fM&llna plsSžias t SB^fFfTUt,
Leto XI., št« 103
Ljubljana, torek S. maja 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
it 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov«
ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. bscrats i oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon St. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Tardienjeve priprave za volitve
Tardieu pripravlja številna imenovanja novih prefek-tov iz vrst desničarjev - Ogorčenje levičarske opozicije
Pariz, 5. maja, d. Za časa pariaanen- Poincare, ki je sicer v notranje-poB
p
m $
m
I
Pariz, 5. maia, d. Za časa pariannen-itairnJh počitnic je izvedel predsednik irancosike vlade Tardieu oster udarec proti levičarskim strankam. S tem, da še ma videz iz administrativnih vzrokov namestil celo vrsto novih prefek-tov.
Na čeTtt posameznih departementov stoječi prefekt ni v Franciji samo šef notranje uprave, temveč tudi sočasno predstavnik vlade in inositelj izvršilne oblasti. Njegova moč in osebni vpil v sta skoro neomejena. Ena njegovih najvažnejših nalog je skrbeti in pripravljati volitve v smislu, ki odgovarja interesom vsakokratne vlade. Zaradi tega je skrt> slehroe vlade, da o prvi prfBjki zasede mesta prefektov s svojimi zaupniki, od katerih more pričakovati, da bodo izrabljali svojo pozicijo v interesu stranke.
Do 1. 1926. je bik večma prefektur zasedenih .po radikalnih socialistih.
Poincare, ki je sicer v notranje-poK-tičnih zadevah, ostal nevtralen, je vendar ostavil nekaj levičarsko usmerjenih prefefatov ter jih nadomestil s svojimi zaupniku Ti njegova ukrepi pa niso Mi dalleko tako obsežni, kakor Tar-dieujevi. Prvo imenovanje prefektov za sedem departementov je izrazno strankarsko usmerjeno. Po informacijah iz vladnih 'krogov je pričakovati, da bo 'izvršeno še novo številnejše imenovanje desničarskih prefektov. To dejstvo pozdravlja desničarski tisk z velikim zadovoljstvom, s tem večjim ogorčenjem pa ga komentirajo levičarski listi, ki napovedujejo, da bodo posegli levičar^ zaradi tega po najostrej ši opoziciji. Značilno pa je pri tem, da je postavil Tardieu na razpoloženje iu di nekaj prefektov, ki jih je imenoval še Poincare. Med njim1! prefekta Bor-rome, ki se je odlikoval po odločnem nastopu proti alzaškiim avtonomiistom
Dr. Schober o pomenu svojih potovanj
Potovanje v Pariz in London je bil čin vljudnosti - Avstriji se obeta lepša bodočnost
Danal 5. mah AA. Zvezni kanedar dr. Scbober je prispel snooi na Dunaj. Po svojem prihodu je dal zastopnikom časopisja sledečo izjavo:
»Predvsem moram naglasi«, da je bil moj obisk v Parizu in Londonu akt vljudnosti, ki m ga ie narekovala želja, naj ne dopustim, da bi bila moja' obiska v IRimu hi Berlinu požrešno tolmačena. Dočim je veljal obisk v Rimu vzpostavi dobrih odnoša-jev z našim močnim sosedom :ia jugu in obnovitvi prijateljskega razmerja ž njim, pa sem hotel z obiskom v Berlinu pospešiti trgovska pogajanja ter zadostiti potrebi, da nemški minister nemške Avstriie obišče
svojega nemškega brata v NemčiS. Ljrcbez-njiva povabila iz Pariza in Londona pa so mi dala priliko, da se vladama Velike Britanije in Francije zahvalim za obilno pomoč v Haagu in ju ppbliže seznanim z raz^ vojem političnih in gospodarskih razmer v Avstriji in s tem poglobim zaupanje v našo državo in pridobim pomoč od strani teh držav, ki pomenijo važne činitelje za vso Evropo. Zdi se da sem tekom razgovorov z zastopniki teh močnih držav, uspel. Kot Avstrijec se tega veselim, ker ima naš narod polno pravico do boljše bodočnosti m do gospdarskega in plitičnega napredka.«
Miren potek kritične nedelje v Sf. Poltnu
Razburjenje socialistov zaradi pristranskega postopanja deželnega
glavarja dr. Burescha
Dunaj. 5. maja. d. Višek avstrijskih oboroženih pohodov je bil dosežen v St. Polteno. Ker je že v soboto prispelo v St. Polten okrog 18.000 članov socdjalističnih obrambnih vojnih organizacij, se je zbralo včeraj dopoldne v St. Polt en u tudi okrog 3500 organiziranih Heinmehrovcev iz me-sta in bližnje okolice. Nastop obeh bojnih organizacij pa sam na sebi ne bi bilo ničesar nevarnega, da Di zaukazal deželni glavar Ruresch na pritisk Heimwehroveev tekom včerajšnjega popoldneva okrajnemu glavarju v St. Poltenu, da se ima nameravani socijalistični obhod po mestu preprečit; in doseči z vsemi sredstvi transportira-Schntzbundlerjev z ^^vega aborova-lišča mimo mesta naravnost na kolodvore.
Že samo sporočilo teh strategičnlh nkrepnv je povzročilo med 18.000 člani socijalistične organizacije ogromno razburjenje, ki se ni hoielo poleči.
Izza vseh vogalov so se nenadoma prikazali orožniki z nasaljenimi bajoneti in zvezna vojaške čete b strojnimi puškami ter žičnimi ovirami, ki so priredili pravo bojno igro. Njihov namen je bil vsekakor, preprečiti morebitno nepokoravanje socija-Iistov zapovedi deželnega glavarja. Pri postopanju orožni št va z nasajenimi bajoneti proti množici je prišlo ponovno do razbur-|ajočih scen, M pa so ostale k sreči brez žrtev. Mesto se je pomirilo šele v poznih nočnih urah.
Višek proslav stoletnice grške neodvisnosti
Slavnostne igre v Delfih in zgraditev spomenika mednarodnega sporazuma — Podpis madžarsko-grške prijateljske pogodbe
je bi podpisan pakt prijateljstva in arbitraže med Grčijo in Madžarsko. Akt sta podpisala grški zunanji minister
Atene, 5. maja, g. Jubilejne svečanosti na proslavi 100 letnice grške neodvisnosti so dosegle s slavnostnimi igrami v Delifiju višek. Med drugim so predvajali klas; čne Aishfilove drame, v katerih so nastopili močni ženski zbori. Sestava zborov je bila deloma pri-iagodena najdbam pri zadnjih izkopni-nah. V spomin na 100 letno proslavo namerava vlada zgraditi spomenik mednarodnega sporazuma, ki naj bi združil pepeli neznanih vojakov vseh narodov, ki leže pokopani v grški zemlji. Razen tega je bito sklenjeno, da se bodo v Deliš ju vsako tretje leto ponavljale slavnostne igre. V načrtu je tudi ustanovitev mednarodne univerze v tem stov-item (Zgodovinskem kraju.
Atene, 5. maja. AA. Danes opoldan
Mihalakopulos in madžarski minister zunanjih zadev Valiko v zgradbi ministrstva zunanjih zadev.
V svojem govoru je Mihajlakoputos dejal, da so -politična pa-kit med državami, fei jih je usoda po čudnih potih ločila, ravno talko veKke važnosti kot pakti prijateljstva s prijateljkiimi državami Zgodovina Madžarske da je slična zgodovini Gršike, ker se je tudi Madžar sika morala dolgo borita za svojo svobodo. Madžarski zunanji minister Valko je odgovoril, da se čuti žeto srečnega, da je ravno on tisti, ki podpisuje ta pakt prijateljstva v slavnih Atenah.
Revizija čsl.-matlžarske trgovinske pogodbe
Madžarska vlada je pristala na revizijo trgovinske pogodbe _ Zahteve čsl. agrarcev
poslanska zbornica že v prv««n {Stanja sprejela, šele tedaj pristanek v senatu, če bo doseženo zahtevano zagotovilo za žrtev. Zalkon o starih vipotkošemcih, o katerem bo začel senat razpravljati jutri, ne bo zadel na nobene težkooe.
Praga, 5. maja. h. Revizija trgoivin'«iV<> nogodibe z Madžarsko, ki jo ima v načrtu sklep minis.tr-ekega sveta in jo je madžarska vlada že sprejela, le vezana na rok 6 ted>no<v. Pni tem zastopajo asrairci stališče, da teče ta doba od 1. maja in bo potem takem s 15. junijem zaključena, tako da bi bik) treba s tem terminom trgovinsko pogodbo odpovedati. Nekateri zastopajo tudi nazi-ranae. da je treba trgovinsko pogodbo odipove-daii že prej, če se bo pokaralo, da po«ajamja za revizijo ne bodo rmela izgledov za uspešen zaključek. Načrt republikancev rma v misilib centralo, kd naj bi po žetvi nadzorovala uvoz žita hi ga s primernimi ifkrepi urejevaJa-
S poetičnega in parlamemtarnega stališča bo Po sklepu agrarne stranke zagoto«viterv letošnje domače žetve tudi ključ za nadatjna dela v parlamentu, toda obenem tudi bijoč za zaktjučrtev prvega dela teh del. To stališče je treba predvsem razumeti tako, da bo daia agrarna stranka ea zakon o novi podpori brezposelnih, ki ga jc
Agitacija španskih republikancev
Madrid, 5. maja. s. Pisatelj Unamuno je imel včeraj na zborovanju nagovor, v katerem je ostro napadali monarhijo in izjavil, da mora biti republika pogodu vsem Špancem. Ko je Unamuno zapuščal dvorano, ga je skupina mladih ljudi opeovala in izžviž-gala. Policija je aretirala več oseb. Skupina dijakov je na cesti srečala dr. Alpinana in ga pretepla s palicami. Ravno tako je bil napaden šef mestne varnostne straže. Policija je uporabila orožje in napravila red.
GANDI INTERNIRAN
Dramatičen potek aretacije voditelja indijskih nacijonalistov - Podkralj Irwin pričenja s politiko »močne roke' - Silen vtis internacije
London, 5. maja, AAd. Včeraj je bil
aretiran voditelj indijskih nacionalistov Gandi, kalkor je bilo že dailje časa pričakovati. Gandi je bil zadane čase v cikoBica Suirata, kjer je prepovedoval množicam, naj krstijo solni monopol in liizvajajo državljansko neposlušnost. Ganidi je M takoj po aretaciji prepeljan v zapore centralne jetmšnice Je-novda v bližini Pooniia, kjer je bdi interniran na podlagi zakona iz 1. 1827., ki dovoljuje, da se sme konfinlirati za red nevarne oselbe, ne da bi bile prej postaviene pred sodišče. Aretacija je vzbudila ogromno senzacijo med indijskimi nacionalisti ter je osrednje vodstvo nacionalističnega pokreta odredilo takoj dvodnevno narodno žalovanje. Ker vlada med nacionalisti velita) razburjenje, so indijske oblasti mobilizirale celokupno oboroženo silo. Na vseh važnejših prometnih točkah v večjih indijskih mestih so postavi1 jene vojaške in policijske straže, ki imajo nalogo z najostrejšimi sredstvi zadušiti že v kali vsaik poskus organiziranja kaikih manifestacij ali demonstracij.
Indijska vlada je izdala o aretaciji Gaoidija nastopni komunike: »Agitacija za državljansko neposlušnost, kršenje solnega monopola in bojkot angleškega blaga ter neplačevanje davkov, ki jo je organiziral in vodil Gandi svojimi pristaši, je imela za posledico veliko razširjenje kršitev zakonov tn povzročila težke izgrede in nemire po vsej Indiji. Kljub temu, da je Gandi v početku svoje borbe oznanieval potrebo nenasilne borbe za osamosvojitev Indije, so se vendar iz te propagand« izoimila nasilja, ki so postajala sleherni dan številnejša. Akoiravno je Gandi v pričetku teh nemirov obsojal vsako nasilno akcijo svojžb vvvarašev, je kljub temu postajal s protesti siehemi dan redlkobesednejši in je sčasoma postalo jasno, dla je izgubil vodstvo nad gibanjem in da ga me bo mogel več brzdati.
Naravno je, da se je Gandijcva akerja občutila najbdlj v Gujeratu, kjer je njegov osebni vpliv največji in v pokrajinah od Ahmedabada do Dandija, po katerih se je vrši njegov propagandni pohod proti morju. V nekaterih krajfli. Okrožij Kaira in Suirata so Gandijevi pristaši ustariovfi draštva za sociatai bofkot onih osebnosti, M se ne bi prostovoljno priključile Gandijevi akciji. Tako je Mo prisiljeno mnogo vaških načelnikov odložiti svoje funkcije, klijlulb 'temu, da niso soglašali z Gandi-jevim .pofleretom. To pa je zopet povzročilo velike motnje v upravi. V mnotgffli krajih so bile demrisije vaških načelnikov iztzvane naravnost z grožnjama. Talko sto n. pr. nacionalisti med dragim grozili, da ne bodo vašlki načelniki, ki ne bodo demisionirafi, več prejemali hrane. Tudi privatne oselbe, ki so ostale vladi verne, so Me izpostavljene socialnemu bojkotu, vštevši pripadnike zainramii razredov, katerih koristi je hotel Gandi ščititi.
Ko je Gandi po pohodu k soflSnain uvidel, da ni njegova soloa vojna, stra-ženje prodajalnic alkoholnih pijač in bojkot angflešfkih tekstiiMi izdelkov imela daleko tistega uspeha, kakor ga je pričakoval, je pričel Ob raznih prilikah pozivati poljedelce, naj se upro plačevanju zemljiškega davka. Nadlalje je tudi napovedal, da bodo njegovi pristaši korakali proti solinam v Dhara-san ali pa v Scharvari im zasegli tam pridobljeno sod. Te soline so v posesti zasebnikov. Ako Ibi poskusil Gandi v resnici izvesti svoj načrt, potem bi mogel to storiti samo s si'o, ker bi se posestnfiki soiLn proti Gandijevi nameri.
Odkar je Gandi zapustil Ašbram Ahmedalbad, je Ma bambaiska vlada proti njemu do skrajnosti obzirna in oe-o iriskljralla očitek, da je slaba v trdnem u ver jen ju, da bo ostala agitacija proti solnemu monopolu mirna in brez nasilja in da se bo stvar mirno končala. Toda dogodka so pokazali, da so naravni zakoni neusmiljeni in da se bo zgodovina prejšnjega gibanja za neso-delovanje, ki je bfk) spremljano z ognjem in krvjo, ponovila, ako bo Gandi nemoteno nadaljevali v teh razmerah svojo botlbo. V teh razmerah je prišla !x»m(bajska vlada v poJtaem sporazumu indijsko vlado do zaključka, da ni 'možno več pustiti Gamdija na svobodi bretz nevarnosti za mir Indiie.«
Jalalpur, 5. maja, s. O Gandfi?ev1 aretaciji se izvejo še naslednje podrobnosti. Gandi je bil aretiran sredi noči v globokem spanju. Policijski poveljnik je udri z 25 oboroženimi stražniki ob
svIJtu električnih svettjk v Gandi je vo spalnico. Preden je Gaindi vstopil v avtomobil, je izročil enemu izmed svojih pristašev pismo za indijskega podkralja lorda Irvvina. Istočasno je pozval svoje prostovoljce, naj zapojejo indijsko himno, nakar se je giniijivo poslovil od vseh.
Preiskave in aretacije
London, 5. maja. AA. »Renter« javlja rs Bombaoa, da je prevzel vodstvo nad prostovoljci Abbastoabji, ki ga je Gandhi določil za svojega naslednika v primeru aretacije. Ko se je razširila novica o Gandhijevi aretaciji, eo v Ha rta lu zaprli vse šole. V Bombayu je bilo prijetih 15 članov kongresa, ki so s prostovoljci napravili pred n-jko trgovino z inozemskim blagom kordon in zabranili dostop.
Pešavar, 5. maja. s. Vojaška policija je preiskala pisarne zveze Gandijevih prostovoljcev in drugih nacionalističnih organizacij, zaplenila mnogo listin in aretirala 17 oseb. Do tega ukrepa jo prišlo zaradi tega, ker je našla policija korespondenco med sedanjim odborom zveze Gandijevih prostovoljcev s Hajijem iz Tarangzaia, enim izmed voditeljev muslimanov, ki naj bi ka-
kor_ se -zatrjuj«, postavil armado 100.000 mož. Haji je zbral dosedaj na afganski meji 4000 rojakov.
London, 5. maja. s. Kakor ugotavlja »Daily Telegraph«, je položaj v Indiji slej ko prej tako napet, da vzbuja najresnejše skrbi. To velja posebno za severni del, kjer so najbolj vznemirjena obmejna plemena. Posebni poročevalec lista poroča iz Bom-bayja, da se je dala skupina nekega polka razorožiti pri zadnjih nemirih pri Pešavar-ju. Domačini so imeli velike izgube zaradi tega, ker so jih povozili oklopni avtomobili, ko so se metali pred nje na cesto, da bi jih zadržali.
Indijski in tudi veliko število muslimanskih trgovcev je v protest proti Gandijevi aretaciji zaprlo lokale. Tudi borza je ustavila poslovanje. V okrajih velikih predilnic in na glavnem sedežu policije, je bilo postavljeno vojaštvo na stražo.
Ogromen protestni zbor
Bombar, 5. maja. AA. Snoči ee je vršilo tn veliko protestno zborovanje, katerega se je udeležilo 100.000 oseb. Govorniki eo pozvali zborovalce, naj tudi nadalje ne uporabljajo nasilja, temveč naj nadaljujejo borbo z dosedanjimi sredstvi. Zborovalci so poslali Gandhiju čestitke k njegovi aretaciji.
Smernice madžarske zunanje politike
Velik pomen ureditve vzhodnih reparacij - Madžarsko-turško prijateljstvo - Nezadovoljstvo s trianonsko mirovno pogodbo
Atene, 5. ma ja. A A. Povodom podpisa pakta prijateljstva in arbitraže j« sprejel madžarski zunanji minister Valoo ▼ prostorih madžarskega poslaništva ▼ Atenah prestavnifce tiska, ki eo mu etavljali razna vprašanja, na kaitera je g. Valko odgovoril sledeče:
Mi emo ravnokar podpisali pakt prijateljstva med našo državo in Grčijo in zdaj se nadejam, da bo na ta način odstranjeno poslednje nasprotstvo med Grčijo fn Madžarsko. Pakt ima tako politično, kakor moralno velik pomen in predstavlja novo formo sodelovanja med obema državama. Med Grčijo in Madžarsko v zunanji politiki danes ni nobenega nesoglasja.
Dalje je g. Valko dejal, da predstavlja likvidacija vzhodnih reparacij velik fakt. Dejal je, da se nada, da bo sporazum o vzhodnih reparacijah izglasovan s strani madžarskega parlamenta takoj po njegovem povratfcu v domovino m misli, da bodo ta sporazum izglasovale v tem času tudi vse ostale države.
Glede ekonomskih prilik Je Valko dejal, da bo v najkrajšem času podpisana trgo-
vinska pogodba med Grčijo in Turško. Na: pogodbi delajo že eksperti O vprašanju beguncev je rekel, da ima tudi MadžaTska veliko število beguncev, ki so morali zapustiti po prevratu svoje domove in da predstavlja izdatek za te begunce veliko vsoto madžarskega proračuna. Glede odnošaiev med Madžarsko in Francijo Je madžarski zn nanj i minister rekel, da je Turčija velika prijateljica Madžarske. Madžari da smatrajo, da obstojajo med Turki in Madžari neposredne zveze plemenske sorodnosti.
Dalje je govoril g. Valko o zvezah z Italijo, s katero veže Madžarsko predvsem hvaležnost za pomoč v Haagu. Edino na ta način se more tolmačiti potovanje grofa Bethlena v Italijo. Zaradi tega je vsako napadanje inozemskega tiska neupravičeno. Res pa Je, da z mirovno pogodbo v Tria-notra nismo zadovoljni, toda mi svoiih pravic ne bomo zahtevali s silo ali vojsko. Nihče na Madžarskem ne misli na vojno, smatramo, da se bo moglo rešiti tudi to vprašanje prijateljskim potom.
Manifestacije v Alžiru
Alžir, 5. maia AA. Ogromna množica le priredila predsedniku francoske republike Dotimergueu pri prihodu v Alžir veličastne manifestacije. Doumergue je sprejel voditelje domačinov, ki so mu poklonili konja — belca. Kasneje je odkril spomenik Viviani-jo. Tekom banketa v vladni palači so govorniki napili veliki Franciji, kj jo Sredozemsko morie nikoli ne bo razdvojilo. Pred-, sednik francoske republike bo danes obiskal Bouiftfarik Sidj Ferruch.
Komunistična zarota v Zedinjenih državah
Newyork, 5. maia M. Po vsej Ameriki vlada veliko razburjenje zaradi odkritja velike komunistične zarote, ki jo je izsledil prefekt newyorške policije. Glede na to odkritje je nekaj komunističnih voditeljev objavilo v listih izjave, v katerih oporekajo točnosti komunikejev policije. Policija noče objaviti zaenkrat še vseh izsledenih dokumentov zaradi poteka preiskave.
Nadomestne parlamentarne volitve v Rumuniji
Bukarešta, 5. maja. AA. »Rador< poroča, da so bile včeraj nadomestne parlamentarne volitve v 7 okrajih. Volili so 6 narodnih poslancev in 2 senatorja. Izvoljenih je bilo z veliko večino 6 kandidatov vladnih strank, dočim je v enem okrožju antisemit-ska stranka dobila dva mandata. Na njeni listi je bil izvoljen šef stranke prof. Cuza
Preiskava o varšavskem atentatu
Varšava, 5. maja. s. Nekateri ruski listi poročajo, da je poljska policija izvedla v zvezi z napadom na sovjetsko poslaništvo v Varšavi v stanovanju bivšega caristične-ga polkovnika Uturlina v Vilnu hišno preiskavo. V stanovanju je našla uro za peklenski stroj, ki jo je zaplenila. Polkovnik je bil aretiran.
Angleško-egiptsfca pogajanja
London, 5. maia. AA. Danes popoldne so se bila nadaljevala posajanja med zastopniki An-sfrje in Eiripta.
Pangalosov proces
Atene, 5. maja. g. Posebni odbor senata je pričel danes razpravljati o kazenski zadevi bivšega diktatorja Pangalosa in njegovih sodelavcev Tantalidesa in Tabularisa, k.i so obdolženi, da so zakrivili pri nakupu železniških vagonov velike poneverbe. Razprava bo trajala več dni.
Reparacijsko posojilo
i
Pariz, 5. maja. AA. Danes se bodo sestali v Parizu odposlanci zainteresiranih držav in voditelji Mednarodne reparacijsko banke. Razgovarjali se bodo o načinu emisije posojila v znesku 300 milijonov dolarjev, ki bo tvorilo prvo tranšo obligacij po Voumgovem načrtu.
Vlak pregaz3 avto
Dunaj, 5. maja. AA. Vlak s katerim se je vozil predsednik avstrijske republike Mi-klas na potu iz Gradck, je v bližini Dunajskega Novega mesta zadel v tovorni avto. Stroj vlaka se je toliko poškodoval, da je postal neporaben. Pred vlakom so morali priklopiti drugo lokomotivo. Zaradi te nezgode je prispel vlak na Dunaj šele ob 23. uri. Tri osebe so bile lažje ranjene in prepeljane v bolnico.
Šestdesedetnka dr. Vladii mira Fačeka
Praga, 5. maja. h. Narodno demokratski senatOT dr. Vladimir Faoek, ki si je pridobil^ kot narodni ekonom velike zasluge za državo, bo j-utri slavil svojo 601etnico.
Na smrt obsojeni sovjetski diplomati
Berlin, 5. maja. A A. Po poročita rmsfcifc Kstov so Mi 1 sovjetski diplomat m 19 oradmifcov so-■vjetstaili poslaništev, ki se nočejo vrniti v Mostove, obsojeni na sanrt
Venizelosovo potovanje po grški Makedoniji
Atcae, 5. maja. AA. Predsednik grSke vferfe Venizeios Je vCeraj popoldne odpotoval na in-soekcijstoo potovanje po grSk; Makedoniji in Tra-ciji. Svoje potovanje bo raztegnil do D-ede-agača, ki ležj na sami gTŠko-turška meti. Nato bo obiskal erško Makedonijo. Potovanje bo trajalo do 15. maja.
»JUTRO* SL 153
T^rttk, 6. V. 1930
Redukcija banovinskih proračunov
Pomemben odlok ministrskega predsednika — Iz banovinskih proračunov naj se črtajo vsi pogrešljivi izdatki
2 e ko so se sestavljali proračuni za posamezne foanovfee. je vlada izdala
banSkim upravam navodMa, naj sestavljajo proračune po naoefhi čim večje ste-dnje in čim manjše obremeinitve prebivalstva. Ko so potem bansfce uprave predložile svoje proračune, se ^ s:cer takoj pokazalo, da se m; s o vse držale navodila o štednji, vendar pa finančno ministrstvo zaradi pičlo od-m-erjenega časa, ker je biilo treba proračune s 1. aprilom uveljaviti, ni moglo pr©kontrolirati vseh postavk in je proračune večinoma odobrilo v nredio-ženi oblika. Da se to popravi, je sedaj izdal ministrski predsednik general Peter Živkovič velevažen odlok, ki ga je v soboto zvečer objavila »Avala« in smo ga prinesli v drugi izdaji nedeljskega »Jutra«.
Odlok navaja, da je mogoče mnoge, v banovinskih proračunih predvidene tedatfke deloma čisto črtati, deloma pa znatno reducirati, ne da bi bili zaradi
tega oškodovani banovinski interesi. V prvi virsti med temi po sta vikami našteva odlok reprezentacijske m zaupne fonde, ki naj se doceda ukinejo; znatno zmanjšajo pa n. pr. postavke za podpore nameščencem, za študijska potovanja, za honorarje in nagrade, za nadurno in posebno delo itd. Ravno tako se naj črtajo ali vsaj znižajo postavke za dinuge ne neobhodno nujne izdatke, kakor tudi postavke za razne nepredvidene in izredne postavke. Ministrski predsednik je zato naročil, da se v banovinskih proračunih:
1.)	vsi odobreni izdaiki za reprezen-tacijk) in zaupne posle, za razne podpore, nagrade in honorarje ne izvrše;
2.)	ostali, v visoki izmeri odobreni izdatki naknadno še enkrat preštHdira-jk> in znižajo na najnujnejše vsote, ki bodo v soglasju s stvarnimi potrebami.
OdWk naposled odreja, da se morajo ta navodila izvršiti v najkrajšem času.
Predsednik vlade napoveduje znižanje davkov
Pomembna izjava ministrskega predsednika vojvodinskim kmetom - Najprej bo znižan dopolnitveni davek
na zemljarino
Kakor je poročali že včerajšnji »Ponedeljek«, je napravil ministrski predsednik preteklo nedeljo inšpekcijsko potovanje po dunavski banovini. Pose-til je razne kraje in se ust valja! tmidfi v podeželskih občinah, kjer je stopil v stik s (prebivalstvom, zlasti s kmečkim živijem in se zanimal za živhenske razmere in potrebe prebivalstva. V razgovoru z ministrskim predsednikom so se zlasti kmetje pritoževali nad previsokimi davčnimi bremeni. Ministrski predsednik general Živikovič je na. te pri tožbe izjavil:
Kakor vam je znano, Je bil v februarju leta 1928 spreiet zakon o neposrednih davkih. Efekt nove davčne reforme se more presoditi šele tedaj, kadar se pokaže ta zakon v praksi. Jaz
sem v prvem početku izvajanja tega zakona ugotovil, da je dopolnitveni davek na zemljarino, kakor je predviden z odredbami tega zakona, pretežak ter je bil lani marca meseca ta davek znižan s 17 na 12 odst. Rezultat izvajanja teh davčnih reform kaže. da ie treba še bolj ublažiti ta davek in zato Smo odobrili ministru financ znižanje te davčne stopnje z 12 na 8 odst. S tem se ie breme naroda znatno oljašalo. Razen tega bo vlada olajšala tudi še neke druge davke.
Seliaki so z največjim zadovoljstvom sprejeli to izjavo na znanje ter se zahvaljevali ministrslkemiu predsedniku za skrb, ki jo kaže vlada za potrebe kmečkega prebivalstva
Deseti dan beograjskega procesa
Tudi obtoženca Mocnaj in Veselic oporekata svoie prejšnje priznanje - Peklenski stroji ali petarde? - Grozilna
pisma brez avtorja
BeOsrad. 5. maia t). Današnji deseti dan razprave proti zagrebškim teroristom pred Državnim sodiščem za zaščito države je potekel brez kakih važnejših docrodkov. Zaslišana sta bila Velimir Mocnaj, absolviran filozof iz Zagreba, in Gjuro Veselic, diplomiran pravnik iz Zagreba. Kakor drugi obtoženci. tudi ta dva sedaj preklicuieta vse svoie pre.išnie izpovedi in priznavata samo to. česar ne moreta utajiti.
VELIMIR MOCNAJ ie obtožen, da je bil član teroristične organizacije, da je sestavil preklenske stroje ter da ie pisal grozilna pisma ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. policijskemu šefu v Zagrebu dr. Bedekoviču. starosti Hrvatskega Sokola dr. Hoferju in uredništvu zagrebških »Novosti«.
Članstvo v teroristični organizacij Mocnaj odločno oporeka. Sestanki, ki so jih parkrat imeli, so bili po njegovih sedanjih izoovedbah le slučajni prijateljski sestanki. Govorili so sicer o politiki, niso pa kovali nikakih zarotniških načrtov. Dogovorili so se le. da bodo priredili 1. decembra demonstracije. Ker poulične demonstracije in kričanje nima uspeha in smisla, so se odločili, da nastavijo petarde in povzročijo eksplozije, ker bi bilo to po dobi velikih političnih demonstracij iz prejšnje dobe nekaj novega. On ie prevzel nase nalogo, da izdela primerne petarde. To nalogo je izvršil. V pločevinaste škatle ie nadeval smodnika, uredil baterije in nastavil uro. To niso bili nikaki peklenski stroii. kakor pravi obtožnica. nego običaine petarde, ki se raz-po-čiio in ne napravijo razen detonacije ni-kake škode. Odločno oporeka, da bi imeli •namen komu škodovati ali koga ubiti.
Glede rrozilnih pisem, čilih avtorstvo je v preiskavi priznal, je izjavil na današnji razpravi, da o njih sploh ničesar ne ve. Na opozorilo predsednika, da ie v preiskavi vendar lemo priznal, da jih je pisal, izjavlja. da to priznanje ni točno. Zasliševali so ga toliko, da ie bil že popolnoma izmučen. Zato ie priznal vse. kar so hoteli, samo da bi imel mir.
Predsednik dr. Subotič in državni tožilec dr. Ucovič sta stavila nato obtožencu razna vprašanja o podrobnostih obtožnice. Mocnaj je na ta vprašanja obširno pripovedoval o sestankih, ki so jih imeli v Jaški. in o razgovorih, da se orirede demonstracije proti odhodu poklonitvene deputa-ciie v Beograd. Glede na trditev obtožbe, da ie učil Štefanca. kako nai napravi peklenski stroi ki se ie imel postaviti pri mostu na Martinov ki. trd,; obtoženec, da tega ni stori! in da ie stroi videl prvič šele na policiji v Zagrebu.
Na zahtevo sodnfka dr. Krsfcida ie predsednik razložil po mizi bombe in peklenske stroie kakor tudi posamezne dele, ki so iih zaplenili pri obtožencu: ogledali so si jih tudi zagovorniki. Nato ie 'bil odrejen kratek odmor.
Po odmoru so se čitali zapisniki o Močna ievih prejšnjih izmovedbah. Obtoženec Mocnai ie zopet zanika! vse svoie preišnje kipovedbe pred ipoliciio. Ko ie bilo končamo njegov*) zaslišanje, ie bil priveden na obtožno klom
JURA J VESELIC Ta ie izdavil da ni bil član nobene tero-Hstiane organizacije. Pozmal je Hadžiio,
Franekiča. Prpiča in Mocnaja. Z Bernardi-čem ie bil znan že prej. kasneje pa sta se sprla, čemur ie bila vzrok rivaliteta zaradi pevskega zbora, ki ga ie osnoval.
Veselic ie tudi obtožen, da ie na Zrimiev-cu postavil 1. decembra: peklenski stroi. ki ie eksplodiral, a k sreči tk povzročil škode. Veselic priznava, da ie preiel stroj od Mocnaia in da ga je namestil z namenom, da bi eksplodiral eb 6.30 popoldne, ko ie imel iti mimo sprevod udeležencev proslave Jugoslovenske akademske čitalnice. Svoje delo opravičuje z izgovorom, da ie bila to samo navadna petarda in ne peklenski stroi. Izpovedal ie. kako se ie pri njem in tovariših pojavila misel za vprizoritev demonstracije proti delovanju Jugoslovenske akademske čitalnice. Razgovarjal se ie o tem s Hadžiio in Mocna.iem. Drusro petardo je namestil pri glasbenem paviljonu ob stebru ter se ie skril 50 metrov daleč za drugim stebrom. Krai ie bil popolnoma osamliem. Ves stroi ie bil težak okoli pol kilosrrama. z eksplozijo .ie hotel povzročiti samo demonstracijo.
Tudi Veselič zanikuie vse svoje prejšnje izpovedbe na policiji, zlasti pa oporeka, da ie na policiji priznal, da ie Mocnaj pisal grozilna pisma predsedniku vlade in drugim osebnostim.
Ko ie predsednik pripomnil, da le to priznal tudi pred preiskovalnim sodnikom, je prav tako oporekal.
