarnah. Joa. Triner. 7» So. Ashland Ave., Chicago, HL
Newyorske železnice. Njihove žrtve.
ŠTEVILO UBITIH IN RANJENIH LJUDI VEDNO BOLJ NARAŠČA.
Največ nesreč imajo na vesti ulične železnice mesta New York.
IZVESTJE.
Državna železnična komisija za državo New York nam je pripošlala v objavo svoje letno poroči o o poslovnem letu, ktero se je zaključilo s 30. junijem 1906.
"S' primeri s prejšnjim letom je število nesreč izdatno narastlo. Na železnicah s parnim prometom je bilo ubitih 959 osob, med temi pa le 23 potnikov; vsi ostali so bili vslužbenci. Ranjenih je bilo 2105 osob in vlaiki so povozili ter usmrtili 579 ljudi.
Brutto dohodki železnic s parnim prometom so znaša i $378,480,470, oziroma 30 milijonov dolarjev ve<V nego leto popreje. Prometni izdatki so znašali $202,171.03S, ali 15 milijonov dolarjev več, nego leto popreje. Cisti dohodki so znašali 116 mi.ijo-nov 308 tisoč 831 dolarjev, ali 16 milijonov dolarjev več, nego leto popreje.	f
Železnice s parnim prometom so plačale v minoiem poslovnem letu .147,169,789 obresti, $13,639.045 davkov in $34,863,314 dividend. Pri teh železnicah je bilo vslužbenih 244,742 ljudi, kteri so dobili $151,374,268 plača.
Aktiva newyorskih uličnih železnic znašajo $773,854,039 in passiva $761,814,611. Brutto dohodki uličnih železnic znašali so $78,819,304, prometni strosiki $43)501,438. Proge teh železnic so podaljšali le za 60 milj več, nego leto popreje, torej ni čudo, da so vozovi vedno prenapolnjeni. Ulične železnice imajo na razpolago le 15,837 vozov, kterih večina je v New Yorku.
Pri uličnih železnicah je bilo vslužbenih 43,385 osob, kteri so dobi.i $28,882,153 plače. Število potnikov je znašalo 1,913,433,019. Temu moramo prišteti še 378^415,828 "transr le rje v7 \
Na uličnih železnicah je bilo 317 osob ubitih in 2014 ranjenih. Večina teh naravno v mestm New Yorku.
IZVOR VELETOKA ORINOCO.
Ekspedicija v svrho odkritja izvora velikanske reke.
Caracas, Venezuela, 18. jan. ^Dr. Hamilton Rice iz Bostona, Mass., in profesor Hiram Bingham, kurator ^ugoameriške zgodovine na vseučilišču Harvard, sta odšla od tu na 800 milj dolgo potovanje v Bogoto, Colombia. Prof. Bingham se bode v Bogo ti mudil več mesecev, doeim bode Ifiee potoval dalje, da odkrije še nepoznani izvor veletoka Orinoco. Potovati bode moral po povsem neznanih in nevarnih deželah. On upa, da pride po preteku jednega leta do ustja liio Maranhon (Amazonas) zopet do civilizovanega sveta.
-o—-
Povodenj v New Hampshire.
Portsmouth, W. Ya., 18. jan. Tukajšnjemu mestu preti povodenj, ker je voda izredno narasla. Več sto rodbin je moralo že ostaviti svoje hiše.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 krni,
za * 204.00 ..........-. 1000 kron,
za $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštaiina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naii denarne pošiljatve izplačuje c. ki. pettni hranilni ara* » U. do 12. daek.
Denarje mam poslati Je najprOič neje do f2*.m t fotoviai ▼ pripereče-mb «H recbtreranem pismu, večje zneske pe Domestic Peste] Meaer Order sM pa New York Baak Draft
flAKX SAaCSXB, in OmnrU* Street, Mew YmA «104 WLCTaSx Ave. *JL TTinnisij O.
- •• . M
Jednodnevna zima. Mraz in gorkota.
VČERAJ SMO IMELI V NEW YORKU PRVI SNEG, DA JE OBLEŽAL, DANES JE ZOPET JUŽNO VREME.
Vsled snega je hil promet izdatno oviran. — Odvoz snega.
MRAZ V DRŽAVL
Po dolgotrajnem, skoraj neprestanem deževju dobili smo včeraj končno vendarle tudi v New Yorku nekoliko snega. Medtem, ko je pihal severni veter, pričelo je zjutraj snežiti in snežilo je v obliki blizzarda ves dan, tako da je zapadlo par palcev snega, kteri je tudi obležal. Vsled tega jfe bil promet na vseh železnicah, izimši podulienih, izdatno oviran, posebno pa še na brooklynskem mostu, ikjer je promet največji. Največ so pretrpeli konji, kteri so padaii kakor muhe, tako da so jih morali vsled zlomljenih nog mnogo ustreliti.
Pravi snežni vihar pa je divjal na Iludsonu in v luki. Parniiki so neprestano žvižgali in na pomo-ih je ves dan zvonilo, kajti vsled snega in megle ni bilo daleč videti. Parniki so vozili s polovično hitrostjc*. Oce anski parniki so prihajali v luko po kriti z ledom in snegom, kajti vozili so že dva dni v snežnem viharju. Zopet drugi so odhajali z zamudami.
Zvečer ob 6. uri so pričeli v mestu z odvozom snega. Na tisoče brezposelnih delavcev je dobilo delo s plačo l>o $2 za 10 ur. Pogodbenik za odvoz snega jih je takoj 2000 najel.
Sneg bode pa najbrže do juttri zgi-nol, kajti danes imamo v New Yorku zopet vlažno vreme in zjutraj je že zopet deževalo.
V severnih krajih države so imeli včeraj pravo liabradorsko zimo. V Adirondackih kazal je toplomer od 20 do 34 stopinj pod ničlo. Izredno mrzlo je bilo pri Saranac Lake, še hujše pa pri Loon Laike.
Tudi v Catskillih je huda zima in toplomer i!iaže 5 stopinj pod zero.
Radi obilega snega sta pri Buffalo, N. včeraj zadela .skupaj zadela dva tovorna vlaka New York Central železnice. Dva vslužbenca sta bila pri tem ranjena.
St. Albans. Vt., 18. jan. V Newport Centre kaže top.omer 36 stopinj pod ničlo in tukaj 28 stopinj. — V Montpellierju in Swantonu 32, Riehfordu 30 stopinj.
Tudi iz Massachusettsa in Penn-slvanije se javlja o velikem mrazu.
Slovenske novice.
V Cambridge, Pa., se je poročil dne 12. t. m. rojak Frank Tomažie iz Jan-ževega brda pri Št. Petru na Notranjskem z gospico Mary Sehneekenbur-ger iz Zagradea pri Žužembergu na Dolenjskem. Mlademu paru kličemo na mnoga leta!
Iz Denverja. Col., se nam javlja, da se je tamkaj minolo soboto poročil naš rojak Matija Šober z gdč. Kristino L. Drganeevo. Poroka se je vršila v ženinovej hiši 4610 Gilpin St. Šober je trgovec iz Salt Lake, Utah. Po poroki sta se novoporoeenca odpeljala na ženitovanjsko potovanje k pacifičnemu obrežju. Obilo sreče!
Samomor vsled kesanja.
Northport. L. T., 16. jan. Petinšti-ridesetletni Daniel "W. Donovan iz Brooklvna se je danes zjutraj skušal ustreliti, ker je mislil, da je v pretepu ubil svojega prijatelja William Kenneya. Donovan je umrl, Kenney je pa le lahko poškodovan.
Končno pričetek zime.
Po dolgotrajnem vlažnem vremenu se nam sedaj vendarle obeta, da postane tudi v New Yorku nekoliko hladneje in da dobimo tudi sneg, ki pa ne obleži. Bližajo se namreč za-padni snežni viharji, toda iz Wash-ingtona se poroča, da postane danes zopet topleje.
Zl.4 •traka
Jlova Katastrofa preti
mestu Kingstoq na Jamalci.
Zemlja se je pričela pogrezati in bati se je da se vse razdejano mesto ne posede v morje.
Vesiti iz Rusije.
Birilev odstopi.
ioslpieDjen^
efe ▼ Ameriko vzeti, vožne cene na: FKANK Orecmrlck SU Near Yecfc. N. V, kerjuHbodei na£poiteneje in najbolje
SKStiraitnih
' ; i
ip
NADALJNE VESTI O GROZNEJ KATASTROFI. MESTO JE V RAZVALINAH. MATERI JELNA ŠKODA ZNAŠA 10 MIL.
Dosedaj so pokopali že nad 300 mrtvecev. Ko se je podrl Myrtle Bank hotel, so razvaline ubile štirideset osob.
POLICIJA JAVLJA, DA JE 1200 LJUDI UBITIH. ŠKODA V DRUZIH MESTIH JE LE MAJHNA.
Položaj je neznosen.
New York, 17. jan. Mesto Kingston na Jamaiki, zlasti pa oni del ob morju se je pričelo počasi pogrezati in mesto bode popolnoma uničeno tudi ako docela ne zgine. Iz Port au Prince, Hayti, se namreč brzojavlja, da vlada v Kingstonu jpx>za, ker se mesto pogTeza v morje. Razni deli brega so že 100 čevljev pod vodo in kmalo bode zginola vsa luka. Vsa pristaniška skladišča in pomoli so se že potopili, ali jih je pa morje razdejalo.
Materijelno škodo so dosedaj površno cenili na $10,000,000.
Največjo v škodo je napravil prvi potresni suneik, ki se je pripetil 14. jan. ob 3:35 popoludne. Požar, ki je takoj pričel divjati v razvalinah, se je hitro razširjal na tri strani. Vsled pomanjkanja, vode je 'bilo gašenje zelo ovirano. Ko se je podrl hotel Myrtle Bank, so razvaline pokopale 40 osob, kftere so vse ubite. Razdejani del mesta se razprostira od pristanišča na jugu do dirkališča na severu in od carinskega poslo-pja na zapadu do Fleet St. na istoku, vse glavne prodajalniee, banke in vladina poslopja so razdejama. Dosedaj so pokopali 310 mrtvecev. Neposredne nevarnosti lakote ni, kajti sadja je dovolj na Jamaiki. Le zdravnikov po-manj'kuje. Kingston je jedino mesto na otoku, ktero je bilo razdejano. Tri vojne ladije Zjed. držav so na poti v Kingston in bodo prinesle dobrodošlo pomoč. V Port Antonio je potres razdejal le staro mestno hišo.
Potres je bil tako jak, da se je zi-dovje zdrobilo kakor jajčna lupina. Ko se je pripetila katastrofa, so bile ulice polne ljudi. Brezdvomno je mnogo ljudi pokopanih v razvalinah, Dosedaj je znano, da je bilo 1200 osob ubitih, toda število žrtev bode brezdvomno naraslo, ker je še na stotine trupelj pod razvalinami. Občutno je pomanjkanje delavcev, da bi odkopavali razvaline.
BEG
Kaznjenec je skočil na potu iz Chi-C hi ca ga v Joliet raz vlak.
Chicago, 111., 17. jan. Ko so včeraj hoteli kaznovanega tatu Evereta prepeljati, privezanega k drugim obsojencem, v državne zapore v Joliet, se je odtrgal od svojih tovarišev ter skočil raz hitro vozeči vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice na prosto. Trenotek kasneje skočil je za begunom skozi okno šerif Jos. H. Collier iz Rockforda, kteri je beguna vjel. Tu se je pričel v snegu obupni pretep, toda Everett se je šerifu iztrgal iz rok in bežal, medtem ko je šerif večkrat nanj streljal. Everett je srečno ušel.
Parnike v luki so spremenili v bolnice. Kajite so polne mirtvecev in ranjencev. Zdravniki so operirali neprenehoma od 5. ure zvečer do 4. ure
zjutraj. Brzojavna zveza je zopet razdejana.
Jedina hrana, ktero imajo sedaj v mestu, so banane. Za mir in red skrbi policija in vojaštvo.
London, 18. jan. Koloni j al ni urad dobil je od goveraerja na Jamaiki nasedli jo brzojavko:
Potres je napravil največjo škodo v Kingstonu, Port Royalu in St. Andrew. Požar v Kingstonu je pogašen, le premog in cunje so še v plamenu. Zgoreli del mesta se nahaja med vojaškim vežbališčem, morjem, Duke St. in Princess St..Zgoreli pomoli so: George, Brandey in Malabre, Hag-gart, Lyons, Solomons de Mercado, Henriques ter jeden pompl newyorske Royal Mail Steam Packet Co.
Razvaline je mogoče le počasi odstranjevati, kajti delavcev ni mogoče dobiti, tudi ako se jim da dvojno plačo. Pod razvalinami je še mnogo mrtvecev. Do ^daj so pokopali 343 osob. V kingstonskej bolnici je 440 ranjencev in mnogo so jih poslali v Spanish Town.
Prebivalstvo biva na prostem, večinoma na vežbališču, dirkališču in v parkih.
Prodajalniee živil so v razdejanem delu mesta in radi tega je nabava živil zelo težavna. Prebivalstvo je mirno in hladnokrvno.''
London, 18. jan. Glasom nadaljnih poročil iz Jarnaike, je število mrtvih doseglo 1000. Mnogo trupelj, ktera so že ognit a in deloma ožgana, bodo danes sežgali.
V mestu k sreči ne primanjkuje vode. Ameriški oklopnici Missouri in Indiana sta dospeli v luko.
Plum Point- in Port Royal-svetil-nika sta se pogreznila v morje. Luka se je izdatno spremenila. Na raznih krajih se je globoeina luke spremenila za 40 do 60 čevljev. Škodo v Kingstonu cenijo sedaj že na 25 milijonov dolarjev.
* * *
London, 18. jan. Iz Avstrije in Švice se poroča, da so tueli tamkaj v ponedeljek, ko se je pripetila v Kingstonu katastrofa, seismografl naznanili oddaljen potres.
Iz Ljubljane se poroča, da tamoš-nji profesor astronomije, Belar, iz javlja, da je zemlja sedaj v stadiju splošnega nemira. V mnozih krajih padajo meteori, tudi padanje toče, izredne vremenske pojave in mnogi potresi ter bluvanje vulkanov dokazuje, da se godi v notranjih prostorih zemlje nekaj izvanrednega.
Seismograf v Ljubljani je javil potres na Jamaiki natančno.
Tudi inštrumenti na otoku Wight so zaznamovali ta potres. V Angliji zatrjujejo učenjaki, da nastanejo potresi vsled upliva mesca na zemljo.
Čudež.
V iiewyorfkgm ženskem hotelu Marta Washington, v kterega ne ame ni jeden človek, ki nosi hlače, bode v ponedeljek Aorovslo — 400 duhov-* ft t What'* that t

