go
ar
rtn
šk
m
L
ar
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr
pošiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., zápol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den.
>

Ljubljani v sredo 29. julija 1868.
Gospodarske stvari.
hočej
y
zato jih je treba poredoma od starke na stran
devati, dokler niso vsi na svetu
Če živina ležé storí. primeri
ne
skoro bi
dtrga. Takrat je treba
rekli zdravilstva
y
Irani zivinorejec
ivinorejcu je treba mnogo znanstva
k kdo
(žnora) d
se včasi, da se
y
ivmorejcu je ireua. iiiiiugu suau otv<*, oaviv ui xvvt v v i & umc^c «ai trga, ue
da bi moral imeti saj nekoliko znanosti tudi iz tegne in popkova kila napravi. Popko
pop
da jo
ce ne, preveč se na-
y
kajt
konec živinorejni vednosti in
težko je včasih ločiti mejo
y
kje je
se začne živinozdra
tako-le: z eno (levo) roko se popko
popk
mlađega živinčeta
se pa raztrga
prime blizo
trdo drži, z drugo (desno)
vilstvo. V tem smislu se živinoreja začne že s tem, da roko pa se odtrga. Zavezati odtrgane popko
m	<%••	«	^ •	fl	I	1	V # #	1	#1	i	1	• •	i	â f
se mlado rodi in se končá, kadar odrasla živina pod zlo gré
Ú
nogo živine pa gré pod zlo v tem času
y
ko se
popka
y
treba
Ako pa popko-
dobra palca od takrat jo moramo popred proti popku poprej
ni, ker trgane rane ne krvavijo rade vino odrežemo s škarjami kaka
rodi na svet. Treba tedaj, da si gospodar ve pomoci z močnim, pa ne pretankim trakom prevezati
ob porodih živine. Porodi so ali lahki in naravni, mlađemu preveč krvi ne odteče
ali pa so težavni
y
da jih
i(natura) sama po sebi
oslabilo, Čeravno ne umorilo
kajt
y
da
to bi ga preveč
brez umetne pomoči opraviti ne more.
Naj gospodarji naši in gospodinje izvedó
kako se
Tudi
m
Če
jospouarji nasi ill guapuumju isvcuv,
jim je obnašati pri naravnih lahkih porodili
opravi se porod brez kar nam je takrat storiti
e je treba že pred porodom poskusiti: alhmleko rado iz njega teče ali ne; včasih se primeri, da
o
gre vse po
ke pomoc
sreči
Vse.
napne
sesci zabašejo, mleko odtekati noče
z obilnim mlekom nabaše in
y
vime se potem
y
to, da polaj šamo porodu trud in težave in da
y
d
Je
volj
tega po
m
vsaktero nevarnost za staro in mlado živino.
Polaj šamo pa poroda težave
da
dnj
dni pred
po
slednjič vname. Treba je tedaj, da v tacih okoliščinah se sesci s pooljeno ali mastno roko pomolzejo. Če bi živina tega rada ne pustila, naj jo več ljudi prime in
porodom ne bašemo živine s preobilno klajo, sebno s tako ne, ki ji vamp preveč napenja, zlasti ako živina debela in močna; piti hladne vode naj s
naj
ena sprednj
g
dig
ker potem,
bl
na treh nogah stoječa, ne more brcati. Ko je živina storila, naj se ji novorojeno živinče
d
daje večkrat, in s pijačo in primerno pico naj se pn-
blata
s
soli

m
blizat
in
y
moko
, janežem in tako šaro ni
pomore
da si živina vsaki dan
čeva ízprazni
povati, saj ga mati rada liže brez teh mazarij
dit
treba ga poštu
y
ki
mu
liUlC , vi« Ol dl V iua *o«ai umu vvimi	J O	*	w» vu tvu jllicdkctuj, i\i m
mehur scavnice, da ništa mlađemu na poti, kadar se več škodijo kot koristijo. Če bi mladič preslab bil
maternice pomikuje na svet. Tuđi naj se kobila
adnj
dni v delu še bolj varuj
Hlev naj bo zračen
y
pa
ne presoparen in tudi ne premrzel, zlasti ne sme sapa moči prid skozi hlev pihati,
đa se ne more kmalu se pusti nekoliko časa pri pokoju, đa lež
zdigniti in matere sesat iti, naj
če je
slab
bolj
kaj vedeti je treba, đa mlado je da se napije prvega mleka
1/	^ _ —.	^	A	-	^	A	A v	4T* ^ __	mm	*	«	A A %	« A	A
y
naj
mu pomaga m drži
y
bilo v maternem telesu velike gorkote (30 stopinj) va-	Včasih je kobila ali krava tako huda, da ne pusti
jeno in se tedaj lahko prehladi; a tudi starka, ki se sesati mlađemu, ki je v nevarnosti poškodovanemu biti
ob porodnih težavah zlo zdělala in spotila
y
se
lahko
Taka živina se mora s
prehlad
potem zboli za porodno vročnico, ktera ne gré
lepo
primorati, če z
ena
čisto suhe dá
jhujih bolezen
telj
Stelj
U1SIU SUUtJ I	>\J , vic* ÍA zjMíuujim Ttiujjjuv, V ww.Lt	j/vuia^ttv/ uuowavi
koncem enmalo niže stoji, kakor s sprednjim , ker to Tudi pomaga, če se starki oči zavežejo
se
pa
naj tako
se
da z zadnjim
vzdigne, v tem
lepo
Sila
noga
pa pomagač postavi mlado k vimenu
se pa mora vselej izprva poskušat
obilno in pa obstojí v tem, da se hudi živini ena sprednj
izhod mlađemu zeló pol
Ne đa bi se živini dajala kakošna živino preveč zgrejejo ali rodila zdražijo, kakor so
dra vil
;
ki
nos postavi, đa ga duha
Če
ji mlado pod
-	-, —	vse ne pomaga, i^uoj do
morajo noge tako zvezati, da brcati ne more. Včasih
tedaj
se
česenj
žefran, strupeno brinje (sabina) in druge enake privadi
kaka 2 dni velike homatije, predno se mati mlađemu
reči
iJ J áJXsl.1 au y OU upáliv
kakoršnega koli imena
Praset
se morajo tako dolgo na strani pustiti
Odvrne se pa nevarnost od stare in mlade živine, da iztreba od starke gré, sicer jih napade in včasih e ne poškoduje, da se odloči porodni
živini
celó
o	?	J	uw^ciuu 1 JLl
požre; pa tudi iztrebe ji ni treba privoščiti
ker
k prostor

dp
y
yvi vuu.	'	w v	J'vmi v j f« vwvi* ion vwu Ji UI VlVUCt L/l X V UOV'l 11 ,
čemur bi se uteg- potem še požrešnejša po mladih postane. Po sescih naj
poškodovati
starko kdo rahlo praska, đa se
in kadar leži
Vselej je treba, da je kak pameten človek ali pa- naj se praseta pristavijo najpoprej k prednjim sescem
metna dekla pri porodu pnčuj
zlasti pri taki živini, ker imajo ti večidel iz prva največ mleka
y
y
ktera brca
v
se
I pi l |JU1 UUU jjll^ujuvai, ůiaiJM	»ui	J	w
prvikrat stori, ker taka včasih na mlado pa svinja predivj
Ce bi
mlade
pokonČati hotela in se
m ga
sebi ne pusti; svinje celó mlade požreti nikakor prisiliti ne more, da bi dobrovoljno prepustila
244
sesce mladim, naj se mladi po života, starka pa okoli gobca namažejo z žganjem, brinovcem ali pivom (olom), kajti obilne skušnje učijo, da duh teh reči sprijazni starko z mladimi.
Pri ovcah je včasih treba, da se volna okoli in po vimenu postriže, da jagneta morejo lože do sescev, in sesaje ne požirajo volne.
Živina potřebuje, zlasti po težkem porodu, počitka in veči skrbi; naj ostane pri pokoji v gorkem, pa ne presoparčnem hlevu, in če je zdrava, naj se ji daje, pa malo na enkrat, tečne klaje, močnate pijace. Najmanj 8, pa tudi 14 dni naj bo brez delà.
Mlado živinče naj sesá pri materi, če bo za rejo, delj časa in sicer tako dolgo, da zobé dobi in želodec dovelj močan postane; teleta, jagneta in koze naj sesajo 6 tednov, žebeta 6 mesecev; prasci in psiči tako dolgo, dokler kaj mleka v vimenu dobivajo in jih starke se-sati pustij o.
Gospodarske skušnje.
* Da jabelka, hruške in češplje (slive) ne bodo črvive, naj se veje drevja, kadar začne cvesti, poškropijo z vodo in jesihom; v ta namen naj se 1 del jesi ha zmeša z 9 deli vode, in s škropilnico po-škropé cvetni popki. Cesarska vrtnarska družba francozka je skusila in potrdila to jesihovo vodo.
Gospodarske novice.
