SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 (fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. IzluUa vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. ISO. V Ljubljani, v ponedeljek 27. maja 1895. Letnili XXIII. se Cerkveno-politične postave vsiljujejo tudi Hrvatom. Kako predrzni so židovski in drugi liberalci, vidi se iz najnovejih dogodkov na Ogerskem. Vsi liberalni časopisi trobijo v en rog, da je civilna že-nitba največja pridobitev moderne države, in da je treba vse sile napeti, da se ta postava na vsak način čim preje uvede. Ali spodletelo je liberalcem že v drugič, pa se nadjamo, da jim bode tudi v tretjič, kajti velikaška zbornica bode gotovo ostala verna svojim krščanskim načelom. Pa kako skrbni so tudi ti liberalci! Civilna ženitba ni še postala na Ogerskem zakon, in že skrbe ti prijatelji in usrečevatelji (!) hrvatskega naroda za to, kako bi se uvela ta postava tudi na Hrvatskem. .Pester Loyd", ta židovsko-liberalni časopis, ki nima za Hrvate nikdar dobrih besedij, je zdaj tako skrben za nas, da zagovarja to postavo kot neobhodno potrebno in koristno za hrvatsko kraljevino, kajti ni prav, da imajo narodi pod eno in tisto krono različne postave, a v tem slučaju pa še posebno ne, ker je občenje med Ogersko in Hrvatsko v novejšem času postalo tako občenito, da je potreba enake postave za celo državo očevidna. S tem se je odkril lažilibsralec v popolnem svetlu, kajti on hoče vsiliti to postavo našemu narodu, če tudi dobro ve, da je Hrvatska za bogočastje in uk autonomna. Mažari dobro vedo, kako je ta nova postava na Ogerskem omražena, in če se tudi uvede, je gotova stvar, da se je velik del prebivalstva ne bode držal, marveč da bode prehajal v Hrvatsko, kjer se bode lahko venčal cerkveno brez vseh zaprek. To bi se moralo pa po mnenju zagrizenih liberalcev zabraniti. Ali kako? Hrvate je treba prisiliti, da sprejmo to postavo tudi v hrvatskem saberu. In glej, že spodbujajo hrvatskega bana na ta posel ter celo prerokujejo, da bode ta postava v hrvatskem saboru brez vsakih težav vsprejeta, kajti večina bode gotovo glasovala po želji bana, a duhovščini se naj samo obljubi, da pri tej spremembi ne bode zgubila nič od svojih dosedanjih dohodkov in potem ne bode tudi od te strani nobenih zaprek. V tej zadnji opazki vidi se najostudneje sredstvo židovskih liberalcev, ki po svoji naravi sodijo tako odličen stan, kakor je naša duhovščina, katera se gotovo ne bode dala pridobiti za nove postave z nobenim sredstvom, a najmanje s koristoljubnim. Mažari se pa. tudi jako motijo, če mislijo, da bode naš sabor to postavo na njihovo željo brez vsakih zaprek sprejel. Ne samo 15 duhovnov, ki sede v saboru, nego tudi večina drugih poslancev bode glasovalo proti njej, kajti vsak poslanec dobro vi, kaj ga čaka, ko bi tudi v tej zadevi glasoval proti narodu. Bes je, da prodre ban, kot vodja ua-rodne stranke, z vsako postavo v našem saboru, in po tem sodijo v Budimpešti, da bode mogel to izvesti tudi v tem slučaju. Ali nam se zdi prav neverjetno. da bi ban v sedanjih okolnostih sploh hotel s to postavo stopiti pred sabor hrvatski. Ban je sicer v ogerskej velikaški zbornici glasoval za novo postavo, ali ne v celem obsegu. Ko se je glasovalo o prestopu iz krščanske vere na židovsko, ni bilo bana v zbornici. Iz tega sklepamo, da tudi on ni za vso postavo, kakor jo želi imeti odobreno ministerstvo ogersko. Z druge strani pa pozna ban hrvatski prav dobro odnošaje na Hrvatskem ter dobro ve, da za zdaj ne more biti govora o tej postavi v hrvatskem saboru. Zatega del tudi trdi časopis „Drau", katera prinese večkrat kak glas iz hrvatskih vladinih krogov, da se zdaj sploh ne misli o kakšni spremembi cerkvenih postav na Hrvatskem, kakor to Mažari žele, pač pa bi bilo potrebno, da se duhovne sodnije glede ženitbenih zadev predado posvetnim sodnikom. Zakaj to omenjeni čas opis zahteva, ni navel nobenega vzroka, ker ga ne more najti; hotel je samo nekaj povedati, kar pa brž ko ne sam ne razumi, ali pa je hotel s tem pokazati, da je tudi on za civilni zakon, ali za zdaj se ne da a tem pri nas nič opraviti, vendar pa bi dobro bilo, da se duhovnej oblasti vzame oblast in vpliv v tej zadevi. Treba vediti, da je tudi omenjeni časopis židovsko liberalne klike. Čudimo se, da se naši liberalci toliko zanimajo za vprašanja, ki morejo biti našemu narodu le škodljiva, ne najdejo pa nikdar priložnosti, da bi zahtevali, da se odstranijo vse za naš narod škodljive uredbe, bodisi že v duševnem ali gmotnem pogledu. Tako ravnanje najbolj obsoja vse laži liberalce in po teh njihovih delih jih tudi najbolje poznamo. Po potresu. Cenitev po potresu poškodovanih poslopij je sedaj do malega končana in presega cenjena škoda vse prejšnje mnenje. Državna poslopja se niso cenila in na barju se cenitev še nadaljuje. Skoda pri ljubljanskih zasebnih hišah znaša 2,704.100 gld., mestnih poslopjih 34.000 gld., deželnih poslopjih 226.000 gld. in pri cerkvah, samostanih in župni-ščih 174.000 gld. Podreti se mora 145, t. j. 10'3o/o vseh ljubljanskih poslopij. Skoda na deželi cenila se je sledeče: cerkve 470.000 gld., šole 44.000 gld. in zasebna poslopja 3s/4 milijonov gld. Razdelitev oblek, ki so došle tukajšnemu pomnožnemu odboru, se je vršila včeraj dopoludne v velikej dvorani .Tonhalle" pod vodstvom gospe baronice H e i n. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XIV. izkaz. Gg. Fran Kotnik v Roveredi, 20 gld.; Guten-berghaus, bratje Geel na Dunaju, 10 gld.; hranilnica v Novigradiški, 100 gld.; Konrad Wilkens v Harburgu, 10 mark 5 bel. = 5 gld. 99 kr.; Ernest Miiller v Kemnici, 5 mark = 2 gld. 98 kr. ; R. Low v Frankenthalu 5 mark = 2 gld. 98 kr. ; Alf. Sido v Pforzheimu 3 marke = 1 gld. 79 kr. ; H. Tschang v Abensbergu, 13 mark 50 bel. = 8 gld. 04 kr.; Avgust Winter v Dresdenu, 2 marki == 1 gld. 19 kr.; Ivan Weilbold v Vticklamarktu, 4 gld.; hranilnica kočevskega mesta 150 gld.; nadaljnja zbirka mesta Kočevje 70 gld ; uredništvo .Prager Abendblatta" v Pragi, 4 gld.; mehanična tvornica C. Riltija v Zurichu, 60 gld.; Pavel Boulland v Parizu 20 frankov = 9 gld. 67 kr.; občinski urad v Albrechtsdorf, 5 gld.; Mih. Pfurtscheller v Tulp-mesu, 5 gld. ; oskrbovalni svet steyerthalske železnice v Stejru, 10 gld.; F. A. Wolf in sinovi na Dunaju, 10 gld.; Fr. Zem&nek, Velki Bvstrfice, 20 gld.; Okresni vybor v Nem. Brodu, 100 gld.; po ravnatelju S. Riegerju: ilirska rudokopna družba 100 gld.; gospodarsko društvo v St. Anathalu, 25 gld.; sluge živosrebrnega rudokopa v St. Ani, 25 gld.; Ljudevit Franz in sinovi: Styria, parni mlin v Mariboru, 100 gld.; Filip Grtinhut in sinovi v Vel. Kaniži, 25 gld. ; F. Bruikhoff v Dortmundu, 12 gld.; A. Fischer v Monakovem, 18 mark 5 bel. = 10 gld. 76 kr.; prva likanska hranilnica v Gospiču, 25 gld.; Bender & Comp. v Kaiserlautern, 10 mark = 5 gld. 96 kr.; Bensdorp & Comp. v Amsterdamu, 25 gld.; Josip Lorenzo tukaj 25 gld.; Bogdan Wenzel v Češki Kamuici, 10 gld. ; Francesco Riedegger v Milanu, 20 lir = 9 gld. 26 kr.; bratje Wurdinger v Saazu, 50 gld. ; C. Schmiedwindt v Neuenrode, 10 mark = 5 gld. 96 kr.; Bruck & Engelsmann v Brnu, 20 gld. ; hranilnica mesta Biala 50 gld.; Ad. Husserl in sin v Prosnici, 54 gld.; F. Sch. zahodni kolodvor na Dunaju, 2 gld. ; C. & A. Winbeim na Dunaju, 20 gld.; bratje Rosler v Tiefenbachu, 5 gld.; okrajni odbor v Falkenavi 50 gld. ; mestni urad v Gabloncu 175 gld. ; Keyser & Comp. v Zurichu, 20 gld.; obecni urad mčstys Quval 10 gld.; sporitelna slav-kovska v Austerlitz 25 gld.; rudeči križ v Valpa 100 gld.; Gustav Pajer v Podravi 5 gld.; E. Haubold v Kemnici 3 marke = 1 gld. 79 kr.; dr. Boekor, odvetiilk v Gottingen, 3 marke = 1 gld. 79 kr.; švarcvaldsko bančno društvo v Tribergu 10 mark = 5 gld. 96 kr., baron pl. Hayn v Uhenfelsu 20 mark = 11 gld. 92 kr.; J. G. Schilling v Beberstedtu 1 marko = 59 kr.; hranilnica v Schleiningu 5 gld.; Ign. Kuhn v Brnu po Iv. Grobelniku 10 gld., M. Schoch & Co. na Dunaju po c. kr. priv. predilnici tukaj 50 gld.; občinski urad Zerlach 80gld. 15 kr.; mestiskii rada krili, horniho mesta Pribrami 100 gld.; prestaven-stvo obce Hroznov& Lhota 15 gld.; S. Unterer v Fiigenu 31 gld.; C. M. v Celovcu 3 gld.; ravnateljstvo tešenske hranilnice 50 gld.; hranilnica v Schonlindi-nu 100 gld.; ravnateljstvo misteške hranilnice v Misteku 25 gld.; zbirka občinskega urada kral. ven. mesta Vysokeho Myta 607 gld. 38 kr.; hranilno in posojilno društvo v Budišinu 10 gld.; Mčsto a spofitelna Dačice 144 gld.; občinsko pred-stojništvo v Wolfseggu 50 gld.; hranilnica mesta Eggenburg 100 gld.; Schafhirt v Brnu 1 gld.; Hettmer v Brnu 1 gld.; cukrovar akcijove společ-nosti v Prelouči 5 gld.; Emil Friedliinder v Briegu 5 mark = 2 gld. 98 kr.; C. Weiss v Karlsruhe 10 mark = 5 gld. 96 kr.; pravni svetnik Alster v Casselu 10 mark = 5 gld. 96 kr.; S. Hartogensis, glavni konzul Nizozemskega v Mannheimu 20 mark = 11 gld. 92 kr.; Fred. Huth & Co. v Londonu 100 gld., skupaj 3141 gld. 98 kr., a že izkazano svoto 45.116 gld. 4 kr., skupna svota 48.258 gld. 3 kr. ______ Iz Bele Cerkve: Danes 24. t. m. je bil pri nas okolu uro dop. par sekund trajajoč tako močan potres, da je, ko sem pri cerkvi stal, opeka žvenketala na cerkveui strehi. Po volitvah v Istri. (Izv. dopis.) Volilni viharji so se polegli, le tu in tam doide še kak malen piš iz italijanskega grla. Italijanaši so porabili mnogo podplatov, mnogo denarja in mnogo brent vina — pa vse zastonj. „11 giovine pensiero" je dvignil svoj glas kolikor mogoče visoko — a za- / 7 stoli j, ker Istra se zaveda, da je katoliška, slovanska. Okrožnica našega prevzvišenega vladike je napolnila naše nasprotnike z največjim veseljem, pa zopet zastonj; duhovniki so se natanko po predpisu vedli in le svojo dolžnost storili, da so svetovali ljudem kandidate v istini katoličane, izobražene. Kakšen pa je nasprotni kandidat Giovanni Andrei-cich, po domače Gol&c? Po rojstvu Hrvat, po mi-šljeuju Italijan, bogaboječ tako zel6, da nikdar ne vidi cerkve od znotraj ter nijednega iz svoje hiše ne pusti k sveti maši in spovedi, na veliki petek meso v zasramovanje svete vere, na praznik svetega Rešnjega Telesa ponuja težakom dvojno plačo, pa vkljub temu ne dobi ni jednega. A druge stvari po-krijmo s plaščem krščanske ljubezni. O njegovi izobrazbi in sposobnosti za poslanca pa krožijo takile glasovi: Mesar, katerega so Italijanaši prištevali svojim ter ga vprašali, zakaj ni volil Andreicicha, se jim je odrezal tako: .Kako pa naj volim za poslanca človeka, ki je še manj umen, kakor jaz!" Drugi pa pravijo, da ga bodo poslali v Poreč „kan-trido (stol) teplit!" Tretji pa pravijo, da bi on v Poreču moral jednega imeti, ki bi ga vselej v rebra dregnil, ko bi bilo treba pokimati. To je ljudski glas, a povsem resničen. Res se je posrečilo Andreicichu, pridobiti nekatere za-se, pa to je učinil denar, vino in sladke besede. Jedenkrat jih je tako napojil in naudušil, da so velezasluženemu preč. gosp. Zupanu potolkli okna. Evo Vam kulture! To si je torej zaslužil mož, ki je posvetil svoje najboljše moči koristi in izobrazbi