Podpredsednikov sin obtožen zaradi krive prisege.
Steubenville, O., 16. jan. Tukajšnja grand jury je obtožila Frederick C. Fairbanksa, sina našega podpredsednika, kteri je pred šestimi tedni ušel z Miss Nellie Scottovo iz Pittsburga, radi krive prisege. Ko je prosil za dovoljenje, poročiti se, je tukaj, preoblečen v navadnega delavca prisegel, da je navaden dninar in da biva v countvju Adams.
KOLEDAR
ža leto 1907
pričeli smo raspoiOjati rojakom, kteri so ga naročOL 128 strani, ima sanimive •ti, poučne in teroristične stvari trn ga krasi obOo riik. Gena i peha rretf
PKXMBBJTO DABILOKA BOCli HI VOTO URO SVOJUJUC T IV B0PXI .
Razne novosti
iz inozemstva.
RUSKI MORNARICNI MINISTER NEMŠKA BARBARSTVA NA
ADMIRAL BIRILEV ODSTOPI KOT ŽRTEV INTRIG.
Admiral Aleksejev je zopet posta! carjev ljubljenec.
VSE SLAV J AN SKO ZDRUŽENJE IN ROOSEVELT.
Petrograd, IS. jan. Mornarični minister admiral Birilev je vsled nezadovoljstva radi raznih sprememb v vojnej mornarici podal ostavko, katero bode car prihodnji teden sprejel.
Odstopu admirala Birileva sledi pa zopet javni nastop bivšega azijskega podkralja admirala Aleksejeva, kateri je bil dosedaj pri carju v nemilosti. Sedaj so njegovi grehi gotovo že pozabljeni in tako bode najbrže imenovan predsednikom (komisije, ki bode izde.ala momariene reforme. — Padec Birileva, kteri je malomarne častnike, ne oziraje se na njihov vpliv pri dvoru^ kaznoval, je brezdvomno posledica intrig takozvane salonske častniške klike, ktera se boji. da bi po njej provzroeeni škandali ne prišli na dan.
Podrobnosti nameravanih reform še niso znane; ve se te o predlogu, da se poleg mornaričnega ministra
Časopisje zelo neugodno komentu-je rehabilitacijo admirala Aleksejeva. Celo "Novoje Vremja" smatra to kot žalitev vsega naroda.
Petrograd, 19(. jan. General Artur Cerep-Spiridovič, predsednik "Slav-janakega blagotvoriteljnega obšče-stva", odpotoval je danes od tu v Washington, kjer bode predsedniku Rooseveltu v imenu imenovane svetovne organizacije izročil krasen pokal v priznanje njegovih zaslug povodom mirovne konference v Ports-imouthu, N. H. Vsled ugodne sklenitve miru z Japonsko je sedaj Rusija zopet prevzela svojo pravo misijo kot varovanka vseh slavjanskih narodnosti.
General Spiridovič, ki je rodom Poljak, bode prepotoval vse države Zjedinjenih držav v prid rusko-ameri-škega sporazuma glede Daljnega Iztoka ter združenja ameriškega Slav-janstva.
Odesa, 18. jan. Na tukajšnjih jav nih vrtovih so včeraj obesi.i tri te-roristej kteri so oropali neko proda-jalnico. V smrt jih je obsodilo vojno sodišča. V prodajalniei so si prisvojili le $3.50.
NOVI SENATORJI.
Državne postavodaje so izvolile več svojih zastopnikov.
Denver, Colo., 17. jan. Pri skupnej seji državne postavodaje je bil izvoljen zvezinim senatorjem Simon Guggenheim. Vsled tega je Guggenheim ostavil vse svoje dosedanje posle, da se zamore posvetiti le ljudskemu zastopstvu.
Lincoln, Nebr., 17. jan. Postavoda-ja države Nebraske je izvolila zvezinim senatorjem Morris Browna iz Kearneja.
Lansing, Mich., 17. jan. Član kongresa William Alden Smith je bil izvoljen zvezinim senatorjem kot naslednik senatorja R. A. Algerja. Dobil je vse razun štirih glasov. Dva demokrata sta glasovala za Chas. A. Townsenda in dva za Thomas F. Barkwortha.
Boston, Mass., 17. jan. Obe zbornici sta pri skupne j seji izvolili zvezinim senatorjem Murray Craneja iz Daltona. Izvoljen je za dobo šestih let. —
Concord, N. H., 17. jan. Člani postavodaje so včeraj izvolili zvezinega senatorja Henry E. Burnhama iz Manchestra še za nadaljno dobo šestih let senatorjem.
Augusta, Me., 17. jan. Zveziu senator William P. Frye je ponovno izvoljen zvezinim senatorjem.
Helena, Mont., 17. jan. Zastopnik Jos. M. Dixon iz Missonle je izvoljen zvezinim senatorjem kot naslednik senatorja Clarka iz But te.
Dover, Del., 17. jan Harry A. Richardson je izvoljen zvezinim senatorjem mesto Frank Aleeja.
POLJSKEM IN V JUGOZA-PADNEJ AFRIKI.
Obravnave preti anarhistom na Španskem. Obtoženi so zarote proti kralju.
IZGREDI V MAROKU.
Poznanje, nem. Poljska, 18. jan. Barbarska nemška vlada je prepovedala častnikom in vojakom obiskovati tukajšnje narodno poljsko gledališče. Dosedaj to ni bilo zabranjeno in častniki so raje zahajali v poljsko gledišče, nego v nemško, ker je mnogo boljše.
Capetown, Južna Afrika. 18. jan. Iz Port Nollotha se brzojavlja, da so se mirovna pogajanja med nemškimi usiljivci in domačini v južnem delu nemške jugozapadne Afrike, prenehala za Nemee neugodno« Takoj na to so se pričeli krvavi boji v okolici Keetmanskoopa. Mnogo Nemcev je že padlo.
Tanger, Maroko, 18. jan. Semkaj se javlja, da so sultanovi vojaki posadke Elksar oplenili vse prodajalniee tamošnjih čifutov. Vojni minister je poslal tje poseben oddelek vojaštva, da ustanovi zopet mir in red.
Iz Avstro-Ogrske. Polonyi mora tožiti.
OGRSKI MINISTERSKI SVET JB SKLENIL, DA MORA POLONYI ŽUPANA TOŽITI.
Člani poslanske zbornice so Polonyi-ju priredili podrepno •o vac i j o.
PROTI KONKURENCI.
Dunaj, lSt jna. Iz Budimpešte am javlja, da je ogrski ministeraki svet sklenil pravosodnega ministra Geza PoA>nyija prisiliti, da toži bivšega budiinpeštanskega župana Halmoša, kteri ga je na senzacijonalen način obdolžil zlorabe ministerskega dostojanstva. Ko se je to zgodilo, priredili so mu državni poslanci že preje dogovorjenega ovaeijo.
Da utrdi Polonyi svojo pozicijo prilizuje se sedaj bivši čifut Polacfe (sedaj Polonyi) šovinistom. Pri zasebnem posvetovanju je Polonyi dejal, da bode pri mirovnej konferenci Ogrska v prvič nastopila napram Avstriji tkot samostojna država.
V avstrijskem državnem zboru so včeraj sprejeli predlog proti škodi jive j konkurenci.
KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli so:
Kaiserin Auguste Yictoria 17. jan. iz
Hamburga. Cevie 17. jan. iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Rhein iz Bremena. Moltke iz Genove. Princess Irene iz Genove. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Zee', and iz Antwerpena. Ethiopia iz Glasgowa. Aj-menian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm Jer Grosse iz Bremena,
Bluecher iz Hamburga. Erny iz Trsta.
Odpluli bodo: St. Louis 19. jan. v Southampton. Oannania 19. jan. ▼ LiverpooL Celtic 19. jen. v Genovo. Prineess Irene 19. jam. v Genovo. Pretoria 19. jem. v Hamburg. Hndeon 19. jan. v Havre.




