Leto LXIV	Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 7. novembra 1333
Štev. 257 3
Cena t.50 Din
Naročnina mesečno tS Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
ček. račun: Ljub»
mm št. 10.610 ■■ 10.149 za inseratej Sarajevo Štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993
Telefoni uredništva! dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 la 205«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po prazniku
Faulhaber pri Hitlerju
Nemčija išče sporazuma s katoliško cerkvijo
Na namig italijanske vlade —
ali ker jo potrebuje pri izvedbi šiiritetke
Naša trgovinska politika
V	poročilih iz Belgrada čitamo te dni vedno, da so se začela pogajanja za sklenitev nove tr-govinske pogodbe, trgovinskega sporazuma ali sporazuma o ureditvi plačilnega prometa s številnimi državami, s katerimi imamo več ali manj živahne trgovske stike. V teku jc že več pogajanj, pripravljajo se zopet nova, tako da živimo v dobi velike trgovinskopolitične aktivnosti naše države.
Vprašanja naše zunanje trgovine postajajo vedno bolj zanimiva tudi za najširšo javnost, sai je na trgovini z važnimi državami interesirano vse naše gospodarstvo od velikih uvoznikov in izvoznikov pa do malega producenta, za katerega pomenijo dobre pogodbe tudi višje cene za njegove izvozne proizvode. Zaradi tega se naši ljudje zadnje čase veliko bolj zanimajo za vprašanja naše zunanje trgovine, kot so se zanimali pred vojno, pa tudi v dobrih povojnih letih.
Trgovinska politika v današnjih časih se ima boriti z velikimi težkočami. Vsepovsod se stav-Ijajo nove ovire našemu izvozu in ukrepi raznih velikih industrijskih držav pritiskajo na naš uvoz in škodujejo naši domači produkciji, ki se ima boriti z vedno težjo inozemsko konkurenco, kateri pomagajo med drugim izvozne premiic, devalvacije valut itd. Zunanja trgovina je postala tako komplicirana zadeva, da sc more z njo ba-viti vedno manjši krog oseb in tvrdk, ki imajo sredstva in ljudi za opravljanje poslov, ki so s tem v zvezi. Pomisliti jc treba, kako natrnčno morajo uvozniki in izvozni/ki poznati najrazličnejše carinske predpise, ki so se res koliikortoliko ustalili, zato pa so narasli na drugi strani posli, ki so nastali z novo ureditvijo plačilnega prometa med našo državo in inozemstvom. Sicer šc nismo tako daleč kot Nemčija, ki mora izdajati vsak dan nešteto novih deviznih predpisov in tolmačenj obstoječih predpisov, toda tudi pri nas sc množc predpisi, komentarji predpisov v obilne knjige, katere mora vsak, ki ima z niimi opraviti, poznati do vseh podrobnosti, da ga nc prime ob prvi priliki kontrolni organ, ki sc zanima za najmanjše malenkosti. Zaradi tega prevladuje v številnih državah vedno bolj hotenje, spraviti vso zunanjo trgovino v rake države.
Pri nas ie pri uvozu ostalo še kolikortoliko svobode, dočim smo v izvozni trgovini že napravili več korakov v smeri podržavljenja izvoza z večjim in manjšim uspehom.
V	takih razmerah smo sc ludi Slovenci pod pritiskom razmer vedno boli začeli zanimati za našo trgovinsko politiko, vendar pri tem ne moremo pokazati posebnih uspehov. Kje so vzroki za to?
Predvsem moramo ugotoviti, da naša Imovinska politika pozna predvsem razmere v naših žitorodnih krajih, odrtosno krajih, ki so bližje belgradu. To je razumljivo, sai med vodilnimi možmi v naši zunanji trgovinski politiki nc najdemo dosli Slovencev — ali pa nič. To bi bilo nuino potrebno izpremeniti v tej smeri, da se tudi naši strokovnjaki pritegnejo k reševanju tako važnih vprašanj, kot so ravno vprašanje naše zunanje trgovine, ki imajo tudi za nas lahko ugodne ali neugodne posicdice.
Drugo, kar moramo ob tej priliki poudariti pa je mišlienje gotovih kiogov o pomenu posameznih predmetov za naš izvoz. Ti vidijo pred seboj samo številke našega izvoza, koliko smo izvozili pšenice, koruze, živine in češpelj, nc vidijo pa, da imamo tudi druge važne predmete, ki so prispevali v odlični meri k dobri bilanci naše zunanje trgovine. Zato ne smemo naše trgovinske politike voditi enostransko samo z ozirom na gotove predmete, ampak moramo upoštevati tudi druge enako važne predmete.
Pri zadnjem trgovinskem sporazumu z Italijo nam je uspelo dobiti znatne kontingente za našo pšenico in koruzo ter živino, ki so razmeroma višji z ozirom na prejšnji obseg trgovinskega prometa z Italijo kot pa kontingenti za naš izvoz lesa. Kolikor poznamo razmere v Italiji, ic bila ta italijanska koncesija zo našo živino, pšenico in koruzo diktirana Italiji prav za prav po nu;ni potrebi, katera se opaža v tatiji za tc predmete, saj je v dobi sankcij italijanska preskrba z živili bila zelo slaba, kar se je poznalo pri življenjskem načinu prebivalstva v Italiji. Za take predmete so Italijani iz lastnega interesa dovolili višje kontingente, dočim imamo pri lesu sicer veliko povpraševanje za naše proizvode, toda Italiia mora računati pri lesu s koncesijami Avstriji, kateri je dala na italijanskem lesnem trgu izredno stališče.
Toda, če so že dovoljeni kontingenti, potem nas nc smejo več zanimati podrobnosti, kako ic prišlo do tega, ampak moramo gledati, da že obstoječe kontingente izkoristimo čim prej in pa z največjim dobičkom za naš izvoz. Tu prihajamo na nelahko vprašanje izvoza našega lesa v Italijo. Iz statistike naše zunanje trgovine ie razvidno, da že oživlja naš izvoz v Italijo, toda to ie zlasti izvoz pšenice in živine, kolikor pa gre lesa v Italijo, pa ne gre iz slovenskega produkcijskega območja. Sedaj nastaja nujna potreba, da preskrbimo tudi našemu lesu izvoz v Italijo, ker nas bodo drugače drugi prehiteli. Mogoče je tudi razdvojenost naših slovenskih ljudi glede nameravane rešitve vprašanja izvoza lesa v Italijo bila vzrok, da sc je ureditev zakasnila in da se šele sedaj dela na organizaciji izvoza našega mehkega lesa. Toda naj bo že kakorkoli, potrebno bi bilo, da merodaine oblasti vkjjub nekaterim različnim mišljenjem interesentov, ki ie seveda vsa po svoje udeležen, izvedejo organizacijo izvoza lesa, pa s sodelovanjem interesiranih gospodarskih organizacij. Gotovo je, da se vsem nc da nikdar ustreči, posebno ne takrat, ko gre za njihove posle in njihove važne gospodarske interese.
V	sedanjih razmerah, ko je potekel žc več kot dober mesec od uveliavljcnja novega trgovinskega sporazuma z Italijo, jc zadnji čas, da sc pokrene vprašanje slovenskega izvoza lesa z mrtve točke im da se da možnost zaslužka številnim našim gozdnim posestnikom, delavccm, Žagarjem in trgovcem, ki so imeli svoječasno od lesa najvažnejši dohodek, in da sc nadoknadi velika škoda, ki jo jc ulrpcla Sloveniia zaradi sankcij. Zato je tudi popolnoma utemeljeno, da zahtevamo Slovenci čim večji delež pri izvozu lesa v Italijo.
Končno bi omenili šc važno dejstvo, ki nam sc zdi nuino potrebno rešitve. Dciansko ic vsa
Miinchen, 6. nov. TG. Vsi nemški listi so prinesli kratko suhoparno vest, da je državni kancler ti i 11 e r sprejel v avdijenco monakovskega kardinala Faulhaber j a. O vsebini razgovora med državnim kanclerjem in visokim cerkvenim knezom pa listi niso smeli prinesti ničesar.
V bolj poučenih krogih pa trdijo, da je prišlo do tega sestanka na pobudo bavarskega državnega namestnika generala von E p p a , ki se je sestanka tudi udeležil. Kardinal Faulhaber ic znan kot neustrašen zagovornik pravic katoliške Cerkve iti če bi bila njegova volja obveljala, bi bilo prišlo do odprtega spopada ined narodno-socialistično državo in katolicizmom, ker ie še vedno mnenja, da ic boljše odprto v boj, kot pa izbirati v nemoči. Kardinal Faulhaber je tudi neprestano predmet srditih napadov od strani na-rodno-socialističncga tiska. Niegovo stanovanje v Monakovem ie pod stalnim nadzorstvom in letos spomladi je crkv. knez komaj ušel atentatu, ko je neka, še do danes neznana oseba streljala s ceste skozi okno v kardinalovo delovno sobo. Toda navzlic temu je*<ardinal Faulhaber dosedaj neustrašeno vztrajal kot odločen in neuklonljiv pobornik katoliških pravic in si ni pustil vzeti pravice, da bi vsaj s živo besedo zelo ostro kritiziral položaj, ki je nastal v odnošaiih narodno-socialistične države do katoliške ccrkvc.
Ako se je torej državnemu generalu Eppu
posrečilo prepričati državnega kanclerja, da bi bilo prav, če bi se osebno razgovarjal s tem odločnim škofom, je to znamenje, da je upanje na izboljšanje odnošajev med državo iu cerkvijo nekoliko upravičeno. Kardinal Faulhaber je brez dvoma ludi Hitlerju govoril s svojo znano odkritosrčnostjo in načelnosljo. V katoliških krogih so celo mnenja, da nc bo ostalo samo pri tem prvem sestanku, marveč, da se hoče državni kancler ž njim še enkrat posvetovali, nato pa jiovabiti k sebi vrhovni odbor konferenc katoliškega epi-skopata Nemčije, ki mu predseduje ravno kardinal F" a u I h a b e r in ki mu pripadajo šc kardinal S c h u 11 e iz Kolna, kardinal B e r 1 r a m iz Vra-lislave, nadškof G a I e n iz Miinslera in škof P r e v s i n g iz Berlina.
London, 6. nov. TG. Tukajšnje »Times« posvečajo daljši članek sestanku med kardinalom Faulhaberjem in državnim kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgadenu, kier se Hitler trenutno nahaja. »Times« pravijo, da je ta sestanek vzbudil v vseh političnih in cerkvenih krogih v Nemčiji in v inozemstvu veliko pozornost. Zdi se, da se je začel Hitler zopet osebno zanimati za spor države s katoliško cerkvijo in da je prepričan, da je treba nekaj storiti, da se v interesu države same odnošaji s cerkvami izboljšajo. Govori se celo, da bo Hitler imenoval novega ministra za vere, ker se je dosedanji minister dr K e r r 1 politično pre-
več eksponiral. Neuradno se v lei zvezi pogosto imneuje ime barona von Pappena, ki jc katoličan in je sedaj nemški veleposlanik na Dunaju. Ze to ime samo po sebi zadosti priča, da si na-rodnosocialistična država želi napraviti mir s katoliško cerkvijo.
»Times« pravijo dalje, da so bili nemški državniki, ki vodijo zunanjo politiko, še nedavno o d italijanskih državnikov opozorjeni, da smatra italijanska vlada spor med nemško vlado in katoliško cerkvijo kot veliko oviro za popoten razmah prijateljstva med obema državama. Nadalje smatrajo nemški državniki, da jc tudi z ozirom na novo Španijo in na katoliško Avstrijo na vsak način treba iskati sprave s katoliško cerkvijo. Končno jc Hitler osebno tudi mnenja, da je treba v dobi štiriletke, ko bo država od nemškega naroda zahtevala izredno težkih žrtev, na vsak način odstraniti vsa ognjišča nezadovoljnosti, če hoče, da ji bodo vse plasti naroda brezpogojno sledile.
Katoliški krogi si nc delajo nobenih utvar, vendar mislijo, da bi bilo morda le mogoče priti do kakšnega sporazuma na tej podlagi, da bi katoliška cerkev sodelovala z državo v borbi proti komunizmu, nemška vlada pa bi se zavezala, da bi strogo izpolnjevala vse določbe konkordata sklejenega s sveto stolico-
Madrid v plamenih
Rdečim se ne smilijo ne žene ne otroci
Madrid, 6. novembra, b. Čete generala Franca se nahajajo pred vrati španske prestolnice. Poveljstvo nacionalnih čet je končalo zadnje priprave za naskok mesta, ki se pričakuje vsak trenutek. Sedaj se vodijo zadnje borbe po okoliških bregovih, ki pa so zelo krvave in se sreča nagiba zdaj k napadalcu, zdaj zopet k branitelju. Iz nekaterih točk so nacionalisti že neštetokrat vrgli rdeče miličnike, pa so se morali nato zopet umakniti, ker so okrepitve vedno pravočasno stopile v akcijo, tako da se nacionalni vojaki, ki se stojijo po večini iz Maročanov in legicnarjev, niso mogli utrditi. V Madridu pa še vedno mrzlično delajo barikade, medtem ko otroci, žene in starčki bežijo iz Madrida. Večina za borbo nesposobnih oseb je bila odpremljena z železnico v Valencijo. Kakor poročajo, je pričakovati strahotnih uličnih borb na nož, v katerih bodo sodelovale vse čete, ki so na razpolago madridski vladi.
Trpljenje v Madridu
Prebivalstvo španske prestolnice preživlja trpljenje, ki ga ni mogoče označiti z nobenimi besedami. Lahko se trdi, da je od včeraj naprej Madrid v plamenih, kajti v vseh delih mesta se dvigajo ogromni stebri dima. ki se neprestano širijo. Ozračje je dušeče, tu in tam pa se razlegajo eksplozije bomb in granat, pomešane s kriki madridskega prebivalstva. ki mu hočejo nacionalne čete prinesti rešitev, kakor hitro bo le mogcče. Vse požare so povzročile vžigalne bombe belih čet, ki hočejo v ozadju napraviti zmedo in denioralizirati branitelje, da bi sc čimpreje končali peklenski boji za špansko
Njvat'redonda c*-*>'<p2ieoya lUo
i Cabrerc TPENALARAP.

%Tprr>efaguna 'J1,jnrčinjras\ )d i/sanos
i. a ... ■\yCoimenaryiejo
Rob/L.
.....MAORI«
BrulTelo •V|Jkt> '
Prah
0X1

bvalcarner
'Getafl
/Velmojfdo JdParhff nj rhinfh?
Valdemaro« CHIJlcnC
Maqueda ^orrijos Rielves
i^JHeV^
La Puebla J
juad'
. %
^ / BoroxV^™4conejc«
flllgodor olecfoV N^.
I^UP \\
naša trgovinska politika v rokah nekoliko sposobnih strokovnjakov, ki pa imajo čez glavo dela. Ni lahka stvar, hoditi od pogajanj na pogajanja, pa sc za nekaj dni oglasiti v Belgradu za in-strukcije. Clovcd< sc končno tudi iztroši »n ne more dati iz sebe več vsega onega, kar se od njega zahteva. Zato jc treba, da sc poveča število strokovnjakov za trgovinsko politiko, da sc tako odpomorc sedanjim razmeram in da se v bodoče bolie upoštevajo tudi interesi drugih predmetov, na katerih sn nekatere pokrajine v državi življenjsko intcresiranc.
prestolnico. Ves pritisk in vsi napori nacionalnih čet pa so naleteli na gluha ušesa madridskih mogotcev, ki neprestano pošiljajo nove čete v strelske jarke, da zadržijo nacionalni val. Žene, otroci, deklice in starčki so zapustili svoje domove, trgovci pa so zaprli trgovine in se postavili v vrste borcev.
General Varella napada z jugovzhoda na svojem sektorju v treh oinereh. Njegovo desno krilo napada komunistične postojapke pri letališču (letale, ki je v teku včerajšnjega dne neštetokrat menjalo gospodarja. Desno krilo generala Varcllc so sprejele istotako dobro organizirane kolone marksističnih borcev, ki so sestavljeni od pristašev ministrskega predsednika Larga Caballera. Srednje bojišče generala Varelle pa je osredotočeno okoli mesta Leganes, ki leži skoraj v zapadni smeri samega letališča Gelale. Tudi tukaj se vodi hud topniški dvoboj, ki ga tu in 'am prekine brutalni spopad vojakov na nož. Na obeh straneh so izgube ogromne. Bojišče je pokrito z mrtveci in ranjenci, ki kličejo za pomoč.
Ko je bila bitka v najhujšem teku, pa so se letalske sile nacionalnih čet spravile na Madrid in ga bombardirale.
Tri kolone generala Varelle z uspehom nadaljujejo svoj zmagoslavni vojni pohod in so imele do sedaj v borbah največ uspeha.
Borba od moža do moža
Včerajšnja bitka na tem sektorju se je pričela na nenavaden način. 1200 komunistov se je na nerazumljiv način približalo nacionalnim položajem, ne da bi jih opazile straže. Pred samo zoro so sc komunisti v največji tišini priplazili do predstraž, jih pobili ter takoj nato izvršili strašen pokol nacionalistov. Kljub temu, da so glavne čete videle, da nekaj ni v redu s predstražami, pa so bile zelo iznenadene. Iznenadenje pa je trajalo le kratek čas, kajti nacionalni borci so se takoj zavedli resnega položaja in skušali preiti v protinapad. Razvnela se je krvava borba od moža do moža, v kateri je sodeloval sam general Varella, tako da so ga komu-
nisti lahko slišali, kako je bodril svoje ljudi, naj zdržijo lako dolgo, dokler ne pride letalstvo, ki bo odločilo borbo v njihovo korist. Zarez so kmalu nato prileteli nacionalni bembniki, toda istočasno so že pribrneli marksistični lovci ter se je razvila v zraku med nasprotnikoma huda bitka. Tri nacionalne bombnike so madridska lovska letala tako poškodovala, da so se komaj spustila za bojno črto nacionalistov, dve bombni letali pa sta padli izza rdeče črte ter pokopali pod seboj pilote. Skoraj istočasno so nacionalna letala izvršila hud bombni napad na sam Madrid ter vrgla nešteto vžigalnih bomb, ki so napravile ogromno škodo. Nacionalna letala pa so spustila tudi nekaj bomb. napolnjenih s strupe nimi plini, kar je napravilo za madridsko prebivalstvo porazen vtis. Ministrski predsednik je takoj smatral za potrebno, da pozove prebivalstvo, naj ostane hladnokrvno in zbrano. Kljub lemu pa so prebivalci pričeli bežati v vse podzemne hodnike in podzemno železnico, da si rešijo življenje. Nc kateri prebivalci Madfida pa se niso zmenili za nevaren letalski napad belih, temveč so mirno opazovali borbo med komunističnimi lovci in nacionalnimi bombniki tipa Vunkers in Savoia. Eden izmed nacionalnih bombnikov se jc hotel rešiti izza bojne črte, pa je zadel ob drevo, se preobrnil in popolnoma stri. Pilot Italijan Pillos si je zlomil obe nogi. vendar pa je ostal pri življenju.
VI v	I v « , g ti
Včerajšnji bop
Scvilla, 6. nov. b. Davi so se nadaljevale borbe za Madrid. Bele čete so oddaljene od središča mesta samo še 6—10 km, tako, da njih topništvo z največjo preciznostjo bombardira posamezne važne objekte v mestu. Topovski ogenj jc bil davi osredotočen na zgradbo zunanjega ministrstva, v katerem je glavni štab madridske obrambe. Begunci, ki so zbežali k nacionalistom trdijo, da so pričeli v mestu ropati anarhisti in komunisti trgovine in privatna stanovanja. Če nacionalisti nc bodo še danes zavzeli Madrida, bodo anarhisti pobili vse talce, ki trpijo po madridskih ječah.
Po vesteh iz Pariza so miličniki včeraj popoldne napadli položaje belih pri Tojeronu de Va-lesco, vendar pa so jih nacionalisti odbili ter zaplenili sedem ruskih tankov. Tedaj pa je zopet pridrvelo 14 tankov, za katerimi je v bojni črti nastopalo 7000 miličnikov, ki so skušali prodreti pri Villa Viciosa. Borba je trajala cele tri ure, v katerem času so nacionalne sile dobile močne okrepitve, ter se je končala s porazom rdečih.
Nova trgovinska pogodba med Francijo-Jugoslavijo
Belgrad, 6. novembra. TG. Tukaj potrjujejo vest, da pride v drugi polovici meseca novembra irancoski trgovinski minister Bastid v Belgrad, kjer bo stopil v stik s predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem in z raznimi merodajnimi gospodarskimi krogi, da se čim bolj razširi gospodarsko sodelovanje obeh zavezniških držav, ki je zadnje čase nekoliko zaostalo zaradi mednarodno-političnih okoliščin. Ni verejtno, da bi do takrat naša in fran-coska trgovinska delegacija, ki sla začeli pripravljati pogodbeno podlago za razširjenje trgovine med Jugoslavijo in Francijo, do takrat že končali svoje delo. Nova trgovinska pogodba med našo državo in Francijo bo za naš izvoz v Francijo in tudi za našo plačilno bilanco, mnogo bolj ugodna, kot jc bila dosedanja.
Francosko odposlanstvo tvorijo: francoski poslanik na našem dvoru grof Robert de Dampierre, konzul in sekcijski šef v zunanjem ministrstvu Delenda, nadzornik finančnega ministrstva Mour-ville, trgovinski ataše pri francoskem poslaništvu v
Belgradu de Comine, višji nadzornik in veščak kmetijskega ministrstva Briol in nadzornik finančnega ministrstva in komisar v žitnem uradu Gre-gue.
V jugoslovanskem odposlanstvu so minister za trgovino in industrijo dr Milan Vrbanič, vršilec dolžnosti načelnika ministrstva za trgovino in industrijo dr. Saša Obradovič, načelnik finančnega ministrstva Jovan Hadulovič, načelnik kmetijske ga ministrstva Borislav Milutinovič, svetnik zunanjega ministrstva dr. Josip Miličič, generalni ravnatelj Privilegirane izvozne družbe Kdo Markovič, vršilec dolžnosti šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Mi!juMn Petrovič, šef oddelka Narodne banke Zika Petrovič, višji tajnik mini strstva za gozdove in rudnike Mihajlo Brainac, in pristav ministrstva za trgovino* in industrijo Slo-bodan Karič. kol tajnik odposlanstva.
Na današnji seji so določili načrt dela, ki se bo nadaljevalo jutri ob 10.30.
Roosevelt v južno Ameriko
Na vseamerišhi kongres v Buenos Atres
Newyork, 6. novembra. A A. Na podlagi končnih izidov bodo imeli v senatu demokrati 75 zastopnikov, republikanci 17, naprednjaki 1, neza-visni t, kmetje 2 zastopnika. Večina demokratov je največja od 1855 in 1869. V spodnji zbornici pa bodo imeli demokrati 334 mandatov, republikanci 89, naprednjaki 7 in kmetje z delavci 5 mandatov.
Predsednik Roosevelt je izjavil časnikarjem: IS. novembra odpotujem na daljše potovanje na jug. V Zedinjene države se vrnem šele okrog božiča. Iz teh besed sklepajo, da bo predsednik Roosevelt prisostvoval vscanieriškemu kongresu v Bucnos Airesu.
£'i sa nacionalisti aH fašisti
Zadnje čase so glasila Jutrovega koncema, ki stoje, kakor znano, v" službi Živkovičeve stranke. — če se to, kar krog okrog g. Živkoviča predstavlja sploh še more stranka imenovati — pričela one sile španskega naroda, ki so proti diktaturi komunistov in anarhistov, nazivati »fašiste«. Znano je, da so predvsem komunisti tisti, ki vsako gibanje in delo, ki je proti njim naperjeno, označijo za fašizem, pa čeprav s fašizmom nima niti najmanjših stikov, ali je celo nasprotno fašizmu. Toda komunistom se tega niti preveč ne zameri. Kajti komunizem ie predvsem preračunjen za neuke, duševno nesamostojne in primerno omejene ljudi, ki so zmožni fanatizma in slepe pokorščine, ne obsežejo pa nekoliko bolj sestavljenih pojmov. Zato ko-komunizem že iz vsega početka življenje in svet poenostavlja in spravlja vse mnogolike pojave življenja če le mogoče na eden, edinstven imenovalec. Tako je za komunista vse življenje le odsvit brezumnega gibania materije, pozna le dve socialni plasti v človeštvu: proletarca in kapitalista in končno tudi v politiki: le komunista in fašista. Ako torej komunisti označujejo španske borce, ki se bore proti emisarjem IV. internacionale — za fašiste, je to le v slogu njih gledanja na družbo in svet.
