i | TF Jk /^>1 ^^ T A * ^V TT^ A • $f T^S^t Slo^c^^r ^ lil < t Zedinjenih driarah > lil ■ * ■ . ./ ^JBH^Pp |%r /1 M MB M M Jll * in the Uyted States ^ f| ffl J^^l JljLJLWJ JLt JLjL ffl U^ere^ day except S«i»daT» A ¥ Za pol leta......$2.00 jf W lif la^^^^B^sl__List slovenski delavcev v Ameriki. _igjSff? Tgg^l ntUirOH: t87t CORTLAJfDT. Entered m Seoont-OlMi Had«. Mw^tmbm tL IM. st (to Po« OAm al V«w York, JI T, ma*m tbt A* «C Onem ar Im«* ». iW tkjl&fOM O«. JuftTtAft D ---------------.- na 51j~ 51.____new york, saturday, march 2, 1018. — sobota, 2. kar ca, 1918. ▼olumb xxvi - litnii ixvi Japonska rešuje Rusijo. ono ZAVEZNIKI SO ZADOVOLJNI Z JAPONSKIM PO SREDOVANJEM V SIBIRIJI. — JAPONSKI BO PO MAOAIiA KITAJSKA. — FRANCOSKI STRATE I GIST PRAVI, DA JE SODELOVANJE ZDRUŽENIH DRŽAV TUDI POTREBNO. -ooo—— Tru* trao-tlatbdj flk-d »ith ti*- iolitike. i Po tukajšnjem mnenju je bil prvotni japonski načrt napraviti v Sibiriji mir in varovati svoje interese, katere so ogrožale kaotične razmere, ki vladajo tam. Pri tem ji bo pomagala Kitajska, ki že dalje želi dejansko se vdele-žiti vojne. % Se pred kratkim so japonske in kitajske čete v edin->tvu delovale z Rusi. ki so se borili proti razširjenju bolj-^evi*ke vlade. General Seminov in njegovi pristaši, ki se ^e vedno bore proti boljsevikoin v okolici Amurja in drže najvažnejša taniosnja križišča, so pri več prilikah pokazali, tia bodo z veseljm pozdravili zavezniško pomoč za u-' ničenje boljševikov. Vojaštvo generala Seinenova se more rabiti kot jedro, ki bi z japonsko pomočjo lahko pričelo kampanjo, da se po-sta\i vlada, ki bi predstavljala narod vzliodne in srednje Rusije. • 4 * t ♦ i Zaradi anarhije v zapadni Rusiji je Japonska po svojem stališču vezana, da brani svoje lastne in zavezniške interese pred nevarnostjo, da bi Nemci prodrli proti Ti-' liemu morju. | Japonske mornarice in armade se vojna skoro ni dotaknila; obe pa sta bili povečani ter sta pripravljeni za vsako zahtevo, ki bi se jim naložila. Kar »c tiče Amerike, je zelo značilno, da je general Koch. ki je najboljši strateg v francoski armadi, prišel do istega mnenja, kakor ga zastopajo v diplomatičnili krogih, da je namreč z oziroui na Rusijo potrebno skupno delovanje Amerike in Japonske. » Olede tega pravi "Daily Mail": j — Na poziv generala Foeha, da se Japonska in Združene države postavijo proti Nemcem v Sibiriji, je odgovoril viskont Motono. v kolikor se tiče Japonske. Ako bi kaka ekspedicija, v kateri bi imeli vodstvo Japonske in Združene države, kontrolirala sibirsko železnico in ž njo bogate sibirske distrikte raznih pridelkov in kovin, bi to bil velik odpor proti nemškemu prodiranju. I Japonsko delovanje za zavezniško stvar je že dose-daj veliko; mogoče pa je, da bo v bodočnosti k temu še več f prispevala. Voja je odstranila nasprotujoče si interese med Z dr. državami in Japonsko in skupni nastop v Pacifiku in v vzhodni Aziji je postal potreben, zaradi obojestranskega zavarovanja proti nemški agresivnosti. 