"GLAS NAROČA"
SJJi slovenskih delavcev T AaterfkL
Izdaj« slovensko tiskovno drnitvo
FRANK SAK-El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
IZa leto velja list za Ameriko
. $3.00 1.50
" pol leta
la. Evropj, za vse leto.......4.50
" " « pol leta.......2.50
" " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
-GLAS NAHODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
f'Voice of the People")
issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Do oIm brez podpisa in osobnosti se
oe natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraj a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo ' aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare ite naslov:
"Gins Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
[Mirovna konferenca.
O d m prej vetovnej mirovnej konferenci se vedno več piše in govori. Tudi ta koirfcrenea se bode vršiia po inieijativi ru=kega carja, kterega imenuje svetovna zgodovina radi te-gra mirovnega carja. Brezdvomno bi car Nikolaj dobil Nobeljevo mirovno nagrado mesto našega predsednika Roosevelta. ako bi ne prišlo do-vojne z Japonsko.
Naš predsednik je ves navdušen za novo konferenco, kar je pravzaprav samoumevno, kajti: ''Noblesse oblige" in Nobeljeva nagrada ga tudi " obligira ' \ da sedaj nastopi 5e z večjo si.o v prid svetovnega miru. Vendar je pa za ta mir izdelal dva pogoja: da pripoznajo mirovni delega-tje takozvano Drago-iloktrino kot del Monroe-dokirintt. po kterej inozemske države v Ameriki ne smejo izterjevati dolgov z oro/.jem; in drugič, da se pri konferenci razpravlja o razorožitvi. pri kterem vprašanju se pa ne sme razpravljati o vojski Zjedinje-nih držav, ktera šteje itaik ie bornih 60.000 mož.
Anguri svetovnega miru se bodo morali baviti še t jednim vprašanjem. Zasebuo lastnino na morju se v nadalje ne >me več smatrati za plen. Temu >e pa protivi Anglija, ker ona zamore svoje trgovske ladije čujvati, Zajedno pa ne želi, da bi tudi druge ladije ]ilu e v varstvu vojnih, ladij.
(jhde razorožitve — to se sedaj ne nanaša na niornariee — zavzamejo Zjedinjetie države in Anglija jednako stalile: v prid >vetovnega miru naj — druge <11'age države svoje vojske znižajo. Temu se pa Nemčija že v naprej upira, ker ne ve, kam bi dejala >voje neštevilne častnike in slie-ne parazitske dangube.
Kadi tega je j>a uprav divno in smešno gledati, kako se dip.omatje prepirajo, že pred no so se sešli k 4' mirovnej *' konferenci.
Zjedinjenejlržave in
Anglija.
glijo. Slednja je mislila, da jej je Ri<amanj in Loga! Danes sem poslan japonski zaveznik le sliepo orodje za tu ik Tam v Ricmanje od višjih obla-dosego svojih načrtov, sedaj pa ve, stij, naj se oeobno prepričam, kaj da je ona — japonsko orodje.	' pravzaprav zahtevate. Dovoli se vam
Med nami in Japonsko pride radi samostojna župnija in ako ste s tem nadvlade na Pacifiku prej ko slej do ^ zadovoljni, plačeval se vam bode du-boja in — mi vemo, da je Anglija hovnik iz verskega zaklada. " *"
zaveznica Japonske. Radi tega se pri nas niliee več ne navdušuje za Anglijo, dočim zaupanje v Rusijo
vedno bolj raste.
DOPISI.
"N >estranski ^e v novejšem času zatrjuje. da se je tekom zadnjih mesecev prijateljstvo Anglije do Zjedi-njenih držav nekoliko ohladilo in da eo razmere med Londonom in Wash-ingtonom postale sabejše. Ne bili bi isireni, ako bi odkrito ne izjavili, da nam ta ohladitev prijateljstva nad vse ugaja.
V/.r* ki. da ~e razmerje med obema vladazna poslabšalo* so zelo različni in dva izmed teh vzrokov stopata še posebej v ospredje.
V otieije nej in tudi zasebnej An-e morejo pozabiti dejstva, da f*> rusko-japooskej vojni raz-med našo republiko in Rusijo » poboljšalo in da je prejšnje prijateljstvo republike in Japonske ■»ioraj popolnoma zginolo, kar zelo vp iva na mednarodni položaj in med-nar»>dno politiko.
Tu je torej joden vzrok "ohlajenih čuvstev", kterega nazivi jamo 1' transatlantičnim vzrokom,'' Potem imamo pa se jeden vzrok to-stran Atlantika, da nismo več tako jšeni za "Good Old England", " pred bitko pri Manili, wraci so namreč divno napredo-M adeinu petelina iz dežele iz-očega solnea je zrastel greben i njih je izzivanje na dnevnem da. To se pa godi pomajveiT vsled ker se zanašajo na sveso z An-
Brooklyn, N. Y.
Dragi "Glas Naroda":—
Preteeeno nedeljo, to je drife 13. t. m., priredilo je slovensko podporno društvo sv. Jožefa v Brooklynu v prostorih Liederkranz - Halle gledališko predstavo "Mlinar in njegova lici" Vsak, kdor je bil pri predstavi. se bode strinjal z mojim mnenjem ter znal ceniti podjetno društvo, iktero nam je s to predstavo dokazalo, da so tudi newyorski Slovenci zmožni kaj uspešnega prirediti, akoravno se o njih napredovanju ali sploh o stališču redkokdaj kaj sliši ali čita.
Obisk je bil nepričakovano dober, čeravno je bilo neugodno vreme. — Marsikdo je z veliko radovednostjo pričakoval začetka predstave. Prepričan sem, da je bil tudi marsikdo presenečen o delovanju gg. igralcev in igralk, kajti vsakdo, ki zna ceniti gledališke igre in pa žrtvovanje pred-stavljaleev, jim mora izreči svoje največje priznanje, kar so s svojim uspešnim delovanjem v popolnej meri zaslužili.
V slogi je moč; baš tega bi se morali držati ter složno in z zjedinje-nimi močmi skrbeti, da bi se nam tudi v bodoče še večkrat nudila prilika razvedriti in pozabavati se med seboj., med domačini, ter tako podpirati na--a slovenska društva in ne tujce, kakor se je to žalibog vse do sedaj godilo. Ako pogledamo ma.o na okrog p> velikem New Yorku, vidimo takoj, da je brezizjemno vsaka narodnost neodvisna od pomoči druzih, prireja zabave in različne gledališke predstave ter taiko podpira sama sebe. Kavno mi Slovenci smo do sedaj bili v dolgem spanju, in sicer ie iz razloga, ker med nami, akoravno nas je le neznatno število, ni sloge, kar se je že v premnogih slučajih pokazalo.
Kar je bilo*, je mini'.o in pozabi naj se. V bodoče si pa podajmo roke prave pobratiinske ljubezni, zje-dinimo se, bodimo složni in kmalo bodemo zaostalo nadomestili. Vsak bode željno pričakoval trenotka, ko se mu bode nudila pri.ika preživeti zo-{>et par srečnih trenotkov med svojimi domačimi znanci in prijatelji.
l)a pa to dosežemo, moramo v prvi \rsti opustiti vse osobnosti, ne smemo vpoštevati stališča pojedincev, temveč oziraje se na to, da živimo v deželi enakopravnosti, pristojmo. la v nadalje gojimo tudi med seboj to lepo čednost in prepričan sem, da bode v bodoče vsako podjetje med nami Slovenci uspevalo ter bodemo marsiktere težave z zadovoljnostjo nadomesti.i.
Konečno izrekam vsem, zlasti pa igralkam, svoje priznanje in zahvalo. Društvu sv. Jožefa želim, da bi nas ~e večkrat razveselilo z jednaikimi predstavami.	V. Tm.
Dogodki v Ricmanjih.
rliii
izdat,
Ricmanje, 1. jan. 1907.
Zanimivi dnevi leže za nami. Dne "22. dec. smo imeli v Ricmanjih nenavadnega gosta — c. kr. okrajnega glavarja iz Kopra. Okrajni g.avar je prišel k županu Berdonu in ga naprosil, naj da nemudoma sklicati vse vašeane iz Ricmanj in Loga. Župan mu je prošnjo drage volje izpolnil V teku pol ure je bila dvorana "Narodnega doma" natlačena vašča-nov do zadnjega ikotieka. Župan je opozoril vašeane, da jih je sklical na prošnjo c. kr. okrajnega glavarja, da mu osohno izrazijo svoje mišljenje. Dejal je, da kompetentne oblasti men-la ne smatrajo za Ricmanjee od cesarja lastnoročno podpisanih zakonov za pravilne, marveč za ponarejene, ker se po njih ne ravnajo. Kadar nosijo Ricmanjci v Koper davke in vojaške takse. se jim uradniki vprašajo, "ali je doda je, ko pa povemq. da smo iz Ricmanj, pravijo hitro, da ga ni, čeravno je resnično doma.
Nadlegujete me vedno, je dejal župan, naj grem k o, kr. glavarstvu v Koper opominjat, da vam pošlje potrdilo brez verstva. Danes imate tu doma ugodno priliko opomniti na to osobno saimega c. kr. okr. glavarja. Ker odide glavar z vnukom in se mu gotovo mudi, vam pripomnim Še to, da. kdor je zadovoljen ostati pod rimsko-katoliškim obredom, naj vstane. Vet al ni inikda
Nebo je zapričel glavar svoj govor nekako takole: Cenjeni vaščani
pn.izujejo: ee ma glavar", rečejo.
S tem
je danes vaše vprašanje rešeno in ostanete še vedno kakor vaši pokojni očetje po starem običaja pod tržaško škofijo in, pod pastirjem Naglom.
Ko je glavar izgovoril zadnji stavek;. nastalo je ropotanje z nogami in 'kričanje :"proč z Naglom 1", "proč od Rima!", "raje pod hudiča, kakor pod Nagla!''' potrdila od brezverstva zahtevamo!" To kričanje in ropotanje je trajalo, dokler se ni glavar odstranil iz dvorane. Župan je spremil odhajajočega glavarja na postajo in vračajoč se nazaj v Ricmanje, srečal je — kaplana Uikmarja. Ta je župana pozdravil in ga hotel ustaviti, ker se je pa županu — mudilo, in se mu je videlo brezpotrebno z njim kratiti čas, hitel je svojo pot in Ukmar — hajd za njim.
Naposled, se je vendar župan ustavil, da ne bi ljudje mislili, da ga morda Ukmar lovi. Vprašal je Ukmarja, kaj ima tako nujnega in važnega za — povedati. Ukmar je začel govoriti županu: Moja sveta dolžnost me vežej. gospod župan, da vam — voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! Bil sem ravnokar pri vas doma in sem vprašal vašo soprogo, ako hočem priti teh svetih praznikov blagoslovit vašo ihišo, <a ona mi tega ni dovolilta, zato se obračam do vas, ako mi vi to dovolite.