naroda, mož, kateri je bil že za to odlikovan od samega presvitlega cesarja. Dne 16. t. m. je pripeljal Andreicich svojih devet fiducijarjev na Volosko. Ker se mu je vse zdelo, da bo zanj blamaža, postavi svoje zveste pri davkarskem uradu v kot, sam pa se splazi po drugih stopnjicah v volilno dvorano, gledat, kako ide. Ker vidi, da ni upanja, se povrne k svoji gardi, zaukaže: „Kehrt euch!" in vsi jo popihajo domov, ne da bi bili oddali svoie glasove. To je bila prva blamaža, a dne 21. t. m. pa druga. Po mestih je namreč dobil 62 glasov, a naš kandidat dr. Andrej Stanger 125. Uprav ta dan je pokazala Liburnija, kako zna ceniti moža zaslužnega, pravičnega. Hudo je sicer deževalo, pa vkljub temu so Vološčani razsvetlili mesto ter priredili prisrčno ovacijo načelniku in poslancu dr. Stangerju. Takoj na to so se odzvale Moščenice z lepo razsvetljavo in po Kastav-ščini so goreli kresovi. Oglejmo si malo talijanaške agitatorje. Svoj posel so začeli pri nas veliki teden, češ takrat so popi zadržani iu imamo bolj proste roke. Pritepla sta se dva taka ptiča k nam pod noč in sta v gostilno pozvala našega župana, in sicer ne zastonj, kakor se je pokazalo. Znanemu Martinolichu se je pa kaj slabo spo-neslo; ko pride v Baško na otoku Krk, so mu zaklicali : daj račun od svojega delovanja. Stavili so ga v .prežon" ter mu pregledali žepe Našli so 1000 gld., namenjenih za Judeževe groše, agitacij-ske listine in basan revolver. Ko so mu zopet dali duška, jo hitro popiha, a na potu ga sreča kmet, ki mu iz samega spoštovanja v obraz pljune. V Lovranu se je odlikoval posebno neki Jeletich, bivši podešta! Dne 22. aprila so v Lovranu ravno volili fiducijare. Bil sem tudi jaz navzoč. Pa kako sem se začudil. Navadno se tam čuje mnogo talijanščine, a ta dan pa samo hrvatski, da bi le tem bolj preslepili svoje vže tako zaslepljene volilce. Drugi Lovranec je tamošnji c. kr. poštar Batte-stin. Ta je prevzel agitacijo v Moščenicah. Ko se pripelje ta harambaia k nam, si posuče orjaško brado ter krene naravnost k našemu poštarju. S svojim pohodom je počastil tudi še gospoda župana, a druge je povabil v gostilno v zaprto sobo na prijateljski razgovor. Obljubil jim je, da jih bo prišel prihodnjo nedeljo še malo potrdit, pa ni ga bilo , se mu je morebiti kaj zdelo. Le .Milanez" se mi je smilil. Mož čaka hudo žejen cel popoldan, pa zastonj, to ni kar si bodi. Kot talijanaš se odlikujejo tudi oče župan iz Moščenic ali .agente communale". Večkrat se pri-tožujete na Kranjskem zavoljo uradnih pečatov. Da bi pa našega videli, bi se Vam zježili lasje, tak „unicum" je. Naš župan so bivši mizar, bivši poštar, bivši organist, bivši cerkovnik in kmalo bodo tudi bivši podešta. Vse mine na tem svetu! K sklepu naj Vam omenjam le še značajnost nekega kmeta v Kanfanaru. Talijanaši so mu ponu- jali za glas 500 goldinarjev, a ni jih hotel sprejeti. Čast mu! Politični pregled. V Ljubljani, 27. maja. Državni zbor. V sobotni seji se nadaljuje debata o osebnem dohodninskem davku ter se sprejmejo po kratkem posvetovanju nespremenjeni §§ 217 do 225. Pri točkah 219 in 220 se odobri predlog poslanca dr. Vašatj-ja glede koleka prostih pritožb. Na daljnem dnevnem redu so točke 226 do 232 : plačilni obroki, začetek in konec davčne dolžnosti in spremembe v teku davčnega leta. — Posl. dr. P a c a k omenja v splošno veselost zbornice, da je govorniku najprijetneja 1. ura popoludne, ko je navadno prazna zbornica in predsednik mirno počiva na svojem stolu ter se lahko neovirano govori, ker se sicer ne sme govoriti, kar je govorniku pri srcu. Dalje graja sedanjo določbo o davčnih plačilnih obrokih. Tako se n. pr. plačuje zemljiški davek v 12, hišni razredni in dohodninski davek v 4 četrtletnih, obrtni v 2 poluletnih in dohodninski davek v četrt-lotnih dekurznih obrokih. Ta velika razlika je pro-vzročala že veliko tožba in državni zbor je že trikrat sklenil resolucijo, da se jednakomerno urede ti jako različni obroki. Vse resolucije so bile do sedaj brezuspešne. Nujno je toraj potrebno, da se prej ko prej ta zadeva uredi. Konečno predlaga govornik sledečo resolucijo: „Vlada se poživlja, da v kratkem času predloži načrt zakona, po katerem bi se uredilo plačevanje direktnega davka po občinah. — Posl. dr. G o t z predlaga k § 332 sledeče dostavke: Proti odločbi deželne finančne oblasti se zamore vložiti pritožba na finančno ministerstvo ter se ima v slučaju prepoznega naznanila odpustiti le sorazmerni del onega davčnega zneska, ki je predpisan za mesece, ki sled^ od dneva, ko se je vložila prošnja. — Sekcijski načelnik dr. Bohm-Bawerk je zadovoljen s predlogi posl. Gotz-a, pobija pa predlog posl. Pacaka. Poslanec Konig nasvetuje več določb predsto-ječih paragrafov in predlaga dve resoluciji, vsled katerih naj bi se uravnali obroki za plačevanje vseh davčnih vrst in da se prepusti prejemanje davkov posameznim občinam ter se je za to odškoduje iz državne blagajne. K § 230. predlaga sledeči dostavek: .Popolni odpis davka naj se zvrši v začetku onega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se je obvestila dotična gosposka. — Poročevalec dr. Beer nasprotuje predlogom vseh treh predgovornikov in pravi, da se je o teh posameznih točkah že preje dovolj razpravljalo. — Pri glasovanju se sprejmo paragrafi 226. do 232. z dostavkom poslanca Gotz-a, predloga poslanca Pacak-a in Konig-a pa se odklonita. — V dnevnem redu sledd paragrafi 233. do 237.: posebne določbe o službenih dohodkih. Poslanec dr. Kraus graja določbo, vsled katere mora plačevati