Njegov zagovornik dr. Markovič ie zahteval. nai se zaslišijo mnenja strokovnjakov o eksplozivnem materialu, češ, da bodo izpovedali. da ne gre za peklenski stroj.
Državni tožiteli dr. Ucovič se je izrekel proti tej zahtevi ter izdavil, da so strokovnjak; že podali svoje mnenje. Pri tem je nastalo prerekanje med njim in zagovornikom dr. Culičem. ki je zahteval, nai se zaslišijo novi strokovnjaki.
S tem ie bila današnja razprava zaključena ter nadaljevanje napovedano šele za sredo dopoldne, ker ie iutri pravoslavni praznik. Giungjev dan. V sredo bodo zaslišan; obtoženci Ivan Pnpič, Ante Štelanac in Albin Gasparac.
Predavanje o Jugoslaviji v Curihu
Curih. 5. maia AA. Ugledni švicarski publicist Herbert Staub. ki ie izdal PTed kratkim kniigo »Vodnik po Jugoslaviji«, ie ime! v nedelio v Curihu v eni najlepših tamoš-rtiih dvoran, v dvorani Orientkina. predavanje o Jugoslaviji in njenih lepotah. Predavanje ie bilo odlično obiskano. Razne projekcije v barvah rn film o našem Pri-moriu. ki ga je posnel g. Staub sam. je povečalo uspeh predavanja. G. Staub ie najprej predaval o slovenskih alpah. nato o lepih kraiih Hrvatske, o orientaln; lepoti Bosne, o vseh umetninah iužnosrbskih samostanov ter o solnčmh obalah našega Jadrana. Svoie predavanje je zaključil z opisom romantične Črne pore. Ker ]e dosegel g. Staub s svojim predavanjem v Curihu nepričakovano lep uspeh, namerava priredit; predavanje tudi v Lucernu. Predavanje v Curihu se ie vršilo pod pokroviteljstvom curiškega filmskega udruženia, ki bo prevzelo pokroviteljstvo tudi v Lucernu.
Nj. Vel. kralj ▼ NSki Banji
Beograd, 5. maja, p. Nt V<1 kralj se
mudi že dva dm v NS9ki Banji. Večji del časa uporablja za izlete v okoflico. Kralj je sprejel v avdijenci bana mo-ravsike banovine Ojorgja Nestoroviča. Danes se je od 9. do pol 11. dopoldne mudi v kopališču, popoldne pa je sprejel v avdijenci upravnika kopališča Pante&ča.
Kraljeva rodbina v Splitu
Split, 5. maja, č. Ker je v Splitu poslednje dni izredno lepo vreme, odhaja Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princema To-mislavom in Andrejem zelo pogosto na solnčne sprehode. Včeraj ob 5. popoldne se je zopet vsa visoka družba v spremstvu dvome dame Grujičeve odpeljala v avtomobilu preko stare in nove obale na Bavčvice in odtod preko Kraljeve njive na vrh Marjana. Meščanstvo je nad vse prisrčno pozdravljalo kraljico io kraljeviče.
Kongres slovanskih geografov
Beograd. 5. maja. p. Snoči jo prosvetni minister Boža Maksimovič priredi! v hotelu »Srpeki kralj« banket na ča6t udeležencem kongresa slovanskih geografov in et-nografov. Ob tej priliki je bilo izrečeno več prisrčnih govorov o pomenu kongresa, ki je danes dopoldne nadaljeval svoja zborovanja v posameznih sekcijah. Prof. dr. Jože Rus iz Ljubljane je imel ob tej priliki referat >0 Beogradu v genezi Jugoslavije, v luči mikroplastike in njene prirodec. Danes so si gostje ogledali tudi Beograd, opoldne jim je bil prirejen banket, popoldne pa so nadaljevali svoje delo v sekcijah.
Kraljev fond za pospeševanje poljedelstva
Beograd, 5. maja p. Na zadnji glavni skupščini delničarjev Narodne banke je bilo sklenjeno, da se osnuje pri Narodni banki poseben fond za pospeševanje poljedelstva pod imenom »Fond Nj. Vel. kralja Aleksandra«. V ta fond je bilo nakazanih za letošnje leto iz čistega dobička Narodne banke 1 milijon dinarjev. Sedaj je bil izdan pravilnik o tem fondu. Fond upravlja upravni odbor Narodne banke, a njegov izvršilni organ je poljedelska sekcija beograjske trgovske zbornice ob sodelovanju zastopnika ministrstva za poljedelstvo in priznanih strokovnjakov, ki se pritegnejo od slučaja do slučaja, nadalje zastopnika udruženia izvoznikov ter event. še drugih gospodarskih organizacij. Fond je določen za pospeševanje podjedelstva potom dajanja podpor za modernizacijo poljedelskih naprav, potom nabave semen, plemenske živine itd. Za letošnje leto se bo uporaibil fond za nabavo sentenskega žita, ki bo brez plačno razdeljeno med interesente z obvezo da po žetvi vrnejo enako količino. Ves fond se mora vsako leto popolnoma uporabiti z-a svoje namene, a Narodna banka bo vsako leto votirala večji znesek, odgovarjajoč potrebam fonda. Vsako leto mora beograjska trgovska zbornica podati NaTodni banki poročilo o poslovanju fonda, Narodna banka pa predloži to poročilo Nj. Vel. kralju.
Bivši radičevec o sprejemu v Beogradu
Zagreb, 5. maja n. Za jutrišnje »Novosti« je dal Tomo Jalžabetič, znani soustanovitelj HSS izjavo o svojem bivanju v Beogradu o priliki avdijence poklonitvene deputaciie bivših radičevcev. Jalžabetič govori najprej o lepi sliki, ki jo je napravil v Beogradu prihod velike skupine udeležencev v pisani narodni noši. Zatem govori o sprejemu 30 članske deputacije pri predsedniku ministrskega sveta generalu Peru Živkoviču, ki se je nad vse ljubeznivo razgovarjal o potrebah iti željah odposlancev naroda. Istega dne popoldne je stopila de-putaciia pred Nj. Vel. kralja. »Mislili smo, da tako velika množica naroda ne more prifi v stik z Nj. Vel. kraljem, toda stvar so tako lepo uredili in deputacijo tako razvrstili, da se je mogel naš narodni kralj približati in se razgovarjati z vsakim po-edincem, bodisi iz sprednjih kakor tudi prav poslednjih vrst. Kralj je obljubil z gotovostjo, da se bodo izpolnile mnoge želje, in prepričani smo, da bo res večina narodnih potreb izpolnjenih, čeprav šele postopoma. Led je prebit za narodno uedinjenje ker so se pričeli spoznavati seljaški bratje. S tem »poznavanjem pa pritajamo tudi do medsebojne ljubezni.
Zastopnik francoske vlade na vsesokolskem zletu
Beograd, 5. maja. AA. Zletni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije je bil službeno obveščen, da bo zastopal francosko vlado n« letošnjem soikolskem zletru v Beogradm državni podtajnik za itefesno vzgojo Morinaud.
Čsl. aeroklub povabljen na vsesokolski zlet
Praga, 5. ma$a. h. Češkoslovaški aeroktab )e prelet povabite jmgoslovetvskega aeroktdba ra kor-porartvno ndefežbo na rsesokolskem izlete ▼ Beograda.
Dr. Štampar v Gosplču
Oosplč, 5. moja. S. Na svoifem inšpekcijskem potovalen k prispel -včeraj semkaj dr. Aodrik Štampar, generailm inšpektor nrinistratra socialne pofitiike in narodnega zdravit- Dr. Stsunp«T je pregledal vise fcrikajšmie zdravstvene rotanove.
Sestra Indijskega podkralja t Dubrovniku
Dubrovnik, 5. maja. č. V Dubrovnik je prispefa sestra indijskega podkralja lorda Irvvina, lady Lav.
Čsl. strojevodje v Sarajevu
Sarajevo, 5. maia. £. Danes ob 15.30	so prispeli semkaj češkoslovaški strojevodje s	svojimi inžefljerji. V Sarajevu so ostali do 10.	zvečer, nakar so odpotovali ▼ Dubrovnik.
Dva utopljenca v Ljubljanici
Včeraj popoldne je skočil v Ljubljanico in utonil vseučiliški uradnik Avgust Pichler — Iz Ljubljanice pa so potegnili truplo delavca Franceta Podrebška, ki je izginil o Veliki noči
Ljubljana. 5. maja Danes popoldne ie ooividno v duševni zmedenosti izvršil samomor 46-letni Avgust Pichler. uradnik ljubljanske univerze. Skočil k v Štepanii vasi v Ljubljanico in izginil v valovih. Njegovega trupla doslej še niso našli. Očividci pripovedujejo o dogodku. ki je razburil sicer tako mirne Šte-pance. naslednje podrobnosti:
Popoldne se je pojavi! v Štepanii vasi čedno oblečen moški. Pod pazduho ie tiščal aktovko, se kakor zmedeno oziral oo ljudeh in taval po cesti gor in dol. končno pa se je ustavil pri mostu čez Gruberjev kanal. Zamišljeno ie gledal v kalne valove Ljubljanice, ki ie na tem mestu precej deroča in globoka. Parkrat se ie zopet odstranil. pa zopet vrnil k mostu. Otroci, ki so se igrali v bližini, so ga začudeni opazovali in so sprva mislili, da ie kak pijan-ček. Ko pa ie neznanec odložil aktovko na cestni rob in se podal na breg Ljubljanice, so postali otroci še boli pozorni ter so prihiteli na bre?. da bi videli, kaj namerava čudak. Videli so samo še. kako se ie oblečen pognal v Ljubljanico in izigini! pod umazano gladino. Parkrat ie še pomole! roke iz vode. nato na ie izginil. Otroci so preplašeni priklicali odrasle, ki so takoj pritekli. a niso mogli več pomagati. Nesrečnik ie bi! že izgubljen. Poklicana orožniška oatrulia je pregleda-
la aktovko, ki io ie pustil na cesti pri mostu. V aktovki so našli razne listine, iz katerih je razvidno, da gre za Avgusta Pich-leria. Poizvedbe so ugotovile, da ie že pred dnevi odie! z doma. V zadnjem času je bil videti zelo potrt in zmeden m splošno misliio. da ie izvršil obupno deianje v popolni duševni zmedenosti.
Vest o samomoru v Ljubljanici se je bliskovito razširila po Štepanji vasi. Ob Ljubljanici se je kmalu zbralo mnogo ljudi, ki so pomagali orožnikom pri iskanju trupla utopljenca. Pregledali so strugo Ljubljanice vse doii do Božjega groba, vendar pa brezuspešno. Pač pa so pri tem odkrili truplo nekega drugega utopljenca. Ko so ga potegnili na suho, so ugotovili, da je moralo truplo ležati že kakih 14 dni v vodi. Poznejše poizvedbe so dognale, da gre za 381etnega delavca Franceta Podrebškg, ki so ga pogrešali že od vejikonočne nedelje. Na velikonočno nedeljo je odšel z doma ter se ni več vrnil. Ljudje so pripovedovali, da so ga ponoči videli v bližini Ljubljanice, vendar pa ni mogel nihče izpovedati nič gotovega. Zle slutnje njegove žene, da je padel v vodo, so se uresničile. \ tem primeru gre verjetno za nesrečo. Morda je bil malo vinjen, pa je zgrešil pot in zdrknil po strmem obrežju v vodo-Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Aretacija tihotapske družbe v Zagrebu
Zagrebški postrešček je hotel ovaditi komuniste, a je nevede spravil policiji v roke celo tihotapsko družbo
Zagreb, 5. maia n. Tukajšnja policija je doznala, da se mnogo oseb še vedno bavi s tihotapstvom raznih monopolnih predme-
tov, kakor saharina, cigaretnega papirja, igralnih kart itd. Tako sta prišla v petek v Zagreb dva moška z veliko košaro in ročnim kovčkom, ki sta ju izročila nekemu postreščku z naročilom, naj odnese prtljago v Vlaško ulico. Neznanca sta odšla istočasno v označeno nišo; ko sta šla za postre-ščkom, je ta po naključju slišal, kako si je nekdo od obeh neznancev oddahnil, češ: hvala bogu, da sva srečno prišla skozi kolodvor. Postrečku sta postala neznanca sumljiva m je bil takoj prepričan, da ima
seboj kakšna nevarna komunista. Oddal je sicer kovčeg in košaro v Vlaški ulici, toda takoj nato je stekel javit dogodek policiji. Policija je obkolila hišo v Vlaški ulici ter aretirala Janka Bonjana m Ivana Kra-njči-no z njegovo ženo vred. Med hišno preiskavo so našli večje količine tihotapskega blaga. Ker se je med preiskavo ugotovilo, da imata aretiranca sotrudnike pri svojem prepovedanem poslu, ie policija kasneje aretirala v Pušči, kjer je našla pri nekem preprodajalcu okrog 20 kg saharina, tu<£ nekeg-a Pavla Kusa s soprogo in nekim sosedom.
Žrtve tajfuna
Tokio, 5. maja. d. Pri strahovitem tajfunu, ki je divjal več kot 14 ur neprestano nad jugovzhodno polovico otoka Sahalina in otoka Hokaito je poginilo po dosedanjih ugotovitvah 107 oseb.
Silni gozdni požari v okolici Newyorka
Newyork, 5. maja. s- Ogromni gozdni požari na Long Islandu in v Ne\v Yerseyju ogražajo sedaj že 15 krajev. Več kot sto hotelov in stanovanjskih hiš v kopališču Oakwood Peachu je razdejanih V Naschu-ji je ostalo brez strehe 1000 oseb. Škodo cenijo do sedaj na 5 milijonov dolarjev.
Pogumna angleška letatka
London, 5. maja. s. 22-1 etma Amy Johnscevcva, članica londonskega aeroktoba }e davi sama na majhnem tel a tu startala za polet v Avstralijo. Johnsonova bo letela nad Dunajem, Carigradom in Alepotn.
Nogometna tekma v srednjeveških kostumih
Firenze, 5. maja. AA. Včeraj je bila to nogometna te kima v slanih srednjeveških kostumih. Moštvo desrtza brega reke Arno v zelenih oblekah je premagalo beto moštvo drugega brega z 9:6.
100 oseb ranjenih
LJverpooJ, 5. maja. AA. V neki tukajšnji tovarni se h pripetila težka eksplozija. Sto ranjencev je bilo prepeljanih v bolnico.
Spor zaradi beograjskega velesejma
Beograd. 5. maja. p. Predsednik odbora za prireditev mednarodnega veleserma v Beogradu Milan Vapa, }e odložil svoje mesto, ker m mogel doseči sporazuma, da bi se vele sejem priredil t mesta.
Avtomobilska nesreča beograjskega advokata
Beograd, 5. maja. p. h Osjeka poročajo, da se je danes ob 4. popoldne pripetila težka avtomobilska nesreča. V Beograd sta se vračala iz Slovenije znani beograjski advokat Miloš Vikto--rovifi ter advokat Dragoslav Ojorgjevrč. Avtomobilu je odiletelo kolo, zaradi česar se }e pnver-nfl in težko poškodoval Viktoroviča. Gjorglevič in šofer sta bila lažje ranjena.
Z avtomobilom se prevrnil v potok
Zagreb, 5. maja. n. Davi na vse zgodaj se je pripetila v sedn Gračani pri Zagrebu težka avtomobilska nesreča. Šofer Marijo Milek si je izposodil v Zagrebu avtomobil bratov Krušmjak ter se odipeijai z njim v okdioo. Na nekem malem mesto v Gračamn se ie prevrnil z avtomobilom r potok. Vozilo se je razbilo, šoferja Mi le k a pa do nocoj še nfso mostfi najti, čeprav je zaprosili na kraju nezgode zmatoe sledove krvi.
Samomor šivilje
Zagreb, 5. maja. n. Na pokopališču MirogoJ }e fevršila danes samomor 26-letna šivflja Rozalija Kožar. Izpila je 3 del ootove kisline ter so )o našli v strašnih tnnkah zivijajočo se na pokopališču. Kozarjevo so odpeJfaK v bolnico, kjer pa je ob 13. wnda. Pravega razloga njenega obupnega koraka niso mogli ngo-toviti, vse kaže, da gre za samomor zaradi družinskih ra®mer.
V Beogradu zaradi tatvine obtožena Slovenka
Beograd, 5. maja- P- Pred beograjskim sodiščem prve stopnje se je danes pričela razprava proti šoferja Petru Cartiču m njegovi ljubimki Antoniji Vlahovič, po rodu Slovenki, ki sta obtožena treh tatvin. Vlahovičeva je priznala, da je kradla na ljubo svojemu ljubimcu ter je izjavila, da je bila pripravljena zaradi lribezn-i vse storiti zanj. Razprava je bila iz formalnih razlogov od god ena.
Dobrodelni koncert v Ljubljani
Pod pokroviteljstvom županove soproge, gospe Olge Pucove je priredila mestna občina ljubljanska sinoči dobrodelni koncert v prid počitniškim kolonijam revnih ljubljanskih otrok. Spored je obsegal solistične m zborovske pevske nastop« v pestri izberi. Kot solisti so sodelovali odlični aaši pevski Pavla Lovšetova in Cirila Škerlj-Medvedova in operni pevec Julij Betetto. Vsi so svojo nalogo izvršili kar moči odlično ter so bili po vsakem nastopu borno akilauiirani k so prejeli šopke cvetlic. Tudi mešan« zbora »Unrb-ffianski Zvon« in »Ljubljana« sta pod vodstvom ■pevovodij Zorka Prelovca in dr. A. Dolinarja žela mnogo odobravanja s pesmimi Prelovca (pri tej je kot solist sodeloval g. J. Betetto), Adamiča, dr. Kimovca in dr. Do Sna rja. Pri klavirja jie vse točke spremljaj z diskretnostjo kapelnik H. Svetel.
Koncert je zbrai mnogo odlične probKke, fci ni štediia z zasluženim aplavzom in ki je dokazala, da ji je dobrobit mladine pri srcu.
Zastopniki mednarodnega Rdečega križa v Beogradu
Beograd, 5. maja. AA. V Beograd srta prispela polkovnik Brai'.t, podpredsednik mednarodne organizacije Rdečega križa in dr. Homder, ravnatelj higrjenske sekcije DnuSfrva narodov. Na postaji sta bila sprejeta od predsednika našega Rdečega križa dr. Marka Leka in od glavnega tajnika Ljube Popoviča. Zastopnika mednarodne zveze Rdečega križa sta prispela v Beograd, da se sestaneta s predstavniki našega Rdečega križa. Danes sta pregledala šolo za babioe, ki jo vz-drZu.e Rdeči križ v Beogradu.
Tujski promet na Jadranu
Dubrovnik, 5. maja. a. V soboto in nedeljo sta prispela semkaj velika transoceanska potniška p a mika »Atlantic Steila Polari« in »Carinthia« s 700 izletniki in športniki iz Anglije, Amerike io Skandinavije.
Trije vlomi v eni noči
Poljčane, 5. maja.
Od jeseni sem smo imeli pred tatovi, razen par malenkosti, ki so izginile, skoro mir. Na spomlad pa so zopet oživeli in minulo soboto se je navsezgodaj raznesla novica o njihovem grdem poslu.
Bilo je v noči od petka na soboto, ko je trgovka ga. Ušeničnikova čula neko rož-lanje spodaj v trgovini. Zdelo se ji je, kakor da bi nekdo hotel odpreti trgovino. Zato je naglo vstala, vžgala luč m pogledala skozi okno. Opazila ni ničesar sumljivega in je zato okno zaprla, bdela še nekaj časa pri luči in prisluškovala, če bi se še kaj oglasilo... Vlom zato tukaj ni ftspel in so vlomilci poskusili srečo drugod.
Sodeč po vloimu, ki je bil izvršen kmahi nato za streljaj dalje pri g. Zumreku, je moralo biti vlomilcev več. Odnesli so iz kleti gospodarju kakih 100 1 vina in 2 mernika krompirja.
»Do 1 po polnoči sem še imel luč zgoraj,« je razlagal gospodar, »zato menim, da so obiskali nesramni gosti mojo klet po tej uri. Nekako ob dveh je moralo biti. Le kako »o spravili odtod tako količino, to mi je uganka. Noč je bila res strašno temna in mogoče je, da so prišli k meni v vas celo z vozičkom.«
V klet so poskušali najprej priti skozi okno, toda železni križi v oknu »o jih zadržali. Zategadelj pa so kar navalili na močna vrata ter jih vrgli raz tečajev, nakar so vdrli v klet
Gotovo že dobTe volje od zaužite kapljice, »o si nato poiskali še tretjo žrtev v bližnjem vinskem hramu. Vlomili so v klet g. Savskega, kjer so se pozabavali s tem, da so spustili fo soda precejšnjo količino vina.
Orožniki, ki so že navsezgodaj prizvedo-vali za predrzneži, so našli pri eni izmed treh hiš, kjer so se mudili zlikovci, 2 klobuka in čutarico vina. ki ga ie okradeni g. Zumrek prepoznal za svojega. Storilcem so že ni slešdu in so enega že prijeli.
Naši kraji in ljudje
Na morje, na morje...
(Izlet Jadranske straže) Radar zaodhliaio toplejše samce in ozeleni ter se razbohoti priroda v svetem, sočnem zelenju in buinem cvetm teda, se ozre človek hrepeneče ven v svet m »» vati, M. ki živimo g v našem_ krasen, planinskem svetu m ki se v%a».	.
mo v naše. proti sinjemu ?ebu kroece p a nine. Poletimo lahko vsak ca® f
se nadihamo svežega planinskega araka.
Naš svet nam nudi tolikojavnost, m je Pote kakor ne zlepa kak koscek bozusa sveta. Toda kadar se vozimo ob srebrnem . . ° „ c " P in se vračamo pozrvbe-??zlefdiov%"sfudi tolikokrat In to-fflcokrafzaSa tia dol na naš jug na obalo SEfeSdSTdo kamor imamo prav za prav skok. Mnogo nas ie Sloven-clv ki te nismo videli divnih kraiev doli ob moriu v soln&ni Dalmaciji, kamor pt,-SiaTem za letom več tujcev: Cehov Nem-clv Poliakov in drugih. Zakai si ne bi tudi mi odedali naše zemlje, našega mona £ južnih krasot? Prav te dni ima marsikdo lepo Priliko, da si ogleda naso krasno rivliero »Jadranska straža« organizira izlet'preko Sušaka v Split. Solin in Trogir. v na.iboli zanimive in najlepše kra.ie Dalmacije.	. , . „	, ,
Kdo si ne bi želel ogledati ze samo luke na Sušaku in nad njim Trsata, kier sto.n stari s-rad Frankopanov? Kdo ne bi rad pohitel z ladio na valovih sinje Adrne mimo nebro.i otokov do Splita, v današnji center kulturnega in gospodarskega življenja na jugoslovenski obali Jadrana. Ze samo Solit nudi toliko raznih zanimivosti: Dioklecijanovo palačo, katere ogromne dimenzije nadkriliiuieio one rimskega Kolo-seurna. Malokdo, ki se mudi v Splitu, si pozabi ogledati prekrasno urejeni park Marian. ki ima zares enega najlepših po-ložaiev na obalah Jadrana. Pogled na morje skozi kristalne barve, ki jih pričara soln-ce. ostane v neizbrisnem spominu. V Splitu vidimo poleg stoterih drugih zanimivosti tudi eno največjih umetnin Meštrovica. ogromni kip škofa Grgura Ninskega. ki ga
Grgur Nlnski
hodijo občudovat nešteti tujci. In dalje: pridemo v Solin ali Salono, katero ime je litrskega porekla. Mesto z burno preteklostjo in zgodovino, neštetimi antičnimi sporami. Tudi izlet v Troeir ob rivijeri Sedem kasteJov nudi divne užitke. Trogir. antični Traugurion sliči ogromnemu muzeju dragocenih umetniških stavb.
Kdor hoče videti vse te krasote, in uživati še marsikaj, kar nudi potovanje 4 dni, nad se odloči. Še ie prostih nekaj mest v A in B razredu. Potovanje ie prirejeno za bimkošfi m sicer za skromen denar. Razred A stane z vso oskrbo 960 Din, razred B pa 745 Din. Prijave ie vposlati najkasneje do IS. t m. na prof. Franja Siča. Ljubljana. •Vogelna ulica 3.
Praznik kranjskih gasilcev
Kranj. 5. maja
Nedeljsko feredno posrečeno gasilsko sJavje ob priliki slovesne blagoslovitve modernega sanitetnega avtomobila je bila res vzsledna manifestacija gasilske organizacije. Pokazala ie ponovno, da ie kranjski srez eden najbolj organiziranih gasilskih torišč v Sloveniji. Poseben sijaii je vtisnila okolnost da se je vršila prireditev pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja Id v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja. Tako se ie razvilo slavje tudi v manifestacijo globoke patriotične zavesti in vdanosti do vladarske hiše mestnega prebivalstva m gasilskih čet
Mesto še bilo ▼ državnih troboikah. Posebno CSavm trg. kjer se je izvršila blago-&lo'vitew. Dopoldne se je domače gasilsko <2ro5tvo -fcarooraevino udeležilo slražbe božič.
V pp^flj popoldanskih urah Je prišla ▼©-Bna gostov. Malo pred 3. je odkorakalo izpred Narodnega doma 350 uniformiranih «ra-s&ct. večinoma iz kranjske gasilske žape ood vodstvom žirtmega načelnika Janka Sa-kfVKa. In z vojaško godbo. Na Glavnem tr-CT se ie zbrala tudi velika množica mestnega fc okoliškega prebivalstva. Okrog odra, pred katerim je bil novi sanitetni avtomobil, ki iie najmodernejši v Slovenji, so se zbrali odlični gostje, kakor sreski načelnik. Abšp Znidarčič. ki je zastopal bana. jnestrt žaeaa Ciril Pire, orožniški kapetan (Milan (Kovdnčič in orožniški podooručnik Masič, dnuš&veiri častni Slami, člani občinskega odbora in zastopniki državnih uradov. Iz Ljubljane so prispeli Josip Ttmk, starosta rngosiovenske gasilske zveze ter funkcionarji Verbinc, Hošaa. Gosfiša. Kma-
lu po prihodu duhovništva in kumice ge.
Šavnikove. soproge tukajšnjega lekarnarja, je prispel iz Škofje Loke avto. s katerim se ie pripeljal polkovnik Bulic, ki je zastopal kralja, v spremstvu svojega adjutan-ta in zastopnika domačega društva V. Kocbeka. Ob prihodu kraljevega zastopnika je zaigrala vojaška godba.
Slavnost je otvoril agilni načelnik domačega društva g. Rici Mayr, ki je pozdravil vse odlične goste, predvsem pa kraljevega zastopnika. Nato je mestn; župnik M. Šker-bec blagoslovil avtomobil ter je še z odra v vznesenih besedah čestital gasilskemu delu in uspehu. Nato ie stopil na oder polkovnik Bulic. Njegova simpatična in jedrnata izvajanja so napravila na občinstvo in ga-
silstvo globok dojem. Njegovemu pokltku. naj živi visoka vladarska hiša, se je gro-movito odzvalo ljudstvo, nakar je vojaška godba intonirala državno himno. Imenom mestne občine je pozdravil gasilstvo mestni župan e. Ciril Pire. za Jugoslovensko gasilsko zvezo pa nien starosta g. Josip Tnrk.
Po govorih se ie vršila strumna defila-ciia gasilskih čet. Ves čas proslave so orožniki in mestna policija vzorno skrbeli za red in neoviran potek. Nato se ie vršila v Narodnem domu ljudska veselica, na čast odličnim gostom pa ie domače društvo priredilo v čitalnični dvorani zakusko. Tudi to Pot je domače gasilsko društvo s svojim vodstvom dokumentiralo, da ie mojster v prirejanju takih slavnosti.
iz
Gederovcev v
Dve žrtvi nesrečne tihotapske strasti
Pri prekoračenju državne meje je bila v Prekmurju zasačena družba tihotapcev od žandarmerije in finančne kontrole — En tihotapec je bil
ustreljen, drugi pa ranjen
Iz Gornje Radgone nam poročajo: V noči od 2. na 3. maja t. 1. je nameravala družba kakih 12 tihotapcev prekoračiti državno meio na progi Gederovci - Pe-tanjci v 'Prekmurju. Tihotapci so biti s tihotapsko robo dobro natovorjeni. Ob meji službujoča patrulja finančne kontrole .m orožništva iz Gederovcev je tihotapce zalotila. Ker se na poziv niso hoteR odzvati in ustaviti, je patrulja začela streljati za »bežnimi tihotapci. Eden od teh je bil zadet od krogle v nogo in je zaradi izkrva-vitve umrl kakih sto korakov od državne meje na jugoslovenski strani; drugj tihotapec pa je bil lahko ranjen v glavo. Tega je straža z avtomobilom, ki ga ie dal na razpolago g. Štivan, trgovec iz Gederovcev, prepeljala v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je bil obvezan ter vrnjen orož-ništvu, da ga izroči glavni carinarnici v Gornji Radgoni v svrho nadaljne preiskave. Tihotapca sta bila iz vasi Trnje pri Crenšovcih v Prekmurju.
Med zaplenjeno robo je bilo nad 9 kg saharina, 2900 ovojev cigaretnega papirja, 4 komade žepnih vžigalnikov in 400 komadov kremenov za vžigalnike.
Ostali tihotapci so pobegnili na vse strani ter ponovno zadeti na postojanke naših službujočih organov, vendar pa se jim je posrečilo pobegniti. Finančna kontrola in orožništvo jih sedaj iščeta.
O isti žalostni zadevi smo prejeli še na-
slednje poročilo Prekmurju:
Pregovor, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne, velia v polni meri tudi za tihotapce. Biti tihotapec, je strast, ki se je, kogar zanese usoda na to pot. le težko odvadi. To dokazuje primer, ki se je dogodi v noči od 2. na a maja t 3. v bližini Gederovcev v Prekmurju, ko je tihotapska strast zopet zahtevala človeško življenje.
Obmejni organi so omenjeno noč ustavili na granici osem tihotapcev, ki so se vračali iz Avstrije z nakupljenim tihotapskim blagom. Ko so tihotapci začuli klice: »V imenu zakona stoj!« so se spustili v beg, zaradi česar je obmejna straža morala poseči po orožju. Pri tej prilik? je bil en tihotapec ubit, eden pa lažje ranjen in so ga organi prijeli. Slednji je izpovedal, da se ubiti tihotapec piše Matija Kozlar, doma iz dolnielendavskega okraja, da je 46 let star in oče šesterih otrok. Zase Je navedel, da mu je ime Janez Zver, doma istotam, Omenil je, da je tudi on poročen, 48 let star in ima osem otrok. Pri ponovnem zaslišanju po orožništvu je Zver navedel za sebe zopet drugo ime in bo najbrž težko ugotoviti njegovo pravo identiteto, ker je star pre-vejen tihotapec.
Na lice mesta je naslednjega dne došla sodna korrrisiia iz Murske Sobote. Id je ugotovila dejanski stan. Ubitega tihotapca bodo po izvršeni obdukciji pokopali na pokopališču v Petanjcfh.
Vlak razmesarii dva neprevidna potnika
Zagorje. 5. maia
V nedeljo okoli 9. dopoldne sta se vozila z vlakom skozi Trbovlje uslužbenec železniških delavnic Kmetič in Rudolf Spindler, zidarski polir, oba iz Maribora. Daljša vožnja ju je Očividno ožeiala ter sta na postajah pridno zamakala žejna grla. Hodila sta iz vagona v vagon, postajala in se prevega-vala po pločnikih. Celo na stopnice sta lezla in se nagibala iz drvečega vlaka preko stopnišča. Na Zidanem mostu ie vstopila v zadmri vagon železničarska godba, ki se ie vozila v Litijo.
Ko ie odšel vlak s trboveljske postaje, sta moža spet zlezla na stopnice in se nagibala ven. držeč se za ograjo. Kmalu za Trbovljami se zasavska soteska tako zoži. da se železnica komaj prerine skozi. Zaradi Pomanjkanja prostora sta tira tn prav blizu skupaj. Prav. ko sta se prevegovala prešerna popotnika na stopnišču, ie privozil po sosednjem tiru osebni vlak iz Zagorja in je dajal STečujočemu vlaku z žvižgom znake. Bodisi, da ie enetra teh potnikov zanimalo. odkod prihaja žvižg, da se je še bolj nagnil raz stopnic, ali pa se je le zaradi vinjenosti omahnil. Naenkrat je zastal sopotnikom dih in so odTeveneli groze, ko so videli, da ie udaril lahkomišlj enega potnika mimovozeči stroi. Silen curek krvi je brizgnil po stopnišču in na mah je odbilo oba ootnika v loku s stopnic. Sopotnike ie ta strašni dogodek tako prevzel, da ni nihče mislil na zasilno zavoro, niti ne. da bi obvestil sprevodnika. Šele. ko je privozil vlak v zagorsko postajo, so se potniki osvestili in obvestili sprevodnika, ki je javil grozno vest postajenačelniku g. Mejaku. Vlak je nadaljeval vožnio proti Ljubljani. Ves ootek strašne nesreče je točno videl strojevodja vlaka, ki ie zadel ponesrečenca. Stroj je udaril s pločevinastim kotlovim obodom v enega potnikov. Oster železen rob ie potniku odtrgal vrh lobanje kakor bi mti ga z mesarico odsekal. Odrezani del lobanj e se ie z lasmi vred oprijel železna na strohi. Truplo ponesrečenca ie omahnilo z vlaka in je potegnilo s seboi še tovarna _ v smrt Ta ie priletel sploskoma ob stroj, da mu je strlo lobanjo ter je bil na mestn mrtev.