Nekoliko drugače bi pa, mislimo, moralo biti z glasili generala v pokoju g. Petra Živkoviča, ki hoče biti, kolikor nam je znano, šef neke nacionalne jugoslovanske stranke. Nacionalisti vsega sveta pišejo o španski vojaški akciji kot o »akciji španskih nacionalistov«, čeprav ne povsem točno, ker so tudi še druge sestavine, ki so nositelji odpora proti komunizmu v Španiji in ne le nacionalisti. Človek bi mislil, da bodo tudi naši »nacionalisti« z veseljem označili uspehe »belih«, kakor jih tudi nekateri imenujejo, za »nacionalne« uspehe in se z njimi nekako postavili. Toda nič tega. Kakor za komuniste, so tudi za naše »nacionaliste«, španske bele čete »fašistične« čete in nič drugega. Razumljivo, da takšno stališče nekoliko bega čitatelje »Jutrovskih listov«, Iz zadržanja »Jutra« in »Naroda« bi namreč sledilo, da je nacionalizem istoveten s fašizmom, nad čemer se bo tudi v jutrovskih vrstah najbrž marsikdo začudil. Mogoče je pa tudi, da je vpliv nofovcev, ki so izraziti fašisti in ki so stopili v JNS, že tako narastel v stranki, da je sedaj celotna stranka na tem, da se tudi oficielno proglasi za fašistično in je pisanja »Jutra« in »SI. Naroda« o španskih »fašistih« le priprava na prijetno in veselo presenečenje, ki bi ga zopetna prememba imena naših »Julrovccv« v javnosti gotovo izzvalo.
Internaclonala" mesto „marsef4eze"
v irancoski mornarici
Pariz, (5. novembra, c. Danes je francoski senat obravnaval interpelacijo senatorja Dumesnila, ki je interpeliral vlado zaradi agitacije komunistov v mornarici. Interpelacija je bila zelo ostra in vse je pričakovalo, kako se bo vlada izvila iz te stiske.
Tekom poletja sta mornariški minister in njegov državni podtajnik obiskala več vojnih pristanišč in več mornariških arzenalov. V mnogih vojnih lukah sta bila oba člana vlade namesto z Marseljezo sprejeta s petjem i Internacionale«. Oba ministra proti temu nista nikjer protestirala. V enem izmed pristanišč je bil minister celo- tako zelo velikodušen, da je dal vsem nastavljencem in
delavcem v vojaških arzenalih enotirni dopust, da so lahko vsi šli na neki komunistični shod.
Interpelant je ob koncu svojega kratkega govora naravnost vprašal vlado, ali meni še naprej dopuščati take slučaje in ali se bo držala pravilnika, ki prepoveduje v vojaških bivališčih petje ; Internacionalen.
Mornariški minister Duparc in njegov podtajnik Blanchot sta v precejšnji zadregi morala čisto jasno izjaviti, da se bo vlada držala prepovedi petja »Internacionale« v vojaških objektih. Tudi stavke ne bodo več dopuščene v ladjedelnicah vojnih ladij, kjer mora delo sloneti poleg socialnih dolžnosti še na veliki zavesti moralne odgovornosti.
Nov kazenski zakonik v Nemčiji
Na rop otroh smrtna kazen — Stavka je ztočZn
Berlin. 6. nov. b. Ves nemški tisk objavlja dolge razprave o novem nemškem kazenskem zakoniku, ki ga je pravosodno ministrstvo izdelalo v malo manj kot treh letih na osnovi nemške narodno-socialistične ideologije. Najvažnejša določila novega zakonika so po časopisnih posnetkih naslednja:
Zločin umora obstoja, kadar kdo kakšnega človeka iz samega veselja do morjenia ali iz spolnih nagonov, ali iz pohlepa in drugih nizkih go-nov zavratno, sirovo ali z obče nevarnimi sredstvi ali pa tudi iz razloga, da omogoči drugo kaznivo deianje, umori. Zločin umora se kaznuje s smrtjo. Kazen se v izjemnih primerih more spremeniti v dosmrtno ječo. Vse druge zločine umora obravnava posebno poglavje in je kot kazen določena dosmrtna ječa. Kot poseben zločin obravnava kazenski zakonik »umor po naročilu ali na željo«.
Poskus samoumora in pomoč pri samoumoru je nekaznivo dejanje. Kaznivo pa je zapeljevanje k samoumoru, četudi bi dovedlo samo do poskusnega samoumora. Kaznivost tega dejanja ima za razlog, da se s samoumorom slabša obrambna moč nemške države. Kdor koga navaja k samoumoru, opravlja veleizdajstvo nad državo, ki potrebuje čim večjega števila za boj sposobnih državljanov.
Kdor pripravlja ali daje na razpolago orodje, ki služi za umor in to stori z namenom, da bi se umor tudi izvedel, je zagrešil tudi kaznivo deianje.
Splavi so kaznivi zločini. Dosledno temu je tudi vsa propaganda za omejitev otroških rojstev, kakor tudi vsako javno zasmehovanje zakona ali materinstva kaznivo. Rop otrok se kaznuje s smrtjo in se La kazen ne more spremeniti v dosmrtno ječo.
Stavke, ki so v demokratičnih državah delavska pravica, so v Nemčiji kazniv zločin. Isto velja tudi za izprlja delavcev od strani delodajalcev.
Ravno tako so kazniva tudi dejanja, ki povzročajo pomanjkanje živeža ali pomanjkanje blaga, ki spada med nujne življenjske potrebščine.
Denarne kazni se ne bodo več izrekale v absolutni višini, marveč v razmerju, ki ga bo sodnik sam svobodno določal. Kdor nima nobenega dohodka, bo denarno kazen odslužil ne s zaporom, marveč « prisilnim delom v organizaciji prisilnega dela.
V novem nemškem kazenskem zakoniku igra varsivo časti veliko vlogo. Težke kazni so predvidene za zaisramovanje nemškega narodn in njegovega voditelja. S tem se je prvič pojavila beseda »vodja« tudi v kazenskem zakoniku. Vseeno je. če kdo voditelja zasramuje kot državnega kanclerja, kot voditelja stranke ali kol zasebnika. Med zločine se prištevajo tudi zasramovania na-rodnosocialietične stranke, nemške države, nemške oborožene sile in organizacije prisilnega dela lArbeitsdienst). Posebno strogo se kaznuje poniževanje dejanj nemških armad ali junaške smrti nemških vojakov. S tem bo v bodočnosti zgodovinarjem nemogoče pisali o porazih nemških armad in bodo odslej enostavno vsa poglavja, v katerih bi bilo treba omeniti kakšen nemški poraz, iz vseh knjig, tudi iz znanstvenih, izpadla. Kaznivo je tudi zasramovanje ali poniževanje spoštovala vrednih mož in žena iz preteklosti nemške zgodovine K uradni razlagi so izrecno imenovana imena tiinden-burg, Schlagetterja, Horst Vessela. Posebno varstvo zakona uživajo člani SA napadalni oddelki,
SS črni gardisti, polki nemške armade in občine
Zakonik pa izrecno odklanja vsako varsivo »tretji internacionali ali kakšni organizaciji vlomilcev, niti ne nudi varstva časti kakšni poljubni to-variški organizaciji ali svelovnonazornim skupinam, ki so napram nemškemu narodu nevtralne«.
Dvoboj je zopet dovoljen.
Sodnik dobi obsežne pravice pri ocenjevanju zločina in odmerjanju kazni. On bo lahko določil kazni tudi na. podlagi »nenapisanega prava«.
Pravosodni minister dr. Giirtler je sprejel časnikarje ter jim v nevezanem razgovoru povedil, da je Nemčija dobila kazenski zakonik, ki odgovarja ideologiji narodnega socializma. Njegov namen je narod braniti, interese in voljo skupnosti utrjevati, čast, zvestobo do naroda, čistost plemena, nadalje oboroženo silo, čast dela in javni red zaščititi.
Pravosodni minister se je zgražal nad »plaš-ljivastjo nemških sodišč«, ki niso hotela smrtnih obsodb izvesti. S to sramoto so 1. 1933 prelomili. Samo 1. 1932 na primer je bilo 77 smrtnih obsodb, od katerih niti ene niso izvršili. To bo sedaj drugače.
Dr. Anion Korošec v Mariboru
— Maribor, 6, novembra. Včeraj in danes se je mudil v Mariboru g. notranji minister dr. Anion Korošec, kjer je konferiral s svojimi političnimi prijatelji.
Pred novim rudarskim zakonom
Belgrad. 6. nov. m. V oddelku za vrhovno rudniško nadzorstvo ministrstva za gozdove in rudnike je te dni zasedala posebna komisija ter jiroučila vse načrte za novi rudarski zakon, s katerim se bo izenačila dosedanja rudarska zakonodaja v državi. Komisija, v kaleri sodelujeta tudi rudarski inženjer iz Ljubljane Močnik ter vseuči-liški profesor v Ljubljani g. Igor Pehani, je izdelala končni načrt ter ga predložila ministru za gozdove in rudnike v proučevanje.
Občni zbor
Glavne zadružne zveze
Belgrad, 6. nov. AA. Letni občni zbor Glavne zadružne zveze bo 16. decembra v Belgradu pod predsedstvom predsednika zveze notranjega ministra dr. Antona Korošca. Na skupščini bo kakih 200 odposlancev posameznih zvez, ki so včlanjene v gl«*ni zadružni zvezi. Poleg določenega dnevnega reda bodo na tej skupščini razpravljali o kmetijskih zbornicah, o uredbi za razdolžitev kmetovalcev in o zadružnem zakonu. •
Iz sodne službe
Belgrad. 6. nov. m. Za apelacijskega sodnika v Ljubljani^ IV. stopnje je postavljen Jurij šteni-pihar, okrožni sodnik v I -ibljani Napredovala sta v 4. skupino I. stopnje Ju nršek Karol, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani in Ažman Cvetko, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru. V 4. skup.
H.	stopnje jc napredoval Andrej Levstck, starešina okrajnega sodišča v Konjicah.
Osebne vesti
Belgrad, 6. nov ni Na poštnem uradu v Škof ji
I.oki	je postavljeij, za dnevničarja služitelj Maks Kavčič.
Belgrad. 6. nov m. Postavljena je za administrativno uradnico šole za narodno zdravje v Žagi ebu v VIII. pol. skup. Ljudmila Ogrinc. doslej v IX. skup.
Belgrad. 6. nov. m. Napredovali so na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva v VIII. pol. skup.: za oficiale: Ivanuša Srečko, Maksimilijan Urli, Viktor Žvan. Ciril Jeretina. Martin Braz. Marija Prunk. Robert Jenko; za strojevodje: Janez Kavčič, Venceslav Osredkar; za poslovodja Anton Prhavc; za nadzornike jiroge: Franjo Koliko, Alojzij Rozman, Andrej Jordan, Jože Drnov-šček, Ivan Pužan, Ferdinand Farkaš, Ludvik Čop; za nadzornika brzojava- Martin Gobec, Ivan Sava Bari; za nadzornika signalov: Franjo Požgaj, doslej vsi v IX. pol. skup. V. IV. pol. skup so na-j predovali za prometnika: Frančišek Pavčič, lii-hn rd Miler; za vlakovodji: Matija Plohi, Janez Kapelj; za strojevodje: Viktor Konečnik. Avguštin Relič, Karel Erhcr. Vinko Tome, Anton Engler, Jože Šlraus, Iynn Pirkovič; za nadzornika,.signala: Jožef Bizjak, doslej vsi v IX pol. skup.
Belgrafske vesti
Belgrad, 6. novembra. AA. Nj. kr. Vis. knez nameslnik je blagovolil sprejeti v avdijenci stalnega delegata židovske agencije pri Zveza narodov Nahuma Goldmann.
Belgrad, b. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem niiirstrslvu romunskega poslanika Guranesca, češkoslovaškega poslanika dr. Girso in italijanskega poslanika Indelia.
Belgrad, 6. nov. m. Na posredovanje ministra brez portfelja dr. Kreka ie kmetijski minister odobril Mlekarski zadrugi v Dobrepolju podporo din 10.000.
Belgrad, 6. nov m. Tukajšnje apelacijsko sodišče je znižalo kazen, na katero je bil obsojen znani vratar BSK Franjo (»laser radi tega, ker je nehote sunil svojega tovariša Hadomira Stokiča v Savo, da je ta utonil, na loto dni zapora, iu še to pogojno.
Dunajska vremenska napoved. Naraščajoče oblačno. poslabšanje vremena ni izkliufeno.
Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme, večinoma oblačno z dežjem.
Mariborski občinski s ve
Maribor, 6. nov.
Nocoj je imel mariborski občinski svet svojo 13. sejo. Občinski svet je imenoval v nov upravni odbor za državne meščanske šole občinske svetnike Jenica. Klančnika, Ozvatiča in Orčarja, iz mestne okolice pa je kooptiral v odbor župana občine Studenci g. Knloha.
45. pehotnemu polku se odobri za proslavo njegove krstne slave znesek 3000 din.
Zupan je prebral nato nujen predlog občinskega svetnika llohnjeca in tovarišev glede čini-prejšnje zgraditve mariborske tržnice. Župan sprejme nujnost predloga, omenja pa, da no bo tržnice mogoče zgraditi iz rednih sredstev in bo zalo treba najeti posojilo.
Sledijo poročila posameznih odsekov.
Za< prvi odsek je jioročal dr. Miiller. Zavrne se pritožba neke mariborske tovarne zoper odmerjene Inkse za sirovi ogled zgradbe radi njene pritožbe na bansko upravo, ki naj načelno odloči o s|ioru. Proti odmeri hišne najemninske davščine so se pritožili Josip Benko, Ivan VVindisch, Edila Šega, Alojzij Rosenfeld, Elizabeta Tropf, Prva mariborska delavska pekarna, Maks in Milka Plauc in Loopoldinu Lovrec. Vse pritožbe sc zavrnejo.
Za drugi odsek je poročal občinski svetnik Aljančič. Odobri se pogodba z društvom za varstvo mladine glede najema delavskega azila. Tudi sc odobri 40 prošenj za ubožne podpore v smislu predloga odseka.
Za Irelji odsek poroča občinski svetnik Stabej. Ivanu Slugi se podaljša obveznost z a zgraditev stanovanjskega jioslopja v Levstikovi ulici za na-daljnih 5 let, Juliju Glaserju se odobri parcelacija njegovega zemljišča v Trdinovi ulici; odobri se tudi regulacija cestišča Frankopanove ceste ter sp Im In regulacija izpeljala prihodnjo pomlad. Stavljen pa je bil predlog, naj se za ureditev Komenskega irgu predložijo podrobni načrti. Predlog za preimenovanje ulic se odstopi odseku.
Za četrti odsek je poročal ravnatelj Hrastelj. Slomškova nagrada, ki jo je letos ustanovila mestna občina in ki znaša 2500 din, naj se razpiše že letos. V odbor za podelitev nagrad določi mestni svet svoja člana prof. dr. Sušnika in prof. Prijatelja. Da se omogoči čimprejšnjo ustanovitev novih telefonskih govorilnic, bo prepustila mestna občina svojo, v ta numen zgrajeno kabino nn Aleksandrovi cesti, poštni upravi v najem za 300 din letno. — Pogrebnim uslužbencem in duovničarjeni mestne občine se odobri za boŽičnico del jilače, in sicer uslužbencem, ki spadajo v kutngorijo pisarniških uradnikov, polovico plače, onim pa, ki niso pisarniški uradniki, eno četrtino, prav tako pa tudi tistim, ki so najeti samo za določeno dobo. medtem ko se delavcem odobri ena tedenska mezda. BožičniVa so bo izplačala pred božičnimi prazniki. — Odkloni se pritožbe Karla Schmidta. nadalje prošnje Orge Basletlča in Jadranske straže proti predpisu veseličnega davka. Mestna občina i.o odkupila veliko gramoznico ob Koroški cesti. Občina bo ponudila 100.000 din, ki se bodo izplačevali v mesečnih obrokih jx> 2500 din. Isti referent poroča tudi za mestna podjetja. Mestni vodovod, ki je bil do sedaj podrejen mestnemu gradbenemu uradu, se osamosvoji v mestno podjetje. Za vodjo novega podjetja se imenuje g. Planinšek. Odobrijo se dosedanji izdatki za omrežje in elek-trifikacijska dela Svečine. Stroški in izdatki za niaterijal znašajo 231,986 din, medtem ko se krijejo mezde iz rednega proračuna.
Kot zadnji je poročal za peli odsek podžupan Franjo Žebot. Dovoli se gostilničarska obrt v Dravski ulici 11 Tereziji Kriiger in starinarskn obrl Heleni Lukež v Vetrinjski ulici 10.
Sledila je tajna seja, na kateri so obravnavali pet prošenj za sprejem v občinsko zvezo ter prošnje 'magistralnih nastavljenccv za napredovanje na podlagi tozadevnih pragmatičnih določb, ki so bile vse pozitivno rešene.
Domači odmevi Tečaj JRZ — preložen
Ljubljana, 6. nov.
Tajništvo JRZ obvešča vse, ki so se prijavili za gospodarsko-politični tečaj, da jc preložen za teden dni.
Dr. Albert Kramer se zahvalr'ufe
»Jugoslovenske novine«, političen tednik v
oblilu revije, ki ga izdaja in upravlja Jurij Deme-trovič, ponatiskuje v svoji 5. številki iz »Jugoslo-venskega glasnika«, glavnega glasHa JNS, pozornosti vredno novico, da je senator dr. Albert Kramer poslal 51 novoizvoljenim županom po Dravski banovini čestitke in pozdrave. Vse hvalevredno je da glavni tajnik JN.S še vedno boče ostati v zvezi s »preprostim ljudstvom« in da na ta način skrbi da ga ljudstvo ne bi pozabilo, toda njegova pisarna se je pri tem precej uštela. Saj je vsa združena opozicija izglasovala le 41 županov, pa še teh jih niti polovica ne prijiada JNS, zato so nekateri kar debelo pogledali, ko so prejeli dr. Kramerjeve čestitke in pozdrav, čeprav celo življenje še niso imeli nobenega opravka z dr. Kramerjem, razen 1. 1933, ko prav zaradi JNS niso mogli postati župani. Nekateri so se čutili užaljene in bodo iskali zadoščenja, drugi so le »čestitke in pozdrave« smatrali kot izraz postavljanja, tretji pa kot milo prošnjo: »Ne zabi me!«
Zadnle sredstvo
»Jutro« mora biti v silni stiski, da je v obrambi pred svojimi nasprotniki pograbilo za zadnje sredstvo, začelo jim je namreč groziti — z grehom. Ker pa se s tem orodjem vsa zadnja leta ni pečalo, ga seveda tudi sukati ne zna, zato »Slovenca« sprašuje, ali je razkrinkavanje delovanja jns-sarskih prvakov greh ali ne Ker pa je za vsakega, ludi političnega, grešnika dobro, da se pred koncem nekoliko bolj popeča s svojo preteklostjo, nui hočemo premišljevanja nekoliko olajšati. Vpraša naj se, ali si niso JNS-prvaki s svojimi krivicami in nasilnostmi sami ubili vse »osebne časti«, ki bi jim jo Jutro« tako rado obvarovalo? Ali niso s svojimi goljufijami ubili vsega zaupanja v svojo poštenost, ki hi jim jo »Jutro« tako rado priborilo nazaj? — Sicer je pa lo opozarjanje na greh stara taktika vseh trdovratnih grešnikov. Sliši se kakor mila prošnja: »Saj se lahko borite proti nam, pa vendar ne tako zares, da bi mi kar propadli.« Je pa prav, da se tudi »Jutro« od časa do časa spoirni, da tudi v politiki ni vse dovoljeno, samo pred svojim pragom naj najprej poinede!
Večna cenzura
»Delavska politika« se je spomnila, da je oblast leta 1920 zaplenila dve brošuri, ki jih je napisal Fran Erjavec, sedanji refprent v prosvetnem ministrstvu. Notico je brž pograbil »Slov. narode in za njim še »Jutro«. To pogrevanje cenzure izpred 16 let pa je nekatere rodoljubne kroge spravilo v veliko zadrego. Pravkar so namreč nameravali izdati zbirko rodoljubnih popevk sedanjega staroste SKJ Engelberta Gangla. ki jih je proizvajal ta veliki buditelj naše mladinerše p?Wffe-tom 1920 in jih poklanjal šolski mladini in učiteljem, ki so prirejali rodoljubna akademijama ti začno socialistična in »nacionalistična« glasila govoriti o cenzuri in zbirka bo najrbž padla v vodo. Zgodovinarji jo bodo zelo pogrešali, ker na književnem trgu teh popevk ni več. — Drugi pa so nameravali izdati v lični brošuri — pod političnimi vidiki — »Jutrove« uvodnike iz leta 1928, pn se zopet vzbudijo spomini na cenzuro iz leta 1920 in tudi la brošura najbrž no bo zagledala belega dne, ker bi je glavno tajništvo JNS zaplenilo.
Kdo bo vodil?
Pred volitvami, 23. oktobra, smo napisali uvodnik »Nova mladina prihaja«, v katerem smo samo zapisali že zdavnaj obstoječe dejstvo, da je namreč liberalizmu zmanjkalo mladine in da se je »nacionalistična mladina«, njegov zadnji nerodovitni cvet, ohranila »v nekaj redkih izvodih le še po mestih sicer pa da se mladina v velikem opredeljuje ali za katolicizem ali za marksizem, med katerima se bo v bodočnosti vodil boj. »Nacionalistična omladina« se je na te naše ugotovitve čutila užaljeno in je v svojem osamljenem štirinajstdnevnem glasilcu na štirih straneh »Naša misel« zavpila, da je še tu in da bo ona utirala pota bodočnosti. Pri tem pa tako ponareja zgodovino katolicizma in ga tako obklada s priimki in lažnjivimi očitki, da morajo vsega njenega zavračanja biti najbolj veseli — marksisti. — Redki izvodi, le še jio mestih!
Znamenja zbližania med Jugoslavijo in Italijo
Tržaški »Piccolo« poroča iz Belgrada, da so številni tamosnji jugoslovanski pisatelji in prijatelji Italije in italijanske literature izrazili željo, da bi se ustanovilo neko kulturno italijansko-jugoslovansko društvo kol prvo znamenje prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Točneje pa »Piccolo«; ne jiove, kateri pisatelji in kulturni delavci si želijo takega društva.
„Narodni mučene c"
Dr. Dragoljub Jovanovič, profesor na belgrajski univerzi, rad trpi »za idejo«, oz. vsaj rad vidi, da bi svet mislil, da trpi. »Samouprava« piše, da je te dni v levičarskem tisku inozemstva zopet razširil vest, da je bil prejšnjo nedeljo na nekem zborovanju v Šabcu aretiran in zaprt. Po sili se je hotel napraviti za mučenika, ker ga dosedanja izkušnja uči, da mu je to vedno koristilo. Če bi ga ne zapirala vlada g. Živkoviča in Jeftiča, bi nikdar ne mogel računati na kak uspeh, še manj na priljubljenost med našimi ljudmi. Ker pa se vlada g. Stojadinoviča ne mara posluževati sredstev reakcionarnih režimov in ker si gotovo ne želi delati poceni mučencev, dvomimo, da bi bila pripravljena delati ceneno reklamo za Dragoljuba Jova-noviča. Verjamemo, da bi g. Drag. Jovanovič dal še denar, da bi ga zaprli, po zadnjih občinskih volitvah pa prav gotovo, ko je v »svojem« okraju z največjo »demagogijo dobil od 27 občin samo 5 občin. Pred 5. majem 1935 je manevriral s svojim zaporom in to se mu je bogato izplačalo. Toda 16 mesecev je bilo dovolj, da so se tudi zapeljani pristaši Drag. Jovanoviča prepričali, da ie ta marksist, kakor ga je imenoval dr. Maček, navaden vaški demagog, ki se poslužuje praznih fraz in ki je odpel svojo labudovo pesem 1. 1935 v Pirotu.
