ft. 222 Mita llifiu iMiniti(Uiti ttrreifitwU Hflfl V Trstu, v nactaljo 20. septembra 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak Asiškega št. 20, I. nadstropje. D pisma s* nc sprejemajo, rol Prof. r. Peric, astoik iisk znaša za mesec L 7.—, 3 mesec Za inozemstvo mesečno 5 lir ve ištvo: ulica sv. Fraačiik« ur«-*-'" \ vračajo, t. Tisk tisk' /^iceS pol leta L 3' ^ . A^^ifon uredn t .ftTPTive št. 11-57. c\ NOST Posamezne Stavilke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v širok osti ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mah oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli?* tv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 1 i-5T Glas \i ljudstva o sodelovanju (Iz ajdovskega okraja). Te dni smo objaviti na tem mestu «glas iz ljudstva ob začetku šolskega leta», fclas, ki nam je prišel iz lazaretske fare v Istn m se je tikal velevažnega vprašanja dodatnih ur za pouk v materinščini. Objavili smo ga kot nazoren dokaz, s kakšnim globokim čustvovanjem, s kakšnim smislom za realne potrebe zasleduje naše ljudstvo vprašanja, ki tako od blizu posegajo v vse njegovo bistvo kakor n. pr. vprašanje vzgoje in izobrazbe naših otrok. Danes imamo pred seboj zopet glas iz ljudstva samega, glas, ki s' tiče ravno tako važnega vprašanja, katero se mor*, prej ati slej povoljno rešiti, vprašanja sodelovanja med obema plemenoma, o katerem smo te dni tndi obširno razpravljali na tem mestu in'opozarjali na one ovire, ki so mu še na poti in ki jifi je treba odpraviti. Naslednji dopis iz ajdovskega okraja je važen prispevek k temu kočljivemu poglavju, tem važnejši, ker obdeluje dopisnik vprašanje z vidika vsakdanjega praktičnega življenja, živi in doživlja sam, in brez vsake štetokrat izrazil proti našim ljudem v svojem neprikritem sovraštvu do nas in našega rodu. In višje oblasti trpijo tako postopanje svojih podrejenih organov. Ali morda tudi z namenom pospeševati zbližanje? Dalje omenjamo izjavo nekega dnigega organa nasproti oni aretirani četvorici, ki ima smisel, da je dovolj, ako on osumi koga kakega namišljenega prestopka, pa bo ta sedel, ker se bo verjelo le njemu, namreč ovaditelju. Ali si moremo rfisliti večjega brezsrčnega cinizma kot je ta? O tem slučaju je bil g. državni pravdnik obveščen. Kaj je ukrenil, nam ni znano. 1 udi oa<*4istematično izpodrivanje naših ljudi, kjer je le mogoče, in od jedan je kruha ni nikako sredstvo za prijazno zbližanje. Nastopanje nekega uradnika v registrskem uradu, kateri si je bil svoj čas nadel nalogo pritiskati naše ljudi z neskončnimi kaznimi, tako da se ga je prejel že naslov < multa», ni služil zgornjemu namenu^ ker je bilo vse to po njegovih lastnih izjavah plod njegovega sovraštva do domačega prebivalstva. Takih primerov bi našteli postali naši ljudje previdni in nezaupljivi, in da se držijo kolikor mogoče daleč od onih, katerih ne poznajo, boječ se, da bi jim moglo prezaupljivo zbližanje prinesti nesrečo? Primeri učijo! Vsled tega pravimo mi onim, katerih se tiče: Prihajajte med nas kot enaki med enake, s poštenimi nameni, odkrito, brez zahrbtnih namenov in dajte nam to, kar tudi sebi privoščite, in ne glejte samo, kje bi mogli koga izmed nas potlačiti v nesrečo, ampak pojdite našemu ljudstvu na roko, pa boste videli, da zbližanje in mirno sožitje ne bo samo fraza, ampak kmalu tudi dejstvo, ki bo vsem v korist, kajti s palico in sovraštvom si ni še nikdo pridobil človeških src. To nam gotovo potrdijo oni maloštevilni Italijani med nami, kateri razumevajo svoj položaj v smislu teh naših besed in vsled tega tudi dobro izhajajo v popolnem mirnem sožitju z nami ter uživajo ugled. Torej? Rodoljub iz ajdovskega okraja. priniesi teoretične narave. Tem pristnejša j lahkotna stotine^ Ali je potem čudno, da so in zato tudi tem večja je njegova načelna pomembnost. Objavljamo ga radi tega v celoti in nespremenjenega, kot nov prispevek k onemu materijalu, ki smo ga obljubili cb raznih priiikah našim upravnim oblast-vora, da jim olajšamo presojanje resničnega položaja v naših pokrajinah. Evo sedaj ta pomembni glas iz ljudstva, ki ne velja le za ajdovski okraj, kakor rečeno, temveč ima splošno načelno važnost: «Iz ajdovskega okraja, sept. 1925. Koliko se je že pisalo po časopisju in koliko besed se je že spregovorilo ob raznih prilikah iz ust uradnih in neuradnih oseb o potrebi v resnici mirnega sožitja med pripadniki obeh narodnosti v naših krajih! V kolikor so prišle take besede od naše strani, smo prepričani, da so bile vedno iskrene, kako je pa od druge strani, ne vemo, da, v mnogih slučajih tudi odkrito dvomimo o tem. Pred kratkim o priliki že znane aretacije radi anje, da bodo krogi, od katerih je odvisno1 piomir-jenje, v kratkem prostovoljno položili potrebne žrtve, da more priti do resničnega •notranjega pomirjenja, ki edino more ustvariti potrebne pogoje za miren razvoj in napredek Bolgarije. Poraz Druzov Obupen položaj kristjanov ▼ Siriji PARIZ, 19. «Matin» je priobčil včeraj pismo hauranskega nadškofa, v katerem je orisan sedanji položaj v Siriji. Pismo pravi, da so Druži tekom preteklega tedna ople-nili v Hauranu nad 5000 kristjanov ter jih spodili iz stanovanj'. Nad 800 Francozov je bilo deloma izgnanih, deloma ubitih o priliki poslednjih bojev. Francoska posadka v Sueidi je še vedno obkoljena od Druzov. Živež in strelivo ji dovažajo letalci. PARIZ, 19. Včeraj so bili Druži pri Mus-soifre poraženi. Po šesturni srditi borbi s Francozi so se druški oddelki spustili v divji beg. Na bojišču so pustili več sto mrtvih in mnogo konjev. Francoske zgube so neznatne. Francozi so zavojevali tudi tri prapore. Rusko-ltaillonsko antanta? Poljska za sporazum z Rusijo BERLIN, 19. « Deutsche Zeitung* javlja iz Pariza: Neki francoski finančni list je prejel iz Moskve brzojavno vest, da se bo v Varšavi v kratkem vršil važen sestanek, med poljskim zunanjim ministrom Skrzyn-skijem in Čičerinom. Imenovani list tudi doznava, da namerava Čičerin razveljaviti rapallsko pogodbo z Nemčijo in skleniti poseben dogovor s Francijo in Poljsko. Skrzynski, ki se trenotno nahaja v Parizu, je baje namignil, da se bo res sestal s Čičerinom v Varšavi, S posredovanjem poljskega zunanjega ministra namerava Čičerin predložiti Franciji kompromisni dogovor glede vprašanja ruskih dolgov. LONDON, 19. «Daily Telegraph» javlja: Ker zapadne velesile nikakor ne nameravajo v zvezi z garancijskim paktom garantirati tudi poljske meje, se snuje na vzhodu močan blok, ki ima svojo podlago v rusko poljskem zbliževanju. To zbliževanje po spešuje v prvi vrsti Poljska, čičerin pa se ne zadovoljuje z vzpostavitvijo dobrih odr nošajev s Poljsko, temveč hoče pridobiti Mussolinija za to, da ne podpiše garancijskega pakta in da se ustvari rusko-italijan-ska antanta, člčerinervo potovanje v Evropo odgodeno? VARŠAVA, 19. Za jutri napovedani obisk Čičerina v Varšavi ter njegovo potovanje v Evropo, sta odgodena. Varšavsko rusko poslaništvo je sporoč&O poljski vladi, da Čičerin iz zdravstvenih vzrokov ne more potovati. 2ENEVA, 19. Kakor javlja «Travail», glasilo socijalistične stranke v Ženevi, pride sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin v kratkem v Švico, kjer se v Lau-sanni ali Lucernu sestane z Briandom, V krogih konference Društva narodov se ta vest ne potrjuje, ker je Čičerin iz zdravstvenih ozirov odgodil svoje potovanje iz Moskve. __^ Priprave za varnostno Konferenco Pred vladno krizo v Nemčiji? ŽENEVA, 19. Med zavezniškimi vladami se vodijo intenzivna pogajanja o konferenci zunanjih ministrov zavezniških držav, Čehoslovaške in Poljske z zastopniki Nemčije. Kakor poroča švicarska brzojavna agentura, se bo vršila konferenca najbrže v LucerpnJr, sicer %e bo pričela 5. oktobra. BERLIN, 19. Resolucija na zborovanju nemških nacijonalcev v Draždanih je zbudila v političnih krogih veliko pozornost. Nekateri listi poročajo že o vladni krizi. Oficijozni organ zunanjega ministra doktorja Stresemanna «Taglniche Rundschau® piše, da more imeti vsak politik gotove pomisleke proti varnostnemu paktu, da pa ni mogoče razumeti, kako more vplivna in velika skupina nemškega parlamenta, ki je do sedaj načelno odobravala vladino politiko v varnostnem vprašanju, potom uglednega člana rovariti proti vladi in otežko-čati njeno stališče. List upa, da bodo nemški nacijonalci na seji zunanjega odbora, fei se bo vršil 23. t. m. podali definitivno izjavo o svojem stališču v varnostnem vprašanju. _ Razkritje komplota proti sovjetskemu poslaniku na Dunaju Zarotnik izdal načrt iz maščevanja DUNAJ, 19. V zvezi z razkritjem name-atentata na sovjetskega posla fehoslovaiki proračun PRAGA, 19. Vlada je na včerajšnji seji poslanske zbornice predložila državni proračun za leto 1926. Ta proračun izkazuje med rednimi dohodki in rednimi izdatki prebitek od 2.258 milijonov. Pri izrednih dohodkih in izrednih izdatkih primanjkljaj od 2.242 milijonov kron. Celokupnim dohodkom