Ciim je videl strojevodja strašen dogodek, je takoj potegnil zavoro in brž ustavil sunkoma vlak. Nenaden postanek vlaka ie gnal radovedne potnike k oknom, kier se Jim ie nudil grozen oogled. Med tiroma sta nepremično ležala dva zbita- in krvava moška: eden na hrbtu z razkriliermni rokami drugj ležeč na prsih. Vsaka pomoč ie bila tu zaman, ker je smrt že končala svoje delo. Z malo zamudo >e odpefial vlak ves okrvavljen proti Trbovljam, kier ie bil
obveščen o nesreči službujoči uradnik. Načelnik postaje g. Rožanc je hitel takoj na kraj nesreče ter je o izvidu takoj obvestil ljubljansko železniško ravnateljstva Po listinah, ki sta jih imela ponesrečenca s seboj, so dognali identiteto.
O nesreči so obvestili sodišče v Litiji, litijsko sresko načelstvo ter železniškega zdravnika dr. Ivana Premrova. Zagorski orožniki, v čijih rajonu se je zgodila nesreča. so pokril; razmesarjeni trupli z vejevjem in zastražili progo. Ker je šlo oči-vidno za nesrečo, ki sta Jo pokojnika s svojo lahkomiselnostjo sama zakrivila, je izostala Pričakovana komisija ter so prepeljali trupli v mrtvašnico.
Ponesrečeni Spindler ima v Zagorju brata. progovnega mojstra, h kateremu ie bil nemara namenjen. Njegov drug v veselju in nesreči Kmetič pa je hotel proslaviti v Litiji v družbi znanih gasilcev god sv. Florjana in 20-letnico litijske gasilske župe.
Tragična smrt ki ie pretresla sopotnike m vso okolico, naj služi potujočemu občinstvu v opomin, da niso napisi na varnih, ki prepovedujejo postajanje na pločniku in nagibane iz vlaka, prazna strašila, niti naj se ne vznemirjajo — kakor se to pogosto zgodi —, kadar izključi sprevodnik vinjenega človeka od nadaljnje vožnje.
Strašna smrt od konjskega kopita
Kočevje. 5. maja
Te dni se ie zgodila strašna nesreča v Spodniem Mozliu. ki je globoko pretresla vse okoliško prebivalstvo.
Kakor po navadi, je voza voznik Anton Ožbold, doma iz Prezida. iz gozda les. Na malem klancu se ie voz ustavil in konja nista hotela več potegniti. Ožbold je priganjal. Pritiskal, kakor je sač navada vseh voznikov. Nazadnje poskusi z bičevnikom. Stal je trk za konjem in udaril. V tistem hipu je brcnil koni z obema zadnjima nogama voznika naravnost v prsa. Zaradi silnega nenadnega sunka ie Ožbold takoj padel nezavesten na tla. Od udarca se mu je zdrobi! prsni koš. Ob vozu so našli nezavestnega voznika njegovi tovariši, ga položili na voz in ga odpeljali domov v Spodnji Mozelj. Vendar za Ožbolda ni bilo več rešitve: v pol ure ie izdihnil, ne da bd prišel vsaj za trenutek k zavesti.
Pokoini Anton Ožbold je bil znan kot izvrsten delavec in je vozil že več let les iz kočevskih cozdov. Bil ie še mlad. komai nekai čez štirideset let Novica o grozni smrti pridnega delavca se je hitro razširil a povsod in ie izzvala veliko sočustvovanje.
Graudljorni zvočni vetefilm po romana L IT. Tolstega
Hadži ftur a t
4, 7 in
(»Beti vrag"}
B. vri J
Možuhin
amozavesten
o
in negovan.
Tudi ako Je kak moški takozvani tip časa, vendar ni gotovo, da bo imel uspehe povsod. K temu je potrebna kultivirana pojava v splošnem, predvsem brezhibno negovani lasje, — 10 minut dela ter enkratno umivanje z Elida-Shampoo-nom in zaželjeni uspeh je tu. Praktično za vsacega moškega. Vzame se lahko povsod s seboj. Takoj gotov. Očisti temeljito lase in lasišče, ter odstrani prhljaj.
ELITNI KINO MATICA lil nmgover
Telefon 2134	Bet t J Ai
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon"
»Ljubljanski Zvon««, eno naših najagil-nejših in najboljših pevskih društev, je imel v nedeljo svoj letni občni zbor. Otvoril in vodil ga ie ob lepi navzočnosti članstva predsednik g. L Drenovec, ki je v svojem pozdravnem govoru izrekel javno iskreno zahvalo vsem onim. ki so kakorkoli pripomogli k lepi proslavi društvene 25-letnice. Ta proslava ni uspela dobro le v moralnem. temveč — kar ie za današnje razmere že skoro čudno — tudi v gmotnem ozira. G. Lojze Pipp. ki ie član društva vseh 25 let od njegove ustanovitve sem. je bil izvoljen za prvega društvenega častnega člana.
Iz tajniškega poročila, podanega po g. Ošabnu. posnemamo, da je imel pevski zbor v preteklem letu 106 pevskih vaj (44 mešani. 32 ženski, in 30 moški zbor): udeležba pri vajah ie bila zelo dobra, dva pevca in tri pevke sploh niso izostali od nobene vaie in so si zato razdelili od dr. Šviglia v ta namen ustanovljeno nagrado. Pevski zbor ie nastopil na 10 prireditvah, ne vštevši petie ob pogrebih umrlih članov. Razen na lastnih prireditvah ie nastopil med drugim na novinarskem koncertu, pri proslavi 120-letnice Ilirije, na koncertu v prid francoskim poplavljencem itd.
Nai nam bo ob tej priliki dovoljeno opozoriti na res izredno požrtvovalnost pevk in pevcev »Ljubljanskega Zvona«; gotovo ni v Sloveniji pevskega zbora, ki bi se več žrtvoval za dobrodelne in narodne zadeve, kakor se ravno »Ljubljanski Zvon«, čeprav so njegovi člani in članice materialno menda vsi skromno situirani in se morajo ves dan boriti za vsakdanji kruh. V zboru nastopajo" iz same ljubezni do naše krasne pesmi, visoke umetniške uspehe dosegajo, pri tem pa ob vsaki priliki priskočijo na pomoč s svojim zborom zdaj tej zdaj oni organizaciji ali akciji. Ni čuda. da je njihovo društvo zato tako popularno, zasluži pa za svojo požrtvovalnst tudi javno priznanje in zahvalo.
»Ljubljanski Zvon« šteje 231 ustanovnih, 213 podpornih in 88 rednih članov.
Po poročilih blagajnika g. Lombarja. arhivarja g. Jamnika. gospodarja sr. Pippa in pevovodje g. Prelovca, ki je poudaril veliko umetniško in kulturno delo društva, je bil na predlog revizorjev gg. Grilca in Ple-terška odboru podan absolutorii.
Pri volitvah ie bil izvolien naslednji odbor: .predsednik Luio Drenovec. odborniki pa Lojze Lombar, Jože Jamnik. Lojze Pipp. IDore Matuli. Ivan Ošaben. Anton Boh. Avgust Kobilca. Janko Artač. Jože Grilc. Joso Pleteršek. Danica Pelanova. Marica Ramšakova. Kazimir Drašlar. Liubo Ga-brovšek in Ludvik Wohinz.
Razstava obrtniških vajencev
Ljubljana. 5. maja Obrtno-nadaljevalna šola na Prulah je v nedekio 4. t m. v dveh šolskih sobah razstavila risarske in pismene izdelke vajencev za umetno in oblačilno obrt Iz razstavljenih in pismenih izdelkov je bilo videti. da so učenci z veliko vnemo sledili pouku, ki je za učiteljstvo tem težavneiše, ker ie pred izobrazba vajencev povsem različna in. žal, z malimi izjemami vobče skoro nezadostna. A zbog tega so bili nekateri risarski in pismeni izdelki izvedeni kar naj. bolie.
Razveseljivo je tudi deijstvo, da polaga vodja te šole g. nadzornik Franc Škulj posebno važnost tudi na našo narodno umetnost. Učenci umetne obrti zlasti sobni slikanji so narodne motive na razne načine prav uspejno uporabljali pri skiciranju samosvojih osnutkov. Pole« ornamentalnih i« Mo tudi precej figuralnih risb in pokra-
jinskih slik. akvarelnih in oljnatih, ki sq jih1 prav dobro pogodili učenci g. učitelja Alb. Smoleta. Tudi učenci prvega in drugega letnika (učitelj g. Leo Fink) so svojo nadlogo rešili prav zadovoljivo. Posebno dobre so risbe učencev oblačilnih obrti, krojaškega (učitelj Ivan Kersinič. krojaški mojster) in čevljarskega (učitelj Jože Stein-man. čevljarski mojster) obrta. Izvedli so jih s posebno ljubeznijo do obrta in predmeta samega. Pri čevljarskem obrtu so prav zanimivi prikrojiti vzorci in vaje v. raznovrstnih umetnostnih šivih.
Sploh ie napravila vsa razstava na slehernega obiskovalca prav ugoden vtis. Pokazala pa ie tudi. da so obrtno-nadal.ieval-ne šole neprecenljive vrednosti za učence, pa tudi za mojstre. Sai ima mojster z dobro izšolanim vajencem vendar dosti manj posla pri pouku kakor z učencem, ki ne bi obiskoval take šole. Zato ie želeti, da podpirajo obrtno-nadaljevalne šole tako mojstri kakor institucije, ki so za to poklicane.
J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih _naj cenejši
Prometna nezgoda v Zidanem mostu
Zidani m°st 5. maja
Nocojšnjo noč se je primerila na postaji v Zidanem mostu železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev.
Okrog 23. ie privozil iz glavne postaje proti tovornemu kolodvoru ekspresni tovorni vlak št. 41. ki ima za 23.20 določen odhod proti Zagrebu. Na zvezi glavnega tira v tovorni del ie udaril vlak v tamkaj stoječi vlak. Karambol je bil precej močan in je odboj vrgel negaj vagonov s tira.
Posebno močno sta bila prizadeta dva voza. Enega ie vrglo s tira v stran. Zavalil se je s proee. tako da mu je kolesje štrlelo v zrak. Drugi vagon pa je odletel preko tirnic in je zaprl vsak prehod. Tudi ostali iztirjeni vagoni so zavirali vsak prehod nočnim vlakom, zato ie promet preko Zidanega mosta več ur počival. Načelnik postaje g. Baša je dal takoj poklicati železniške delavce, ki so imeli precej opravka, da so dvignili vagone in popravili tir. Sunek vagonov je namreč tudi zvil in precej poškodoval tračnice.
Napornemu delu se je posrečilo, da je bal promet proti Mariboru odprt že okrog 3. zjutrai. med tem ko je bila proga proti zagrebški strani očiščena in obnovljena šele davi ob 5.
Potniki onih vlakov, ki so prišli med nesrečo. oziroma med tem. ko je bila pro^a zaprta, so čakali do otvoritve proge, ekspresni vlak za Carigrad pa je bil dirigiran že iz Ljubljane čez Karlovec. Nesreča ie povzročila tudi materialno škodo, ki pa še ni ugotovljena. Postajenačelnik na Zidanem mostu ie obvestil o nesreči železniško direkcijo v Ljubljani, ki. je odredila za jutri komisii o. da ugotovi krivdo in oceni nastalo škodo.
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Jo-sefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Domače vesti
*	Imenovanje v justični službi Sodnik
pri okrajnem sodišču v Mokronogu dr. Fran Kos je imenovan za predstojnika tega sodišča.
*	Zdravniška vest. Kraljevska banska v prava dravske banovine je dovolila g. dr. Ljudevitu Merčunu, asistentu internega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, šestmesečni študijski dopust. Imenovani cdide v svrho proučavanja najmodernejših pridobitev na polju interne medicine k prjf. dr. Bergmannu na kliniko v Berlin.
*	»Uradni list kr. banske uprave Dravske banovine« objavlja v 58. številki: rodbinski pravilnik za člane kraljevskega doma kraljevine Jugoslavije, zakon o ureditvi selitve oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem zakonu o stanovanjih ter pravilnik o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev Dravske banovine.
*	Vseslovanski kongres prostovoljnih gasilcev.-Kakor znano se bo 1. avgusta letos v Ljubljani vršil vseslovanski kongres prostovljnih gasilcev. Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad tem kongresom. Razen zastopnikov slovanskih gasilcev je pripravljalni odbor povabil na kongres tudi druge gasilske federacije. Doslej so se odzvali povabilu Francozi, Nizozemci, Belgijci in Portugalci. V dneh kongresa bo na Ljubljanskem veleseimu prirejena mednarodna gasilska razstava. Državne železnice in Jadranska plovidba so za udeležence kongresa dovolile polovično železniško vožnjo.
*	Naše narodne pesmi v ruskem prevodu. V pariškem ruskem tedniku »Rusija in slo-vanstvo« je začel objavljati znani ruski pesnik Balmond jugoslovenske narodne pesmi v ruskem prevodu.
*	Filharmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado 15.000 Din za skladbo, ki je napisana za veliki orkester in zbor, evenit. še soliste (silita, kantata itd.). Skladbo je treba vložiti do 1. maja 1931. pri Filiharmonični družbi v Ljubljani. — Pogoji so naslednji: Pravico do udeležbe pri tekmovanju imajo vsi komponista jugoslovanske narodnosti, živeči tudi izven meja naše kraljevine. Skladba mora trajati brez presledka najmanj 30 minut in mora biti še neizvajana. Tekst naj bo originalno jugoslovenski in literarne vrednosti. Skladba mora biti s črnilom čitljivo pisana, teJkst v latinici, na ovoju skladbe naznačeno geslo, v zaprti kuverti pa priloženo avtorjevo ime.
*	Poroka. Dne 8. t. m. se poroči v Samo-boru železniški uradnik v Sunii g. Janko Barlč z gdč. Elo Hetterjevo iz ugledne rodbine v Samoboru. Obilo sreče.
*	Češkoslovaški mornarji-revolucljonarjl pridejo v Dalmacijo. Dne 8. t. m. prispe v Split trideset članov Udruženia bivših če-školovaških mornarjev-revolucijonarjev na Jadranu. Iz Splita bodo nadaljevali pot v Boko Kotorsko, kjer bodo tudi poselili grobove mornajev, ki so bili ustreljeni po ukazu avstrijskih oblastev, ter položili vence na njihove grobove. Ekskurzijo bosta vodila predsednik udruženja Tomo Niska teT glavni urednik njihovega glasila »More Slovanum«- inž. Kretschner.
*	Absolventke ljubljanske dvorazredne trgovske šole letnika 1924-25, ki se žele udeležiti sestanka ob koncu maja, nai se prijavijo do 20. t m. in stavijo eventualne predloge na naslov Micika Gosti ali Rika Logar, Ljubljana, splošna bolnica. Natančnejše informacije se pravočasno sporoče.
*	Ličen album znamenitih slovenskih krajev in prirodnih lepot je izdal »Putndk« v Ljubljani s srbskohrvatskimi in nemškimi označbami. Lepo izvršene slike v bakroti-sku so delo Delniške tiskarne v Ljubljani. Album se prodaja po 10 Din v vseh večjih knjigarnah in trafikah. Naroča se pri Zvezd za tujski promet, v Ljubljani. Toplo priporočamo.
*	Uvrstitev državnih pošt v rede. Z
naredbo ministra za gradbe se je izvršila nova uvrstitev državnih pošt, telegTafov in telefonov v rede. Odslei spadajo v Dravski banovini v I. red: Celje, Ljubljana 1. Ljubljana 2, Maribor 1 in Maribor 2; v II. red: Jesenice na Gorenjskem, Kranj in Ptuj; v III. red: Bled 1, Brežice, Dolnja Lendava, Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Kočevje, Laško, Ljubljana 3, Ljubljana 4, Ljubljana 7, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Radovljica, Slovenj-gradec, Škof j a Loka. Trbovlje, Tržič, Zidani most in 2iri. V IV. red so uvrščene vse ostale državne pošte.
*	Izlet Jadranske straže v Split. Prejeli smo: Glede na kratek rok prijav (15. maj) opozarjamo interesente, naj se javijo nemudoma, ker v zadnjem tremiatku ne bo več udobnih kabin in sob na razpolago. Tudi one udeležence, ki so se že prijavila, prosimo, da vplačaj« določene eneske, ker bi bil iz 11 trni odsek primoran oddati njihove karte drugim. Zlasti opozarjamo priglašence z dežele, naj ne zamude prilike, za mai denar si ogledat-i največje jugo-slovensko pristanišče, nad vse zanimivo Dioklecijanovo pailačo, peri-st.il s korintsfctmi stebri, ki oklepajo gigantski spomenik Grigurja Minskega, Jiajimpozantnejše delo našega Meštroviča. Iz vseh krajev Evrope prihajajo tujci baš zaradi te znamenitosti v Split. Ponovno pripominjamo, da se je posrečilo izletne-trva odseku poskrbeti za prvovrstno prehrano in lepe ter udobne sobe v prvorazrednih hotelih kljub velikemu navalu tujcev. Oraim, ki radi udobno potujejo po morim, poročamo tudi, da }e klfjuto nrmimainemu znesku, ki ga je vplačati, poskrbljeno za prvorazredno hrano na brzoparnSlcu »Split«, table d'hote opoldne, pri zajtrku in večerji. V vplačanem znesku so zapopadeni tudi avtobusa in vsa napitnina. Prijave sprejema ie še do 15. t. m. izdeitna pisarna, Vogelna trfica 3. Zahtevajte prospekte m program! Naslov: prof. F. Si<5^ Ljubljana, Vogelna ulica 3.
♦	Potovanje Nemcev v naša letovišča in na naše mor]e. Potniški trrad dnevnika »Mittag* v Dusseldorfu, ki že več let organizira društvena potovanja v vse evropske države, Je propagiral preko svojih novin za letos prvikrat društvena potovanja v našo državo. Prijavljene so do sedaj štiri skupine, od katerih pride prva k nam 9. t. m. Pri organizaciji teh potovanj je sodelovala Zveza za tujski promet v Sloveniji. Gostje se bodo zadržavali nekaj časa at Bledu m v Ljubijani, nakar bodo od-
potovali na naše morje. Drugo potovanje se b<5 začelo 31. t. m., tretje 5. iuliia in četrto 6. avgusta. Doslej smo imeli večinoma goste iz južne Nemčije, medtem ko bomo po potniškem uradu »Mittag< dobili prvikrat v večjem številu goste iz bogate zapadne Nemčije.
Novo! Premiera! Ob 4., pol 8. in 9.!
Vesela in velezabavna komedija
Čigava je moja žena?
Fritz Kampers — Lotte Loring Smeh!	KINO IDEAL
*	Povratek ameriških izletnikov. V soboto zvečer je odpotovala iz Ljubljane prva skupina 44 ameriških izletnikov, ki so se mudili v Sloveniji na obisku. Na kolodvoru so se poslovili od svojih sorodnikov, noss-či s seboj nailepše spomine iz domačega kraja. Sloveči brzoparnik »Ile de France«, ki odpluje iz Havre 7. t. m. jih bo po najkrajši francoski progi povedel v novo domovino. Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot in na zopetno svidenje v Jugoslaviji!
*	Zračni promet na progi Beograd-Pod-gorica je bil včeraj otvorjen. Prvo letalo je startalo ob sedmih zjutraj na zemun-skem letališču. Pilotiral je šef-pilot Stri-ževski. Z niim je potoval direktor Jugoslovenske družbe za zračni promet Sonder-mayer in pet novinarjev. Letalo je ob devetih prispelo v Sarajevo ter po kratkem pristanku nadaljevalo polet v Podgorico, kamor je prispelo ob enajstih. Popoldne se je letalo vrnilo v Beograd. Odslej se bo vršil reden dnevni promet na tej progi.
*	Dijaško letovišče v Martinšci. Jadranska Straža bo tudi letos kakor v prejšnjih letih poslala v že znano letovišče v Martinšci pri Sušaku približno tisoč dijakov sredniih in strokovnih šol naše države. V mesecu juliju se bodo sprejemali v letovišče dijaki, meseca avgusta pa dijakinje. Odškodnina za mesec dnj znaša 900 dinarjev. Reflektanti naj se prijavijo do konca maja. Natančnejše informacije se dobe pri direktorjih srednjih šol ali pa pri krajevnih odborih Jadranske Straže.
*	Pogrelcem v Zaluki sta od zneska 365.50 Din darovala po 100,— Din namesto venca pok. ge. Pavli Rojinovi gg. Baj-želi Jakob in Benedik Joško oba iz Stra-žišča, ostali znesek 165.50 Din pa je nabrala ga. Marica Benedikova med gosti v svoji gostilni. Zadnji izkaz darov je treba popraviti v toliko, da so delavci na Bledu zbrali 120 Din.
ITO — zobna pasta najboljša !
*	Ciril Metodova podružnica v Trebnjem je nabrala na občnem zboru ea družbo 255 Din. Leipa hvala!
*	Opozarjamo na razglas mariborskega mestnega magistrata v današnji številki.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisjra In lika tovarna Jos. Reich.
Iz LJubljane
ŠpeharJevo kot eostom v glavni vlogi. Za
abonma D. V soboto bo gostovala pri opereti »Manrcelle Nitouche« Marica Lubeje-va, subreta zagrebškega gledališča, v naslovni vlogi. — V drami bo v četrtek pre-nriiera izvirne hrvatske drame »Pustolov pred vratU, ki jo je napisal dramatik Milan Begovič., Za red A.
u— Akademija maturantov srednje tehniške šole v Ljubljani v soboto zvečer v »Unionu« je izredno dobro uspela. Prirejena je bila pod pokroviteljstvom g. bana v korist posebnega ekskurzijskega fonda. Prireditve so se med drugim udeležili v zastopstvu divizijonarja generala Tripkoviča general Popovič, profesorski zbor srednje tehniške šole, profesorji trgovske šole ter raznih ostalih ljubljanskih srednjih šol in drugi. Akademijo je otvoril maturant, ki je pojasnil, da maturanti zbirajo fond za poučni izlet v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Nagovor je zaključila narodna himna, ki jo je izvajal orkester srednje tehniške šole. Orkester je nato otvoril pro. gram akademije s potpurijem iz »Fausta«. Po orkestru sta zapela brata Stane in Bojan Lombar Jerebovo »Lahko noč.« Dijak Odlazek je deklam,iral Zupančičevo »Žeb-Ijarsko,« mešani zbor ie zapel Rotov »Oče-naš«, Vrtačnik je zaigral na gosli Čajkov-skega »Chansonetto« (na klavirju ga je spremljal Borštnik), Borštnik je potem zaigral sam na klavirju Chopinov valček, Stane Lumbar je zapel še Pahorjevo »Na poljanj«, mešani zbor pa dve narodni (»Se davno rnrači« in »Hodi Micka domov«). Po Pavčičevd »Pred durmi«, ki jo je zapel Bo-ian Lumbar, je akademijo zaključil orkester s »Hoffmannovimi pripovedkami« in zaključno koračnico. Izvajanje vseh točk je bilo vsekakor na lepem višku in moramo prirediteljem le čestitati. Po akademiji je bil otvorjen ples s kraljevskim kolom.
u— Himen. V nedeljo se je poročil v frančiškanski cerkvi g. inž. Fran Rothel iz znane stare kočevske rodbine z gdč. Sla-vico Kavčičevo, hčerko lastnika parne pekarne g. Jakoba Kavčiča. Mlademu paTU mnogo sreče!
Odvetnik
l
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v LJUBLJANI in jo pridružil pisarni dr. Danila Majarona, Miklošičeva 18.
Ali ste že član
Podpornega društva »Providentia« v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5, II., ki nudi trgovcem, obrtnikom, posestnikom in drugim samostojnim osebam visoke dajatve ob bolezni, nezgodi in smrti? Prosta izbira zdrav-kov. Nizki prispevki. Prospekti proti poši-ljatvi Din 3.— v znamkah.	6407
skim lokalom okrog 60 brezposelnih, mladih in starih. Seveda je mogel dobiti službo le eden, ki ga ie g. Kette izbral že prej.
u— Huda nesreča na glavnem kolodvoru. Kakor je poročal že »Penedeljek«, se je pripetila v nedeljo okrog 17.42 na glavnem kolodvoru huda nesreča, katere žrtev je postal sprevodnik Ivan Lah iz Novega Vod-mata. Imenovani se .ie pripeljal s tovornim vlakom 92-82, ki pride iz Novega mesta. V bližini stolpa 2. je Lah skočil iz vlaka, da se javi v sprejemni pisarni za nastop službe ob 18. V trenutku pa, ko je prekoračil tir. je privozila od srrani lokomotiva 99-17, ki jo ie upravljal strojevodja I. C. Spremljevalec stroja je bil premikaš Valentin B., ki je Laha opazil r.a tiru in ga opozoril na nevarnost s svarilnim klicem. Bilo pa je že prepoznj, kaiti trenutek nato je Laha že pograbi) odbijač na stroju in ga vrgel po tleh. Kolo lokomotive ie Lahu odrezalo desno roko tik pri rami. Hudo ranjenega so prepeljali z reševalnim avtom takoj v bolnico. Lahovo stanje je bilo včeraj zadovoljivo in se niso znaki zastruplienja. kar se ie bilo spočetka močno bati.
n— Izgubljeno je bilo malo gledališko kukalo z držajem (lornjon), obloženo s temnosivo bisernico. Pošten najditelj naj ga vrne proti izredno dobri nagradi v direkciji »Jutra«.
n— Umetno gnojilo dobite v dTOgeriji Kane, Židovska ulica.
a— Stavbne nasvete, načrte t* novogradnje in adaptacije. Tehnični biro Teihna, Ljubljana, Mestni trg 25-1. Telefon 25-80.
som trshržbejna kake 3 tedne 24-ktna Xnto-
nija z Dravskega polja. Za časa svoje službe v omenjeni trgovini je Antonija dnevno jemala razne izdelke s seboj in jih pozneje razprodajala raznim strankam. Orožništvo jo je aretiralo doma in je našlo pri njej še za 1800 Din pokradenega blaga.
Iz Maribora
a— Obisk prometnega ministra v Mariboru. V nedelio 4. t. m. pop. se je g. prometni minister Laza Radivojevič z brzim vlakom pripeljal v Maribor, kier ga je na glavnem kolodvoru pričakal g. komisar obmejne policije Jaša Stanič in ga v avtomobilu spremil v delavnice drž. železnic, katere si je g. minister ogledal. Z vlakom ob 17.20 se je g. minister vrnil v Beograd.
a— Iz gledališča. V sredo, 7. t. m. se bo ponovila za B abonma moderna opeTeta »Adieu Mimi«, kj je pri premijeri ustvarila v gledališču razpoloženje kot ga že dolgo ni bilo. V četrtek se bo uprizorila najboljša slovenska opereta Parmove »Caričine Amazonke* za C abonma. V soboto pa bo gostoval zagrebški vokalni kvintet članov priznanega zagrebškega pevskega društva »Lisinski«. Spored bo zelo zanimiv. Ab. C in dramske cene.
Radlomanacljsbo termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
(Pn Novem mestu). Zdravi trajno tn sigurno revmatizem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplece. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in __po sezoni.	119
Iz Celja
PEGE odPravi hitro in brez sledu
CREME ORICOL"
se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmocemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99.
M
Dobiva
Starešinska zveza »Jadrana« bo imela svoj redni mesečni setanek jutri v sredo ob 20. v restavraciji »Zvezda«.
u— »Asfalt«. Današnji spored v kinu »Dvor«. Ufin velefilm »Asfalt« se po kvaliteti prav nič ne razlikuje od pravkar predvajane »Nine Petrovne«. Film je izredno efektna drama, bi nam predočuje v najbolj realističnih slikah velemestno živlienie Zgodbo poštenega, vestnega policijskega stražnika, katerega zapeljeta strast in ljubezen na kriva pota, nam podajata Gu stav Frohlich in njegova partnerica, lepa Betty Amann, v najbolj živih prizorih. Film je igralsko in režijsko na višini in je vsepovsod žel največje uspehe. Tudi ta spored se bo predvajal ob znižanih ljudskih cenah 2, 4 in 6 Din, tako, da si lahko vsakdo ogleda tudi ta program. Predstave bodo ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Film bo samo danes na sporedu, ker hoče Ljudski kino razviti kar najpestrejši program. Cenjeno občin stvo naj si tedaj film danes sigurno ogleda!
u— Iz policijske službe. Okoliini nadzornik g Leopold Florjan, ki je službovali doslej pri ljubljanski policijski direkciji, je premeščen v istem svojstvu k mestni policiji v Maribor. Od svojega spoštovanega tovariša so se njegovi tovariš' po>l.jviIi predsinočnjim. Včeraj je odpotoval g. Flor-na novo službeno mesto. m— Petletnico svojega obstola bo praznoval 10. t. m. pevski zbor slovenskega učiteljstva. Je to razmeroma ztlo kratka doba, katero moramo pa prav posebno cenita, ako vpoštevamo, da so člani tega zbora raztreseni po vsej Dravski banovini in prihajajo na skušnjo od vseh strani v Ljubljano v prostih dneh, ki j.ih jim dovoljiuije težki učiteljski poklic. Z breziprimerno ljubeznijo m vztrajnostjo posečajo pevske vaje, ki ob tak:h prilikah trajajo navadno dnevno po 8 in tudi več ur. Svoj glasovni part ima vsak član zbora na-šttidiran na pamet že doma m le tako je mogoče, da se v razmeroma malo skušnjah more potem skladba tudi umetniško izdelata. Če vse to upoštevamo, moramo biti tembolj hvaležni učiteljskemu zboru za njegovo kulturno delo. To hvaležnost mn pokažemo najlepše s tem, ako v obiin e-m številu pose tirno njegov koncert, ki bo v Ljublian.: v soboto 10. i. m. Vstopnice v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
a— Američanka Miss Ellenor Cook priredi v Ljubljani j.uigos!ovemsfco-aTrueriški večer v petek 9. t. m. ob 20. v dvorani DeJavsIke zbornice na Miklošičevi cesti. Na pro gramu bodo narodne pesuw iz Srednje in Vzhodne Evrope, stare ameriške in moderne Jazz-pesmi. Meid drugimi bo pela Miss Cook tudi slovenske narodne pesmi. Pred vsakim nastopom predava o krasotah naše zemlje in vrši tatoo veKko propagandno delo za nas po AmeriM, za kar ji moramo biti zelo hvaležni. Miss Cook je ▼ Ameriki zelo priftutoljena, ima namreč vsako leto do 140 nastopov. Za Ljubljano bo ta večer posebno zanimiv. Vstopnice v Matični knjigarni.