*	Indigo na Hrvaškem. Gosp. Devidè, tajnik hrvaške trgovske zbornice, je poskusil saditi indigo, ker je videl, da je hrvaški kraj za ta pridelek ves pripraven. S pomočjo c. kr. kupčijskega ministerstva je dobil dobrega semena te rastline iz Bombaya in Belize. Ker je gosp. Devidè přejel semena odveč, dobí ga od njega, kdor ga želi, ako ga že ni razdelil. Indigo je zeló draga modra (plava) barva; ako bi obrodila tudi pri nas ta rastlina, bil bi dobiček velik.
*	Na Goriškem se nadjajo dobre letine, ker je bolezen vinske trte znatno ponehala. Tudi svilorejci so
zadovoljni; pridelek kokonov štejejo na 300.000 funtov
do 500.000 gold, v vrednosti.
*	Tudi na Koroškem je bila letos sviloreja večidel srečna. Skrb svilorejcev — piše časnik koroške kmetijske družbe — pa se še le takrat prav začne, ko so kokoni doděláni in gospodarji ne vejo, kam bi jih prodali. (Tudi na Kranjskem je, žalibog, taka!)
*	„Slov. Gospodar" priporoča „Haloško vinarico" tako-le: „Lepe vinske Haloze so v nevarnosti znebiti se skoro domaćih gospodarjev ter tujcem pasti v oblast; treba je tedaj pomočí in ta bi po mojem mnenji bila veliko vinařsko društvo, ktero bi se menda prilično imenovalo ,,Haloška vinarica"; ta naj bi ob-sezala vse Haloze počenši od Laporja pri južni železnici tje do Vinice na Bezjačkem. Tega društva bi se moralo udeležiti kolikor največ Haloških vinogradarjev, posebno razumnejših in primožnejših, plačujočih malo letnino. Namen bi mu bil: pomoč denarna ubožnej-šim vinogradarjem, zboljšanje trsnega nasada (ker še ni primeren in ne daja prav okusne kapljice), vvedenje vzornega obdelovanja, vinotrštvo, zadolžena zemljišča reševati dolgov, kupovati vinograde ter prodajati po zmerni
ceni marljivim viničarjem tako, da bi je ti na več obrokov, p. deset, poplaćali. Tako bi se ohranilo, kar še ni v tujih rokah, ter po letih pridobila večina prodanih gornin." — Gotovo je ta nasvet resnega prevdarka
vreden.
Cena kuhinjske soli.
Po novi postavi je cena za dunajski cent kuhinjske soli taka: V Gmunden--u in Ischl-u kame-nena sol po 5 gold. 80 kr., v Ha laj n-u kuhana sol po 5 gld. 20 kr., vVilički in Bohniji kamenena sol po 5 gold. 60 kr., v Pirani in Kopru bela morska sol po 5 gold. 24 kr., v Dalmaciji bela morska sol po 4 gold. 4 kr., siva po 2 gold. 60 kr., v Trstu bela morska sol po 5 gold. 40 kr., v Voloski bela morska sol po 5 gold. 44 kr. Za prebivalce Salcbur-
Škega je ustanovljena cena (limito) halajnske
kuhane soli po 4 gold. 90 kr., — za prebivalce v
1st rij i bela morska piranska in koperska po
4 gold., tržaška po 4 gold. 26 kr., vološka po 4
gold. 20 kr., — za ribiče v Istriji in Gradu za oso-1 j e vanje rib: piranska in koperska po 2 gold. 40 kr.,
tržaška po 2 gold. 50 kr., vološka po 2 gold. 60 kr.,
za ribiče dalmatinske pa dalmatinska morska sol po 2 gold. 22 % kr.
Kmetijske kratkoeasnice.
*	Zakaj Jurčkov Jaka grah ponoči sadi? — Pavle: Povej mi vendar, sosed, zakaj sadiš ti grah ponoči? — Jaka: E, zakaj ti ne bi povedal! Poprej so zmiraj vrabci gledali, kam da seme pokládám, in pozobali so mi ga vsega. Zdaj ga sadim ponoči, da me ti štrkovci ne vidijo.
*	Kako se vreme v pratiki nar ej a. Tiskar v Komornu je pred mnogimi leti izdajal magjarsko pra-tiko, v kteri je za vsaki dan bilo vreme prerokovano. Vrokopisu, po kterem seje pratika tiskala, pa je pisatelj za 13. dan svečana pozabil začrkati vreme. Pratika se ima že tiskati, a zdaj se pogreša vreme za 13. svečana. Stavec pošlje fanta do gospoda; al ta je bil v kavarni in je kvartal. Fant stopi k njemu in mu reče, da 13. svečanu ni vreme pripisano v pratiki; v istemhipupa zgubi gospod p aga ta, ki ga je za „ultimo" napovedal ; ves razkačen zarad te zgube zarentači : ,,da bi ga strela" — — Fant misli, da strela veljá pratiki ter teče v tiskarnico in veli, da se vpiše strela. Pratika tedaj prerokuje hudo vreme 13. dan svečana tistega leta in vse se norca delà iz neumnega pratikarja. Al glejte! naključilo seje, da je tisto zimo res 13. svečana zeló grmélo in od tistihmal bi glavo zastavili kmetje okolice komornske, da je ta pratikar pravi vre-mensk prerok.
Slovatvene stvari.
Predlog Matici slovenskej
na blagohotni prevdarek.
Podpisani stavi sledeči predlog: „Naj blago voli Matica slovenska zaklučiti, da se ima razpisati proglas, v kterem naj se pozo-vejo slovenski rodo lj ubi na nabiranje narod-negaliterarnega blaga, v ktero spadajo: 1. narodne pesmi, 2. narodne pripovedke3. narodni pregovori, 4. narodni običaji, vraže, vganjke, igre in plesi, 5. osebni in topografični imenik.
Kar se tiče národnih pesmi, imamo dvoje iz-danj, naime Koritkovo in St. Vrazovo, oboje
od 1839. leta. Od tistega časa posebnega izdanja ni
bilo več. Mnogo se je pa med tem narodnih pesmi po raznih slovenskih knjigah in časopisih ponatisnilo, na pr.
v kranjskej „Cbelici", v „Glasniku", „Koledarčku" itd. Veliko jih pa še leží v rokopisih. Tukaj napomenim
245
samo St. Vrazovo literarno zapuščino, in boje zeló priobcilo. Pa tuđi v tej zadevi nam je celokupnosti bogato zbirko, ktero gosp. Matija Majar hrani
treba.
kakor sem osebno od njega izvedel, že za natis nare-jeno ima. Pa tudi o tem ni dvomiti, da še marsikter
Vraže se vganjajo posebno na badnjak, o Jur-
jevem
>
o krešu
>
na
I va nje
7
okoli bolanih ljudi in ži-
vine
7
kadar jej je, kakor narod pravi, „narejeno
«
>
ka-
drug naših rodoljubov hrani zbirko ali zbirčico raznih narodnih pesmi. In vse to že nabrano narodno blago dar otroci uroke dobijo, ali kadar je dete po kakej starej naj si Matica slovenska priskrbi, in vsotno izdanje naših narodnih pesmi v svoje roke vzame. Razun že nabranih	Narodne igre bi se dale najlaglje pri pastirjih
babi
7>
obrano" itd.
narodnih pesmi jih pa še gotovo mnogo nezapisanih opazovati
7
kteri
7
v našem narodu živi, in te je treba kakor hitro mogoče
posebno kadar jih je
več skupaj, na
zapisati, in tako pogube rešiti, kajti neovrgljiva prikazen ob letu se razne igre igravajo. Ravno tako
paši vsikaj vganjajo. Pa tudi pri druzih priložnostih
plesi
Je
s
7
da so se národně pesmi v našem narodu posebno samo kaj se gledé teh bo težko še kaj narodnega našlo.
ta oddelek narodnega literarnega blaga bi se dale
od tistega časa sem pozgubljevati začele, od kar je nase
slovstvo jelo našemu narodu umetno stvorjene pesmi	morebiti vmestiti tudi tiste stvari, ki se na narodni
podajati.	koledar odnašajo. Ker se javalne bo obilno gradiva
Pa če smo že gledé narodnih pesmi dosta na sla-	za narodni koledar nabrati dalo, nisem za-nj posebnega
bem, smo gledé narodnih pripovedek še na sla-	oddelka předložil. Veliko je danov čez leto, za ktere
bejem. Posebnega izdanja nimamo do zdaj še nikakega.	v raznih krajih razna včasi kaj posebna imena imajo.
Le po časopisih (poimence v „Novicah", nekdanjem	Tudi te drobtinice so vredne, da se poberejo, Bog vé,
▼ T i %/ i, •	t	• §	/ „ \	\	i • ^	IJ	■ 1 •	i	•	• # t i t w r	rn i •	w •	i	v	•	/ i	% m	• %
77
Veđežu"
dan zagledale.
m ..Glasniku") so sèm ter tjè nektere beli
In
V
se
kaj
za
njimi
tiči.