Zupan mu je na te besede odgovoril: Ako niste imeli kaj važnejšega povedati, moral ste iti le dalje, kamor ste bili namenjeni. Zapomnite si dobro., kaj vam zdaj po%"em! Povedal sem vam že čestakrat, da me hodite več nad.egovat na moja vrata. Svojo hišo lahko blagoslovim jaz sam, če pp. imate vi tako veselje blagoslavljati, blagoslav.jate lahko ves teden cerkev, ki je več potrebna kakor moja hiša. Prosim vas samo, pustite me v miru in ne pripravljajte mirnih ljudi v nesrečo! Precej drgi dan, ko ste prišli v Ricmanje? ste prejeli od deputacije sklep od vaščanov, da vas na nobeden način — ne sprejmemo, a vi se zmiraj vsiljujete in raz-grevate ljudi. Povedal bi vam še kaj, vzrok je pa ta, ker mi čas ne dopušča in drugo je, ker ni vredno, da se vas uvažuje. Poberite se proč in ne pridite nikdar več pred moje oči.
Kaplan ne rekši ne bele ne črne, je od župana izginil.
Minoli ponedeljek beračil je po Ricmanjih in Logu kakor cigan in od daleč z vrat voščil vesele božične praznike in srečno novo leto. Kake odgovore je dobival od ljutdi. se mora že vsakomur dozdevati. Vračajoč se iz Loga, je ubogi revček jokal. Ker se baje ni upal nositi seboj v kotlji-ču blagoslovljene vode, nosil jo je v žeku v stok enici in iz iste kapljal po ulicah kakor zdravilo na sladkor. Ta dogodek je med ljudmi provzročil obilo smeha in zabave, posebno pa med otroci. Sodi se*. da Ukanar ni pri čisti pameti. Na božični praznik je imel tri maše. Od domačinov ni šel v cerkev niikdo, le k b agoslovu je prišlo par takozvanih "Mandar-jar" iz tržaške okolice, in še te je baje podkupil katinarski duhovnik Stržinar in jih poslal v Ricmanje za družbo Uikmarju in njegovi izvoljenki. V sredo pa, na sv. Štefana dan, ni prišel nihče zunanjih, še sam Ukmar bi kma.u vsled snega in mraza ne bil mogel v cerkev.
Dne 20. dec. pripeljalo se je iz Trsta v Ricmanje poln železniški voz duhovnikov, vsa ta družba je marši-rala naravnost v farovž. Govori se, da je bil med njimi tudi škof Nagel. Kdaj je ta družba odšla iz Ricmanj, nam ni znanoi- Tisti večer je bilo več orožnikov poskritih kakor pri zadnjem pogrebu. Ponoči pa je bilo videti po vasi tupatam kakega orožnika, ki je trepetal od mraza in se stiskal v kot. Riemanjskemu staremu cerkovniku je nekdo prinesel podpisano pogodbo, glasečo se, ako je zadovoljen streči Ukmarju, da bode dobival letne plače 600 kron in pen-zijo. Cenkovnik je to ponudbo odklonil.
Dne 21. dee. je umrla Mihaela Va-lentič mati nekdanjega našega, nepozabnega nam učitelja Josipa Va-lentiča. Naj počiva v miru! O tem pogreebu pride posebno poročilo. — Na Rožič obiskalo nas je zopet bratsko društvo "Kolo" iz Trsta ter nas divilo z mi o slovensko pesmijo. Vrlim "Kolašem" in "Kolašicain" smo iz srca hvaležni, da nas ravno v naših žalostnih dneh obiskujejo in tolažijo. Naša iskrena želja je, da bi se bratsko "Kolo" večkrat oga-silo v naših Ricmanjih. . S. N.
t
Na snežnem Rlondyke.
— Po ang<ležkem. —
(Kanec.)	j
"Upam, da smo vsi enega mnenja'% rekel je vodja, oziraje se po navzočih. Ko so mu ti pritrdili, se je obrnol in rekel:
"Chilooot Charlie, ameriška in kanadska vlada te žeii dobiti v pest, stražniki vseh postaj od obali do Dawson City te zasledujejo. Večkrat so že razglasili, da si mrtev, toda kakor bi bil z vragom v zvezi, vedno še tu strašiš; sedaj je pa naša naloga, da te napravimo neškodljivega. Tako sedaj si imel najlepšo pravdo, boljše si ne moreš želeti. Imaš še kaj po veda ti T"
"Da", rekel sem mirno. "Vem, da me nameravate po tej lepi pravdi ustreliti. Ako nečete preje o tem obvestiti moje tovariše par milj od tu, torej me vsaj odvežite."
"Vse, kar hočeš", rekel je mož in prerezal vrv. "Ali zamoremo še kaj za tebe storiti?"
"Da* dajte mi priliko, da se s Hig-ginsem preje sam pobotam. Včeraj smo mu rešili življenje na Crater Lake."
"Ne, dovolj hudobij si napravil. Ako si gotov, bodem do tri naštel in padel bodeš preluknjan kakor rešeto v Yukon River. Mogoče dospeš na ta način preje v Dawson City, toda menim, da ne, ker ne bodeš našel dovolj zJata."
Ostali so se glasno smijali, mene pa je srce nehalo biti vsled strahu.
"Torej podvizajte se!" sem zakričal tolpi. "Končajte krvno delo in čakajte, kaj se z vami zgodi. Vedeti morate, da bodo moji tovariši z vami obraeuna/i."
"Prevzamemo to odgovornost", jih je več odgovorilo.
Takoj je bilo vse urejeno, da me ust rele. Vse prebivalstvo Linderma-na se je okolo mene zbralo; toda nisem se dosti za nje zmenil. Opazil sem pač, da so nekteri ugovarjali proti takemu postopanju, ker so dvomi.!, da bi bil jaz Chileoot Charlie. Toda to ni nič pomagalo; šest mož stopilo pred mene in med temi je bil tudi HigginS, vsi so s pušikami na-me pomirili.
"Jedna!" je kričal Campbell, njih vodja; stiskal sem zobe, da sem se premagal.
"Dve!" je zakričal in zravnal sem se. "Tri!"
Temu klicu so sledili streli iz pušk, odmev mi je prihajal na ušesa — v odločilnem trenotk sem se vrgel v odprtino v ledu in krog.je so žvižgale čez mojo glavo. Skoik. v temno odprtino je bila moja rešitev. Ležal sem na odtrgani ledeni plošči, ktera je plavala po Yukonu navzdol; ledena streha kakih pet čevljev visoka pa je varovala mojo glavo. Tako me je neslo po temi, dokler nisem zagledal nad menoj luč. Napel sem vse svoje moči in se iz vode skobacal na trdni led---- Bil sem 400
yardov oddaljen od našega šotora in zelo utrujen tja dospel ter mojim tovarišem povedal, kako se je z menoj godi.lo.
Teden kasneje smo dospeli na Walsh Camp ob Big Salmon Riverju. K nam je dospel vladni agent in nam sporočil, da je nek Indijanec vlado obvestil o vjetju Chileoot Charlie.
Pooblaščen sem onemu možu dati $1000 nagrade, kteri je onega lopova napravil: neškodljivega", jel končal agent, "toda nimam še pojma, kterega čaka ta sreča."
"Dajte nam za to svoto potrebna živi a", je Mac hladnokrvno odgovoril. "Stražnike sem opozoril, da je Chilooot Charlie neko v Happy Hig-gins. In nato so ga poslali na drugi svet.."
Konec vse dogodbe je, da je Mac dobil nagrado $1000, to je bil najpo-štenejši zaslužek njegov v Kiondyke.
JOHN VENZEL, »•17 E. *2ad Street. N. E- ClcveUad, Ohto izdelovalec kranjskih in nemlkih
HARMONIK.
I PDelo napravim na ahtennfe nsročm-kovi Cene m* primera« Mflu. t delo in'dobro. Tri vrstni od 132 do Plotte ao Is najboljiega tffeibL ' Tt-ttffli ploUeit alttmiaiia, aikelia
Najdelj do konca janoarja 1907
jvVk/. nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto
z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno UBO. PRSTAN is PEŠKO IGLO is pravega slata sa vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici s i sliko, dvoje rombov sa manšofee in tri sa ■rajoo, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete m mogoče opisati ▼ tem malem prostora, pošli te samo vaš naslov na:
"Slavia" Watch & Jewelry Co.
228 WEST HOUSTON ST., HEW YORK, H. T.
in poilemo ram natančni opis s šli-m, dokler je-čas!
Piiškarstvo v Borov-Ijah.
Spisal Josip Wieser.
Že Valvazor pomea v svoji knjigi: Topografija vojvodine Koroške (leta 1688), da so Borovije po vsem svetu znane in da tam stanujejo sami pleskarji, kovači in žičarji. Da je bil ta kraj tedaj še bo'.j znan, kakor dandanes, je lahko verjetno, kajti tedaj je bila" v Borovljah cvetoča in edina puškarska obrt na Avstrijskem. Od tu se je preskrbljevala vsa eesarska armada s puškami in orožjem, kterega se je v tedanjih pogostih vojskah zelo veliko potrebovalo. Ta pomen za držav oje imei;a borovska pušk arij a sko-ro še do polovice prejšnjega stoletja, ko je nova doba prinesla nove iznajdbe tudi na tem polju in so z borov-skim puškarstvom, ki je bilo dosedaj še domača obrt, začele nevarno tekmovati tovarne na Dunaju, v Štaj-rah in tudi inozemske. Šele v najnovejšem času so si začele borovske pu-ri<ke zopet pridobivati svetoven glas.
Borovska pnškarija se je izeimiia torej iz domače obrti, v kterej so imeli Slovenci od nekdaj posebno spretnost. Prebivalci Borovelj pa so bili še posebej k temu takorekoe prisiljenj. kajti svet okolo je nerodovit, deroča Ljubeljska Borovnica nanaša pesek in kamenje na vedno rastoč prod. Ni morda slučajno, da so se v Borovljah že zelo zgodaj (v sredini XIV. stoletja) poprijeli železarske obrti; ugodna lega ob potoku jim je nudila pri tem vodne sile v izobilju. In še dandanes uspeva ta obrt v Borovljah, tovarne za žico, žreblje se vedno povečujejo in no vod ograj en a železnica obeča še večjega procvita.
Zgodovina borovskega puškarstva je tesno spojena z vpadi Tunkov v slovenske pokrajine, kteri se začnejo z letom 14731 Grozno so trpeli vsi Slovenei, nemalo tudi Korošci, kjer se žalostni spomini na to dobo osre-dotočujejo v povesti o Miklovi Zali. V teh stiskah je mora.a država misliti na protiobrarabo, zidale so se trdnjave, utrjevala se mesta in cesar Ferdinand I. je poklical iz svetovno znanega Lutiha v Belgiji izurjenih pušk a rje v, da bi preskrbeli vojsko in trdnjave z orožjem. Naseli d so se ti puškarji v Borovljah, kjer so ob že cvetoči železarski obrti našli za-željeno oporo. Dela in zaslužka so imeli v izobilju, kajti zlati časi so bili zk nje vselej tedaj, ko so se vladarji najhuje vojskovali; taiko so oni pro-klinjali krvoločnih Turkov,, niti po-giibotnosne tridesetletne vojske in ne krvavih bitev, kjer je tek.a človeška kri v potokih: bogata cesarska naročila so prihajala najpogosteje tedaj, ko je bil vik in ikrik žalujočih in ranjenih najglasnejši. V Borovljah se je kovalo, pililo in delalo noč in dan puške, karabinarje. pištole, a še niso premogli vsega dela, prišli so jim na pomoč delavci iz sosednjih vasi. Najboljše so se imeli borovski puškarji za časa sedemletne vojske pod Marijo Terezijo, za časa turške vojne (ko je Lavdon oblegal Belgrad) in poznejše francoske vojne. Plačalo se je tedaj za puško IS goldinarjev, za ka-rabiuar 12 gojdinarjev, za pištolo po 8 goldinarjev.
(Dalje prihodnjič.)
DAROVI.
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Avgust Ančin iz South Chicaga,. I1H, 50 centov. Živel!
Slovenska katoliško
CL
podp. društvo