od 10.085 milijonov stoje nasproti celokupni izdatki od 10.070 milijonov kron. Francija. in Anglija za zavarovanje poljske meje PARIZ, 19. «Peti t Parisien» poroča, da je poljski zunanji minister Skzynski, ki je v sredo dospel iz Ženeve v Pariz, po posetu pri zunanjem ministru Briandu odpotoval v Varšavo. «Journal» zatrjuje, da se vrača minister v svojo državo z velikim zadovoljstvom, ker je z angleške in Irancoske strani dobit popolno zagotovilo glede prihodnjih pogajanj z Nemčijo v zadevi renskega pakta, kakor tudi zaradi sklenitve arbitražne pogodbe med Nemčijo in Poljsko. Pisms iz iugoslaviie Ljubljana, dne 18. avg. 1925. V notranji politiki vlada popolno zatišje. Edini dogodek, ki je ta teden nekoliko povzročil debate, je bila ustanovitev Hrvatskega narodnega federalističnega saveza v Splitu. Toda efekt te ustanovitve je bil mnogo manjši, kakor pa so pričakovali za-jedničarji in radičevski disidenti, ki so se pod citiranim imenom združili v eno stranko. Narod je sit vedno novih deklaracij, narod hoče realno politiko, hoče videti uspehe svoje politične borbe. Značilno za zajedničarje je, da so oni tisti, ki zaključujejo državnopravno debato z novimi deklaracijami. Sploh imajo zajedničarji velikansko smolo s svojo politiko. Dasi so po svojem bistvu vseskozi desničarski politiki in sicer v tej meri, da še danes velja njih stranka kot gosposka stranka in to kljub vsej krvavi pisavi «Hrvata», se vendar danes trudijo, kako bi se ponašali z levičarskim radikalizmom. More se reči, da so eno stvar zajedničarji vedno zadeli: v nepravem času izpremeniti svojo politiko. Ko je hodil St. Radič po Londonu in Moskvi in ko ga je vedno s svojimi izjavami polomil, tedaj je bila dolžnost zajedničar j ev, da nastopijo proti tem ekslratu-ram Si Radića. Kot inteligenčna stranka bi oni morali tedaj s trezno besedo očuvati hrvatsko fronto pred pretiranostmi, toda zajedničarji so nasprotno tedaj podprli St. Radića in zaradi njega zavrgli celo svoje monarhistično stališče. Ko pa je St. Radić spoznal, da je njegova pot napačna, in ko je kot človek z velikim političnim instinktom preokrenil svojo politiko, pa so zajedničarji zapustili njega, misleč, da so radikalne fraze tisto, kar odloča pri narodu. Pa so morali spoznati, da ima Radić ljudi vedno tako za seboj kot prej, da so pa oni ravno tako kot prej generali brez vojske, ker pač gesla ne učinkujejo tako, kakor so oni mislili, ker je pač politika malo bolj komplicirana kakor pa izgleda pri zeleni mizi. Tn tako imamo to čudno nasprotje. St. Radića podpirajo desničarski zajedničarji, ko dela levičarsko politiko, so pa proti njemu, ko se izreče za desničarsko politiko. Le prenaravno, če zajedničarji s tako nelogično politiko nikamor ne pridejo. Pa stališče zajedničarjev ie škodljivo tudi za celoto. V svojih pismih sem že opetovano naglasil, da razpolagajo zajedni-prvovrstnimi kapacitetami. Samo v "ničarji ravanega nika na Dunaju Ivana Berzina so do sedaj j f»J« * prvovrstnim, Kapac.tejann. oan. znane te-Je podrobnosti: Jeftekin gećenko'konj drzjve b, b.Io če b, za,edn,c in Peter Vihno, ki ju je aretirala policija, (ostali z rachcevci.n dal. Jugoslav,,, prvo-nista edina Rusa, ki sta prispela iz SoKje vrstne muustee. Dr Krajac b,vs, za,edm-na Dunaj. 2 njima je prišel na Dunaj tretji car, k, ,e ostal zvest Rad,cu, ,e danes go-Rus čigar ime se drži tajno, ker je izdal! ovo najbolje, trgovmsk, m.mUer kar , h načrt za atentat. Ta se je pred nekaj dnevi If imela Jugos av,,a an delal b. čast vsak zgfa^a sovjetskem poslaništvu na Dur,a- držav.. Ravno tako odheno pa b. zavzemal iu in je obvesta poslanika o zasnovanem f oje mesto kot jusfačn, minister dr. Polic, načrtu Izjavil je obenem, da pripada proti- ^ «la vrsta odl.cmh strokovnjakov revolucijonarni skupini in je izdal načrt iz maščevanja, ker iso ga zarotniki pri razdeljevanju denarnih nagrad prikrajšali. Izročen je bil nato policiji. Izpovedal ji j je v Zajednici. Vsled slabe politike pa je ves ta kapital za Jugoslavijo zaenkrat zaigran in mesto da bi strokovnjaki gradili, so postali kverulanti. -- - - . , - ... „ ir I In to zaradi federalizma! Še pred par je, da se nahaja v Bolganp se mnogo Vran-| let. so ^ zajedničarji £išti> ki so ^kla-glovcev, ki so organizirani_ v protirevoluci-J r j. fedcralizem in sicer s težkimi ar£U_ ionarnih odbonh. Enemu izmed teh °dbo-;ment. predvsem je jasno, da se v Jugoslaviji ne more nikdar uveljaviti federalizem proti srbski volji. Brez dvoma pa je, da bi jonarnih rov je pripadal on, Šečenko in Vihno. Odbor jim je poveril nalogo, da umorijo sovjetskega poslanika. Iz Sofije so prispeli na nekim donavskim parnikom. Tu v Srbiji vsaka stranka izšla brez mandata, Dunaj z neKim aonavsKim parrimom iu če w nastopila z voHlnim geslom federa- skim podpol- Hzma In kako bJ potegniH mejo Srbi so stopili v stike z bivšim ru kovnikom Boradinon^ ki jim je dal denar ra orožje na razpolago, da izvršijo nameravani umor. Na podlagi teh izpovedi se je posrečilo policiji, kakor že omenjeno, aretirati zarotnika Jeftekina Šečenka in Petra Vihno. Avstrija bo morala uničiti 7000 strojev za izdelovanje orožja DUNAJ, 19. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je razširila vest, da bo veleposlaništva konferenca v Pdrizu pozvala avstrijsko vlado, da mora uničiti 7000 strojev za izdelovanje orožja in municije. Uničenje • ljivo pa je zato tudi, strojev se ima izvršiti na temelju določb saintgermainske mirovne pogodbe. Z ozirom na, to vest so prizadeti krogi alarmirali celokupno časopisje, ki hiti z dokazovanjem, da so -vsi stroji za izdelovanje orožja m municije tako v državnih kakor v zasebnih obratih predelani v navadne industrijske stroje. in Hrvati. Ni še rojen ta mojster in Hrvatska zajednica ve to prav dobro. Končno pa pridejo še gospodarski argumenti. Da bi bogata Vojvodina sama izhajala, je gotovo. Ali kako bi bilo s Črno goro, Dalmacijo in drugimi pasivnimi kraji? Res je, da bodo tudi te pokrajine nekoč silno bogate, ker so njih naravni zakladi veliki. Toda dvigniti more te zaklade samo moč vse države in zato je dvakrat čudno, če se ravno v Splitu, ki je najbolj navezan na podporo vse Jugoslavije, propagira s takozvano splitsko resolucijo, federalizem. Le preum- če je Split odločno odklonil, da bi se federalistična resolucija imenovala po njem, ker ima Split pač druge skrbi, ko pa biti orodje za brezuspešne poskuse zajedničarjev in radičevskih disi-dentov, da pridejo z glasnim krikom do politične moči. Splitski kongres je bil edini dogodek v notranji politiki preteklega tedna, pa še ta «E01NUST» V Trstu, dne 20. septembra 1925. dogodek je izgubil vse zanimanje z ozirom na svečanosti, ki se prično prihodnji teden v Črni gori. Pot kralja v Črno goro je nad vse pomembna. Prvič po ujedinjenju stopa jugoslovenski kralj na črnogorska tla in z njegovim obfskom ho definitivno za vedno pokopano črnogorsko vprašanje. Intriganti v tem vprašanju morejo doživeti le drage, pa temeljite blamaže. Zadnjič se je mudil kralj Aleksander v Črni gori 6. febraurja 1915. Tik pred zapustitvijo domovine se je pripeljal v avtomobilu na Cetinje, da se poslovi od kraja, kjer je preživel svoja srečna otroška leta. Spremljali so ga tedaj Nikola Pašić, nesrečni polkovnik Jurišić in pa dr. Moaća-iiin. Tedaj se je poslosvil regent od junaške zemlje, v kateri je živel do svojega devetega leta. Še enkrat pozneje je obiskal Črno goro, ko se je knez Nikola oklical za črnogorskega kralja. Kot skromni knez Aleksander je tedaj obiskal rojstni dom svoje matere. Delajo se velikanske priprave za črnogorske svečanosti in skoraj vsa vlada bo s svojo prisotnostjo poveličala slovesnost svečanosti. Vse se pač zaveda, da pomenijo cetinjski dnevi definitivno likvidacijo črnogorskega vprašanja in triumf prave jugo-slovenske misli. Zato bo tudi sprejem jugo- slovenskega kralja — triumfalen. • Bolj živahno ko v notranji politiki pa je v zunanji. Naša delegacija nastopa v Ženevi odlično in ugled naše države raste stalno. To se vidi v vseh sekcijah in komisijah. Evropa vidi sedaj po sporazumu med Srbi in Hrvati, da je Jugoslavija čisto konsolidirana in da je najboljša tvorba vojne ravno naša država. Pod vplivom vsega tega se je pričela približevati naši državi celo oficijelna Bolgar- ska. Cankov je čutil potrebo, da pride v Ženevo, kjer se je sestal z Nmčićem in Radir kjer se je sestal z Ninčičem in St. Radićem. Kaj so razpravljali na teh sestankih, ni mogoče dognati, ker se o vsem čuva največja tajnost. Le St. Radić je dejal, da je bila ena izjava Cankova več vredna kot mošnja zlatnikov. Ni sicer bogzna kako razveseljivo, če se izreka Cankov za Jugoslavijo, ker ga je njegova strahovlada tako osovražila med narodom, da se sme celo v Ženevi gibati le obdan od detektivov, oboroženih z bombami in samokresi. Že to dejstvo pove, koliko je ura btla na Bolgarskem. Toda pozabiti se ne sme, da v eni točki bolgarski