Tudi način lečenja (zdravljanja)
M. Va lj avec je pokazal, ljudi in živine in opis narodnih nošenj bi se morebiti v
kako in s kolikim vspehom se dá na tem polji pri nas ta oddelek postaviti dal, kakor tudi razne po Sloven-
ne
poberkvati, ampak žeti. Samo dobre volje je skem navadne mere in vage
treba. Nabiratelje naših narodnih pripovedek bi jaz pa
posebno na one pripovedke pozorne sledečih predmetih govoré: o
mori in torkli, o hudiču, vragu, zlodju, besu in šmentu
naredil, ktere kurentu, o volkodlaku,
v
o
)
o škratu in
škopniku, o
krsniku, o tatarmanu
7
o mor-
skih deklicah in povodnjem možu, o divjem lovcu, o ajdih in poganih, o rojenicah ali sojenicah, o belih ženah,
o šimbiljah prorokiljah, o prêhti-babi, o copernicah, o crni školi in črnem dijaku,
Od celo velike važnosti bi bil imenik vseh slovenskih osebnih in topičnih (krajnih) imen. Tak imenik bi mogel slovenski narodovnik imeno-
bi moral razun imen vseh Sloven-koliko oseb nosi eno isto ime, in v kterem kraji se nahajajo. Pa tudi hišna imena bi se imela vvrstiti, ki niso manje važna od osebnih. Radi
vati, kajti obsegati cev, tudi brojeve,
rokavnikih, o strahovih, o zmaju
copernikih in enote bi se moral za sestavljenje narodovnika poseben o vedežih, o obrazec (formular) izdati. Poleg tega bi naš narodovnik
sadržavati imel vsa topična imena, naime imena sloven-
lintvernu, modrosu,
ozu
jari

vj ouauuviiij \j zjiAicijiÀ j im« y viuu j tiivui vow^ oaui^avaw iiu^i v oc* tujjiKuc* luicua; uaiuuu iiucua oiu v xjlX
beli pisani in gromski kači, o zakletih gra- skih mest, trgov, vasi, občin, okolic, pokrajin, cerkev
denarji cvetó, o pesjanih ali peso-
dovih in zagreznjenih zakladih, o vkamenelih ljudéh, kapel in križev, gradov in razvalin, jezer, rek, potokov kako, kje in kdaj glavcih, ognju, o
7 7
o zverinskej vojski in tičjej svatbi
o
vodi
studencev in močvirjev, imena planin, gor, hribov, gn-
ín
čev in bregov, imena ravnin
dolin
sotesk, klancev
solncu in mesecu, o smrti in kugi
palčnikih, o razbojnikih
KJ T \J v4X iU	VjVj Y 111 KJ 1 Vj^VJ Y y lUiV/U» 1 CO Y Hl 11 y UUiiU y OVtUOri; aiallljU V y
o steklenej jarkov in jam, cest, potov in mostov, imena njiv, trav-
nikov in pašnikov, Vinogradov in goric
lesov
host
m
gori, o orjaših in štrceljnih ali
o vetrovih, o kralj Matjažu, o turških in Črnih vojskah, gajev itd. itd. Pa ne samo imena tistih topografičnih
BHHHI I^B^HfeM H HflIH IMIHHH^^^^H HHl wt I HH
kako sta bojé svoje dni Bog in sv. Peter po svetu ho-
k r aj e v
ki se danes na slovenskih tleh nahajajo
ttUl\V WVM KJ vyj V^ w T Vj V UUI JL^ O	* WWV* A	w T	"V	A* JL M)J \J 1 y ui WV V4W11VU UW WiV T VUU4XÍU XIM. vil liUlUUlj C% J V/ y KJ JL O
dila itd. Tudi o sv. Lorenců in o s v. Jakobu se mar-	morala v narodovnik vzeti, ampak tudi tista, ki zdaj sičesa pripoveduje; kje se nahajajo grm ade in kaj narod na magjarskih, nemških in italijanskih tleh stojé o njih pripoveduje? s čim se poedini kraji dražijo
ktere naš narod pa svoja posebna imena ima. Za slo-Ribničani na Kranjskem, Lemberžani in Varžejani vensko korenoslovje bi bil tak imenik neprecenljivo
na Štajarskem itd.
sredstvo za ustanovljenje korenik našega jezika, zakaj
Tudi narodnih pregovorov posebnega izdanja nikjer se niso korenike tako čiste, tako neoskrunjene nimamo. Sèm ter tjè jih je pa že precejšnje število po- ohranile, kakor ravno v osebnih in topičnih imenih. In
natisnjenih. Narodni pregovori se sicer ne dajo tako gledé na to bi bilo jako ugodno, kaj bi se pri imenih
nabirati, kakor pesmi in pripovedke, m v razgovoru more ,tù pa tam eden vjeti.
renjem pa
morem to izreči, da ima
slučajno se nepoznatnih korenik, kratek opis dotičnega predmeta trdim uve- pridodah Tudi za našo narodno statistiko bi bil naš na-
marsikter naših ro-
rodovnik naj čistěji vir, iz kterega bi se marsičesa
zaje-
doljubov — ta po deset, oni po sto in vec narodnih mati dalo. Najlaglje bi se dal slovensk narodovnik se-pregovorov zapisanih. Da! mogel bi enega imenovati,
staviti na temelju imenikov, ki bi se po poedinih župah
ki mi je že pred desetimi leti povedal, da ima preko (farah) naredili. In v tem obziru se nam je obrniti do osem sto narodnih pregovorov zapisanih. In ta njih naše rodoljubne đuhovščine, ki je tako vneta za vsak na-
daljnega nabiranja med tem gotovo ni zanemaril.
Med
predek našega naroda. Brez njene pripomoči do oseb-
narodne pregovore bi se morali tudi tako zvani gospo- nega imenika ne bi nikako mogli priti, ker ona vodi darstveni pregovori (bauernregeln) in sicer v posebnem zapisnike o gibanju ljudstva. Ce imamo v vsaki slo-
oddelku vvrstiti.
venski župi (fari)
enega
7
ki bi se hotel sestavljenja
Izmed narodnih običajev je včasi težko razlo- osebnega in topičnega imenika lotiti, je vspeh zagotov-
čiti, kteri so prvobitni časa
slovenski, kteri
pa tuji
7
v teku
ljen!
nam prineseni
7
in se
Sicer bi nam tudi zemljiščine knjige utegnile se-
po vsem zbranem gra- štavljenje topičnega imenika znatno olajšati; al
V
ce
mislimo, da je uradništvo sploh našim narodnim pod-
divu bo se dalo domače zrno od tujega osata vsako
sebi razločiti. Posebnega priporočila zaslužujejo običaji,	vzetjem protivno, da nam bi bilo od Poncija do Pilata
so v navadi pri porodu, pri snubenji, pri ženitvanji,	dozvoljenja iskati in prositi, je bolje, da jim ne delamo
pri mrličih, pri pogrebu, pri sedminah, pri furežih ali	napotka; in potem bi zemljiščine knjige moral trdi filo-
kolinah, pri kupčiji na semnjih in pri tem enakih pri-	log pregledati, zakaj v njem so slovenska topična imena
ložnostih. Narodnih obiČajev se je do zdaj samo neko-	skozi in skozi napačno zapisana, trdega slovenskega
liko ženitvanjskih in pogrebnih tù pa tam po časopisih	filologa pa ni povsod tam najti, kjer se zemljiščina
246
knjiga hraneva. Idi tedaj na neposredni vir, to je, na-birajmo imena iz ust samega naroda.
Moje osebno prepričanje je to, da se nabiranje
vsega narodnega literarnega blaga, kakor sem ga tukaj razložil, more le pod pokroviteljstvom in po napotku Matice slovenske izposlovati. Sile poedinca,^ pa da so še tolike, tolike peze zmagati ne morejo. Ze gromada tolikega gradiva mora poedinca potlačiti. In zato je vsako po poedincu nabrano in izdano delo polutansko.
Za nabiranje naj bi se odredil najmanje rok od enega leta, na pr. leto 1869. in sicer zato, ker se, kakor sem že v svojem prvem listu napomenil, neke stvari le ob posebnih letnih časih, ob stanovitih gospodarstvenih opravkih, hišnih pripetkih, božjih potih itd. nabrati morejo. Tako se narodne pesmi popevajo najraje ob žetvi in metvi, na teriščih in periščih, na paši, pri kožuhanji, v berbi in pri enakih opravkih. Pripovedke pripovedujejo se, kakor vsak vé, najraje ob dolgih zimskih ve-čerih, kadar kolovrati brné itd.
V narodnem literarnem blagi leži sto- in tisočletna tradicija našega naroda, ki se nikoli pretrgala ni. In kdor hoče preteklost našega naroda do korena razvi-diti, ta mora premozgati vso njegovo ustmeno tradicijo, ki jo je v tolikem izobilju od zaroda do nas danas živih ohranil.