4 * Pall Mall Gazette" piše: Vrata Daljnega Vzhoda se morajo utrditi in za-pahniti, p-edno naskokujoče nemške čete pričenjajo korakati skozi nje. Paris, 1. marca. — Japonsko vprašanje je v pariških tistih na prvem mestu. Marcel Sembat, ki je bil prej član francoskega kabineta hi zdaj urednik "L'Heure", pravi: — Nov planet vstaj ana Vzhodu, Japonska bo branila Rusijo in ne I zahtevala razdelitve Rusije. Ne smemo odkloniti japonskega posredovanja, temveč moramo v tej krizi ž njo in Rusijo v soglasju delovati. **t#a Liberte" pravi: Rusija je velikanska nevarnost za zavezniško našo stvar. Japonska pa bo to prekrižala. Kdo se ne bi za to navduševal l Imamo zaupanje v ideje, ki so izšle iz Wash-ingtona. Predsednik Wilson ve, kaj pomeni nesoglasje ^lede Rusije. — London, Anglija. 1. iu«*..v«s. — -lap invoke / ojrimm na >i-Uirijo njih sprrjet* v Wa>hki£-j tonu «|>r»\th vprašanj** aktiv-u*- v4*l<*irth- Jtpoa^kf j>ri vojaikih •»ptTiM-ijah v Qtprrdje javuih pnlkov t»-r /i\tcui« j.> tixuMieviit rafvoji plat m *aion«* v RmtCf^vt brzojavko. v kater* jf per^rig .V*«, Prti» U Wwthinx-tooH, »o luititpiii Tva odHvom me-•>m in t vi lini i črkami v Tj*rh jutranjih ii>tih so jo L^meaiti rati ua obairro nafsi. NekuUr* liati ^noLoili i-isui j kf, t katerih pojaiwifuirorr i JapMMtV fltrd«? poio>ajii OlaMii Jel aBnap*t u:ira i - iiredlasritiio a k o i jo Ja&otiake bfwl t oikr omejit ve ter ffotmi krotri m-« hlevajo, o»j m da Japouaki pro-hI o roko naj ae jt zaupa *'Trme»" pravi. 4» afacr iAaliiie«| preda^iuika Wrh»o«ia m aaaemk^.j ga driavnega departmenia U ai ulStsiidtoo • «♦ j »,a ^ te uroto-vnU Pre^H. da bilo na-path»«-> 8:narati stai&oe kri Wilw>na ko»t odločuo nasprotno, japottski — Naj jo nazor, ki ga 1>o »prt-' j«-!a tuif rti^La ^ lada — dutadja kuiieuo liht — tak ali lak. gotovo jr. da t>o sprejet laj dtuie» rjutraj so aagleakt •;ete napadle sevražue za- kope v bližiiu Cmunplieu. Oariiixi-ja je inula obcuttie izgube, raz-streijt-na je bila ena strujiia puaka in pripeljali ^ nekaj ujetnikov. V sin fn* u eni napa lu južno od go zda Houthokt m> dorseliike, iua-'•hesterak«-. laaeaj»trske in skotsk.«' eete prodrle v sovražno obrambno črto za 1l*00 jardov. Ob liaii fronti, posebno v bližini Sw. Quentina. jugovzhodno od Aru i vii t i« res in Zonnebeke je bila aitilerija kaj živahna. Pariz, Fraoeija. 1. murva. — V okolici Chavignon -io Nemci &i noei ob osmih po hud^m bombardiranju poslali dva oddelka proti francoski črti. Nastal je vroč boj na nož in se je končal v priioj, Praneoaao *. Potem, ko so doživeli velike i7,' ibe, bili Nemci vrženi nazaj. V francoskih rokah ostali ujetniki. Tekum noči je bik> živahno artilerijsko streljanje pri Craoune. med Mie4t«' in A i sne ter v bLžini Rheimsa. Neka civilna bolnišnica j v Kbeim>u je bila sistematično ob *U-clje\asia z zažigainbni bombami. Poslopje je pogorelo, i Berlin, Nemčija, 1. marca. — i Blizu Chavi^noiia so napadajoče č&Ct* si nriborile i>ot v sovražne zakope ih so vjele 10 Amerifcaneev ia nekaj FVancozov. | Zgodaj zjutraj so oživeJi boji na nekaterih krajih v Champagne. potom nemškega ogTožanja