narod ne nasprotuje politiki Cankova. Za zbiižanje z Jugoslavijo je ves bolgarski narod in opozicijonnlni zemlje-delct mnogo bolj ko vladni centralisti. Zbiižanje z Jugoslavijo postaja vedno bolj kardinalna točka balkanske politike in nihče ne spravi več te točke z dnevnega reda. Posledice tega zhližanja so na dlani in mislim, da je enako na dlani, da se jih mora jugoslovenski patriot le veseliti. Najboljši barometer ugleda države je kredit, ki ga uživa v finančnem svetu. V tem oziru sme biti Jugoslavija zadovoljna. Ravno te dni so bila ponujena Jugoslaviji številna posojila cd holandskih, nemških, ameriških, španskih in angleških kapitalistov. Najugodnejša je ameriška ponudba in gre za veliko svoto, za več sto milijonov dolarjev. To posojilo pa bi se smelo uporabiti le v produktivne svrhe, nikakor pa ne za oboroževanje. Pogoj, ki Jugoslavije niti najmanj ne zadene. Zanimivo je, da se poroča, da bo odšel v Ameriko zaradi tega posojila sam St. Radić, s čimer bo pač najjasnejše dokazano, kako velikanski pomen ima za državo sporazum. R. S. DN1VNE VEST! Dilnska Ruhima u Gorici Silno podiažeaje najpotrebnejših sredstev za žrvljen'e je ciežkcčilo vsemu našemu narodu boj za živajenski obstanek. Vsled državne izprescembe smo prisii popolnoma v drujJ po-ložai. Prej ena izmed 2A/južnejših pokrajin bivše monarh Je sfflft3 postali ena izmed nasever-nejših m io pomeni silen hu-i udarec za naš« krafe, ki ~o izvažali svo)e v južnem podnebju d-; zorevaioče pridelke v severne kraje, v nem-tfta in češka s:es!a. Vo,'na vihra >e doprinesla že svoTe ter Qz.otno pritisc /a prav k tlo-m na še Ljudstvo. Zato ni čuda, da raš kmet, naš obrtnik in Vojaško pokopališče » Vrtojbi ni bilo oskrunjeno I Kako se aapravi prijava za pouk v materinščini? Obširno smo že poročali o pomenu, ki ga iM pouk anteriaičine oa ljudskik šolah, kolikor ga dovoljne sedanji iotoki sako*. ČL 4. tega tikam pravi doheiefco: «Fook drugega jezika) t dodatnih urah je obrežen za ve o zlobnih vesteh, ki so se "bile pojavile pretekli teden P° l^if drago" gomilo italijanskih listih na škodo dobrega imena 1 vrtojbenske občine in vsega našega ljudstva. Brezvestni «poročevalci« laških Kstov so doživeli novo krvavo blamažo, zopet so * bila posta vljeni na sramotni oder brezvestnih obrekovalcev našega ljudstva. Ali jih bo ta nova blamaža spametovala, ali bo Vsak oče (oziroma mati vanib, varuhinja) naj vloži pri šolskem vodstvu svojega kraja ob začetku iolskega leto tako prijavo. Oni, ki so zmožnejii t pisavi, naj pomagajo našemu kmetskemn prebivalstvu. Priporočljivo bi fc'lo tudi, da si dajo po cele vasi natisniti prijavne vzorce. Za vas pojasnila na* ss obračajo prizadeti na nade politične urade (Trst, v S. Fran-cesco 20/1, Gorica, v. Carducci 7/1), ' Šolski voditelji morajo prijave sprejemati po zakonu Kjerkoli bi nastala kakršnakoli težko-ča, naj' se slučaj takoj javi našim političnim organizacijam. Stariši, zavedajte se svoje pravice in napravite svojo dolžnost! Kolosi svojemu n»BZObaemu pevcu (Tudi glas o sodelovanju) V nedeljo popo'dne smo poromali korporativno na grob našega nepozabnega prvega pevca Mirka, ob drugi obletnici njegove smrti. Bridka resnica ie, da plemenitega in vsestransko zaslužnega človeka znamo prav ceniti šele tedaj, ko ga zgubimo. In tako tudi mi, Kolaši občutimo pri vsaki priliki, kaj smo zgubili s pokojnim Mirkom! Težko nam je bilo pri srcu, ko smo stali ob njegovem grobu tako blizu njega, a vendar tako daleč..... Po primernem nagovoru našega predsednika vzkliknivši iz dna srca; «Slava muf», smo zapustili nam SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Uradno poročilo) Predajna seja dne 18. septembra 1925. Vsi sklepi starega odbora ostanejo brez izjeme, do nadaljnega v veljavi. Plenarna seja se bo vršila v petek dne 25. t m. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Obvezani so, da se je udeležijo: OS V, vsa TV, razsodišče, nadzorni-stvo ter SS. Proti neopravičeno odsotnim se bo nastopilo z vso strogostjo. • Dovoljenje tekem: Hazena S. K. Nanos-Vipava pro*i bazeni S. K. Šparta-Gorica na igrišču «Nanosa» v Vipavi. Tek na 5 km MĐP Opčine. Za komisarja je določen g. Žnideršič. Javljamo vnovič vsem članicam, da prepovedujemo, pod strogo kaznijo, udruženim kolesarjem se udeležiti tekme S. K. Vala v Bar kovicah. Članice, ki prirejajo tekme, jih morajo skupno s prošnjo za sodnike javiti kompetentnim TV petka zvečer. V bodoče se ne bodo dovolile tekme, za katere niso bile izvršene te formalnosti Tajnik: Šuman. raeilasta svetina; II. velika srebrna svetinja III. mala srebrna svetinja; IV., V. in VI bronaste spominske svetinje. Darila se.razdel'jo takoj po dokončanem teku. T. K. Nap&vedana tekma M. D. Prosvela — ! Trst — S. D. <- Adria» se vrši danes ob 2 p- p. | na igrišču Adrije» ul. Calvola. Sledeči nogometaši morajo biti navzočni pol ure pred tekmo: Rupena II, Cesar, Kocančič, Šioifa, Sušan* Kosič, Menon, Nadaja, Košuta, Smercel, Ru-pena I, Šuligoj. — Tehnično vodstvo Adrie -— M. D. «Obzor» — M, D. «Zarja . Danes popoldne se srečata omenjeni četi v pri jate liski nogometni tekmi. Da obeta biti igra zanimiva in skozi in skozi napeta, ni potrebno, da se še povdarja. Zato bo vsak, ki si želi ogledati to Lekmo, posetil igrišče t ni, mu svetovati ter kazati pot , «Gazzettino» in «Voce di Gon-zia» (ti listi so mi prišli v roke) vest, da je bilo vojaško pokopališče poročnika Atbani v Vrtojbi opustošeno in onečaščeno od do- I C. S. Ponziana pri Sv. Andreju se srečata da-J__, .__. • . u r. . . » .. 'i , ; nekaterimi inženirji rsovi most nes popoldne nogometni četi slovenskega pr-j :en na mestu kier :e vaka «Ilirije» in tržaške Ponziane v Trstu Da--' 1 ' 1 leč naokrog vzbuja ta tekma velikansko zanimanje. In po vsej pravici. «Ilirija.» je porazila z lahkoto vse slovenske klube in je igrala z zagrebškim klubom Gradjanski 2 : 0. Znano pa je, da se je bil Gradjanski z beogradsko «Ju-goslavijo>» za,1 '"ju^osloverasko prvenstvo in $ podlegel z majhno razliko. Tekma bo začela ob 4. uri popoludne. Pred to tekmo i. s ob 2.15 nastopi barkovljanski «Val» proti četi B„ Ponziane, ki je sestavljena iz igralcev, ki so nastopali v zadnji seziji, in nekaterih rezerv. je i£ra-prej stal stari železni most; zgrajen je iz železo-betona in je približno dvakrat širši od prejšnjega. Preko njega bo vozil, ko bo dograjena nova pnoga čez ulico Roma, tudi tramvaj, za katerega sta že pripravljena dva tira; ob straneh pa je dovolj prostora za druga vozila za pešce. Most so gradili nad leto dni, stroškov pa je bilo za približno milijon lir. — Nesložni vinski bratci. V neki gostilni v ulici Crosada v starem mestu so včeraj popoldne popivali štirje vinski bratci, vsi rodom I iz Južne Italije; pili so ga v najlepši slogi, ku- Tudi ta tekma obeta obilo športnega užitka, j kor se spodobi dobrim prijateljem. Ko so bili ker se zavedate obe četi svoje težke naloge. Savez Sodnikov. Javljamo članicam S. U., da bodo naši sod vsi več ali man; v ^rožcah» in je napočil čas za poravnavo računa, je bilo lepe sloge mahoma konec. Vinski bratci so se razcepili v dve niki sodili vse prvenstvene in prijateljske no-: nasprotni stranki; eno so tvoriii 28-letni po-gometne tekme po najnovejših tehničnih pra- j morščak Salvator Fama, stanujoč v zagati Pan-vilih F. I. G. C. s sledečimi zadnjimi določba- j cogola št. 4, in dva njeg-ova tovariša, v dru £ a T\ r W i \ I ' 1 _ 1 _ _____1 1 —___ ^ 1^1' i a » O Ir I r , K t»1 f* _ mi (I. B. of F. A.) 1) Oifsdde: Igralec je v ^offside«, če ni med j ^ pa je ostal osamljen 23-letni težak; Josip Bras-slanujoč v ulici iMolino a vento št. 35. ^li^UKi Agiaici. je v »uiioAit«, m iutu | ■ * , ,, . t *1 II in nasprotnikovimi vrati najmanj dveh .'Sporno jabolko ;e bilo, kakor smo ze rekli. diskom priprosto, pa tečno hrano. _ j macino v. V Gc«ci deluje ze zopet pclno sredn^esoi- ' y varstvo časti občine, kateri načelujem, skih zavodov: eimnaziia realka, ucfjei^ce, mirnega življenja njenega pre- LtteŠ^a« čTr^T^ bivalstva izjavljam: da so bile vse te vesti in tJTe še bolj stekali revni dijaki cele Gon- neresnične, ške. Povečalo se je njihovo število in njihova Dejanski stan je sjedeći: BCtceba je občutaa. . . Pnklicana je v življenje dijaška kuhsnja, goriški Slovenci so zložila med seboj prve darove ter i* otovili kuhinji za par mesecev bodočnost. Razviti se in vztra>ti bo pa mo|La c*v m m M m « V- * 1___1 . _CTail/VVl potlprii: Odvetniki, duhovniki, trgovci, uct premožni kjnet;e, obrtniki L t. d. Posebno živa disvvka kuhinja na pomoč vso tisto i Wcnco, ki je pred vojno dvakrat na dan roma^ U v ulico sv. Ivana, tamkaj bila prehranjena za icajhen denar ter tako dobrJa silno olajšavo, da je ko«ča»a svoje študije in piUla do svojih zasluženih mest. - S^reime se vsak, pa še tako majhen dar, bo-fcfv denarju ali pa v blar'u. Denarne darove spiejeira vse naše Časopisje, naslovno se pa lahJšo tudi na Diaško kupnjo samo v Gorici, Via S. Giovanm 7-1. , . .. v^j cj.;, dijaki, ki bi bLM radi sprejeti v Efc-ia^Vo kuhinjo. naj naslovijo do L oktobra svoje procsije opremljene s prporočih dcmace^a učitelja aV pa duhovnika na Dpasko toto^ Pripravili odbor Dijaške kuhmje Gonca Via S. Giovaani 7-1. Saška kubiaja le: ako jo bodo vsi naši stanovi ' •• ^ • • '« ■ -» -•---il-: učitelji, t x t _____>qo po- i;—a .K^ka kuhinj na tiko ihte- delo končali. Od tega dne je ostalo poko- * 1» flnn -roma- t^olič^o nrairifi Naravnn na ic> nokonallŠČe Na označenem pokopališču je bilo precej grobov. V zadnjih tednih pa so bili vsi ti grobovi od nekega vojaškega oddelka pod vodstvom vojaškega duhovnika odkopani, ostanki trupel pobrani in odpeljani. O vsem tem delu ni bilo županstvo obveščeno. V 9oboto dne 12. septembra 1925. so vojaki Otvoritev otroiklli vrtcev v Trst« in oholi« Opozarjamo starše, da se bo vršilo vpi-sevčaife na vseh slovenskih zasebnih otroških vrtcih še 21. in 22. t. m. od 9.