1 ako »Samouprava« opisuje delovanje in uspehe Drag. Jovanoviča. Dr. Dragoljub Jovanovič pa je z vsem skupaj gotovo zadovoljen, zopet se je namreč pisalo o njem. Dr. Drag. Jovanovič «e namreč v političnem boju ničesar ne boji, razen — molka.
Boljši časi za zagorski rudnih
Naša javnost se je vedno živo zanimala za trboveljske in zagonske rudarje. Vendar mnogi prav malo vedo, kakšno je razmerje med obema rudnikoma. V številkah je približno takole: trboveljski rudnik je dajal okrog 4 sedmine, zagorski pa eno sedmino celotne produkcije TPD Ker je TPD razumljivo v zadnjih težkih časih favorizirala glavni trboveljski rudnik, je vsem manjšim vedno pretila nevarnost. Ne le, da so bile Trbovlje ob redukcijah najbolj obvarovane in so tako ohranile najvišje število delavstva, temveč je manjšim rudnikom grozila sploh popolna ukinitev. Za Kočevjem in Rajhenburgom je prišlo na vrsto Zagorje.
Tako je bila tudi spomladi, ko je hotela vlada zmanjšati TPD naročila za železnice, največja nevarnost za Zagorje. In gotovo se še vsak spominja, da so se prav Zagorjani takrat najbolj trudili za povišanje naročil — in sta ludi oba slovenska ministra zastavila vse svoje sile prav zato, da bi rešila zagorski rudnik gotove smrti. To tem bolj, ker so prav v Zagorju v začetku tega leta tako sijajno uspele.
A kljub temu, da so spomladanske intervencije imele res precej uspeha, smo se za Zagorje vendarle bali. Zlasti še, ko je TPD združila vodstvo trboveljskega in zagorskega rudnika — vsak rudnik je imel dotlej svojega ravnatelja — in ga izročila ing. Biskupskiju. Nekateri so že izjavljali,
da je prišlo do	likvidacije Zagorja. Vendar smo že takrat izrekli	svoje želje in upanje, da g. ravnatelj Biskupski,	ki je dotlej res mnogo storil za zagorski rudnik,	na Zagorje ne bo pozabil.
Kot smo sedaj spoznali, se je naše upanje uresničilo in moramo biti samo hvaležni, da je ing. Biskupski postal ravnatelj obeh rudnikov, saj je samo na ta način prišlo do pravilne razdelitve. Kolikor smo namreč iz zanesljivih krogov informirani, je TPD te dni po natančni presoji obeh rudnikov že določila, da se pomnože pripravljalna in nadaljevalna dela pri zagorskem rudniku, posebno da se prično odpirati nova polja v Kisovcu. To je res veselo poročilo! Kolikokrat je bilo že oznanjeno, da bo kisovška jama v nekaj mesecih že čisto ustavljena — in zdaj ji je naenkrat podaljšano življenje za nekaj let! Do takrat bo pa gotovo tudi druga zagorska jama — Kotredež — že tako široko pripravljena, da bo lahko sprejela vse dosedanje rudarje in še nove!
Kot torej vsi znaki kažejo, se odpira Zagorju lepša bodočnost. Prav gotovo bodo tudi zagorski rudarji vedeli ceniti trud naših ministrov in banovine, da smo premagali najtežje čase. G. ravnatelju ing. Biskupskiju pa smo iz srca hvaležni, da je rešil Zagorje vednega zapostavljanja. Če ostane pri tem, bo nedvomno njegovo ime najlepše zapisano v zagorski zgodovini.
Največje orgle v Jugoslaviji
Strossmayerjeva stolnica v D j a k o v u je te dni dobila nove velikanske orgle.
Prejšnje mogočne orgle, delo Steinmeyrjevo, so zgorele 23. junija 1933. — Nove je postavil mojster Fr. Jenko iz št. Vida nad Ljubljano. Za te orgle je porabil smrekovega lesa nad (K) kubičnih metrov, slavonskega hrasta 13 kub. metrov, nad 5 kilometrov svinčenih cevi; zlatih ploščic za zlatenje za nad 15.000 Din; vseh piščali imajo orgle 5426, vseh registrov 74. Največja 32 čevelj-ska piščal ima samo 16 tresljajev na sekundo.
Nedeljo 8. t. ni. bo djakovski škof dr. Akša-movič po slavnostnem govoru orgle slovesno blagoslovil, nato bodo pa pri pontifikalni maši orgle božjo službo prvič poveličevale. — Popoldne ob pol štirih bo cerkven koncert. Ljubljanski
Ljubljanski Hrvati se gibljejo
Ljubljana, 6. novembra.
Med ljubljanskimi Hrvati je po nastopu sedanjega režima nastalo živahno politično in kulturno gibanje. Hrvatje, ki zavzemajo v Ljubljani mnogo vidnih in uglednih položajev, so se o pravem času znali okoristiti s svoboščinami, ki jih dovoljuje sedanja vlada JRZ ter se strumno organizirajo, tako da bi mogli biti za vzgled našim Slovencem v Zagrebu, Belgradu in drugih mestih izven Slovenije. Pred meseci so osnovali podružnico »Napredka«, snoči pa so imeti ustanovni občni zbor »Hrvatskega Radiše«. »Hrvatski Radija« je važna hrvatska organizacija, ki v prvi vrsti podpira vzgojo hrvatske delavne mladine, zlasti industrijskega, obrtniškega in trgovskega naraščaja.
Ustanovni občni zbor podružnice »Hrvatskega Radiše« je bil snoči ob 8 v dvorani hotela Lloyd. Ljubljanski Hrvati so dvorano napolnili ter z zanimanjem sledili uvodnemu predavanju, ki ga je imel dr. Zvonko Sprajcer iz Zagreba.
Predavatelj je govoril o namenu, nalogah in že doseženih uspehih »Hrvatskega Radiše«. »Hrv. Radiša« ima namen vzgajati mladino v gospodarski smeri, tako da bi odhajala mesto v gimnazije in v inteligenčne poklice, rajši v strokovne šole in da bi se oprijela gospodarskih poklicev, Predavatelj je poudaril, da zavzemajo v naši državi gospodarske položaje ljudje, ki niso naše krvi, posebno pa je to opaziti na Hrvatskem. Sprehod po Zagrebu more prepričati vsakogar, kdor sklepa po napisnih tablah podjetij, da Zagreb sploh hrvatsko mesto ni. Temu je treba odpomoči, toda le z vzgojo mladine, ki mora braniti to, kar je hrvatsko, ki sa mora pridobiti to, kar je bilo hrvatsko in si osvojiti tudi tiste položaje, ki nikdar niso bili v rokah Hrvatov. Predavatelj je ob tej priliki primerjal Hrvate s Slovenci ter je naglašal, da smo mi Slovenci boljši organizatorji in da bi mogli biti v tem oziru Hrvatom vzgled. Omenjal je tudi, da je pred 5 leti minister dr. Korošec kot predsednik Glavne zadružne zveze obiskal prostore »Hrvatskega Radiše« ter je tedaj pohvalil delovanje tega društva.
Predavateljevim izvajanjem bi pripomnili s slovenske strani, da je prav lepo, ako hvali dr. Šprajcer Slovence, mnenja pa smo, da smo Slovenci sedaj v takem položaju, da se moramo čim-
slolni dekan dr. K i 111 o v e c bo orgle najprej razložil, ljubljanski stolni organist msgr. Premrl bo pa razlago na orglah igral, kakor samo 011 zna, pa še tudi pozneje bo zaigral nekaj živahnih orgelskih skladb. — Zagrebški stolni organist, znani veliki igralec na orgle, prof. Kr. Dugan bo zaigral šest obsežnejših novejših in starejših umetnin in še spremljal petje baritonistn P. K o 1 b a in zbor bogoslovcev, ki zapoje mogočni Crnkovač-kega 28 psalni. Če bo koncert na radiju, bo vredno poslušati; orgle sijajno zvene v prevzemajočem plenu, da le morje giasov kar nosi; pa tudi čudo-1 vilo lepo in božajoče v posameznih registrih in 1 zvezah.
Djakovo se srečno uspelega dela lahko veseli.	K.
prej organizirati v krepkejšo organizacijo proti gospodarskim vplivom raznih krivonosih tujcev ter da moramo čimprej osnovati gospodarsko-obrambno organizacijo, kakor jo že imajo Hrvati v svojem »Hrvatskem Radiši«.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika podružnice »Hrvatske Radiše« v Ljubljani trgovec g. Gluhak, za podpredsednika operni pevec g. Štefan Marčec in za tajnika zas. uradnik g. Trinker.
Delovanje kmetijskega odbora za okraj Gornji grad
Dne 30. oktobra 1936 je imel okrajni kmet. odbor svojo redno sejo na Rečici ob Savinji.
Tekoči proračun je bil po kralj, banski upravi odobren z malimi izpremembami. Podrobna razprava se je vršila o pokrenjenih pospeševalnih akcijah in s tem zvezanih izdatkih iz sredstev tekočega proračuna. Tako se je vršil poučni izlet ob priliki plemenskega sejma bikov v Maribor. Udeležilo se ga je okoli 25 naprednih gospodarjev. Selekcijskim društvom v Rečici, Ljubnem in Mozirju se odobri za nabavo bikov plemenjakov subvencija 1403 Din. Za bike, ki so jih nabavile občine Rečica, Luče in Solčava, pa 2116 Din. Nadalje se nabavi stroj za prašenje sadnega drevja, ki bo shranjen pri okrajni drevesnici v Rečici ob Savinji. Na razpolago pa bo vsem sadjarjem v okraju. V tem letu sta se osnovali dve novi selekcijski edinici in sicer v Rečici in Ljubnem. Glede licencovanja bikov v letošnji jeseni poroča okrajni kmet. referent, da je bil uspeh licencovanja letos najbolj zadovoljiv v Bočni in Rečici, dočim so ostale občine zaostajale.
Prebivalci krajev Križ pri Gornjem gradu, Volog in Delce so se odločili za obvezno kolonizacijo štajerskih kokoši. Iz sredstev okraj. kmet. odbora se odobri za začetek kolonizacije 1400 Din, da se zaenkrat nabavi 28 petelinov in 56 jarčic.
Upravnik okrajne drevesnice v Rečici ob Savinji poroča, da je za jesensko in pomladansko saditev na razpolago okoli 5300 jabolčnih in 700 hruškovih dreves. Pri oddaji v večjih množinah se bodo v nekaterih krajih priredila predavanja o pravilnem sajenju, za kar se bo naprosilo uči-ieljstvo. Učiteljem predavateljem se naj izplača iz sredstev okr. kmet. odbora primerna nagrada.
ALBUS miio
Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus!
za umivanje
nadomešča drago toaletno milo!
Kočevskim „jugoslovanskim
nacionalistom" v album
7.c »Ponedeljski Slovenec« jc pojasnil, koko naroonoslno nenaravno in za ugled slovenstvu v Kočevju škodljivo zvezo so sklenili kočevski »ju-goslovmski nacionalisti« /. Nemci, du so pri občinskih volitvah pomagali tem pogaziti slovensko listo, Iii niti 111 imela strankarskega obeležja, ampak samo narodnostno. Da nc t>o svet krivo sodil, moramo lojalno priznati, da so državni nastavljena z malimi izjemami storili svojo narodno dolžnost. Slepim nacionalistom pa moramo šc nekaj zapisati o njihovem ravnanju, nc da bi itli upali spreobrniti, ampak da si naše besede shranijo v album za poznejše čase in moicjo presoditi, kakšna jc njihova zveza.
Kako so Kočevarji mislili in pisali o slovenski duhovščini, ki jc vedno združena s svojim narodom zahrepenela po lastni narodni državi, videč, kaj bi pangermanstvo naredilo s slovenskim narodom, ako bi zmaglo v svetovni vo.ni, sc vidi i/, manifesta, ki so gu kočevski Nemci objavili dne 7. februarja 1918 v »Grazer Volksblutlu«, na katerega jc žc opozoril »Ponedeljski Slovenec«. Takale so pisali: »Zaželjeni cili, v kolikor gre za Kranjsko in slovenske pokrajine naše državne (avstrijske) polovicc, smatramo za ulopisličen in nedosegljiv (podčrtali manifestantje). Nc odgovarja po pastoralni modrosti, du sc duhovščina (slovenska seveda!) zavzema za nedosegljive cilje, se pri Icm obžalovanja vredno močno ekspo-nira in izpostavlja upravičeni kritiki (od strani Nemcev seveda!). Tako ravnanje more imeti za posledico Ic zmanjšanje avtoritete, ugleda in vpliva duhovščine, ako ljudstvo namreč naknadno izprevidi, da so se političnim in nacionalnim stremljenjem postavljali ali priporočali cilji, katerih dosegljivost jc izključena.« In šc dalje pišeio na račun slovenske narodne duhovščine: »Naše nemško prebivalstvo sc močno čudi in vznemirja, da sc člani duhovskega stanu tako 'glasno 111 strastno izpostavljajo za ta vprašanja.«
Tudi škofu jegliču dajejo za njegovo rodoljubno delo svoje nasvete: »Nemškemu delu škofije se ne sme zameriti, ako nujno prosi, naj se ohrani največja ncpristr< nost in samozatajevanjc (Zuriickhaitung).« Kakšni so bili li blagohotni nasveti in prošnje, je pokazala najbližja prihodnost. Šc isto leto ic dobil škof leglič ob hirmovanju na Kočevskem slavolok, s katerega mu jc roka kazala pot ven s Kočevskega z napisom: »Pot v Jugoslavijo!« IWeg nach Jugoslavvien). V Kočevju pa so mu bili mlaji pometani v Rinžo. Prav lepi spomini, kdor jih namerno nc zabriše.
Taka jc bila 1 1918 kritika narodne slovenske duhovščine od strani kočevskih Nemcev. Pa kakšna hinavska izpiememba v teku časa! Pod mandarinstvom znanega okrajnega načelnika Pla-tzerja, ki jc bil zagrizen nasprotnik slovenske narodne duhovščine, obenem pa močan protektor kočevskih Nemcev, je prišlo drugače. V svoii zasidrani miselnosti, ki smo jo zgoraj označili / mi-Itovimi lastnimi besedami, so sc lvolcli Nema
znesli nad slovensko duhovščino. Nikomur izmed Kočcvarjcv se ni skrivil las, dočim jc Plafzcr na en dan dal aretirati in / orožniki v Kočevje pripeljati, da, naravnost prignali kot zločinsko tolpo, 5 (beri: pet) slovenskih narodnih duhovnikov 111 dva laika za prazen, prav prazen nič Tiflduj ic piišcl dan za kočevske Nemce. S pravo naslado so gledali to slovensko duhovniško karavano, stopajočo pod bajoneti skozi mesto, ter sadistično govorili: »Prav jim jc, zakaj pa so državi sovražni! Rccht gcschichl ilincn, vvarum sind sic staats-fcindlich!« Jc-li mogoča večja hinavščina? Pla-tzer pa jc Nemcem pripenjal odlikovanja /a »državljanske zasluge ! Jc-li mogoča večja ironija? In s temi zavezniki sc sedaj roko v roki družijo in vežejo »jugoslovanski nacionalisti« proti Slovencem!
Vse svoje zahteve so kočevski Nemci oblekli I 1918 v sledečo izjavo: »Kočevarji hočejo biti prosti in zahtevajo tudi od svoje strani, da se združijo v laslncm avtonomnem okrožju s pravico samoodločbe!« Torej pravi Monte Carlo, sedal s kabinetom jugoslovanskih nacionalistov!
Nc čudite se. da morajo bili Slovenci tega okraja v svoji narodni državi v dcfenzjvi! Kako bi nc bili. če pa sc morajo za svoie narodne svetinje boriti zoper svoje rodne brate! Saj jc moral neki slovenski gospod v Kočevju, ki ic izrazil na din volitev svoie nezadovoljstvo nad to nemoralno 111 narodnoizdajsko zvezo, urnih krakov bežali pred županom Lovšinom, z nemškimi glasovi izvoljenim — Slovencem, da se ni zgodilo kaj hujšega. Slovenec bi dal Slovencu pili nemško Rinžo, kar so' Nemci seveda spremljali z zadovoljnimi žvižgi!
Pa še več moramo povedati tem »jugoslovanskim nacionalistom« v Kočevju, da sc jim morda nekoliko posveti pred očmi, dasi nimamo dosti upanja. Tako-lc so zopet pisali omenjenega leta 1918 njihovi nemški protcžiranci: »Ako dobi v zaželjeni jugoslovanski državi kdaj v puhodiio-sti srbofilslvo nadmoč, bo končno poudarjeno ludi vprašanje lastne nacionalnc dinastije.« Da nc bo kdo rekel, da smo zlonamerno napačno poročali, ciliramo mesto dobesedno: »Gevviinne im angestrebten siidslavvischen Staale kiinflig einmal der Scrbopliilismus dir Oberhnnd, danil vviirdc schliesslich auch dic Fragc cincr naticnalcn Dy-nastic aufgcvvorfcn vverden.. . Auch das Vcr-hiiltniss zum tlerrseherhause vvird durch dicsc Fragc beriihrt!« Seveda, gospodje, to sc jc vse tudi zgodilo! Nc pišemo tega kočevskim Ncm-ccm, ker sami za vse to dobro vedo in morajo vedeti; pišemo kočevskim »jugoslovanskim nacionalistom«, ker morajo tudi oni lo vedeti in pičlem uravnati svoje korake! Kdor sc bo hotel radikalno izraziti, bo izrekel staii rek, da »glilia vkup štriha«. Vsaj Hitler bo rekel: »Kočevje jc moj Ranili!« Kočevski »jugoslovanski nacionalisti, klali Matiaž vas bo brcnil, ko sc zbudi, m kraljc-I vič Marko bo v vas treščil buzdovan!
Drzne tatvine na Blokah
Bloke, 5. novembra.
V nači od torka na sredo so neznanci obiskali hlev Zakrajnik v Zakraju in so »rekviriralk par konj in šli ž njimi neznano kam. Ta vest je po pravici razburila ves bloški svet — saj je šla kot blisk po vaseh. Nič čudnega! Saj je zadnjič neki uzmovič imel ukradenega vola cele tri mesece v hlevu, ne da Iii se »kdoc oglasil. Ravno-tako bi nekemu posestniku kmalu vole nekdo r izpeljal ponoči, če ne bi slučajno vol pred hlevom zamukal I Nekoga so zalotili na sejmu v Nnd-lesku, ki je vprav vola — ukradenega seveda — prignal in ga je mislil prodati. Gotovo prav lep znak silnega pohlepa po denarju in dobičku! — Čudno se nam zdi, dn je tudi veliko t a I v i n v Ravnah! Malki Intihar so odnesli vso »želito . ki
^BMMHPMmmnMnHHnBBM"*11
— Pri zaprtin, motnjah v prebavi vzemite ziutral na nra/cn želodec kozarec naravne »I ran/ loset grenčice«
Skladatelju Rudolfu Karlu
Ob premijeri njegove opere »Botra smrt
v ljubljanski operi
Naslednje vrstice so posvečene mojemu dobremu učitelju, češkemu skladatelju R. Karlu, profesorju kompozicije na drž. konservatoriju v Pragi.
Prišel je te dni iz Prage v Ljubljano, da prisostvuje premijeri svoje opere »Botra smrt«, ki jo vprizori v soboto naša opera. Dobil sem ga v parterju, kjer je ravno prisostvoval skušnji Dolga je bilo ločitev, saj je preteklo že nekaj let. odkar sva se zadnjič videla, zato je bilo svidenje pri-srčnejše.
Seznanila sva se leta 1028 v Pragi na konservatoriju Prof. Karel je poučeval kompozicijo. Za kompozicijo sem bil dodeljen njemu, postala sva prijatelja. Dasi je bilo število pridnih in nadarjenih učencev v razredu za kompozicijo, ki jo je poučeval prof. Karel znatno, moram reči, da sem bil od vseh učencev tedanjega letnika, največ deležen njegove pozornosti in ljubezni. To sem ohranil celo tedaj, ko so prišli iz Brna učenci klavirskega pedagoga Kurza, ki so obiskovali pri profesorju Karlu kompozicijo, a klavir pri prej imenovanem |iedagogu. Z brnsko skupino je prišel v Prago študirat klavir in kompozicijo tedaj komaj 18 let star, danes že svetovno znani pianist Rudo Firkušny, ki nam je čestkokrat, seveda »primavista« preigra-val partiture Wagnerja, R. Straussa in druge. Spomniti se moram še ostalih mojih sošolcev, ki so študirali pri prof. Karlu, to so bili Pollak Scha-cliter, ing Kozel (nastopil že v Ljubljani s svojim akademskim orkestrom), dalje mladega, a nadarjenega Wagnerja in Vanjure. Sami mladi talenti, to je bilo veselja pri kompozicijski uri a bilo je tudi učenja in debatiranja. V dobi, ko je prevladovala snlošna glasbena neurejenost, posebno kar se ie tikalo vertikalne zvočnosti, je prof. Karel vedno našel zlato sredino, tako da smo bili vsi zadovoljni. Nikdar ni vsiljeval svojih manir, kar je znak resnega glasbenika in misleca, to sem se prepričal pri komponiranju komornih, klavirskih, vokalnih ali
orkestralnih del. Spominjam se, ko sem se 11111 prvič predstavil s skladbami, napisanimi pod različnimi vplivi; predvsem se je |>oznala šola M. Kogoja in njegovega učitelja v mštruinentaciji A. Schonberga. Prof. Karel je sladbe pregledal in dal, moram reči, krasno izjavo: »Vsaka glabena smer ima svojo eksistenčno pravico. Pomnite pa, da bo danes še tako moderna glasba, jutri zastarela. Glavno je, da postanete zrel skladatelj in da boste na jasnem, kaj hočete.«
Nepoznane mi ostanejo v spominu ure kompozicije, ki sem jih preživel ob prof. Karlovi strani. Nismo ga zastonj imenovali za »tatička«, kar bo zvedel šele danes pri nas'v Sloveniji. S kolikšno skrbjo je ob koncu semestra zadnjega leta profesor Karel opozoril nas učence na dejstvo, da stojimo tik pred absolviranjeni in da bo treba zares prijeti, ker manjkajo nekaterim učencem še izpiti iz stranskih predmetov. »Tak panovi, mladenci, pozor!« Z vso resnostjo smo se jiognali v zadnje izpile. Po prestanih izpitih smo se oddahnili in razšli na vse strani. Vendar je ostala trda vez med učenci in učiteljem. Tudi midva, s prof. Karlom sva ostala v tesni zvezi vse do danes. Sedaj, ko biva skladatelj prof. Karel pri nas, si štejem v posebno čast, a tudi dolžnost, da se 11111 na tem mestu iskreno zahvalim za trud in pouk, ki snio ga prejeli njegovi učenci. Ni bil nam samo učitelj, ampak tudi pri jarteli.
Danes, ko bo prof. Karel doživel pri nas prvo izvajanje svoje nove opere, mu iz vsega srca želim čimvečji uspeh. Posebej še se zahvaljujem gospodu profesorju tudi v svojem imenu, za izkazano ljubezen in izredno naklonjenost, ki sem jo užival od njegove strani ves čas mojih praških študij.
Te skromne vrstice sta mi narekovala globoka hvaležne«! in spoštovanje do gcs|ioda profesorja, da bo ob premijeri zagledal v množjci cvetja, tudi nagelj, ki je zrastel v srcu njegovega hvaležnega učenca.