U—■ Iz gledališča. V operj se bo drevi Pela Puccinijeva »Boheme« za abonma B. V sredo bo BeDhrijeva opera *Norma< s
Za trajno In vse druge ondulacije
ter vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
ENG. FRANCHETTI,
frizer za gospode in dame,
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 20, nasproti kavarni »Evropa«.
n— Smrtna kosa. v Ljubljani je preminula v visoki starosti 81 let zasebnica ga. Roza Geyerjeva, rojena Rusova. Pogreb pokojnice bo danes ob 17. — V ljubljanski splošni bolnici ie v starosti 72 let umrla vdova železničarja ga. Marija K1 a n d r o-v a. Pogreb pokojnice bo 7. t. m. ob 15. Pokoj nicama blag spomin, žalujočim naše sožalje!
u— Vse fotoamaterje In prijatelje fotografije opozarjamo na izredno zanimivo predavanje znanega odličnega fotografa Karla Koraneka iz Dunaja, ki bo 8. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. Snov predavanja je: Kaj in kako fotografiramo. Vstopnice za to predavanje se dobe v vseh ljubljanskih trgovinah s fotografskimi potrebščinama in drogerijaCi brezplačno.
n— Razstavljena slika. V izložbi znane modne trgovine Kette v Ljubljani na Aleksandrovi cesti ie razstavljen portret našega odličnega pisatelja in znanstvenika vse-uoiliškega profesoria g. dr. Ivana Prijatelja. Slika je delo akademskega slikarja pretf. Ivana Vavpotiča in vzbuja splošno pozornost. Posrečeno umetniško delo je. ki ga odlikujeta jasna karakterizacija in sličnost, polna življenja.
u— Zadušnlca za akademskim slikarjem Franom Sterlžtom. Včeraj se je vršila v frančiškanski cerkvi slovesna maša zadušnica za pokojnim slikanjem Franom SterI6tom. Žalne slovesnosti se je udelešilo irvncgobrojno občinstvo, med katerim smo opaziK veliko število umetnikov in zastopnikov naše visoke inteligence, kar priča, kako cenjen je bi! Sterlč kot uime:tnik in čislan kot človek v vseh krogih naše javnosti. Tako so se poslovi® njegovi prijatelji in znanci od tije-fz, ki je našefl tako tragično svoj prezgodni grob v dainji tujini. Prav posebna zahvala gre očetom frančiškanom za brezplačno cerkveno žalno sJovestnosit, predvsem g. župniku in patru Blažu, akademskemu slfkarjiu, ki je celebriral mašo zadušnico. Istotako vsem prijateljem, znancem in zastopnikom, ki so počastili spomin našega umetnika, iskrena hvala! — Društvo »Probudac.
u— Samaritanski tečaj, ki ga priredi krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani ob sodelovanju reševalnega in gasilskega dru-štva. se začne danes, v torek ob 6. zvečer v Mestnem domu. Kdor se .le priglasi! naj pride ob tej trn k prvemu predavanju.
u— Osrednja društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, Ljubljana naznanja da priredij tudi letos 6. t m. veliko javno tombolo ter prosi občinstvo za naklonjenost.
u— Žalostna sBka. Kako veHka je brezposelnost v Ljubljani, kaže tale primer: Trgovec g. Kette na Aleksandrovi cesti je oddajal službo trgovskega sluge. Včeraj zjntrai, že, pred 7, st jo zbralo pred trgov-
e— Velik tujski promet v Cellu. Tuisko prometna statistika zglaševalnega urada celjske mestne policije izkazuje v preteklem mesecu naslednje zanimive številke: V času od 1. do 30. aprila je obiskalo Celie skupno 1617 tujcev, ki se dele do narodnostni pripadnosti na 1321 Jusroslovenov. 213 Avstrijcev, Z8 Nemcev. 23 Čehoslovakov, 17 Italijanov. 9 Madžarov. 4 Švicarje in 2 Grka, po poklicu pa na 680 trgovskih pot nikov. 226 delavcev. 93 obrtnikov. 70 uradnikov. 63 industriicev, 37 dijakov, 18 odvetnikov in 11 zdravnikov, dočim je bilo 419 tujcev brez poklica.
e— Opozorilo vojaškim obveznikom. Celjski mestni vojaški urad iavlja: Vsi v mestu Celju bivajoči naborni obvezniki in oni, ki so bili doslej nesposobni, pa so rojenj v letih 1905 do 1910 in po pristojnosti ne spadajo pod celjsko vojno okrožje, vendar pa želijo iti na nabor v Celju, nai se osebno zglasijo do vključno 17. t. m. (izvzemši nedelje) v mestnem vojaškem uradu na celjskem magistratu, I. nadstropje, soba 2. Zglasiti pa se morejo v prej določenem roku tudi vsi oni mladeniči, rojeni v zgoraj citiranih letnikih, ki spadajo pod celisko vojno okrožje, a bi se iz katerihkoli vzrokov ne mogli udeležiti nabora z obvezniki svoje pristojne občine. Vsak obveznik mora prinesti s seboj kolek za 5 Din.
e— Zadnji dan za obnovitev srečk je danes. Vsi, ki ste kupili srečke pri podružnici »Jutra« v Celju, obnovite svoje srečke za 5. razTed še danes, keT jih bomo sicer prodali drugim interesentom.
e— Dvodnevno gostovanje Mariborčanov v Celju je uspelo v vsakem oziru zadovoljivo. Publika je napolnila gledališče pri obeh predstavah »Hermana Celjskega« do zadnjega kotička, istotako tudj pri vprizo-rrtvj Parmove operete »Caričine Amacon-ke« v nedeljo zvečer. Podrobno oceno gostovanja še priobčimo.
e— Celisko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 10. t m. v mestni osnovni šoli v Celju. Začetek ob 8.30 zjutraJ. Na programu bodo važne društvene in šolske zadeve ter zelo zanimivo predavanje urednika »Jutra« g. Davorina Ravliena o West-faliji in o westfalskih Slovencih.
e— Umrliivost v aoriln v mesta Celin. V preteklem mesecu je umrlo v Celiu skupno 24 oseb, od teh 17 v javni bolnici, 6 v mestu in 1 v začasna vojaški bolnici.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli 22-ltend posetnikov sin Janez Zupan s Srebrnika pri Št. Petru pod Svetimi gorami, 72-letna občinska reva Marija Zlodejeva iz Gaber j a pri Celju, 64-letm zasebnica Marija Renkova iz Trbovelj in 7-letnj posetnikov sin Franc Krušič iz Za-dobrove, občina Škofja vas.
e— Popravite cesto na Stari grad. Prejeli smo: Cesta na Starem gradu je zaradi izredno močnega vozovnega prometa v zelo slabem stanju, zlasti ob deževnem vremenu. Nekateri deli ceste so v tako obupnem stanju, da vozniki le z največjim naporom živine premaknejo voz z mesta, dočim je pešec v nevarnosti, da mu ostanejo čevlji v blatu. Vse pritožbe na merodaj-nih mestih so ostale doslej neuslišane. Zadnji čas bi že bil, da se cesta na Stari grad temeljito popravi in uredi Tudi ne bi škodilo že tolikokrat zaprošeno razširjenje ceste. Dajte možnost tujcem, katerih >e že danes v Celju zelo mnogo, da se po-vspno na ta ali oni način brez nevarnosti in neprijetnosti na to našo najlepšo razgledno in zgodovinsko važno točko.
e— Prepoved pohajanja v gostilne. Celjsko okrajno sodišče ie izdalo te dni na podlagi § 55. k. z. očuvalno odredbo s prepovedjo pohajanja v gostilne za dobo 8 mesecev zoper 50-letnega brivskega mojstra Matijo Bukovčana iz Celja.
e— Tatvina. Trgovka ga. Marija Šribar-jerva v Aleksandrovi ulicj je opazila, da ji je izginilo v zadnjem času iz njene trgovine pletenin in ženskih ročnih izdelkov raznega blaga v vrednosti nad 3000 Din. Zadevo je prijavila Policiji, ki je ugotovila na podlagi suma oškodovane lastnice pravo krivico, Pn g«, Sribarjevi je bila pred ča-
a— Ljudsko gibanj©. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru rojenih 119 otrok, in sicer 62 fantov in 57 deklic. V istem času ie umrlo 60 oseb. in sicer 37 moških in 23 žensk. Porok ie bilo 15. Po posameznih župnijah ie podana naslednja statistika: V območju stolne fare je bilo rojenih 68 (36 fantov. 32 deklic), umrlo jih je 17 (10. 7). porok je bilo 5. V frančiškanski far; je bilo rojenih 22 (8. 14). mrlo jih ie 7 (5. 2). porok oa ie bilo 6. V masrdalenski fari je bilo rojenih 26 (18. 8), umrlo iih je 35 (21, 14). v evangelski cerkveni občini so bile rojene 4 deklice, umrl pa je en moški. V pravoslavni cerkveni občini ni bilo nobenih izpre-memb.
a— Zlato poroko sta slavila v nedeljo g.
Ignac Grobušek in njegova soproga Ana. Oba sta še čvrsta in zdrava. Še na mnoga leta!
a— Delavsko gibanje v Mariboru. V tednu od 27. aprila do 3. t m. ie po borzi dela iskalo zaslužka 84 moških in 61 žensk ter je dobilo zaposlitev 37 moških in 51 žensk. Od 1. januarja do 3. t. m. je iskalo dela skupaj 2039 moških in 1014 žensk, dobilo pa je zaposlitev 1358 oseb.
a— Dohod na kopališče na FelberievCm otoku. Te dni se pri nas mnogo razpravlja o ureditvi kopališča na Felberjevem otoku in o vorašanju dovoza. S tem v zvezi so se pojavili razni projekti glede avtobusnega prometa, mostov, cen itd. Zdi pa se. da se pozablja na najvažnejše, na dohod od-nosno dovoz od kamniške ceste do mostu, ki veže lev; breg Drave z otokom. Doslej je bila tam le slaba ta ozka vozna pot. ki za avtomobilski in sploh vsak večji promet ni bila uporabna, in kakor se zdi. se tudi v splošnem načrtu ne predvideva razširitev in popolna izgradnja te zveze, kar pa je neobhodno potrebno. Če bi namreč avtobusi vozili le do odcepka na kamniški cesti, bi posetniki kopališča brez potrebe izgubljali mnozo časa za dohod na otok in za povratek na cesto. Nujno in skoraj neizogibno je tedai. da se tudi ta dohod in dovoz tako uredi, da bo končno avtobusna postaja na otoku samem.
a— Praktični (usposobljenost™) Izpiti se počno na drž. moškem učiteljišču v Maribora v ponedeljek dne 16. junija ob 8. zjutraj. Le popolnoma praviiSno oprem,Ijene prošnje naj prispo v roke komisije uradnim potom vsaj do 5. j-imija. Posebna povabila k izpitom se ne bodo razpošiljate. Vse drago bo razvidno od 8. junija dalje raz črne deske v vestibjfa drž. moškega učiteljišča.
a— Sokolsko društvo Maribor-matica
priredi 25. t m. ob 16. na svojem letnem telovadišču svoj vsakoletni društveni nastopu *
a— Gojenci obrtne nadaljevalne šole Iz Tržiča v Maribora. V soboto se je mudilo v našem mestu 64 gojencev obrtne nadaljevalne šole iz Tržiča pod vodstvom ravnatelja tamošnje meščanske šole Albina La-jovca in 8 učiteljev ter učiteljic. OgledaR so sj razne važne industrijske obrate v Mariboru in okolici kakor tudi elektrarno v Fald in tvornico za dušik v Rušah.
a— Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru bo imelo v četrtek 8. t. m. ob 17. v društvenih pro. štorih v Cankarjevi ulici svoj redni letni občni zbor.
a— Kosje gnezdo nad hišnim portalom.
Maistrova ulica ima te dni posebno zanimivost, kosje gnezdo nad portalom hiše št 11. Prav pod balkonom med okraskom nad vrati si je kosji paT sptetel gnezdeče za svoje mladiče. Poslužil se je tedaj običaja, ki smo ga bili doslej vajeni samo pri lastovicah in vrabcih.
a— Eksplozija v elektrarni na Fafl. V
ponedeljek so se po 3. popoldne zgraBi nad Dravsko dolino težki in temni oblaki, nakar je sledila kmalu kratka in huda nevihta. Med nevihto je iz doslej še neznanega vzroka eksplodiralo neko oljno stikalo v elektrarni na Fali in se ie obenem pokvaril tudi vod v Rušah. Posledica eksplozije in prekinitve toka v Rtršah je bila, da je ostala vsa proga v Maribor z mestom vred nenadoma brez razsvetljave. Elektrarna na Fali ima, kolikor smo se informirali, znatno materijalno škodo, vendar pa eksplozija k sreči ni zahtevala nobenih človeškfa žrtev. Dogodek je zbudfl v Maribora precejšnie razbirjenje. Dasi se Je prvotno na podlagi poročila ravnateljstva elektrarne domnevalo, da bo ostal Maribor vso noč brez razsvetljave, vendar se je elektrarni že tekom večera kljub težkmu defekta posrečilo, da je mesto že ob pol 8. zvečer zopet dobilo razsvetljavo.
Iz škofje Loke
51— Javna ljudska knjižnica SKJ v Škof-ji Loki je odprta ob četrtkih od 30. do 21. in ob nedeljah od 9. do 10. Toliko obiskovalcem v vednost.
šl— Osebne vesti. Pešadijski major Mi-hajlo Bakič je pomaknjen v čin podpolkovnika. V čin rezervnih podporočnikov sta napredovala Ankele France in Ankele Vili, oba iz Škofje Loke. Naše čestitke!
šl— Nov avtomobil. Solidni avtobusni prevoznik g. Jože Eržen, ki oskrbuje pot-niiniško in poštno vožnjo med Skofjo Loko in kolodvorom, si je nabavil nov, pripraven in udoben avto. Vožnja z novim vozilom se je pričela te dni. Novinec je od prednika dokaj širši in daljši ter je prava spretnost šoferjeva, da spravi obsežni kolo« okoli ostrih ovinkov pred vstopom v mesto.
Iz Kranja
t— Krožek prijateljev Francije v Kranju objavlja članom, da bosta zaključni uri damskega in konverzacijskega tečaja profesorja PrezI j a iz Ljubljane v petek: 9. teta meseca namestu obeh ur, ki sta odpadli v petek 25. aprila. Obiskovalci, ki imajo izposojene učne knjige ali berila, naj Jih pri te.j priliki oddajo, če jih ne želijo odkupiti. Dijaštvo se opozarja, da bo v soboto 10. t m. zadnji dan za vlaganje rešitev pri nagradnem tekmovanju.
r_ Uboj ali umor. V nedeljo zjutraj se je raznesla po mestu vest, da so se fantje v neki okoliški vasi v noči od sobote na nedeljo spoprijeli in stepli. Pri tem da so enega do mrtvega zaklali. Kasneje se je izkazalo, da je Martinjak Josip, doma iz Srednje vasi, na cesti v Lužah, občma Šenčur ob polnoči z žepnim nožem zadel tovariša Josipa Bajta, tudi doma iz Srednje vasi, naravnost v srce, da je ta kmalu nato izdihnil. Oba sta bila poslednji čas zaposlena kot zidarska delavca pri g. Ivanu Ridovču v Kranju. Šenčurski orožniki vršijo strogo preiskavo. Dogodek je vzbudil veliko pozornost, ker je bil v kranjski okolici že delj časa mir m red. Martinjaka so že v nedeljo aretirali in ga izročili v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. Danes ob 15. popoldne bo v Šenčurju sodna obdukcija.
Iz Tržiča
5— Predavanje o vobiian'u i etike. Na ini-riiativo protituberkulozne lige so bili dnsvi 3„ 4. in 5. maia posvečeni pobijanju jetike pod devizo: Daimo otrokom sobica, zraka in vode! Na tržiški meščanski šoli ie imela za 'šolsko mladino lepo poučno predavanje dr. Tekla Pancetova. Na številnih in nazornih slikah ie pokazala vso nevarnost te zahrbtne bolezni. Kdai se bo v Tržiču ustanovila protituberkulozna liga, .ie vprašanje, zakai ie najrazličnejših društev, ki zasledujejo podobne namene, toliko, da bo težko dobiti potrebne delavne ljudi, ki bi vodili lino.
č_ Nesreča vri živini. Ivan Dovzan, posestnik v Tržiču ie v četrtek oral na Pola-kovi njivi, katero ie vzel za dali časa v najem. z iskrim rjavcem. Čez nekaj časa ie dovolil koniu potreben počitek, sam s sinom Ignacom pa je tolkel ta čas kepe na njivi. Mimo kottia je tedaj prišla deklica z belim predpasnikom in tega predpasnika se ie konj tako zelo ustrašil, da se ie spla-štf. Skočil ie od drevesa proč, potrgal za-prežnice. zdirial čez polje, zaprežnice so se mu'zapletle med noge bas v trenutku, ko je hotel skočiti če;z grapo, da ie padel narav-nost na kamen in se ubil. Posestnik trpi občutno škodo.
Z Jesenic
s— Obrtno društvo na Jesenicah bo praznovalo ^0. avgusta 10 letnico svojega obstoja. Na dan proslave se bo vršil na Jesenicah velik obrtniški tabor s slavnostnim razvitjem društvenega prapora in veliko ljudsko veselico. Slavnosti se udeleže v velikem številu obrtniki iz vse Dravske banovine in tudi iz republike Avstrije. Vsa društva v bližnji okolici ee s tem vljudno opozarjajo, da na ta dan ne prirede večjih prireditev.
s_Zlet gorenjskega Sokolstva na Jesenicah. Dne 31. t m. in 1. junija priredi So-kolska žirpa Kranj zlet na Jesenice. Dna 31 t. m. ee bodo vršile na sokolskem letnem telovadišču tekme članstva na orodju in v lahki atletiki. Zvečer pa bo v prostorih Sokolskega doma prijateljski sestanek tekmovalcev in sodnikov ter sokolskega članstva. V nedeljo, dne 1. junija pa se bodo nadaljevale v jutranjih urah tekme članstva in naraščaja, nakar se bodo istotam vršile skušnje vseh oddelkov za popoldanski nastop. Ob 14. se bo pa pred postajo sestavil sprevod, ki bo krenil skoz Jesenice do mestnega magistrata in od tod nazaj na Sokolsko telovadišče. Tu se bo izvršilo slavnostno razvitje župnega prapora kot prehodnega darila, ki se bo po razvitju slovesno predal onemu društvu, ki bo postavilo k župnim tekmam največ najboljših tekmovalcev. Ob 15.30 se bo pričela velika javna telovadba vseh oddelkov. Nastopil bo tudi oddelek naše vojske iz škofjeloška garnizije z vajami s puškami. Sokolski telovadci bodo izvajali živahni dr. Murnikov »Naprej«. Javno telovadbo pa bo zaključila velika ljudska veselica s prosto zabavo in plesom v vsah prostorih Sokolskega doma. Vsa društva na Gorenjskem se s tem vljudno opozarjajo, da na isti dan ne prirejajo svojih prireditev.
s— Slabo gospodarstvo. Poslopje jeseniške meščanske šole, katera je gotovo ena najlepših stavb na Jesenicah, je zadnja leta precej zanemarjeno. Krog in krog poslopja je vsa ograja popolnoma porušena, tako da je mogoč vhod na šolsko dvorišče povsod, kjer se komu zljubi. Stojijo večinoma samo še stebriči nekdanje ograje. Prehod iz šolskega poslopja v šolsko telovadnico tudi klaverno sliko propadanja. Vsa šipe v oknih so razbite in strešni žlebovi razjedeni, tako da mora napraviti na tujce. ko vidijo to podrtijo zelo čuden vtis. V notranjosti poslopja pa opaziš skoraj nad vsemi vrati slabo prebeljene nemške napise, kajti zob časa je že zelo izbrisal barvo apna, tako da se vidi na vsak korak, da je bilo to lepo poslopje prejšnja šulferanjska šola. Apeliramo na poklicane činitelje, da ukrenejo vse potrebno, da se čimprej poslopje samo, kakor tudi vse okolje uredi.
Iz Konjic
nj— Novo društvo. Na Stranicah pri Konjicah se je ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet. Za predsednika je izvoljen g. Košič Miha, za tajnika pa Pod-grajšek Ignac. To je prvo društvo na Stranicah.
Iz Litije
;— Slabe ceste. Po zadnjem dežju so ceste v območju Litije v strašnem stanju. Vse zabavlja nad blatom in želi, da bi cestno načelstvo posvetilo trgu in najbližjim ulicam več pozornosti.
i— Nogometna tekma. V nedeljo popoldne se je vršila na našem športnem igrišču v Švarcovi hosti nogometna tekma. Litijski SK je igral proti trboveljskemu SK Retje. Rezultat igre je bil v korist Trbo-veljčanov 4 : 1. Sodil je naš domačin gospod Obračunč.
i— Florijanov sejem. Včeraj v ponedeljek po sv. Florjanu je bil v Litiji običajni Florijanov sejem. Opaziti je bilo, da je promet na Glavnem trgu, koder so razni sejmarji razstavili svoje blago, nekoliko popustil v primeri s prejšnjimi sejmi. Tudi kupcev ni bilo preveč. Z;vshno pa je bilo na živinskem trgu, kamur so privedli mnogo živine-
Iz Trbovelj
t— Prezidava mrtvašnice. Ker je bila mrtvašnica na tukajšnjem občinskem pokopališču že v zelo slabem stanju, jo je občina sedaj popolnoma prežidala in so vsa dela sedaj končana. Mrtvašnica ima posebno sobo za obdukcije in takoj poleg posebno vežo, kamor se bodo lahko po-' lagali umrli na mrtvaški oder. Zaradi splošno znanih malih stanovanj v našem kraju je bila ta veža potrebna, ker marsikatera stranka v svojem stanovanju niti toliko prostor n:ma, da bi postavila lahko mrtvaški oder. Take mrliške veže se nahajajo v vseh večjih krajih. Poseben oddelek s posebnim dohodom je namenjen pokojnikom, ki umrejo za nalezljivimi boleznimi, kar je bilo že tudi nujno potrebno.
t— Novi zvonovi. Na južni strani, na visokem in strmem hribu stoji stara in prijazna cerkvica Retje, odkoder se nudi izletniku prav lep razgied. Cerkvica je bila v nevarnosti, da jo bodo morali zaradi kopanja premoga podreti. Odkar pa so prenehali ob njenem vznožju z dnevnim kopom, je menda tudi ta nevarnost odstranjena. Med vojno tudi tej cerkvici ni bilo pri-zanešeno; odvzeli so ji dva zvona Prebivalci vasice Retje so letos zbrali denar za nova zvona in včeraj sta bila na slovesen način blagoslovljena. Hiše vasice Retje, ki je prav za prav le delj Trbovelj, so bile okrašene z zastavami. Zvonovi so bili na postaji naloženi na okrašene vozove in med zvoki delavske godbe odpeljani po strmi in slabi poti na Retje. Cerkvene obrede je izvršil duhovni svetnik g. Gašparič, kuinoval pa je tukajšnji podjetnik g. Ha-nck. Slovesnosti je prisostvovalo številno občinstvo iz Trbovelj in okolice.
t— Smrtna kosa. Pljučnici je podlegel g. A. Šuntajs, oče krojaškega mojstra in tajnika obrtne zadruge g. Ante Šuntajsa. Težko prizadeti druž:ni naše sožalje.
t— Pogrešana. Od petka pogrešajo 17-lefrno dekle M. G., delavko v cementni tovarni. Zlobni jeziki so spravili na dan neke marnje o omenjenemu dekletu, kar pa si je ona tako vzela k srcu, da je večkrat govorila, da pojde v Savo. V petek je dekle izginilo in se do danes še ni vrnilo. Lahko je mogoče, da je izvršila grožnjo in v hipni razburjenosti res skočila v Savo. Sorodniki in drugi ljudje jo iščejo, a do sedaj še niso našli ne nje ne njenega trupla.
Iz Hrastnika
h— Nova orožniška kasarna. Naše orož-ništvo je dosedaj bivalo v poslopju bivše Meketove trgovine. Objekt pa niti daleč ne zadošča svojemu namenu. Da bo tudi orož-ništvo imelo dovolj prostora se predelava bivša Kobaletova, sedaj rudniška hiša. Orožništvo bo imelo tako 4 velike sobe, pisarno in lastno kuhinjo. S prihodnjim mesecem, bo kasarna že pripravna za vselitev.
Iz Braslovč
br— Zakup lovišča. Dne 30. t. m. poteče zakupna pogodba za občinski lov v Bras-lovčah. Pozivajo se vsi interesenti, ki nameravajo zahtevati za bodočo zakupno dobo za sebe pravico do lastnega lova, da to zahtevo v teku šestih tednov prijavijo pri sreskem načelstvu v Celju s predložitvijo poverjenih mapnih narisov. Natančnejši pogoji so razvida! v občinskem uradu.
Iz Šoštanja
št— Protituberkulozna liga. Dne 3. t. m. je bil na posebnem sestanku izvoljen pripravljalni odbor snujoče se protituberkulozne lige za Šoštanj in okolico. Izvoljeni so bili: okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun, zdravnik OUZD dr. Stane Medic, mestni župan dr. Josip Majer, upravitelj ekspoziture OUZD Ivan Štraus, učiteljica meščanske šole gdč. Pavla Miklavčeva, tovarniški delavec Štefan Premužič, tovarniški delavec Vinko Zaje, tovarniški paznik Anton Ar-zenšek, tovarniški uradnik Hinko Gobec in krojaški mojster Jakob Volk, vsi v Šoštanju. Za nabiranje članov protituberkulozne lige so bili pooblaščeni: dr. Korun, Miklavčeva, uradnica mestne občine Milica Volkova ter Štraus Ivan. Odbor je sklenil nabirati člane tudi v Mozirju, Ljubnem, Gornjem gradu in Velenju. Pri zadostnem številu se ustanovijo v teh krajih samostojne podružnice protituberkulozne lige. Po sestanku se je vršilo javno predavanje o vzrokih tuberkuloze in obrambi proti oku-ženju. Predaval je poljudno okrožni zdravnik g. dr. Korun ter priporočal v obrambo proti okužen ju predvsem zmernost, zlasti v pijači, 9nažnost, zračenje stanovanj in telesa, solnčenje in telovadbo. Upravitelj ekspoziture OUZD je obrazložil pomen in potrebo pristopa k protituberkulozni ligi. Dvorana Zadružnega doma je bila malone nabito polna občinstva.
št— Nov odvetnik. S 1. L m. se ie naseli! v Šoštanju nov odvetnik g. dr. Trčič. Pisarniške prostore je otvoril v hiši z. Strojnika na Glavnem trgu v prejšnjih lokalih podružnice Celjske posojilnice.
št— Hrošč i a naklona. Da se uniči čim reč teh škodljivcev drevesnega zelenia. ie okoliški občinski odbor sklenil, da bo kupoval hrošče. Po razglasu, nabitem na oglasnih deskah, se plačuje škaf hroščev oo 10 Din. Prevzemaio iih na razglasih navedene osebe v Družmirju. Lokovici, Gaberkah in na Ravnah. Kakor se čuje. se namerava podobna akcija uvesti tudi pri mestni občini.
št— Prevoz fekalij. Dasi se je že svoje-časmo razglasilo in priporočalo, naj se prevaža gnojnica r zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah. s« vendar prevaža ved-
Zbirajmo sredstva za splošen boj jetiki!
( no podnevi ln to toefi ot> tapffh šolninfh
dnevih. Mestni občinski urid sedaj na ta nedostatek ponovno opozarja ter pravi v tozadevnih oglasih, da bodo prestopniki klicani na zagovor.
Iz Gor. Radgone
gr— Smrtna kosa. V soboto popoldne so spremili k večnemu počitku upokojenega davčnega izvrševalca g. Jakoba Brodschnei-derja. Pokojnik ie kot kronski upokojenec užival le skromno pokojnino, zaradi česar ie bil primoran iskati si tu in tam postranskega zaslužka. Poleg upravitelja g. Ludo-vika Klinca se ie poereba udeležilo tudi vse ostalo uradništvo in poduradništvo tukajšnje davčne uprave. Blag mu spomin!
gr— Uradne ure vri carinarnic': ob delavnikih razen sobote od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18.. ob sobotah od 8. do 14., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11.
gr— Zatirajte i etiko. Pripravljalni odbor za ustanovitev »Krajevne protituberkulozne lige« v Gor. Radgoni je razposlal te dni okrožnice in nabiralne pole na zastopnike raznih korporacij, občin, delavstva, podjetij i. t. d. tukajšnjega sodnega okraja, da vsak-v svojem kraju pridobiva članstvo ter gmotna sredstva, ki so nujno potrebna za uspešno pobijanje ietike. Zavedajte se vsi velike važnosti ustanovitve te prepotrebne organizacije v našem središču, ker je tudi v našem kraiu posebno razširiena tuberkuloza. Razvijajte pred vsem potrebno agitacijo in skrbite za to. da bo obisk pri prvem predavanju in ustanovnem ob2nem zboru prihodnjo nedeljo. 11. t. m. ob pol 9. v Po-sojilničm dvorani čim lepši.
er— Neuspeh licitacije. Ponovna licitacija za zakup prevažania pošte na železniško postaio z dne 3. maja t. I. zopet ni uspela. Zaradi prenizke izklicne cene (7000 Din) se je licitacije udeležil samo en interesent, ki tudi vožnje za to ceno ni mogel sprejeti. Radi teda bo Oblastna poštno-telegrafska uprava v kratkem razpisala ponovno licitacijo. nri kateri pa bo po mnenju interesentov dosežen uspeh samo v sluča.iu. ako bo izklicna cena zvišana najmanj na 10.000 Din.
er— NePreviden kolesar. Minuli petek ie mladi, še neizkušeni kolesar S. na cesti pred Posojilnico povozil triletnega sinčka posojil-ničnega tajnika. Marjančka Snoj. Srečnemu naključju je pripisati, da ie Marianček pri padcu dobil Ie neznatne poškodbe.
Iz Ljutomera
lj— Obrtno gibanje. Mesar Anton Vavpo-tič se je preselil v svoio novo mesnico v lastni hiši na Starem trgu, ker je prejšnji lokal poleg gostilne Vavpotiča prevzel novi lastnik gostilne g. Rihard W;regg ter v njem sam začel obratovati. — Trgovec s steklom in barvami Wirth je vežo svoje
W5e opremf! z RCuliul Izložbami za sffke ln
podobe.
lj— Izlet. Avtopnometna družba priredi na inicii-ativo g. sreskega načelnika v soboto 10. t. m. izlet v Ruše, Falo in Mežico. Odhod iz Ljutomera ob 5. zjutraj, povratek iz Mežice ob 5. popoldne. Voznina za osebo znaša 160 Din. ProstoTa ie za 16 oseb.
lj— Vozni red avtobusov je nekoliko iz-premenjen. Na progi Ljutomer - Gornja Radgona: odhod iz Ljutomera ob 5.35 in 12. uri, dohod v Ivan.ice, oziroma v Gornjo Radgono ob 7.05, oziroma 14.; povratek iz Ivanjcev, ozrroma Gornje Radgone ob 7.20. oziroma 16.15, dohod v Ljutomer ob 8.50 in 18.20. Na progi Ljutomer - Strigova -Mursko Središče: odhod iz Ljutomera ob 4. in 11.30, dohod v Štrigovo ob 4.45 in 12.15, v Mursko Središče ob 5.30 in 13.30; povratek iz Murskega Središča ob 5.45 in 13.45, dohod v Štrigovo ob 6.30 in 14.45, v Liutomer ob 7.50 in 15.45.
Dopisi
POI.EN.ISKE TOPLICE. Otvoritev kopališke sezone ie bila letos na belo nedeljo zelo svečana, ker je pri tei orii ki priredil g'a3beni odsek sokolskega druš^a v Novem mestu koncert s petiem ^ godbo ra v - -„r c1 vodstvom g. Fakina Mladi pevsk' zbor. pn katerem ie mnogo pevcev začetnikov. ie lepo zapel več narodnih in umetnih pesmi, ca tudi orkester je marljivo svj-ral v sniošno zadovol.inos'. Velika in zeio akustična dvorana v Kopali ikem domu se ie napolnila do zadnjega kotička. Prireditev so posttili poleg lepega števila Novo-l.ieščanov v lepem številu Toy;ičn; in rudi dokai preprostih kmetovalcev. Mladi kopališki restaviater. tukaišni občan, ie takoj prvi dan pokazal, da ie v svoii stroki spreten in da hoče nuditi gostom dobro in okusno jed in pijačo po zmernih cenah. Tudi sicer je preskrbljeno za udobno in lepo bi-vanie gostom v tukajšnjem kopališču.
SEVNICA OB SAVI. Življenje v našem trgu postaja leto za letom živahnejše. Naši znani in priljubljeni letoviščarji se vračaio leto za letom prav radi semkaj. Naši 'Judje streme za tem. da nudijo tem našim znancem čim več udobnosti. Prav marljivo ie na delu Olepševalno društvo, ki ie že uredilo drevored za Savo. a naš občinski tajnik g. Florijan je tudi že uredil nekai cvetličnih gred tamkaj. Skoro ves svoj prosti čas porabi za to. da se drevored izpreme-ni. oziroma približa mestnim parkom. Precejšnje ie stavbno gibanje. Zadnje leto je zrastlo iz tal kar 5 novih stavb, a to ieto se ie pričelo že graditi 5 novih, tako da bo prav kmalu ves prostor med trgom in kolodvorom pozidan s stavbami. Nai:epša
stavba izmed vseh pa ie »oro do«ra!en?
Sokolski dom. Dne 1. junija bo slavnostna otvoritev tega doma. Ob tei priliki bo tudi okrožni sokolski ztet posavskih sokolskih društev in pričakuje se obilen obisk. Nastopilo bo najbrž tudi vojaštvo. Sokolsko društvo ie dobilo tudi kinemat0grai'K0 koncesijo. Nov vozni red, ki stopi v ve'iavo s 15. f. m., bo nudil izletnikom prav ugodne zAreze. Med Sevnico in Mokronogom ie avtobusni promet, ki omogoča ora/ cene"? vožnjo po lepi Mimski dolini. — !zne»"a-deni pa bodo naši letoviščarji nad elektrifikacijo Sevnice ki ie važna pridobitev za na i kraj. V prvi vrsti gre zasluga za to pridobitev sedanjemu županu g. Kruleiu. ki aeluie tudi za tem. da dobi Sevnica še vodovod. Siišali smo še. da namerava občina urediti nova pota v občinskem gozdu Vrtača. — Stvniški športni klub kr.a vsako nedeljo na svojem vežbaHšču tcK ne. tako da bo nudil tudi ta ietovi čarc;i:>snortni-kom razvedrila.
DOLNJA LENDAVA. Kolo jugoslo-venskih sester v Dolnji Lendavi priredi na Materinski dan 11. t. m. ob 15. v hotelu »Krona« proslavo z igro »Šivilja Klara« m drugimi točkami, na katero odbor cenjeno občinstvo vljudno vabi.
Repertoarji
ljubljanska drama.
Začetek ob 20. Torek, 6.: Zaprto.
Sreda, 7.: Za ljubezen so zdravila. D. Četrtek, ,8.: Pustolov pred vrati. Premije-ra. A.
Petek, 9.: Vdova Rošlinka. e.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 6.: Boheme. B. Sreda. 7.: Norma. D. Četrtek, 8.: Zaprto. Petek, 9.: Črne maske. C.
mariborsko gledališče. Začetek ob 20. Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Adieu Mimi. b. Kuponi. Četrtek, 8.: Caričine Amazomke. C. Kuponi. Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: Koncert zagrebškega vokalnega
kvinteta. C. Dramske cene.
Opozorilo
Opozarjamo igralce srečk drž. ras. loterije
da bo dajala glavna kolektoreka prodajalna Aleksandra R. Pavloviča is Beograda, Obdli-čev venac 33, tekom žrebanja V. razreda od 8. maja do 2. junija t 1. preko radija vsak dan obvestila o izžrebanih večjih dobitkih (40*M) Din in višje).
Ta obvestila bomo emitirali vsak dan po dnevnih novinarskih vesteh (po pol 14. nri). Naročite srečke pri glavni kolekturi, kjar boste naglo in točno postreženi.	6215
dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki
B. MOTO H, Ljubljana,
Vodnikov trg št. 5.
Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396
Sprejmeta se s 1. julijem
2 trgovska pomočnika
zmožna slovenščine in nemščine. Reflektira se le na prvovrstne moči.
Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Špe-cerija«.	6349
I
ZAHVALA
Vsem, ki so nam prihiteli na pomoč in stali ob strani z nasveti ali tolažilno besedo ob prebridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda
Mihaela Kabaja
šolskega upravitelja ▼ pokoja
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, cenj. ttči-teljstvu šole Komenda, šolski mladini, gg. tovarišem in vsem ostalim za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najsrčnejša zahvala logaškemu učiteljskemu društvu za brzojavno sožalje in vsem onim, ki so izkazali brzojavno ali pismeno toliko prisrčnega sočustvovanja oziroma se spomnili pokojnika blagohotno na katerikoli način.
Vsem naj Bog obilo poplača!	6405
Komenda, dne 6. maja 1930.
Žalujoči ostali.
Trgovine za prodajo
nogavic
ZA5TITNI
Iz
BE|V[BEKG
svile in finega flora:
Ljubljana: F. M. Schmitt, Zagreb: S. Milino v, Split: M. Mladina, Prljedor: Rapič Smail, Osijek: Bruckner Armin, Sombor: Engler Albert, Subotica: Engler Albert, Vel. Bečkerek: Eugen Klein, Senta: Eugen Klein, Novi Sad: Eugen Klein, Beograd: Brača Romano.	6205
Cndežni balzam
Vaš Radio Balzam sem preskusil s popolnim uspehom, zato Vas prosim, da mi pošljete po povzetju 25 lončkov za moje odjemalce. Spoštovanjem: Franc Mrak, črevljarski mojster, Hum na Sotli, Rogatec.	6397
Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd.
Lonček 10 Din (predplačilo) aH 18 Din na povzetje pošlje:
B. COTIC, Ljubljana VII, Kamniška lOa
Vozi Čarmanov avto. 6397
ekjmSagep
čjubtj Cintt.^&UOTniifg 1.
%mizni ppti modernih vzorcev 5očna dela pprprosla in nujjin^da.
Zalivala
Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja ln sožalja, Id smo Jih prejeti ob smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta, brata, strica in starega očeta, gospoda
Leopolda Tratnika
pasarja, hotelirja in hišnega posestnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni prečastitemu gospodu stolnemu kanoniku A. Stroju za njegove tolažilne posete, dalje g. dr. Jos. Volavšku, zdravniku, za njegov požrtvovalni trud, častitim sestram usmiljenkam za njihovo postrežbo, končno Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov za korporativno udeležbo in petje, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter naposled vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 8. maja 1930 ob 7, uri zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 6. maja 1930.
6269
Globoko žalujoči ostali.
6426
RAZGLAS



Mestna občina mariborska odda restavracijo v kopališču na Mariborskem otoku za 3 leta
v najem.
Interesenti se vabijo, da oddajo svoje pravilno kolkovane ponudbe na mestnem magistratu v roke g. župana najpozneje v soboto, dne 10. t. m., ob Vt 12. nri. Ponudbi je priložiti potrdilo o kavciji v znesku Din 10.000.—, ki jo je vplačati pri mestni blagajni. Ponudbe pod Din 30.000.—, kakor tudi prekasno vložene se ne upoštevajo. Mestna občina si pridržuje pravico, oddati restavracijo brez ozira na višino ponudene najemnine.
Pogoji kakor tudi vsa? pojasnila se dobe vsak dan v mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica št. 8, soba št. 3, med 8. in 12. uro.
Mestni magistrat mariborski.
V Maribora, dne 5. maja 1930.
'Tcrcs, gvrmr
GOSPODARSTVO
Ofecni zbor Ljubljanske borze
popoSdne se je vrSrl ▼ borzai dvorani V. rediti občni zbor Ljubljanske borze m blago m vrednote, ki se ga je deloma osebno, deloma pa po pooblastilih udeležilo 95 članov borze. Zborovanje je otvoril predsednik borze g. Ivan Jelaon ml., ki je v svojem govoru uvodoma pozdravil fin. svetnika Frana Bajiča kot zastopnika finančne direkcije v Ljubljani. Nato je poročal o poslovanj« borze v preteklem fetu, ki je bilo v splošnem zadovoljivo. Devizni promet je dosegel skoro eno milijard« Din. Tudi promet v letu je bil po količini večji nego v 1. 1928., čeprav je zaradi nižjih cen po vrednosti zaostal. Lesna borza si je priborila že velik ngled in veliko zaupanje ter bi bilo želeti da bi si naša borza zavojevala enako važno mesto tudi v žitni kupčiji. Lepo se razvija tudi borzno razsodišče, ki beleži znatno povečanje poslovanja. Zaupanje v to institucijo se je še povečalo, kar velja zlasti tudi za interesente izven naše države. Na koncu svojega govora je izrazil zahvalo vsem razsodnikom, ki eo s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tega. da si je to stanovsko sodišče pridobilo že tako močen sloves med trgovskim svetom. Zahvala pa gre tudi tajništvu, ki je vzorno vodilo vse posle.
V imenu finančnega odbora je podal poročilo o denarnem poslovanju borze g. Josip Gogala, ki je poudarjal, da se je borza v petem letu svojega obstoja rešila dolgov. Za nreteklo leto je znašal čisti prebitek borze 140.000 Din in se je čisto premoženje za to vsoto dvignilo na 591.000 Din. Iz bilance je nadalje razvidno, da je ves inventar, tudi ovonabavljen. odpisan. Naložbe znašajo 5^0.000 Din. dolžniki pa 42.000 Din.
Račun zsiibe i.i dobička izkazuje 1,153.000 Din dohodkov (1. 1923 916.000), od tesa odpade na prenos iz 1. 1928. 312.500 Din (123.300). na članarini 64.300 D i.i (60.300), na kotacijske pristojbine 33.300 Din (34.700), na kurtažo od blagovnih kupčij 60.900 Din (50.600). na kurtažo od deviznih, kupčij 310000 Din (319000) in na dohodke razsodišča 340.000 Din (293.000 Din). Med izdatki pa je vnešenih 348.000 za plače (v 1. 1928 390.700). 206.000 za upravne stroške (187.100) in 7600 Din za odpise (26.200).
Računski zaključek je bil soglasno odobren. nakar je bila borznemu svetu podana razrešnica. Pri volitvah so bili v borzni svet ponovno izvoljeni 2g.: Karel Ceč, Ivan Je-lačin ml., Viktor Meden, inž. Vladimir Remec, nanovo pa g. Mihovi! Perkovič; v finančni odbor pa so bil: ponovno izvoljeni gg. Josip Gogala, Ivan Gregorc, Anton Kralj, dr. Miroslav Lukan, nanovo pa g. Janko Jovan. Končno so bili v razsodišče izvoljeni gg.: Oskar Ebenspanger, Drago Gorup, Ernest Hi en g, dr. Fr. Loretto. Joško Majaron, Viktor Naelas. Anton Parali, dr. Ernest Rekar, Anton Rojina, Rudolf Rozma-n, Fran Rus, Anton Soršak in Josip Urbančič.
*
Iz obsežnega letnega poročila posnemamo k že svoj čas objavljenim podatkom še naslednje podrobnosti: Po vrednosti je znašal promet borze v miliionih Din:
1927. 1928. 1929. 393.9 953.8 978.7 12.7 20.8 15.9 3.7 10.3 8.2 5.4 2.1	1.3
devize
žito, dež. pridefld efekti
415.7 987.0 1004.1 Za les in Sto Je važna tudi statistika prometa po količini, iki kaže, da se je promet rivignfi. čeprav je po vrednosti nekoliko nazadoval. Promet je znašal v vagonih:
1927. 1928. 1929. vagonov
les	2144 2475 2797
žito in dež. pridelki 146 340 351 Statistika borznega razsodišča pa kaže, da je lani pripadlo 1534 novih tožba (leta 1928. 1278), od teh je koncem leta ostalo nerešenih le 40 (34). Postopanje je pri 1213 tožbah trajalo do sodbe ali poravnave le mesec dni in le pri 119 tožbah nad en mesec. Terjatve, za katere so bile vložene tožbe, so znašale skupaj 8 milijonov Din (leta 1928. 7 milijonov). Glede predmetov tožb pa je bilo največ tožb zaradi prodaje tekstilnega blaga (286), kolMiijalnega blaga (203), sveč in mila (150), vina in špirituoz (130), usnja in čevljarskih potrebščin (90), pločevinastih izdelkov (87), lesa (73), semen (57), žita (60) in galanterije (60).
Zmeda v trgovini z modro galico
Že mnogo let ni vladala v trgovini z modro galico, ki jo rabijo vinogradniki in sadjarji za škropljenje trt in sadnega drevja taka zmeda in negotovost, kakor letošnjo pomlad. Že od februarja naprej varirajo cene skoro tedensko, tako da se posamezni trgovci le težko odločijo za večji nakup ga-lice, bodisi angleške, italijanske ali nemške provenijence.
Navadno se napravijo pri nas sklepi za ▼ečje množine po 20—100 vagonov že januarja, toda letos 90 se šele marca meseca pričele sporadične kupčije, in to zaradi velike labilnosti v cenah, izvirajoče sprva-deloma od medsebojne konkurence med posameznimi največjimi tvornicami, zlasti med angleško znamko >Maple< in italijansko znamko »Montecatini«, pozneje pa še zaradi padanja cen bakru.
Ker se je italijanska galica »Monteeatimc r zadnjih letih zaradi svoje dobre kakovosti in nizke cene močno uvedla tudi v Sloveniji, jo hoče s?daj izpodriniti angleška. Sprva je skušala to doseči t reklamo kot bol j vred no galioo in je tudi njena cena presegala ceno galice »Montecatini< za cel Jnnt šterjing (okrog 276 Din) za 1000 kg, ali za okrog 2760 Din pri vagonu. Pozneje pa je še s ceno padla znatno pod Montecatini, kar je prisililo še italijansko tvornico do sorazmernega znižanja, tako da sta si sedaj y ceni enaki. Kakor vse kaže, bosta tvornici ostali pri sedanji konstantni ceni, ker drugače se zna pripetiti, da .ee potrebni sklepi ne izvršijo v pravem času. To laviranje utegne imeti še slabe posledice za trgovce, kakor za vinogradnike, ker ee lahko zgodi, da tvornici ceno mahoma zopet dvignejo in se potem trgovci sploh ne založijo z zadostno množino galice.
Nepotrebno zmedo ▼ trgovini sploh so povzročili razni zastopniki, zlasti neki nemški zastopnik družbe Montecatini, ki je za isto ceno ponujal blago velikim kakor malim odjeaialclm in celo posameznikom. To je se-
dosednatfeg*	tr-
govca zadržalo od defiaHfoaega nakopa, kar je dalo porod mnogostreaann pritožbam
pri glavnih zastopstvih. Na trga sta pa še dve drogi mmM, ki
sicer nemška >Saxonia< ter italijanska »Ma-rengoc, lri sta nekoliko cenejši, pa še malo poznani, odnono še mak> preizkušeni, zaradi cesar se še ne moreta tako kosati 6 prvo omenjenima.	Fr. df.
— Nadaljevanje nazadovanja konkurrov
v Srbili. Po statistiki Jnsoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zaarebu je bilo v aprilu zabeleženih 76 konkurzov (lani v aiprilu 104). nasproti 94 v marcu (115) in 71 v februarju (106). Napram lanskemu aprilu ie število konkurzov nazadovalo edino v Srbiii in Črni sjOri, jn sicer od 90 na 51. do-čim se ie v vseh ostalih pravnih področjih povečalo (v Sloveniji in Dalmaciji od 5 na 9. v Hrvatski in Slavoniji od 3 na 8). V prvih 4 mesecih so b"li zabeleženj 303 k°nknr zi. to ie za 104 konkurze ali 25 % manj n«-go v istem razdobju oretekleSa leta. in sicer v Srbiji 192 (lan; 347), v Hrvatski in Slavoniij 32 (23), v Sloveniji in Dalmaciji 43 (18). v Bosni in Hercegovini 8 (2) in v Vojvodini 28 (17).
—	Jugoslovensko-italijanska železniška konferenca v Napoliju. Kakor znano, se je vršila juni ja meseca lanskega teta v Ljubicami konferenca delegatov jugoslovensike in italijanske železniške uprave, ki je likvidirala vse terjatve, izvirajoče iz medsebojne železniške službe ob meji v postajah Rakek—Postojna, Bistrica Bohinjsko jezero —Podbrdo in Kranjska gora—Rateče do konca leta 1923. Sklepi konference so bili od obeh železniških ministrov ratificirani itn računi poravnani. Glede bodoče ureditve, t. j. za čas od 1. januarja 1929. naprej, je bito sklenjeno n-aj se nadaljujejo pogajanja na novem sestanku v Italija, da se sklene nova po-godba omenienega prometa, ki naj velja tako dolgo, dokler se ne aktivirajo skupne postaje za promet preko meje v Rakeku in Bohinjski Bistrici, kakor je bilo to določeno v konvenciji iz leta 1924. Nova konferenca začne s svo-jim delom dne 5. t. m. v Napo lini. Jugoslovensko delegacijo vodi g. inž. M. Klodič; člani so višji uradniki generalne direkcije v Beogradu, ■iz Ljubljanske železniške direkcije pa višji uradniki gg. inž. F. Fine i,n J. Furlan. Na italijanski strani se udeležujejo delegati i.z Trsta. Firenze in Rima. Konferenca bo trajate kakih 10 dni.
—	V trtnici in drevesnici Sokoluša, Bio grad na moru, eo še na razpolago ameriški ključi riparia berlandieri Teleki I. vrsta 20.000. II. vrste 180.000 komadov; rupeslris momticola I. vrste 21.000, II. vrste 79.000 komadov in riparia rupestris Sclnvarzmann 4100 komadov II. vrste. Ključi stanejo v imenovanem nasadu I. vrsta 1000 komadov 100 Din. a II. vrsta 35 Din.
= Nova 12 km dolga ozkotirna proga Trc-binje-Lastva, ki predstavlja prvi del projektirane proge Trebinje-Podgorica, je v glavnem dograjena ter bo v kratkem izroeona prometu.
== Hmeljarske vesti ii Češkoslovaške. V
ousteškem hmeljarskem okolišu so letos hmeljarji skrčili hmeljske kulture za 10 do 12%. Že zgodaj se je pojavil bolhač ki precej ovira razvoj mlade rastline. Pobijanje tega škodljivca pa se le redko opaža, ker so hmeljarji, tudi večji, zaradi slabih prodajnih izgledov primorani skrčiti pridelovalne stroške in se po monosti izogibali izdatkom. Tudi umetna gnojila se malo uporabljajo.
= Veliko reparacijsko posojilo od 300 milijonov dolarjev. Pogajanja za emisijo velikega posojila za mobilizacijo nemških reparacij so toliko uspela, da je prišlo do sporazuma glede obrestne mere obligacij, ki bo znašala 5.5%. Emisijski tečaj bo pozneje določen glede na razmere kapitalskega trga, vendar ne bo nižji od 95. Vpis se bo pričel med 20. in 25. maiem
= Tarifne spremembe. Iz taikozvane mlinske izjemne tarife št. 34 so črtane med drugim naslednje postaje v dravski banovini: Bistrica, Bled je-zero, Dravograd-Meža, Kočevje, Kranj, Metlika, Podnart-Kropa, Rakek, Slov. Bistrica in Zalog, na novo pa sta uvrščeni postaji Kranjska gora io Sv. Jurij. — SI. majem so bi® navedeni normal-ijl 24-urmi nakladalni in razkladalni roki, oproščeni vozovne stoinine, tudi za postaji Zagreb, gl. kol. m Zagreb-Sava. Skrajšani 6-urmi .roki ostanejo še v veljavi na ozkotirnih progah direkcije v Sarajevu in v luških postajah Sušak, Ši-beraik in Split. — Posebna tarifna olajšava za izvoz žita iz raznih postaj v države je sedaj dovoljena tudi do državne meje pri Sušaku. Doslej je ta olajšava po prilogii št. 68 veljala le za: Canibrod, Dra'vo'grad-Meža, Jesenice. Prevalje, Rakek in St. Iltj, vse tranzit. — Nova tarifska olajšava za prevoz stare medi za pretopljienje je mvedena s posebnimi znižanimi stavki iz krzno srbskih postaj do postaj Zagreb, gl. kol. in Maribor, gl. kol. — V izivozno tarifo za izvoz premoga so zopet sprejete postaje Hrastnik, Raj-henbirrg in Zagorje, kot odpravne postaje. (Iz »Saobračainega vestnfka« grt. 17.).
= Zakon o konvenciji med kraljevino JngosJa-vijo in Madžarsko za preprečenje dvojnega obdavčenja z neposrednimi davki in zakon c konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrlj. skih aH madžarskih kronah sita objavljena v »Uradnem lista« št. 57 od 30. aprila.
= Konkurz je otvorjen o imovini Jarca Antona, posestnika in trgovca z lesom v Malih Dulih št. 9 (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Višnji gori 17. t. m., oglasitveni rok do 10. junija,. ugotoviU-esii narok 24. junija).
= Občnj zbori. Tovarna kemičnih izdelkov r Hrastniku, d. d.. 14. maja (v prostorih Promet, zavoda za premog v Ljubljani); A. Westen, d. d. v Ceijrn, 18 maja: Lesna ekspertna m industrijska d. d. v Mariboru 20. maja.
= V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi': Ljudska kuhinja na Jesenicah, t. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Rakitni, r. z. z a. z.
= Poštna hranilnica kraljevine Jageela-vfle plačuje na hranilne \4ojse obiastn?h
zadrug za poljedelski kredit ve rešenln ministra za zgradbe št. 1821 z dne 11. aprila 1930 6% obresti za poljubno visoke vloge.
= Tudi Danska mižala diskont. Danska Narodna banka je v soboto znižala diskontno mero od 4 y« na 4%.
= Prodaja lesa. Direkcija Sam v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede prodaje hrastovega lesa. (Ogias in pogoji so na vpogled vf pisarni Zbornice za TOI.)
= Dobave. Gradbeni odd'elek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave želeane pločevine in raznega lesa. (Pogoji eo na vpogled pri istem oddelku.) Vršile se bodlo naslednje ofertne licitacije: 21. t. m. pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznih zastav, praporov, čioovnih znakov
_	pa
glede dobave IflpOO m Uiip |»Wm m M-
3Lt.BL.nbo nffla prt	• ftrnw
c&mb oddelka riaMah« m gradbe ▼ Beo-gradaofertaa Kcitarfja glede doto«« koles
za avtomobile. (Pogoji so na vpogled pri
omenjenem oddelku.)
= Dobave. Prometno - bomareBjtatai oddelek direkcije državnih želeame ▼ Ljubljani
sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobav« 40 garnitur grafikonov voenega reda. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 5 litrov kostnega olja; do 15. t m. glede dobave 25 komadov karborundum plošč, 5 komadov kontrolnih wr, 100 gumijastih obroče v, 30 kg oinka, 12 komadov rešet, 50 komadov klinger - stekel in 50 komadov steklenih cevi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 900 kg vijakov z maticami ter 400 m mane-smanovih cevi in delov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 2 transformatorjev. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
BORZE
5. maja.
Na ljubljanski borzi je hfl danes devizni promet srednji; največ potrebe je bilo v devizah Praga, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so se v splošnem nekoliko dvignili, predvsem deviza Ne^york od 56.41 na 56.435 in deviza Trst od 296.14 a a 296.44.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje ter se je trgovala za aranžma po 426 in za december po 429.5 — 430. Blairova posojila so pri slabi tendenci ostala brez prometa, edino 7% dolarski zastavni listi Državne hipote-karne banke eo bili zaključeni po S3.75. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Narodni banki po 8550, v Etno po 155 in v Union banki po 198; med Industrijskimi papirji pa je bil promet le v Gutmannu po 165 — 170 in v Trboveljski po 470. Devize in valute. Ljnbljana. Amsterd. 22.76, Berlin 13.4825 do 13.5125 (13.4975) Bruselj 7.8894. Budimpešta 9.8850, Curih 1094—1097.4 (1095.9) Dunaj 7.9544—7.9844 (7.9694), London 274.45—275.20 (274.85), Newyork 56.435, Pariz 220.85—222.85 (221.85), Praga 167.06 do 167.86 (167.46). Trst 295.44—297.44 (296.44).
Curih Zagreb 9.1275, Pariz 20.2550, London 25.0875, Nevrvork 516.10, Bruselj 71.9550, Milan 27.0550. Madrid 63.75, Amsterdam 207.65, Berlin 123.1750, Dunaj 72.7750, Sofija 3.74. Prasra 15.29, Varšava 57.h'5, Budimpešta 90.20. Bukarešta 3.08
Zagreb. Amsterdam 22.7252—22.7852, Dunaj 795.44—798.44, Berlin 13.4825—135125. Bruselj 788.94, Budimoešta 986.75—989.75. Milan 295.3350—297.3330, London 274.15 do 275.25, Newyork 56.3350 — 56.5350, Pariz 220.95—222.95. Praga 167.06—167.86, Curih 1094.40—1097.40.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97 bi., 7% Blair S6 bi., Celjska 160 den., Lj. kred. 120 den., Prašt« diona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Ruše 270—280.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 425.50—426, za junij 426—426.75, za december 429—430, investicijsko 87.25—S7.75, agranrie 54.25 den., 8-odst. Blair 96.25—97.50, 7-odstotno Blair 85—85.50, 7-odsit. Drž. h/p. banka 83.625—84; bančne vrednote: Praštediona 900 do 905, Union 196—197, Jueo 81—82, Narodna 8600 do 8640, Snpsika .178—182. Etno 150—160, Zemalj-ska 145—148, Po-lčo 58—59; indiustrijsike vrednote: Nar. šumska 21—35. Gntman 167—170. Sla-veks 70—74, Slavonija 200 den., Drava 110 do 115, Drava 267 den., Sečerana 360—370. Brod vagon 110 den., Union 110—<145, Vevče 128 den., Isis 28 den., Dnbrovaoka 440 den., Tnbovlije 470 do 475.
Beograd. VoSna Skoda 429—432, zak.fi. za julij 436.75. zaklj. investicijsko 86.75, zaklj. agrarne 54—55.
Blagovna tržišča
Les
- Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlač.ia. Zaključen je bil 1 vagon tramov. Povpraševanje je za 2 do 3 vag. desk (smreka-ielka, 18 mm, 16 do 40 cm širine, paralelne, ostrorobe. obeljene. I. II. III.), za jelov okrogli les (2.50—8 m dolž., deb. na tanjšem koncu najmanj 13- na debelem največ _28 om), za trame (v raznih prepisanih dimenzijah), za bukova metlišča (27/27 mm. dolž. 1.30, 1.40, 1.50 m), za 10 vagonov eno leto starih drv, za večjo množino desk III. (smreka-jelka, 18 mm, od 16 cm navzgor), za vsako množino smrekovih kratic za 2—3 vag. remeljnov (na živ rob rezanih 3—6 m, "deb. 70/70, 80/80, 80/100, 100/120), za 1 vagon smrekovih desk (I., paralelnih, 4 m dolžine v širinah 16, 18, 20 in 25 cm, debelina 25 mm) in za večio množino tramičev (filerjev, 8/8 do 11/13).
Žito.
4- Ljubljanska bona (5. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (si. post., mlevska tar., plač. 30 dni): bašfca, 80 kg po 255 — 257-5; 78 kg po 247.5 — 250; 77 kg po 242.5—245; rž: bašlka, 72/73 kg po 197.5; kornia: ba-. promptna, po 137.5 — 140: za maj po 142.5 _ 145; jefmen: baški, 02/63 kg po 162.5 — 165; oves: baški. navadna tarifa po 180 _ 185; moka: »Ogt. fco. Ljubljana, plač. po preiemu blaga po 400 — 405.
+ Novosadska blagovna borza. (5. t. m.). Tendenca neenotna. Promet: 66 vag. pšenice, 14 vag. moke, 1 vag. otrobov, 16 vagonov koruze jj 1 vagon ovsa. — Pšenica: baška, 77 kg 192.50 — 197.50: 78 kg 197.50 do 202.50: gornjebaSka. 78 to M0 — 205: banaška. Tisa šlep, 78 kg 20D — 205: gor-njebanaška, 78 kg 195 — 200; sremeka, 77 kg 177.50 — 180 0«e»: bsSkf te sremski 125—190. Ječmen:	sremsiri. 63/64 kg
107.5—112.5. Korwa: bašfc« in sremetea 92.50 do 95, ladia Duma v 92.50—95, banaška 87.50 do 90. Moka: baška >0gg< 332.50—342.50; »Ogc 380—340; »2< 295—305; >5< 235—245; >6< 165-175: »7« 115—125; >S< 80—90 Otrobi: 65—76
+ Budimpe&mska terafoska bwr*a (5. t. m.). Tendenca slabša; promet srednji. P9e-niea: na maj 20.02—20.04 (obračunski tečaj 20.10), za junij 20.25—20.26 (20,30), za oktober 1913—1914 <19.20); rfc za maj 10.35 do 10.40 (10.40), za oktober 12.16 — 12.18 (12.20); koruza: ta maj 11.44—11.5 (11.40), za julij 11.59—11.61 (11.60), tranzitni za maj 10.78-10.80 (10.80), m JgSj 10.90h-10.95
ŠPORT
Zadnji športni dogodki
IMh itcdcffa je bSi pel ms «|>orU» v
pravem pomena besede. Bilo je toliko zanimivih športnih prireditev, da se moremo le v kratkih besedah omejiti im najvažnejše. Zanimanje slovenskih športnikov za nedeljske prireditve je bilo dvojno: v Beogradu so nastopili naši Iahkoatleri v Maribora pa se je vršila prva finalna tekma za prvenstvo LNP med Ilirijo ki Mariborom. Ako presojamo to zanimanje po telefonskih klicih, ki so v nedeljo zvečer vedno m vedno alarmirali našo redakcijo, moramo glede tega dati prvenstvo mariborski tekmi. No, tudi »beograjskih interesentov« je bilo zelo mnogo.
Torej ne iz lokalnega patriotizma, temveč slede zahtevam občinstva omenimo najprej, da je ISSK Maribor odločil' prvo finalno tekmo s 5 : 3 (1 : 1) v svojo korist. Tekma je bila izredno napeta in prava borba za točke. Maribor je po vseh doslih poročilih sodeč zmagal predvsem zaradi tega, ker je imel boljše strelce. Kakor pri vsaki odločilni tekmi se je seveda tudi po nedeljski načelo vprašanje sodnika. Sporazumno določen sodnik g. Fabris je odpovedal. Mesto njega je sodil g. dr. Planin-šek iz Maribora. Pa poglejmo, kaj pišejo o njem včerajšnji listi: »Ponedeljek« piše med drugim, da dr. Planinšek, kar je razumljivo, v peklenskem ognju obeh nasprotnikov in pod vplivom navdušene publike v gotovih več ali manj kočljivih situacijah ni mogel odoleti simpatiji za svoje klubove barve. S tem nočemo reči, da bi moral biti rezultat z drugim sodnikom drugačen. Dr Planinšek je bil izredno strog in odločen. Vsekakor bi se dalo nekaterim njegovim odločitvam upravičeno oporekati. — »Mariborer Zeitung« pravi, da je gospod dr. Planinšek rešil svojo nalogo z redko mirnostjo im energijo. Kljub razburljivemu poteku igre je imel težko borbo v rokah ter so bile vse njegove odločitve dane z največjo sigurnostjo. — »Mariborski Večernik« pravi o dr. Planinšku, da je bil strog in objektiven. — Da takoj končamo s poročilom o športu v dravski banovini, omenimo še, da je zadnja prvenstvena tekma ljubljanskega I. razreda med Svobodo in Jadranom z 2 : 2 (1 : 1) ostala neodločena. Jadran pade torej v II razred. — Celjska prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki je s 4 : 4 (3 : 2) ostala remis.
V Beogradu so naši športniki dosegli dve zmagi, od katerih bo ena odjeknila di v zunanjem svetu. Naši odlični teniški igrači Schaffer, Fridrih in Radovič so v prvem kolu za Davisov pokal priborili proti Švedom vseh dosegljivih pet točk ter se torej s 5 : 0 kvalificirali za drugo kolo tega tekmovanja.
Zmagala je tudi naša nogometna reprezentanca. Toda te zmage nismo docela veseli, čeprav smo dobili v končnoveljavno posest krasni zlati pokal kralja Aleksandra. Naši so igrali slabo ter dosegli le pičlo zmago 2 : 0 (1 : 0). Tekma sama, kateri je prisostvovalo nad 9000 gledalcev, ni nudila posebnega športnega užitka. Pri marsikateri tekmi Ilirija : Primorje smo videli mnogo lepši šport nego pri borbi ju-goslovenske »izbran.e« enajstorice.
Prav zanimiv je bil stafetni tek jugo-slovenskih mest Avala—Dvor (približno 18 km), pri katerem je Ljubljana veljala kot favorit. Startalo je 6 štafet, in sicer 3 iz Ljubljane (reprezentanca, ilirijanska in primorjanska) in po ena iz Zagreba, Beograda in Maribora. Oficielna ljubljanska je bila sestavljena naslednje: Šporn, Slapničar, Kumer, Krevs, Žorga. Zmagala je zagrebška štafeta v času 1 : 06 : 57. Sledile so ljubljanska kakih 20 m za prvo, beograjska, mariborska, ilirijanska in primorjanska. O poteku štafete bi bilo omeniti: Sporn je predal na prvi predaji štafeto kakih 60 m za zagrebškim tekačem. Isto tako Slapničar. Kumer je zmanjšal razdaljo za 10 m. Zagreb je vodil skoraj do zadnje predaje, toda Krevs prehiti Zagrebčana in preda Žorgi 20 m pred zadnjim tekačem Zagreba. Žorga poviša razdaljo še za 50 m, toda pri Slaviji približno 1 km pred ciljem prične pešati in 20 m pred ciljem ga prehiti zadnji zagrebški tekač Tučan, ki reže prvi cilj. Žorga je še pred tekom tožil, da je zaradi bolečin v želodcu indisponiran, zaradi česar bi bilo umestno, da bi bil mesto njega tekel rezervni tekač.
Vršili sta se tudi dve kolesarski dirki, za juniorje na 30 km, za seniorje pa na 50 km. Največje zasluge, da so se vršili tudi kolesarski dirki, gre agilnemu kol. klubu Ilirija iz Ljubljane. Pri obeh dirkah sta zmagala Slovenca, in sicer na 30 km Mariborčan Rozman v času 59 : 32.2 in na 50 km Mariborčan Vesenjak v 1 : 44 : 04. Na 50 km je tudi drugo mesto zasedel Slovenec Valant iz Ljubljane.
Pri motociklistični dirki »Kilometer lan-ce« se je v seniorski skupini klasificiral kot prvi Grgac iz Zagreba, a v juniorski Mariborčan Kasinski.
T
torae Macfta, mz- Debedik Mutm. Kutin DanSo, Kock Mta, Konci Vtodšnir, Lok* Gafcrijei, Dofe-acs CM, SvMZS Mtoi inc. Oberejgner Mfoš, Poflur Borit, Potočnik Stane, Saocn Sava, T*oSt Metod, Wfasiak Oviri, Voočma Miro, Kodran Josip, Stfcmi Vida, Porbo Naode, Dolenc Silva, Rooatan Marij«, Rozman Sliva, Tratnflc Joža, Zore Mino, Bnkorvec Jelena, Bončar Ana, Bučar Tilda, Vidmar Vrtotor, Kiritovec Vladimir. Ponovno »e vertiicrratio: Gaberšek Hansi, Erbež-nik Brna, Jenko Ida, Jerina Miadena, Jum+es Ernest, Kem Srečko, Kol ar M ilan, Kovačič Peo-dor, Kcvfldič Leon, ing. Medved tvo, Memardi Cezar, Pimterič Ivan, Gratorijan Angelca, Prekoih Pranja, Dacat Marta, Sajovic F ran jo, Saocra Danilo, Sketelj hran, Soherban Sava, Šramei Bogomir, Trampuž Boris, Treo Majda, Zore Zora, Ogrin Marica, Ceroič Josip, Trama O sto®, Stn-piea Bojan, Domgan Danilo, Kovačič Oskar, 0®ri« Franjo, Storni Franc, Turna Zoran, Prektrh Vika, Knkovec Robert, Mikšič Mlade«, Tome Darinka, Bakarčič Leon, Jelašič Nevemka, Brecefi Marinka, Janeigaj Miro, Marc PaveL Menandi Gvido, Erbežnik Marija, Toroš Ljubo, Ko®eH Marjan, Pjpan Leon, Mihel Laoo, Amtosiewiecz Mira, Erbežnik Drago. Sirca Aitaira, Brece+i Marjan Živec Stanislav, Goljevšoek Boris, SuSteršič AdoJf, Doragan Nnša, Genmek Nada, Wilfan Dra-5ko, Žebre Dem eter, Bemetich-Tomasini Lizeta, JandU Milan, Turna Boris, Justin Joža, Otnrfba Jožica, Šttmra Fed.ja, BreceJj Alice, Lurader Niteo, Dekleva Nada, Tičar Marjan, Meier Dionizri, Dro-škovič Frairajo, Hock Lisi.
Sprejme se na znanje prijava ISSK Maribo«« r §!a«rshno JPSa in se tsw> preda JPSn v odločitev.