—12. piedpoldne. V tc zavode se spre^majo otroci, ki so dovršiH tretje m niso prekoračiti šestega leta, proti predložitvi krstnega lista spričevala o cepljenju koz in spričevala, ki dokazuje, da ima otrok zdrave oči. To poslednje ne sme biti starejše od šestih mesecev, kajti starejša spričevala ne morejo priti v poštev. Spričevalo o cepljenju in dokazilo, da ima otrok zdrave oa, izda higijenična urad v Trstu, ufica Ricardo Pitteri št. 2. Priglasiti »e morajo v gorinavedenih dneh tud< tisti otroci, ki so že lansko leto obiskovali kakšen vrtec. Otroci, kateri ne bodo* ob ča»u vpisovanja še dopolnili tretjega leta aH se iz kakr-JfaaegakoU vzroka ne bodo mogli vptsati1, bodo storili to lahko v prvih treh dneh vsakega meseca. Starifi« Ne zanemarjajte svojih otrok! Ne postite, da ae Vam otroci po cele dneve polepaio po uiicak in tzjirijaio. Vptfcie otroke v vrtec, kjer so ves dan [ »od nadzorstvom vrtnaric ter *c tako te-1 Matico 120 gojencev. To itevilo kma in Airmn krepijol / »e leto® znatno ponmoiilo. — Vodstvo pališče prazno. Naravno, da je pokopališče radi teh del nudilo sliko opustošenja in razdejanja. Očividno mora biti za vsakega poštenega in nepristranskega človeka, da je naše ljudstvo nedolžno pri stvari in dia ye bilo po krivem obdolženo. Preiskava, ki so jo poklicane oblasti še v torek dne 15. septembra 1926. izvršile, ni mogla ničesar drugega dognati Zahvaljujem se g. podprefektu Scotti-ju, g. policijskemu nadkomisarju Diaz-u in poveljniku kr. orožnikov iz Gorice g. De Franchis-u, da so preiskavo nemudoma icvršili in nas s tem rešili vseh morebitnih neprilik. V Vrtojbi imamo 11 vojaških pokopališč, na katerih počiva na stotine padlih junakov, a v sedmih letih po vo^oi ni -bilo niti najmanjše pritožbe nad kako nerednostjo na teh pokopališčih. V Vrtojbi, dne 17. septembra 1925. Župan: Ognjeslav Soban. — Šola «Glasbene Matice». Vpisovanje v šolo »Glasbene Mati«e» se bo vršlo 24., 25. in 26. t. m. od 16—19. ure v ulici Torre Btanca it. 39. L nadstr. (levo). Pogoj za sprejem je dovršeno ouno leto in dober posluh. V šoli «G1. Matice» se poučujejo sledeči predmeti: klavir, gosli, solopetje, orgli«, Gre-gorjansko petje, liturgika, latinski jezik, pevo-vodstvo elementarna glasbena teorija, harmo-nijoslovje, kontrapunkt, kompozicija in glasbena zgodovina. Učnina za gosli in klavir pnrih pet letnikov po 30 lir mesečno, za^ viije štiri letnike 35 lir, za solopetje prvih štirih let 30 lir, za višja dva letnika 35 lir mesečno, za har-monijoslovj« kot glavni predmet 25 lir — kot stanovski 8 lir mesečno, za kontrapunkt in kompozicijo 30 lir mesečno, za glasbeno zgodovino 6 Kr, za elementarno glasbeno teorijo 4 lire mesečno. Ubožai, toda nadnrje* >■ .prfcfci iloftaci •© Počastili smo v skromni obliki njegov spomin, ker nam žal, v danih razmerah ni bilo mogoče, kakor bi ga sicer, a počastili smo ga v naših srcih, in v skladu z njegovim idealom v življenju, da smo poklonili skromen dar domu na altar! Po končanem žalnem opravilu smo se podali na bližnji Kolonkovec v gostilno tamošnjega Gospodarskega društva, kjer smo čisto slučajno zašli v nekako pevsko »tekmo*. Bil je namreč tam tudi neki drugorodni tržaški pevski zbor. Pesem je sledila pe«mi, v občo zadovolj-nest prisotnega občinstva obeh narodnosti. Prsa so se nam |jrila, ko smo slišali od vseh strani hvalo naše mile slovenske pesmi; posebno smo bih prijetno iznenađeni, ko so prišli nekateri pevci goriomenjenega zbora osebno častitat nam in naši pesmi. Želeti bi bilo pogosto takih prilik, kjer bi » med seboj spoznavali in pripravljali tla za tisto tako zazel,e-no sožitje*. V dosego tega pa je potrebno povsem drugih sredstev nego so razpuščanje naših kulturnih društev in redne prepovedi njih prireditev! „ Razšli smo se v zadovoljnem raspoloženju in s trdnim sklepom še vztrajnejše gojiti naso milo slovensko pesern^_ Kmetijsko-cbrtna razsttva v Čedadu V Čedadu se je vršila v času od 5. do 13. 9 1925 razstava. Otvoritev kakor tudi zaključek sta se izvršila na slovesen način v prisotnosti zastopnikov vlade, drugih oblasti in raznih udruženj. Na sploh je razstava napravila ugoden vtis, kajti že lega razstavnih prostorov sama na sebi je bila srečno izbrana. Razstava je bila kmetiJsko-obrtna_in namenjena za celo furlansko pokrajino. Temu primerna je bila 4judi udeležba od strani razstav-ljalcev. Razstavljenih je bilo uurogo lepih stva ri. Meni sta posebno ugajala oddelka za sviJo-go^stvo m za žitno propagando. Tudi popolne garniture kotlov m drugih priprav za zganje-kuhamke organizacije ao m« za#umale. ba, prihaja ravno vprašanje organiziranj zganje-kuhe pri na» prav seda^ zopet na dnevni red. In pri tem je ravno priskrbiftev pravilnih kotlov glavna skrb. Od naših domačih razstavijalcev sem zapazil imena raznih znanih vinorejcev in sadjere*-cev iz Brd, Vipavske doline in Krasa, nekaite-rjh vrtinarjev iz goriške okotce, «ovenBke čebelarske zadroge, (tolminskih mlekaren itd. Udeležba bi bila od naše sUani gotovo vec;a. ako bi se razstava vršila v Gorici. V Čedad je nekoliko predaleč. Odlikovani so bih tudi ne- .kateri naših ljudi. Gleide umestnosti f^irejanja lakih razstav se mnenja križajo. Ce pa se *ake prireditve vrifcjo njim igralcev. V ostalem neizpremenjeno. _ 2) Žoga izven stranskih črt: Igralec dene postavila i žogo zopet v igro s tem, da jo vrže na igrišče,1 k-1 2a ie r stoječ izv«a stranskih črt V ostalem kot prej. 3) Obseg žoge: od 68l do 711. V ostalem kot prej. Nove dolodae I. B. of F. A. dovoljujejo tudi napadati vratarja v njegovem prostoru. Javljamo članicam, da mi sporazumno z T. V. N. in O. S. V. te določbe ne sprejemamo, pač pa ostane kot prej: Vratar je v svojem prostoru, naj ima ali nima žogo, nedotakljiv. V ostalem kot prej. Prosimo članice, a «c01ymp» iz Opatije gostuje 19. i 20. ov. mj. u Zagrebu. Održat će dvije utakmice, jednu sa Sportskim klubom «Victoria», s kojim se nedavno takmila u Opatiji, te drugu sa prvakom zagrebačkih klubova A. Š. K. Novom će potonjem naći najjačeg protivnika, što ga je dosad imala prilike da sretne. Nadamo se da će 01ymp dostojno zastupati naše sportske redove. Tom mu prilikom želimo mnogo sreće » _ M. D. «Prosveta» Opčine. Kakor že javljeno, se vrši danes popoldne točno ob 4.30 tek na 5 km. Proga je sledeča: Opčine — Trebče ter obratoo. Vpisuje se pol ure pred odhodom v gostilni Fabfcič. Vsak tekač odda v Trebčah kontrolno številko. Darila so sledeča: I. ver- plačilo računa. Močnejša stranka se je namreč postavila na stališče, da mora plačati Brasci, ga je imel največ pod klobukom. Brasci se je sicer sprva na vse kriplje upiral tiranski diktaturi, toda ker se je bal neprijetnih zaplet-ljajev, se je naposled uklonil neizprosni premoči, segel je v žep ter zadostil neprijetni dolžnosti napram krčmarju. S tem ;e bik) omajano prijateljstvo zopet vzpostavljeno. Vinski bratci so zapustili krčmo in krenili složno proti Sv. Vidu. Toda ko so dospeli v ulico Bello-sguardo, je bilo prijateljstva zopet konec. V razgretih glavah je zopet zavrelo in eden iz močnejše stranke je pričel, Brascivu očitati, da je grdo ravnal, ker se je tako upiral plaćanju. Da bi bolje pokazal svoje ogorčenje, je pri *ch besedah potegnil nož in ga začel vihteti nad Brascijem. Ta se je postavil v bran, iztrgal je nasprotniku nož ter ga s krepkim sunkom s pes!;o v prsa podrl na tla. Tedaj sta tudi Fama in njegov tovariš planila proti Bra-stiju. Nastala > divja rabuka, ki bi bila gotovo krvavo izišla, da niso v pravem času prihiteli nekateri orožniki, ki so ločili razjarjene vinske bratce in jih odvedli na bližnjo orožniško postajo. Ker sta Brasci in Fana ranjena, je bil poklican tja zdravnik rešilne postaje, ki pa k sreči ni imel obilo opravka; Brasci in Farna sla bila Ie nenevarno porezana po obrazu in glavi; prvi bo okreval v 3, drugi v 7 dneh. Zdraviti pa se bosta morala — vsaj par dni — v zaporu, k;er jima bosta delala družbo tudi ostala vinska bratca. Iz