na vzhod«. Japonska je popolnoma u-provičena vaied nevarnosti, ki j^ l prefti, da %*prisori korake za zavaio-j vanje svojih interesov v Mandžuriji in Sibiriji. Ce j« modra, bo skušala biti oaloboditelj Rusije te: oprofetitelj slednje izpod nemškega jarma. Upati je. da bodo zavezniki ravnati z Japonsko z zaupanjem iu s prisrčnim duhom sodelovanja, katero ima pravico zahtevati kot zavem i k. ! Ne sme bfri nobenesra omahujo-čega iu nevoljncsga privoljenja^ 4* Daily News" ni prav nič pre-seneeeii v s led razširjenega poziva za japonsko akcijo, vendar pa lipa, da bodo zavezniki zelo skrbno premislili vse, kar je vsebovano v predlogu Japonske. List izjavlja, da bi bila intervencija Japonske v smislu osvoje-vanja zločin in da se mora vte, kar se bo storilo, storiti v namenu, da se varuje ruske interese. — Japonsko sporočilo v Wash insrtoin kaže. da ima pravilno nazt-ranje — dostavlja "Daily Nevvs". — Ve se da je ameriško razpolo-enje nasprotno izkrcanju Japoncev v Sibiriji. To naziranje pa je v nekoliki meri modificirano vsled migljaja da se namerava le vpri-zoriti skupno akcijo. Ta pogoj naj bi obvladal v=ako razmišljam jo o tej ideji. V nekem članku diplomatične-tra posročeaalca Daily Chronicle'" se močno podpira akcijo Japonske. Izjavljajo, da je logika dogodkov | tako silna, da bi bilo težko razmne-i ti, e« bi se zavezniki ne odzvali povabila. Glede udeležbe Amerike je rečeno v članku: — Amerika ima polno dela na izapadni froiiti in obsojati je treba vsak poskus, da bi se odvrnilo može z municijo ali tona/o od tega velikega cilja- NadaJ je bi vsaka u-dcležba Amerike pri tem velikem j podjet ju in ob strani Japonske povzročila pri Japoncih nttsadovol*-stvo In «ieer kot znak nezaupanja I v njene zmožnosti in'njeiio nesse-bičnoit. "Daily Mail" pravi y ttgotovi-lu. tika jočem be sedanjega japon-skee« položaja naslednje: Vsak inteligentni Japonec je mnenja, da mora temeljiti mandat [za akcijo ne širokih principih ver > ne Japonske in da se slednjih ne [sme ovirati potom kakih pofcebnii) stavljenih predlogov. Prekinjenje mirovnih pogajanj. ooo nekci so pukimu mhlovna pogajanja v brest li- Tovncu. — muiKi žabiopuiki so rmosnj za posebni ▼lak. — pktftooftad si pripravlja na oblboanjs. — bolisevisu kabinet. ki je odpotoval iz pbtrooka-da, se je zopet vrnil. — zavezniški poslaniki 80 odpotovali. — avstro ogrb ka armada je vkorakala v ukrajino. True translation fiie-1 with the i*mt i 1918 as r**quired by the J London, Anglija. 2. marca. — Boijševiska v Lad a v Petrogradu jc prejela iz Brest-Litovska poročilo, datirano v }>etek, v katerem naroča zastrazen vlak. da vzame 'ru>ike delegate v Ton šaeeu. Vlada smatra to za znanim je. da ?»o se mirovna pogajanja prekinila. Poročilo se gla*!: Vsem sov joto m: Sledeče poroči- • lo jt prišlo iz Brest-Litovska : j Sovjetu komisarjev v Petrogradu: Pošljite nam vlak v Turoša-jec, blizu Pskova in (ra naj straži dovolj močna straža. Dogovorite i se s Kryienkom zaradi straže. Karnhan. To poročilo Jinjbiž^ pomeni, da so Nemci prekiniti mirovna