svete Barbare

ZJodlnJene države Severne Ameriko.
Sedež: Forest City-, Pa.
> 3U |anuar]a 1903 -v driavl
-o-o-
ODBORNHQ:
Predsednik: JOSIP ZA T, AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJPLJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. T«. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa.	. : *
ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. #. Bex M7f rest CJty, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Išče se FRAN ULE, doma iz Grahovega pri Cirknici, Notranjs'ko. Če kdo od rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani Antonu Žig-man, 1231 Berwind Ave., Pueblo, Colo.	(16-22—1)
Vabilo na
VELIKO PREDPUSTNO VESELICO,
ktero priredi slov. delavsko pevsko društvo* Bled* ▼ soboto dne 19. januarja 1907
v Coneimaugh, Pa.
Najvljudneje vabimo vse rojake in
rojakinje .....- —čedna društva iz
Conemaugh in Cambria City, Pa.
Društvo skrbelo bode za splošno zadovo:jnost in kratkočasenje udeležencev. Prvič v naši naselbini igrala se bode toanbola s štirimi krasnimi dobitki v vrednosti $30.
Pevski zbor bode pel pod vodstvom pevovodje z. Ivana Boljka sledeče pesmi:
31 Slovenec sem, dr. Gustav Ipa-vec.
2.	Potrkal ,na okno, A. Vodnik.
3.	U boj. Iv. pl. Za j a
4.	Peričnik, Jac. Aljaž.
Začetek točno ob y27. uri zvečer v dvorani društva svL Alojzija v Co-nemaugh, Pa.r Tombola prične se točno ofr 9. uri,, , ?J	, ..i.t.-,
Vstop za gospode $1. ^ivo vsakte-renj^ na ra#polag». G^dba do^»aia-Upaje obilne udeležbe, se taljeŽi 1	ODBOR,
(15,17,18—l)
Iščem TOMAŽA FORTUNA; doma je iz Loke na Kranjskem. Pred jednim letom prišel je zopet v Ameriko ter se nastanil v Pittsburgu, Pa;. "Vljudno prosim cenjene ro-jake^ če !kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Josephine Grilavc, 2350 E. 55th St., Cleveland, Ohio.
(14-17—1)
NAROČNIKOM NA cNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jik t kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroke spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
I
t
I !
KOGA Ml ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsiin tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti!
In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenei služijo svoj kruli večinoma s prostim iu teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Ho :emo Vam naznanit kakšna zdrawla pošiljajo naši zdravniki 1
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so to do le z ni naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni j>o predpisih k:itere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali veste da i.i mnogokrat vzel > mnogo in mnogo let in tudi celo življenj oil enga človeka da je iznajdil s-iin>o za eno bolezen zdravih) po kater m se je tista bolezen gotovo ali pa vsaj najbjlj^ ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo z i bolezen, katero nikdo ni mogel poprej zi gotovo ozdraviti, potem postane qn poznan in slaven po celem svetu kjer Ou je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri s<> pripravljeni iz raznih rastlin, zelenja v, korenin in vec drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaiu vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša in naj večjim uspehom.
* Vsim bolnikom sledeča na znanje!
naša poštena in nkpobita ponudba.
Kj<jr smo gotovi <l i na&>. zdravila v vsiiki bi>l<-zni ponudijo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako si; Vi pet dni poslej l.o ste dobili nu£o zdravila ne čutite bolje, in ne opazite d i Vam i: 5i zdravili hočejo pomagati, poSlite nam jili po expressu pl;ičnn:> s dovoljenjem pregledanja in ako niste pombili o l njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam duli nuziij. To Vam garantirajo:
Po celem svečo slavni profesorji Dr. ROOF, Dr. SCHUH in Dr. KNIGHT!
AL! VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite. vpr«Jtlte In prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorku.
Mi ne dajemo v časo-uso 1 Ivo j isu-a s <1 i som od ljudi katerih ie i.i. A i kateri k.'am:jote v ICev.- Yorku poznate gotovo gospod.'. 'Tudirn, kuiho pišite na jijc^a <%li ga pa vprašajte osebno. 1J rite l:-a,Lšno pismo nam je dal.
Velecenjeni zdravniki od
oamerica-europe comxanij2 v Nev/ Ycrku. Velenoeni gospod !
Prav navdušen sem od Vašega usprha katerega sle pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila celih pet 1« t in od katere i:.e niso mogli drugi z.travniki ozdraviti. Naznanim Vam gošj>od zdravnik da prvi teden ko Rem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni Ijitero geni imel na prsih, izgubil Ke:a bi-ločine in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in VaSa zdravila in sr.- pusti'i od Vas zdraviti kii kor sem se j esl pust d in da s- in-bodo tudi premotit od drugih zdravnikov kukor se je z menoj golilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od 1 t v korist bclnikom.
Bratje slovenei, jest sera Zugrebcsia živi- i t tka j v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vafi korist. — Za vedno Vam se zahvul jujem.
__ _ _ „ ,	Ivan Hudin.
v New Yorkn, dne 2. Septembra 190g.
TO NI LAŽNIVO PIS1IO TO JE IlESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. 1IUDINA!
PoSlite nam Vafii naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pilite alj. pridite safbi na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVEKCE od
AMERICA-fiUROPE Co. >
161 -eohmiHitS Ave.	NEW YORK,.
'fivetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejc ako je mogoče VSutay med deseto in dvanajsto uro.
"	-	* 'v;---;,-vrT?.

-S j*- ' t- SB«.* - ' >
■m.
J					
Ju	goslc	ivan	ska		Katol. Jednota.
					
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽEČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.	_ _
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. ZasUpnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve
tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ah posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	•
Društveno flasilo je: "GLAS NARODA".
Alo
Fn>
1^71
štvo
Hre 617^ 52 x
PRISTOPILL
K društvu Marija Pomagaj št. 6 v South Lorainu. Ohio, 20. dec.: izij Peterim rojen 1S79 cert. 6160 I. razred. Di-uštvo šteje 41 udov. K druAtvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind.. 20. dec.: Andrej ili l<-3 eert. 6170 I. razred. Društvo šteje 70 udov. K društvu >v. Roka št. 55 v Uniontownw, Pa.. 30. dee.: Urban Pičel i eert. 6171. Leopold Setie 1SS0 eert. 6172. Oba v I. razredu. Dru-■ šteje 3S udov.
Iv društvu Marija Danica št. 3S v Cumberlandu. Wyo., 20. dec..: Fr.
ISvi eert. 6173, Ivan Jeraj 1S6S eert. 6174. Ivan Pav.in 1874 eert. "i J -;!> Vartia 1"^73 cert. 6176. Vsi v L razredu. Društvo šteje
idov.
K društvu Vitezi sv. Jurija št. 40 v Kansas City, Kansas, 30 dec.: Kar.d Topli k ar 1SS3 eert. 6177, Josip Vovk IS76 cert. 6178. Oba v I. razredu. Društvo šteje 59 udov.
K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh Pa.. 30. dee.: Ivan Ma-leeka 1S77 eert. 6179 II. razred. Društvo šteje 66 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu. Miciu, 30. dec.: Mile Malkovič 1SS0 cert. G1S0, Vasilij MaJkovie 1881 cert. 6181, Josip Kolar l^SO eert. 61S2. Mile Vraneš 1SS4 eert. 6183, Mihael Vraneš 1871 eert. 61S4. Stiro Vraneš 1871 cert. 6185, Rad Stokuea 1SS9 eert. 61S6, Mile Siaaie 1866 eert. 61S7, Josip Štajer 1S90 cert. 61S8, Ivan Jerona 1884 eert. 6189, Fran Janko 18S3 cert- 619Q. Fran Šiškar 1S72 cert. 6191.
Vsi v I razredu. Društvo šteje 267 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
OROBNuSTi

KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 2. jan. se je odpe
ljalo z južnesra kolodvora v Ljubljani v Ameriko 46 Slovencev in 10 Hrvatov. —
Koliko ljudi je umrlo v Ljubljani
1. 1906 ? Število mrtvecev v Ljubljani preteklo leto znaša 1264.
Koliko davka se je plačalo v Ljubljani preteklo leto? Direktnih davkov je bilo 1906 v Ljubljani predpisanih 1.205,289 K 54 h ($240,000) in sicer hišnega davka 634,490 K, zemljiškega 15..S12 K, splošnega pridob-ninskega davka javnih podjetij 422 tisoč kron, rentnega davka 6820 K, davka na plače 1731 K. V primeri z 1905 se je zvišala davčna moč Ljubljane za 23,792 K.
Sneg na Gorenjskem. Iz Selc se piše: Vse zameteno. Noben otrok v šolo ne pride. Po dolini snega do metra, po hribih čez meter — v Jelovici blizu dva metra. Voznik*, iz Jelovice so vozili hlode do nevarnosti. Nekaj jih je celo zasulo, a so hitro rešili sebe in konje, ker je bil sneg še dosti suh, vozove in hlode so popustili v plazovih. — Po hribih Čistijo strehe, ker se boje južnega vremena, teže snega in podrtih str*»h.
Kanonik Andrej Zamejic je umrl v
Ljubljani v noči od 31. deeem>bra na 1. januar. Pokojnik je bil stolni dekan in staro>ta ljubljanskih kanonikov. Po svojem mišljenju je pripadal kanonik Zamejic sirer ortodoksni struji. a dalo se je ž njim govoriti. To se je zlasti videlo v mestnem šolskem «vetu in v vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Najlepša lastnost pokojnega kanonika Zamejca pa je bila njegova izredna dobrodelnost. Nihče ni pri njem zastonj potrkal. Reveži so ga trumoma nadlegovali, a Zamejic je imel za vsakega ne le dobro besedo, nego tudi kak dar. Bodi dobrosr'-i.emu starčku prijazen s po min. —
Tatinski risar. Iv. Viljem Thuma, stavbeni risar iz Ljubljane, je tujemu imetju jako nevarna oseba, kajti bil je zaradi raznih nepoštenosti že šestkrat kaznovan. Zadnji Čas je bil pri tovarnarju Ivanu Derniču v Radovljici za risarja. Temu je vzel bakreno kladvo, vredno 8 K 20 h ter ga v neki goetitni zastavil. Iz pisalne mize M j lie Megušajrj* je izioakml 19 iron 20 b. Poneverii je tudi 3 K, ki
mu jih je izročila Pavla Dernie ?a nakup.
S trga v Ljubljani. Jajca so sedaj po 14 vinarjev, s kmetov ljudje živil na trg niti ne prineso. Vsled tega draže na trgu na trgu tudi branjevci in branjevke.
Rop. Čevljarski pomočnik Janez Ino iz Potoške vasi občine Kotredež je sret'al na poti zloglasnega postopala Martina Kokalja od Št. Martina, kteremu je pa rekel, da se piše Drnovšek. V Ustju sta spila tri četrt litra žganja, kterega je Ino plačal z bankovcem po deset kron. Ko sta odšla je Kokalj svojega tovariša pregovarjal, naj mu da denar hraniti, da ga ne bo izgubil, kar je ta pri prvi hiši, do ktere bosta prišla, storiti obljubil. Nedaleč od Uerjeve hiše podrl je pa Kokalj svojega tovariša na tla ter pokleknil nanj, mu preiskava! žepe ter mu s silo vzel listnico in mošnjiček. v kterih je bilo 23 K 27 v. Pobegnil je s tem plenom proti Breš-cami, kjer ga je zasledujoči dobil pijanega v Potokarjevi krčmi. Denarja se je pri njemu dobilo le še devet kron 46 v in listnico, ktero je Ino za svojo spoznal. Mošnjiček in ostali denar je ropar nekod skril. Aretova-nju se je s silo uprl, vrgel se je na tla in tolkel z vklenjenimi rokami ob tla, da bi verige raztrgal. Oddan je bil okrajnemu sodišču.
Snežni viharji. Iz Štange, 28. dec. ob sedmi uri zjutraj je nastal strašen vihar. Vihar je razsajal in sneg medel, da noben človek ni mogel biti na prostem. Mraz je postal vsled burje jako občutljiv.
Vlak obtičal v snegu. Med Hudo-južno in Podbrdom je 28. decembra tovorni vlak št. 97 ob pol deseti uri obtičal v zametu pri čuvajnici št. 51. Sneži neprenehoma, ob 8. uri zjutraj ga je bilo 59 cm.
Nanagloma umrl je v Strasnovi šnopsariji na Bregu pri Ptuju pros-jak Neubauer. Nekaj dni prej mu je dala občina lajno, da se I ožje preživlja. Ni je dolgo vrtel.
Smrtna kosa Na Jesenicah je umri mesar in trgovec Franc Kočar, v Kamniku je umrla nadučiteljeva vdova gospa Josipina Pirnat.
PRIMORSKE NOVICE.
Panika pri božičnici za otroke hrvatske šole v Opatiji. Božičnica je bila prav lepo p rine je« a v dvorani Ljudstva se je zbralo toliko, da je bila dvorana res nabito polna. Ker je električna luč nenadoma
ugasnila in je trajalo skoraj četrt ure, predno je zopet zasvetila, je občinstvo postalo nervozno. In zdaj naenkrat je nastal strašen vrišč, vpitje in jokanje — na desni strani dvorane so ljudje ležali vsi na enem kupu. Tla so se bila udria. Ljudje bo menili, da je pod dvorano klet in so bili vsled tega vsi zbegani in je castala panika. Toda pod dvorano ni kleti, nego le kaka 50 do 60 cm globoka votlina. Tla so se pač udrla, & zgodilo se ni nikomur nič. Ko bi bila pod dvorano klet, bi se bila seveda lahko zgodila največja nesreča. Veselici je bilo seveda konec.
Zopet poskusen vlom v tržaški bolnici Nedavno so vlomili tatovi v bla-gajniene prostore tržaške bolnice, a se jim ni posrečilo do-biti nobenega plena. Aretirali so bolnišnična uslužbenca Justa Schema in Virgilija Nigga, ki sta zelo na sumu, da sta izvršila vlom. Kakor znano, je bilo v 11 mesecih v te prostore vlomljeno štirikrat. Enkrat so tatovi dobili 3700 K, drugikrat 300 K, tretjič in četrtič pa nič. Zdaj je bilo v blagajni 20,000 K.
Za novo leto se je hotel obesiti v Trstu dninar Feliks Morello, ki je prišel zjutraj pijan domov, začel razbijati pohištvo ter nato vzel vrv, na ktero se je obesil. Sostanovalec ga je o pravem času rešil smrti in mu tudi za novo leto daroval življenje.
Poskusen samomor. V Trstu je skočil 26Ietni čevljar Jurij Lačič iz Hercegovine v moi^'e, a so ga rešili smrti. To je bil zadnji poskusen samomor v Trstu preteklo leto.
Za opeklinami je umrla v Trstu lOIetna Iva Pontoni, ki jo je v kuhinji objel plamen, da ji je zgorela vsa obleka na životu.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obesil se je v Ptuju 701etni delavec Pavel Haller.
Samomor nadporočnika Kunerta.
V Gradcu si je dne 2. jan. končal življenje mlad mož, bivši artilerijski nadporočnik Oskar Kunert pl. Ku-nertsfeld. V Ljubljani pozna Kunerta vsak otrok, zakaj služboval je tamkaj več let in mnogo občeval z domačini, ne glede, daje s svojo izredno debelostjo obujal občno pozornost. Kunert je bil v Ljubljani jako priljubljen, ker je bil vesel in zabaven družabnik in sploh prav omikan mož. Privadil se je Ljubljane tako, da se kar ni mogel ločiti, ko je bil premeščen v Przemvsl na Gališko in porabil je vsako priliko, da je prišel nazaj na obisk, tudi še potem, ko se je razdrla njegova zaroka. Tudi zadnje mesece lanskega leta enkrat je prišel v Ljubljano in se mudil tamkaj več tednov. Takrat se je izvedelo, oa hoče dati slovo vojaškemu stanu, da ima samo še " Waxtegebuehr" in da išče eivilne službe. Kunert je bil že tedaj v velikih denarnih stiskah in je delal po gostilnah dolgove. Potegoval se je za službo pri državni železnici in bil že zdravniško preiskan, a najbrže niso imela njegova prizadevanja uapeha, kajti zapustil je — največ vsled pomanjkanja kredita — Ljubljano in se preselil v Trst. Tudi tam je delal dolgove in ni bilo dvoma, da mora v kratkem priti do katastrofe. Pred kakimi petimi tedni se je preselil Kunert v Gradec. Tu je končno prodal celo u-niformo svojo. Dne 2. januarja zjutraj ga je iskal na njegovem stanovanju pismonoša z večjo vsoto denarja. Gospodinja je pismonoši rekla, naj se oglasi pozneje, češ, da je Kunert prišel pozno domov. Po kosilu je prišel pismonoša ^drugič, in ker trkanje na vratih nič ni izdalo, so \rata šiloma odprli in našli Kunerta mrtvega v postelji. Revolver, s kte-rim se je ustrelil, je držal še v rokah. —
Pretep med Nemci in Slovenci v Celju. V Silvestrovi noči so pred pošto v Celju trčili skupaj nemškutar-ski trgovski pomočniki in slovenski delavci. Nemškutarji so jeli po svoji stari navadi izzivati, Slovenci so seveda odgovarjali in nastal je prepir, ki se je kmalu razvil v pretep. V tem pretepu je delavec Jakob Kauz potegnil nož in ranil ž njim trgovskega pomočnika Frana Petrieha. Kauza, ki je bil močno vinjen, so aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Obravnava bo dognala, na kteri strani je bi-la krivda. Kdor pozna celjske razmere in postopanje celjskih nem-Škutarokih krieaeev, se ne bo mogel ubraniti prepričanja, da so nemškutarji izzvali pretep in da je Kauz izvršil svoje dejanje najbrže v silo-branu.
V Studencih pri Mariboru je samo s&dem«nemških hiš, zaradi njih pa ima občina šestrazredno nemško ljudsko šolo. To je razmerje!
Če pijanec pijanca iz vode vleče. Nedavno so popivali trije posestniki v Žikovcah. Pozno v noč so možakarji vinjeni šli domov. Med potom so morali čez malo brv preko Globas-nioe. Koj prvemu je zdreaJo in padel je v vodo. Drugi je imel sedaj hvaležno vlogo oba potapljajoča se tovariša rešiti. Bes se mn je pooteKlo spraviti oba .na>	Daja domov
spravi, je iei klicat orožnike na pomoč. Na liee mest* je prišel
iter Pen, ki je pa našel samo tretjega na bregu, a še ta je bil na pol zmrznjen. Prvi je namreč med tem časom zopet v vodo padeL Po znatnem trudu ga je orožnik potegnil iz vode in vse tri mokre vinske bratce spravil domov. — Vsi trije so ugledni možje, prvi celo župan. — Oj ta alkohol!
Znmnll je dne 21. dee. v Hodoš ah pri Ptuju posestnik Turk. Napil se je žganja in v mrazu obležal. Zjntraj so ga našli mrtvega. Turk zapušča štiri nepreskrbljene otroke.
Samomor in poskusen umor v Gradcu. Nedavno zjutraj se je v ne-telu -doigrala krvava žaloigra. Neki mladi človek — vpisal se je v hotelu kot Oton Flejer, knjigovodja — je ustrelil na svojo mlado spremljevalko in potem pa še sam na sebe. On je obležal mrtev, dekle so pa težko ranjeno prenesli v bolnišnico. V prijavni knjigi je zglašena kot sestra Flejerjeva. Vzrok dejanju je najbrže nesrečna ljubezen. — Pravi imeni mladega para sta Otokar Frieder in Terezija Schutter. Stanje obstreljene Schutter je povoljno ter je upati, da okreva.
RAZNOTEROSTI.
Železniška nesreča. Med Orlau in Reichswaldom Kaševe-Oderberške železnice sta zadela tovorna vlaka. Strojevodja Schaumann je povožen, neiki železniški uradnik ranjen.
Prijeti roparski napadalci. V Budimpešti so prijeli bivšega poštnega kočijaža Mihalzo, ko je prezentiral tri meniee v hranilnici. Priznal je, da je napadel pred nekaj dnevi v družbi treh tovarišev poštni voz. Roparji so ubili kaeijaža in orožnika ter obro-pali poštni voz. Prijeli so tudi ostale tri roparje.
Preiskavo so uvedli proti ravnatelju lvovske dermatološke klinike profesorju dr. Reissu, ker je uvedel nov preparat živega srebra, vsled česar je obolelo pet bolnikov, izmed kterih so že štirje umrli.
Poneverii je 280,000 pezet blagajnik madridskega vojaškega kazina in pobegnil.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam rojake širom Amerike, zlasti pa brata Alojzija Debelaka v Cobinwoodu. Ohio, ter kličem vsem skupaj: Na svidenje!
New Tonk, 17. prosinca, 1907.
Josip Debelak.
Gre doc v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje v Texasu in Louisiani, potem tudi vse prijatelje v Clevelandu, moja sina Josipa in 'Alojzija ter Josipa Gornika in njegovo ženo ter kličeva vsem skupaj : Srečno!
New Yonk, 17. prosinca, 1907.
Ivan Turk, st.
Ivan Turk, ml.
Kje je ANTON SAMSAf Doma je iz Stare Šice, Kranjsko. Pred ne-dolgo je bil v Pubiiu, Colo. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti Antonu Žig-man, 1231 Berwind Avev Pueblo, Colo.	(16-22—1)
Kje je MIHAEL BUTALA? Doma je iz Tančegore pri Črnomlju. Pred 4. leti je hi val v Virginia, Minn. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosimj. da mi ga naznani. Joseph Matkovich, Box 43, Virginia, Minn.	(1822—1)
NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519^2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij skej zvezi. Spoštovanjem	, ■
FRANK SAKSER 00.
Jhl^MA
Ako hoteft dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako se obrni na
Martin Oeršičo,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
Mob—e, rebra,,je*tke,
Šunke itd.
1
Govorim v vseh akrvtuiskih
i Slovenci
Citajte novo obširno knjigo „ŽDIiAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ,,ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide od slavnega im o|>ce znanega:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in bani ter je na-pisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesllvejši svetovalec za moza m ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika za ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bode m natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taeega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.
jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravi'.a in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potein sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku prfporočal. da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA.
Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo~ remo priobčili. Zatoraj rojaki Šlovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči,
prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
TV. Y.
140 WE8T 34th	ZVIEW YORK,
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	C
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST.. DUIiUTH, MUTN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje t staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanj tu Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se me vsedete na lim laskavim besedam nič vred ne-žev, kterih v I>uluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI.
Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje.
Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavei vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz.
Tu je več sliovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Družba nima svojih prodajalnic.
Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov:
FRANK KNATJS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich. KEKLE LUSTIK, Coalwood. Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK.
P. O. Rumley, Alger Co., Mich.
(7-29—1)
NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAJNOVEJI IN NAJCENEJE
pisalni stroji
od $12.00 naprej. Naj pri pravne ji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34,	Hoboken, N. J.
(12-26,-1)
P