tržaške pokrajine _ Iz NabrežJfae. Tukajšnja mladina naznanja da se bo prireditev, ki se je imela vršiti v nedeljo, dne 20. t. m. — vršila drugo nedel.o, t. j. dne 27. t. m Toliko na znanje ccnj. občinstvu. — Mladinsko društvo «Zarja». po mojem naziranUi na4a dolžnost, da jih udeležimo in pokažemo, kar imamo. Prepričal sem se «am, da je nasa skromna udeležba na čedajski razstavi razprfcla marsikateremu nepristranskemu Italnami krivo mnmje, ki vlada o nas. r' V*' - RAZPIS MEST V SLOVENSKIH OBČINAH DEŽELE. Žmn«uir«raški konsor-ciji ▼ Dornberga, Kamna m Tolminu raz- **KotSorci|aha ob&m Totem In Volče raz-pesujeta do 7. oktobra ■**<> konsorcijal-nega zdravnika. — VPISOVANJE t tnkaffinjo sifasko šolo 2a otroftki vrtec se bo vi*k» od prihodnjega pondeljka do četrtka, m «icer od 9. mre dopoldne. _ M D Ofcanr Jutri vi pondcljek sestanek «Tehničnega vod»tva» točno ob 20.3a uri, — JI I iipi illll*^ Uil v torek, 22. t m. redtt* seja ob 5. uri v proetorih M. D. P. Ćorso Garibaldi 31/. — Tajnik. Vesti z Lovska razstava v Gorici m. Živa divjačina. V obširnem parku za danasajam gimnazijskim ffebvUora^rL"«nf NPanI.ekvVn družod, se zdi, da je itevilo iive divjin, S je £av lifea ribišia koliba iz bičja, po- oa goriški lovski razstav, v primer; ? razstav-stavljena od ribičev iz Gradeža, pred n,o malo jezerce, ki ga napaja vodovod Tam se ziblje ribiški čolnič s staro, dalekoetrelno dolgo puško za divje race. Po jezercu plava ok-oli 20 lesenih modelov divjih rac, med njimi pa se potaplja 5 žtvih. Pravzaprav jih je bilo v začetku 6, a eni se je zdelo menda predol-gočasno v itej družbi, pa je odletela, česar pa njen lastnik, gospod tovarnar R. Scalettan iz Merna, baje ni bil prav veseL Pod noc hodijo te ljubke živali spat v kočo, po dnevu pa so na vodi ali pa si na solncu čistijo in gladijo mokro perje. V ograji,ki je zaznamovana s st. AS, se pa-seta lep srnak in mlad, letošnji kozlič. Srnjak je močan trileten šesterak, ki pozna svojega gospodarja, g. Marija Fogarja in pride na njegov klic do ograje, kjer dobi jabolk, kruha m slaščic. A pomislite, ta lepa žival ima na vesti _ dva umora; njegova družica ;e bila tam spomladi polegla dva mladiča. Srn>ak se je hotel meseca julija zopet ženiti, s čimer pa srna ni bila nikakor zadovoljna, pa m je v svoji besnosti razparal trebuh, nato je zabotiei še enega kojzliča. Vpisnina ža na novo vstopivie gojence 5 lir, za stare 3 lire. . . . . 2 - V lanskem šolskem letu 5« obiskovalo solo To število naj bi , ____bo v sred« 23. t. m. ob 4i30. un popoldne. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Predsednica. — Vi li--Mnlficn*. V torek, 22. t m. ob 19. uri in pol odborova seja, V sosedni ogiaji so 3 lepi azaiw m J2r*z, mic, last zobozdravnika g. Clede-^ r g stavi jih izpeti na svojem.lovisc ric Hubert naj jih varuje li*c, ku^ ^ je paf in — tatmskih zanjk! — ££ obiskoval. zajcev, katerih pa ™ J1^ in se ne zanimajo cev, ker leii)o »krrti v^ __ y drug. Qsem za šunder seiivk, ki neprenehoma prepelic, ten ^ g tim per em, ker ŽT'ZJC'JZŽ ^ « kopale in JJ* J iSebfle V eni ©g*aji »di m sameva med kamenjem Živih srn bi bili mogli razstaviti v večjem Me-vilu, a n|ih lastniki jih niso hoteli poslati, ker so se bali, da se živalim ne pripeti kaka nat zgoda. Za one lovce, ki so videli take razstave v večjih mestih, zlasti pred par leti na Dunaju ljen^mi trojejami nekam pičlo. Pri tem pa moramo upoštevati, da predstavlja razstava v palači preteklost lovišč in divjačine na Goriškem, živa divjačina pa je slika revne se-dan'osti. Strašna vojska je pulila svoje žalostne sledove tudi med divjačino, ubraniti so se jim znali le škodljivci: ptice roparice. kune, lisice itd. S tem pa nočemo reči, naj se ti poslednji popolnoma zatrejo, ker vsi vršijo, aka peaka, da bi se kopale in iTiib »zoabfl® V eni ograji klmeoiem ^^ Frcb; P°te,m xS>etlograja U. 30) srnjaka šesteraka in dva kozlića Razstavili so tudi največje sovražnike - koristne div;ačine: orle, kajne, jastrebe, kun, enega dehorja in tri lisice. naše sove, par se preveč ne razmnožijo, važno službo z društvene policije na letoviščih: mnogo " ljene divjačine in slabičev, nespo^nin za življenje, najdejo in končajo in prikrajšajo počasno hiranje. • Strokovnjaku in pravem«, Io»c« « • dovanm te znamenite^ M^ ^ vprasanre: a» se ko, nam pokažu- čine vnaš.h »•P^ffih'dni. aH se raztegne ,ejo trofe.e iz PJ krajin ludj ^ juhy&ko zakon stann ^ zadajem sluča^ bodo prej ko •ftCC3es'e* let, naše puške, zveste tovarišice litovskih pohodih, rjavele, mi pa fuimus Troes». Pa ne moremo biti črnogledi pesimisti iD upajmo v pravo možnost, v uspeh propagande te razstave in nje odličnega o-dbora, navdušenega predsednika g. inž. Villanija in drugih zaščitnikov smotrenega lova. Z veseljem opazujemo nekaj dobrih znamenj v P"« ohranitve dosedaj veljavnih lovskih zakonov v naših krajih. Značilna je brzojavka m n stra za narodno gospodarstvo, on Belluzo, ki ,0 ,e te dni poslal odboru, v kater, se zehval u e /a izraženo^ uda nos t in pozdrav«, s&b^ 'kralj ^^Tm s te^, rTposlal krasno ViKtor . ^^ , razstavlfalca. srebrno kolaino za 7inimati Pa tudi strokovne revije sp se^zacele zanima 111 za to Velevaino vprašaje. Sismio Ramponi v Trst**, dne 20. septembra 1925. lista, plačno razdel lo vojaškim bolnišn cam 65.805 ■ kg, revnim prebivalcem pa 45.544 kg div a- j USTNICA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDI čine... Mi pa, k?-poznamo zemljepisne m kli-matične priike v Italiji, trdimo, ca bi se s sraetrenim postopanjem lova in gojiivijo divja-čine mogli tudi pri nas doseči najlepši uspehi. Tolko za enkrat o razstavi! Streljanje na z ve golobe se je vršilo preteklo nedeljo na vojaškem vežbališču pri St. Andrežu z vsemi varnostnimi odredbami za gledalce, dobro organizirano po odbornikih gg. Vianello, cav. Bulfon\ M..Fogar, De Fiori, Derfles in dr. To je zlasti v Italiji in v Franciji priljubljen šport. Radi priznamo, da so Italijani odlični strelci. Čestokrat čitamo v poročilih, da ta ali oni v 20 strelih ni niti enkrat zgrešil cilja; piClovcih velja za dobrega strelca. ki se ponaša s 50—60% zgoditkov. Res, da streljanje na žive golobe ni lov, temveč le strelska tehnika in sport, ki je v mod? v Nizzi, Monte Carlu, Milanu in drugod, kjer postrelja'o tisoče in tisoče živih golobov na leto. V 'nedeljo so jih 'meli v Gorici 500 na razpolaganje, od katerih so odstrelili 475. Mi smo v načelu proti takemu klanju, ker za strelsko tehniko zadostujejo tudi glinasti, ki [rak, NOST- GORICA. Kerševaa Fr, GraduČe: Prinesite v naš urad zdravniško spričevalo potrebno za rekurz. Trlikar A. Logje 45: Bodite brez skrbi, te dn,i odposlali rekurz na Računski dvor v Rimu. Turk Anton Brje 125: Napravite notornost-ni akt o Vaši nesreči in ga nam dopoSljitef. Bizjak Kat Vojgersko: Napravljena vloga na računski dvor v Rimu. Lntmaa A. Šempeter: Agrarni kredit dovoljen invalidom v višini 20.000 lir, treba kopico dokumentov, katero Vam naštejemo v uradu, ako se tu zopet zglasite. GoLanda A. Kobaritf: Dotični posredovalec nam je pokazal Vaše pooblastilo, uverovl^eno pred višjo kobariško sodnijo 22. VIH. 1923 za zemljišče so vrnili dokumente Zvonimir Fur-lanu. Pravijo, da so delali za pospešitev likvidacije in konkordata. Gomp A. Gorica: Hiša mora stati eno leto prazna, da pride odpisan hišni davek in ne kot p3d Avstrijo že po psr mesecih. Odgovor vsem onim, ki pospešujejo rešitev vojne odškodnine: Vse na nas naslovljene DAROVI V počastitev spomina dragega pokojnika daruje družina Milic na Prošeku L 25.— Šolskemu društvu. Denar hrani upravništvo. Ob 25 letnici daruje dobrotnik našega šolstva L 100.— «šolskemu društvu» z geslom: «Na hujša vseh je bolečin v žalostnih dnevih na zadovoljne dni spomin. Gospa Prhavec od Sv. Ivana, daruje za storjeno ji uslugo Lit. 2.— «Šolskemu društvu: Srčna hvala vsem LotorUskt Številke 19. 