*
Rudolf Karel ie bil rojen v Plznju lela I8S0 kot sin nadinženjerja' drž. železnic. Po gimnazijskih
I študijah je šel študirat na očetov prigovor pravo, 1 hkrati pa se je vpisal na konservatorij (orgeljski in kompozicijski oddelek). Pozneje se je popolnoma posvetil glasbi Bil jc zadnji učenec Dvvoraka. Konservatorij je absolviral leta 1904, dva meseca j>o Dvvorakovi smrti. Živel je v Pragi, ter se docela posvetil kompoziciji .kjer je kmalu našel svoj mo-| derni slog. Tako je nastala opera »llzeino srce«, simfonični epopej »Ideali«, renesančna simfonija, slovanski plesni nastroji godalni kvartet v Es duru, vijolinska sonata ter številne skladbe za klavir.
Karlovo mirno življenje je prekinila svetovna vojska Odšel je na fronto in je bil kot avsirijski državljan ujet v Rusiji, interniran, kasneje nastavljen na glasbeni šoli v Taganrcgu in na konservatoriju v Rostovu ob Donu. Pozimi leta 1917, ko je nastal boljševiški prevrat, je prof. Karel doživel vso grozo ruske meščanske vojske. Leta 1918 se je prof. Karel priglasil v Irkulsku v češko legijo ter postal dirigent legionarskega orkestra, ki je imel čisto umetniške cilje. Dirigiral je češke, ruske, francoske, nemške in norveške klasične in moderne skladbe. Lela 1920 se je prof. Karel vrnil v domovino. V Rusiji je dokončal nekaj del vijolinski koncert, capriče za vijolinc in orkester, klavirski kvartet (Molitev Neznanemu) simfonija v D duru (ki se je v vojni zmešnjavi zgubila) in simfonično pesnitev »Demon«. Skladbe zadnjih let so v glavnem: »V zarji helenskega sonca«, šlirje moški zbori, sce-nična glasba »Igra življenja« (danes orkestralna : silita), »Vstajenje«, simfonija za soli, zbor in orke-I ster (izvajal O. Ostrčil lela 1928) pravljična spevo-i igra na besede St. Loma, Godalni kvartet št. 2, simfonija in opera Botra smrt«, ki jo bomo slišali v Ljubljani.
V gradbi glasbenega stavka se Karel bliža jio eni strani Regerju, po drugi strani Brucknerju, posebno tedaj, kadar gre za stavke počasnega tempa. Vendar gre Karel v rabi danih sredstev svoja jxita, kar dokazuje tudi rafinirana raba antičnih ntodii-sov. Žal. da ni prestora, da bi kaj podrobneje spregovoril tudi o njegovi novi ojieri, ki bo te dni 1 izvajana.	Srečko Kopore.
so po i sk ali vsaka Hvala
se je sušila in so ji prizadejali občutno škodo. Trije neznanci(I) so se ravnotako neke noči oglasili pri Martinovi vdovi, ki'je pa začela vpiti, nakar je prišel na pomoč Turek Jožef, ki se je ravno v Ravnah dobro nastanil, ter pregnal zlikovce-I11 kot krono teh zločinov moramo omeniti še po-seknnje evhnrističnega križa, ki tem elementom prav gotovo v napotje hodi. (iolovo je taka stvar izliv onemogle jeze zaradi slavnega propada teli ljudi pri zadnjih občinskih volitvah, kjer so jo skupili in bili tepeni prav po notah! Saj nekaterih vaseh z lučjo pri belem dnevu svojih pristaševi Za podpise je bila dobra laž in za njih zmago vsaka beseda dobra! Bogu, pa ima bloški svel ogromno večino moštva na dobri stiani, ki so jasno in odločno volili g. Rudolfa Jožefa, dosedanjega župana, ki se jc s svojim županovaiiiem vsem prikupil! "saj se je ravno za njegovega županovanjn popravilu skrajno zanemarjena pol od Mlake do Sv. Trojice, ki bo dobila v doglednem času pot od Cajnarjev pa do Ravnika. Ravnotako so se začeli popravljati po-žerki na Vel. Blokah, pod Peškovceni, pri Kari in v Topolu, ki bodo očiščeni, poglobljeni in razširjeni požirali vso ogromno množino vode ob velikih povodnjih, ki nam prizadenejo ogromne škode po njivah in senožetih. Vse to se dela s pomočjo banovine, ki očitno stopa pred nas z velikopotezno akcijo omejiti brezposelnost, dali ljudem |>otom dela zaslužka in povrh še nagrado z dobro cesto oz. z zboljšanjem terena. Nihče pn ne more bili slep, da bi ne videl živahne inicijative našega župana, ki je vse Io uravnal, vodil in bo ludi izpeljal. Zato ni nič čudnega, če 11111 je bloški svet dal tako lepo zaupnico 492 glasov, kakršno do zdaj še ni noben župan »skup« spravil. Naj nam sekajo evharistične križe, naj sikajo v svoji onemogli jezi, mi gremo naprej v svesli si, dn bodo še drugi, ki so do zdaj oklevali, prestopili k liani, da nas bo še več!
KINI	J *
UNIO	
Premiera 1 LE0 8LEZAK ln MAOOA SCHNEIDER
Vesele žene u/indsorske
BS3K-iLEjJ
GARCIA
WALLACE BEEKY • JOHN BOLES
H»i 11 mm inii.r HHU8H v ■ 1 u u ■ u /
Hrtržg yrif ff UTi
Poslednji akord
LIL DAOOVEK - WILLY BIROEL MARIJA pl. TA8NADY
<?\sjdJt,taAHL 16., 19." 01 21.".UAZ
Drobne novice
Koledar
Sobota, 7 novembra: Janez Gubricl Pob,
mučenec.
Novi grobovi
-f- Ivan Dražil. Včeraj je v ljubljanski bolnišnici umrl g. Ivan Dražil, magistratni pisarniški ravnatelj v pokoju. Pokojnik jc bil v magistratni službi vzgleden uradnik ter sc je odlikoval po 'prijaznosti do strank. Glavne zasluge pa si jc pridobil ria polju udejstvovanja pri pevskih društvih. Pod njegovim vodstvom jc pevsko društvo »Sla-vec« doseglo največji razmah in sloves, bil ie odličen vzgojitelj mladih pevcev. Pokojnik jc bil mož koncilijantncga vedenja. Bolezen mu je pred leti onemogočila iiadaljno kulturno udejstvovauie, enako kakor tudi službovanje ter sc jc umaknil v pokoj. Za njegove zasluge mu ic ljubljanska mestna občina podelila meščanstvo, bil pa je od-likoven tudi z redom sv. Save IV. stopnje, llmrl ie po dolgotrajni in mučni bolezni. Pogreb pokojnika bo v nedelio ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokojnik zapušča pet otrok v že ugodnih položajih.
-f- V Tuciiii pod šmarno goro je mirno v Go-spodu zaspala gospa Polona Novak, vzorna krščanska žena. svojim olrokom pa predobra, skrbna in v ljubezni nedosegljiva mati. Leta 1910 je na tirolskem bojišču padel njen mož ter ji zapustil sedem nepreskrbljenih otrok. Vse je lepo vzgojila ter dočakala, da si sami služijo kruli. Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti v Tacnu 09 na pokopališče v Šniart-iiem. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše so-žalje!
-f- V Vurbergu jc umrla v starosti 50 let ga. Marija Pupis, soproga sodnega oficijalu v Mariboru. Pokopali so io na domačem pokopališču v Vurbergu. Pokojnica je bila izredno blaga žena in mati ter jc njena smrt svojce globoko prizadela.
Naj jim sveti večna luč! Zalmočim nase iskreno sožaljc.
Osebne vesti
—	Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil dne 0 t m. promoviran za doktorja filozofije gospod Orthaber Mihael iz Gradca.
Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani: gg. Gabcršček Zvonimir iz Malinske, Šimčič Marijan iz Petriinc, Kramar Alojzij tn Do-Icnc Boris iz Ljubljane. Čestitamo!
= Na ljubljanski tehnični fakulteti je bil diplomiran za rudarskega inženjerja g. Ivo Tome, iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Poroka. V ljubljanski frančiškanski cerkvi sla se poročila orožnik g. Ivan It o r č i č in gdč. Minka Zoreč, nečakinja pisatelja Ivana Zorca. — Poročil ju je gosjiod provincijal i>. dr. Gvidon Kant.
—	Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev Kli-tfiiške izkušnje potrjujejo, da domače zdrav ljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Reg. i>0 min. suc. pol. In nar. zrtr. S-br iniSS, 25. V. 35.
—	Družba sv. Vincencija Pavelskcga v Ljubljani. Delavni člani ljubljanskih in okoliških konferenc in zastopniki i/venljubljanskih konferenc se vabijo na sestanek, ki bo jutri v nedeljo, 8. nov. dopoldne od 9 dalje in popoldne od 2 dalje v Mari-janišču v Ljubljani (gledališka dvorana). Spored obsega 4 referate in razgovor o tekočih zadevali. Ker ima sestanek namen delo poglabiti, se vabijo delavni člani, da se ga udeleže v kar najobilnejšem številu. K sestanku so vabljene tudi delavne članice ljubljanskih Elizabetinih konferenc. Člani se lahko udeleže sv. maše, ki bo ob 8 v marijaniški kapeli.
—	Postrežnice. Zavarovanju postrežnic posvečajo delodajalci malo pozornosti. Zato nastajajo ob obolenju prizadetih spori o zavarovalni obveznosti, težave pri plačilu predpisanih prispevkov; opustitev prijav ima neprijetne posledice zlasti za gospodinje. Postrežnice so zavezane zavarovanju, če zaslužijo bodisi v naravi ali v denarju skupno več kot 200 Din na mesec. Zaslužek do vštevši 200 Din na mesec, ne ustvarja pri postrež-nicah zavarovalne obveznosti. Vendar pa zavarovalna obveznost nastane tudi. če znaša zaslužek nad 200 Din na mesec pri vseli delodajalcih skupno, pri katerih opravljajo dela postrežnice. Starost, trajanje zaposlitve ali zakonsko razmerje ne vpliva na zavarovalno obveznost. Delodajalce prosimo, da po smernicah presojajo zavarovalno obveznost postrežnic. V dvomljivih slučajih naj se gospodinje obrnejo na pojasnila na urad.
—	K poročilu o Prosvetni zvezi. V našem včerajšnjem poročilu o občnem zboru Prosvetne zveze se nam je pripetila neljuba pomota, ki pa jo je mogel vsak pazljiv čitatelj že sam opaziti. Bilančni prebitek Prosvetne zveze namreč ne znaša 811.000 Din. kakor je bilo natiskano, temveč samo 841 Din. Kdor pozna delo Prosvetne zveze, seveda ve, da to ni nobeno podjetje, ki bi moglo izkazovati kar več .slo lisoč dinarjev dobička, temveč le navaden majhen prebitek v blagajni.
—	Šolskim vodstvom za poliožnosti šolske mladino priporočamo Premrlovo cerkveno ljudsko pesmarico, katera vsebuje 114 najbolj znanih nabožnih pesmi, ki so hkrati najbolj primerne tudi za ljudsko petje. Pesmi so prirejene za eno- in (ivoglasno petje z orglami. Partitura velja 50 Din, glasovi 24 Din. — Temu namenu bo tudi izborno služila pesmarica Sveta maša in pesnik, katero je priredil dr. Franc Kimovec. Vsebuje 36 raznih cerkvenih pesmi; nekatere še sploh niso bile objavljene. Cena zbirki je 16 Din. Obe pesmarici ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Osini izkaz darov za Marijino kapelo v Planici. Darovali so p. n. gg.: Senator Ivan Hribar v Ljubljani 100 din; Kerštan Uršula v Ratečah K) din; dobrotnica iz Scntpetra pri Novem mestu 20 din; župnik Jož. Amrožič na Boh. Bistrici 20 din; župnik Franc Juvan v Ljubnem 20 din; svetnik Jožef Brešar na Brezjah (drugi dar) 10 din; Franc Mahkovec, Kreditni zavod v Ljubljani 50 din; vladni svetnik dr. Peter Vavpotič v Mariboru (tretji dar) 25 din; Benet Urš. v Ratečeh 10 din; gostilui-čarka Anica Kozolč v Ratečah 50 din; šolska upravitelja soproga g. Knapova v Kranjski gori 50 din ; svetnik Ignacij Zaplotnik v Ljubljani 50 din; župnik Kajdiž Val. v Sori 40 din; dr. Andrejka Rudolf min. načelnik v Belgradu 34 din (drugi dar); kaitehet Žerjav Janez v Ljubljani 25 din; stolni vikar Iv Vindišar v Ljubljani 20 din: svetnik Von-drašek Vaclav v Podbrezju 20 din; katehet Jož. Žužek v Kranju 20 din. - V blagu so darovali p n. gg.: Minister dr. Anton Korošec preprogo
pred oltarjem. Katol. tisk. društvo oltarni križ. Bratovščina sv. R. Telesa bel masni plašč in albo. G. M. Krisperjeva iz Ljubljane ojiravo za kelili. (j. Marija Pintbahova iz Rateč rdeč in zelen masni plašč tei platnene prte na oltar. G. Helena dr. Bo-hinčeva iz Ljubljane izvršila vezenino za zgornji oltarni prt. Škofijska cerkev v Ljubljani misale. ti. Marija Cuznar in M. I'ajk iz Rateč oltarna prta. G. lesni trgovec Vinko Jalen iz Rateč meeesnove deske za streho. G. žujian Jož. Pinlbah iz Rateč apno in les — Vsem blagim dobrotnikom prisrčna zahvala! Ker nima kajiela vse notranje oprave, jo priporočamo še v nadaljno podporo. — Župni urad Raleče-Planica, 5. novembra 1936.
—	Pojasnilo. Ko smo poročali o sprejemu i»redsedništva Zveze šoferjev v Belgradu, smo navedli tudi zadnjo točko njih zahtev glede šoferjev-beguncev iz Italije. Zaradi netočnosti telefonskega prenosa bi bilo lahko smatrati lo zahtevo Zveze šoferskih združenj kol naperjeno proti našim rojakom iz Primorskega, kar pa ne odgovarja dejstvu in zato s tem popravljamo poročilo.
—	Pogrešajo 50 letno slaboumno Ano Mlakar. Odšla je pred 5 tedni od doma. Oblečena je v temno inadro konleninasto obleko s predpasnikom. Med seboj vedno nerazločno govori in je zelo boječa. Kdor bi jo videl ali vedel, kje se nahaja, naj sporoči proti primerni nagradi Reziki Mlakar, Kamni potok, Velika Loka.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P- Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Uubliana
© Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
© Zatvoritev muzeja za brezplačen nedeljski obisk. Zbirke Narodnega muzeja bodo odjirte za brezplačen nedeljski jiosel le še prihodnjo nedeljo 8. t. m. dopoldne od 10. do 12. ure. Ponovna otvoritev v spomladi se bo posebej razglasila. — Kor-jiorativni obiski šol in društev ter posamezni plačani jioseti ob delavnikih so seveda vedno mogoči v smislu določb veljavnega hišnega in posetnega reda.
KINO UWOM
Po znižanih cenah 3 50 in 5-50 Din
Danes ob 14-15 uri
PVGMALSON Smeh
© Menda ga ni ljubljanskega pevca, ki ne bi
bil kdaj vadil, prepeval in nastopal pod taktirko mojslra Mateja riubada. 40 let jo je vihtel pri pevskem zboru Glasbene' Malice, ki mu. je bil duševni oče. Ne samo, da je gojil kot pristni Gorenjec iz Skaručne naše domače j>esmi, ki ji je dal koncertno obliko, Slovence je s svojimi vzornimi, pretehtano naštudirammi koncerti seznanil z odličgimi klasičnimi deli svetovne glasbene literature. Njegovo živ-liensko glasbeno delo je v tesni zvezi z razvojem Glasbene Matice, ki se je po osvoboditvi v Jugoslaviji razvila v d.žavni konservatorij naš največji glasbeni zavod. Pač Hubadovo prizadevanje! In dasi nekoliko pozno — zaradi razmer in datuma — se bo nudila dne 16. t. m. zvečer ob 20 v veliki Filharmonični dvorani Ljubljančanom prilika, da Hubadovo 70 letnico počaste s svojim obilnirii po setem. Ljubljanski pevski zbori bodo nastopali z izbranimi pesmimi, peli bodo pa tudi priredbe naših narodnih v slavljcnčevih aranžmajih. Nabavite si vstopnice — nizka vstopnina — v Matični knjigarni, ali jih pa kupite od pevk in pevcev, ki so raclevolje prevzeli prostovoljno prodajo.
© Razna društva in organizacije nam redno pošiljajo svoja naznanila šele zvečer, ko jc lokalni del lista žc zttključen. Odslej naprej bomo pri-občcvali samo tista naznanila, ki jih bomo prejeli najkasneje do 5 popoldne.
Matineja kina Sloge BORIS KARLOF
v velenapeti drami danes ob 14'15 uri,
Matinejske
Kino UNION
Kot FALSTAF v
svoji najboljši v.ogi
LteO SLEZAK Poleg njega te MAGDA SCHNEIDER In IDA WUST
Vesele žene windsonke
Mumija
© Dresdenski godalni kvartet, ki konccrlira v veliki Filharmonični dvorani prihodnji petek ob pol 8 zvečer ima na sporedu naslednja komorna tlela: Škerjanc: Godalni kvartet IV., Beethoven; Godalni kvartet op. 127 v cs-duru iti Smetanov godalni kvartet: Iz mojega življenja, dela, ki zaslužijo naše največje zanimanje. Predvsem opozarjamo na Skerjančev Godalni kvartet IV., ki se tokrat vdrugič javno izvaja in pa na /.namenilo leomorno delo slavnega češkega skladatelja Smele nc »lz mojega življenja«, ki /.e več lel sem ni bilo javno igrano v Ljubljani. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice.
Polo ni Ecfici v spomin!
V najlepšem cvetu mladosti, v kipenju polnosti življenja, Te je odtrgala neizprosna smrt iz naše srede. — Kako si se veselila sredi poletja vsakoletnega romanja k naši Materi na sv. Višarje! Zavratna angina Ti je prekrižala načrte iu Te priklenila na bolniško posteljo. Dva meseca in pol se je borilo v Tebi življenje s smrtjo. Kljub veliki skrbnosti očeta, ki se ni ustrašil nobenih žrtev, čul ob Tebi dan na dan. Ti stregel in bodril iu storil za Te vse. da bi Te obdržal življenju, kljub skrbni negi gg. zdravnikov. Te je končno zuvrutna bolezen ugonobila in Ti ugasnila loli obetajoče življenje. Ugasnil je Tvoj sladek smeh, utihnil Ti je slavčkov glas, ki se je tako lepo razlegal s kora stolne cerkve. Zapustila si nas tako naglo, brez slovesa, da smo kar otrpnili ob tej strašni novici. Bila si lako polna življenja, tako prijetna tovarišica, vedno tako dobra! Na svojega ntka si bila najbolj navezana. Po materini smrti si mu bila nenadomestljiva gospodinja, največja opora in steber cele hiše. Z njim si bila vedno in povsod nerazdružljiva. Božja roka Te je od trgala od sveta in Ti prihranila marsikatero bol in razočaranje, kako priljubljena si bila vsem in kako močno se je dojinila Tvoja smrt vseh, ki so Te poznali, jc dokazal Tvoj lej> in tako številen pogreb nn Vernih duš dan popoldne.
Nam vsem, ki smo Te poznali, ostaneš, draga F.dica, v najlepšem spominu, Snivaj sladko ob slrani svoje zlate mamice in izprosi nam pri liogu, da ni bila tudi našn smrt tako lepa, tla bi z nasmehom na ustnih zaspali v svojem Bogu kakor Ti.
Ave aniina candida!
© Kino Kodeljevo igra danes dvojni spored: »Zastrupljena duša« in »Noč v Monte Carlu«.
© Sulezijanska prosveta na Kodeljevem bo
doživela v nedeljo mul družinski praznik. Po sv. maši ob 6 bo blagoslovilev društvenega prapor-čka. Blagoslovitev bo izvršil duh. vodja prosvete g. St. Temlin.
© Uspeli mostnine. V prvih dnevih tega meseca je bilo uvedeno na nekaterih mostovih pobiranje mostnine /a dobrodelne namene. Iz raznih razlogov pa to pobiranje ni uspelo v toki meri, kakor bi bilo želeti, da bi imeli brezposelni več dobička iz njega. V začetku mtscca oklobra so brezposelni na mostovih. nabrali okoli 9CC0 Din, sedaj mesecu novembra pa samo okoli 4500 Din. Pred dnevom Vernih duš ic namreč pobirala neka druga organizacija pred pokopališčem darove in je bil marsikdo nejevoljen, ko so ga ludi na mostovih čez Ljubljanico nabiralci prosili za majhen dur. Pripetili so se mučni in nevljudni prizori, ko jc muisikdo surovo nahrulil bednega nabiralca darov. Nabiralci so zaradi telkih nastopov izgubili j>ogum ler niso več prosili ljudi, da Iu jim metali dinaije v zapečatene puščice. Grajo zasli.l.jo suroveži, ki so uplušili brezposelne nabiralce, toda tudi brezposelni nabiralci sami hi morali bili nekoliko bolj pogumni! Upajmo, tla bo v začetku meseca decembia ta nabiralna akcija nolje uspela.
© Nesreča pri gradnji. Pri gradivi nove stavbe sc ie včerai ponesicčil 35-lclm delavec Franc Krmclj iz Škofje Loke. Dvigalo za gradivo ga je namreč stisnilo za glavo ter mu občulno poškodovalo obraz. Reševalni avlo ga ic prepeljal v bolnišnico.
Maribor
□	TajniJtvo JRZ za mesto Maribor javlja, da so uradne ure lajništva vsak dan razen nedelj in praznikov popoldne od 3—5. Tajništvo sprejema v leni času prijave članov in posluje v vseh drugih
trankinih in organ zaci skih zadevah. Na razpolago so priglasnice za vstop ter sc sprejema v tem času tudi članarina. Tainiš'vo se nahaja v hiši podžupana F Žebota Loška 10, pritličje.
□	Dijaške kongregacije imajo cerkveni sestanek danes, v so.ioto, v cerkvi sv. Alojzija to.no ob 18. Govor, večernice, priložnost za sv. spoved. V nedeljo ob 6.45 istotam sv. maša, skupno sv. obhajilo, Udeležba za članslvo obvezna, prijatelji mladine vabljeni.
□	Še se bo gradilo. Gradbena dovoljenja so dobili: Splošna bolnišnica za porušenje obstoječih zgradb in za zgradbo novega bolniškega paviljona ob Tržaški cesti; Povh Rudolf in Matilda za zgradbo dvonadstropne hiše v Valvazorjevi 44; ing. Tem-pel Anton za visokopritlično slanovatijsko hišo v Aljaževi ulici; Križan Janko in Ivanka za visokopritlično stan hišo v Dalmatinovi ulici; Štampar Rudolf za visokopritlično stan. hišo v Ljubljanski ulici 32. Uporabna dovoljenja so dobili: Jakob Koren za enonadstropno hišo ob Radvanjski 45; Laznička Karo! za enonadstropno hi^o v Metelkovi 43; Uhar Anion za visokopritlično hišo v Metelkovi 53; Tischltr Anton za visokopritlično hišo v Ljubljanski ulici 38; Zorzut Marija za enonadstropno hišo v Rozinovi 32; Ferk Hilda in Elfrida za dvonadstropno hišo v Valvazorjevi 46 in Jahrbacher Marija za visokopritlično stan. hišo v Aljaževi 17.
□	O stostolpni Pragi bo danes predavanje ki ga priredi dijaška počitniška zveza (FS) v Ljudski univerzi ob pol 19 za dijake.
□	Zbor ma/borskih fahistov. V četrtek zvečer so zborovali v kavarni Central člani Šahovskega kluba. Občni zbor je vodil predsednik Golouh, ki je podal pregled intenzivnega dela te matice slovenskega šaha na severni meji v prošlem poslovnem letu. Najuspešnejši člani so bili Vasja Pire. ki si je osvoji! državno prvenstvo, Konič, ki si je priboril prvenstvo Sloveniie v brzoturniriu, in Stu-pan, ki je postal prvak Maribora. Vasjo Pirca je klub imenoval za svojega časlnega člana. — Tajnik prof. Sila je podal sliko podrobne organizacije kluba, blagajnik Franjo Goleč pa je omenjal, da je imel klub lani 20.312 din denarnega prometa. Pri volitvah je bi! izvoljen za predsednika Golouh, za podpredsednika Ostanek, tajnik je Sila, blagajnik Goleč, gospodar dr Lippai, odborniki dr. Lovrec, Bien in Strniša, preglednika računov min. v p. Vescnjak in mag Albaneže.