Odobri se po podsaveznern referenta predložen program in vrstni red tekmovanja za jnkn-sko i« semiorsko prveosttvo Jjrabljamskeea pJJvač-kega podsaveza v plavanjn, skokih in waiefjK>V> dne 18., 19. in 20. jtegjo. Program Je nasIedmS:
Petek poipoldne ob 17. nrv 1. jranior® 50 m Tvwjto semiSrnate, 2. Jnniorfce 50 ns prosto semi-finaie, 3. senioflS !00 m hrbtno seitF.fjitale, 4. se-niorke 100 m prosto semifioale, 5. semior.fi 400 m prosto semifinaie, 5. seniorji 400 m proeto se-mifinale, 6. seniorke 200 m prsno senKfnurfe, 7. imior$ 100 m hrbtno semrfeta-te, 8. jrmiorke M0 metrov hrbtno semifinale.
Sobo-ta dopoldne ob 9. ari: 1. Jauiutft 180 h prosto semifinale, 2. jtra»io.rke 100 m prosto setni-finale, 3. seniorji 1500 m prosto fšnale, 4. seniorke 100 m hrbtno semn€inaJe, 5. seoior$ 200 m prsno semifinale, 6. jnnioni 100 m prsno setni-finale, 7. jraniorke 100 m prsno semifeiafe, 8. senatorji 100 m prosto semifinafe, 9. seniorloe 400 m prosto finale, 10. Jraniotke skoki finale, vaterpolo jimiorji, vaitenpoio seiBoi Ju
Sobota popoMn« ob 15. turir: f. )uipm)l 90 m prosto finale. 2. jtmiorke 50 m prosto finale,
3.	seniorji 100 m hrbtno finale, 4. seniorke 200 ra prsno finafe, 5. jnn.iorike 100 m prsno finale, 6. Juniorili 100 m hrbtno finale, 7. seniorke 4 brat 100 m prosto finale, 8. seniorji 4 hnsst 200 metrov prosto finale, 9. jsmioirf! skoki Enale, 10. vaterpolo jmiorii, water!potlo seniorji.
Nedelja dopoldne ob 9. nri: 1. jranioT^i 4 fcrait 50 metrov prosto finale, 2. jraniorke 3 brat 50 m mešamo finale, 3. seniorke 3 krat 100 01 mešano finale, 4. seniorji 400 m prosto finale, 5. seniorji 200 m prsno finale, 6. Juniorg 100 m prosto finale, 7. jiuniorke 100 m hrbtno finale, 8. seniorji skok iz stolpa finale, 9. seniorke skok iz stolpa finale, 10. vaterpolo junioTji, waterpoio seniorji.
Nedelia poipoldne ob 15. uri: 1. jmnioTke 4 brat 50 metrov prosto finale, 2. jumiorji 3 krat 1C0 m mešano finale, 3. seniocrke 100 m prosto fnale,
4.	senionji 100 m prosto finale, 5. jnnšoirke 100 m prosto finale, 6 juniorn 100 m prsno finale, 7. seniorke 100 m hrbtno thtafe, 8. •©morji 3 brat 100 m mešano finale, 9. seniorke skoki iz deske finale. 10. seniorji skoll!( z deske finale, vaterpolo jvniorji, vaterpolo seniorji.
Da ne bo zamere! V »Ponedeljkovem«
poročilu o tekmi med Mariborom in Ilirijo v Mariboru so se vrinile pri telefonskem prenosu nekatere netočnosti, med katerimi je treba popraviti v poteku igre, da ISSK Maribor po doseženem 4. geriu nikakor ni popustil, temveč obdržal vodilno vlogo do konca igre. Tudi odstavek o ljubljanskih gostih, ki so se baje zgubili z igrišča itd., se je vrinil v poročilo po nesporazumu, ker je Tes nasprotno, da so vsi gledalci z napetostjo in navdušenjem sledili zanimivi borbi do zadnjega udarca, — L. S.
Službene objave LPP
(Iz seje z dne 28. aprila 1930.)
Vzame Se na znanje, da SK Ilirija odjavlia verificirane plavaiče: Kastelic Gabrijel, Cešnovar Kari, Samotrčan Matos, Preimelj Alfbert, Jerala Fran, Zupančič Gabrijel, Zupančič Lado, Potokar Milan, Dolenc Iza, Laipaine Milan, Labajmer Ivan, Saiplja Ina, Cerne Olga, Pmsit Alojz, Kavšek Ivo, Golob Vladimir, Terjan Maks, Kotman Janez, Adamič Bojan, Poschel Hirjjo, Vavipotič Bruno, Kodak Ciril, Pa.yer Slavko, Pipenlbaclier Gojko, Lorant Liza, Lorant Truda, Zuipančič Helena, Pečnikair Franc, Sever Marjan, Flegio Josip, Kassig Ruidolf, Vidmar Anton, Jerina Ivan, Banko Viktorija, Ro-var Ivan, Kolacio Mffluttiii, Kolač io Dušan, Novak Franc, Novabovič Niko, Medveš Draga, Ma®d.ič Pavel. Ponovno se verificirajo: Bončar Marica, Braidač Zorka, Dečman Mihaela, Doilenec Simona, Dovč Stana, Fritsch Irena, Jenko Vera, Jereb Milka, Košak Davorina, Kosec Fraoja, Pieško Dra,ga, Pretner Bogi, Sever Zlata, Škralj Danica, Skiulj Ruda, Tratoik Manila, Urbas Irena, Wohl-fant Ivica, Zebre Torštoa, Haim Afficjzijai, Antosie-wiece Henrik, Antosiewiecz Milan, Bradač Frane, Cerček Edvard, DoJhar Štefan, Gore i č Franc, Fritscb Ervijt, Grik Ludvik, Gregorčič Alojzij, Hartunan Mifloo, Jamnik Jože, Jenko Boris, Jereb Mirko, Jesih Jaifij, KlemenčiC Maks, Kopač Vinko, Kondefič Srečko, Kramar Aloteij, Kramaršič Božo. Longjrke Bogomir, Lovrcočič Marico, Martine Franc, Medved Anton, Otrdba Stane, Payer LecpoM, Peče KamSo, Pollak Jean, Pukl MiTSoo, Sever Igor, Sennjg Jo35e, Seranig Stane. Sušter-šič ZMonko, Stepišnik Milan, Tiurnšek Viktor. Vj-rant Janez, VoJkar Alojzij, Za^ec Rado, 2van Ludivag, Stroad Eaoo.
Radio
IZVLEČEK PROGRAMOV
Torek, C. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gtasba. 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13-30: Poročila n dnevnikov. — 117-30: Koncert radio - orkestra. — IS-30: iz socialne fizike.
—	19: Kafijanščina. — 19.30: Ruščina. — 20-Prenos opere n Za.greba. — 22: Napov«d časa in poroč3a. — 22.15: Koncert ra«Eo - orkestra.
Sreda, 7. maja.
LJUBLJANA: OpoMaaska program o«tpade. — 1(7JO: Koncert radio - orkestra; vmes »aanoreke pesmi. — 18.30: OtroSki kotiček. — Podobe 'ti slovenske Eterarne z®odovine. — 19.30: Prenos rt Prage: Janaček: »Zapiski fiz mrtjvc®!. doma«. — 22: Napoved časa in poroSJa.
BiEOGRAD 10-30: Reprodiucirana glasba, -r-12.45r. Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Koncert na vioBno in kitaro. — 19,30: Prenos opere is Praige. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio - kvarteta. — ZAGREB 1230: Reprodnctrana gtasfca. — 17-30: Koncert radio - orkesrfra. — 19JO: Prenos opere « Prage. — 22j10s Ton^tt-sfca ztasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 1930: Prenos opere iz Brna. — 2130: Zamorce pesmi. — BRNO 16JO: Koncert iz Prage. — 1930: Prenos iz gfledaiiSča: opera »Za-pisM mrtvega itoma«. — VARŠAVA 17.«: O-kestraten koncert. — 20J5: KJavinski faoncert iz Katccvoc. — 21.25: VioKaske ASadbe. — 23: Godba m v*es. — DUKAJ 12: Opoldanski koncert. _ 1630: C8a*ene pratr^ice. — 1«: Koncert orkestra. — 30: Večer arij ta pesmi. — Jaar • band. — BteWL!N F6.90: Zabaven progTam. — 19: Koncert orkestTa. — 2030: Shibolgra. — Oodba za ptes. — FRANKPURT 16: Koncert ta Sturt-2«rt«. — 1930: Koncert na c*re. — 20: ScJitfie*-iew» vralwiL — 2il; Program ta Stratega rta. — LANGHPBrajO I730s Koncert kemorne glasbe.
—	Koncert orkestra. — 2il : Zabaven program. —	koncert te pSes. _ STUTT-OAJ^T »: Popoldanski koncert. — »30: Ves program ta Franfctonte. — 21: Blerlejeve skladbe. — BUDIMPEŠTA 9.1S: Dopoldanski koncert.
—	1730: Popoldanski koncert. — 19,10: Konoert ®oBstwr. — 20.10: Večer madžarsikih pesmi. — 3136: LaMca g(asba. — 23: Reprodiucirana glasba. — RUM 17.30: Koncert m četo. — 21.02: Večer« hoocert,
ir-Tim? 7 ---------j--tm-n................ --.....- ~ --'- TofcffČ, t. 1930
--------T »JUTRO« St 103^ seeš
KULTURNI PREGLED
Organizacija naših prirodo• slovcev
Že 41 let izdaja Hrvatsko Prirodo6lovno Društvo svoj znanstveni »Glasnik« in že_ 20 let ljubiteljem prirode namenjeno »Priro-dn«. Ogromno je delo, ki ga je v tem času društvo izvršilo; med jugoslovenskimi znanstvenimi društvi mu nesporno lahko priznamo prvo mesto.
Slovenski prirodoslovci doslej svoje organizacije sploh niso imeli. Nekaj društev se je posvetilo posebnim nalogam; v našem centralnem znanstvenem društvu — saj tako smemo objektivo označiti Muzejsko društvo _ pa so prirodoslovci korakali skupno z zgodovinarji, arheologi itd.
V današnji dobi dalekosežne delitve dela in razmaha prirodoznanstva ta arhaična enotnost ni bila več na mestu. Po tnletaem trudu sta ee v skupnem okviru Muzejskega društva osnovala dva strokovna odseka, pn-rodoznamtveni in zgodovinska. ^
Prirodoznanstvena sekcija je ze sklicala svoje člane na prvi sestanek in razgovor o delovnem načrtu sekcije. Taka sestanki se bodo redno vršili vsak prvi petek v mesecu. Vršila se bodo predavanja iz raznih pn-rodoznanstvenih strok, demonstrirali se bodo zanimivi objekti in poizkusi, predlozua se bo novejša znanstvena literatura.
Svoj »Glasnik« bo sekcija redno izdajala. V zameno za »Glasnik« dobiva Muzejsko društvo do 150 znanstvenih časopisov, ki so članom v knjižnici tukajšnjega muzeja na razpolago.
Članarina znaša 30 Din. Vse interesente vabimo k pristopu. Informacije se dobe na zoološkem institutu univerze.
Kaj je z našo ljudsko knjigo?
Če govoriš s prijateljem iz srbskih in hrvaških krajev o slovenskih kulturnih razmerah, se ne more dovolj načuditi, ako mu našteješ naše knjižne družbe in poveš nakiado njihovih izdaj.
— Pa še tožite o krizi knjige in o kulturni brezbrižnosti vašega ljudstva! — mi je dejal oni dan hrvaški kniževnik. — Mi bi si vse prste oblizali, če bi lahko spravili toliko knjig med ljudstvo!
Tudi število naših revij in njih naklada vzbuja začudenost in optimistične izjave.
Če pa prebiraš naše literarne mesečnike, dobiš drugo sliko o značaju in pomenu teh knjižnih družb, zlasti še o Vodnikovi dTuž-bi, ki je dala na svitlo Levstika, Kozaka, Bevka. Laha i. dr. Kritiki vprav tekmujejo, kako bi bolj podčrtali slabe strani ljudske knjige. Nihče se ne zamisli v vprašanje, zakaj družbe ne izdajajo boljših ljudskih leposlovnih knjig? Nobeden ne pomisli, da je že to nekaj, če n. pr. samo Vodnikova družba pošlje med maso 72.000 knjig na leto. Literarno delovanje Vodnikove družbe ni samo zadeva čiste literature in njenih sicer precej raznoterih meril, marveč je v veliki meri zadeva narodne prosvete. Za narodno prosveto pa pomeni vsaka količkaj dobra knjiga, ki pride med ljudstvo, neko pozitivno dejanje. Nihče ne more trditi, da ne bi tudi najslabša pripovedna knjiga Vodnikove dražbe biia boljša od povprečne nemške zabavne literature, ki se pri nas še vedno na veliko čita.
Toda zadeva je taka: Pri Nemcih ne bo nobena resna literarna revija na dolgo in široko razpravljala o zabavnih knjigah, ki so namenjene najširšim slojem. Tam smatrajo. da imajo tudi take knjige svoje mesto v življenju in da mnogi inteligentnejši čitatelj s čitanjem lahkih knjig dospe k bolj literarnim, bolj umetniškim knjigam. Pri nas je drugače. Spretnih, res dbbrih pripovednikov, ki bi pisaii tako, da se povprečen čitatelj ne bi dolgočasil, imamo malo. Zaredilo pa se je polno duhovitih, z vsemi merili oboroženih kritikov, ki pohlepno planejo po ljudskih knjigah, ker nimajo drugega boljšega gradiva.
Gg. Finžgar in dr. Lah sta morala nedavno javno zavrniti pregorečo duhovitost nekaterih mladih gospodov, ki jim je življenje in čuvstvovanje naše množice povsem tuje. Jedro vprašanja ni torej y tem ali naše knjižne družbe res hočejo dajati svojim članom samo take knjige, kakor jih dajejo. Ne, naše knjižne družbe nimajo izbire. Naša literatura producira manj, nego danes že znaša dejanska potreba. Ta minus se ne tiče samo kakovosti, marveč celo količine. Tam. kjer ni izbire med dobrim in boljšim, ni moči dati najboljšega!
Edin pameten predlog je ta, da naj se izdajajo prevodi dobrih tujih knjig. Toda
Poceni in vendar najboljša je
Severfeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.
Velikost	Najboljši
185 X 78	materijal.
Cena 570 do 850, po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2.
Jeanne Leubo:
Odprte oči
Stopali sta hitro, skoraj sta tekli, 'gnani od svojih različnih jez. Siva no* vembrska megla je ležala na ulicah provincijalnega mesta. Vlažni večer se je umikal noči.
Pred vrati njunega stanovanja je go« spa Sherminova porinila hčer naprej s sunkom v rame in je potrkala.
Ko sta prižgali luč, sta si stali na« sproti, z obrazom proti obrazu, sovraž« ni druga drugi, razljučeni in razburjen ni. Bili sta kakor dve sestri rivalinji.
Roke so jima drhtele, ko sta si sne? mali klobuk, in plašča sta jima padla na isti naslonjač.
Hči se je vsedla; mati je stopala po scebi sem in tja, da bi ji prešla želja do pretepanja, ki ji je vrela v žilah; stopajoč, je ponavljala iste besede ka« kor prej:
»NesTečnica! Nesramnica! Nikoli ni« sem pričakovala tega od tebe! Jaz, ki sem žrtvovala po smrti tvojega očeta vse, da bi te vredno vzgojila, da bi te napravila za pošteno dekle, dobro par* tijo, častito ženo, kakor se spodobi... In sedaj kaj si? Kar so druge... Res je bilo treba, da sem te našla v javnem vrtu, na sestanku s podležem, ki te je
težko je najti romane ali povesti, ki bi 1.
ne presegali 6 — 7 tiskanih pol, 2. bili po snovi in obliki zanimivi in koristni za našega povprečnega čitatelja. Teoretično se vidi zadeva dbkaj preprosta, če pa začneš konkretno izbirati, meriti in presojati z ozirom na okus in zahteve našega čitatelja, uvidiš, da je izbera tudi tu precej težka in zapletena. V pisarni ljudske knjižne družbe bi našel precej gradiva za spoznavanje okusa desettisočev. Ne pozabimo, da se slovenske literarne knjige izdajajo komaj v 1000 — 3000 izvodih in se vzlic temu prodajajo le prav počasi. Desettisoči pa zahtevajo drugačno knjigo kot tisoči (pri velikem narodu je enako, ie številčne proporcije so drugačne). To velja v enaki meri za prevod in za izvirnik! Kako pa je s prevodi novejših pisateljev po uveljav-ljenju haaške konvencije — nu, to je poglavje za se...
Slovenski kritiki so nam povedali, da imamo sila malo literarno dobrih knjig med našimi ljudskimi knjigami! Zdaj je čas, da povedo še slovenski pisatelji, zakaj jih nimamo? Ali bodo hoteli? Kje je vzrok, da so vzlic lepim nagradam še vedno prevodi — zadnja nada in uteha?!
Imamo stotine ljudi, ki hočejo tako domačo knjigo, ki bo na sodobni višini. Dajte jo! Imamo desettisoče ljudi, ki hočejo tako domačo ljudsko knjigo, ki bo čitatelje še bolj navdušila za čitanje. Dajte jo! Razpisane so nagrade. Tekmujte. Dajte nam knjige, ki ne bodo samo »ljudske« — radi bomo opustili to razlikovanje — marveč, ki bodo umetniške in vendar solnčno jasne, zanimive, mikavne, koristne in vrhu tega še naše. Poudarjam: Ljudsko ienjigo hočemo zato, ker smatramo, da je knjiga, ki jo radi čitajo desettisoči, ki izide v nakladi 20.000 ali še več izvodov, kulturno^ socialno znatno vplivnejša in izvršuje večje poslanstvo, nego leposlovna knjiga, ki jo čita komaj nekaj sto ljudi.
Problem dobre pripovedne knjige ne zanima samo literatov. Zanima knjižne družbe, zanima ljudsko-prosvetne delavce, zanima vso našo javnost. Imamo kritike z natančnimi, prenatančnimi merili za dobro knjigo, a nimamo baje — kakor nas prepričujejo — avtorjev dobre domače knjige za naše desettisoče!	Spectator
Nova knjiga o svetovni vojni
Med leposlovnimi spisi o svetovni vojni ki so izšli v zadnjem času, ko se je literatura te vrste neverjetno razbohotila in priljubila, vzbuia posebno pozornost roman Theodoria Pliviera »Oie Kaisers Kulis t. Vsi dosedanji vojni roman; so nam najraje slikali vojno na kopnem, Plivier pa ie opisal vojskovanje na morju.
Pisec je skoraj izčrpno orisal razmere .n življenje nemške vojne mornarice med svetovno vojno. Niegovi spisi se dokaj razlikujejo od številnin doslej objavljenih del o tem predmetu. Plivier je eden tistih mnogoštevilnih mož, ki so bili nevede in nehotč zapleteni v strašno tragedijo človeštva XX. stoletja, ki so šli v vojno službo, ker je bil tak ukaz in se mu niso mogli izogniti. Za vojaško službo ni imel zanimanja, kamoli da bi z veseljem izvrševal naložene mu obveznosti. Zat® je bil ves čas brezbrižen nasproti voditeljem in akterjem velikega pustolovstva, zaradi katerega bodo morali delati pokoro še trije nemški rodovi. Vse delovanje teh z zlatimi portami našemljenih voditeljev je opazoval takoj spočetka z zdravim kriticizmom povprečnega mornarja ;n je podal v svojih zapiskih verno sliko, kako so sodili o delovanju svojih voditeljev tisoči brezimenih mornarsko kulijev, ki so se počasi iz mož-junakov pretvarjali v upornike, ki le čakajo pravega trenutka, da zamenjajo cesarsko zastavo s praporom revolucije.
Knjiga je prva verna izpoved nemškega mornarja o njegovem živlienju, trpljenju in umiranju na velikih in malih ter na pomožnih bojnih ladjah. Plivier nič ne psuie tudi ne piše z vidno tendenco, ker je preveč sposoben -pisatelj, da bi se bil posluževal tako vsakdanjih sredstev, ki jih le prepogosto najdeš v vojni literaturi. Njegovi opisi pomorskih bitk, obstreljevanja, zadetkov v oklopne stolpe, kjer je v hipu izdihnilo 80 mož in zgorelo v pepel kakor v kre-matoriju, pa pogina stražnih ladjic, njegove slike samotno strahotnega umiranja v plavalnih pasovih, razstrel.ievania zapuščenih pomorskih kolosov in pospravljanja žrtev pomorskih bitk iz poškodovanih jeklenih trdnjav, očitujeio uprav tragično veličino.
Zanimivo je, da Plivier kot navaden mornariški kuli očita vrhovnemu vodstvu nemške vojne mornarice iste pogreške, kakor jih zasledimo tudi v delih nacijonalno usmerjenih nemških mornariških piscev.
poljubljal na usta! Bog ve, koliko ljudi te je videlo pred mano! Bog ve, kak« šne govorice bodo krožile po mestu! Nesramnica! Da vaju nisem zalotila, ko sta se poslovila, bi tistega gizdalina oklofutala! Srečo je imel, a bom že zvedela, kdo je bil! Naj počaka! Mala idiotinja! Da greš kakor kakšna delav* ka s prvim moškim, ki ti pride naproti in se ti slini! Kako moreš biti neumna v tolikšni meri?«
Hči, koanaj dorasla plavolaska, je bi* la z nogami, stiskala je zobe, obraz ji je bil sovražen in ves bled od jeze.
»Odgovori torej! No! Pripoveduj o svojem lepem doživljajul«
»Ničesar mi ni treba pripovedovati.«
»Ničesar ti ni treba pripovedovati? Res ne? Bomo videli!«
Gospa Sherminova je sedla njej na« sproti.
»Ali je dolgo, kar traja... ta ljube« zen?«
»....«
»In kdo je tisti dečak? Komij? Pi« sarniški nameščenec? Ne? Sluga?
»....«
»In te ni sram, ti dobro vzgojena
meščanska hči, ki bi ti bilo samo izbi* rati v našem družabnem krogu? Ti, ki ti je komaj osemnajst let! Ali te ni sram, da si se ponižala do potepuha?«
Predvsem se strinjajo U oStki ▼ tem, Ja ie vrhovno vodstvo zamudilo izrabiti cb pravi priRki ogrone ener£jje, Iri so bile zbrane v nemški mornarici v prvih vojnih letih in se je zadovoljilo s taktiko opreznega čakanja in malih prestižnih spopadov-; z njo je počasi, a tem gotovejše popolnoma ubilo slehem polet In pregnalo iz mornarice vojnega duha.	V—č.
Iz kronike
Momčilo Nas t as i je vič, ki je že znan in priznan kot pesnik in pripovednik, je spisal novo dramo, ki ee imenuje »Gospodar Mladenova kči«. Pisec je svoje delo sam označil »mračna komedija«. V njem je mnogo tajinetvenega, mističnega. Ko bo drama objavljena, bomo lahko izpregovo-rili o nji kaj več. Že danes pa lahko trdimo, da bo v vsakem primeru zanimiva. Osebe so vzete iz najbolj vsakdanjega sveta, toda njih dejanja in besede prihajajo iz podzavesti in nas kajkrat čudno osupnejo. Široki sloji se ne bodo mogli zanjo navdušiti, zadovoljila pa bo ljudi bolj spiritualnega občutja.
Zveza poljskih leposlovcev v Varšavi, ki ji načeluje romanopisec Smolarski, je začela voditi propagando za slovansko kulturno zbliževanje. Doslej je priredila češkoslovaški in jugoslovenski večer. Oba večera sta bila dobro obiskana.
Zaradi pospeševanja lepe knjige so nemška založništva določila posebno komisijo, ki je imela izbrati petdeset najlepše opremljenih knjig. Te dni so bili objavljeni naslovi teh petdeset knjig, ki jih je komisija izbrala izmed 70 tisoč raznih izdaj. Ob istem času so Čehi upeljali podrobno akcijo za 30 najlepših čeških knjig.
V	Pragi se vrši mednarodni učiteljski teden. Drugega dne je bila posebno zanimiva razprava o laiški šoli, pri čemer se je kon-statiralo, da se češko in francosko stališče o verski nevtralnosti šole docela ujema.
V	nedeljo je bil v Marseillu odkrit velik spomenik slevnemu francoskemu pesniku, avtorju »Cyrana de Bergeraoa«, Edmondu Rostandu.
Predsednik Češke akademije Josef Zu-batv je slavil minuli teden sedemdesetletnico. Zubaty je znamenit jezikoslovec.
Violinist Karlo Rupel, ki nadaljnje svoje študije v Parizu, je dne 30. aprila nastopil na koncertu jugoslovanske glasbe, ki se je vršil pod pokroviteljstvom ministra Spalaj-koviča v Parizu. Izvajal je Konjovičevo »Igra udovica« in Milojevičev »Srj>ski ples«. Na istem koncertu so bile izvajane tudi »štiri klavirske skladbe« L. M. Škerjanca (pianistinja S. Halle) in razne slovenske pesmi, ki jih je interpretiral operni pevec M. Pugelj. Narodne pesmi je pela ga. P. Pavlakovic, operna pevka iz Zagreba, jlese pa je izvajala gdč. N. Kruna. beograjska plesalka. Violinist Rupel je tudi nastopil 27. aprila na koncertu, ki sta ga priredili skupini dijakov male antante in Poljske, in prav tako na svetosavski proslavi dne 9. februarja t. 1.
Poljsko gostovanje v Beogradu. Naš beograjski dopisnik nam poroča - Kot nekak pre-ludij proslavi poljskega narodnega praznika se zdi gostovanje ge Eve Bandroivske in g. Antona '.Vronskega. G«. Baiidro\vska je pela sopraaske in koloraturne partiie v »Tra-»Tiali<. »RigoieKu« in >3eviljskem brivcu« g VVronski pa tenorski partiji v obeh operah. Ga. Bandro^ika je občinstva nenavadno ugajala in ploskanju ni bilo kraja ne konca. Poje odlično, ima zelo dobro šolo, lepo kolo-raturo in močno višino. Poje naravno in igra dobro. Glas ji je svež in lahko izrazi odtenke. G. Wronski daleč zaostaja za njo. Ka* igralec je dokaj neizdelan, kar se je opazilo zlasti v prvih dejanjih »Traviate«. V poznejših nastopih se je malo popravil. Ima sioer fin, a šibek glas. Višine mn niso dovelj močne, kaže pa dobro šolo. Ker je Se mlad, se zdi, da ima še lepo tenorsko bodočnot. Beograjsko občinstvo je oboje gostov toplo sprejelo — ne saimo iz slovanske kurtoazije, marveč tudi zato, da pokaže iskre.io priznanje lepi, zreli umetnosti ge. Bandrowske in prikupnemu trudu g. Wronskega.
Slovenski likovni umetniki r avtoportretih. Umetniški salon Mihe Maleša v Ljubljani je praskar izdal eenjo desetih razglednic z avtoportreti naslednjih -likovnih umetnikov Pirnat, Pilon, Cuderman, Maleš, Kos, Pruschek, Jakopič, Šubic, Sirk in Čargo.
tŽenski svet«. Prejeli smo 5. številko »Ženskega sveta«. Polog modne priloge vsebuje list naslednje literarne prisj»evke: Obraza in duše: Napoleonova mati (Josip Turk), Gospa Marina (Anka Nikoličeva), Stritarjeva pisma L/ujizi Pesjakovi (Obj. Avg. Pirjevec), Slovanske umetnice: Kar-mela Kosovelova (Milena Mohoričeva), Mati, pesem (Anica), Moja mati, odlomek iz spominov (F. šaljapin), Materin god (Ljuba Prennerjeva), Mati, ki čaka in plaka (Ivan Zoreč), Polednji objem (I. Dolar), Nazaj k materi (Dr. K. Ozvald, univ. prof.). Pozdrav z onega sveta . . . (Vida P.), Tašči v slovo (Marija B.), Materinski dan. Žene aa izseljence, Izvestja.
Zadela je ranljivo točko: mični obra« zek se je izzivajoče dvignil:
»Ni potepuh, ne komij, ne sluga... Spodoben mladenič je.«
»Res?« se je zasmejala mati porog« ljivo. »Tako spodoben? Spodoflben, a ne pošten!«
Dekle je bila šibkejša in je zajokala.
»Je pošten „.. ljubi me.«
Potem je zavpila v živčni razburje* nosti: -
»Da, da, da! Ljubi me! Le skomigaj z rameni: ljubi me... ljubiva se ...«
»Ljubi te? Neumnica! Misliš, da bi ravnal tako? Da bi te najprvo kom« promitiral? Če bi te ljubil, bi se po« mujal, da se seznani z mano, da bi se spodoibno srečaval s teboj. Misliš, da se bo hotel poročiti s teboj? Zapusti te, komaj da te onečasti. Zanj nisi več nego navaden plen.«
»Ne! Ni res!« se je dušila mala v svojem robčku. »Ni res! Rečem ti, da me ljubi! Ne more živeti brez mene, obožuje me.«
»Koliko časa?«
»Sest -tednov.«
Gospa Sherminova se je grenko za»
smejala.
»Šest tednov! In koliko voljnih de« klet drži istočasno v svojih krempljih? Oboževati jih mora lepo število.«
Kot« mnrikalij«. Pravkar sta fcSH <fve koračnici po slovenskih narodnih motivih v priredbi Janka Gregorca za klavir. Prva uporablja pesem >Oj ta soldaSki bobeo«, druga pa »Rasti, rasti rožmarin«. Cena vsake je Din 4.—, naroča in dobi se v Matični knjigarni.
Janačkova poslednja opera >Ii mrtvega doma«. Brneko gledališče je minule dni uprizorilo poslednje oj>erao delo pokojnega češkega skladatelja Leoša JanaSka »Z mrtve-ho domu«. Libreto je prirejen po znanih »Zapiskih iz mrtvega doma« F. M. Dostojevskega. Opera je imela lep uspeh in se bo po vesteh iz Prage uprizorila tudi v Nar. di-vadlu.
Nadaljevanje vojnih romanov. Pisec vojnega romana »Der Krieg« (Vojna) L. Renn, znani Remarqueov tekmec, je spleal nadaljevanje tega romana, v katerem se bavi z zme-
Zoper odločbe (rešitve in odredbe) ministrstev ie dopustna le tožba na državni svet, ne na tožba na upravno sodišče, in to brez razlike, je li ministrstvo odločalo v prvi ali drugi stopnji. A 2/1923; A S/1924.
Pritožbe na višje upravno oblast™.
Zoper prvostopno odločbo upravnega ob-lastva je le tedaj dopustna neposredna tožba na upravno sodišče, odnosno na državni svet, kadar ni višje upravne stopnje, ali kadar zakon izrecno izključuje pritožbo na višje upravno oblastvo. To velja zlasti za prvostopne odločbe ministrstev, dalje tudi za prvostopne odločbe banske uprave v poslih, ki jih opravlja v izvrševanju banovinskega proračuna. V ostalih slučajih je zoiper prvostopno upravno odločbo dopustna le pritožba na višje upravno oblastvo.
A 9/1924; A 317/1928: A 144/ 1929. Pritožbe »oper odločbe občinskih oblastev.
Županstvo (župan, starešinstvo, mestni magistrat) in občinski odbor (občinski svet) sta le različna organa ene in iste samoupravne edinice. Kateri izmed teh dveh organov odloča v prvi stopnji, to določa občinska red, odnosno špecijalni upravni zakoni. Ker je občinska oblast le ena sama oblast, odloča ne le o pritožbah zoper prvostopne odločbe občinskega odbora, nego tudi o pritožbah zoper rešitve in odredbe županstva nadrejeno državno nadzorno oblastvo. To pa ne velja za slučaj, da županstvo v smislu zakonskih določb le sumarno odloča in je zoper dotično začasno odločbo (n. pr. plačilni nalog) v izvestnem roku dopuščen ugovor na občinski' odbor, ki nato šele redno ugotovitveno postopanje uvaja in na prvi stopnji odloča. Možnost neposredne pritožbe zoper odločbo županstva na državno nadzorno oblaiatvo pa v stvareh lastnega občinskega delokroga ne izključuje, da ne bi smel občinski odbor dajati županstvu interna navodila in ga sploh nadzorovati
A 124 in 136/1929. Pritožbe državnih oblastev zoper razsodbe upravnega sodišča.
Državno upravno oblastvo, ki se pritoži zoper razsodbo upravnega sodišča na Državni svet, mora pritožbi priložiti odobritev pristojnega ministra. Odobritev se mora priložiti v originalu, nanašati ee mora na dotično konkretno razsodbo in izdati jo mora pristojni minister sam ali oni, ki ga na osnovi zakonitih predpisov zastopa v izvrševanju dolžnosti na zunaj. Pritožbe, ki jim ni priložena talca odobritev, upravno sodišče z odlokom zavrne, ne da bi jih predložila Državnemu svetu.
A 70/1924.
Kje in v katerem rokn je vložiti pritožbe zoper razsodbo npravnega sodisea.
Pritožbe zoper razsodbe upravnega sodišča se morajo v roku 15 dni od dne, ko ee je prejela razsodba, vložiti pri upravnem sodišču. Pritožbe, ki dospejo na upravno sodišče po preteku tega roka, bodisi iz razloga, da so bile sploh prepoano vložene, bodisi, da so bile vložene neposredno pri Državnem svetu ali pri upravnem oblastvu in bile šele po preteku pritožnega roka odstopljene upravnemu sodišču, zavrne pravno sodišče kar z odlokom.
A 127/1924; A 242/1928.
Stroški postopanja pred upravnim sodiščem.
Po čl. 35. zakona o upravnih sodiščih sme upravno sodišče obsoditi na plačilo stroškov postopanja pred upravnim sodiščem edinole tožitelja, ako se njegova tožba zavrne, nikakor pa ne toženo upravno oblastvo, čigar odločba se razveljavi, ali soudeleženo stranko, ki jej je razveljavitev upravne odločbe na škodo.