uradnik nižje vrste razmerno večji davek, kakor pa uradniki višjih razredov ter predlaga, da se ne črta § 233. — Poslanec Auspitz nasprotuje predlogu predgovornika, ker bi se potem višji uradniki z zasebnim premoženjem na dveh straneh zelo visoko obdačili. On predlaga, da se vsled tega opusti § 233. K § 234. predlaga, da se črta vsaj določba, po katerej je delodajalec zavezan pobirati osebni dohodninski davek. — Finančni minister Plener omenja k predlogom poslanca Auspitza, da je glavna skrb vladna, da olajša položaj nižjih uradnikov in takih olajšav ponuja posebno predstoječi zakon. Gled6 nabiranja osebnega dohodninskega davka omeni minister, da je to že večletna navada, katera je pa že vsled tega koristna, ker prihrani državi mnogo opravila in so davkoplačevalci oproščeni vseh sitnostij in nepotrebnih troškov. — Poslanec dr. Dyk in tovariši interpelujejo ministerskega predsednika, zakaj se je udeležil nižeavstrijski namestnik shoda nemškega .Schulverein-a", ker je to društvo politično iu agitatorično ter mu je glavni smoter germanizacija slovanske šolske mladine. Interpeiantje grajajo, da to društvo nepravilnim potom izvablja v svoje šole učence, ki še nemškega jezika niso zmožni. — Poslanec Plass in tovariši izroči predlog gledd revizije zemljiškega katastra. — Konečno se naznani rezultat volitve v posamezne odseke in se določi volitev v delegacije za sredo. — Prihodnja seja danes. Crispi. Pri banketu v .Teatro Argentina" je pojasnjeval v daljšem govoru tedanje razmere, ko je on prevzel vod tvo vlade. Postopal je, kakor pravi, po kraljevi volji, zbornica ga je podpirala pri nje- govem delovanju in mir je vladal. Takoj v za četku so se pokazali dobri sadovi, Italija 'se je jela razcvitati in oživljati. Toda to ni dolgo trajalo. Neka koalicija se je osnovala v zbornici ter jo ovirala v njenem delovanju. Da bi se zadušil nered, ki je vladal v zbornici, je sklenilo ministerstvo s kraljevim dovoljenjem, da se zborovanje zaključi. Razmere do zunanjih držav so pa mnogo ugodnejše, kakor poprej in po pravici lahko rečemo, da vlada mir v državi. Posebno nujna je preosnova socijaluih zadev in vlada se mora takoj poprijeti študij za socijalno preosnovo. Ko se je popolnem sprevidelo, da vlada z dosedanjo zbornico ne more delovati, je sklenilo ministerstvo soglasno zbornico razpustiti, v kar je tudi kralj privolil. Konečno omenja važnih del, katere je dovršilo v kratkem ministerstvo, ter upa, da bo nova zbornica še kaj koristnejega ukrenila. Trditev, da on hrepeni po diktaturi, je zavračal. Nasprotniki bodo pa gotovo premagani pri volitvah, kajti zavestni volilci bodo odločevali mej narodno monarhijo in anarhijo. On se prav rad odpove vladi, toda bati se je, da bi potem trpelo blagostanje države. Tako Crispi. Vse drugače pa popisuje njegovo delovanje .Pigaro". Mesto zaslug, katere je našteval Crispi v svojem govoru, govori .Pigaro" o njegovih pregrehah. Obsodba omenja v glavnih potezah tri točke, katere nikakor ne kažejo v lepi luči njegovega značaja. Prvič: njemu in njegovi soprogi in njegovim prostozidarskim somišljenikom je bila vedno glavna naloga, da so vporabljali stališče v državi za svoje namene ter si polnili žepe. Drugič je prodal za pet-desettisoč frankov veliki križ mavricijevega in lazar-jevega reda baronu Reinachu, kateri ga je zahteval za Kornelija Herza. Tretjič je dobil Crispi sam ali pa s posredovanjem drugih v malo letih od banke Romane in banke Nacionale blizu poldrugi milijon frankov. Kot dokaz vseh teh njegovih pregreh pričajo premnoga pisma, iz katerih se natančno razvidi vse njegovo tajno in državi prenevarno postopanje. Belgijski projekt glede Kongo-države. Vlada je v zbornični seji prebrala izjavo ministerstva, v kterej se določuje, da se preloži posvetovanje glede vsprejetja Kongo-države in prekliče predloga glede združitve z Belgijo. Pri tej seji se je tudi naznanil odstop ministra zunanjih zadev. Položaj glede Kongo-države bo pa dal skoro gotovo povod odstopu celega kabineta, ker je namreč predlagala vlada, da se posvetovanje odloži le za nedoločen čas, mej tem ko je zagovarjala komisija odlog do leta 1900. Najnovejša poročila javljajo, da kralj nima nikakega upanja, da se združi Kongo-država ter jo namerava prodati Franciji. Formoza je postala, kakor se poroča, neodvisna republika in njena zastava bode imela rumenega zmaja na višnjevem polju. Dosedanji governer Tang-tsching-sung je izvoljen predsednikom nove republike in je nastop službe že naznanil zastopnikom tujih držav. P- n. volilcem ljubljanskim! Kandidat je v sredo za II. razred so: dr. Danilo Majaron, odvetnik; Andrej Senekovič, c. kr. giin. ravnatelj; Anton Svetek, c. kr. finančni svetnik; Ivan Šubio, o. kr. ravnatelj strokovno-obrtnih šol; v petek za I. razred: dr. Vinko Gregorič, primarij; dr. Valentin Krisper, odvetnik ; Frano Ravnikar, deželni knjigovodja v pokoju ; Frano Trček, hišni posestnik. V Ljubljani, dne 27. maja 1895. Odbor kat. političnega Zvrševalni društva v Ljubljani. odbor narodne stranke. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. maja. (Pri dopolnilni volitvi za mestni zbor ljubljanski) so bili danes v tretjem razredu izvoljeni gg.. Anton Klein s 120, Jožef Kozak s 112, Andrej K a 1 a n s 101 glasovi. (Osebne vesti.) C. g. Janez Novak, mestni župnik v Radovljici je imenovan duhovnim svetnikom. — C. g. Fr. V r h o v š e k, kaplan v Komendi je dobil župnijo S v i b n o. — C. g. Ant. Berce( župnik v St. Lambertu je imenovan za župnika v B o š t a j n u. (Tržaški škof mil. g. dr. tilaviua) so v petek odpotovali na kanonično obiskovanje v Sežano, kjer so delili tudi zakrament svete birme. Na tem potu obiščejo tudi cerkve v Brezovici, Lipici, na OpČinah in v Križu. (Mestni zbor ljubljanski) je imel v soboto sejo. Nadinženir Stradal je poročal o grajenju barak, katerih je sedaj 32, ki imajo prostora za okoli 1000 oseb, a bo treba še kakih 25 barak, da se vsi de-ložiranci spravijo pod streho. — Stavbinske banke mesto ne bode ustanovilo, ker ui mogoče v okviru dosedanjega mestnega štatuta in ker se že zasebna zadruga snuje, ki bo oskrbovala ta posel. — Zupan se zahvali c. kr. vladi, ker je mestu poslala 17 državnih tehnikov v pomoč. — Odbornik Hribar je nasvetoval in utemeljeval več predlogov in sicer, da se najame novo loterijsko posojilo 1 milijon gld., od katerega bi se porabilo 400.000 gld. za regulacijo mesta, 600.000 gld. pa se porabi za zidanje mestnih hiš za stanovališča, ker v mestu zelo pomanj-kuje stanovanj. Dohodki teh hiš naj bi se porabljali 40 let za amortizacijo posojila, kasneje pa bi se rabili za preskrbljevanje revnih meščanov. — Nadalje je predlagal, da se poda odposlanstvo treh članov mestnega zbora na Dunaj zlasti s tem namenom, da dožene odstranitev vojaške boluice in skladišča iz srede mesta. Ta prostor naj ministerstvo odstopi mestu, katero mu da zato na drugem kraju stav-bišča, kolikor ga bode potreboval za novo zgradbo. Kot izvoljeni odposlanci so v ta namen šli na Dunaj mestni odborniki Hribar, Senekovič in dr. Tavčar. — Glede razsvetljave so sklenili vprašati, če plinova družba hoče še sedanjo pogodbo podaljšati do novembra 1897. (Novi senjski škof.) Po najnovejših glasih postane senjskim škofom profesor in sedanji rektor magnificus hrvatekega vseučilišča dr. Anton Mau-rovič. Pravijo, da sta se v tej osebi sporazumela uadšbof Zagrebški dr. Posilovič iu ban. 2e lani, ko je bila škofovska stoli«'" " Senju izpraznjena, e je mislilo, da je izvoli to mesto vseučiliščui profesor dr. Baron. Zakaj se zdaj kandidira dr. Mau-rovič a ne dr. Baron, nam ni znano, ali je verjetno, da zato, ker je prvi po mišljenju svojem bližji današnji vladajoči stranki nego drugi. Sicer pa sta oba odlična duhovna in zaslužna profesorja Zagrebškega vseučilišča. Nas pa posebno veseli, da se bode tudi to vprašanje rešilo pravično za hrvatski narod. (Podaljšanje vodovoda) do bolnice za silo je dogotovljeno do Martinove ceste. — Predvčeranjem se je pri tem pripetila uesreča; podsulo je namreč nekega delavca, katerega so morali odnesti domov. (Potres.) Z Radovice 25. maja. Sinoči par minut po 6. uri sem šel v bljižujo vas Radoše. Dobrih sto korakov oddaljen čutim, da se je zemlja pod menoj zazibala. Iz daljine pa mej severom in izhodom v črti proti Zagrebu se je čul potres kakor močan grom. Pogledam proti vasi, da li je zvonik še na svojem mestu. In kako močan da je bil sunek, spozna se najbolj iz tega, ker se je veliki zvon zazibal in nekoliko se oglasil obdrsnivši se ob urino kladvo. (Iz Ljutomera) se nam brzojavno poroča : Osno-valni shod slovenskega političnega in gospodarskega društva v Ljutomeru z veseljem pozdravlja sklep, da vse slovenske stranke složno postopajo pri občinskih volitvah v Ljubljani ter izreka gorko željo, da se vrne popolna sloga med Slovence. (Čuden mestni zastop.) Poroča se nam od Kolpe, da liberalni mestni zastop v Crnomlji katoliško političnemu društvu, ki bode binkoštni ponedeljek imelo v tem mestu shod, ne dovoli naprošenega prostora. Prosil je ožji odbor za prostor nad živinskim trgom in podpredsednik društvu g. župnik radoviški, rodom Crnomaljec, je osebno prosil g. župana, da se prepusti shodu omenjeni prostor ali oni pred gradom. Za zdaj le povemo slovenskemu svetu žalostno dejstvo, da je črnomeljski mestni zastop za binkoštni ponedeljek prostor odrekel. Shod se bo vršil. Mestnemu zastopu že danes izrekamo zahvalo — pa ne zadnjo. (Iz AViirishofen-a) se nam poroča, da se ta nekdaj komaj znani kraj tako urno razvija in lepša, da je že povse podoben modernim toplicam. Nasa- dili so lep, velik park, sezidali gledišče, napravili „Kneipovo kavarno", odprli „vegetarijansko restavracijo", napeljali si od daleč dobre studenčuine. Letos pa nameravajo od najbližje železniške postaje, iz Tiirkheima, v Worishofen speljati električno želez-uico. Obilno zbrani ptujci in domačini so letos 17. maja prav slovesno obhajali 74. rojstni dan „očeta Kneipa". (Tristoletnica) V nedeljo, dne 26. t. m. so praznovali v Rimu tristoletnico na čast sv. Filipu Neriju. Ta dan namreč je minilo 300 let, kar je umrl veliki svetnik in apostol rimskega mesta. Pokopan je v „Novi cerkvi" (Chiesa nuova). S svojim vzgledom in pa živo besedo je v svoji dobi moralno preobrazil cel Rim; ustanovil je tudi novo kongre-gacijo, imenovano po kraji, kjer so se prvi udje zbirali, kongregacija očetov iz oratorija. Slavni zgodo-vinec Baronius je bil izmej prvih učencev sv. Filipa. V 300letni spomin tega velikega moža je včeraj, 26. t. m., v „Novi cerkvi" kardinal in vikar rimskega mesta Paroechi pel sv. mašo in mej sv. mašo tudi sam govoril. Celo osmino bode vsak dan dopoldne pontifikalna maša, popoludne pa pont.fikalne večernice. (Izgubil se je) 19. t. m. Zidar Ivan Korošec iz Štajerskega , ki je s tremi tovariši precej pijan odšel iz gostilne Fran Majdiča v Loki. Splošno se meni, da je utonil v bližnjem potoku Pšata. (Nesreča.) V Podkraju je popravljal 551etni posestnik Fran Rožič s svojim sinom Jožefom hišni strop. Med delom se pa strop vdere in poškoduje očeta tako