1929. Bari 88 70 1 20 83 Firenze 25 47 13 88 86 Milano 59 56 86 21 7 Napol* 1 37 24 25 60 Palermo 41 69 47 59 Roma 30 77 13 20 57 Torino , 36 7 30 59 1 Venezia 51 90 6 60 4 obliki elipse, katere daljša os meri pnbližno 30 metrov. Stojišče strelčevo ;e na enem koncu osi; v daljavi 25 m je pet lesenih sKa-tel« s številkami 1—5, v katere zapirajo golobe, ko so jim prej izpuLJi repe. Strelec obrne okroglo ploščo, ki ima tudi 5 številk. Kazalcc na plošči pokaže izžrebano številko, ki je pa tekmovale ne sme videti, pač pa nameščenec, ki sedi skrit stric strelca in z žico, ki se nahaja v 25 m dolgi cevi, odpre zaznamovano škatljo, iz katere golob zleti aH pa — tudi ne. V tem slučaju ga spodijo z malo krogio {balinom). Ako golob ni zadet, odleti kar brez repa, odleti pa tudi, ako ima prestreljene noge, pa tudi par drobn.h š»ber v meso odnese. Razume se, da take živali prej ali slej žalostno poginejo, ako rib kdo prej ne pobere. Ako golob, pa naj si bo po dvojnem strelu, pade v omrežju, velja strel, kar se tekmovalcu zapiše v dobro; ako pa pade preko mreže, strel ne velja. Mnogi golobi pa navzlic temu, da so padli v ograji, niso še smrtno začeti pa jih nosijo kar tako še na pol žive v velik zaboj Gosp. Derfles je bil tako usmiljen, da jih je prej usmrtil, ako j h je on dobil v roke. Mrtve golobe so prodajali po 2 liri kos. K tej tekmi se j-e bilo priglasilo 32 strelcev, jih strelci s posebnimi stroji raeče;o v z ______a________ ___ ____ _____ , da se tako vadijo v streljanju. Pri tekmi na pro§n.;e za pospešitev likvidacije vojne odškod-ž've golobe ogradijo z žico velik prostor v n.Qe SQ ocpposlane osrednjemu tajništvu v J-«*- «r;h;izno Trst katero ^ žc večkrat pospešilo na finančni intendanci, toda vsled razpršenosti posamez- j Kanada in. Avstralija nili spisov po različnih uradih in zbiranju in-j Belgija formacij ni intendanca dosedaj dala še nikake-| Številke glede Nemčije in Rusije so do sedaj ga odgovora. ! še neznane ali vsaj zelo netočne. Zanimiva je tudi ugotovitev, da znaša pre To In ono NtibiiBtetii m*H» no svetu Ni nezanimiv odgovor na vprašanje: Katera država je najbogatejša na svetu? Kdo je najbogatejši človek na svetu? Po zadnjih statistikah znaša premoženje posameznih poglavitnih držav sveta kakor sledi: ■iflsvtf Maritv milijonov 330 s prebi v. 110 s prebiv. s prebiv. s prebiv. s prebiv. s prebiv. s prebiv. Združ. drž Amerike Anglija Francija Italija Japonska 120 90 35 23 27 11 45 40 40 55 15 7 K — Izpiti za občinske tajnike. Dne 10. in ll:|moženje Belgije pri komaj 1Yk milijonov pre-decembra 1925. se bodo vršili pismeni izpiti bivalcih toliko, kolikor Vs celokupnega premo-za dosego tajniške diplome v Vidmu. | ženja Italije. Izpitov se bodo lahko udeležili poleg onih,! Pred vojno se je cenilo premoženje Združe-ki imajo z^io potrebne študije, to je končano j nih držav Amerike na 186 milijard dolarjev in siednjo šolo, tudi oni, usposobljeni za službo zlata rezerva je znašala 2% milijardi dolar-občinskega tajnika v smislu O Z. 27. maja 1915 j medtem ko se ceni danes premoženje št. 744 in 21. maja 1916 ši. 682, kateri so na j-j Združenih držav na 330 milijard dolarjev in mani dve leti vršili hvalevredno službo ob- zlata rezerva na 4 milijarde, kega tajnika (bo mora potrditi prefekt.) - - - Do 8. novembra morajo prosilci vložiti prošnje na prefekturo na kolkovanem papirju opremljene z vsemi predpisanimi listinami pravilno kolkovan:mi in legaliziranimi. Ker so mesta občinskih tajnikov po italijanski občinski zakonodaji jako dobro plačana in.: ker vlada občulno pomanjkanje diplomiranih tajn:kov, se bodo pač vsi, ki imajo vse navedene predpogoje, pobrigali, da se pripravijo za izpite in da pravočasno vložijo prošnje. Razpisana služba konsoarci alnegja živfao- In kdo je najbogatejši človek na svetu? Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko. Poznavalci razmer v tem oziru so prišli do sledečih zaključkov: Pred kakimi 20 leti je živel v Detroitu v Združenih' država^, .mehanik, ki se je imenoval Ford in ki je imel svoi delež v neki družbi za gradnjo avtomobilov, katera je razpolagala z delniškim kapitalom 28.000 dolarjev. Danes je Henri Ford najbrže najbogatejšj človek, kar jih pomni zgodovina, s čistim ponajveč iz Furlanije. Spričo neuspehov in vi- j septembra t \ Začetna plača 9.000 lir, poleg soke vpisnine jih je odstopilo 24. Ostal:hs1 aktivitetne doklade Lir 500, prevoznih stroš- zdravnika za okraj. Rok poteče 30. • le'tnim dohodkom 119 milijonov dolarjev, kar predstavlja na podlagi 59»tnih obresti kapita- najboljših si je na koncu med sabo razdeli o nagrado približno 10.0CO lir, ker je že b o pozno in se ni z nadaljnjim streljanjem moglo ugotoviti neoporečno prvenstvo. — Gledalcev je bilo dosti, zabave smeha tudi, zlasti. ako je kdo streljal mimo cilja. .... Razstava psov. Dne 15. t. m. se je vrsna razstava psov. Pripeljali so 45 v resnici lepih, plemenitih živali raznih vrst s prvovrstnimi r-Ar. RVo bi preobširno, ako bi hoteli vse opisati, pa naj zadostuje, da omenimo le obdarovane pse. Psarna Rigo iz Vidma e dobila prvo darilo za italijanskega fermača Sara di Verona, g inž. Villani za psa Kallo cap. Defino za psa KaH di Ruda in za po ini-e rja (psico) Marucca di Sano, dr. Verze-gnass: za angl. seterja Ghigo, Caneih iz Tre-visa pa za svoji dve psici Nedda ia Dolly m kov L 3000 in pa 1/10 povišanja začetne plače vsakih šest let. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici na- ja, da pričnejo redne pevske vaje 21. t. m. za ženski zbor in 22. t. m. za moški zEror^ društvenih prostorih v Trgovskem domu. Vaje znan, listično silo 2,380 milijonov dolarjev. Kateri izmed drugih danes živečih Zemljanov se po svojem premoženju najbolj približuje Fordu? Kateri prihajajo tu v prvi vrsti v pe«rt?v Tu se največkrat slišijo imena Ro-ckefeller, Morgan itd." Ali prL.U^)Ui "bankirji in druge osebe ki morejo dati kake podatke jivuii1 iv —> * t* •• — — X-- — — # —~ rilo za 5 krasnih španijelov. Zanimivo je, da je inž. Villano poleg svojega krasnega, visoko-nogega fermača Hallo razstavil tudi psico iste pasme s petero lepo razvitih, zdravih mladičev, ki so popolnoma iste barve. Tekme pa se bodo vršile za ženski zbor o pondeljkih in v tem oziru, so dokazali, da se lahko pride četrtkih od 18 do 19., za moški zbor pa ob j P™ sestavljanju seznama bogatašev do zelo torkih in petkih od 20. do 21\ ure. Sprejemajo Presenetljivih zaključkov. se tudi novi člani v pevski zbor. . Resnica je da ?e nemogoče napisati par Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši vsak dan I imen ter reči z absolutno gotovost.o: Ti-le od 9. do 12. ure. Poučevali se bodo klavir in j *> največ,! bogataši sveta gosli in ako se priglasijo učenci, tudi drugi | Izmed posameznikov, ki se od pristojnih instrumenti Učnina znaša kakor dosedaj 25,Wov smatrajo za posestnike največjih pre-lir mesečno za dve tedenski uri v skupinah po j mozenj, priha ajo tu v postev: 3 učence. Za več tedenskih ur ali pa intenziv- Amerikanci: nejši pouk v skupinah manj nego trije učenci! «enry ford , , — ------- Vnisninal John D. Koc Andrew Carnegie --------- - J ^ . - na uro se določi učnina po dogovoru. Vpisnina ^hn D. Rockefeller slednjič psarna Rigo 4 prva m eno drugo da- A-J-----^---- s 550 milijonov dolarjev 500 nagrade edinole po zunanjosti n rodovnikin in "niso mogli pokazati svojih sposobnost] pri delu v gozdu, v vodi, na polju in pri donašan/u odstreljene divjačine. A pri najboljšem rodovniku in najlepši postavi dajamo mi lovci prednost psu, ki se obnese pri delu, ker "kaj pomaga lepo lice...» je 5 lir za učenca. , u , It . , - Zatvoritev lovske razstave v Gorici. Da-^^1! Field nes zvečer bo zatvorjena lovska razstava v ' Gorici, ki je bila otvorjena skozi dva tedna. V četrtek zvečer se je zbralo razsodišče, ki je imelo določiti nagrade raznim razstavljalcem. Danes ob 11. predp. bodo na razstavnem pro- spričo velikih stroškov ni bilo, psi so dobili I nole po zunanjosti in rodovnikih - - . „ . - .. gli pokazati svojih sposobnosti pri; štoru javno precitana m razg ase na imena onih t na nnlin in nri donašanju razstavi alcev, katerim so bila podeljena odli- kovanja. PofK)ldne se bo vršila na razstavnem prostoru ljudska veselica, pri kaieri bodo sodelovali goriški visokošolci in pevskrl zbor italijanskega kluba, ki zapoje med drugim tudi Velika napaka pa je bila ta, da so razšla- nalasc za to prjhko spesn^eno :n uglasbeno vili pse V neposredni bližini žive divjačine, ki j himno gon^k:h lovcev. . ie bila pri laanju svojih sovražnikov nemirna j — Pevsko m glasbeno drastvo v Gorici-in plašna, da se je človeku smilila. Udeležba j Podpisani odbor vabi na^občm zbor, ki to v je bila tedaj pičla, manjkala je tekma pri delu, pri vsem tem pa je tudi ta razstava bila zanimiva in zadovoljiva. petek dne 2. oktobra 1925 ob 20. uri in pol v društvenih prostorih. Dnevni red: 1) Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2) odborovo poročilo, 3) sklep računov — SLOVENSKIM ST ARIŠEM V GORICI! leto 1924.-25., 4) proračun za leto 1925.