Toženo upravno oblastvo ali soudeležena stranka, ki bi jej bila razveljavitev upravne odločbe na škodo, mora svoj zahtevek za povračilo stroškov uveljavljati najkasneje pred zaklijučitvijo javne razprave, ako pa
dami meSčanske vojne ▼ Nem®JI. B4mt, H-
gar junaki so v »Vojni« pokorni vojSSaki ▼ službi nemškega imperializma, Je v zadnjem času obrnil plašč m postal komuna*. Zato očituje njegov drugi roman precej drugačno tendenco nego prvi. Tudi Ernst Glaeser, pisec znanega romana »Svetnik 1002«, je spisal roman o povojnem času z naslovom »Der Wiederaufbau«. Da piše tak roman tudi Remarque, smo že zabeležili. * Srpski književni glasnik je priobčil v pravkar izišli majniški številki esej Todora Manojloviča »Duh i sudbina romaniizma« in njegove prevode nekaterih romantičnih pesnikov. Dalje prevod iz >Renaissance« Val-terja Petra, pregled slovaške književnosti iz peresa St. Krčmaryja, članek o begu z vasi dr. Dragoljuba Jovanoviča in razne sestavke v vezani in nevezani besedi noleg pregledov in beležk.
nd javne razprave, ob svojem zaslišanju aB povodom svoje izjave o tožbi.
A 48 /1926- A 82 in 93/1927; A 242. 318 in 360/1928; A J0/1929.
Odmera stroškov advokata.
Upravno sodišče ni pristojno, odmeriti višino nagrad, ki jih naj dobe javni pravni zastopniki za svoje delo kot zastopniki strank pred upravnim sodiščem od svojih pocbla-stiteljev.
A 22/1924.
Osporavanje izvršilnih odločb.
Zoper .akte upravne izvršbe, ki se izdajo na osnovi izvršnih upravnih odločb (j. pr. izterjevanje zapadlih davčnih_ zneskov") in odločb rednih sodišč (n. pr. izgon iz države), je v upravnem postopku pritožba na višje upravno oblastvo in tožba na upravno sodišče nedopustna le v toliko, v kolikor gre za način izvršitve, nikaleor pa ob priliki upravne izvršbe nr več dopustno, da se osporavajo odločbe, ki jih je izvršiti.
Isto velja za druge izvršilne upravne odločbe, ki se glede podrobnejših vprašanj izdajajo na osnovi upravnega akta^v glavnem vprašanju. Tudi te izvršilne odločbe se smejo osporavati le zaradi vprašanj, ki so predmet drugega konkretnejšega upravnega akta.
A 41/1927; A 363 in 364/1928.
Odgoditev izvršitve osporavanega upravnega akta.
Upravno sodišče ni pristojno odgoditi izvršitev upravnega akta, ki se je s tožbo na upravno sodišče osporaval. Po čl. 36. zakona o upravnih sodiščih sme le loženo upravno oblastvo po tožiteljevi prošnji odgoditi izvršitev osporavanega upravnega akta do končne sodne odločbe, če to dopušča javni interes ali če bi prizadela izvršitev prosilcu škodo, ki se ne bi dala popraviti.
A 41 in 90/1927; A 323 in 325/1928 Kompetenca za odločanje o privatnih pravicah.
Pri privatnih pravicah je razlikovati med vprašanjem o nastanku in prestanku in vprašanjem o učinkih teh pravic, ter je pri prvem vprašaju treba preiskati, ali je dolina privatna pravica nastala, odnosno pro-stala po javnopravnih ali privatnopravnih oredpisih, pri drugem pa. ali je trebi odločati o privatnopravnih učinkih pravice (o vsebini te pravice po privatnopravnih predpisih) ali o njenih javnopravnih učinkih (o jčinkih po javnopravnih predpisih). Ako ni izrecnih predpisov, ki kom peten "O -Iru-2ače urejajo, odločajo o nastanku, prestanku in učinkih po javnopravnih predpisih upravna oblastva, o nastanku, prestanku in učinkih po privatnopravnih predpisih pa redna sodišča.
A 138/1929.
Obrazložitev upravnih odločb.
Ako so razlogi upravne odločbe za stranke povsem brezpomembni ali če gre za take stvari, glede katerih postopa upravno oblastvo v vsakem oziru po svobodnem preudarku, ni treba navajati ne pravnih, ne dejanskih okolnosti. Ako ne gre za tako odločbo, a bi objava dejanskih okolnosti (odločilnih činjenic) ne bila v javnem interesu in ne gre za stvar, ki se tiče strankinih pravic, eme izostati objava vseh dotienih dejanskih okolnosli, na katere se odločba opira, vendar 9e morajo navesti vsaj abstraktni pravni predpisi, ki se uporabljajo. V ostalih slučajih je treba odločbo obrazložiti glede pravnih in dejanskih okolnosti.
Odločita, ki ni tako obrazložena, je ne-dostatna. Ta nedostatek je bistven, ako se je stranki s tem brez njene krivde odvzela možnost, da v upravnem pritožnem postopku ali v upravna o - sodnem postopku uspešno uveljavi svoje pravice, a nebistven, ako stranka zaradi nezadostne obrazložitve ni ovirana v iskanju pravice pred višjim upravnim oblastvom, odnosno pred upravnim sodiščem.
A 92/1924; A 51/1926; A 267 in 330/1928; A 99/1929.
To je bilo znamenje za upor. Mala je planila kvišku, nje še otroški obraz se jc postaral za deset let; zdela se je kakor samica, ki brani lastnega samca uporno proti vsemu svetu. Vstala je, pesti so ji trepetale na mizi; ni vpila več, govorila je težko in odločno, sklo« ■njena naprej, s srepimi očmi.
»Molči! Kar govoriš, je grozno, je nesramno. Skušaš omazati edino lepo stvar v mojem življenju, ljubezen, ka« kršne ti morda nisi nikoli poznala... ljubezen za vse življenje... ljube« zen...«
Gospa Sherminova ni več poslušala besed. Sedela je sklonjena nazaj in je strmela v svojo hčer, ki se ji je kazala v čisto novi obliki, kakor metulj, ki je prodrl svojo ozko ječo in je razpro« stiral svoje peruti, da šine v praznino z vero razsvetljencev.
In pred tem zaslepljenim in gorečim j bitjem se ji je vzdramil čut nevarno« sti; vse drugačne in vse večje nevar« ! nosti, nego si je bila mislila; treba je ! bilo nastopiti takoj, treba je bilo najti hitro in učinkovito sredstvo. Katero? Kako naj bi pregnala moškega iz te sanjave glave komaj doraslega dekle« i ta?	i
Ni bila mati, ki je našla lek, bila je ženska.	1
Nastal je molk. Na zidu je odsevalo veliko, nagnjeno zrcalo sobo, mizo in hrbet plakajoče upornice, ki je stiska« la glavo med rokami; zrcalo je odse« valo tudi bujno oprsje in mični obraz krasne, osem in tridesetletne ženske, ki je bil zapeljiv pod mehkimi lasmi. In ta ženska, ki je bila za hip onemela, se je ogledovala v čistem jezeru zrcala, z doJgim, ostrim pogledom. In potem je obnovila razgovor z mirnim, meh« kim glasom:
»Nevednica si, moja mala, a si vred« na vsaj spoštovanja radi svoje čisto« sti in vere. Toda ta zgodba se ne mo« re nadaljevati. Nočem te prisiliti kakor sužnjo, hočem ti odpreti oči... Odgo« vori: ali si prepričana, si gotova, da se ne bi tisti mladenič zanimal za nobeno drugo žensko? Da bi opustil vsakršno pustolovščino?«
»Gotova sem. Ljubi me strastno in mi bo večno zvest.«
»Dobrb. Kdaj se sestaneta?«
»...«
»Odgovori. Razumela boš.«
»Pojutrišnjem.«
»Na istem mestu in ob i^ti uri?«
»Da.«
»Me ne pozna?«
»Ne. Ni dolgo, od kar je v tem me« stu.«
Dr. Henrik Steska:
Tožbe zoper odločbe ministrstev
Iz življenja In sveta
f
Najmlajši vladar Azije
ftabaradža Fuz-RalB Je najmlajši med samostojnimi Indijskimi knezi. Podaniki smatrajo dečka
za nekako božanstveno bitje.
Napoleonove neprilike
Veliki cesar je imel kot praznoveren človek dokaj čudnih navad. Ce je pri-jahal v nanovo osvojeno mesto, je po navadi ustavil oči na katerikoli bližnji hiši in hitel šteti, koliko ma oken. Ce hiši ni utegnil opraviti in ga je odnesel belec naprej, preden je bil z računom gotov, je postal Napoleon vedno zamišljen in se je pripravil v novem kraju na neprlike. Seveda so grabili v tistih dobrih starih časih samo manjše hiše. Tudi ulični promet ni bil tako živahen, posebno ne med svečanimi prihodi korziškega zmagovalca. A kaj bi doživel Napoleon, če bi hotel ostati zvest tej svoii navadi v naših dneh?! To je poskusili prileten njegov častilec, neki navdušeni bonapartist iz Orleansa, ki je pred kratkim po 30 letih prišel v Pariz. Čim se je umil iti preoblekel v hotelu, je takoj odkorakal v Invalidski dom, da se pokloni ostankom oboževa-nega junaka. Kakor znano, gojijo Napoleonovi oboževalci tudi njegov zunanji kult. A prekrižati roke na prsi ali na čeilo pustiti pesniški šop las — vse to je že preveč Obrabljeno in skoro smešno. Naš bonaipartšst, ki je korakal peš po sotoičnih drevoredih, se je spomnil Napoleonovih Oken in je obstal kakor lipov bog sredi najživahnejšega velemestnega prometa. Avtomobili so rjoveli in po tigrsko predli. Od napora rdeči stražnik je odi daleč nekaj tulliil lahkomiselnemu tujcu. A Napoleonov častilec je stal in štel: hiša, ki rtmi je padla v oči, je imela osem nadstropij. Naposled je pridrvel okolii ogala avto. kateremu se je zeflo mudilo na postajo, in ga neusmiljeno podrl na tih. Izpahnil mu je roko in zmečkali nogo, a stvar bi lahko imela tuidti nevarnejše posledice. S komisariata je romal! nesrečni Orfeanec
Športne obleke
za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvtrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
v bolnišnico in večerni listi so poročala o njegovi nezgodi z debelimi napisi: »Nenavadni vzroki prometne nesreče. Zadnja žrtev velikega Napoleona!« Tako težlko je posnemati v Parizu leta 1930. največjega francoskega junaka..
Američani so preskromni
Narodni umetniški klub v Newyorku je razpisal nagrado 2500 dolarjev (okoli 140.000 Din) za najlepšo razpravo pod naslovom »Duša Amerike«. V razpisu pravi klub, da so Američani preveč skromni in da dovoljujejo poveličevanje svojih napak do take mere, da je naravnost odbijajoče in zoprno. Nekateri listi slikajo Američane kot narod revolverskih junakov, tihotapcev alkohola in ljudi, ki ne znajo drugega, nego divjati ob zvokih jazza, razmetavati denar, linčati zamorce in se navduševati nad umazanimi ločitvenimi pravdami. Ta nazor o Američanih je v tujin! splošno razširjen. Razprava o duši Amerike naj odpomore temu zmotnemu nazoru, kajti Američani so kljub vsemu naštetemu narod, ki ga vodijo vznešeui ideali.
Sedmo leto
V starih časih so verjeli znanstveni« ki, da spremeni človek v rednih pre* sledkih svojo dušo, kakor menjavajo kače kožo. Sedem kot »sveta številka« je imelo s tega stališča odločilen po* men. Zdaj trdi dunajski profesor Her* mann Svoboda na temelju dolgoletnih opazovanj, da utegnejo biti stari nazo* ri ponekod resnični. Periodično se po* navijajo dobre žitne in sadne letine, za ribolov ugodna leta in slično. Tudi človeško ustvarjenje, pri umetnikih, znanstvenikih, vojskovodjih ali tudi fizičnih delavcih, pozna obdobja cve* tenja in nazadovanja. Genealogične preiskave, ki segajo v srednji vek, so prepričale raziskovalca, da so v »sedmem« letu zakona rojeni otroci ved* no najbolj nadarjeni in odporni. Ta* ko je umrlo pet od sedmih Mozartovih otrok v zgodnji mladosti, dočim sta živela do globoke starosti oba ostala otroka, rojena v 28. in 35. letu očeto* vega, oz. 21. in 28. letu materinega življenja. Sploh je baje otrok vedno
»Veš, kje stanuje?«
»Vem za ulico, a ne za hišo.«
»Dobro; ker si ga tako gotova, boš sprejela to*le: Pojdem namesto tebe; ti počakaš tu. Če se vrnem sama, boš imela morda prav in tedaj bomo vi* deli; v nasprotnem primeru ... boš rav* nala, kakor se ti bo zdelo: imela ga boš pred seboj...«
Jeza se je zabliskala za neugnanimi solzami:	•*=-'" ■*»
»To si sklenila? Dobro, jaz sem mir* ca!«
»Tedaj,« je rekla mati m vstala, »pri* di sem in me objemi, ubožica. Skleniva mir...«
Dva dni pozneje, ob isti mračni ve* černi uri je stopila gospa Sherminova skozi sadovnjak na ulico. Njena hči je stala pri dvignjenih zastorih ob oknu in je videla, kako se je elegantna ma« terina postava oddaljila. Potem je za* prla vetrnice in prižgala luč v malem salonu. Mehak polmrak je bil v sobi in odsevi ognja v kaminu so plesali po opravi. Dekle je hotela sesti k mizi, a jo je prijela misel, po kateri bi bil do* ber opazovalec spoznal, da je nje go* torvost slabela, ipprda celo ne da bi sa* ma vedela: krenila je proti klavirju v kotu, sedla je pred tipke in klavir jo je skril popolnoma.
Čakala je poldrugo uro, zatopljena v svoje misli, ne da bi vedela za čas. Šele ob ropotu pri vrtnih vratih se je zdrznila; navzlic njenemu zaupanju ji je srce skočilo v grlo, pot ji je stopil na čelo in vlažne roke so ji stiskale robec. Hipoma se ji je kri ustavila v
žilah, glas, ki jo je udaril z vso silo, se je šalil na hodniku: vrata so se od* prla.	- —1»
»O, kako lep salonček!« Je dejal glas. »Kako dobro se bova imda tu! Ali bova večerjala?«
»Gotovo, če vam bo všeč,« je odgo« varjala gospa Sherminova z veselim glasom.
»Dražestni ste; odložite klobuk, da bom bolje videl vašo lepoto.«
»Recite mi,« je dejala nenadoma slu« čajna igralka, »kaj pa vaša dobra pri* jateljica? Tista, ki ste jo čakali v jav* nem vrtu; kaj bi rekla, če bi naju vi» dela? Ali vas ne peče vest?«
»Ah kaj! Če bi jo poznali! Največ, kar zmore, je to, da vam da tri poljube nedorasle šolarke, dočim vi, draga mo» ja...«
Kretnjo je bilo lahko uganiti; gospa Sherminova je bila uganila s čisto žen« skim nagonom skrivališče svoje hčeri umikala se je objemu in se bližala kla* virju. Tam se je sklonila:
»Stopi ven, mala... menda f! *ad*> stuje ...«	1
Pred zmedenim moškim se Je poja* vil mlad duh, bolj bled nego smrt, in je dvignil samo roko proti vratom.
Ko so se vrata zaprla, je stopila ma* la, ki je bila obstala kakor okamonela, do divana in se je sklonila nad njim, kakor da jo je obšla omotica. Toda bila je iz zdrave krvi; odprla je oči in spet zadihala. Mrzla ročica je stisni* la čuvajočo roko, ki jo je držala, in rekla je tiho: »Hvala, mama...«*
bolj sRčen onemu Izmed staršev, ki
je ob rojstvu bližji »sedmemu« letu, posebno če šele pričenja istočasno drugi zakonec novo sedemletno ob* dobje. Isti skrivnostni pojav se opa* zuje tudi pri živalih. Tako kažejo ro* dovniki najboljših dirkalnih konj, da so bili vedno rojeni po 7 oziroma 14 leta starih materah.
Grob Aleksandra Velikega
Sir Howard Carter, ki je odkril grob kralja Tutamhamona, se je lotil sedaj iskanja groba velikega macedonskega junaka, ki je v starosti 30 let osvojil ves tedanji znani vzhodni svet. Na potu preko Pariza je Carter dal novinarjem naslednje podatke o svojih načrtih: Aleksander Veliki je umrl v Babilonu. Po zabeležkah tedanjih kronistov ga je pokopal egiptovski kralj Ptolomej v zlati rakvi. Grob pa so mu določili v mestu, ki je nazvano njemu na čast Aleksandriija. Egiptovski princ Omar Tusun je nedavno objavil študijo, ki se peča z vprašanjem kraljevega groba. Po muslimanskem predanju je v eni izmed aleksandrijskih džamij grob preroka Danijela. Vendar pripovedujejo stari muslimanski zgodovinarji, da Danijel ni bil pokopan v Aleksandriji, marveč v Suzah. Džamija, v kateri je baje grob preroka Danijela se je ob začetku muslimanskega zgodovinskega štetja imenovala hram dvorogeza Aleksandra. Ta pridevek je dobil Aleksander, ko je romal k svetišču Amona v oazo Siva. Pisec predlaga, naj da vlada dovoljenje za preiskovanje v džamiji, kajti ugotovitev resnice v tej stvari bi imela velik pomen za zgodovino.
Izumiteljeve neprilike
Londonska sodnija je rešila minuli teden zanimivo zadevo ruskega emi* granta, polkovnika inženjerja A. Bori* sova, od katerega je terjalo britsko zu* nanje ministrstvo lepi znesek 10.000 funtov šterlingov. Borisov je prišel les ta 1916. kot ruski izvedenec v Shef* field, kjer je nadzoroval izdelovanje od Rusije naročenega streliva. Po boljše* viškem prevratu so Angleži razvelja* vili pogodbo. Borisov, ki je ostal kot zasebnik na Angleškem, je pisal so* rodnikom v Leningrad, naj mu pošlje* jo denar. Nekoliko mesecev pozneje mu je sporočilo britsko zunanje mini* strstvo, da lahko dvigne iz Rusije po* slani znesek 10.000 funtov. S tem de* narjem je pričel Borisov na lastno ro* ko izdelovati motorje za letala in čol* ne, ker je prijavil neki lastni izum. To* da bil je slab trgovec in zašel je v pla* čilne neprilike: podjetje je propadlo. Nesreča pa nikoli ne počiva. Zunanje ministrstvo mu je kmalu sporočilo ne* prijetno pomoto. Sorodniki so mu svo* ječasno nakazali iz Rusije samo 100 funtov in strojepiska v ministrstvu je zagrešila pomoto s tem, da je slučajno postoterila znesek: v raztresenosti je zapisala 10.000 funtov! Borisov je ta* koj povrnil 4000 funtov, a ostalih 6000 je bil že zapravil. Zdaj ga je ministr* stvo tožilo. Sodnija je imela usmilje* nje z emigrantom, ki si zdaj služi kruh kot skromen risar pri nekem stavbeni* ku. Oprostila ga je plačila in je pri* znala krivdo zunanjemu ministrstvu, ki bi moralo bolj pazno pisati uradna ob* vestila. Borisov je torej rešen najhuj* ših neprilik. A kaj bo z ubogo, rado* darno strojepisko?
Igralka toži vojno ministrstvo
Znana francoska igralka Cecile So* tel, grofica de Segur, je vložila tožbo proti francoskemu vojnemu ministr* stvu, od katerga je zahtevala odškod* nino v znesku poldrugega milijona frankov, to pa za del njene posesti pri Sanaryju ob obali Sredozemskega mor* ja, ki. jo je mornariška uprava razla* stila, da bi zgradila tam obmorsko utrdbo. Po dolgotrajnih prepirih in ogledih na licu mesta je sodnija pri* znala igralki odškodnino 467.000 fran* kov in to ji bo vojno ministrstvo tudi izplačalo.
Zvermjak brez kletk
Prihodnje poletje bodo priredili v Vincennesu bfrzu Pariza za 100 letnico zasedbe Alžirja veliko francosko kolonialno razstavo. Kot spomin na njo bo ostal velik zverinjak, o katerem je povedal ravnatelj razstave Marcel Olivier sledeče zanimive podrobnosti: V Evropi imajo dostti vzornih zoologičnih vrtov, in naš, ta' bo meril 3 ha, seveda ne bo večii, na primer, od londonskega. A mi hočemo nekaj drugega. V našem zveninjaku ne bo nobene kletke. Vse živali in ptice bodo na prostem pod pogoji, ki 'bodo po možnosti ustrezali njihovim navadam. Prvič hočemo ustvariti v Evropi nekaj 3uč"ega kakor je zoologični vrt v Buenos Airesa, kjer ni videti nobene rešetke aili žice in jamčijo za varnost edino z vodo napolnjeni ali z zelenjem poraščeni jarki. Podpisa® smo že pogodbo z Hagenbeckom, ki nam bo v kratkem poslal prvo skupino živali: slone, žirafe. leve in zebre. Pozneje bodo prispele vseh vrst opice in druge manjše živali, papige ter ostale lepe ptice.
Prestolonaslednikov povratek
Princ Waleski se je vrnil z vojnim leitalom ilz MarseiTlesa v London. Prinesel je veliko filmskih posnetkov iz afriškega pragozda :n bi bil drugače zelo zadovoljen s svojim potovanjem po čnni celini, da ni na povrntku d »živel nesreče, ki je ostavi'a mučen dojern. Na poti iz Hartuma v Kairo je spremljalo prestolonaslednika več letal. Eno med njimi je izgubilo v gosti megli smer, zato je hotel nflot zaTadi varnosti pristati, da počaka solnca. Pri spuščanju pa se je zaletel v neki grič in ie obležal na mestu mrtev.
Mojzesova zgodba
Pred 25. leti je našel sir Flynders Pe-try v starih mala bito vi h kamnolomih na Sinajskem polotoku neumJjive napise v semitskem jeziku. Zdaj je objavil prof. Grimme s sodelovanjem več brit-skih, ameriških in nemških egiptologov po dolgoletnem delu knjigo »Starinski sinajski napisi«, s katero rešuje njihovo vsebino. Sinajske črke so najstarejše v človeški zgodovini. Izvirajo iz egiptovskih hieroglifov, ki jih je menda na skrivaj priredil za svoj jezik katerikoli Se-mrit. (Egipčani so pred tujci zelo čuvali svojo »sveto pisavo«). Najbolj čudno pa ie, da so spisani vsi napisi v klasični hebrejščini. Prof. Grimme sklepa, da ni nastal židovski jezik šele v Kanaanski deželi Dri mešanju Izraela z domačini, temveč so ga tja prinesli že iz Egipta. Različna imena kažejo, da je nastal spomenik okoli leta 1500. pred Kr. Pred vsem sta zanimiva faraon Tutmozis II. s hčerko Hatšepčut. Omenjenega leta sta bivala ob Nilu. v deželi Hošen, kjer so bili naseljeni Židje. Ali ni rešila Hatšepčut iz vode košare z Mojzesom, ki je bil po bibliji rojen baš leta 1515.? Vsekakor navaja napis hebrejska imena kot Josifel (Jožef) in Jokanan (Ivan). Zadnje zveni v skrajšani obliki tudi Jah-ve in Jehova. Sicer ni bil Jehova edipo židovski bog. V nekdanjem svetišču boginje Manu s telečjo glavo, ki je imela naslov Baalat (Gospa) in so si jo izposodili pri Egipčanih, so našli kameni-te plošče. Od tod izvira menda povest o zlatem teletu, s katerim se je moral vojskovati Mojzes na Sinaju. Napisi potrjujejo vse. kar nam je znano iz stare zaveze glede židovskih nazorov o bogu in vesoljstvu. Poudariti je, da so ti nazori zelo različni od onih, ki so bili doma pri Egipčanih. Novi arheologični podatki nudijo dragocene podrobnosti za umevanje svetopisemske Mojzesove zgodbe.
Čudna pošiljka iz Amerike
Berlinski zoološki vrt Je dobil s Floride 1000 aligatorjev. Zveri so bfle zabite v zaboli h hi so potovale ves čas brez brane. Šele v Berlina so Jih nakrmil] In tudi temeljito osnažili.
Hooverjev telefon
Hoover 'je prvi ameriški predsednik, ki si je dal postaviti na svoio pisalno mizo telefon. Sicer ima Bela hiša telefon že od I. 1878., toda s predsednikom doslej ni bilo mogoče govoriti po telefonu. Šefle sedanji predsednik je uvedel novost in državljani se je pridno poslužujejo. Noč in dan poje zvonec in Hooverjevo številko 1414 kličejo vsi Američani, kadar nimajo važnejšega telefonskega pogovora. Ker pa predsednik ne more vedno sedeti pri telefonu, se mesto njega vrste 4 uradniki, ki skušajo od vsakogar izvedeti, za kaj kliče predsednika. Ko to izve, skuša na zelo vffljuden način pregovoriti državljana, naj ne vztraja na oe strnem razgovoru s poglavarjem države. Ti štirje mladeniči morajo imeti anigelsko potrpežljivost in neizčrpno ljubeznivost, da se ne zamerijo kakemu voflSlcu. Doslej vrše svoje delo na vseobče zadovoljstvo im Američanfi jim pravijo »štirje dipilorna/tje pri telefonu«.
Nesreča z raketnim letalom
Nemški letalec Espenlaub (v krogu) s »rotim letalom m raketni pogon. Poskusi so se pone-
srečil tal letate }• j Bremena tir modric M tla. pri
Je M letalec znatno poškodova
Ženska starost
Znan ameriški filmski režiser svetuje: »Nikoli ne vprašajte žensko (seveda v Službenem razgovoru, kaj bi še pravil o zasebnih!): Koliko let imate? — Vedno boste čudi 20 ali 25. Te številke se ne smejo prekoračiti od časov prababice Eve. Kvečjemu vam kakšenkrat odgovori razvalina s pobarvanimi lasmi, umetnimi zobmi in trinadsfcrotpno brado: 35! — Nobena žena nima poguma povedati višjo števillko: to bi bilo zanjo protinaravno... Zato vprašujte vedno rajši samo: Vaše rojstno leto? — Ženske so navadno slabe računarice in nikoli ne utegnejo zadeti v trenutku primerno letnico. Zardijo vam, padejo v zadrego in večkrat jim nepremišljeno uide resnica. Zgodilo se je, da so si celo nrištele kakšnih deset let, namesto da bi jih odštele.
Žrtev praznoverja
Iz Teide na kanarskem otoku Tene« rifi poročajo o grdem slučaju spiriti* stičnega praznoverja. Neki mladenič je bil tam umrl in njegova družina je hotela stopiti z njegovim »duhom« v stike. Medij naj bi bila njegova sestra. Dekle je dejalo, da ji je brat naročil, naj žrtvujejo enega iz družine, da bi se njegova duša rešila pekla. Žrebali so, a končno se je druga pokojnikova sestra sama ponudila za žrtev. Sorod* niki in znanci so jo nato štiri ure bili s palicami, dokler se ni zgrudila mrtva. Dvanajst oseb, ki so se bile udeležile te usmrtitve, so že aretirali, a preisko* valni sodnik je odredil aretacijo dvaj* set nadaljnjih oseb.
Kačja invazija
V nek! furlanski vasi so hoteli te dni spraviti velik kup diračja. Cim pa so dospele ženske, ki so hotele opraviti to delo, do njega, so se s krikom razbe-žale. Iz kupa je namreč hipoma privrela oela procesija sikajočih modrasov. Na krik bežečih žensk so pritekli možje in so začeli kače pobijati. Pa tudi- ti niso vzftirajafli, ko je planil proti njim več nego dva metra dolg modras. Pokazali so pete in se skrili v neki skedenj, kače pa so ušle na polja. Vsa tamošnja okolica je radi kač v največjem razburjenju, kajti čeprav so jih pokončali preko petdeset, jih je več stto ušio živih.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialnt namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492
l£€dcr hoče
da mm mu poHjm po poŠti naslov a K GaGe druge m/emnae«;« (jeccc mm ntaKh oglasov naj priloži v »namGah a micmr me ho prmfmt odgovora t m (JLrf 1
fin
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitv« in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
1
Pla&Cevi maCift cgCa&ov
kt druge Informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« ¥
flovem mestu
Ljubljanska cesta it. 42
in na
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.

T'J'J i
Kuharico
sprejmem v dobro trgovsko hišo. Reflektira se le na sposobne in vešče v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 17044
Učenko
sprejmem za stroino ple-tenie. Hrana in stanovame v hiši. Naslov v oddelku »Jutra«.
oglasnem 16998
Pekovskega vajenca
katerega preskrbim tud.i z obleko, sprejme J»fTp Štefan, umetna parna pekarna, j-išece 5t. 18 pn Brežicah.
16969
Cirkularist
*	dolgoletno prakso, spreten in hitei delavec, dobi t talno službo v Ljubljani. Ponudbe t zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cirkuiarist«. 16891
Vajenca
n lesostrngareko obrt takoj sprejme Ft. H o j i n a,
Kolodvorska ulic* 8. 16852 < --
Vajenca
•	primemo šolsko prediz-obraabo, absolutno poštenega sprejme Jos. Ogoreutz trg. mešanega blaga, Novo mesto,	16775
Prodajalko
mešane stroke, ki bi pomagala tudi pr: gospodinjstvu, sprejme D. Zebal — podružnica Smarje-Sap — Dolenjsko.	17347
Natakarje
in natakarice
mlajše, strokovno izvežba-ne sprejme takoj hotel »Believue« v Ljubljani.
17256
Vajenca (pikolo)
sprejme hotel »Believue' Ljubljani.	17257
Vajenca in več kroj pomočnikov
zmožnih boljšega dela, veliko in malo. uniform in
civilnih oblek, proti dobri plači v trajno delo sprej me takoj Anton Vrbine uniform in civilni krojač. Ljubljana, Vidovdanska št. 30.	17241
Fotografskega
poslovodjo
prvovrstnega strokovnjaka iščem za takoj aH pozneje Služba bi bilo. stalna, z dobro plačo in odstotki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutira«.	17187
Več slikar, in piesk. pomočnikov
spre_froe tvrdka F. & E. Remžgar, Kolodvorska ulica št. 18.	16790
Na Jesenicah
iSčemo raznašalko in inka-santa za »Jutro«. Reflek-tantii naj se javijo pri podružnici »Jutra* na Jesenicah. Gorenjsko. 16757
2 sladoledarja
prodajalca ki sta zmožna vložiti primerne kavcijo — st.rejme takoj v službo Ce-pon, Jesenice, Gorenjsko.
16739
Pek. vajenca
7. vso os.k rbc ' v biSi spreij-me takoj pekarna And.
Se-lšek, Tolzela, Sav. dolina.	17174
Vajenko
pridno in p<>š.teno sprejme modni atelje B. Pavločič. Fol-janski nasip 10.
Fotografskega
pomočnika
pi iwiisUiega retušerja io laboranta sprejmem. Naslov peve oglas, oddelek Jutra 17188
Postrežnico
mlajšo, snažno in pridn-o sprejmem takoj za popoldne. Batič, Cesta Rožno dolino 5. 17211
Slaščičarja
išiem za eamostojmo rečno delo (brei strojev). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«.
17289
Potnike
manufakturne stroke — za Ljubljano in bližnjo okolico, za obisk priv. strank
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16789
Soboslikarske
pomočnike
fp-ej<me Ivan Koišak, kar v Ljubljani.
Potniki!
Jlko hočete zasliuižiti dnev-17203 no 200—300 Din. se javite osebno pri J. Ha dej. Sevnica. Dajem fiksno plačo in procente.	1717
sli 17192
Vajenko
strojne pletenje — na željo s hra-no in Manova-Trem sprejme takoj Evg. Bon*1. Str^iSka ulica 34.
17193
Hlapca
z» poljedelstvo, samskec* ali oženjenega. ki bfi žena ir-o-l-zla krava iu krmila p-ašiče, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutm-« pod »Kmetija«.
' 17179
Postrežnico
(dobro kuharico)
Ssto in nataačn-o. ki mora biti zmožna nemškega jezika. za čas cd 7. do 17. rm išče Golob, Breg 20111 16741
Kuharico
i žandarmerijska postaja Naslov pove oglasni cdde'ek »Jutra«. 17178
Šiviljo
r. dobrim oknr<>m za ikwn-tti otroške oblake — sprejmem na d<vm. Naslov r oglasnem oddelku
17340
Vinski potnik
d-obno vpeljan in agilen. dobi takoj mesito za vso
Slovenijo pri vinski in alkoholni tvrdki. Prednost imajo tisti, ki so v dobrih stikih z gostilničarji in restavraterji. Ponudbe z označbo dosedanjega službovanja se pošljejo na •oglas, oddelek »Jutra« pod šfro »Vinski potnik«.
172S0
Potnike
iščmn povsod Ponudbe n« osrlas. oddelek »Jutra« r>od »Vsak kupi«	17233
Šoferja
M M razvažal	v Mlž-
njo okolico in bii obenem potnik (sate- imajo bivši potniki z večletno šofersko prakso prednosti sprejmem Pomtdbe na oglas oddelek »Jnt.-ra« pod šifro »šofer«.
17240
* ■ <1 » ■
Kdo
re n dot>er napvet. dobre ideje, iznajdbe ali drugo, s katerim se d« zaslužiti. — Ponudbe pod »Nepreviscki stroški« M oglasni oddplefc »Jutra«	17241
G. Th. Rotman:
Glavno zastopstvo
za Celje in Savinjsko dolino odda dobro vpeljana zavarovalnica. Ponudbe n» oglas, oddelek- »Jutra« pod šifro »F-iksum in provizije«.