nevarno, da je drugi dan umrl. Društva. (Ustanovni občni zbori za nove posojilnice na Goriškem,) katere sklicuje „Zveza slovenskih posojilnic" bodo na sledečih krajih o letošnjih Binkoštih : v B o v c u v petek, dne 31. maja ob 10. uri dopoludne; v Kobaridu isti dan ob 6. uri popoludne; v Kanalu v soboto dne 1. junija ob 2. uri popoludne; v Komnu v ponedeljek 3. junija ob 6. uri popoludue; v Sežani v turek 4. junija ob 4. uri popoludne in sicer povsodi s sledečim dnevnim redom: 1. razgovor o pravilih, 2. pristop zadružnikov, 3. volitev načelstva in nadzorstva. — „Zveza slovenskih posojilnic" bode zastopana po društvenem nadzorniku g. Ivanu Lapajnu iz Krškega. (Odbor .slov. kat. delavskega društva v Žalcu") je v seji dne 25. majnika odločno protestiral zoper ravnanje ogerskega minister-skega predsednika in celega judovskega časnikarstva nasproti papeževemu nunciju monsig. Agliardiju ter izrekel neomejeno udanost sv. Očetu Leonu XIII. Dotična resolucija se je odposlala na Dunaj. (Odbor slov. katol. akad. društva .Danica") na Dunaju se je v prvi redni se|i letnega tečaja dne 23. t. m. sledeče sestavil: Predsednik : drd. med Frančišek Jankovič , podpredsednik : stud. mir. Ivan Plečnik, tajnik: cand. phil. Zvonimir Dokler, blagajnik: stud. nir. Štefan Pregelj knjižničar: stud. theol. Blaž Brdnik, arhivar: stud. nir. Pavel Valjavec. — .Slov. katol. akad. društvu .Danica" na Dunaji so v zadnjem času blagoizvolili darovati: veleč. g. Janez Teran, župnik v Ljubnem kot drugo polovico ustanovnine 7.50 gld. (to je 50 ustanovnik); vč. g. I. Lenart, župnik v Poličanah 2 gld.,- vč. g. A. Hajšek, dekan in kanonik v Slov. Bistrici 2 gld. za .Danico", 3 gld. za .Zoro" ; neimenovani gospod iz Gor. Logatca 3 gld. Za vse te velikodušne darove se odbor kar najiskrenejše zahvaljuje". — Za odbor: Zvonimir Dokler, t. č. tajnik. (Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani) je imela preteklo sredo ob 6. uri popoludne v društvenih prostorih na starem strelišču pod predsedstvom g. stotnika Hiibschmanna svoj XVIII. občni zbor, katerega se je vdeležilo krog 30 društvenikov. — Po primernem nagovoru g. predsednika prečita zapisnikar g. E. Lah svoje poročilo. Poročilu povzamemo, da je bilo društveno delovanje v preteklem društvenem letu jako živahno in plodovito. Zasluge za to imajo pred vsem častite dame. v prvi vrsti gospe : Alm, Fleischmann, Hoffmann in Hiibschmann, poleg njih pa tudi vse ostale dame, ki so se vzlasti v dnevih potresa neumorno trudile, zvrševati veliko nalogo društva. V preteklem letu se je razdelilo 94.402 porcij in 82.220 kruhov po znižani ceni; poleg teh pa še 9896 porcij 32 revnim in vrednim dijakom brezplačno. Število društvenikov (250) je še vedno veliko prenizko z ozirom na važni in blagi smoter društva. Le subvencijam (dež. odbor, kranjska hranilnica in mestna občina in pa privatnim podpornikom dr. Kotnik in Traun) ter onim dobrotnikom, ki so društvo podpirali z brezplačnimi viktualijami, se je zahvaliti, da je društvo denarno ša vendar primeroma dobro shajalo. Dnevna frekvenca je znašala po 300—350 ljudij; ob dnevih potresa se je pa zvekšala na 2000. Da so vsi ti ljudje dobivali brezplačno hrano, in da jo dobivajo še, zahvaliti se je blagodušnosti kranjske hranilnice. Umrlo je v prošlem letu 6 društvenikov; pristopilo 17, odpadlo 9. — Poročilu blagajnika g. dr. Stareta povzamemo, da je imelo društvo v preteklem letu 7534 gld. 98 kr. dohodkov in 6872 »Id. 84 kr. torej 662 gld. 14 kr. prebitka in pa 5277 gld. 35 kr. premoženja. V imenu revizijskega odseka je predlagal g. F. Bradaška, da se da odboru absolu-torij, ker so knjige in računi vse v popolnem redu in soglasji, kar se odobri. Soglasno se izvolita potem stari odbor in revizijski odsek. Le na mesto g. pl. Radics-eve. ki je iz Ljubljane odšla, se izvoli v odbor g. F. Hoffmanu-ova v priznanje velikih zaslug, ki jih ima za društvo. V hvaležno priznanje dobrot-Ijive naklonjenosti, katero je kranjska hranilnica leto za letom že izkazovala društvu, in posebno zadnji čas zopet vzgledno pokazala, izvoli potem občni zbor njenega predsednika g. J. Luckmanna soglasno za društveuega častnega člana. — S tem je bil občni zbor sklenjen; takoj potem je imel odbor svojo sejo, da se za tekoče leto osnuje. Sklene se, da ostaue vse pri starem; da bodi g. Hiibschmann predsednik; g. Drelse podpredsednik; g. dr. J. Stare blagajnik, g. E. Lah zapisnikar; g. O. Dolenec ekonom; g. T. Hiibschmann, predstojnica kuhinje, g. K. Alm, njena namestnica. G. predsednik se še enkrat prav toplo zahvali častnim damam za njih požrtvovalno delovanje, jih prosi jednake podpore tudi v prihodnje in zaključi sejo. (Posojilnica v Ribnici) vpisala je 1894 leta 2705krat v vplačilih in 1542krat v izplačilih, tedaj skupaj 4247krat; leta 1893 pa je vpisala skupaj 3864krat; tedaj v letu 1894 383krat več. Prometa je bilo 1894 leta 451.480 gld. 79'/, kr., v letu 1893 pa ga je bilo 519.655 gld. 32'/, kr., toraj v letu 1894 manj za 68.174 gld. 53 kr. Leta 1894 pristopilo je 113 novih zadružnikov in vplačalo deležev 565 gld., izstopilo pa jih je 59 in vzdignilo deležev 295 gld., zadružnikov se je toraj pomnožilo za 54 in vplačani deleži za 270 gld., koncem leta 1894 je bilo toraj 834 zadružnikov in vplačanih deležev 13695 gld. Hranilnih v 1 ojg je leta 1894 vložilo 667 vlagateljev 156.660 gld. 10 kr., vzdignilo pa 474 vlagateljev 131.019 gld. 83 kr. in je stanje hrauilnih vlog koncem leta 1894 od 1252 vlagateljev 387.812 gld. 74 kr. Posojil se je leta 1894 izplačalo 225 zadružnikom 86.667 gld. 21 kr., vrnilo pa je 170 dolžnikov 46.536 gld. 90 kr. in je stanje koncem leta 1894 408.731 gld. 88 kr. danih 752 zadružnikom. Cisti dobiček leta 1894 znaša 4942 gld. 97 kr. Vsled sklepa občnega zbora se ie od čistega dobička oddalo: zadružnikom od glavnih deležev 6°/0 dividende 585 gl., zadružnikom od opravilnih deležev 6°/0 dividende 226 gld. 60 kr., vkup 811 gld. 60 kr., ostane 4131 gld. 37 kr. Za dobrodelne namene se je določilo vkup 1340 gld., med tem večina za lokalne namene. Družbe sv. Cirila in Metoda, katere so se spominjale premnoge revnejše posojilnice, se bogata ribniška posojilnica ni spomnila I! Reservni fondi so narastli na 14.029 gld. 96 kr. Upravnih stroškov je bilo 1088 gld. 12 kr. Načelnik posojilnici je okrajni sodnik in poslanec Fr. 