O vrednosti in važnosti narodnega literarnega blaga govoriti, bilo bi od več, kajti narodno literarno blago je za nas ravno tolike važnosti, kolikoršne slovenski slovar, ki se ravnokar za natis vreduje. Filozof bo našel v našem narodnem literarnem blagu nazore našega naroda o bitju, o življenju, o vesvoljnosti, o věčnosti, o neu-mrjočnosti itd. Psiholog bo zasledoval po njem značaj , način mišljenja in dušne zmožnosti našega naroda. Historikar bo našel marsiktero crtico, ktera se ne
dobi v nobenem arkivu, posebno gledé na našo kulturno historijo in mitologijo. Filolog bo tudi našel marsičesa zanimivega, marsiktero še ne poznáno besedo , al že poznáno v drugej morebiti pravilnejej in prvobitnejej obliki, zabilježiti si bo mogel marsiktero lepo frazo, in čudil se bo lahkoti, s ktero naš narod sintakso rabi. Naš pismen slog se zato tako neukretno giblje, ker smo še vse premalo narodno sintakso proučili. Jurist bo v našem narodnem literarnem blagu našel marsiktero zrnce, ki mu bo razjasnilo nazore našega naroda o pravnih zadevah, in ta zrnca bodo kdaj zaželjeni poddatki za ustanovljenje slovanskega prava! Pa tudi kar se v ožem smislu slovstvene vrednosti našega narodnega literarnega blaga tiče, ki jo imata kritikar in estetikar tehtati, mislim, da je v njem veče peze, nego li v marsikterem efemernem umetnem proizvodu. Umetno literarno blago se mora preživeti in ostareti, narodno nikdar, da! čem stareje je, tem vredneje je. Sploh bi pa djal, da mi danas vse važnosti in vrednosti našega narodnega literarnega blaga dostojno oceniti še nismo v stanu, in da bo dostojna ocemba njega našim zanamcem v nalogo pasti morala.
Mi danes živeči izpolnimo že s tem do vrha svojo dolžnost, če to blago na kup in pod streho znosimo, da konec za vselej ne vzame pod nevihtami današnjih burnih časov.
„Posito sed non concesso", da našemu narodu ni so-jeno kot narodna oseba živeti, nego da ga bo ne mara osoda polabskih bratov dostigla, ter da bodo čez-nj valovi germanskega in romanskega morja plahutnili za-greznuvši ga v večno pozabljivost ; — za ta slučaj bodemo vsaj v nabraném našem narodnem literarnem blagu spomin svoj zapustili, ki bo živo pričal, kakovi smo bili, kako smo mislili, kje in kako živeli.
H koncu pa še nekaj. Narodni pregovor pravi: „zastonj se še mački ne brezajo." Za dober vspeh na-
biranja našega narodnega literarnega blaga je porok denarna nagrada, ki se bo imela nabirateljem obe-tati in plačati. Kdor hoče svoj trud Matici darovati, bilo bi mu na slavo in na čast! Al taka poklomba se od vseh pričakovati ne sme in ne more. In zato naj bi se v proglasu Matičinem nagrada ustanovila, in sicer za pisano pólo, ker bo vredba vsega gradiva mnoga časa zahtevala, in je tedaj natis še daleč v zelenej gori. Pa naj se pri ustanovitvi denarne nagrade ne škrta preveč, Če nam resno do po volj nega vspeha stoji. Ker za nabiranje narodnega literarnega blaga ni treba ne visoke učenosti ne spisateljskih sposobnosti, zato se je mnogo nadtecateljev nadjati, če ne bo nagrada preveč škrtna. Marsikteremu dijaku siromaku ali učitelju na deželi bodeta na tak način groš ali dva v žep padla.
Ker pa utegne gromada vsega gradiva po mojem dozdevnem proračunu tolika biti, da leten Matičin dohodek ne bi nagrade za-njo zmagati mogel, hočem, ako se bode ta moj predlog „in thesi" sprejel, poseben predlog gledé pokritja potrebnih stroškov predložiti.
V	to ime Bog pomozi !
V	Zagrebu.	Ferdo Kočevar.
Narodne stvari.
Prvi slovenski tabor.
Pri zadnjem naznanilu iz Haloz je bilo povedano, da bo 1. slovenski tabor (meeting) v Ljutomeru, samo ako ga vlada do voli. Naznanjam danes, da ga je vlada dovolila in da bo, ako Bog dade in sreča junaška, nas narod pri nas 9. avgusta popoldan prvikrat pod milim nebom politiški meetingoval. Namen tega tabora je, da
se gola in suha teorija, skrita pod 19. §§. državnih osnovalnih postav, od vseh strani posveti in da visoka vlada in naši slovenski državni poslanci izvejo na tanko in na drobno, kako si naš narod ob bregovih Mure in Drave djansko izpeljavo narodne ravnopravnosti misli
in predstavlja.
Dragi rojaki! gotovo je to važen moment v življenji našega naroda, kajti on stopi s tem djanjem iz čitalni-škega radovanja in rajanja prvikrat samostalno na politiško polje. Pridite toraj iz vseh krajev Slovenije nas ta dan obilno obiskat, da bote na svoje oči videli, kakošna bo ta naša prva poskušnja v politiškem meetin-govanji.
V Ljutomeru 25. julija 1868.
Dr. V. Zarnik.
Horaatije tržaške.
Znane so bralcem našim žalostné dogodbe, ki so se zacele 10. dne t. m. Potihnil je očitni plamen, al pod žrjavico še tli ogenj. Mestni zbor je izdal skor vsak dan kak razglas, da bi meščane pomiril ; poslal
je celó deputacijo na Dunaj s pismom, v kterem od ministra notranjih oprav zahteva sledeče : 1. da se oštro preišče, kako se je (10. in 13. dne t. m.) policija obnašala; 2. da se imenujejo za vodstvo javnih uradov domače (laške, se ve da!) osebe, ki jih imajo ljudje radi, ali pa take tuje, ki so nepristranske in imajo sploh potrebne lastnosti; 3. minister naj bi pripomogel, da se okolični batalijon pravilno razpusti; 4. policija v mestu naj bi se izročila municipiju samemu; 5. da municipi sme napraviti posebno mestno stražo; 6. dokler ni ta mestna straža napravljena, naj bi skr-beli za javno varnost za to odbrani meščani; 7. voja-ščina naj še na dalje patroluje; 8. dosedanja vojaška
in civilna policijska straža naj se odpravi.
Okoličani se možato dr
Na Obcini so se zbrali Slovencem, ki so klicali „živila Avstrija!" „živio cesar!
i«
vsi župani in delegati okolice tržaške (39 vseh skup), se potikuje izdajstvo, sovraštvo do vlade itd.!!
Zbor zagotovlja in potrjuj
7
da v
eJ
kol
ni
bilo
ni pretepo
laži, ki jih trosita „
zahteva, da morata
tožil, ker hujskata
ni razžalitev; protestuje zoper
freie Presse"
Cittadino" in „Neue
vse preklicati, kar sta pisala,
če
7
7
da ju bode zbor in laške ljudi v
hvalijo, da niso oni mirú nikjer motili, in jim pnporo
tako nevarnem času ; slednj
in dražita slovenske
lc okoličane
Tako po Slovanih udriha vsak nemškutar in vsak lahón, kakor da bi pankrti bili v Avstriji. Oni na Primorskem morali bi celó molčati, ako bi jih
kakor kaže to zemljovid ki je lani v Milani přišel na svitlo pod naslovom „Carta delť Italia con le nuove divisione. 1867. Milano, presso
„mati Italija" požreti hotela,

7
1' editore Antonio Vallardi", in ki Trst in okolico nje-
7
naj bi ga tudi v prihodnje ne kalili; mešcanom govo, celo Istrijo in velik del kranjske dežele do
pa tako-le govori
V
Meščani! Tudi Vas zagotavljamo, Postojne in 3 okraje goriške, pa tudi laške Tirole
da ne pripisujemo Vam skaljenega miru; našega med-sebnega prijateljstva i vzájemnosti zadnje žalostné do-
Nas
da
kar naravnost imenuje „italijansko zemljo !"
i „
godbe ne razderó; mi potrebujemo Vas i Vi nas. veže stoletna prijateljska vez, močna i trdna dovolj
Evo sad tistega
77
semena, ki ga je pod Metternihom
7
ne pretrgaj
hudobni naklepi. Ne bojte se obiskovati
okolice porok smo Vam, da se nič žalega ne stori no- Koroškem slovensko
y 1	^ ft	1	• I	•	W	1 •	li	vr w *	T^	t	•
z^asejala avstrijska politika: „divide et impera!" Na Ceskem je nemščina brzdala cesko narodnost, v Galiciji poljska rusinsko, na Kranjskem, Stajarskem in
nemščina
in na Primorskem la-
benemu, kdor ne draži i ne podpihuj
7
našega ljudstva, ščina. Po vseh teh deželah se je zatirala v šolah Bogom!" Sklenil je dalje zbor okoličanskih veljakov uradnijah in javnem življenji ena narodnost in po na-
na Obcini te-le točke: Mestnemu starešinstvu se podá ročji nosila druga in to še tista, ki nima naroda v
ua V^UUlLll tc-io t UUttV. ^^«wuv/^.«. ^--------------. — r ~--------------w	;	i
pismo, v kterem bodo razložene želje okoličanov in se	deželi. Absolutizemje tlačil pravico narodovo
zavrnejo laži in kar se jim po nedolžnem podtika	1 ' * Okolični batalijon naj ne opravlja več ponoćne straže
;
na
v mestu, ker to ne spada v njegove
dolžnosti
Pred- čudijo zdaj
mestni kraji (contrade suburbane) naj bi se deli v po- vsi Nemci
licijskih zadevah pod magistrat; cesarska policij
da je v jnekterih deželah, kakor na Českem skem, Stajarskem in Koroškem do tega prišlo
t
Kranj da se
Nemci, da Kranjci
Lahi
7
\x\J iggci L/iioiv , ua ag
Stajarci in Korošci niso
» W*. i.1	XJUJLU pa, UU JL IIIUUIUI UiOU VOl JUJCftUl, IU VAC*
v vseh krajih je bil vsak, ki je zahteval narodu nje-bi stražo ondot in gove pravice, proglašen in tudi v policijske protokole
n r* Pi r% Ir a f ii Uma U i ti n/\nnATTi 1 ArvU I IT' J	n/\	-T «r« st C 1
da Primorci niso vsi Lahi
da
se
tod
dpravila, ter prevzelo naj
po vsi okolici okolično krdelo proti primerni pl
&	^	i	^ ^ • •	I
naj
Oba
začrtan kot
;
iau ivu u „u.itia> iju ^lugvvuoii ; nuui oc ill uuoii
za Nemca ali Laha, brez milosti bil ie „sovražnik vladi!"