17061
Za Črnomelj in okolico
iščemo zastopnika oz. akviziterja Poznati mora dobro krajevne prilike in biti zanesljiv in agilen z organizatoričnimi sposobnostmi. Primerno zlasti za mlajšega u-pokojenra. bivajočega stalno v Črnomlju, kateremu se nudi ugodna prilika za dober postranski zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bela Krajina«.	16966
Redka prilika
Iščemo agil-ne in zanesljive dame ter gospode kot okrožne predstavnike našega podjetja. Prodajamo samo prvovrstne, lahko prodajne predmete in nudimo 6talen zaslužek z vi»oko provizijo V poštev pridejo samo najTesnejži reflektan-ti. Ponudbe z točnim osebnim popisom pod »Velik in t-ra.jen zastažfk« na Aloma Companj-, Ljubljana, Aleksandrova e. 21. 16897
Starejša moč
išče me?to kontoristinje ali blagai.ničanke — tudi izven Ljiuiblj-ane. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Veetna in poštena-17206
Nadučitelj v pokoju
želi zaposlitve v pisarni kot domači učitelj, godbo ali pevovodja. učitelj kla virja, kot ekonom ali kaj stičnega. Je podjeten or ga-niizator različnih strok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »JlarljSv 500« 17213
Knjigovodja
prvovrsten, vsestransko izobražen, bilancist. iš&e na meščenje v dtopoldans.klh urah. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovnjak«. 17221
Hotelska sobarica
prvovrstna moč išče mesta za takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17255
Zastopnika
ki potuje po vsej Sloveniji, iščem za prvovrsten že vpeljan predmet. V po štev pridejo samo same stojni in resni gospodje. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sipureu zaslužek«.	17199
Zastopnika pisalnih strojev
i&Seflo svetovne tovarne. Pomudbe na -ogla«, oddelek »Jutra« pod »Spreten«.
17175
Klavir poučuje
gospodična po dobri metodi Klavir za vajo na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17076
Francoščino
in nemščino
poučujem uspešno i-n poceni. Stari trg 3/n. desno.
17237
Meyerjev leksikon
zelo dobro chranjen. kompleten, i« leta. 1897. zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17077

Hotelska sobarica
z večletno prakso, ki govori slov., nemško in italijansko, išče službo. Ponraidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«.	17097
Izprašan kurjač
z večletno prakso in dobrimi spričevali išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izprašan kurjač«. 16S79
Uradnik
30 let star, s popolno srednješolsko in višjo trgovsko naobrazbo. prakticiran trgovsko-industriiskih pisarniških poslih kakor tudi v lesni stroki, bilancist, samostojen v davčni in zavarovalni stroki izprašan šofer, jšče zaposlitve najraje v bližini Celja. Gre tudi en mesec na posku šnjo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod Zaupna moč šefa« 16965
Absolvent
I. razreda »Internationale hshere Hotelfachschule« na Dunaju, z znanjem siov., srbohrv.. nemščine, češčine in nekaj francoščine, išče ferijalno prakso. Trveiban je v hotelski ekonomiji, dober v serviranj-u itd. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«	17230
Brivski pomočnik in dobra frizerka
iščeta nameščenj* v enem salonu — samo v mestu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17250
100 Din takoj
plačam tistemu, ki preskrbi 211-etnemiu fantu primerno službo. Dopise na ogl. oddelek »Jntra« ped šifro »Marljiv delavec«. 17177
Motor
dobro ohranjen, za 3750 Din naprodaj na Črnučah št. 26 17074
Motorno kolo
3 FTP, na verigo, i novo pnevmatiko, v dobrem stanju za 2300 Din naprodaj v mehanični delavnici Perdan v Celju.	16924

Premog In drva
prodaj* JezerSek. Vodmat.
20C
Puhasto perje
kg po 38 Din raipošiljam po povzetjn najmanj 5 kg. Potem čist/-- beio gosje kg po 130 Din tn čist beli oub kg pa 300 Din L. B ozovič Zagreb. Ilica štev 82 — Kemičn« čistilnica perja.
Trapistovski sir
■prvovrsten, polmonrastem po Din 22 kg razpošilja Anton Janša, mlekarna. Dobje, p. Slivnica pri Celju. 16972
Sod|
Večjo množino dobro ohranjenih vinskih transiport nih hrastovih eod-ov, od 400—900 litrov vsebine zelo ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Transportni sodi«.	17219
5 malih izložbenih omar
prav ugodno proda Filip Bizjak. Selenburgova nI. 6 17235
Za velesejem
okrogla omarica e šipami poceni naprodaj. IzvanTed-no priporočljiva za reklamo Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«	17248
Tvrdka Lederer Desider, Sombor
kupuje rabljene železne sode in rabljene vreče od soli in išče zastopnike za prodajo masti, slanine, nadalje bencina, petroleja in motornega olja irven kar-tela.	16778
Čisto otomano
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Otomana«.	17194
Enodružinska hiša
z vrtom naprodaj v Stari bora. Ogled stanovanja cd -ponedeljka do sobote med 14. in 17. m o. Naislov pove oglasni oddelek »Jntra
17182
Dvodružinsko vilo
z vodovodom in elektriko v hi$i, velikim vrtom ter takoj prostim stanovanjem prodam pod Rožnikom. — Rožna dolina, cesta VITI/6 17215
Novo hišico
dvod.nutžinsko, ob Dunajski cesti kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra pod »Hišic« 53«. 17314
Lokale
za obrt m industrijo primerne, novoadaptirane — v centra Maribora oddam
protj odkupnini. Intabolaci ja. Nizka najemnina. Pismena vprašanja na oglasn oddelek »Jutra« pod šifro »1930«.	17100
Reglstrlr. blagajno
decimalno in malo tehtnico, stekleno stelažo za de-likatese in pisalni stroj kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Leipo«	17318
Daljnogled
kupi Milavec, Stani trg 19 17222
Velika tov. opeke
moderno urejenim strojnim obratom na električni pogon, s letno kapaciteto 3,000.000 zidne in strešne opeke eiprejime
družabnika
rrrho raaširjenj-a obrata Potreben kapital ca milijo® Din, Ponudbe na og!.-oddelek »Jutra« pod šifro Zajamčena rentabilnost«.
17176
Kdor posodi
15.000 Din, dobi takoj stanovanje 2 sob in priti klin. Več ustmeno. Rožna dolina, oesta VIII/6 17216
Ledno omaro
dobro ohranjeno in prostorno poceni prodam. — Naslov v ogle/tnean oddelku »Jutra«.	16756
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
5«.
»Ziv je! Že leze venkaj!« je sarpil doktor Hitraf. »Še enkrat potegnimo, pa ga bomo imeli!c A tisti mah je umaknil roko — ves se je stresel in zobje so mn zaškle-petali! In preden "o utegnili pomisliti kako in kaj, se je kup snega razgalil in velik, divji bel medved je srdito planil proti njim!
rgovski pomočnik
mlad in agilen, izučen večji trgovini mešan, blaga, išče službo. Prwto mesto prosi javiti n« oglasni od delek »Jutra« pod zmflčko »Maj — trgevina«. 10948
Prodajalka
z dveletno prakso, pridna in poštena, želi premenrti službo s 15. majem. Poma. gala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena in pridna moč«.
16774
Mlado dekle
? tremi razredi meščanske šol« — z dobrim uspehom, želi meeta v trgovini mešanega blaga a vso oskrbo v hiši. pri boljši rodbini v Mariboru ali okolici Dopise: Narodni dom. Ptuj.
16507
Otroška vrtnarica
i&če mesto vzgojiteljice. Dopise na o^la«ni oddelek »Jntra« pod šifro »Ljubim deeo«.	17172
Mesto hišnika
ali sluge iščem Naslov v oglasnem oddeTku »Jutra« 17189
Pekovski pomočnik
zmožen vsakega dela, išče službo, t— Naslov: Leon Radčenko, Gradec SV 10. Litij«,	17227
Dekoracijski divan
patentni, in dobro ohranjene obleike za goepode in dame prodam Tudi nekaj oblek za mlajše gospode, karaiše in fina ledena primerna za delikatesno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16755
Ruski samovar
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17168
Fotoaparat
9 X 12. ter povečalni aipa rat prodam. Nasilov pove oglasni oddelek »Jutra«.
17190
Prometno podjetje
zelo dobro vpeljano, išče kompanjona v Maribora
kapitalom 50—100.000 Din Pismene ponudbe na podružnico »Jutra.« v Mariboru pod »Dobička nosno prometno podjetje«. 17254

TZZ.
Vsakovrstno zlato
kupuje 90 najvišjih eenati
Čer ne — juvelir
Ljubljana. VVolfova ulica 3.
Lokal
z izložbenim oknom, pripraven za obrtnika ali pisarno takoj odda Perni, Tržaška cesta U/JL	17058
Kino
solidno podjetje, z wu inventarjem naprodaj. Pojasnila daje Murko, poštni predal 1. Maribor. 16914
Vogalni lokal
trgovsko - pisarniški oddam na MiklošiServi cesti. Pojasnila daje advokat dr. Fr-lan, Miklošičeva cesta 4.
16868
Pisarniški lokal
takoj oddam t bližini sodišča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16872
Gostilna
dobro idoča. v Rošpohu pri Spodnji Kungoti. ob glavni cesti, po *eio ugodni ceni naproiaj. — Pojasnila daje Franc Prah. Rošpob št. 12 16694
Poslovni lokal
takoj oddam na Cankarjevem nab-ežjm 25. 17196
Lokal
trgovski ali obrtni, s prostornimi postranskimi prostori in -polovico hiše. v zelo prometni ulici Ljubljane takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17193
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah. Ima »talne v zalogi Ilirija dr z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta štev. 46. telefon 2820.	16681
Pos^Uva
Posestvo
lepo arondirano, nad 24 oralov rodovitne zemlje, obstoji iz gozda, vinograda, njiv in travnikov z nasajenim sadjeim Cena Din 210.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16945
Hiša
s hlevom, skednjem in velikim vrtom — pripravna za
kakega obrtnika, 3 mirvute od postaje, vola in elektrika zraven hiše, naprodaj za 50.000 Din Zg. Duplje pri Tržiču št. 10.	16943
Ljubljanske trgovce
opozarjamo. da pražimo k>a.vo najboljie. vsako količino od 15 kg naprej. — Praža-nna »Slada«. Cesta na Rožnik.	17009
Pristni malinovec
■rz domačih gorskih ma.lin ima vedno v zalogi po dnevnih cemah Lovro Rogelj na Vrhniki. 17197
Lepo kočijo
en»- ali dvorprežno. s 4 sedefti in kompletno konjsko opremo za teške vožnje prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
172&4
Ročni voziček
na 4 kolesih, poljtelko koračnico (Feldsehmiede) in žerjava (Sehraubstock) predam. Oemetova cesta 2S> 17328
Salonsko garnituro
in pisalno mizo proda Kopriv«, Aleksandrov* e. 9.
Gostilno
dobro idiočo. na zelo prometni točka r sredini mesta radi družinskih razmer prodam na 500.000 Din Pisali pod značko »Dobro idoča gostilna« na oglaemi oddelek »Jutra« t Ljubljani.
16921
Mlin
z nekaj zemlje poteg, vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru po« šifro »Ofmpreje«.
16908
Dve stavbni parceli
trgovski, aa >eU> prometnem krajo v Ljubljani po zmemi ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 16898
Hišo z vrtom
v oen,i do 30.000 Din kupim v Ljubljani, Kamniku ali Kranja. Naslov por« ogla«, oddelek »Jutra«. 16885
Posestvo
z lopo in veliko gospoAo hišo (vilo ali gradom) in vsem inventar jem k u p 1 Pavle Demn, Bled. rila Mi-rasan.	16811
Hišo z vrtom
proda Marko Jože, Karn-17331 niča pri Maribora. 171«
Objekt
primeren za tovarno, večjo delavnico ali skladišče, na periferiji Ljubljane, blizu kolodvora, x vpeljanim vodovodom. telefonom ter elektriko u luč m pogon strojev, oddam aa daljšo dobo po zelo nizkj ceni v najem Pismen« ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šiifro »Objekt«	16759
Trgovina
t meianim blagom, dobro vpeljana, eredi vafii, z zelo obljudeno okolico, na prometni točki brez konkurence. 5 minut od kolodvora, fe takoj odda v najem z vsem inventarjem pod zelo ugodnimi pogoji. 16729
Gostilne
trgovHne. bufete. branjari-je in drugo prodaja in oddaja v najem pod pcvolj-nimi pogojf m cenami agencija »Kolumbu«, Zagreb. Vlnška nlioa 94. — Telefon 24-98.	16714
Za velesejem
oddam v najem ali prodam B lepi mizi (Verkaufsptrlt) Glas-ScliaukBAen) • »tekle-nim nastavkom, zelo praktično. 1/250 X 56 X 100. 1/138 X 56 X 100, C predalčki ter razno drngo tr-govstoo pobiit-vio. Povpraša« t Gledališki »Vjci 4/1.
ITI 96
Jfiz. ^franfo $&Sthel
Sfavtca čfCavcic
porccetsa
V Ljubljani, dne 4 maja 1930.
Kmečki mlin
na stalni vodi, z nekaj orali zemljo, kakor tudi dobro idočo gostilno, na deželi išče v najem Ga1«* Alojzij, Hajnsko, Sv. Peter, Medvedovo »elo, po šta Podplat.	17251
Stanovanje
3 sob in pritiklin, v mesta išče za avgust boljša sitran ka 4 odraslih oseb. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >7. maj«.
17104
Stanovanje
sob in pritiklin išče za september v centru ali ne posredni bližini mesta mirna stranka.. — Ponudbe na ogla«, cddelek »Jutra« pod rez otnok št 1250«.
17041
2 lepi stanovanji
oddam boljšim strankam St. Vidn nad Ljubljano, Več pove oglasni oddelek »Jutra«.	17040
Prosto stanovanje
dobita zakonca, ki bi opravljala lahka hišna in vrtna dela. Oženjen upokojenec bres otrok ima prednost, Ponudbe na ogla« oddelek »V Ljubljansko
»Jutra« pod
okolici«.
16967
Stanovanje
S sob in kuhinje, v bližini vojne bolnice iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro Stanovanje takoj«. 17186
Stanovanje
parketiiranih sob, kuhinje, pritiklin in nekaj vrta za 500 Din mesečno oddam pri Sv. Križu št. 94.
17185
Stanovanje
sobe in kuhinje, v Stoži-cah št. 85 rbliiu Ramovža) takoj' oddani	17201
Za stanovanje
sobe, kabinet« in kuhinje plačam 6 mesecev naprej
1. junijem. Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod Štiričlanska družina«.
17206
Stanovanje
ali 2 sob in kuhinje, mestu išče vpokojena urad^ niča za avgust ali september. Ponudbe z natančnim naslovom na o^ias. oddelek Jutra« pod šifro »Sama«.
17207
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin oddaan za avgust, eveut. tudi preje v centru, stranki brez otrok. Naslov r oifasnem oddelku »Jutra« 17200
Sobo s kuhinjo
opremljeno, lepo in čisto oddam. Naslov pove o;l oddelek »Jutra« 17217
2 prostora
lena in svetla, za skladiiče aH delavnico, v I. oadstr. s 110 ms povrfice takoj odda v naijem Jueo-Radia-tor, Ljubljana. Kolodvor-Aa nilica 18.	17^20
Vrt
▼ najem aH za souporabo
la 2—3 mesece. Ponudbe na oglasni nd-delek Jutra pod šifro »Za otroke«
17242
Mesnico
dobro vpeljane oddam takoj v na;em. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1726C
Novo stanovanje
sobe. kuhinje w pritiklin. separirano. oddam c 1. junijem majhni st-ran.ki bre* otrok. Mirje, Vrstovškova St. »	172S3
Opremljeno
stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam skupno ali posamezno. Ogledati med 10. in 12. uro dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku J^tra 17226
Stanovanje
3 sob, knbinje in pritiklin v sredini mesta takoj oddam bol Si mirni stra.nki bre« majhnih otrok. Pis mena vprašanja na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Stanovanj« — Bleiwei*ova cesta«.	ira*
Stanovanje
dobi vdova brez otrok, ki bi kuhala gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17232
Stanovanje
sobe, kabineta in kuhinj«, ali 2 sob in kuhinje, s pri-tiklinami išče mirna stranka 3 oseb za avgust. — Stanovanje želim v mestu Ponudbe na oglas. oddeVk »Jutra« pod šifro »Mirna, snažna, točna plačnica«.
17946
Stanovanje
so-nčno in smažno, 2 sob, kuhinje in pritiklin, v najlepši bližini centra oddam solidni stranki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izredna prilika«. 17238
Sobe
Sobo
v oentru mesta oddam solidni gospodični ali takemu gespodu. — Ogledati od 10. do 4. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
17012
Opremljeno sobo
v sredini mest« oddam takoj ali e 15. majem 1 ali 2 gospodom*. Naeicv pove oglasni oddelek »Jutra«.
17183
Opremljeno sobo
z vbo oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17171
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17170
Sobo
dobi takoj ali s 15. majem gospodična pri samostojni gespe. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17184
Opremljeno sobo
odda Strniša n» Karfovsk: cesti 32.	17223
s hrano
takoj v
Sobo
ali brez oddam Židovski nT. 611.
17233 _t_
Sostanovalca
sprejmem takoj ali s 15. majem. Cesta v Rožne dolino 5,*p.	17345
Gospod
v starosti 23 let. želi znanja z boljšo, mlajšo gospodično. Ponudbe 6 sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljančan 13« 17169
Gospod
v državni službi, s 50.000 Din gotovine, želi znanja z gospodično radi dopisovanja — poznejSa ženitev ni izključena. Cemj;ene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30':1980« 17181
Prodam stroje
ii valjčnega mlina. Stroji so novi in malo rabljeni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	16944
Motor na oglje
(sesalna plin) ali lokomobilo od 8—15 HP. vzpemjačo (Drabteeilbahn) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor«.
16894
Dieselmotor
30 HP, po mgodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	14684
Znana gospa
loi je izstopila v nedelj)« zvečer iz kamniškega vlaka na gorenjskem kolodvoru, se poživlja, da nemudoma vrne zamenjan dežnik v pisarni dr. Mo-dica v Ljoblijami, Tavčarjeva 6.	17210
llino!
Silvanca iz leta 1925, trikrat pretočenega, za buteljke, bjelino, silvanca, traminoa, rizling in črnino iz let 1928 in 1929 nudi
oskrbnlštvo graščine Empolca, pošta Sevnica, Dolenjsko. 6332
Gonilna Jermena
prima in vse mlinsko
tehnična potrebščine vedno v »alogi pri tvrdki Cadei & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica.	62
Foto Holynsk|
Ljubljana, Dunajska c. 6
najhitreje izvršuje ^Kke za potne liiste.	17182
107
za strope
izdelujem i najmo-. defnejšimi stroji in ia najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška al. 2%. Tel. 2513
Prodal
Slamnikov
vefliko izbiro nudi salon La femme Ohic«,	šelen-burgova ulica 63.	Preoblikovanje 28 Din.	17191
m
Sf
Sporoal sem evojo ranoto.
— Zakaj pa si bila tako srečna? potem m pomirjena, o tem več ustmeno.
Da si resno misliš, prosim določi mi sestanek. Častna beseda pri men-i vedno ostane. — Poljubljen — 17212
mlin
pri železniški postaji, v najbolj prometnem kraju, kar se tiče za mlin. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6184
(po$orf $enint in neveste
žimnice, modroce, peresnice, otomane r različnih vzorcih, divane, patent fotelje,
salonske garniture ter razna popravila sprejema in nudi najceneje samo
F. SAJOVIC, Ljubljana,
Stari trg štev. 6.	6394
„ALPEROM trg.-ind. družba z o. z. lijnblfana	126
nudi po dnevnih cenah
Ia portland cement
svetovnoznanih znamk »Salona« (Tonr), »Colossus«, taljeni cement
mNALO\ IT"
azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: „Split" A. D, za Cement Portland
V strogem centru Ljubljane
prodam
z velikimi trgovskimi prostori, pripravnimi za na debelo in drobno. Le resni interesenti naj se oglasijo pod šifro »Vedno promet« v oglasnem oddelku »Jutra«.
*
HougE:
možje:
Roman
XLI. POGLAVJE
»Poslušajte,« sem dejal in ji trdno položil roko na zapetje. »Zblaz-uedi ste. Odpeljite se takoj! Nobenega izmed njiju še nisem videl in tndi ne slišal o njem. Povem vam, da nisem vedel, da prideta!«
»Cujte, Cowles!« je zaklical Stevenson, ki je tisti mah ves nasmejan in rdeč pritekel iz hiše. »Premislite, moj polkovnik je tu! Namenjen je čez hribe na svoj dom v Albemarleu. Vsi bomo zbrani y Fort Henryju. Vidva sta se gotovo že srečala —«
»Ne, doslej še ne. Tudi jaz sem se pravkar pripeljal,« sem rekel.
Oba sva se obrnila k dekletu, ki je bledo in prepadeno sedelo *r kočiji. Zaradi nje sem bii vesel, da se je mračilo!
Natura njene rodbine ni niti zdaj zapustila Sheratonovo Grace. Videl sem, kako je šiloma skrivila svoje ustnice v nasmeh in na-pravi'a veder obraz, ko se je obrnila h kapitanu Stevensonu.
»Se nikoli se nisem srečala z nikomur izmed Meriwetherjevih. Bodita, gospoda, tako prijazna in predstavita me.«
Pomagal sem ji z voza: takrat je prišel tudi sluga in prijel konja E a uzdo. Stevenson se je obrnil nazaj k vratom, zakaj moja navzočnost v gostilni še ni bila znana.
V tistem trenutku, ko je stopil v hišo, se je pokazala na hodniku ona druga, ki sem že neka: trenutkov vedel, da je tu in da se moram .vsak trenutek srečati z njo: Ellen!
Njen pogled je padel name. S šibkim vzkrikom je odskočila, se naslonila na zid in si položila roke na lici, strmo gledaje vame. Ne vem, kdo je potlej še opazoval. Mislim, da je Stevenson stopil v hišo da bi govoril s polkovnikom Meriwetherjem, katerega dotlej yobče še nisem videl.
Prva Je »pregovorila Sheratonova Graoe. Zdela se mi je visoka,
shujšana in še temnejša ko kdaj; njene oči so se iskrile, kakor še nikoli Stopila je k dekletu, ki je še vedno skrušeno stalo na svojem m«stu.
»To je gospodična Meriwethenjeva? Mislim, da bi vas morala poznati,« je pričela in ji podala roko.
»To je gospodična Grace Sheratonova,« sem rekel EHen — nato se mi je utrgal glas. Potegnil sem ju od vrat in s hodnika ter ju odpeljal v senco dolge vrste brestov, ki je spremljala ulico, da hi nas ljudje težje opazovali.
Prvikrat v svojem življenju sem ju videJ obe skupaj, tako da sem ju mogel primerjati. Ne da bi bil hotel ali želel, je usoda, priroda. ljubezen — kaj vem kaj— namestu mene odločila izbero.
Ellen še vedno ni izpregovorila. »Gospodična Sheratonova je tlista dama, s katero sem zaročen in katero mi je vzeti,« sem naposled ponovil.
Zlobna natura Sheratonovih je preskočila vse meje. To, kar se je pokazalo na obzorju moje neveste, je bilo več nego porog. »Prav dobro vem, kdo je ta dama,« je dejala.
Ellen je zardela in bi se bila zmedena vrnila na hodnik, da nisem jaz vzdignil roke. Grace Sheratonova je nadaljevala: »Zaroka ne pomeni veliko. Rečeno mi je bilo, da sta živela kakor mož in žena, n-.' meneč se za to, da sva si bila že midva obljubila zakon.«
»To .ni resnica!« se je tiho jn umerjeno oglasila Ellen. Ona se je vsaj brzdala in ne bi bila dopustila nikakega ogabnega prizora.
»Nikogar izmed vaju ne morem grajati za to, da to zanikavata.«
»GoTdon Orme ji je tako povedal,« sem rekel Ellen.
Ellen je samo zmajala z glavo in sklenila roke, kar je bilo pri njej vselej znak notranje muke.
»Gentleman mora lagati kakor gentleman,« je neusmiljeno nadaljevala Sheratonova Grace. »Prišla sem, da vama čestitam.«
Videl sem, kako se je pokazala iz Ellenine razgrizene ustnice kaplja krvi.
»Kar govori, je resnica,« sem se obrnil k Ellen. »Natanko tako je, kakor je Gordon Orme pripovedoval vašemu očetu in kakor sem
vam sam povedal. B3 sem zaročen z gospodično Sheratonovo in sem zaročen še danes ta dan.«
Potlej je imela ročice sklenjene, a vzkliknila nI, niti ni ugovarjala. A jaz sem nadaljeval svojo samoobtožbo.
»Z vami o tem nisem govoril. Opravičiti se ne morem z ničimer drugim kakor s tem, da sem vas imel rad. Zdaj sem prišel po svodo kazen. Vedve morata odločiti, kakšna bodi.«
Elleai se je naposled obrnila k moji nevesti. »Resnica je,« je dejala. »Tudi jaz sem se imela za zaročeno z gospodom Cowlesom. O vas nisem ničesar vedela — niti slutila nisem, da vara tudi mene. A na srečo naju je moj oče našel, preden je bilo prepozno.«
»Prihranimo drug drugemu te podrotbnosti,« je odvrnila Sheratonova Grace. »Krivico nama je storil obema.«
»Da, zlo je ravnal,« sem začuJ Ellenin glas. »Nemara da delajo tako vsi možje — mene to ne zanima. Morda jim niti ni moči očitati — kaj je to meni mar.«
»Ali bi se želeli takega moža?« je trpko vprašala Grace. Videl sem, kako je Ellen počasi zmajala z glavo. Slišal sem, kako so njene ■ustnice skoro neslišno odgovorile: »Ne, ali bi ga vi hoteli?«
Ozrl sem se na Sheratonovo Grace, čakaje, kaj bo odgovorila, a ko S2-;ti jo pogledal, sem videl, da se je njen obraz kar počastno izpremenil. »Moj Bog!« je vzkliknila in iztegnila roko proti bližnjemu deblu, da bi se ujela zanj. »Vaše odpadke? Ne. Ali — kaj bo z ■menoj!«
»Tedau si ga želite?« ie -vprašala Ellen. »Pot vam je popolnoma prosta. A zdaj ne vidim razloga, čemu naj hi vas še motila. Dovolite mi, da odidem.«
Ko se je obrnila, da bi odšla, je Grace Sheratonova nenadoma skočiia ob njeno stran. Njen obraz me je kar osupil. Izražal je prošnjo, ne togote. S spačenim obličjem je pomolila Elleni obe roki. In videl sem, kako se je tudi EMeniin obraz izpremenil. Položila je svoje roke v njene.	,
»Nu. čas zaceR marsikaj,« je dejala. »Upafva —c
Videl sem, kako jo je v tem trenutku stisnilo za grlo.
Uničevanje moljev
Iscem takoj 250 komadov debel črnega bora
v dolžini 12—16 m. Mera na manjšem koncu 12—14 centimetrov. Rok izročitve deloma takoj, a najkasneje sredi julija.
Tehnični biro Ing. M. Kompanjec, Beograd, Vojvoda Mllenka 26.
Telefon 15—76.	6337
Čuvaite krzna in vse ostale zimske stvari!
FLY T O X
(Flaj-Tox)
•tačuje vse insekte, kar je spomladi, ko ležejo insekti jajčeca, najlažje doseči.
Kupite še danes ročko FLY-TOX-a in škropilnico! Zahtevajte originalni plavi omot s francoskim napisom1. Dobi se povsod.
DVOKOLESA — teža od 7 kf nanrei
najlažjega to najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otrošld ) vozički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbira, naj mlžje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franka
TRIBUNA F. B. L, tovarna dvokoies in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
S pogostim umivanjem glave
k \ fcperete iz tasišča vso naravno maščobo, ki }e prepo-trebna hrana lasnim koreninicam. — Ko st« si ranili in osušili glavo, masirajte lasišče z »Inesom«, kš pospešuje rast las, odpravi prhljaj ter takoj prepreči izpadanje las. —	« 41 Lonček stane 88 Din. — Razpošilja po povzetju:
ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA,
Merosodna ulica l/L	12
ObSina Ljnblja.ua Mestni pogrebni zarod
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Koza §eyer roj. Rus
zasebni ca
dne 4. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 81 let, boguvdano preminula.
Pogreb blage pokojniee bo v torek, dne 6. maja 1930, ob 5. tiri popoldne Iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. maja 1930. 6398	Globoko žalujoče rodbine:
Geyer, Kosec, Jocher, Rus in Spaček
žalostnim srcem naznanjamo, da Je naša Iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča, gospa
Marija Klander
vdova železničarja
dne 5. maja 1930, previdena s sv. zakramenti, v starosti 72 let, mirno v Gospodu zaspala.	6406 Pogreb drage rajnice bo v sredo, dne 7. maja ob 15. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. maja 1930.
Žalujoče rodbine: Klander, Beltš, Koščak.
Pogrolni rsTod J. GajSefc,
Vodmat-Ljiabljana.
Natečaj Nestle
Čast nam je sporočiti vsem našim cenjenim odjemalcem, ki so sodelovali pri našem nagradnem natečaju ali pri Nestle čokoladi (Albumi s sličicami in »kraljico«) ali pri Nestle otroški moki (bele etikete), da po novem zakonskem stanju ne moremo izdati nikake nagrade po 10. t. m. Vsled tega opozarjamo p. n. interesente, da svoje izpolnjene albume, kakor tudi zbrane etikete izvolijo poslati takoj v lastnem interesu, da bi Vam mogli dati odgovarjajoče nagrade pred 10. t. m., torej še pred rokom, predno je nadaljnje izdanje nagrad zabranjeno z zakonom. Da zadovoljimo zbiralce sličic za albume našega natečaja Nestle čokolade, jih opozarjamo, da bomo izdali nagrade tudi takim igralcem, ki so nam pred omenjenim rokom priposlali albume, ki niso povsem izpolnjeni s sličicami, ki pa imajo že predpisano sliko, t zv. »kraljico«.
Po 10. maju ne bomo mogli z ozirom na zakonske predpise prevzeti nikako izdajanje nagrad za kasneje prispele izpolnjene albume, pa tudi ne etikete brez ozira na to, kdaj so bili albumi izpolnjeni ali etikete zbrane.
Veseli nas pa, da moremo že danes javiti našim cenjenim odjemalcem, da jim za kratko dobo pripravljamo lepo in prijetno iznenadenje, čigar provedba bo povsem v skladu z zakonskimi predpisi, kar je bilo doslej sprejeto od vseh interesiranih krogov z velikim zadovoljstvom.
Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo 6322	Markiceva nt 11. Zagreb.
Elektromotorje
transformatorje, razo« stroje, elektrocnaterijal, aparat«, popolnoma tovarniško nov«, ix zaloge biv&t, firme Transformator prodaja po znatno znižanj ceni VojnoviS & Cie. Skladišče Ljubljana • Glinoe
Novost! Novost! Železna služinska Brozovič« patent postelja zlo V Ijiva, s Upeciranim m» draconvzelo praktična za vsako hite. hotele, prenočišča, nočne stut* be ih za potujoče ose. be stane Din. 450.— Ras pošiljam po poŠt" nem »ovzetlu.
Lesena patent postelja [ložliiva. • tapeciranim madratORi, tele p»aK-tična-stane Din. 28Ql—
Lcfcfta trvmCaiii*— (Lite |eHuhl)l»*i»o«i« »r»U »U. p« Din. i50.»
Poskrbite za naglo Jotavo — prevzemite
Ma£o tam, kjre vam	V ^jalnhn U*-w
®	skladišča, prodajalci drva m premoga,
največ prinese 8 tem tla	pivovarne in pristavet vse kupčijske stroke,
_ < f^i	ki potrebujejo nagel prevoz, imajo dra-
rabite tovorni avto V^ne V—	goeenega zaveznika in zanesljivega do—
i	bičkonosca t tovornem avtu Ckevrolet.
rolet
Ta tovorni avto je poslal najpopularnejše lakko prevozno sredstvo za blago zaradi presenetljivo nizkik prevoznik troškor.
Prevoz tone na kilometer je zelo poceni deloma zaradi majkne porabe gazo-lina in olja, največ pa zaradi dolgega ^^^^ življenja tovornega avta Ckevrolet.
CHEVROLET/
Napredni trgovci do-sezajo leto za letom večje dobičke • prevozom. Tovorni avto Ckevrolet »žre" samo kadar dela.
Na to vari te mu, kolikor le prenese t videli boste, da bo prevozil stotine kilo-metrov brez slehernega defekta — in tisoče kilometrov, ne da bi ga bilo le enkrat treba poslati v reparaturno delavnico. Njegov sestcilindrski motor je tako zgrajen, da vzdrži vse preizkušnje, katerim je dan za dnem izpostavljeno motorno tovorno vozilo.
Zaktevajte vse podatke o tovornem avtu Ckevrolet, povprašajte o njegovik obratovalnih troškik in stopite k najbližjemu zastopniku Ckevroletovik avtomobilov J
7astopnik Chevroleta Vam rade volje priredi poskusno vožnjo.
CHEVROLETOVI AVTOMOBILI ZA TRGOVSKE SVRHE
PROIZVODI GENERAL MOTORS
L. SROZOTUL - lliea tt.
Ur«uje Davorin Ravfeen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoif Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Jnseratni del ie odgovoren AJoizij Novak. Vsi v Unbfemi.