-26., Jutri v pondeljek se prične na goriških Uud- f volitev ocbora, dveh namestnikov m pre-ii šolah vpisovanje in pouk. Otroci obojega ^dovalcev računov, 6 sluca.nosti. - Odbor, stola ki so roieni med 1. januarja 1912 in 31.1 — TcOanan. (Samovoljnosti podrejenih izvr-ikcembra 1919, so dolžni po zakonu o^skova-1 silnih organov javne varnosti) Tolminski ti šolo. Oni učenci in učenke, ki so že lansko j orožniki so zaplemb v Tolminu sredino ste-lelo obiskovali mestne l udske šole, naj se ja- ^ko .EdinosU, radi uvodnega članka «So-4o prihednu po^eliek ob 8. uri v Otroci, | delovanje in sodelovanje^ k,er se obravnava k? prvič vstopajo v šoio, in oni. ki prihaja,o yprasan;e upravnih volitev v tolminski ob- iz chugjh občin, se morajo z Jaati v spremstvu : . . . stariče^ al« njih namestnikov isti d-n ob 8.1 pa se eno drugo samovol;nost so izvrsili urJ S sebc-i aa p-Inesei^osebno kniižico. ka, J« dm tolmmski orožniki. Abs. učitelpscniku jo dobi o na anagratičnem uradu. j Krasnu, katerega so aretirali in prepeljal, v Slovenski stariši! Ne pozabite priložšti ob Gorico ter tamkaj fotografirali kot nevarnega tet orilikf prošnjo, da se poAičuje Vaše dete «oveka samo zato, ker gre na roko s svojim dodatnih urah v maUrinem jez:kui Iz- znanjem našmp prosvetnim društvom po i3cl - — - zeli, so zabranili prebivanje v Tolminu. Za- povedali so mu, da se ne sme več prikazati v Tolminu. Ko je v četrtek prišel po svojih opravkih v Tolmin, so mu povsod sledili ter mu ukazali zapustiti nemudoma trg. — Pod gora. V Podgori je letos, kakor znano, zmagala kmetska delavska lista pri občinskih volitvah. Na tej listi niso bili i^tljučno komunisti, pač pa so bili med njimi tudi nekateri briški kmetje, ki so vse prej kakor pa komunist:. V prvi seji je bil izvoljen za župana g. Marij Simonetti. Podprefektura s tem nikakor ni bila zadovoljna in je obvestila starešinstvo, na; se premisli in izvoli drugega župana, sicer bi znal slediti razpust občinskega sveta. Starešine co kljub temu obvestilu ostali dosledni prvotnemu sklepu, kar so pri nedeljskem sestanku vpričo komisarja Nimisa znova potrdili. Nato se je ukinilo lovanje občinskega sveta. V torek so se vršile pri voditeljih podgorskih komunistov številne hišne preiskave, ki so pa bile vse brezuspešne. V noči od srede na četrtek so se pojavili na zidovih v Podgori mali rdeči le-pački, vsebujoči precej ostro kritiko. Temu ie sledila v četrtek aretacija vseh podgorskih komunističnih starešin io ie nekaterih drugih boli znanih voditeljev komunistov. To „ 300 .. 150 150 150 „ 100 m 100 „ 100 „ ICO „ 100 „ 100 ., 100 T B. Walker J P. Morgan George F. Backer Percy Rockefeller Thomas F. Ryan J. R Duke James J. Hill Moses Taylor Pyne Angleži: Duke of Westminster s 200 „ Lord Leverhulme ,, 100 lf Lord Incheap „ 100 N ,, Indijanec: Gaeckwar of Baroda s 125 „ Japonca: Baron H. Mitsui s 100 „ Baron K. Iwasaki „ 100 * „ ter Evropejec: Siar Basil Zaharov s- 125 „ Družine, ki kot take kolektivno posedujejo največja premoženja, so sledeče: milijonov dolarjev od 250 do 500 75 100 75 „ 100 75 „ 100 100 in še več 75 75 koristite vsaj to mrvico pravice, ki Vam jo nudi Gentijejeva šolska reicrma. — AKAD. FER. DRUŠTVO «ADRIJA». Dne 3. okt. t. 1. sc bo vršil v Trgovskem domu HL poslovilni večer akad. fer. (firuštva «Adri- Priprave so v polnem teku, in. kakor se iz teh lahko sklepa, bo prekašal letošnji poslovilni vcćeT vse dosedanje. — Uprava «Gospodarskega vestnika» v Gorici Via S G: o vami i 6-1 je razposlala te dni terjatve zamudnem naročnikom iz Trsta in okolice. Opozarjamo, da se naročnina lahko plača tudi pri Tižaški kmetijska družbi v Trstu Via lorre bianca št. 19. — Pojasnilo. V nedel^ki številki smo pomotoma poročali, da je bila udeležba na sojbot-nem koncertu učiteljskega zbora maloštevilna kar nikakor ne odgovarja resnici. Do te pomote je došlo radi pogreška, ki je nastal pri telefonskem predanju vesti. V natančnejšem poročilu o koncertu smo hoteli to pomoto popravit:, kar smo tudi naredili v četrtkovi številki. Ker pa sta se radi one pomote zagnala v nas •'Mali list» in ».Goriška Straža», jo s tem pojasnilom še enksat popravljamo. V prvotnem poročilu j« hotel naš poročevalec reči, da obisk ni bil tako mnogoštevilen, kakor si ga je pev ski zbor zaslužil « svojim ' Vincent Astor Oito H. Kahn Pierre du Pont Robert Goelete W. K. Vanderbilt E. H Harrimann George J. Gould Witliam L. Harkness Mortimer L. Schiff Henry P. Davison Edvard H. Harrison Anton J. Dreksel in FEDERAZIONE BANCARIA iTAUANA (Italijanska bančna zveza) Zadnja številka v Italiji zelo razširjene revije «Echi e Comenti» je prinesla v bančnem pregledu zek> zanimivo razpravico o Italijanski bančni zvezi, iz katere po-snemljemo sledeče zanimivosti: Pred desetimi leti je bila v Rimu ustanovljena Italijanska bančna zveza, v kateri je včlanjenih do sedaj 54 italijanskih katoliških bank, ki imajo širom Italije nad 100 podružnic. Članica te Zveze je tudi v naši pokrajini precej dobro znana* Banca della Venezia Gi*ilia», ki ima svoj sedež v Trstu. Zveza je morala že v po« četku svojega obstanka premostiti neštevilne težkoče, toda kljub temu si je vendar z vztrajnim delom znala pridobiti velikanske zasluge na polju italijanskega narodnega gospodarstva. Zato jo kaj lahko primerjamo s tihim, a splošnosti koristnim delavcem. Med sličnimi Zvezami je F. B. I. edina, ki se je le z udejstvovapjem v ekonomično-finančnem organizmu razvila od navadne zveze do tako močne in popolne organizacije. To pa je mogla doseči le na podlagi svojega popolnoma centralističnega sistema. Ta organizacija, pokrenjena z jasnim ciljem in namenom se je morala bojevati že od svojega rojstva dalje proti zelo pomembnim težkočam razne naravi. Težkoče pa je delala Zvezi večinoma le ozkosrčna krajevna omejenost italijanskega občinstva. Kljub temu je Zveze nadaljevala svojo trnjevo pot v zavesti, da le potom vztrajanja! doseže zaželjeni cilj, ki si ga je ob ustanovitvi postavila. In trud ji je bil dovolj poplačan, kajti že po nekaj letih je postala v italijanskem gospodarstvu ugleden in od-' ločujoč faktor, s katerim je treba računati. Z veščo roko svojih voditeljev je federacija izpopolnila in perfekcijonirala vse posle svojih članic in danes nam ni mogoče zanikati dobrin in pomoči, ki jih je doprinesla k razvoju poljedelstva, trgovine m malih lokalnih industrij, ki so zapuščene od velikih bank bile navezane le same nase. Ona je šele pokazala pravo pob večini malih prihrankov in jih privedla v varen pristan, kjer zamorejo produkciji žz-vrstno služiti. Zvezin razvoj in njeno življenjsko silo nam pokažejo še-Ie sledeče: Glavne aktivne postavke v miljonih lir ' Šttvilo članic Blagajna Pertaf«uiUe in zakladni b.4 Efekti lastni Kor»spcn-deftt! Prenosi, predujmi in garantirani računi ■ Riini (talin it i 55 31./XII. 1923 93 1133 704 540 461 252 54 31. /XII. V924 116 1341 671 541 501 74 Evropejci: Rotschildi Nemci: Kruppi Severni Amerikanci: GugKenh eimerji Vanderbilti Weyerhauserji Melloni Južni Amerikanci: Mattarazzi Omeniti bi bilo še glavne milijonarje, katerih premoženje pa ne dosega 100 milijonov dolarjev: Severni Amerikanci: Harry F. Sinclair s 50 milijonov dolarjev » 50 "S M »50 „ , i z « «80 „{ :S> :: j z 80 v 1 i •* * „ „ 80 r še druga imena Amerikance v bi prišla tu v pošte v. V New-Yorku samem živi 3388 velikih in malih milijonarjev. Med Francozi naj se imenuje tu fabrikant avtomobilov Citroen ter Schneider. Tudi v Nemčiji je število milijonarjev veliko. Razen milijarderja Augusta Tlrya6ena von Muhlheim-Ruhr imamo tu Hanislc, Stinaese, Bleichroderje, Eichborne, Hosche, Oppenhei-me iz Koalna, tajnega svetnika Daisberga, Otona Wotffa, Michaela, Bor sige, Kloecknerjs in druge. Teiko je reči; kdo jc iznad teh na prvess in kdo na zadajem mest«, ampak gori navedena imena 10 najbolj mamn. 'm najbolj potteta. Glavne pasivne postavke v miljonih lir Števiio članic ■ Slaratea i* r*um Patog« na hranil. knjiiK« in tekoči račun Patogi afektov v varstvo Kora&pondenti Rasni upniki 1 ČISTI DOBIČEK | 55 54 145 176 1,669 1,812 • 328 259 " 1 792 872 259 104 1 r 12 i 15 | Glasom situacijskega poročila z dne 30. junija t. 1. so porastle vse postavke. Portofeuille dosega 1.349, račun lastnih efektov je porastel na 807 milijonov^ lir. Glavnica in rezerve so se zvišale tekom pol leta od 176 na 192 milijonov lir. Naložbe pa so dosegle 1.958 milijonov in one v vrednostnih papirjih 328 milijonov lir. V splošnem je opažati v tem situacijskem poročilu veliko izboljšanje zvezine likvidnosti in br4;*c razoeiitev med razno..! investicijskimi oblikami. Razprava se nadalje bavi okrog varnostnih in obrambnih metod, govori o nadzorstvu in o propagandi, ko jo zveza razvija in osvetljuje medsebojno zvezo vsega onega dela, ki ga ravija zvezin finančni organ CREDITO NAZIONALE (glavnica 20,000.000 lir) in omenja važni in velikanski pomen glavnih njegovih poslov in posebno naj glavne j šega, namreč posel krožečih nakaznic (assegni circolari). Krožeče nakaznice so zvezina okostnica, na kateri so vpleteni medsebojni odnošaji Credita Nazionale z članicami Zveze. Vsaki članici so odprte blagajne podružnic vseh ostalih v zvezi včlanjenih bank, Id jih je raztrošenih po Italiji nad 1000. Odnošaji me>d zvezo, Creditom in njenimi članicami se dan. za dnem vedne bolj poglabljajo, se razširjajo in predrugačujejo potom odlične posredovalne vloge zvezinega finančnega organa Credito Nazionale. Omenimo naj le pomembnost reeskonta, financiranja različnih družb in kolektivne udeležbe. Nadalje je potreba zabeležiti enotnost v zvezinih smernicah, ki pa ne ogrožajo autonomije posameznih članic, katera je potrebna že iz ozira na lokalne in pokrajinske zahteve in potrebe. Osredotočenje važnih bančnih poslov (nakazila - borza - promet z inozemstvom) daje članicam veliko možnost, da lahko izvršujejo bančne posle pod veliko boljšimi pogoji kot pa banke monolitičnega značaja; osredotočenje pa daje organizaciji zelo potrebno hitrost poslovanja v korist in zadovoljstvo njene klijentele. Razen koristi splošnega značaja nam nudi Zveza italijanskih bank: 1) Sistematičnost smernic in delovanja, ki zabranjuje nepotrebno razsipanje njene moči; 2) boljšo razdelbo prihrankov; 3) možnost uresničenja koristnih podjetij z malimi izdatki, ker se riziko zvali na vse članice in .. 