Tako je Avstrija z napetimi jambori jadrala z nem-
, da ne pride nikoli sodni dan.
Bog pravični je nad nami!
ultra
ta poslednja nasveta, v skupš sta obveljala enoglasno
tehtno prevdarj
rogovilež"! Kdor se ni nosi!
7
Poslanci mesta tržaškega bili so že na Dunaj
Vsi
dunajski časniki zagotavljajo, da minister Giskra jih ni sprejel tako, kakor so pričakovali, mislé, da bode ^amen '
rekel
lostno bi bilo to, da bi vlada dunajska ne vedela
ščino in laščino
Al zmotila se
7
mislé
Je
kaj ti
vsemu
kar laška stranka zahteva. Jako ža- Zdaj je zadnji čas, da se otrese pogubivne politike.
kaj
lUSlUU UI UUU LV , tlrt Ui	'	vvmj	w^..	T KsLM^m UV ^«nu, «wuum c
je jedro vseh dogodeb tržaških, in da bi verjela takim in zaJitevajo „vsacemu svoje." Oni so siti razpora
% " .i	i i____ i -____:___u: \:„4- Y> r\ c%	T in TT CC	rwin 11 a ^tÎ n r) a on mn oAinln m	/1a ^ a m	/]	%% i
Narodi, toliko zatirani a vendar ne zatrti, zbudili so se
ki
časnikom rega
>
kakor je magjarski list „Pest
Lloyd

ga je vlada sama sejala s
tem, da je previdijo, da
;
ni sram, da
ćrti mirne in Avstriji zveste Slovence rodu gospodovati.
Oni
okolice tržaške, „Italianissime" pa objema kot
njive «.ugciijv/ • » M.4JUV jv,	• ------— •—
izvedó, kaj piše dopisnik iz Trsta v ogerski vlad
gelj
u
„ljubez
Važno je, da Slovenci okolice tržaške
narod dala po na-pretveza „omike".
po kteri je narodom materni jezik jemala, ni pošteno djanje,
------—-------* J—•	rv
ker narod po celoti svoji se dá omikati
v
list, ki tako-le zacenja psovke
svoje: „Naši kmetj
sku
saj o
nam
svojem jeziku, in da bo že sam in tudi rad segel po učenju druzih jezikov, ko bo videl, da mu ti koristijo
ljenje greniti kar le morejo. Očitno raz- in da zavoljo tujšcine škode ne trpi národni jezik.
glašajo, da vsak Tržaćan, ako se prikaže v kampanijo,
Kadar pa narod v državi svoji vse pravice vživa,
naj bo pripravljen na tak sprejem, kakor so nedavno ki mu pred Bogom in svetom gredó Ljub lj anč
;
sprejeli „dobri kmetje" okolice ljub- samega sebe, dobi zaupanje do lastne
ta daj
se čuti
moči, se po-
Res
prav prisrčno je to! Sred mirnih časov naša s svojim blagom, postane samostojin in ni več
ljanske
de vije
mesto v obsedni stan in to samo zato, ker mu hudo delstvo
XIUO j |Jici y jk/i. 101 vyuv jv tv •	vvt uli**	vwwv ?	w w T J
truma slovenskih kmetov naše bogato glavno podlaga tujčevi peti
pripisuje, da Lahi in Nemci v njem prebivajo, a ne Slovani, in sili naše uboge bogate meščane, da se
;
z eno besedo, on postane v deželi, kteremu drug národ ni \eč gospodar to, kar je sosed sosedu.
7
faktor ampak
In to mora tudi na Primorskem biti. Vlada
v sedanji vróčini zadušijo v mestu, ker si ne upajo sto- mora vse zapreke odstraniti Slovencem, da pridejo do pinje storiti na deželo, ako jih ne spremijo vojaki do vseh svojih pravíc na svoji zemlji, da se Lah ne
sv. Jernej
sv.
Andrej
ali
na
drug
1/ ViUV/JU) M f • JLXL1VI4 VJtl MiJll. UU Ui Ugu krâj ^ aaiixui XI
žačanje radi zahajajo zarad veselja. Pri strašni sedanj
kamor Tr- misli gospoda njihovega in da se predrznemu Turincu
strga
77
nuova carta delť Italija!" Ako vlada še
dalje
vročini je tedaj srditost meščanov proti okoličanom silna grli italijanstvo in to tem veča, ker celó vladni Časniki pišejo
da
so
ment, pa odbacnila
podpíralo
bo
centrifugalni ele-
bode od sebe zvesti narod slovenski
?,naši dobri kmetj
čedalj
bolj
dminis t
v tacih okoliščinah naša gosposk ci ja vredna, ne rečem druzega kot to „difficile est sa-
CVOAJLirVl ^/lotšju , via OU -.«■w.a.v, — w----~ ~ ~ ~	« »
azkačeni. Koliko ie ki je bil zmiraj steber edini Avstriji!
.	Kakor	" —
;
tyrarn non scribere" (to je, „ da ne bi grenkih povedal.")
skanj
težko se človek zdržuj In take laži. tako huj
7
si bode „mati Avstrija" postljala, tako bode ležala! Ce tudi žalostna zgodovina kaže, da zginej o na-
dr-
rodi na svetu, kaže
še
večkrat, da se pred zginej o
. o------ r .-----* /	w^v
si upa ogerski vladni časnik po svetu raznašati
žave, zato naj gledajo možje, ki imajo državno krmilo v rokah, da škode ne trpi Avstrija!
prav nasproti dunajskému vladnemu listu „Wien. Abend post", kteri brez ovinkov hvali poštenje kmetov v okolici tržaški. Celó malo drugače kakor „Pest. Lloyd" pa
ki jo je tržaški mestni odbor
tudi ona blodi o ..pansla-
Dopisi.
se
tudi
d
7
posla! ministru dr. Giskri
7
77
vizmu
iiKuiu in „tvici its.au/jLiiu. , ivatvur Klik ui llij
slišal klicev „Eviva Garibaldi!" „eviva Italia
klerikalizmu", kakor da bi nihče ne bil
itd

m
Iz Ljutomera 26. julija. (Slovenskim dijakom.)
Lepa je priložnost slovenskim dijakom v predstojećih vakancah zopet za svoj mili narod kaj storiti. Čitalnice
naj bodo njih zbirališča, polje njihovega delovanja pa
248
naš
nauka zeló potreben prost
đ. Čitalnica
murvo
tornerska željno pričakuje teh milih gostov in se za
zivi;
in svilorejo misliti, ktera toliko milij zlasti ker pri nas murve tako lepo rastej
ljudi videl
trdno nadjá, da jo bodo posebno iz ljutomerskega, gor- sem pred kratkim triletne murbice, ki so že letos za
nj eradgonskega
muškega okraja pri svojem prihodu pol četrt čevljev izrastle
Lani
na s voj dom precej p
začeli nekteri vnanji
h domorodnih srcih
Čitalniški odb
bode ta poziv v našel.