□	Ne omalovažu'mo! Te dni se je v nekem mariborskem lokalu gospod, ki je pokazal več zavednosti, kakor stotina ostal;h navzočih Slovencev, upravičeno zgražal, ker se je nemški komik med svojimi osladnimi dovtipi norčeval iz češčine. Ker je dal svojemu ogorčenju javen izraz, ga je v četrtek pri odhodu napadla skupina mladih ljudi ter bi ga bila pretepla, če mu ne bi b li priskočili na pomoč njegovi prijatelji. Interveniral je tudi stražnik in za čudo se je ugotovilo, da so mladi napadalci po rodu Slovenci, ki jih pa vidimo neprestano v nemški družbi. Imeli so pa še toliko drznosti, da so zahtevali od stražnika, naj postopa proti gospodu, češ da je žalil — Nemce! Upamo, da bo oblast postopala nepristansko ter bo hitlerjevsko navdahnjene gospodiče naučila manir! — Omenjeni nastop proti nemškemu komiku v javnem lokalu se v javnosti živahno komentira in za čudo — najdejo se Slovenci, ki ga obsojajo. Očividno so jim oslani vici, ki bi bili mimogrede gotovo zaplenjeni radi pornografije, če bi bili natisnjeni — več pomenijo, kakor slovenski značaj Maribora. Prav čudno je, kako mariborski Slovenci omalovažujejo take stvari, kako se samo nedolžno smejejo, če se nemški artisti v spačeni slovenščini pred nastopom opravičujejo, da ne razumejo »državnega jezika« in potem nadaliujejo v nemščini, da jim ves lokal navdušeno ploska.
□ Razprava, ki zanima Maribor. V ponedeljek bo ob po! 9 pred velikim senatom okrožnega sodišča razprava, za katero vlada v mestu veliko zanimanje. Zagovarjal se bo Ivan Ferlinc, ki je dne 17. julija ustrelil v stanovanju na AIek*->-4-ivi 51 svojo ženo Elizabeto.
Piul
Mariborsko gledališče gostuje v Ptuju v petek, 13. t. m. v spomin 60-lclnice največjega slovenskega dramatika Ivami Cankarja uprizore gostje njegovo znamenito farso »Pohujšanje v dolini šentflorinnski«. Glavni režiser J. Kovic je to delo zrežiral in insccnir.il svojemu grotesknemu bistvu primerno stilizirano, s poudarkom grotesknosti. V delu so zaposleni: Rasbergarjeva-Jacinto, Starčeva, Zakrr.jškovo, Savinova. Kraljeva, Nakrst-Pclcr, Ooiinšck-ZloHej, P. Kovič, Rasbergcr, Ko-šič, ]. Kovič, Vcrdcnik, Blaž, Košuta. Stnndckcr.
Palača OUZD v Cetfu
Celje, 6. novembra.
V četrtek ob 3 popoldne je bil v Celju ogled zemljišča, nato pa anketa zaradi gradnje palače OUZD v Celju. Ankete so se udeležili predsednik OU/.D g. Kremiar, ravnatelj OUZ.D g. dr. Bohinjec, g. dr. Kuhelj tudi za OUZD, za mestno občino župan g. Mihelčič, finančni referent g. Prelog, socialni referent g. Bitenc, gradbeni referent g. dr. Voršič, član ravnatel:stva OUZD v Celju g. Golo-granc, mestni svetnik g. ing. Pristovšek, mestni fizik g. dr. Podpečan, zasLopnik Delavske zbornice g. Vodopivec in g. Holobar. Udeleženci so si ogje-dali stavbišče na Vrazovem trgu, nakar je bila v sejni d » orani mestnega poglavarstva anketa. Anketo je otvoril in vodil predsednik OUZ.D g. Krem-žar. £upan g. Mihelčič je podjrtal nujno potrebo, da se zgradi v Celju moderno poslopje OUZD. Isto zahtevo je podčrtal g. Holobar, ki je govoril v imenu obrtništva. G, Gologranc se je kot član upravnega odbora OUZD toplo zavzel za to zadevo, saj se on že dalje časa trudi, da bi prišlo do realizacije tega vprašanja. G. dr. Kuhelj je navajal finančne težave, ki ovirajo, da bj se ta načrt mogel takoj uresničiti. Sklenjeno je bilo, da da mestna občina brezplačno na razpolago potrebni prostor, SUZOR pa mora odobriti načne in kredit. Tako je upanje, da se drugo leto ta dela, ki so za Celje res velika potreba, vendar le zančo,
Cel!&
& Gostovanje ljubljanske drame. V petek, dne 13 novembra bo ljubljanska drama vprizorila v celjskem mestnem gledrlišču Hamikovo ljudsko igro »Vesela božja pot«. Na vprizoritev opozarjamo !>osebno okoličane. Predstava ie za abonma.
& Prosvetni večer KPD v Celju bo v ponedeljek, dne 9. novembra ob pol 9 zvečer v veliki dvorani I judske posojilnice. Na sporedu je predavanje o svetovnem misijonu. Predavanje bodo spremljale skioptične slrke.
0 Eksplozija parnega kotla. Včeraj ob četrt na 12 je eksplodiral v delavnici vulkanizatorja g. jc/.ernika v Samostanski ulici 4 parni kotel. Kotel je razneslo z močno detonacijo in jc pobilo vse šipe. Sklepa se, da jc eksplodira! zaradi premajhne količine vodfc in ker baje niso funkcijoni-rrli venlili. Kolel je popolnoma razneslo. Po oce-nitvi komisije bi znašala škoda kakih 10.000 Din, lastnik pa pravi, da trpi škode 25.000 Din.
0 Inšpekcija na osnovni šoli v Sv. Juriju ob južni žel. V sredo in četrtek ie inspiciral osnovno šolo v Sv. Juriju ob juž. žel. banovinski šolski nadzornik g. Štrukelj.
0 Po/ar na Cesti na Dobravo. Včerai okrog poldne je izbruhnil v hiši posestnika Raka, na Cesti na Dobravo ogenj, ki jc v kratkem času popolnoma upepcli! leseno hišo.
0 Nedeljski šport. V nedeljo bo ob fjiH ' Vi dopoldne na igrišču SK Olimpa v Gabeiju prvenstvena drugorazredno nogometna teikma med'\SK Jugoslavijo in SK Laškim. Ob 14.30 bo istotam prvenstvena pi vorazredna iekma med SK Reko in SK Olimpom Predlekma rezerva SK Jugoslavije in SK Olimpom.
0 Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Dijak prosjak«. Ob 16 matineja »Cirkus Saran«.
JVo«'o mesfo
Cerkveni koncert bo v nedeljo, 8. novembra ob pol 8 zvečer v kapiteljski cerkvi. Priredi ga jiotl vodstvom svojega organista cerkveni pevski zbor kapiteljske cerkve. Na la koncert ponovno opozarjamo Novomeščane in okoličane. Vstopnice in programi s tiskanim besedilom pesmi se dobe v predprodaji v Kralčevi trgovini. V nedeljo po-lioklne se dobe v mežnariji in zvečer pol ure pred pričetkom koncerta pri blagajni pod cerkvijo. — Vhod za L razreo je skozi zakristijo, za II in III. razred ter stojišče pa skozi glavna cerkvena vrata. Pri obeh vhodih bodo tudi blagajne, da si zamudniki lahko še nabavijo vstopnice.
Velika pridobitev za naše mesto je vsekakor novo kinopodjetie v Prosvetnem domu. Danes predvaja kino »Krka« svoj prvi zvočni film. Novo-meščani bodo nedvomno presenečeni tako nad dvorano, kakor tudi nad kvaliteto filmov in akustike. Podjetniki so nabavili najmodernejšo zvočno filmsko aparaturo. Določili so, da bodo predvajali najboljše filme in sicer vsak četrtek, soboto in nedeljo. Za prvo filmsko predstavo je določen film »Mali polkovnik«, v katerem igra glavno vlogo filmska zveznica Shirley Temple.
Rečica ob Savinji
Občinske volitve. Za 6. derember so razpisane za naš kraj občinske volitve. Volivni imenik je razgrnjen v občinskem uradu in je v uradnih urah vsakomur na vpogled. Volivce opozarjamo, da se vpogleda v imenik poslužijo, da ne bo pozneje nepotrebnih pritožb.
Javna razsvetljava. Ze dolgo let so nameščene v trgu žarnice, a žal razsvetljave ponoči še nimamo. Apeliramo na otlbor električne zadruge, tla vsaj za javno razsevtljavo zniža tok od 0 na 3 din. Korist od tega bo imela le zadruga, ker se bo v tem primeru jiorabilo več toka.
Kmetijsko nadaljevalna šola bo tudi letos nadaljevala s poukom. Poleg učiteljstva bodo predavali še sledeči gosjiodje; okrajni kmetijski referent, okr. veterinar, banovinski zdravnik in drugi. Pozivamo kmetsko mladino, da se v čim večjem številu priglasi v nadaljevalno šolo.
Sv, Krištof pri Laškem
V Obči ni Sv. Krištof sta se ]>otegova!i za otl-borniška mesta dve listi, sestavljeni približno tako, kakor leta 1933. Oni, ki so leta 1933 z nasiljem, grožnjami, obljubami in jTodkupovanjem dobili večino, so sedaj tfmeljito propadli. Takrat so nosili imo JNS; danes so se pa tega neprivlačnega imena ves čas volivne liorbe otepali, n za nas je jasno, da so JNS-arji propadli. Lista, katere nosilec je bil preti tremi leti in tudi danes Lešnik Alojzij, pa je z veliko večino zmagala. Na tej listi je bilo setlaj 17 kmetov, oz. kmečkih sinov, I rudarji, dva obrtnika ter en železničar v pokoju. Kmetje in obrtniki so včlanjeni v JRZ, nekateri pa so neopredeljeni. Od de^vcev sta dva krščanska socijalistn, dva socijalista. Ta lista je zbrala same nesebične ljudi — kmete, delavce in obrtnike, ki so porok za to, da bodo občino vodili res v korist ljudstva.
Nasprolna lista je bila ,TNS-arskn, le nosilec ie pristaš JRZ, kateri edini je bil izvoljm. Tako smo sedaj brez vsakega JNS-arja v občinskem odboru občine Sv. Krištof.
Volitve v Zbornico TOl
Odslej izvoljenih 54 zborničnih svetnikov od 62
stinskem odseku 10 svetnikov in v obrtnem odseku 12, skupno torej 54 svetnikov od 62, kolikor jih šteje skupno zbornica.
Kot poročamo na drugem mestu, je glavni volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo objavil izid volitev za osem volilnih okrožij za obrtni odsek Zbornice, ker je bila za ta okrožja potrjena končnoveljavno samo ena lista.
Na petkovi seji je odbor pregledal še 11 prispelih list za obrtni odsek. Od teh list je potrdil eno, 10 pa jih je zavrnil, ker niso imele izpolnjenih vseh pogojev za potrditev. Razlogi za to so bili formalnega in stvarnega značaja. Kot primer navajamo nekega kandidata za nek okraj, ki ni imel niti obrtnega lista in jasno ni mogel biti izvoljen. Drug primer je bil tale: na eni listi ie bilo ime namestnika izradirano in popravljeno ter vpisan nov namestnik.
Nadalje je moral glavni volilni odbor, ker v smislu uredbe ali ni bilo vloženih list, ali pa vložene liste niso bile potrjene zaradi formalnih in stvarnih pogrešk, za štiri volilna okrožja sestaviti som kandidatno-listo. Tako ostane 6edem volilnih okrajev, kjer se bodo morale vršiti volitve.. Tak okraj je n. pr. tudi Ljubljana-mesto, kjer stoji nasproti liste g. Ivana Ogrina, stavbenika, in Miroslava Urbasa, mesarja, lista gg. Kregarja Josipa, tes. mojstra, in Megušarja, peka.
Volitve bodo za obrtni odsek v 7 okrožjih za 8 mest
Skupna slika volitev obrtnega odseka ie tale: V osmih okrožjih so proglašene za izvoljene vložene liste, ker je bila vložena samo ena lista, v štirih okrožjih je sestavil listo glavni volilni odbor, ki je tudi izvoljena, tako da se bo vršilo glasovanje samo v sedmih volilnih okrožjih.
Skupna slika zborničnih volitev pa je naslednja: izvoljenih je v trgovinskem odseku 16 svetnikov, v industrijskem odseku 16 svetnikov, v go-
Zaposlenost v oktobru
Po podatkih Okrožnega urada v Ljubljani je zaradi sezonskih razlogov število zavarovanih delavcev padlo od septembra na oktober od 91.313 na 90.451 (lani je znašal sezonski padec od septembra na oktober samo 030 delavcev). Letošnji sezonski padec jc znatno večji, ker je slabo vreme v oktobru — pomisliti moramo, da smo že ta mesec dobili sneg — za nekaj časa oviralo razne sezijske obrate, predvsem stavbarstvo in pa zidarstvo. To dokazujejo tudi podrobni podatki urada za nekatere dni v mesecu: Tako je znašalo število zavarovancev (v oklepajih letna razlika v primeri s 1935) dne 1. oktobra 91.607 (+ 8.375), 5. oktobra 90.943 (+ 8.111). 10. oktobra 90.029 (+ 7.902), 14. oktobra 88.944 (+ 5.997, minimum), 15. oktobra 89.023 (+ 6.250), 20. oktobra 89.591 (+ 6.794), dne 25. oktobra 90.484 (+ 8.211), 29. oktobra 91.359 (+10.224, maksimum) in 30. okt. ,91.388 (+ 10.183).	.
Skupno znara povprečni prirastek v primeri oktobrom lani 7.889. dočim je znašal septembra že 8.121, avgusta pa 8.699.
Tudi izkaz za oktober kaže nadaljne zvišanje delavskih mezd tako v primeri s septembrom kakor tudi v primeri z oktobrom 1935. Povprečna dnevna zavarovana delavska mezda znaša 23 din, dočim je znašala septembra samo 22.98, oktobra lani pa 22.51 min. Letni prirastek znaša skoro torej pol dinarja na 1 delavca na dan.
Odstotek bolnikov je še vedno visok: 2.78, septembra 2.92, vendar pa kaže k zmanjšanju. —
Stanje naših kliringov
Od 27. oktobra do 5. novembra 193<1 je naš aktivni saldo v klirinškem prometu z Nemčijo zopet narastel po prehodnem zmanjšanju v prejšnjih tednih od 15.2 na 16.4 milij. mark. Še vedno pa se ni premaknil časovni red izplačil naprej Zadnja izplačana aviza ima št. 10.229 z dne 31. julija, torej isto kot pri prejšnjem izkazu.
V italijanskem kliringu imamo nove številke. V belgrajskih listih je objavljeno, da je znašal dne 5. novembra 1930 klirinški saldo v prometu z Italijo 49.6 milij. lir. Po prejšnjem izkazu za 27. oktober je znašal samo 37.5 milij. Če predpostavljamo, da se je naš stari klirinški saldo zmanjševal tedensko za približno 100.000 lir, poleni bi za 5. november prišli do salda 37.4 milij., razlika v znesku 12.2 milij. lir pa bi predstavljala že novi klirinški saldo v prometu z Italijo. Ta številka je razumljiva z ozirom na našo poročilo v nedeljski
Cilavni volilni odbor Zbornice za TOl je v petek na seji pod predsedstvom banskega tajnika g. Šinka sklepal o potrjenih kandidatnih listah za obrtni odsek zbornice.
Ker je bila za obrtni odsek v spodaj označenih volilnih okrožjih potrjena samo po ena kandidatna lista, je Glavni volilni odbor vse spodaj označene kandidate za zbornične svetnike odnosno namestnike v smislu čl. 25 ministrske volilne uredbe proglasil za izvoljene.
Glede na to so izvoljeni:
Za volilno okrožje 3: okraj Kranj: Kandidat (nosilec): Camernik brane, ključavničar. Cerklje p. Kranju; namestnik: Str Mi h Anton, krojač, Tržič.
V	4. volilnem okrožju: okraj Ljubljana-okoiica: Kandidat (nosilec): Šimenc Ivan, vrtnar, Ljubljana; namestnik: Oblak Ivan, krojač, Vrhnika.
Celje: Kandidat: Hohnjec Miloš kipar, Celje; namestnik: Lečnik Anton, urar, Celje.
V	13. volilnem okrožju: okraja Konjice in Dravograd. Kandidat: Koschier Franjo kovač, Celje; namestnik: Založnik Franc, mizar, Konjice trg.
V	14. volilnem okrožju: okraj Maribor levi breg in Maribor-mesto. Kandidat: Sojč, kipar, Maribor; namestnik: Kovačič Alojzij, pek, Tezno.
V	15. volilnem okrožju: okraj Maribor desni breg. Kandidat: Bureš Franjo, urar in optik, Maribor; namestnik: Podhraski Karol, klepar, Slov. Bistrica.
V	16. volilnem okrožju: okraj Ptuj z mestom Ptujem. Kandidat: Zadravec Jakob, imetnik paro-mlina, Središče ob Dravi; namestnik: Arnejčič Franc, čevljar, Ptuj.
V	18. volilnem okrožju: okraj Murska Sobota. Kandidat: Kavka Karol, tesarski mojster, Ljubljana; namestnik: Sukič Štefan, krojač. Murska Sobota.
številki, da smo v novem kliringu z Italijo aktivni za 5 milij. lin
Glede naše trgovine z Italijo je omeniti še zadnje statistične podatke ki so objavljeni o naši trgovini z Italijo v mesecu septembru. Iz teh podatkov je razvidno, da se naša trgovina z Italijo polagoma oživlja in da je oživela v znatni meri še pred sklenitvijo novega trgovinskega sporazuma.
V prometu z Bolgarijo je naš klirinški saldo padel od 879.000 din na 733.000 dinarjev.
Turški kliring izkazuje neznatno povečanje aktivnega salda od 658.000 na 661.000 francoskih frankov.
Povišanje dividende Trepče
Družba poroča, da bo počenši z 19. novembrom začela izplačevati saldo dividende za |>o-slovno leto 1905—1936 v znesku 10 in pol pence, dočim je že prej na račun dividende izplačala 9 pene. Skupna dividenda znaša torej za 1935— 1936 1 angleški šiling 3 pence (na 4.5 milij. delnic), dočim je znašala za 1934—1935 samo 1 angleški šiling. Tako se je skupni znesek dividende povečal od 225.000 funtov šterlingov v letu 1934—35 na 258.720 funtov šterlingov. Preračunano v dinarje po tečaju 240 din za funt šterling da to za 1934—35 54 milij. din, za 1935—36 pa 62.1 milij. dinarjev.
Za novo poslovno lelo 1936—37, ki se je začelo dne 1. oktobra 1936, prinašajo angleški in francoski finančni listi že produkcijske podatke za mesec oktober, lioteč s tem opozoriti na nadaljno ugodno konjunkturo za to družbo. Produkcija rude je znašala v oktobru 53.530 ton, nadalje je pro-ducirala družba 6,015 svičenih koncentratov s 77.27% svinca in 27.90 unč (1 unča je 31.1035 grama) srebra, torej 868 gramov srebra in 5.986 ton cinkovih koncentratov s 49.97% cinka.
Dvig delnic Trepče na pariški borzi. Zaradi ugodnega poslovnega uspeha družbe, ki je zvišala dividendo od 1 šilinga na 1 šiling 3 penie. so tečaji delnic te družbe na pariški in londonski borzi zelo poskočili. Tako so znašale notacije na pariški borzi:
30. okt. . 3. nov. 4. nov. mali komadi	74	74	—
5 kom.	113	115	123, 120
10 kom.	112	120	122.5, 120
75 kom.	108	110.50 114 — 115
Naša trgovina z Italijo Naša trgovina z Ita-lijo se je za časa sankcij gibmu na zelo majhni višini. Tako je meseca julija znašal naš izvoz v Italijo samo 3.4 milij. din, toda avgusta jo že narastel na 9.5 milij. din, septembra pa celo na 17.0 milij. din. Tudi za oktober je pričakovati višjih številk. Na drugi strani se polagoma obnavlja tudi uvoz iz Itnlije. Tn je bil v prvi polovici leta minimalen, julija je znašal 0.5 milij., avgusta je narastel na 1.1., septembra pa na 2.1 milij. din. Glavno, kar izvažamo sedaj v Italijo, je pšenica in živina, dočim vsaj iz Slovenije še ni začel izvoz lesa v Italijo.
Koliko hotelov imamo. V zadnji številki revije »Hotel; za oktober 1936 čitamo naslednjo statistiko hotelov v naši državi: Skupno število hotelov znaša 729, penzionov pa 347. Sob je v hotelih in penzionih 26.200, postelj pa 41.109. Po državni statistiki za 1933 smo imeli v vsej državi 21.937 sob ter 36.593 postelj. Število osobja znaša v vseh naših hotelih 10.085, investirani kapital pa znaša 1.509,206.000 din. Nn našo banovino odpade 129 hotelov in'93 penzijonov s 5.883 sobami in 8.978 posteljami ter 2.161 uslužbenci. Skupna vrednost hotelskih investicij dosega v naši banovini dinarjev 372,451.000 V tem številu pa niso všteti vsi obrali, ki imajo sobe zi- tujce.
Zopet dvig cen v Franciji. Prejšnji teden smo poročali o indeksu cen v Franciji, ki je ostal od 17. do 24. oktobra v celoti neizpremenjen, pač pa je pokazal dvig cen uvoznih proizvodov in padec cen domačih proizvodov. Sedaj je objavljen ludi indeks cen za teden od 24. do 31. oktobra, ki kaže dvig skupnega indeksa od 444 na 452. Narastel je indeks domačih proizvodov od 4K0 na 186, indeks uvoženih proizvodov pa od 379 na 391. Skupni indeks za hranila je narastel samo od 467 na 473, indeks za industrijske surovine in izdelke pa od 425 na 434. Tu je najbolj narastel indeks tekstilij in sicer od 355 na 371.
Mednarodni borzni indeks. Mednarodni borzni indeks za delnice je skupno za U borz narastel v tednu od 24. na 31. oktobra od 66.4 na 67.3 (1927—1<W>). Na posameznih borzah je bil naslednji (v oklepaji podatki za '24. oktober): London 82.0 (82.0), Pariz 52.1 (50.1), Berlin 45.1 (44.7), Bruselj 41.7 (&S.7), Amsterdam 58.7 (57.7), Stock-hotin 24.4 (24.4), Curih 56.7 (56 2), Dunaj 56.2 (54.2), Praga 90.2 (90.2), Milan 119.0 (119.1), New-vork 114.0 (112.5).
Borza
Deiini
Dne, 6. novembra
V zasebnem kliringu je angleški funt na ljubljanski borzi popustil na 239 denar, na zagrebški in belgrajski pa na 238 20-239.80.
Avstrijski šiling jo ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.68—8.78 na zagrebški in belgrajski borzi pa je popustil na 8.55—8.65.
Grški boni so beležili v Zagrebu 33.25 blago, v Belgradu pa 32.90 -33.60.
Italijanske lire so danes v zasebnem kliringu zopet popustile ter so beležile v Zagrebu 238.30 — 240.70, v Belgradu 248.80—251.20.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.04 — 14.24, v Zagrebu na 13.9150—14.1150, za konec novembra na 13.80—14, v Belgradu pa so beležil i 13.90—14.10.
Ljubljana. — T«, čaji s pri m n ni.
Amsterdam 100 h. gold- . . . 2332.66—2347.25 Berlin 100 mark . . ' ... 1743.03—1756.91
Bruselj 100 belg...... 732.45— 737.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
Lqndon 1 funt.......211.56— 213.61
Newyork 100 dolarjev .... 4307.25—4348.56
Pariz 100 frankov.....2(K).66— 202.10
Praga 100 kron...... 153.44— 154.54
Trst 100 lir . . . 1..... 227.70- 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,701.897 din.
Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 2,052.000 din.
Curih. — Belgrad 10. Pariz 20.145, London 21.26, Newyork 485.5, Bruselj 73.5, Milan 22.925, Amsterdam 234, Berlin 175, i>unaj 77.5 (81.40 izplačano), Stockholm 109.60, Oslo 106.80, Kopen-hagen 94.!X>, Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 87J75, Atene 3.90, Carigrad 3.45. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.38, Buenos Aires 1.21.
V red nosi n i papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 84 86. agrarji 48—49, vojna škoda promptna 377—379, begluške obveznice 67—69, 8% Blerovo posojilo 85—86, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 89—91. Trboveljska 180-190.
Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 85.50—86.50, agrarji 49 49.50, vojna škoda promptna 378—379 (377, 379), begluške obveznice 68.50 —69.50, dalm. agrarji 64.50 denar, 8% Blerovo po-
Koncentrirana naravna hrana za lase
sojilo 85.50 86.50. 7% Blerovo posojilo 76.25— 76.62, 7% slab. posojilo 85 denar. - Delnice: Priv. ! agrarna banka 190—195, Trboveljska 180—190, Os j. sladk. tov. 130—140. Dubrovačka 200 denar.
IVsIgrad, državni papirji: agrarji 49.50 blago, vojna škoda promptna 378.50—379 (379, 378.50). begluške obveznice 69.75—70.25 (70. 69, 70), 8% Blerovo posojilo 86 - 87.25. 7% Blerovo posojilo 76.50—77.50, 7% posojilo Drž. hip. banke i)i !>|„ 7% slab. pos. 88.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6900—7000, Priv. agrarna banka 193.50— 195 (194).
Zifni trs
Noti Sad: Pšenica: hč. ladja Tisa in Begej v159 161, srem., slav. 152-153, ban. iu bč 151-153, srem. ladja Sava. bč ladja Kanal 157—159, bč., ban., srem. ladja Donava 158—160. Ječmen: bč., srem. 64 kg 108.50—110, spomladni neizpr. Ostalo neizprem. Tendenca slaba, promet srednji.
Sombor. Oves: bč., srem., slav. 100—102. — Koruza, bč., srem. nova dec.-jan. 76—79. Otrobi: bč. 82 8-1, srem. 81—83. Fižol: bč. uzančni 195-205. — Tendenca neizprem. Promet srednji.
Živino
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki js bil v torek, dne 3. t. m. je bil izredno dobro založen kakor le redko kdaj. Obširno mestno -ej-mišče je bilo skoroda premajhno. In tudi kupčija je bila zelo živahna z ozirom na veliko iz-| biro živine. Prignali so 73 volov, 568 krav, 19 I hikov, 61 juncev, 109 telic, 14 telet in 121 konjev; j skupaj 1059 glav živine. Od teh so prodali 291 | glav in sicer 25 volov, 166 krav, 9 bikov. 4 Junce, 30 telic, 5 telet in 52 konjev. Tri vagone konjev je bilo prodanih v sosedno Avstrijo. Cene goveji živini so od zadnjega sejma nekoliko poskočile in so bile naslednje: Voli 3—4.20 din, krave 1.50 3.50 din, biki 2.50—3.75 din, junci od 2.50- 3.40 din, teHce 3—4.25 din, teleta 4—4.50 din za kg žive teže; konje sto prodajali po kakovosti od 500 do 4000 din, žrebeta pa od 900 do 2000 din komad. Prihodnji konjski in goveji se-| jem bo 17. t. m., razven tega pa še 25. t. ni. letni (Katarinski) živinski in kramarski sejem.
Svinjski sejem v Ptuju. V sredo, dno 4. t. m. je bil redni svinjski sejem, ki je 1 >i 1 istotako izredno dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Pripeljali so 361 velikih svinj in 35'2 prascev; skupaj 693 rilcev. Od teh so prodali 117 koiua-1 dov. Cene svinjam so ostale na isti višini, kakor i so bile na zadnjem sejmu in sicer so bilo na-I slednje: Pršutarji 5.50 6 din, mastne svinje 6.50 I do 7 din. plemenske svinje 5—6 din za kg žive teže; mrtve teže 9—10 din za kg. Prasce starp do 12 tednov so prodajali po kakovosti od .Vi do I 10 din komad. Prihodnji svinjski sejem bo 11 t. m.
Kulturni obzornik
Češki skladatelj v Ljubljani
(K današnji premieri opere »Botra Smrt«.)
Ze nekaj dni se mudi v Ljubljani odlični češki gost profesor praškega konservatorija. skladatelj g. Rudolf Karel, kompozitor nove češke opere »Botra Smrt« (Kmotfička Smrt), ki bo danes zvečer v naši operi stopila pred slovensko javnost v prisotnosti skladatelja samega. Ob tej priliki sem poiskal g. skladatelja ter ga prosil za par besed razgovora, da moremo njega in delo predstaviti naši javnosti. »Gospod skladatelj, ali hi mi morda izdali kaj iz svojega sedanjega glasbenega delovanja?«
»Kaj naj Vnm povem o svojem delu? Pisati sem začel že pred vojsko, potem pa sem delil usodo vojaka in sem bil med legionarji v Rusiji. Izdal sein več komornih skladb, violinskih sonat, simfoničnih del, eno na temo »Demon«, več solo-spevov (na lepo balado Medkovo ob priliki smrti njenega otroka) itd. Zdaj poučujem na konserva-tnriju kompozicijo, ter je bil izmed Slovencev moj učenec Srečko Koporc.f
»Poleni takem je .Botra Smrt« Vaša prva opera. Rad bi vedel, kako ste prišli na njeno idejo in kakšen uspeti je imela v domovini?«
>Ne. nikakor ni lo prva opera, temveč že tretja. Prva je bila liocli (Fante), druga pa veseloigra iz praške boheme I I z. i n o srce«, ki je tudi bila igrana ter je doživela okrog 11 re-
priz. Do .>Botre Smrti« pa je prišlo takole, skoraj slučajno. Poznate draniatskega pisatelja dr. Mojži-ša, ki piše pod psevdonimom Stanislav Lom? No, vidite, celo njegove drame o sv. Vaclavu in druge ste videli v Narodnem divadlu, pravite. On je dramaturg v gledališču, ter je nekoč potreboval v Brnu nujno godbeno spremljavo k svojemu »De-vinu«. Takrat sem to v naglici naredil, obenem pa si zagotovil, da mi v potrebi on priskoči na pomoč. In tako sva se zmenila za libreto nove opere. Da pa takoj povem: jaz nočem takozvanih libretov, temveč bi hotel le imeti enakovreden tekst, ki pa nujno zahteva tudi glasbo. Sem proti vsakemu patosu v gledališču, proti VVagnerovskim gestam, ko se pevec zvija, pojoč dolge arije. Povem še to, če hočemo, da je naša umetnost pristno češka, da jo treba, da nadaljujemo Smetanovo tradicijo. Zato bi si želel za motiv kaj našega, najraje kako narodno pripovedko, ki pa bi morala biti nujno nadčasovna, obsegajoča vse dobe in vsa razpoloženja. Predlagal sem neko tako pripovedko, toda Lom mi je kmalu nato prinesel prvo poglavje »Botre Smrti«. Takoj sem se jc lotil koinponirati ter sem prvo dejanje imel končano žo v dveh mesecih. Začel sem na sveti večer 1. 1928, potem pa sem jo vzel s seboj v Moskvo, kamor sem šel. in kjer sem jo nadaljeval. No, tam sem si tudi zlomil nogo, da še sedaj tnalo Sepam, pa to je druga stvar-i:
»Gospod skladatelj, ali bi lahko še v kratkem povedali vsebino le Vaše grozne .Botre Sinrtir, ki se je ljudje že kar boje?«
»No, moja Bolra Smrt« pa ni grozna, hoče biti vesela, optimistična, pray taka. kakor jo gleda zdrava ljudska pamet, ki ve, da tudi smrt mora biti. Težko je povedati vsebino, ker k njej spada nujno tudi godba sama. Dejanje pa je nekako tako: v neko fevdalno vas sc vrne vesel muzikant, ki ga doma pričakuje 12 otrok, trinajsti pa sc mu v odsotnosti rodi. Kdo mu bo boter? Nihče noče biti, in 011 se že misli obesiti pa ga pred smrtjo ohrani — bolra Smrt. Paradoks sicer, pa saj smo v pravljici. In zato se Smrt ponudi za botro, zlasti še, ko si izgovori samo. da ho po 13. letih prevzela sama vzgojo fanta ter ga naredila za odlič-
nega zdravnika. Oče se vda in sledi krst. Prav tedaj pa se tudi na gradu rodi princesa, ki poteiiL v zadnjem dejanju igra večjo vlogo. Drugo dejanje se godi v podzemlju pri botri Smrti, kamor po 13. letih pripelje oče otroka. Tam vidi oče same svečke-duše, ki dogorevajo. Za sina je pripravljena velika, za očeta pa le še majhen količek. Tu pride do izraza šegavo in zdravo gledanje kmeta na Smrt: vzame veliko svečo pa jo natakne na malo. Tako si je podaljšal življenje. Botra obljubi, da bo otroka vzgojila za zdravnika, ter da bo vedno prisotna pri njegovih operacijah pri glavi (če ho slabo) ali pa pri nogah. V tretjem dejanju je sin že znan zdravnik, svetovno znan. hčerka iz gradu pa je bolna in zastonj išče zdravja, ker ne pozna ljubezni.. Toda Smrt stoji pri glavi. Tedaj se pojavi muzikant in obrne operacijsko mizo, da pride Smrt k nogam ter tako reši princeso, ki jo potoni seveda dobi sin. Na njegovi svatbi pa Smrt zapleše z očetom ter ga med plesom pobere.
Taka je moja smrt: optimistično vesela, in laka tudi muzika, včasih posegajoča tudi v humor. Prepletajo so pravljični motivi z najsodobnejšo realnostjo (Rontgen). Poudarjena pa je samo misel, da Je Smrt najnarnvnejša stvar na svetu. Ali mar ni?«
iKakšen je bil uspeli v domovini iu kako je ljubljanska opera prišla do tega dela?«
Z uspehom se moram pohvaliti. Premiera je bila v Brnu. kjer jo je dal Vam znani dirigent g. Balalka. Tam so jo igrali devetkrat v Pragi šestnajstkrat. Potem pa še v Moravski Ostravi, Olomoucu, Bratislavi, Plznju, kjer sem doma. Tudi jc bila že v načrtu nemškega gledališča, pa morajo prej dati neko delo Ostrčilovo. s katerim so bili še prod smrtjo v dogovoru. Ljubljana pa je i<rvo mesto v Inozemstvu, kamor stopa zdaj z današnjim dnem moja »Botra Smrt«.
Poslovil sem sc od g. skladatelja in mu želel, da tii se iz našega mesta njegova opera razširila
po vsej Evropi.	td
★
Predavanja oh času češkoslovaške knjige. — V
času tedna češkoslovaške knjige je bilo v razstav-
nih prostorih več predavanj in jih samo beležimo. Najprej je dne 30. X. podal univ. doc. dr. Buri a n »uvod v moderno češko književnost, ko je karakteriziral razvoj iz realizma preko treh predvojnih generacij do prvega povojnega rodu. 31. X. je učitelj češkoslovaščine na ljubljanskih šolah g. Pola k govoril v češčini o mladinski in olroški literaturi. — 3. novembra jc sledil reci taci,j ski večer moderne češke poezije, kjer je g. akad. R o g e r dekla-miral Bfezinovo »Jutranjo pesem (prev. T. De-bcljak) in VVolkerovo Balado o mornarju (T. De-beljak), gdč. akad. P e 1 a n o v a pa Bfezinovo Moja mati« (T. Debcljak) in »Vigilijer (F. Al-breclit) ter Sove »Pesem« (T. Debcljak), \V61kerov »Epitaf« (1. Lah), »Mirogojc (B. Kalin), (i. akad. Peteri in pa jc recitiral llorino pesem Dvo minuti tišine« (O. Berkopec), Čarkovega Vojaka (O. Berkopec) ter \Volkerovo Balado o kurjačevih očeh« (M. Klopčič). Vmes je imel urednik dr. T. Debeljak informativen govor o moderni Češki poeziji ter je za zaključek recitiral svoj prevod Ne-zvalove surreallstlčne pesmi »Srajce;. — 4. t. ni. ie imel urednik B. Borko predavanje o »Karlu Čapku«,/kjer je analiziral in v skupine uredil njegove spise ter ga označil kot glavnega zastopnika češkega realizma iu humanlv.ma, za pravi plod češkega demokratizma. Akad. Roger je recitiral odlomek »Molčanj z Masarykonn v prevodu O. Berkopca. — 5. t. m. se je uvodoma urednik B. Borko spomnil stoletnice smrti največjega češkega pesnika K. H. M d c h e z lepimi spominskimi besedami, nakar je režiser B. Kreft pokazal na češko tvornost v najnovejših smereh novega gledališča, posebej označujoč gledališče največjega režiserja E. F. Ruriana ter sOsvobojeno gledališče* Vyskovca in Weriche. — 6. t. m. pa je inž. St. Murko podal razvoj povojnih znanstvenih prizadevanj v češkoslovaškem kulturnem življenju, označujoč posebej delo novega »Slovanskega instituta . — Z jutrišnjem predavanjem (ob 11 dopoldne) urednika dr. T. De beljak a ob priliki 125 letnice rojstva pesnika balad K. J. K r b e n a pa sc bo zaključil teden češkoslovaške knjige.
Pionir kirurgije
Pred nekaj leti so odkrili v McDovvell parku (USA) spominsko ploščo farmerjevi ženi Jane lodd Crawford. Pač redkodaj se postavljajo spomeniki bolnikom in je dogodek vreden, ua povemo na kratko, kdo je bila ta junaška žena, pri kateri je leta 1809 ameriški zdravnik dr. Epniaim McDovvell, prvi v zgodovini medicin s smelo operacijo odstranil veliko novotvorbo na jajčniku.
Janne Todd je bila hčerka pionirske družine, ki se je bila naselila v Virginiji (USA). Pionirje imenuje ameriška zgodovina one larmerje, ki so v preteklih stoletjih v stalnih borbah z divjo naravo iu indijanskimi plemeni počasi, a tembolj sigurno osvajali zapadni del ameriškega kontinenta. Težko in nevarno je bilo njihovo življenje. Iz trebljali so pragozdove, obdelovali zemljo in jo pripravljali za svoje potomce. Puška jim je bila fovarišica pri oranju, pri kosilu in pri večerji, spremljala jih je tudi v nedeljo k službi božji. Zcna je pomagala možu pri napornem delu, delila ž njim veselje in še več bridkosti, a v hudi stiski je sama prijela za puško in branila svoje otroke. Ni čuda, da je iz takega rodu izšla žena, ki ni poznala strahu in ki je stoično prenašala najhujše bolečine.
Rodila se je 1763 v Rockbridge County. Leta 17'U se je poročila s farmarjem po imenu Tomas Cravvlord, a devet let pozneje sta sc preselila z možem proti zapadu v Green County v državi Kentuckv. Prebivali so leseni hišici, pridelovali pšenico in tobak ter dosegli precejšnje blagostanje. Imela sta pet otrok, tri sinove in dve hčerki.
V začetku leta 1<«3 je žena mislila, da je zopet v drugem stanu. Ko pa je preteklo devet mcsecev in težko pričakovanega poroda le ni bilo, so se odločili, da pokličtjo dr. EphraVn Mc Do-well-a. ki je že 14 let izvrševal prakso v 60 milj oddaljenemu mestecu Danville. Mc Dovvell jc pri šel, pregledal ženo in kmalu spoznal, da je tu nevarna tvorba v trebuhu Predlagal ji je operacijo, pri tem pa naglašal, da še nikoli ni vršit take operacije. niti da ni o njej kdaj kaj čital ali slišal.
Zdravnik in bolnica sla si torej bila na jasnem, da gre za tvegan poizkus in da ]e zelo dvom ljivo. ali se bo sploh posrečil. Vendar se je junaška žena zavedala, tla bo v tem stanju svoji družini le v breme in se je odločila za ope^icijo Sredi najhujše zime je prejahala približno sto kilometrov dolgo pot do mesteca Danville. Jedva se je držala na konju. Potovanje je bilo jako naporno in ie trajalo več dni.
Na sveti večer leta 1809 je dr. Mc Dovvell pristopil k operaciji. Pomagala sta mu njegov nečak dr. James Mc Dovvell in njegov privatni učenec Baker. Položili so bolnico na mizo. O omamljenju in o antisepsi seveda takrat še ni bilo govora.
Zaznamoval je mesto zareza s črnilom Ko je otvoril trebušno duplino, se je pokazala velika cistična tvorba, ki bi bila povzročila smrt Odstranil jo je, nagnil bolnico na desno stran, tako da je mogla kri odtekati iz trebuha in nato zašil trebušno steno. Tvorba je tehtala 22 in pol funtov, operacija je trajala 25 minut. Ves čas je bila bolnica pri zavesti in je molila psalme.
Vest o predrzni operaciji se je kaj hitro razširila [xi mestecu in ljudstvo se je pričelo grozeče zbirali pred zdravnikovo hišo. Šerif je množico le s težavo pomiril in preprečil, da niso vdrli v hišo in linčali zdravnika.
Stanje bolnice se je po operaciji hitro izboljšalo. Ko je peti dan po operaciji stopil dr. Mc Dovvell v njeno sobo, je ravno pospravljala svojo posteljo, a petindvajseti dan po operaciji se je zdrava vrnila na svojo farmo. Mc Dovvell ni zahteval za to operacijo nobenega honorarja,, češ, da je to bil samo poizkus, ki se je hvala Bogu, dobro (»osrečil.
Lete dni pozneje se je Jane Todd Grawford s svojo družino preselila proti zapadu. Dosegla je visoko starost. Umrla je 30. marca 1842., torej 33 let po operaciji.
Vsakogar bo gotovo zanimala osebnost tejja pionirja modernega zdravilstva, ki je s svojim tveganim a dobro uspelim eksperimentom odprl kirurgiji novega in starega sveta pota ter s tem dodal svoj delež k njenemu sedanjemu razmahu.
Ephraim Mc Etovvell se je rodil leta 1771. Njegov oče je bil škotskega porekla, deloval je v upravni službi. Sina je hotel izučiti za zdravnika in tako ga je dal — po tedanjem običaju — za vajenca k zdravniku dr. Humnrev-u v Staunlon (Virginia). Nato je šel mladi Mc Dovvell v Edin-burgh, kjer je ostal leto dni. Zanimal se je zlasti za kirurgijo. Promoviral ni. Leta 1795. se je na selil v mestecu Danville, kjer je kmalu imel veliko kirurško prakso.
Leta 1813 je oj>eriral drugi slučaj take novotvorbe, leta 1816 tretjega. Kmalu nato je vse svoje slučaje in svoja izkustva na tem poliu opisal v nekem medicinskem časopisu v Philadelphiji. Cio voril je stenam Vsa zdravniška javnost se je mu zala češ: bajke! A ta neuspeh ga ni notri. Leta 1819 je zopet opisal dva slučaja. Šele zdaj so postali jiozorni nanj. Pričeli so ga posnemati. Najprej v Ameriki, nato v Evropi, dokler se ni njegova operacija splošno vpeljala v kirurgijo.
Lela 1827 ga je University of Maryland imenovala za častnega doktorja iu tako ie — čeprav šele tri leta pred svojo smrtjo — dobil vendarle zasluženo priznanje za svoje delo.
Medicus Quidam.
Kje je žoga? Zmeda samih rok in nog. Trenutek poln napetosti v borbi londonskega kluba Kugby proti Bridge-Endu v H e r n e m i 11 u na Angleškem.
Staro zgodovino Španije raziskujejo
Veliki pohod v Madrid. Bele čete se po osvoj itvi Navalcarnera pomikajo proti prestolnici.
»Verujte mi: če bi ne bi! lani napovedal kon kurza, bi bil letos že berač.
FilozoHta berača
Usoda umelnin v Toledu
Na Dunaju se je zgodilo. Ondi se je prav 6vojsko zagovarjal na sodišču neki slabo oblečen, štiridesetleten možakar. Sodnik: Kaj ste po poklicu? Obtoženec. Nabiralec novcev. Sodnik: To se pravi, da se preživljate z beračenjem? — Obtoženec: Preživljati se temu ne pravi. Saj nič več ne živim, saj sem le i/ navade na tem svetu. — Sodnik: V poslednjih letih ste bili večkrat kaznovani radi beračenja. Ali ne dobite dela? — Obtoženec: Kjerkoli prosim dela, mi rečejo: »Ali 6te znoreli? Dela bi radi?« Podpore nimam nobene, torej? — Sodnik: Kje ste pa stali? Obtoženec: Moja kupčija ni stojišče, je le hodišče. Vse dobre postojanke so že ocklane. Zato pa hodim po kavarnah, stanovanjih in podobno. Poleti se odpeljem na deželo, ko se zntrazi, sem na Dunaju. — Sodnik: Kje stanujete? — Obtoženec:. V skupnem ležišču. — Sodnik: Torej beračite vsak dan? — Obtoženec: Seveda, gospod sodnik, saj nisem nedeljski lovec, saj moram vsak dan jesti!
Sodnik je obtoženca oprostil. Obtoženec: Kaj ne. gospod sodnik, vas je preveč bolelo srce. da bi me kaznovali? Lepo zahvaljeni, gospod sodnik! Bog plačaj!
Polagoma prihajajo poročila o usodi umetnin, ki so jih imeli v Toledu. V ceikvi Santo Tomo je visela ena najlepših slik velikega španskega umetnika Greca, krasna podoba pogreba grofa Orgaza. Na zvit način so uslužbenci cerkve skrili sliko. Sneli so jo in jo v stranski ladji cerkve položili na tla, čez njo po so dali deske Iramovje in slamm njače za rdeče miličnike, ki se jim seveda ni niti sanjalo, na kaki veliki umetnini ležijo. Ker so bele čete tako naglo vkorakale v mesto, so bile rešene najlepše Orecove slike Našli so jih v kleti neke hiše. Pripravili so jih bili že, da bi jih odposlali, a kakor je bilo videti, niso imeli več časa za to. Umetnine v starem muzeju Santa Cruz so pa popolnoma uničene. Ta muzej, kjer je bila prej bolnišnica in ki ima krasen portal, tvori s samosta tioiu frančiškank de Ia Conception velikansko skupino stavb, ki so manj ko sto metrov oddaljene od Alcazaria. V veži muzeja pa je stal top, s katerim so obstreljevali severni del Alcazarja in zi-dovje obeh stavb, je prav preluknjano s kroglami strojnih pušk. V notranjosti je vse vprav zločinsko razdejano. Ni slike ne kipa čudovitega muzeja, ki bi nc bilo uničeno in v samostanu niso pustili niti enega kota pri miru. Vse dragocene slike so pokradli in nikjer ni nobenega količkaj vrednega predmeta. Brez dvoma so rdeči vse odnesli iti prodali. Druge slike so bile žrtev miličnikov, ki so tu naravnost strahotno počenjali. Vsem slikam so izrezali glave, vs drugo pa razcefrali z noži. Vsaka Marijina slika, vsak križ je poškodovan; Kristusovim kipom so odsekali glavo, roke in noge Tudi iz katedrale so izginile vse umetnine in dragocenosti. Tako so popolnoma razbili sla . K) Custodio z 260 kipci svetnikov iz pozlačenega srebra, ki jih je naredil Euritjue de Arce za kardinala Jimeneza v 16. stoletju. Mimo drugih dragocenosti je izgi nila z 78.000 biseri uvezena obleka Virge del Sa-grario in dragoceni svetopisemski rokopis San Luis z minijaturami iz 13. stoletja. Mošnio z dragulji, ki so jo vzeli iz svetih predmetov katedrale, so našli v postelji poveljnika rdečih čuvarjev, ki so stražili nadškofijsko palačo.
Sir Thomas Betcham, po vsem svetu slavni voditelj londonskega filharmoničneea orkestra. Kakor zna no, bo s svojim orkeslrom nastopal v teh dneh tudi po Nemčiji.