'Višnikar. (Društvo češko-slovanskih rudniških akademikov .Prokop" v Ljubnem) na Gorenjem Stirskem priredilo je dne 15. maja v proslavo otvorjenja čeSko-slovanske narodnopisne razstave v Pragi slavnostni večer, kateremu so prisostvovali ne samo češki in slovenski, temveč i ruski akademiki. Starosta g. j. u. c. Strgar pozdravil je mnogobrojne goste v slovenskem govoru, Castek češki, slavnostni govor imel je g. j. u. c. Sobek. Društveni kvartet pel je nekoliko slovenskih in čeških skladeb v občo pohvalo, konči so poslali brzojavno čestitko pokrovitelju razstave, g. Gregorju. (Posojilnica za Staritrg-Lož in sosedstvo) je imela v prvem upravnem letu 1894 že 112.235 gld. 61 kr. den. prometa. Hran. vlog se je vložilo 45533 gld. 63 kr., vzdignilo 9884 gld. 16 kr., ostalo 35.649 gld. 46 kr. Posojil se je dalo 45.450 gld. 71 kr.. vrnilo 6000 gld. 50 kr., ostalo koncem leta 39.450 gld. 31 kr. Deležev je 2480 gld. Upravnih stroškov za inventar je bilo 255 gld. 33 kr., čistega dobička 189 gld. 85 kr. Rezerva iznaša 149 gld. 75 kr. (Slov. posojilnea v Velikovcu)je imela četrto upravno leto 1894. denarnega prometa 228.296 gld. 78 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 32 310 gld. 17 kr., izplačalo 17.453 gld. 43 kr., ostalo koncem leta 57.123 gld. 02 kr. Posojil se je izplačalo 85.985 gld. 24 kr., vrnilo 70.904 gld. 65 kr., ostalo 65.145 gld. 65 kr. 310 zadružnikov ima deležev 3100 gld. Stroškov je bilo 428 gld. 15 kr., čistega dobička 1119 gld. 34 kr. Reservni fond iznaša 1689 gld. 44 kr. (Slov. posojilnica v S t. Janin v Rožu na Koroškem) je imela v letu 1894. (tretje upravno letol 48.127 gld. 87 kr. den. prom. Udov je 158, ki imajo deležev 466 gld. 88 kr. Hran. vlog se je vložilo 13.462 gld., vzdignilo 11007 Najbolje priporočenu za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera 8<:.<; Wien, I. Bezirk, nsplats Partcrre. gld. 58 kr., ostalo 32.577 eld. 92 kr. Posojil se je dalo 10.159 gld., vrnilo 3065 gld., ostalo 32.620 gld. 17 kr. Upravnih stroškov je bilo 58 gld. 93 kr., čistega dobička 177 gld. 40 kr.; reservni fond je narastel na 397 gld. 17 kr. (Slov. posojilnica pri De v. Mar. na Jezeru na Koroškem) je imela lani 69901 gld. 907, kr. den. prometa. Deležev je 1136 gld. hran. vlog 56.249 gld. 38 kr., rezervnega zaklada 1222 gld. 3 kr., čistega dobička 55 gld. 89 kr., posojil 48 898 gld. 93 kr. Udov je 229.__ Telegrami. Dunaj, 27. maja. V državnem zboru je ministerski predsednik knez Windisohgraetz odgovoril na interpelacijo posl. Eksnerja glede pridig župnika Decker-ta, katerim so židovski listi očitali, da hujskajo proti zidom. Ministerski predsednik je pojasnil, da je vsled ovadbe takoj še pred interpelacijo pričelo državno pravdništvo poizvedovati, kaj je na tej stvari. Do sedaj ne more o tem ničesar izjaviti, dokler ne izreče sodišče svojega mnenja. Vlada zelo obžaluje, ko bi se iz svetega mesta ali od drugod čule besede naperjene zoper posamezne družbene dele. Škofijski ordinarijat je izjavil delovati na to, da se bo vsemu izogibalo, kar bi motilo mir ali bi hujskalo proti posameznim vrstam prebivalcev. Dunaj, 27. maja. Pododsek za volilno preosnovo je imel danes sejo, pri kteri sta bila navzoča ministerski predsednik in minister notranjih zadev. Poročevalec Rutovski je predložil dovršeni načrt za volilno preosnovo. Rim, 27. maja. Izmed 508 volitev je dosedaj znanih 502. Po neuradnem računu je izvoljenih 321 vladnih, 148 opozicijonal-nih kandidatov in 16 divjakov. Ožjih volitev bo treba 17. Voljeni so vsi ministri. Crispi je voljen na devetih krajih. Tudi vodje opozicije, med njimi Giolitti, so izvoljeni. Po-sebnih neredov pri volitvah ni bilo.__ Umrli so: 24. maja. Elizabeta .Šreiner, pasarjeva vdova, 88 let Sv. Petra cesta 27, ostarelost. 25. maja. Marija Eržen, delavčeva žena, 55 let, Kravja dolina 2, plučnica. 26. maja. Ivan Ravnikar, krčmarja sin, 15 dni, Rimska cesta 5, črevesni katar. V bolnišnici: 23. maja. Anton Petrič, sprevodnik, 39 let, atrophia cerel. Jakob Prek, gostač, 73 let, marasmus senilis. 24. maja. Ivana Pečnik, delavčeva žena, 37 let, jetika. V vojaški bolnišnici. 23. maja. Jožef Bauer, prostak v 27. pešpolku, vnetica možganske mrene. Vremensko sporočilo. a » O Cas Stanje Veter Vreme a t, o o 2i opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celtijn •go« S S °> a 25 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. iven 734-5 733-7 734 8 11-8 156 14 4 si. svzh. si. zapad si. jzapad oblačno „ n del. oblač. 