Iz Ptuja. (Vabilo.)
nega sklepa skupščine vsi prečastiti društveniki v občni zbor na dan
obilno obiskali in da gospodje v naši okolici iskati premoga, koji je zares
lep in drag; samo da do zdaj še niso mogli priti do
d
Po
pravil
i
vsled dotič
i	^ i	v	j	--O
stanovitne žilje. Ce Bog dá in sreča, da dobij
dne 14. maja t. 1. se skličuj ej o
av-
pravo
in stanovitno Jego, potlej bi še marsikter goldiňar došel
i prav škoda,
v nas
kraj
Tudi železne rude se v našem kraj
gust
t
ob 10. uri dopoldne, da se posvetujemo
dosti nahaja, zraven pa tudi hoste za da je
naša
glj
domaća železná obrtnija vsled nam neugod
o premembi čitalničinih pravil. Zvečer je velika beseda nih pogodeb z vnanjimi državami čisto v nič prišla čitalnici. Dijakom i bogoslovcem je vstop v čitalnico
v
Ne
Kar
brez plačila dovolj
Čitalnica
v
Ptuj
dne 22. julij
1868
Gradcu julija meseca
*
Ravnatelj
vem, kamo pridemo v takih nemilih okolnostih se tiče o b č i n s k i h naših zadev, imamo že več let spo
štovanega in skušenega (že v tretje voljenega) župana
Ker so
Brvar-ja. Prav občna želj
je
)
da bi
pre
nase zupa
nije se po vsem brez obotavljenja poprijemale jim
padajočih poslov. Če bi se naše slovenske župa
važen faktor vsemu narodnemu življenju, Slovenci pa
milo pogrešamo svojim potřebám ugodnih šol, zato so nije z združeno močjo in krepko poprijele vseh, Uaiu sklenili slovenski dijaki graškega vseučilišča pred svojim vsled novih (če tudi ne po vsem ugodnih) postav danih
nam
odhodom iz Gradca, da dvignejo svoj
m
podaj
auučv , u<* vivi^u^jv/ o v vj	iu pvuc.jy pTclVlC , vcuuai ui oo učvoa est v ai ui'ugaue uuruiitt. J\
naj dá Slovencem prvič narodne sloven- temu pa je tudi potreba, da se osnujejo občine dosti
vendar
vladi
se naša stvar drugače obrnila
v mm prošnjo, naj ua.	»
ske niže in srednje šole, drugič, naj napravi slovensko
lik
)
da
pravniško akademijo v Ljubljani na domačej
mlj
moc dobiti v njih duševnih in materi
?
in
jalnih moči in sredstev za vzdrževanje in krepk
za-
tretjič naj se dopolni vseučilišče v Zagrebu. Te šolske stopanje svoje. Tudi pri nas bi bilo močno želeti takega počitnice se snide tedaj v Ljubljani zbor vseh slovenskih primernega združenja, ker dve občini, vsaka okoli tisoč
dijakov po avstrij skin umv^i UO.LX iu uuuuuuiauy v o^u uuo, u
gimnazij. Zbor bode natanjčnejše razpravljal o tej za- posebej
univerzah in odhodnikov vseh
duš
bi gotovo lože se združeni oskrbovali, kot vsaka
devi in potlej vladi podal prošnjo
zastran omenjenega predmet
y
nam
pol
Vas. slovenske di
Ne smem pozabiti tudi še omeniti našega
naj
častivrednega, za^dušni prid svojih faranov skrbno vne-tega
pnika S ust
ki so nam farno cerkev v
A^lJC U Cl O ti dli ULUdUJCUCga ^iguuiVfc«. ' MU, oiv » vuouu	ziu^um» w u o « - a , rvi ou u. a 1X1 ldlUU VCI IVO V V
jake pa pozivljamo, da se zberete v kolikor mogoče malo letih tako čedno okincali in s potrebno opravo
obilném številu; posebno se nadjamo, da se naša mladež
^	----mm ^ . m	lit	■ w
in
oskrbeli
y
da
z dunajskega vseučilišča, o^^ gorečih src za domačo reč, vsa pridruži našemu pra- Potreba nam je še dobro vbranih
ki štej
toliko bistrih
Je
selj
njo stopiti; zraven pa tudi v
poddružni kapeli nova oltarja omislili in
J°
ljšali
porju
da
vzajemno in
gi
izrečemo svoje želje liko so si že za to prizadevali
trdi
J
cas
lepih zvonov, in ve-taka naprava bo brž in bo treba neko-
in pravične tirjatve. Zborovalo se bode avgusta me- ko ne prehuda za sedanj seca tega leta, dan pa se naznani v kratkem času po liko počakati kaj boljega. Rad bi še kaj omenil o
pisih
slovenskih
Iz Motnika. A. P. — Sprejmite drage
tudi iz našega kraja nektere vrstice. Preg „Kdor druzega govoriti ne vé,
4

Novice" bo draS°
in drugih naših duševnih potrebah, pa to drug
k A rltin nnA
pot, če
pravi
Iz Motnika
(j<
zahvala Častitemu
V
Novici
on vreme hvali ali toži", nemu dopisniku iz Londona.) Častiti gospod ! Dolžnost
, da Vam v imenu Glavatičeve rodbine izrečem
al vendar je resnica, da takega nerodnega vremena ni mivJe
kadar si bodi kot letos. Ze skor mesec dni pri nas ni
skor dneva brez dežja,, ru oiw^uj Strneno žito, ki je sprvega lepo kazalo, je zdaj rijasto in drobno ; pri krompirji se je že prikazala bolezen ;
ki
koduje poljskim pridelkom
sreno zahvalo za Vašo veliko skrb, trud in stroške, ki ste jih imeli pri iskanji Glavatičevega imena in oporoke. Le škoda, da je tolik trud bil zastonj, ker res čudno
Je>
da
ni
nikj
nic zapisano o njem
j
kakor tudi to, da
prOSO ill IVUi UZjO. LLKALKJ UKJlJ *-> l\í»ůCia j OVjUCd i
kosilo, al težko so ga spravljali ; tudi sadj ne bo veliko, da bi Bog dal, da bi
koruza malo bolje kazeta
sena
je precej na-razun jabelk, a kaj dobro
storila. Pri nas sicer tožijo, da je tesen svet in pre-
tukaj ' se obranilo ni nobeno pismo , ki bi kaj o tem razjasnevalo. Zdaj ni druzega pomočka več kot tega,
V
se
če bi
se
dalo
kako staro pismo dobiti
ki oi
o
da
v starih
malo prostora; vendar še leži veliko
mlj
brez
sebne koristi. Ce bi se po prostorih in mejah
ki
po
stvari kaj določilo. **) Znabiti, pisnikih v Mekinjah še kaj sledů o tej stvari
so
bi bila stvar gotova
bili
J «VUU ^ „V,J OV.CiU,
Vi s svojo marljivo s tj
adnih
ce

obraščeni s trnjem m grmovjem,	on^nu m na-
mesti njega nasadilo sadno in murbovo drevje, kmalu bi bil velik dobiček. In saj tudi drugod tako ravnajo.
bi pri nas tudi polje umno obdelovali in gnojili,
.li ili lli^JCVll , I\1 O KJ	.	U	^ '	U	----J ---J O
le-tó strebilo in na- tovo kaj našli- Vi pa ste s tem djansko kazali, da Vam
je tudi
v
dalj
deželi mar za blagor domače dežele
In
V
ce
Sprejmite toraj srčno zahvalo, in sladka zavest domo ljubne svoje skrbljivosti naj Vam povrne trud, ki ste
>
tudi
kakor drugod skušeni in umni kmetovalci delaj bi na malem prostoru precej več přidělali. Kar je že leznica narejena in je velika cesta prazna kraj precej slabej
ga imeli
£cn iLUQii j kajti * i otc o iui ni, rvai qu UlOZi V í*a Ut3 U
bilo dalo storiti. Zraven naj bo pa tudi častiti ma go
v ^	M^m^w j	w w	jy V/ ▼ A ta W	V A, Vf V4 J	Al A
ste storili, kar se brez Vas ne

od
prej
tudi
kajti marsikter zaslužek
naš
podoma dr
Bleivt
in
Murniku za njuno pre
prijazno pripomoć v tej stvari izrečena srčna zahvala
ginil dala i šala
Pred nekaj leti je kupčija z lesom in diljami ekaj zaslužka; kake tri leta sem pa je čisto ope
)
daj se sopet
ekaj
buj
j
pa jelovega lesa že
Ambrus 24. julij
so sicer že povedale ne
Poslednje „N
močno manjka in v kratkem ga skor za domače potrebe ne bo. Res bo treba misliti, od kod se bo dobil denar, ker davki so že zdaj presilni, a rastejo še vedno! Jez mislim, da ne bo lahkomišleno, če bi tudi začeli na
poldn
nesrečo, ki se je 16. dne t godila pri nas; vendar naj jo omenim
m. po-
še jaz
Dobro doalo!
Vred.
listu
razumljenje.
Vredništvo je sprejelo od gosp. dopisnika iz Londona v 29. Novic" obljubljeno knjigo, ktera obsega imenik vseh tistih, kterih oporoka in zapuščina se še v Londonu nahaja. Ako želijo V zadnji uri pred tiskom še le přejeli smo dopis. To v po- bližnji sorodniki pregledati ta imenik, naj se oglase pri vredništv u,
Vred.
da se jim izroči omenjena knjiga v pregled.
Vred.