Argumenti. Neki obrlnik je imel dva sina. Prvi je bil priden, drugi len. Nekega dne je oče zbudil lenega sina, rekoč: »Vstani in glej, kaj se je zgodilo. Starejši brat je našel na cesti jx>]no denarnico. Torej vidiš, da je res koristno zgodaj i vstajati.«
Leni sin pa odvrne: »Toda verjemi mi, oče. | da je oni, ki je izgubil denarnico, še prej vstal i kakor moj brat.« To rekši, se obrne ua rfnigo »Iran ter zaspi.
Policijski general Dalucge (na levi) je te dni prispel v Varšavo, da je vrnil poljski obisk. General poljske policije Zamorski (na desni) je bival tudi v Berlinu, kjer je proučeval policijske
razmere.
Letos, aprila, je poslal starinoslovec profesor F roben i us skupino raziskovalcev v Španijo, da bi preiskali prazgodovinske slikarije na skalah, i a ekspedicija je odmev afriških ekspedicij, ki jih je prof. Frobenius že vodil v isti namen. Dognali so, da so prazgoJovinske skalnate risarije v zvezi s španskimi. Razlika je pa med Iranko-kantabrišklm slogom risb v podzemskih jamah severne Španije iu južne Francije in med onimi v vzhodni Španiji, ki so večinoma na skalnatih previsih in so narisane z rdečilom in upodabljajo ljudi kot lovce, vojake in plesalce, one s 6cvera pa predstavljajo zveri in večje lovske živali. Oba sloga pa sta se razcvitala več tisočletij drug ob drugem. Letošnji raziskovalci so nabirali posnetke risb in slikarij obeh slogov. Seveda je bilo delovanje učenjakov ovirano radi nemirov v Španiji. Prof. Douglas C. Fox poroča o uspehih, raziskavanj in pravi:
»Delati smo začeli pri Puente Viesgo, ki je majhen kraj v provinci Santandcr in leži v dolini reke, ki jo obdajajo strme, apnenaste gore. Tu je votlina, v kateri so v vsej kamniti dobi bivali ljudje in so jo uporabljali kot nekako svetišče Votlina je velika in jako vlažna m vsebuje dosti galerij s kapniki, ki se le po edinih mestih razširjajo do 20 m višine. Stene so v višini oči poslikane s podobami bizonov, jelenov, divjih konj in geometričnih oblik Slikar in fotograf sta mogla delati v tej mrzli jami Ic v zimski obleki. Vhod v neko drugo jamo istega hriba je tako ozek, da morejo priti skozi le sloki in gibčni ljudje. Jama je zaeno tako zverižena, da smo morali potresti listje po tleh. da smo našli spet vhod. Raziskovalci so se morali radi nizkega stropa plaziti po vseh štirih in vleči s seboj še svoje slikarsko in fotografsko orodje. Jama vsebuje tudi svojo »prestolno dvorano«, neko višjo in težko dostopno galerijo, ki je v njej velik prestol, narejen iz stalagmitske gmote. Tu smo posneli enobarvne risbe jelenov, severnih jelenov in konj.
Laže smo delali v Altamiri, jami. ki leži za 35 km vzhodno, sredi položnega gričevja. Tu so velike, krepke, izrazite prazgodovinske podobe sveta, ki so na nizkem stropu glavne galerije. V drugih oddelkih smo dobili še risbe z ilovico, ge omeirične oblike, silhnete živali; te podobe smo posnemali šest tednov.
Ko smo se hoteli odpraviti na jug, proti Gua-dalajari da bi proučavali levantski slog. je bila politična napetost v Madridu že lako silna, da smo se morali vrniti iz te nevarne kraj;ne Na povratku smo videli v Coruni pri skalah blizu prastarega, svetilnika, ki so ga uporabljali že Feničani, jako
poškodovane, prav preproste risbe na kamnih, ki so predstavljale sidro, ljudi, kvadrate in kroge. — V gališki pokrajini, že blizu portugalske severne meje je bilo videti vedno več v kamen vrezanih risb raznih krogov, žarkov, jelenov, mečev in labirintov. Ti labirinti so jako spominjali na risbe na novcih iz Krete. Gališki kmetje ne pazijo na te važne starine in kadar zidajo novo hišo, uporabljajo te davne, porisane skale. Čeprav so znanstveniki že ofKjzarjali ljudi na to in jim dokozovali veliko zgodovinsko pomembnost risbarij se vendarle kmetje ne zmenijo za take opomine. — Raziskovalci so srečno odpotovali iz Španije, preden so se začeli bratomorni boji.
»DAMAS
K nemirom v Iraku. Vstaja v Bagdadu, kjer so dobili vojaški in narodnostni krogi v dveh urah vso oblitst v roke, je zaskrbelo londonsko vlado. Zlasti je umor vojnega ministra Džafar paše razburil vse kroge. Vstaja se je začela z letalskimi bombami, ki so jih vstaši začeli metati na bagdad-sko vladno palačo. Kralj Ghazi je razpustil parlament in razpisal nove volitve.
Netson - afkšmfsl
Neuton. ki je I. 1727 umrl. je zapustil razen svojega orjaškega, znanstvenega življenjskega dela. tudi še veliko neobjavljenih zapiskov, ki jih ima njegova pranečakinja Visocuntis Lymington ki se je j odločila prodati jih.
Objava teh zapiskov bo razodela mnogostran- 1 ski veleum tega znanstvenika, ki |e že s 24. letom odkril diferencijalni račun, zakon o težnosti in sestavo svetlobe v novih obrisih. Neuton je zapustil rokopise z več sto tisoč besedami, ki se bavijo z alkimijo in bogoslovjem. Ni čuda. ua niso teh zapiskov tako dolgo objavili, saj bi bil svet osupnil spričo vesti, da se je tak veleum bavil tudi s tem, kako bi bilo moči druge kovine spremeniti v zlato. saj je tedaj alkimija ni bila več v modi. Dasi je še kral|ica Elizabeta hotela dati 500 funtov za »kamen modrikast«, pa je konec 17 stoletja pobijal Robert Boule stari nauk o štirih temeljnih snoveh, na katerih so temeljili alkimisti, in je postavil na njih mesto elenien<e prvine, ki j'h ni moči razkrajati. Odkai so odkrili in razvili nauk o atomih, se je pradavna vera v umetno pridobljeno zlato osmešila
Naša doba, ki jc morala v marsičem spremeniti nauke o izsledkih prejšnjih stoletij, je tudi doživela nauk, da se dajo tudi atomi razdeliti na pro
tone in elektrone in di je mogoče kako prvino spremeniti v drugo. — Leta 1919 se je lordu Kuther-fordu [»osrečilo, da je spremenil dušik v kisik in odtlej se je znanost bliskovito razvijala Gospa Jol-lot Curie (hči zakoncev Curie) in njen mož sestavljata umetno radioaktivne prvine. Nedavno pa smo zvedeli, da sta dva fizika kalifornijske univerze, profesorja Lavvrence in dr. Cork s tem, da sta razrušila atome, dobila zlato iz platine! S tem se je uresničil toliko iskani in od mnogih stoletij zasmehovani smoter: da je mogoče narediti zlato iz drugih kovin! Seveda ne iz arzenika in žvepla, kakor so mislili srednjeveški fiziki, pač pa iz platine, iz kovine, ki je prej niso [>oznali in ki je še dragoce nejša ko zlato. Tako je rešeno eno najstarejših znan stvenih vprašanj.
Mesec dni po evropski industriji
Potovanje skozi industrijska središča Avstrije, Češke m Nemčiie je za našega človeka visoka šola reda, pameti, in dela. Vajeni smo, da motrimo te države, posebno pa Nemčijo, le po slavnostnih prireditvah in po paradah m si Ic redkokdaj ogledamo tisla dela, ki stoje v ozadju paradnega življenja, ki je vedno le prireditev na narodnih, socjjalnih, kulturnih in gospodarskih ustvaritvah ljudstva iti države. Pri ich osnovah zunanjega življenja je lorei bistvo, k.i nas zanima m ki karakterizira posamezne narode.
Avstrija je po težkih doživetjih našla samo sebe. Dolgoletno torišče najrazlipnejSli pučev in hujskanj je razjcdlo eksistenco delavskih družin. Element, ki si jc izposodil avstrijsko delavstvo zo svojo politično propagando, ie skoro uspel zrušiti obstoj delavnega človeka. Avstrija ie ustavljala industrije in približeval se je končni uspeh rušilce-v — armade brezposelnih delavcev Tu vmes jc poslednjič udarila samozavest delovnega človeka, ki je pustil delo v tujski legiji komunizma in začel skrbeti za svojo družino. Danes sc v Avslriii pričenja zopet delo in industrija kaže, da bo kmalu prišla iz nesrečnih posledic. Težko gre, a skupno prizadevanje delavstva in podjetništva je najboljše jamstvo, da bo avstrijska industrija napredovala v korisi avstrijskega naroda. Značilne so besede industrijca: »Spametovalo nas ie dejstvo, ko smo preko Hamburga dobivali produlde japonske industrije po toki ceni, ki je napovedovala našo gotovo propast (moški bi-ciklji po 140 Din, žarnice po 80 par.)« Res ni vcc v Avstriji nobenih protestnih zborovanj, nego se kaže povsod v delavnicah složno in skupno prizadevanje za boljše in cenejše produkte, ki bodo omogočili Avstrijcem boljšo eksistenco.
Češkoslovaška je industrijsko močna država. Živeča med samimi ostrimi mejami in zavedajoča se svoje težko priborjene svobode, m bila nikdar na raz.polago za kakšna notranja rovarjenjn, zato je češka industrija napredovala v vseh izpopolnitvah.- Mala država bi svoje razmeroma velike industrije nc mogla nikdar zaposliti, ako bi industrija ne imela miru in časa, da se razvije za izvoz.. Češke železarne grade danes svoje ken-strukcije po vsem svetu. To pa je mogoče le z največjo izvedbo racijonaližactjc v obratih. Značilno za češko delavstvo je to, da ne nune dan, da bi sam delavec ne opozoril vodstva, kje bi se kaka stvar še dala ccnejc izvesti. Cehi, katerim pravijo slovanski Prusi, so močan narod, njihova industrija pa dosega stopmo, ki iun jo moramo z naših prilik le zavidali.
Nova Nemčija pomeni novi svet. Marsikdo misli, da je nacijonalizem postavil samo postavo na ona dela, ki jih je izvršila siara Nemčija, sam pa, da - poleg parad — nič ne dela. Ne, nova Nemčija predvsem dela. Ni še dolgo, ko jc tujska legija komunizma imela tu 6 milijonov brezposelnih dclavccv in ko jc nemški dcluvcc, meslo za svojo družino, raje skrbel za svetovni nazor, z<ito jc spremeba v Nemčiji tembolj vuna. Narodni sociijulizcm je Nemcem najprej dopovedal, -da bodo morali sami skrbeti za svoje živlieme. Seveda je bilo za lo treba tudi nekoliko znakov, zastav m uniform, da je zagorela narodna zavest.
tilj teh parad pa ni zaključen v njih samih, nego > le sredstvo zo poveličanje nemške zavesti in šemlkega dela. V Nemčiji sc dela vsevprek. Vseeno, kako sc iemu delu pravi - delo ie tu. Kdor ix>če delali drugače, mora delati v taboriščih, toda samo delati. Pes niso delavske plucc take, da bi si jih slovenska železarska industrua mogla staviti za vzor, toda to ve tudi - Hitler. Narodni socijalizem to tudi ve in pravi, da si bo nemški narod vse lo popravil z delom in ne z nergemem, še manj s štrajki. Udobnosti 40-urnega delavnika ali eksperimenta s štrajki si revni nemški delavec in narod nc morcla privoščiti; kadar lx> bolise, mora biti za vse Cc si morejo drugod privoščiti tako zabavo, nemški narod si je šc nc more, nego
£iubS|aEi&!£8T gMJnllšcs
DRAMA - Začetek ob 20.
Sobota, 7. novembra: Kvadratura Umna. Izven. Nedolja, 8. novembra ob 31: Konjeniška palrola. laven. Znižane uenc od 20 Din liav-idol.
OPERA - Začetek ob 20.
Sobota. 7. novembra: Botra smrt. Prcmierskl abonma Nedolja, 8. novembra ob 15: Dvojno knjigovodstvo. Izvoli. Znižano cene. — Olj 20: Mala Florami/e. Izvori. Znižane cene. Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto.
Mcirihccsf*!? iglsdališfe
...................................................."t..........................................
Sobota, 7. novembra ob 20: Ciganski primaš. Red O. Nedelja, 8. novembra ob 15: Pohujšanje v dolini šent-
florjnnski. — Ob 20: Ciganski primaš. Ponodeljok, 0. novembra: Zuiprto.
mora delati, ker jc še preveč revežev. Delo v Nemčiji je iako veliko in splošno, da se ga ne da popisati. Povsod samo delo, da človeka že oči bolijo. V nemški industriji ni več tistega razmerja, ki so ga zagovarjali komunisti, češ delavec je suženj .inženjer pu je priganjač, tu so sedaj le sodelavci v nemškem podjetju za nemško dobro. Racijonalizacija je izvedena do skrainosti — vse zmehanizirano, ludi uradniško delo. Stroj pomaga človeku. Hujša racijonalizacija in zmehanizaciia človekovega dela je le še v nekaterih novih ame-rikanskih podjetjih v Rusiji, kjer se iz človeka iztisne vse po Stahanovem sistemu (ruski priga-maški sistem), le s to razliko, da mora biti v Nemčiji stroj le sredstvo, da pomaga človeku cenejše producirati. V Nemčiji more človek vkliub temu živeli. Sodelovanje nemškega delavca s podjetništvom jc nekaj posebnega. Vse pomaga pri zgradbi nemškega dela. Edini protesti so šc pri iudih, ki tu pa tam vrinejo čez meje kakšne lepake. Nemški narodni socijalizem ni parada, te it ob delavnikih malo — nego je v njem resno delo, v njem ni nerganja posameznih egoistov, zato bo Nemčija v svojem poslanstvu napredovala. Delo, nemško delo in sodelovanje naj bi bilo šola tudi za nas, saj je naša domovina tudi naša m naš človek tudi naš. Izločimo nerganie in egoizem iz naših obratov, pa bo naša industrija napredovala, io je vtis tega potovanja na sodelavca slovenske industrije.	Avg. Kuhar
/Vazmanila
Liubljana
1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem. Včerajšnje predavanje za uioški odsek je imel it. i rof. Ter čelj: Slovcnei v ogledalu.
1 Kino Kodeljev igru danes ob 8 dvojni «por«l: Zastrupljena duša iu Not v Munte Carin —, Lllion Hairvey.
1 Kinn Vit Predvaja drevi ob 8 volefllm Not ljubezni. V Klavni vlogi nastopa .slovita povku tlraee Moore.
1 Notno sluiho imajo lekarne: mr. SuSntk, Marijin td-g 5; mr. Knralt, tiosposvotskn centu 10 iu mr. Boltlnec ded., Rimska cesta 31.
Naše dijaštvo
XI. Olimpijske igre je naslov skioptičneinu predavanju prof. Marjana Dobovšku, ki gii priredi Akademski Športni klub dane« ob pol II zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva centa 5. Vabljeni starešine, akademiki iu srednješolci.
Pevska vaja za akademsko sveto mašo pri oo. frančiškanih drevi ob trloetrt na Sesl (z akademsko četrtjo). Pridite gotovo vsi pevci in pevke. Novinci iakrono vabljeni.
Radio
Program« Radio Ljubljana i
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Sohola, 7. novembra. 12 Plošča za ploščo, pisana zmes poginu) veselih iu godbe za ples. — 12.4."» Vreme, poročila. - 13 Čas, spored, obvestila. — 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselili in godbo za ples. — 14 Vreme. — 18 Za dcloputvt (igra Radijski onkoster). — 18.411 Pomen rudarstva za naše narodno gospodarstvo (gosp. Ing. Viktor Oostišn). — 1» f'«*, vreme, |H>ro?11n, spored, obvestila. — I0.:i0 Nacionalna ura: Religiozni duh našo sodobne lKHV/.ije (dr. Stoja-novič iz belgrada). — 1(1.50 Proglod sporeda. — 20 O zmuvnji politika (uiodnlk gosp. dr. Alojzij Kuhar). -20.20 Koroške narodne pesmi (oklet i/. Koža). — 21.10 Godbo na pihnila (plošče). — 21 M Domači /,voki (Radijski orkester). — 22 C as, vreme, spored, poročila. — 22.15 Radijski orkester.
Oragi programi t
Sobota, 7. novembra. Belgrad I.: 10.50 Umetniški vočer. — 22.20 liadijski orkester. — 23 Plesne plošče. — Belgrad II : l!i Jugosl. skladatelj Josip Sluvenski (Svarc). — Zagreb: 31 Koncertni večer. — 22.20 Lahka glasba. — Dunaj: 20.25 Pester večer. — 22.50 Plesna glasba. — 24 Ciganska glasba. — Trst—Milan: 20.40 Operni koncert. — 22.05 Orgle. — Rim—Bari: 20.40 Igra. — 21.10 Simfonični koncert, nato plesna glasba. — Praga: 19.15 Lahka in plesna glasba. — 20.15 Vojaška godba. — 21 Radijski orkester. — 22. KO Kavarniška godba. — l'aršava: 20 Poljske narodne — 21 Finski koncert. — 21.35 Popevke. — 22 30 Plesna glasba. — Hamburg: 31.10 Lluckojeva burlosklio opereta Gospa Luna.
Mariborski spori
Včeraj smo poročali o zaključni nogometni tekmi prvorazrednikov. Poleg tega se vrši jutri dopoldne ob po! 10 na igrišču v Magdalensketn parku prvenstvena tekma II. razreda med po-brežko Slavijo in Muro iz Murske Sobote. Dopoldne bo tudi prvič kolesarska dirka na Pohorski cesti, ki jo priredi SK Železničar. Start in cilj bosta pred stadionom na Tržaški cesti. — Mariborski lahkoatleti gredo jutri v Ptuj na miting SK Ptuja, katerega se udeleže še Celjani in Ljubljan-
Spoti
Kmetski fant in šport
Pri našem podeželskem ljudstvu največkrat ne vidimo dosti zanimanja za novotarije. Šport kot moderen pojav v povojni dobi se tudi ne more ukoreniniti pri podeželski mladini, akoravno nekateri športni delavci z vso silo forsirajo. No velja to sicer za vse Športne panoge — saj je na primer smučanje pri podeželski mladini zelo priljubljeno — vendar v splošnem ni tam pravega zanimanja zanj, če niso morda celo sovražno razpoloženi napram njem. To velja za mladino, da naših podeželskih očetov in mater starejšega kova niti ne omenjamo.
Kje torej tiči vzrok, da na deželi šport ne uspeva vsaj v taki meri kakor v našiti mestih. Vsaj v taki meri, poudarjam, ker se kaže tudi v našem mestnem športu prav žalostna slika. — Vzroki so na deželi čisto drugi kakor v mestu. Niso krivi toliko športni voditelji, kakor rnenta-litetn našega podeželskega ljudstva. To ljudstvo, ki mora trdo delali od zore do mraka, hoče ob svojem prostem času — kolikor ga pač ima — takega razvedrila, ki mu najbolj prija. toraj ifcer ali telesnih vaj, ki jili takoj razume, ne da bi mu bilo treba kaj posebej razlagati ali študirati. Podeželski fant, ki ima prav malo prostega časa. ga mora porabiti pri takih telesnih vajah — če jih že goji — da se res pošteno zabava in pa pri takih, da kmalu doseže tak uspeh, da lahko stopi pred javnost. Nekatere igre kakor nogomet, se pa zde podeželski starejši generaciji naravnost nesmiselne. Ga ne razumejo in tudi nočejo razumeti, ker se jim zdi pojanje« po igrišču in pa »zbijanje< žoge najbolj nesmiselna sivar kar si jih moremo misliti med sodobnimi telesnimi vajami. Isto velja skoraj za večino iger z žogami. Ža lahko atletiko vlada večje zanimanje, ker se vrši borba, ki je zanimiva in lahko razumljiva. Prav dobro se je uveljavil na deželi skok s palico in razne štalete Za smučarske skoke so naši ljudje izredno navdušeni. Tu najtežja in obenem najlepša smučarska panoga je še vedno vzbudila popolno zanimanje v vseh krogih, četudi jim je šport deveta briga, ti! še nekaj imamo športni panog, ki prodirajo v podeželje in za katere se naša mladina vnema.
Slovenski narod ima velikansko večino kmet-skega in delavskega stanu Širokim ljudskim plastem torej ni dano. da bi lahko gojile šport v popoldanskih urah, ne glede na to dn zanj nimajo pravega veselja Zalo se je slovenski fant vedno oklepal onih telesnih vaj, ki jih je lahko
gojil ob vsaki uri in ob vsakem letnem času, torej takih, ki so lahko izvajajo v zaprtih iti (»kritih prostorih. Med te spada v prvi vrsti telovadba, težka atletika in skoki kolikor jih je mogoče izvajati v telovadnicah In ravno zato smo Slovenci v telovadbi dosegali vedno lepe rezultate v lu-in inozemstvu.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
eVa$e zobe boste obmrovali 2 ERASMIK
hliort IN PASTO ZA ZOBE
Za ugodno britje uporabljaj U ERASMIK
MILO ZA BRITJE
Pa še na nekaj ne smemo pozabiti pri tem. Mlad fant, pa najsi bo iz mesta ali dežele, se hoče |K)slaviti, hoče nastopali pred javnostjo. To pa ne morejo prej, dokler ne doseže gotovili rezultatov, ker ga klubsko vodstvo ne pripusti k tekmi navadno tako dolgo, dokler nima izgledu za kak uspeh. Pri š|>orlu pa je potrebna običajno zelo dolga doba, zlasti, če ni pravo podlage. In še potem, ko bi človek mislil, da že nekaj napravi, pa še nič ni. niti po rezultatu, niti za gledalčevo oko, ki je v takih primerih tudi zelo me-rodajno. In športnik, ki ne trenira redno, dan zn dnem, ne more doseči nobenih pomembnejših uspehov, razven, če je kak poseben talent, ln tudi. če bi na primer skočil v višino 1.00 in, kar je zn podeželskega fanta skoraj nedoseglijvo. to še nič ne pomeni In predno pride kdo do le višine (iz-vzeinši izrednega talenta) ve le oni. koliko treningov in koliko trudu je bilo treba, ki se bavi z lahkoatlctiko.
Podeželska mladina se bavi v večjem obsegu edino s smučanjem 111 plavanjem. Vsi drugi šporli se pa niso mogli in se najhrže še lep čas ne bodo mogli uveljaviti Pri njej je telovadba, skoraj bi rekel, narodni šport in hočejo gojiti. I. K-er.
Pred tekmo s Hajdukom
Po daljšem presledku se nam bo v nedeljo nudila prilika gledati simpatične Splilčane, ki so znani po svoji lepi in tehnično popolni igri v vseh centrih nogometnega ŠRorta Sirom vse države. V Ljubljano bodo prispeli že v soboto, da bodo imeli dovolj časa odpočiti ge po utrudljivi vožnji.
Koliko važnosti polagajo na nedeljsko srečanje renomirani Hajdukbvci, sc da presoditi tudi po tem, da niso ustregli niti prošnji svojih starih prijateljev Gradjanskemn, ki je želel za ojačenjc svojega tima na turneji po Angliji vzeti s seboj tudi Hajdukovega igralca Matošiča. Človek bi mislil da en sam igralec pri enaistorici, ki obstoji iz igralcev Mrkušiča, Matušiča, Milnima, Maru-šiča, Purišiča, Radovnikoviča, Lemešiča, Kragiča, Krulca, Blaževiča in Alujeviča, ni take važen, da ga nc bi mogel pogrešati vsaj pri eni lekmi klub, ki se nahaja v priznano odlični lormi. In vendar je tako, kajti gre za državno prvenstvo in .Hajduku so točke kot resnemu reflektnntu na prvo mesto izredno potrebne. Belgrajski in zagrebški dnevniki, ki nas skoraj dosledno z neko posebno ljubosumnostjo skušajo nekoliko odriniti, tudi topol niso izpustili prilike, da ne bi konstatirali, da 6e bo Hajduk precej gotovo vrnil v solnčno Dalmacijo kot zmagovalec. Mi pa pravimo, morda — morda pa tudi ne, kajti naši fantje nimaio slabših namenov od gostov. Pri tem pa imajo še to prednost, da igrajo doma.