15 7 dež 26 7. u. zjut. 8. u. pop. 9. zveč. 736-4 736-6 737-7 112 19-8 15-4 si. zap. n del. oblafi jasno » o-oo Srednja temperatura obeh za V9 in 0-4° pod normalom. dni 13'9° in 15-5°, oziroma Eksekutivne dražbe. Martina Šege iz Litije (terjatev 174 gld. 35 kr.) posestvo (10.330 gld.) s pritiklinami (122 gld. 50 kr.) in zemljiščem (660 gld.) dne 26. junija in 26. julija v Litiji. Antona Korinšeka iz Šele posestvo (1440 gld.) dne 28. junija in 3. avgusta na Brdu. Jak. Kovaoiča iz Ponikve posestvo (1753 gld.) dne 10. junija in 10. julija v Ložu. Jak. Mohorčiča iz Goč (terjatev 472 gld.) zemljišča (1967 gld.) dnž 17. junija in 1. julija v Vipavi. Matije Kolarja iz Praprot zemljišče (516 gld.) dne 7. junija in 10. julija v Črnomlju. Uršule Kremžar iz Cerovice (radi 400 gld.) posestvo (5009 gld) dne 26. junija in 26. julija v Litiji. Jos. K i k 1 a iz Hohenberga zemljišče (660 gld.) dne 5. jun. in 10. julija v Kočevju. Jož. Jakopina iz Raven posestvo (2286 gld. 75 kr.) dne 8. julija in 7. avgusta v Ložu. Aot. Knafelca iz Koritnic (terjatev 195 gld.) posestvo (2900 gld.) s pritiklinami (150 gld.) dne 21. junija in 22. jul. v Ilir. Bistrici. Vine. Padarja iz Ganjič (terjatev 784 gld) posestvo (3135 gld ) dne 22. junija in 24. julija v Ljubljani. Mihe Vrha iz Dol. Zemona (terjatev 174 gld.) posestvo (2110 gld. in 2400 gld.) s pritiklinami (300 gld.) dne 7. jun. in 8. julija v Ilir. Bistrici. Pr. Berganta iz Krtine (terjatev 600 gld.) posestvo (3957 gld.) dni 6. jul. in 10. avgusta na Brdu. Jak. Kovača z Brezovice (terjatev 50 gld.) posestvo (3370 gld.) dne 3. avgusta in 4. sept. v Ljubljani. Jan. Matjana iz Lok zemljišča (3645 gld. in 100 gld.) s pritiklino (20 gld) dne 1. junija in 2. julija v Kamniku. Ant. F1 e r i n a iz Vrhpolja zemljišča (3200 gld., 50 gld. in 50 gld.) dne 1. junija in 2. julija v Kamniku. p p sprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko šolo z dobrim vspehom dovršil, naj se ne oglaša. Nekdanji učenci deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 360 gld., namestek za kurjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadnega vrta. — Nastop službe je dne 1. avgusta t. I. Prošnje je poslati do 15. junija t. 1. podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dnd 24. maja 1895. 353 3—1 53 53 Lekarna Trnk6ezy, Dunaj, V. E3 Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 28 Ubaldu pl. Trnkocz.y-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. E5 ucr žalezničnih prog na slovenskem ozemlji: LjubljanaDunaJ; LJubljana-Trst; Sv. Peter-Reka; Nabražlna-Gorioa; Zidan moat-Zagreb j Celje-Valenje; Spielfeld- Radgona-Ljutomer. Ljubljana-Trblž-Dunaj; LJublJana-Novo mesto-Straža; LJubljana-KočevJe; LJublJana-Kamnlk dobiva se komad po 10 kr. v Katol. Bukvami in Katol. Tiskarni ter pri H. Ničmanu. IŠČe se občinski tajnik, ki ima v kratkem nastopiti službo. — Več iz prijaznosti povd vredništvo „Slovencau. 346 3—3 Vsprejmem takoj dva krepka, zdrava učenca, katera bi imela veselje do kovaškega obrta. — Natančneje pove Fr. Šiška, kovaški obrt v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. 341 3—3 Išče se v zemljeknjižnih in občinskih poslih zmožen z letno gotovo plačo 520 gld. in postranskim precejšnjim zaslužkom. — Zmožni in pošteui refiektanti prošeni so takoj se oglasiti pri vredništvu »Slovenca" v Ljubljani. 354 Jfaznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 15. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Liubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—2 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. IW samo na Starem trgu (ped Titnte) U. I poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v Ljubi j a ii I, Stari trg. št. 1. Vizitnice priporoča IL Ti! 343 3-3 Od danes nadalje nastanjeni so vsi bolniki zopet v Mfesararl i ■»«>JLam.:lin sicer na vrtu v barakah, ter se tedaj v bolnico za silo za sv. Krištofom nobeden bolnik več ne sprejme. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, dne 21. maju 1895. lf> u ii a j s k a borza. Dnč 27. maja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1077 „ Kreditne delnice, 160 gld............398 „ London vista...........121 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 , C. kr. cekini......................5 „ 40 kr. 40 „ 50 „ 55 „ 30 „ IS „ 95 „ 56 „ 91 H 66%„ 07'/»n 72 „ Dni 25. maja. 4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike b% ... . Dunavsko vrauavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osrzem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 °fo • „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 162 — 199 — 99 65 .149 25 131 25 109 25 111 25 99 25 99 90 224 — 170 80 133 — 99 n — Kreditne sreCke, 100 gld........199 gld. 50 4% sreCke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. 17 Rudolfove srefike, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen<5is sreCke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........2,1 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 171 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3640 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 556 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 99 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . sO Montanska družba avstr. plan.....SS Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........132 kr. 60 50 60 25 20 87 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri ftrebanJUi, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBCT R" Nfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. *JTPoJa«nllaUX v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh jpakulacffckih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ^ lavnlo. Ig Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.