249
in dodam nekoliko svarilnih vrstic. Sel je namreč neki med 40 osmošolcev jih je delalo 39; slišali smo z ve-
oče s svojo 16letno hčerj
m
141etnim sinom pa s
vasi
6letnim sinčekom svoje že omožene hčere na poleg stoječ hrib senó pospravljat. Imeli so seboj samotež „pravo
eljem, da prav veliko mladenčev je te oštre preskušnje izvrstno dovršilo. Čestitamo jim prav iz srca in kličemo
c<\
ček, s kterim so senó skup vozili. Okoli
ure
pri S t. J a k o b
V „letnem sporocilu mestne glavne šole
pridrví vihár hud oblak od Krke sem. Otroci vozicek vsakdanj
y
f
122
s senom pod zeló obsekan hrast potegnej
in se
pod-nj
473
pa
ki je letos imela 351 učencev v
nedeljski šoli, v vsem skupaj tedaj
y
v zavetje spravijo, oče pa kakih 12 sežnjev daleč od ondot se pod grmovje vleže. Ploha se vlije, toca se
-----	- Oče
jde jih
nahajamo tehten in prevdarka vreden spis gosp
M. Moč nika pod naslovom „Zanemarjeni otroci v našem mestu"
27
in 28. dne t
m
strela udari in ubije vse tri otroke
vmes vsuje, zavoha strelni smrad in brž stopi do otrok;
škega kursa imele preskušnje iz porodoslovj
so babice nem-
a : bilo
enega na druzega našlonj
crne kot oglje. Ni bilo videti strelneg
mrtve in po obrazih
Je
praševanih
14
t

tale dob
polo
sledů
y
jit je
dg
i z-
ne na
hrastu ne osmojeni. da bi bili
na vozíčku
Videl sem jih na mrtvaškem odru take, kakor
ščino ne naprej ne nazaj. Izpraševali so
ena reva ni mogla z nem
odj
otrokom so bili lasje nekoliko porodoslovne učilnice medicinalni svetovalec dr
drioli
y
c. kr
c. kr
. An
pali
Ta žalostna prigodba naj opomni dr. Karol Bleiweis
profesor porodoslovja dr. Valenta in pa
ljudi večkratnega svarila, da je silno nevarno o hudem vremenu pod drevje vedrit hoditi.
Iz Kranja 24. julija
(Ni
yy
dohtar Dulkamara.")
Svetli knezoškof ljubljanski so gledé na nove verske postave izdali pastirski list duhovščini svoje
Kmalu nastopij
menda tudi novi časi za zdravilstvo
škofije
y
kteremu je dodan poduk, kako naj se vede o
zadevah „civilnega zakona." Geslo našega gospoda kne-
yf
Putika" ozdravljala se bode s katranom, pljučnica s zoškofa, kakor vseh druzih škofov, jeto, da zákon je in
eljem in jetika z veroneškimi salamami; saj pri ostane sv. sakrament, in iz stališča te večne res-
kislim
bralec
unidan ozdravljale vse bolezni, kakoršne
>
dragi
y
nice se „civilni zakon" ne more soditi drugače kakor
• #
misliti moreš, z mjilo m (žajfo) in kolofo- ga sodi katoliška cerkev. Kakor pa so vsi drugi pa-
tako je tudi pastir-
IV	"	.--— ~ . w - ~	«.«.v™««,
Bil je namreč v našem mestu te dni nek Lah, stirski listi našli
krstii „dentista e professore meccanico appro
ski list
svoje „kritikuse",
našega gospoda knezoškofa v „N. fr. Presse"
vato dal supremo
zobé
glio di sanitá di Torino." Ruval iz Ljubljane našel „sodnika", ki pravi, ďa pastirski listi
y
operacije opravljal — in to tudi očit
trgu - ZiaotUUJ lu Cttx piav^uu , uiavc/u iv/ga pc* , íu *vr
bilo je za njegovo mavho poglavitna stvar, dajal je ljudém zdravila za vsakoršne bolezni, in sicer zadnji prišteva prvi vrsti
zastonj in za
plačilo
zraven tega pa
na in to
vseh škofov so narejeni po enem kopitu bolj
y
da
vljudno, eni bolj debelo pisani; ljubljanski
so eni
kus" je tako „milostljiv"
yy
kriti-
dan ne cenejše kakor po
ali
gold. 50 kr
Mnogo
, da pastirski list našega škofa pa še to dodaja, da „brž ko ne so
Kaj
^iioiiv»« » i vio vi ,	ou lu uuuaja, ua „ U16 uu
bili škof iz Rima naganjani v razglas tega pisma
u
lahkovernih tičkov je na svoje limanice vjel, kterim so vse vendar naši liberalni Salamoni vedó!!
se pa
oci se
potem
dprle, ko je šalobarda
yy
profes
nedeljo smo na čast patronu Št. Jakobške
sore meccanico
peté in kakih 500(?!) gold, odnesel! cerkve pri slovesni sv. maši slišali novo kompozicijo Uganjal je cele tri dni svoje burke, in Bog vedi, kako gosp. Antona Forsterja. Gosp. Fôrster se je zopet
dolgo bi jih še bil, ako ga ne bi bila ustavila okraj
gosposka
Ne čudimo se pa temu
;
da
s to kompozicijo skazal
popolnega umetnika, kajti delo
sleparju je izvrstno. Tudi péla se je maša prav lepo; peli
so
jelo prosto ljudstvo, ktero je od vseh straní k njemu gospodje in gospodičine čitalničinega pevskega zbora
vrelo
da
so mu
jeli
in se
tudi taki, ki se štejejo med „inteligencij
še potegovali in pa slavnoznana gospá Gregoričeva. Cerkev je bila
y
čudno! Ni pa namen tem vrsticam, da bi popisale vse hokuse-pokuse,
to je pre- prepolna pobožne množice.
yy
Matica ilirska*
(
s kterimi je „professore meccanico" ljudi prepustila vso Stanko Vrazovo nabirko slovenskega
e „Matici slovenski" zastonj
tako slepil, da pri belem dnevu niso videli ljudstvo,
; le ubogo
kteremu še za vsakdanje potrebe krajcarjev
narodnega blaga. Slava !
primanjkuje, opominjamo
y
naj
se
varuje tega
yy
doh
dne avgusta je občni zbor „Matice sloven-
ske" v Ljubljani. Pred zborom (ob 8. uri) je slovesná
HdlJ * -M. J 4 4U AJL V V/ V/ VA V KJ VA MAA HPV VA JL V VA ^ f V/J V V V | ITI 8 V stolni cerkvi, pri kteri pod vodstvom Forster-
zatoraj prosimo tudi si. c. kr. deželno zdravstveno ob- jevim pojó gospodje in gospodičine čitalničinega pev-lastnij (
tarja"! Brž ko ne bode poskusil še drugod svojo
y
naj tega „profesorja" nove zdravniške dobe, ki skega zbora. Ob
uri
pisal
na svojo zastavo „mundus vult decip
Je
zbor v mestni dvorani; zve-
y
decipiatur!" energično iz dežele odp
ergo
Iz Ljublj
cer je muzikalna zabava v hiši čitalničiui.
Radostni povemo svojim bralcem, da spet dva
r JL c« v%	^ a w w v» m> v^ * m w	v ^ v «LA a j^r V f V 1 là V/ IJ V VJJL	KJ J»	V V JJLA « ViMI	VA V Ui
(V seji deželnega odbora) je prišlo Kranjca g. Kristan Jožef iz Vodic in g. Dolenec
pismo
c.
finančnega ministerstva na znanje
y
po
kte
Rihard iz Vipavske doline se učita višega kmet i j-
rem dobi deželni zaklad (Domestikalfond) za leto 1862 stva na veliki učilnici ogerskega Altenburga in da sta neizplačanih 8980 gold., za letošnje leto pa 12.500 gld. prav izvrstno dovršila prvo leto, kakor je lani dovršil To pismo tudi obeta, da deželnemu odboru doide kmalu g. Fr. Povšé obá tečaja. Tako dobi dežela priprav-
sporočilo, premoženj
kako
misli vlada z deželo se pobogati za nih učiteljev, kadar pridemo do tega
ki
pcmuûcujg, xvi JeJ J^	^
vzeto. Ako se deželi po pravici odmeri, karjejgré,	— Gotovo bode všeč izvediti našim s vilo rej cem,
potem se bode dalo na prid njen vendar kaj storiti iz da je častiti ud kmetijske družbe gosp. stavbini mojster
tega denarj na davke
je bilo po odhodu Francoza pravimo učilnico za kmetijstvo.
y
da
si
domá
na-
daj se morajo vse potrebščine nakladati Treo, kterega poznamo, da je umen svilorejec, si Novice" so v poslednjih dveh listih na- omislil motovilo za svilo, ki ni samo prav lično
ua Uat&Ci - ,, i.1 V Y lvu OV Y UUOltiUUIlU UVVl-l IIOUU UC*	VUitOIll UJ U l U V 1 1 U 6 a O V 1 1 VJ , IVI ili Od lil1
znanile, da c. kr. ministerstvo kmetijstva namerava za in praktično, temuč tudi prav dober kup.