Pozor, rojaki!
6000 dolarjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očaaa in ozeblino samo edino od
KNAJPOVBGA PRAŠKA f Zavitek praška stoji $1.00. Traja za jedao oeobo celo leto! Denarje blagovolile.opi^jati po Order' ali priporočeno!
r.jt*!! *
Alime-AMBM Lil
Regularni potni r-f rnlt 1
"QERTY" odpluje 9. februarja. #»F?RAINCBSCA9» odpuje 23. februarja. «K3HJLIA»* odpluje o. marca. "Sofia Hohenberg*' odpluje 13. marca, vozijo med New Yorkun., I roton< in Kcko.
Najpripravnejša u najceiitjža paiobrcdna črta v Ljubljano in sploh na ISiu\tu»ko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. 1'otnifci doepo isti dan na parni k, ko od doma gredo.
. r: t ■ ! i

• -t.;- - -	■ -
'. ti.-'l ' t." ■Sii'j-i



^ Co* general Agents,
3 Waahlnfiton	New York.'	^J


"Winnetou, rdeči gentleman".
■piaal Karl May. Priredil u "Ql*a Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Odpoblane čete so se zlahka polcstile konj. Vsi ostanejo čez noč pri njih. Samo Harton se vrne. On niti ne sluti, kdo je med nami mrtev. Vrh tega ni padel od sovražnikove roke, ampak od prijateljske, po pomoti. Jaz. jfrem z njim v dolino, kjer so pravkar užgali nekaj ognjev. Tam sedeva t neki teman kotiček, kjer mu povem vse, kar mi je bilo naročeno.
Joče kot dete, glasno in obupno. Ljubil je svojega brata in mu je že damo odpustil vse. Postal je zato g-ambusino, ker je upal, da se kot tak snide kdaj ž njim. Pripovedovati mu moram vse, kako sva se dobila, kako živela in kako žalostno je končal. Hotel je vedeti za vsako besedo, ktero sva govorila med seboj. Ko se vrneva po debeli uri proti šotoru, da po gledava mrtveca, me prosi Harton, naj ga imam tako rad, kot njegovega pokojnega brata.
Drugo jutro pogledamo Old Deathovo sedlo. Sama prereževa podlogo. Naj de v a denarnico. Tenka je, a vendar bogata. Pokojnik zapušča bratu nakaznice na visoke vsote. Vrhtega pa še zelo natančno zrisan načrt o Sonori, kjer je r.-šel Old Death velike zaloge zlata V trenutku je postal mož zelo bogat.
Kake načrte je imel Gibson z Williamom Olilertom, se ni dalo zvedeti. Tudi njegova set-tra Feliza Perillo, h kteri je najbrž nameraval iti, bi tudi ne mogla dati kakih pojasnil. Pri njem najdem ves denar, kar sta ga dvignila iz bank; potrošila >ta le nekaj malega za potne stroške.
Ohlert živi sicer, a se ne prebudi iz nezavesti. Kot kaže, bo dem moral ostati dol^ro tukaj. To n i ni neljubo. Se vsaj odpočijem, zajedno pa lahko prou< im natančno življenj« in delovanje v bonanzi. Kadar se zdravje O lile rt a toliko zboljša. da nastopi lahko pot, pa pojdeva proti Chihuahui.
Old Dcatlia p- k->)>I. črno. Napravimo mu spomenik iz srebrne rude. Njegov brat izstopi iz slu/.be l" hI man no ve; sklene iti najprvo v Chihuahuo. da se odpočije od težavnega življenja kot gambusino.
Uhlmann in njegova žena sta izredno srečna radi prihoda njih sorodnikov. Saj sta ljubezniva, gostoljubna sorodnika, kterim se mora privoščiti v-o srečo. Ko Fred Harton poslovi od njih, me prosi, naj mu pomagam poiskati bonanzo. Jaz mu ne morem odgovoriti zanesljivo, pač pa mu obljubim, da pridem v Chihuahuo. Winnetou sklene, da ostane z menoj ter pošlje svojih d. set Apachov domov. Uhlmann jih bogato obdari. Zamorec Sam odpotuje s Ilartonom. Svojo nalogo je končal vsekakor srečno. Ce se je povrnil k senorju Cortesio, pa ne vem.---
Dva meseca potem sedim pri dobrem 'religiozu' (usmiljen brat) Benito, verske družbe E1 buono Pastor v Chihuahui. Njemu izročim kot najboljšemu zdravniku tamošnjega kraja svojega bolnika; posreči se mu, da ga popolnoma ozdravi. Pravim: popolnoma, kajti s telesnim zdravjem se mu po-vrača tudi duševno. Kopito puške je delovalo prav tako, kot bi bilo ubilo tudi duševno temo. Postane vesel in si večkrat zaželi videti svojega očeta. Jaz mu seveda nisem povedal, da ga pričakujem. Jaz sem seveda očetu takoj pisal, na kar mi je odgovoril, da pride sam po sina. Vrhtega sem ga prosil, naj pove Master Josy Tailorju, da izstopim iz službe. V meni je namreč od dne do <lne rastlo hrepenenje, da bi šel s Hartonom v Sonoro.
Ta prihaja v.-ak »lan nc obisk. Postal mi je zvest in zelo udan prijatelj; kteri se je z menoj in Williamom veselil nad povračujočim zdravjem.
Z oziroin na zdravje moram pripomniti še sledečo zanimivost. Ohlert ni maral besede 'pesnik' več slišati. Spominjal se je na vse dobro. Le pot od New Yorka do njegovega zdravja v bonanzi je ostala nepopisan list njegovega življenja.	>
Danes sedimo zopet skupaj. Pater, Ohlert, Harton in jaz. Pripovedujemo si od naših dogodkov in od naše bodočnosti. Kar nekdo potrka. Vrata h< od pro in v sol>o vstopi neki gospod; ko ga Ohlert zagleda, vzklikne veselo. Koliko bolečin in koliko skrbi je napravil svojemu očetu! Seveda se ni spomnil tega sam. ampak je zvedel le toliko, kar sem mu bil povedal jaz. Molče pade v očetovo naročje. Mi drugi odidemo.
Pozneje se pogovorimo in povemo vse. Oče in sin poslušata roko v roki-Oče mi prinese tudi zaželjeno odpoved; v trenutku porabi Harton priliko, da mu obljubili iti ž njim na bonanzo. Seveda bi nam bilo ljubše, da bi se bila udeležila iskanja tudi tretja oseba. S tem ne mislim nrkogar druzega kot — ecouta Old Deatha.
PETO POGLAVJE.
Old Firehand.
Do*-1 i, zelo dosti bi lahko povedal o tem, kar sem preživel s Hartonom. Ker pa se gre v prvi vrsti za Winnetouva, kterega ni bilo poleg, povem le, da smo po velikih bojih, težavah in trpljenju našli bonanzo. Da bi bil sam izkopal tisto vsoto, ktera pripade meni, nisem hotel; zato dobim primerno odškodnino, ktera je bogato pokrila tisto zgubo, ktera je šla k vragu v tistem groznem viharju. Potem jaham na Rio Pecos, da obiščem Apaehe v pueblu. Vzprejmejo me koi brata; toda Winnetouva ne najdem tamkaj. On obiskuje svoje apaške pododdelke.
Moral bi bil ostati in čakati; ker pa pomenja to zgubo pol leta, sera šel v Colorado, da se vrnem od tam zopet v St. Louis. Med potjo se mi pridruži Anglež Emery Bothwell, visoko izobražen, podjeten in drzen mož, kterega sem potem našel v Sahari,kot bodo cenjeni citate1]; imeli priliko zvedeti pozneje.
Kar sem doživel z Winnetouvom, Fred Hartonom in nazadnje z Bith-wellom, se je hitro zvedelo; kar čudil sem se, ko sem slišal pri prihodu v St. Louis, .la pozna skoro vsakdo Old Shatterlianda. Ko zapazi stari Mister Henry moje začudenje, pravi mi:	^
"Vi ste dečko! V jeilnem mesecu doživite več, kot drugi v dvajsetih letih. Iz vseh nevarnosti izidete srečno in z lahkoto, kot krogla skozi pivnik. Kot mlad greenhorn se spoprimete z najiskušenejšimi westmani. Zavrže vse krute zakone divjem zapada in prizanaša celo svojemu smrtnemu sovražniku. Na ta način jim zaveže jezik; vsak govori le z začudenjem o njem! Pečem vam, da ste prekosili v vseh ozirih celo slavnega Firehanda, kteri je še jedenkrat tako star kot vi. Jaz se izredno veselim nad vami, ker sem vam jaz pokazal pot, po kteri ste prišli do take slave. Za to veselje vam moram biti hvaležen. Poglejte, kaj imam tukaj!"
Odpre omaro in izvleče prvo dodelano — Henryjevo puško. Razloži mi sestavo in uporalm; nato me pelje na strelišče, da poskušam in presodim mojfttersko izvršeno puško. Kar razočaran sem nad njo; opozorim pa ga vnovič na to, da bi bila taka brzostrelna puška zelo nevarna za ljudi in živali divjega zapada.
"Vem. vem," potrdi: "to tudi sam pravin . Zato jih hočem napraviti le nekaj. To-le kot prvo podarim vam. Moji puški za medvede ste dosegli slavo; z, to pa obdržite to poleg. Mislim, da vam bode dobro služila v obširnih planjavah za Mississippi jem."
"Hn/. d vol; a ! Toda zdaj j<> ne morem vzeti seboj."
''Zakaj ne"
"Ker se ne nameravam'vrniti na zapad."
"Kam pa greste?"
11 Najprvo domov, potem pa v Afriko."
"A fr—fr—fr— —?" vzklikne in pozabi zapreti usta. "Ali ste pri zdravi pameti? Želite li |K>sfati zamorec ali Ilotentot?"
"Te<ra ne. Jaz sem obljubil Mr. Bothwellu, da se dobiva v Algirju. On ima tam sorodnike. Od tarn nameravava narediti izlet v Saharo."
"Da vas požro levi in povodni konji."
"Pshaw! Povodni konji ne jedo prvič mesa, drugič jih pa ni v pu-
H HI
ščavi.'
"Toda levi sol"
"V pravi Sahari tudi ne. Zver potrebuje vode."
"Vem. da ne ^ije medice! Toda tukaj se gre za nekaj več. V Algirju