Kako bo izgledala naša enaj.storica ? To je gotovo vprašanje, na katerega si žel' odgovora naša športna publika. Zal pa, na to danes še ne moremo odgovoriti, ker zaradi važnosti,' ki jo tudi naš klub polaga na nedeljsko tekmo, trener gosp. Obitz še ni dokončno določil moštva. Na razpolago ima momenlano 14 igralcev, med njimi tudi g. Grintala, ki je po dolgotrajnem prizadevamo SK Ljubljane vendar dobil odpustnico Gradian-ekega in sme v nedeljo že nastopiti za naše barve. Izgubili pa smo — včasih odlično levo krilo —
g. Zemljiča, ki jc odšel k vojakom v Zemun in k nogometu v BSK. Vendar izgleda, da ie prebro-dena kriza in da bodo naši fantje v nedeljo zaigrali zopel s tistim elanom in s tnsto požrtvovalnostjo, kakršna jim je prinesla zmago v Osiieku in nad Jugoslavijo v Ljubljani. S tem si bodo zopet pridobili izgubljene simpatije prijateljev nogometnega športa ki so po zadnjih dveh tekmah v Ljubljani močno obledele.
Zahteva športne Ljubljane je: Pike morajc v nedeljo ostati doma!«
Tekmo bo vodil zvezni -sodnik g. Mlinarič iz Belgrada.
V predtekmi bo nastopil proti naši drugi garnituri SK Amater iz Trbovelj, ki si je pravkar priboril prveslvo svojega okrožja.
SK Korofan : SK Svoboda SK Mars : SK Grafika
V nedeljo 8. t. m. ob 9 ozirom« 10.30 u;i igriij-u Mladike na Kodeljevem so nn mmredu dve iih jvuinflši tekmi drugega razred«. Rešilo se bo vprašanje prvaku, ker *lediio vsi ti klubi tesno eden za drugimi. Kavorite ni mogoče imenovati, ker io prav v tem razredu nni v<»č presenečenj Tudi kvalitativno ne i>o razlike med obema tekmam«, kajti kolikor preostaja enemu moštvu tehnike, toliko pred nj oči drugo i večjim plusom po žrt vovalnost i. katera '#rnv gotovo nt zaostaja za ono pri poplavljanju rezultata. Eno je gotovo, da l>o iz teli tekem izšel .imenski prvak drugega razreda. ljubitelji nogometne igre oglejte hi. kn.ko rešujejo taka vprašanja naša drugorazredna moštvu i.n ne zamudite prilike, ki se vam nudi nu stadionu SK Mladike na Kodeljevem.
*
Smučarski klub Ljubljana opozarja vse tekmovalce, da Im» v nedeljo 8. t. m. trening v hitri pcahoji iu sieer za seniorje na 15 km in za iuniorje na 7 km. Poslednji hodijo v dveh skupinah t. j. starejši in mlaj »i Juniorji. Zbirališče v nedeljo oh 8 zjutraj pred staro cerkvijo v ftiški pod Bellevueom. Vsak mora imeti seboj nahrbtnik s potrebnim perilom in Jopičem, da se po treningu preobleče. Udeležba za v«e tekmovalce obvezna.
Pod zemljo gredo
».. . in Martin Košak naj vodi svojo skupino na številko 40 v tretjem horizontu!« je zapovedoval strogi paznik, ki je razporejal rudarje na njihova mesta. »Tam se je zrušil del stropa; treba jc zrušeni premog takoj odstraniti in popravili oboke. V slučaju nevarnosti nadaljnega rušenja aH pojave plinov me takoj poiščite ali obvestite!« . .
Pelorica mladih ljudi Martinove sikupinc jc krenila z njim na čelu v rov. Po polurni hoji 6kozi vlažne in blatne rove, napolnjene s slabim zrakom, so prišli na mes-to, odložili orodje in sve-tiljke, slekli suknjiče in srajce. Kmalu so začutili pomanjkanje zraka in neznosno vročino. Veliki kupi premoga so ležali sredi odkopa, a tri metre nad njim so visele debele črne plošče premoga in pretile, da se vsak trenotek zrušijo.
»Trda nam bo predla; previdni moramo biti,« sc je oglasi! Marlin in izdal navodila:
»Loize naj gre po prazne vozičke, Adam in Stane prine-seta lesene stropnike in podpornike, France in Jan naj premečela premog bliže k pro-
gi, da ga bo lažje nakladati; jaz bom odkopaval strop Ln oboke!«
Vsi so odšli po svojih opravilih in delo se je začelo. Po treh urah neumornega dela je bil odkop počiščen in treba ga je bilo samo še zavarovati s podporniki. Šestorica rudarjev se je trudila, da dvigne težko debelo gredo pod strop. Pot je oblival njihova mišičasta, močna telesa. Težko in hitro 60 dihali v nepopisni vročini. Napor je bil velik.
Greda je žc stala na določenem mestu, četvo-rica jo je držala vodoravno pod stropom, ostala dvojica pa jo je hotela podpreti z oporniki. Nenadno je začel strop škripati in pokati in nedaleč od njih je padel na tla kup premoga.
»Naj pada! Držite trdno, dokler ne podpremo, da ne bo ves naš trud zaman!« se je oglasil Martin in podstavil podpornik.
V	stropu je še močneje počilo, nato pa silno treščilo, enkrat, dvakrat. Svetiljke so ugasnile, nekdo ie zakričal. Še enkrat je zabobnelo in počilo in že ni bilo od številke 40 več sledu.
Naslednjega dne je v rudniku vladala žalosl. Šest rudarjev, razmesarjenih in s polomlienimi kositrni, so tntdoma izvlekli iz podzemlja na beli dan. Nad njihovimi trupli ie pretakalo solze šest
užaloščenih in obupanih družin.
* • •
V	začetku prve delavne tretjine v rudniški remizi se je vsedel vozač Rado Klopčič na trdo sedišče stare lokomotive, odprl bencinski ventil in zagnal motor. Lokomotiva s 15 HP je zaklo-polala, začela se tresti in zdrčala po tirnicah. Klopčič jo je upravil po dnevnem tiru do praznih vozičkov, jih priključil in potegnil skozi glavni hodnik v podzemlje.
Ob koncu glavnega hodnika na ranžimem pro3toru ie stal niz preko noči s premogom napolnjenih vozičkov. Klopčič ie obrnil lokomotivo s praznimi vozički na pomožno progo in jih tam pustil. Nato ie z lokomotivo prišel pred garnituro . 25 vozičkov, pripravljenih za izvoz n= površino. , I Za garnituro jc stalo šc sedem polnih vozičkov. |
Klopčič se je odločil, da bo tudi le priključil, čeprav je vedel, da je prepovedano prekoračiti predpisano število.
Stara bencinska lokomotiva« ie zopet zaropotala in se zatresla; motor je funkcioniral brezhibno, toda sc ni premaknila. Klopčič ie sprožil ventilsko potego in spustil večjo količino bencina v vakuum električne vžigače. Pod kolesi lokomotive so preskakovale iskre in nenadoma je za-plamtel ogenj. Lokomotivo so v trenutku objeli modri in rdeči plameni. Obliznili so jo najprej tu in tam, nato pa so jo povsem objeli skupno s Klopčičem, ki v iznenadenju ni mogel razsoditi niti toliko, da bi skočil z nje. Peklenska detonacija se je razlegla pod zemljo, po mračnih hodnikih se nevidno valili težki oblaki dima in plina.
A na kraju teh hodnikov so rudarji, ničesar ne sluteč, naporno odkopavali premog in ga nalagali na vozičke. Na površini rudnika je žalostno in presekano žvižgala kompresorska sirena; njen signalni odjek je alarmiral rudniško kolonijo. Vse, kar se je moglo od rudarskih rodbin držati na nogah, je priteklo pred glavni jamski vhod, kjer je nastalo nervozno prerivanje. Težak dim se je zavalil iz rova in potisnil preplašene žene in deco nazaj. Odjeknil jc obupen krik:
»V rudniku je ogenj; nihče se ne bo mogel rešili!«
Minil jc strašni dan in še strašneiša' noč. Reševalno rudniško mošlvo je proti jutru naslednjega dne obležalo na smrt utrujeno. Rudnik pa je bil končno rešen.
V	rudniški mrtvašnici so ležala zoglenela trupla. Bolnišnico pa so napolnili onesveščeni ljudje,
črna bitja iz rudniškega podzemlja . ..
• * *
V	severnem rudniškem revirju ie občutno padla produkcija premoga baš sredi zime. Uprava rudnika ie preiskala slučaj in dognala, da leži vzrok v izčrpanosti delavcev, ki so bolehali, nekateri od revme, drugi od srčnih napak, nekaterih pa se ie lolevala jetika. Zato je bilo treba izmenjati oslabele delavske moči in jih zameniati
z novimi. Nastopil je čas redukcije delavcev v tem revirju.
Tako |'e Ivan Rape izgubil službo rudniškega kopača. Poslovil se je od svojih tovarišev, šel na cesto in začel premišljevali, kam in kod bi zdai-
Doma je ime! deset otrok z bolehno ženo. Revščina jih je morila že od davnaj, kruha se niso mogli najesti, s premogom so skrajno varčevali in prezebali, čeprav je Ivan nakopal tone premoga v rudniku. Ali naj gre domov in jim prinese nesrečno obvestilo, da so ga pognali zaradi onemoglosti iz službe, kol bi vrgel cunjo na smeti!
Ivan Rape se je potipal po žepu: obračun nekoliko stotakov, ki ga je dobil za odpust, za mesec dni življenja bo že zadostovalo. In poleni, — polem pa bo Bog poslal kakšno srečno rešitev. Nekoliko pomirjen je šel proti domu in premišljeval, kako naj tolažilno pozdravi svoje domače. Nenadoma se je spomnil, da je njegova bolezen resnejše narave. V ustih je čutil slnno-grenki okus. Globoko je zahropel in izpljunil. Kolena so se mu zatresla: izpljunek ie bil črnordeč. Namesto, da bi nadaljeval pot domov, je krenil s poti, ne meneč se za to, kam bo prišel...
Ko je sel mimo ene številnih gostiln, ga je nekdo potegnil notri. — Delavci so tamkaj pili. prepevali, govorili o bodočem štrajku, prerivali se in pretepali. Tovariš, ki ie Ivana pripeljal v krčmo, je izbral mizo v kotu. Sedla sta molče in dala znak, da jima natakarica prinese p-jače. Po pre-molku je zavzdihnil Ivanov tovariš:
-Oba sva zdaj brez zaslužka. Ostane nama šc zandnja možnost: iti na cesto in prositi vbogajme!
Ivan je molčal in pil trpko. Pozabil je kmalu na okolico in na svojega prijatelja in se je zavedel šele tedaj, ko mu je bilo treba ponovno naročiti pijače. Napil se je in njegova preostala zavest je odplavala nekam daleč skozi temna gostiinišk« okna.
Prihodnjega dne so našli truplo rudarja Ivana Rapeta v zasneženem jarku ob cesti. Zmrznil te, ko je opit oblekli v niem . . ....	_
z,ivojin CvetKovič.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »snko beseda Din 1'— | ienltovanjukl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako! prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Viničarja
takoj sprejmem. - Vprašati : Prolog. Jenkova 27, Celje.	(b)
30 letni moški
ure v pomoč gospodarstvu ua kmetijo, trgovino aH gostilno proti hrani ln mali odškodnini. Ponudbo pošljite upravi »Slovenca« pod šifro : »Uporaben za vse«. (a)
Orehova jedrca
večjo množino — kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 16479. (k)
Hubertuse
nepremočljive 2&0 Din, ln vsu oblačila po neverjet no nizkih cenah si naba vite prt Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Volna, svila, bombaž
staino v Dodati izberi v vseli vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih nnah pri tvrdki Kari Prolog, LJubljana — Židovska ol In Stari trg
Smučarske čevlje sc: gojence
prignano najboljši izdelek tvrdke Zaje, Z i r i dobile edinole prt tvrdki
T r e h a r , Ljubljana
Sv Petra cesta 6
Šivalni stroj
znamke »Slnger«, malo rabljen, poceni naprodaj Nova trgovina, Tyrševa cesta a«.	(1)
■KHHBSsaBKSi!!
Zimske športne srajce
v ogromni Izberi po no-verjetno nizkih cenah sa-mn pri Krcko, Tavčarjeva št. 3.	(1)
Prodam:
ročni voziček (ctzo), metrske truge, dlro, kiison, vlnto In konjsko opremo. Jegličeva cesta 16, dvorišče.	(1)
f H Telefon 20S9
/\ PIJEMO« KARBOPAKETE DHVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
»Singer«, »Pfaff«
šivalni stroji, ženski, krojaški ln čevljarski, ki odgovarjajo popolnoma novim, In kolesa — poceni nn prodaj pri »Tromet« (nasproti krlžanske cerkve).	(D
pisalni stroji
so mojstrovina niški; tehnike. V vseh cenah, za pisarne in potovanja. Plačilo v obrokih. Jamstvo
KLEIMDIENST& POSCH
Maribor. Aleksandrova 41
Dolgi zimski s~> vt (V ri dolga kriza — i' lepih
suša ■.
Jaukn naš pa "es navduien radio vesel posluša.
Radio aparat
zelo dober, trlcevnl, 220 volt, naprodaj za 600 Din. Rrtvnlra Ilešlk. Jernejeva cesta, Šiška.	(1)
Star čelo in violina
ugodno naprodaj. Kunta-ra, Kočevje.	(s)
za leto 1937
se dobiva za ceno Din 5-— po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte povsod Pratiko s podobo sv. Družine.
Posebej opozarjamo na nagradno uganko in knjižna darila
ESBBgll
Droben ofilas r- «Slovencu« posestvo /> hitro proda; Če ie ne i (joto v m denar jem pač kupca ti s knjižico Ja
Prodam veliko hišo
z velikimi trgovskimi prostori, pripravno z% vsak obrat, ob TyrSevl cesti v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16498.
llail —. na svoje — bi zadel, toda, kjer je stanovanje? Ce pogledaš sen *V najem,* pa je rešen.) vprašanje.
Lokal
za krojaško delavnico se takoj odda v centru. Poizve se: Goričar, Sv. Petra cesta 29.	(n)
Velika suha klet
primerna za skladišče, se takoj odda v bližini trga. Poizve se: Goričar, Sv. Petra cesta 29.	(n)
Enosobno stanovanje
z vsemi pritlkllnaml oddam z decembrom. Rete-lova 8, Moste.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam. Poizve se: Kolodvorska 18, pri hišniku.
Trisobno stanovanje
lepo, se odda v centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 164 63.
figilili
Maj bo zima. naj bo leto, sobico i maš najeto, p,ačaš zanjo sto dinarjev, pa si n miru — brez
viharjev.
Separirano sobo
za Bežigradom oddamo gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 164 61.
Preklic!
Podpisani preklicujem mojo izjavo z dne 25. oktobra 1936, da G. P. Luz-nar, dimnikarski pomočnik ni kasiral nobenega računa zame po Izstopu iz službe. Vohinc Ivan, dlmnikarstvo, Celovška cesta 72, Ljubljana VII.
Naročajte in širite »SLOVENCA«
Srajce za gospode
modne poplin, bele, razne športne, flanelaste, spalne srajce, zimske in letne, spodnje gradi in harhent hlače, pižame, bele, sive in črne delovne halje, volneno in triko perilo — dobite najcenejšo v novi Specialni trgovini
F. i. Goričar, Sv. Petra c. 30
Da se n o v a trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi za več kot 25 Din, primerno reklamno darilce!
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
J^bira ni fejka,
kadar treba določiti časopis, v ka terem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z maio izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča!
Tinček in Tonček v Atlantidi 202.
Nežen objem ...

Ko se je gorila naveličala čepeti na medvedovem hrbtu, je skočila na tla in s sprednjima tacama medveda Miežno« prižela na srce. Medvedu pa ta ;nežni« gorilin objem kakopak ni bil nič kaj po volji. Opletal je z vsemi štirimi in na stežaj odpiral žrelo, da bi tulil, a dati ni mogel od sebe niti glasu. l'a to še ni bilo nič. Najhujše je ubogega kosmatinca šele čakalo.
Gorila ga je zdajci zgrabila z eno taco za rep, z drugo pa za kožo in ga zavihtela po zraku kakor mačka drobno miš. Nekajkrat ga je zavrtela naokoli, kakor da ie ona vrtiljak, on pa deček, ki se pelje po njem. Medved je mod tem divjini plesom prvič spoznal, da sc naša zemlja v resnici vrti...
d

+
DOTRPEL JE PO DOLGOTRAJNI, MUČNI BOLEZNI, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, NAŠ LJUBLJENI ATEK, STARI OČE, SVAK IN STRIC, GOSPOD
IVAN DRAŽIL
MAGISTRATNI PISARNIŠKI RAVNATELJ V P., MEŠČAN LJUBLJANSKI ITD., ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE IV. STOPNJE, ČASTNI PREDSEDNIK PEVSKEGA DRUŠTVA »SLAVEC« ITD.
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA SE BO VRŠIL V NEDELJO, DNE 8. NOVEMBRA OB TREH POPOLDNE IZ MRTVAŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
V LJUBLJANI, DNE 6. NOVEMBRA 1936 ŽALUJOČI OTROCI: SLAVA, DRAGI, SREČKO, ZDENKA, BRANKO IN OSTALO SORODSTVO
. r-:. '.v. v ....
Alja Rahmanova:	100
Tovarna novega človeka
Roman.
Vrgel se je na delo. toda bil je utrujen ali pa mu nekaj ni bilo po volji, kajti njegov jezni obraz je pričal o tem, da m n nikakor nočejo priti na um prave misli. Nervozno je drselo njegovo pero po papirju in kot sled puščalo za seboj nesmiselno čečkanje; z neprijaznim mrmranjem je reagiral na tihi jok otroka, ki se je zdaj pa zdaj oglašal.
Tanja je /. malčkom v naročju sedela pri oknu in zrla na travnik, kjer so se po prvi, svežezeleni travi veselo podili otroci z mladimi psi. Nato je pogledala na cesto, kjer so se sprehajali praznično oblečeni ljudi. Dolgo je spremljala z očmi vsakega posameznika, tako dolg-go, dokler ni izginil za ogloin. In žalostno ji je bilo ob tem pri srcu.
Tam se je izza lahkega puha, s katerim je prijetna toplota obdala golo drevje, pobliskavala reka. .lasno, svetlomodro nebo se je bočilo visoko nad bele lise oblakov, ki so se raztezali proli bleščečemu soncu, in vsepovsod v mladem kipečem zelenju so ptice pele pomladne pesmi. Kdo bi se žalostil? Tako se je vprašala Tanja začudeno, bilo je zaman — ni ji hotelo poslati lažje.
Ze tri dni pred veliko nočjo je Tanja pričela z velikim čiščenjem. Komaj se je vrnila iz urada, si je takoj privezala predpasnik, nato pa je pometala in brisala prah, kuhala in pekla, dokler se ni od snažnosti vse lesketalo, dokler ni bila vsa lava pokrila s slastnimi rečmi — jn vendar! To ni bila velika noč, ki je živela v Tanjinem spominu iz dni njene srečne, otroške dobe...
Ta žalost se je je polastila že včeraj. Sama je šla v cerkev. Tovariš Vladimirov ji je sicer dovolil, toda opazila je, da se je jezil. Sklenila je, praznovati te praznike tako, da bodo v duši njenega moža vzbudili daljne sponi wie na njegove otroške dni. Na pisanice, na visoke rumene velikonočne kolače, tia svečano, mirno razpoloženje, ki ga rodi le ta čudoviti praznik. In upala je, da bo s tem morda vendarle pokazala njegovemu srcu pot k visokemu, nedoumnemu čudežu teh dni, k vstajenju Kristusa.
Tanja se je odločila celo za to, da bo napravila pravo velikonočno jagnje. Kupila je malo gnjat, preskrbela si je z veliko težavo vse, kar je potrebovala za pravo pasho, izdražila je na trgu dva lončka s krasnimi hijacintami — vse je bilo tako lepo, tako prisrčno, tako presunljivo kakor takrat, v davno minulih dnevih njenega detinstva..,
Toda tovariš Vladimirov je le psoval, ko je zagledal to velikonočno jagnje. Surovo je pojasnil, da ni niti Kristusa, niti vstajenja, da so vse to le buržujski predsodki, opij za ljudstvo ...
Nato je Tanja odšla v cerkev. Rila je lo majhna, borna hiša božja. V njej so bili revni, slabo oblečeni ljudje, večinoma starci. Tanja si je te ljudi pazljivo ogledala; brala je z njihovih obrazov, da so vsi nosili neskončno mero trpljenja na svoji življenjski poti, in videla je, da nobeden ni bil zaradi tega bremena strt. ker so j bili polni vernega zaupanja v Kristusa. Čutila je, kako so bili ti ljudje polni zamaknjenja in jasnega veselja, s katerim so pričakovali čudež vstajenja. Tanja je bila tako žalostna v srcu. ker je vedela, da njen mož ravno sedaj, v teh minutah, skuša uničiti v srcih toliko ljudi to svetlo, razveseljujočo vero v veliko daritev Kristusa. ;
Ko je Tanja stopila iz cerkve, je bil že popoln mrak; ozrla se je k svetlini zvezdam, ki so migljale na temnem večernem nebu in njena bol je ponehala, ko se je spomnila na drobne vrstice, ki se jih je kot otrok naučila na pamet, ne da bi razumela njihov globlji smisel:
Ne govori, da ni rešitve, ne govori, da v trpljenju umiraš: i čim temnejša je noč — tem svetlejše so zvezde, čim hujša bolečina — tem bliže je Bogi...
Tovariš Vladimirov že od jutra ni spregovoril besedice s svojo ženo. Jezil se je nanjo. Dozdevala se mu je preveč sentimentalna in razburjala ga je s svojo vero v to, kar je 011 smatral za neumno, otročje sanjarstvo. Jezil se je nanjo vso jasno veliko noč. Zopet se ji je zdelo, da je njeno življenje strto in da je bil njen boj zaman, da se ji ne bo nikoli posrečilo spraviti v njenem možu na površje tisto luč, tisto dobroto, to, o čemer je vedela, da v njem spi, kar je na njem tako ljubila ...
Cim svečanejši in čim veselejši so postajali obrazi, ki so hiteli mimo njenega okna, tem neznosnejša je postajala njena žalost, tem bolj osamelo in zapuščeno se je čutila. Ni imela človeka, ki bi jo ogrel z živo besedo, ki bi jo podprl in spravil pokonci.
Ko je tako zrla skozi okno v daljo, se je skoraj sramovala svoje žalosti pred pomladjo, pred modrini nebom in pred cvetečim brstjem. Toda pomagati si ni mogla, bila je žalostna, globoko žalostna. Z duševnimi očmi je spregledala vse svoje življenje in morala si je reči, da je živela vedno tako, kakor ji je narekovala vest. Zakaj so se zopet morali zbrati nad njo ti strašni trenutki duševne muke? Zakaj je morala biti ravno ta dan, ko naj bi se združila srca vseh ljudi v miru in radosti, ločena od svojega moža po tako globokem prepadu? ...
O
NNr tra o ff
2
O O 2> „ „ °
B a.«.
6T§ o
5:5
a o« EJ"*0 ^
u,
I	s.
ca	n
o	~
C
o
C
s?
" o
rv s
s
D
S 81
(r 0
(D P
jk Co < < <
K	h n
N	N	f.
u	p	P>
O	D	D
•o	<0	tr
E"*"*-
p M n
B B i
« ro
SH.2.5
Z
m
■sg
1 ao2 o 5 0
X
> I I I
Za >JugHSlovnnsko tiskarno« v Llublianl: Karel Čet.
Izdajatelj Ivan Kakovee.
Urednik Vikloi Cenfifc.