Na tej
ma-
mesec avgust in September na Dunaj sklicati kakih šini mota svoj lastni letošnji pridelek, pa kupuje tudi 2 do 300 učiteljev ljudskih šol, da se podučijo v kme-
tijskih
tih. Deželni odbor j
prosil
lepe kokone (v svoji hiši št. 82 blizo koliseuma).
y
naj na
državne stroške vzame tudi nekoliko kranjskih učitelj
Le to, da imamo domá motovila za svilo,
more
do-
mačo
ta čas na
v
Dunaj
svilorejo povzdigniti na višo stopnjo. Zato želimo
(Solske stvari.) Te dni so bile na tukajšnji gim
srečen vspeh g. Treo vi napravi
naziji tako imenovane zrelotne preskušnje (matúre)
Iz
C. k. deželna sodnija je přetekli teden tukajšnjo trgovko Karolino Trautmanco (poprej vdovo Je-
350
i e n a k o v o) in pa zakotnega pisarja Jožefa Uršiča samostoj i
list
na
ljufije
leti obsodila v težko ječo zavoljo hudodelstva go-
)
doprinesenega s
tem
dana ne išče „slavě
ki pa pod vredništvom vrlega dr
" v škandalih in obrekovanji naj
y
op o rok o (testament) ranjcega trgovskega pomoćnika Erkerja, kije pri nji služil, in krivo oporoko naredila.
da sta skrila pravo boljih rodoljubov. Zato ga živo priporočamo našim ro
jakom
to goljufijo se je trgovka Trautmanca hotela glavar s t polakniti 7000 gold. Sodnija je ob enem ponarejeno in Lusinu.
Trst.
Istrija. Po novi vredbi so cesarska okraj
v
Kop
y
Poreču
y
Poli
Paznu, Voloski
Dunajski časniki za gotovo pripovedujejo, podmaršal Moring iz Levova pride začasno,
"Vi , OUYUÍV«« Ad W » «WVMJ	X	U l* I» <«J O U J l MU y	U<* \j, XV . jj UU UJ <%1 OOti. iU U X 1 U g lít UCVUVtt pilile ZittUttOm
dr. Župan. Neprijeten vtisek na pričujoče je delalo dokler se ne poravnajo homatije tržaške, za deželneg
oporoko zavrgla. Trautmanco je zagovarjal dr. Schrei-
advokat iz Gradca, Uršiča pa tukajšnji advokat
n er
da c.
še posebno to, da je Trautmanca že 64 let stara, Uršič
— jv------------ —-----,	glavarja v Trst. (Podmaršala poznamo v Ljublj«*m, w
pa 61 let. Žalostno to razpravo je kratkočasila neko- je bil pred nekimi leti polkovnik tukaj , kot posebno liko Katra Jiorbičeva, kajžarica in pa glasovita priljudnega možá). Isti časniki pravijo, da je deputa-
tržaška debelo gledala, ko jej je minister Giskra
ko
mazačinja iz Tacna, ki je rajncega Erkerja ozdravljala. Smešno je bilo slišati, kako gladko jej je jezik tekel, resnico v oči povedal.^ (Ni bila tedaj kaj bolj srečna
ko * _ " "I"'HJ	.......... " —
venščino predsednikovo zavračala
^uuvr jv	, """ '	—v J	J« J ~ —	vv«.^*,	*	v	J^VVVUMI.	ULIO, tCUCtJ Bk.<*J UU1
je svoje „dohtarstvo" razlagala, vmes pa tudi slo- memo ljubljanske, ki jo je dr. Turniček vodil.)
y y
priliko
ni
da
„oženjena", kakor je on rekel, omožena pa je itd. Oba obsojenca sta konečno rekla, da se pritožita zoper obsodbo.
(Poslanica zarad naprave mestne godbe.) Ker
Goriško
Gorici, Gradiški, Tominu in Sesani
so sedeži novih ces. okrajnih poglavarst
Stajarsko. Po novi osnovi ima Stajarska 18 ce-
sarskih okrajnih poglavarstev: v slovenskem
Stajarji so
v
Radg
Ljutomeru, Ptujem, Mariboru
Cesarska ruđ
imamo doneskov za napravo mestne godbe že toliko Slovenjem Gradcu, Celji in Brežicah zagotovljenih, da smemo upati ustanovljenja te mestne nika Eisenerz in Hieflan je vlada prodala za 13 mili
y
naprave, vabimo gospode
ali jih
se
y
ki
so že
bodo
y
naj pridejo jutri 30. julija zvečer ob
doneske podpisali jonov^gold. nekemu belgiškemu društvu
Cesko
8. uri v gostilnico ,,k Slonu", da se bolj na tanko govorimo o tej zadevi in se voli godbin odbor.
po-
Mnogo muzičnih prijatlov. Pravda, ktera je zadevala tudi nekaj družab-
mnozih tiskarnih izhaja „
Pragi. Časnik „Politik" potoplj
Correspondenz
pravdah, ne izhaj
a
po
; namesti njega Zaupniki čeških deželnih
več
poslancev priporocajo jim, naj ne grejo v deželni zbor
Brž ko pride deputacij
Hrv a s ko
Zagreb
j. * %m » v*«* ,	j ~	~ *	vv>***	«««w	mi i/uonwi a. a u c« ^ i g u a. jj i. ci r\.vj pi iuc uc p u tagij a
nikov „južnega Sokola", se bo menda preiskovala vno- iz Pešta domů, se začne deželni zbor. Sliši se, da baron vič. Spustili so se danes vsi že zaprti.	Rauch postane ban in bode novišan v grofovski stan
Rauch postane ban in bode povišan v grofovsk --Vse mogoče dandanes.	. .i :; • od iijjl
jrr	» i Qv#h en ntni'h t\av \	Srbija. Iz Belega grada. Konečná obravnava z
«ovicar IZ QOIUftCIQ III piUJlD Q6ZCI.	osebami, ki se krivičijo umora knezovega, se je zopet
lz Dunaja. Deželnim zborom bode, kakor časniki začela. Udeleštvo bivšega kneza Karadjordj
pripovedujejo, ministerstvo več postav predložilo
na
priliko
ministerstvo nauka : postavo o
tako lkinih
y
y
neki dokazano
šolah in pa postavo o vplivu pri nagledu ljudskih šol; ministerstvo notranjih oprav: postavo, po kteri se imajo
reksi
več ondi domačin
pozvan v Beligrad v sodnico ni přišel
y
j cv c* a a> ii vj j	v ucngiau v 0UU.L1.HJU .
da ga beligraška sodnija ne more soditi
y
y
ker
m
odpraviti dovolj en j
t
y
postavo o premembi
volilnega reda pri deželnih zborih, postavo o go vej kugi itd. Ker že vsled državnih osnovnih postav samo po sebi pride več razprav v deželne zbore, in ker deželni odbori sami boio přinesli mnogo predlogov zbo-
Turčija. Na Bulgarskem se je iznova začel punt. Francozki „Moniteur" trdi, da ga podpira pansla-vistični odbor in se čudi nečimurnosti rumunské vlade.
Listnica vredništva.
rom, bode pač v stiski z ubogo kratkim časom 6 nedelj, ki so odločene deželnim zborom.
rado vzame v
Gosp. B. St. v S : Prepozno.
Gosp. A. P. v M: Za drugo leto se

Koledar" bolj prosto izdelan fizično-mehaničen poduk..
se ko
Po tukajšnih časnikih je počil te dni glas trijska in pruska vlada nekako bližate
y
Brž
Močen in izurjen vrtnarsk delavec
Je
to
pravliica.
dobi brž stanovitno službo
Okoli
m
trel
če se oglasi pri gosp
dunajsko življenje; sešlo krajev svetá, a tudi tacih
V4VH-TJ. KfXCi Oiuuvumu OJUŮUV , \J\J oo	JJl I
se suče zdaj vse Schollmaj er-u pri s v. Jakobu hišna št. 148 v
Fr
jih je na tisoče iz mnozih nadstropji.
krajev, ki
niso nemški
y
ven-

dar tisti, ki so prišli, „střelci" so nemški ; tarča njihova
ima gêslo: „edinost nemška", ki se prevdarj
v
brez
Kurs! na Dunaji 28. julija.
številnih govorih in napitnicah. Ako bi Slovani avstrijski v kaki skupščini v iste govore nemških strelcev in
druzih namesti besede „nemški, a, o" stavili besedo
to bi časniki dunajski kričali
5% metaliki 58 fl. 80 kr. Narodno posojilo 63 fl.
kr.
Ažijo srebra 111 fl. 65 kr. Cekini 5 fl. 32 kr.
v
„slovanski, a, o", ojí
o
yy
panslavizm
u
y yy
velikem izdajstvu
a
td
y
kakor so
kričali takrat, ko so nekteri avstrijski Slovani bili v
Moskvi
Jovi, non licet bovi
Se ve, da si ti časnikarji mislijo: „quod licet
Treba, da si Slovani
Žitna cena
V Ljubljani 26. julija 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl.
strelske govore „ad notam
vzamejo te Državni kancelar Beust
banaske 5 fl. 75.
turáice 3 fl. 40.
sorsice 3 fl. 95.
rži
je odtegnil střelcem in biva v Gastajnskih toplicah. To pa zeló mrzi střelcem. Edini minister Giskra jim
je napij al pri velikem obedu.
Zukunft", ktero je hudoben jezik si prizadeval
ovaditi za vladni časnik, kaže v vsakem listu, da je
3 fl.
ovsa 2 fl
ječmena 2 fl. 30.
prosa 3 fl.
Krompir 1 fl. 20.
ajde 3 fl.
Loterijne srećke:
yy
V Trstu 22. julija 1868
57
39
81
31
Prihodnje srečkanje v Trstu bo 5. avgusta 1868
Odgovorni vrednik Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.