4) popolno prilagoditev ozkosrčnega bančnega organizma k današnjim zahte* vam modernega bančnega delovanja. Člankar zaključuje svojo razpravico z dejstvom, da merodajni krogi niso znali do sedaj pravilno oceniti tihega, vztrajnega in koristnega dela, ki ga izvajajo italijanski katoličani potom svojih katoliških bank in Zveze italijanskih bank v prospeh poljedelstva, trgovine in industrije. BANCA DELLA VENEZIA GIULIA DelnISka glavnica Lit. S.OOO.OOO'— popolnoma vplačana. GLAVNI SEDEŽ: TRST, PIAZZA CARLO GOLDONI 4. Podružnice in agencije: Abbazia. Aidussina. Aiello, Albona. Bisterza, Buie, Capodistra, Caooretto Cervignano, Cormons, Dignano, Fiume, Gorizia, Gradišča, ldria, Isola, Monfal-cone, Parenso, Pirano, Pisino, Pola. Postumia, Rovigno, Tolmino. Trieste, Umago. Situacijsko poročilo z dne 31. julija A K T l*V A Efekti Isstm . Eskomptirani portfeuiHe TekočI računi aktivni. . Prenosi aktivni . . . Dopisniki (dolžniki) . . Podružnice (dolžniki) . Inkasi . ...... Nepremičnine .... Inventar _...... Razni dolžniki . . . . Dolžniki za garancije. . Efekti v pologu. . . . Efekti v varstvu . . . UPftfcVNlKl Belioai Cav. Carlo . L. 2.538.717 80 12.373.495 05 21.823.581 01 12.445.912 34 1.374.751 90 13.186.472 31 7.975.379 79 3.451.603 64 1.084.316 — 302.848 25 1.949.925 78 1.668.676 34 8.770.364 68 22.433.568 23 111.379.613 12 DRUŠTVENO PREMOŽENJE Rezerva redna..... Rezerva izredna..... PASIVA Pologi na hr. knj. in iek. rač. Dopisniki (upniki) .... Podružnice (upniki) . . . Razni upniki...... Garancije....... Efekti pri tretjih .... Poloir.lki efektov v varstvo Čisti dobiček Iz tekočega poslovanja ...... T 5.000.000 _ n 73.107 73 n 252.257 97 5.325.365 70 L. 24.854.711 31 n 38.007.703 41 n 6.909.392 73 m 5.272.966 01 i. 1.668.676 34 m 8.770.364 68 m 22.433.568 23 ■ 136.864 71 111.579.613 12 PREDSEDNIK Pettoello Avv. Cav. Mario C^«ttta*VR£oiMtQ RAVHATEUSTVO Maaf* Cav. Pf&. Giovaaal RfeataUi Rag. Carlo - Roffo Rag. Caslmlro GLAVNI KNJIGOVODJA Daailchclis Rag. Otaseppe Obavila vsa v bantno stroko spadajoče posla: Pologi na hranilne knjižice in tekoči račun — Pologi efektov — Eskont trgovskih efektov, nakaznic, zakladnih bonov, dividendnih listkov — Menične subvencije —i Agrarna posojila — Tekoči računi garantirani po efektih m blagu — Prenosi in predujmi na efekte — Inkasi — Brzojavna nakazila, kreditna pisma, izdaja čekov na italijanske trge in na inozemstvo — Inkasi rimes emigrantov —- Nakup in prodaja efektov vseh vrst_Nakup in prodaja inozemskih deviz in valut — Otvarja kredite v. tu- in inozemstvu — Izdaja brezplačno krožeče nakaznice, plačljive v vsej Italiji — Flagjsjnii^-fi služba za račun udružen j, društev in privatnikov — Pologi efektov in vrednotnic v varstvo. «EKMNQSTi V Trsta, dne 20, septembra 1V2J8 Gospodarstvo. PrašIčSe kužne bolezni v fnrlanskl pokrajini in predavanje prof. Stazzl-ja iz Milana Pokrajinski živinorejski nadzornik za furlansko pokrajino nam je poslal sledeče poročilo: Profesor komendator Peter Stazzi, ravnatelj živinrozdravnižke visoke šole v Milanu kateremu je naročilo notranje ministrstvo (generalno ravnateljstvo zdravstva) da ugotovi nara=vo v pokrajini razširjenih prašičjih kužnih bolezni, je smatral za potrebno, da obrazloži občinskim m okrozmm živinozdravnikom s posebnim predavanjem izid raziskovanj, ki jih je izvršil v mnogih krajih na licu mesta skupno s pokrajinskim živinozdravnikom vit. dr. D. R.istori-jem. V 45 MHRODILNICA dobro vpeljana se proda. Leo Toros, Skedenj 43-7. Trs*_1329 NflU OGLASI BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 KLAVIR poučuje prejšnja gojenka prof Curel-licha, izurjena v poučevanju. Romagna 26, vrata 6. 1330 NA PRODAJ so tri zemljišča, pripravna za zidan e, na jako ugodnih legah, in sicer: eno v Kolonji, zraven glavne ceste, v obsegu 369 sežnjev; drugo v Rocolski ravnini, v obsegu 6&7 sežnjev, in ivetje na Vrdelci, v obsegu 785 sežnjev. Naslov pri upravmstvu «Edinosti». 1331 v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VtA PIERLU1GS DS paiESTižSESiš 4, gsriSiižje - TRGOVSKO OBRTNA ZAD BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema ——--— noseče. Adele Emerschitz-Sba:zero, Fa r neto • SOBICA se odda v najem v Via Boccaccio 14 10 (podaljšana Ginnastica} lastna vila, tele-, pritličje. _^^__ fon. 26-64. 1277 —--_ . -—--------; BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Oo- MLEKARJA, ki se dobro razume v mlekarski; Vori slovensko. Via Conti 6/HI. vrata 8 stroki in hlapca, ki se razume pri konjih: ______ sprejmem. Prednost imajo neoženjeni Mle-• ^ „strehe, Uharic, sobaric in drugega karna Alopzi, Možma Sv. Kriz - Cesta pri; zavod Via Ajdovščini. 1317 TRGOVINA, tobakarna, buffe*, na deželi se odda Pogoji dobri. Naslov pri upravništvu. 1321 T VINO črno in belo, islrsko prvovrstno, v vsaki množini in po zmernih cenah, proda;a J. Race, hangar pomol Venezia, Trst. Istotam so na prodaj prazni hrastovi in kostanjevi sodi 1322 osobja za Trst in druga mesta išče zavod V :a Machiavelli 24, pr ti č«. 1334 VELDEN OB VRBSKEM JEZERU. Krasno po- ; sestvo — hotel — pension — 30 sob — 20 oralov gozda, travnikov, rodovitnih njiv, _ Sf> p rada aV Tameujil S posestvom, obrtnijo ali drugim v Jidi>ki Krajini ali se prevzame manufakturno blago. Cenr. zmerna. Pismene ponudbe pod «Veletržov^a Lfqhtfana> na upravništvo Edinosti. - S0Q------! DEKLO za kmetijsko delo sprejme proti dobri HIŠA s staro, znano gostilno in kavarno se, lači xoroS) Scorcola, Cordaroli 2T72 1336 odda v naiem eventuelno se tudi proda. Na-----------------— —----; - , . Sov pri upravništvu. 1324, PRVA SOLA za krojen e šivanje, vezenje, iz-slov pn upravn.--j dclovanic klobukov cvetiic o^pre z dnem 3 novembra redne in hitre teča e^ Via -ava-toio 5/1. Ravnateljica Tiny Donda Klampte- 1337 Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po 41 z== " ---- j 2 - Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. S Sprejema tudi vloge na tekači rečun v Dinarjih t ep jih obrestuje neugodnejše, z ■ Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Eskoniptira t rtoo\sk n Uradne ure od 9-1 in od 3V»-572 pop. Postno-hran. račun š\ 111327. Tolefon 16-04. ______..—«■»■« ujuiiPiu.mun a IIHIBHHB11BBB BI TRGOVCI! Knjigo «Zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami za j ---- Jugoslavijo* dobite v knjigarni Štoka, v^a rer___ Milano št. 37. _ NOGAVICE in druge potrebščine na Sftroj se •______r-omVi v Ooric:. Via BABICA, diplomirana, sprejema dom. Madonnina 10/11. noseče na' izvršujejo po zmesn^h cenah v Gorici, Via; 1313 Morelli 6/11 1338 ZAHVALA Povodom bridke izgube, ki nn* je zadela ob smrti našega preljubega očeta MATEVŽA MILIC aroJini M»lo. ter vsem, ki so sprem,1. rokojn.t. na madaji pet.. PROSEK, dn. 58. septembra - tALUiOft OITAtl v GORICI, Cono Verdi 32 Hranilne vloge se obrestujejo od 1. oktobra t. L dalje po 4'///., večje vloge do dogovoru. Davek za vloge placa zavod. Posojila se dajejo na vknjižbo po 67, "L, na menico po 7®/0. Davek plača stranka. 66? □□□□□□□□□□□□ POfiBeLH 21. t. m. - TOHEK 22. f, ra. Kroniste klobase Iz pravega preSIQaga we»a razpošiljam v vsaki množini 1 komad a Din. 5 (8 komadov 1 kg) franko Ljubljana. FRANC FISTER, Zaloika ctstolO UuMIona (Jugoslavija) 669 Mladega uradnika TRST — VIA GINNASTICA iT. 15. ZOBOZDRAVNICI AH6ULAR0RIJ Trst, Vio Sette fontane it. 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. Ljudske cene. in začetnika koncipijenta sprejme odvetniška pisarna Naslov pove upravništvo Velika skladiiča - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi io po konkur. cenah R. CAMPONOVO T«* T«S - Vtato XX SatMr« SS TAST Velik VOLNE a žlmnta. H nztttnh vrst oi L15 naprej TIZIANO VENGERSIN zaloga volne M s r 670 i Opozarjamo cenj. odjemalce, da bomo na splošno željo in kljub trajnim poviškom cen, ponovili to novost, ki je, kakor je vsem znano, na dnevnem redu v velikih amerikanskih skladiscih. - Da se odoravi prevelik naval in da ne bi bih prisiljeni zapreti večkrat skladišča, kakor se je to dogajalo do sedaj kljnb temu, da smo dodali nove blagajne in razdeljevali blago v pritličju in prvem nadstropju, se bo vršila prodaja 2 dni zaporedoma- Svetujemo cenj. odjemalcem, da se klju£> tem odredbam poslužujejo le v prvih jutranjih in popoldanskih urah. - Prodaja vseh se ne od" nih ostankov kakor tudi vseh stoks se bo vršna ie g pondeljeh 21. in torek 22. t. m. Vsakdo naj se okoristi te senzacijonelne prilike!