se govori francoski jezik, kaj ne?"
"Da."
"Ali ga znate?"
"Da."	i|| 19 I
"In v puščavi?"
"Arabsko."	| || hHB I SwH
"No, tukaj se vam pa ustavi."
"Nikakor ne. Jaz sem vedel, da bodem veliko potoval. Zato sem že prej proučil razne jezike in med drugimi tudi arabščino."
(Dalje prihodnjih.)

Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
. Dr. Goldstein, 134 {(ivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. £(ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na j bo J5e sredstvb v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
lQi Naša znamka Sidro je na .vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 ■^■r centov.
F. Ad. RICMTER & Co.
215 Pearl St., New York.
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske
črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstva <* Ciiicagi, IIL. k*ko* tudi rojakom po Žjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloor. pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicago. III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboijt vina in dišeče smodke to pri meaft na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tabled. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
I
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdon boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.'
Spominjajte m afc ranih prilikah naš« pre koristno družbo it. Cirila ta Metoda v Ljnbljaail Kal položi Aai <loiuo aa oltar T	(t i)
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RADA in želite knpiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pnebln, Colo, pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK A "K SER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conem&ngh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
DotiČnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, m., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANK SAKSER-JA.
WICH STREET. NEW YORK.
Pozor! Slovenci Pozor! crSALON^'
semodernlm kogl)liSčem.
Sveie pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Cintir Aw. Chicago, III.

MOLTVRNJJLL i
Dnina pasa (spisal ikof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75e., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni rafrlad, v polusnje vez.,
zlata obreza 80e. Nebeška iskrice, platno 40«*, zlata
obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rodeča
obreza 25c. Premišljevanje o Pretv. Režnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rod.
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Vrtec iiebeski, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESML
F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50e. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e.
POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin a čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedezeval^a, 20c. Berač, 15c. * Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, lOe. Burska vojaka, 30e. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganova osveta, 20e.	\
Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. črni bratje, 20c. Darinka, mala Čmogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih, vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Erazem Predjamaki, 15c. ErL 20c. Evstahija, 15c. General Landon, 25e. George Stephenson, oče železnic. 40e. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Pošt^njakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c.
Roparsko življenje, 20e. Senilia, I5c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c.	'
Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi is avstrijska zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec/ 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povesti j, 20e. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pri povest i, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. \ Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja^ 40c. Ročni angleško-slovenski in alovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c.
| Telefon 2034. 109 GREEN- )
Frank IPetkoTŠek
: 214-218 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
A L O O IN, ^
Za nemški jezik:
alovenisehen Sprache,
'GrUndrias der
vezan $1.25.
Dimnik: Besednjak alovenakeca in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemžki slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. četrto berilo, 40e. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezan 50c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma sa nižje rasrede ljudskih šol, 30c.
-RAZNE DRUGE KNJIGE.
mehikanflki, Domači zdravnik po Kneippu, vezan I 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, neve-I zan 50c.
Hitri računar, vezan 40c. ; Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Navodilo za spisovanje rasnih piaeir 75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
► v kterem vedno toči gTeže piro, dobra vina in whisRey, ter L ima na razpolago line smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno- v
_ zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.	'
|
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,' STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
VI«-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev :n drugih.
Lelfy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar>jii 6102 SL Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Conpgnie Generale Transatiantip.
jFrancoska parobrodna druzba.j

9 ■


i
Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20e.
Narodne pripovedke, 3 iwAl po 20e.
Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in poveliČana. 20c.
Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče nas. 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Pavliha, 20c.
Pod turikim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20e. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 avezki po 90s. Pri Vrbovčevem Oiogl, 90e> Prst boijl, 15«. Sepoštev, 20e. Robinson Crusoe, 40e. Rodbinska
Pravila dostojnosti, 20e. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80c.. j vezano $1.00. , Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnib in snnbilnih pisem.
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska deiela, 20e. Rusko-j aponske vojaka, 25e. Zemlja, 25c.
Zemljevid avstro-ogrske države 50e. Zjedinjene driave, 25e.
AFr!TET>NlOE:
Ljubljanske, in
IBM. Ave XariK lOe.
i eretlicami po 3e^ ducat 30e. d 6e.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
postni parniki so s
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči,
"LaSavoie" „ „ ...................12,000	„	25,000	„	„
"La Lorraine" „ „ „ .................12,000	„	2-.,000
"LaTouraine" „ „ „ ................10,000	„	12,000	„	„
"L'Apuitaine" „ „ „ .................1(>,(XM)	„	16,(.00	„	„
"La Bretange" .............................. 8,000	,,	9,000	„	„
"La Chamqagne" ............................ 8,o00	,,	9,000	,,	„
"La Gascogne"............................... 8.000	„	D,OoO	,,	„
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parnikl odplujejo od »pdaj nnjiroj vedno ob t-f trtliih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča 61. 4 2 NorthKiver, ob Morton St., N.Y.
Iol Gascogne	24. jan. 1907. *LA PROVENCE 23. febr. 1907.
•LA LORRAINE 3L jan. 1907 La Bretagne	7. marca 1907.
La Bretagne	7. febr.- 1907 *LA SAVOIE	14. marca 1907.
•LA SAVOIE	14. feb. 1906 *LA TOURAINE 21. inarca 1907.
La Gascogne	21. feb. 1907. La Gascogne	23. marca 1907.
Parnika z zvezdo zazuamovani imajo po dva vijaka.
JV1. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
CUNARD
PARNIKI	MED
TRSTOM, REKO 1H NEW VORKOft
PARNIKI IMAJO JAKO 0I7KKŽEN F0KRI1 PROSTOR. Na KB0VU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U vZliEOA.
odpluje iz Ncv Yorka dae 5'
marca.
odpluje iz New Yorka dne 12.
inarca.
CABPATHIA
odpluje iz New Yorka dne 26.
inarca.
ITLTONIA., SLAVONIC in PAN SON IA so parni ki na dva vi jaka. Ti pamiki so napravljeni po najnovejšem kroj t in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
Tie Ciari Steamship Co., Ltd,
boston i \	minneapolis:	chicago*
126 State St- Guaranty Building. 67 Dearborn St.
STATE ST., NEW YORK.
. n -i! Ji ■

»