pogajanja. Pripravljeni moramo biti na takojšnje n«-iožko prodiranje proti Petr-^radn in na vseh frontah. Treba je, da "tte vzdigne ves narod in utrdi vse potr»*bno za obrambo. Len in- Ms k> prej pravi neko poročilo, • da so Nemci povedali ruskim mirovnim delegatom, da bodo sovražnosti prenehale samo, ako se pod- j piše mirovna pogodba. Za pogajanja, ki se imajo pričeti danes> je , dovoljeno tridnevno podajanje. Poročila na Exehangre Telegraph ' družbo, odpos'ajia iz Petro grad a v četrtek ob seattrh popoldne, naznanjajo, da se je obnovilo ne*^-ižko prodiranje v Rusijo. Poroča se, da se \-padniki pom:kajo naprej kakih 35 milj pod Polockom. sredi pota med Dvinskom in Vi-tebskom; Nemci prodirajo navzlic tenru, da je bila železnica raz-streijena m da s t bile municijske zaloge ob potu nnioene. ' Poroča se tudi, da se nemške te počasi pomikajo proti Lugi iz Pskova, na katerem mestu se jt zbrala ena divizija pthote, katero podpira konjenica ter težko in | lahko topništvo. Nemci tudi prodajo pri Sebecu. ' 80 milj severovzhodno od Dvin-ska. : Sovjet narodnih komisarjev se je odloČil, da se vrne v Petro grad. Prevoz prebival sva, ki nima nika-ke koristi pri obrambi, se nadaljuje, Zlato in druge dragocenosti izvažajo. Izdana je bila še druga prokia-macija, ki poživlja vse R«se, da se kar na.iodločnejse zofc>erstavljajo Nemcem ki se naroča, da province, ki pridelujejo živež, po«Ijejo kar najve«č hrane v Petrograd in Moskvo. Poziv >e glafci: Glavno mesto revolucije bo moralo vzdržati dolgo obleganje, toda ne "bo se podalo do zadnjega. Zaradi Wga je potrebna največja pomoč, kar se tiče živeža. Ne smete dovoliti, da bi revolucionarni Petrograd stradal. Berlin, N emčija, 1. marca. • — Na. svojem prodiranju proti vzhodu so naše čete dospele do Dnje-pra. Ob severni meji Ukrajine, blizu Rječiee. so zadele na zelo u-trjen most, katerega je sovražnik branil. Me*U> m že4ezn»ko postajo smo zavreli z naskokom iu zajeli smo nekaj sto ujetnikov. V Moziru na Pripdtn «mo vpk.* nili flotilo šestih oklopnih čolnov. motornih in sest bolniikfii čolnom-. Nemške čete hitijo na pomoč poljskim legijonarjera, ki se jugo-zapadno od Staro konstant mova bojujejo s sovražnikom, ki je v premoči. Naše združene sile so sovraz-nrka premagale. Avatro-ogrske čete, katere je poklicala ukrajinska vlada ki prebivalstvo proti sovražnikovim tolpam, so vkorakale v Ukrajino na siroto fronts severno od reke Prut. Vologda, Rusija, 2. marca. — V pose-bnem vlaku sta tu-sem pri-šk ameraki m japonski podanik, j Njihova vodtaja je bila brez vsake- [oaster ar New Tork, N. T. un March 2, let of UetoJier i\ 1917. prišli tudi: kitajski in sijameiki ter brazilski poslanik in zastopniki Rdečega križa. Poslaniki bodo ostali v Vologdi, okoli 300 m*lj jugovzhodno onI Petrograda, in ča kajo na dogodke. Nek tiru^ vlak. ki je odpeljal i? IVtrojrrada del poslaniških štabov j«- prišel v Vlatko, 350 milj vzho:1 po-ipisan mi:-!Ued boljš«.viki in Nemci. London, Anglija, 1. marca. Angleški in francoski poslanik ^tii odpotovala iz Petrograda. Iz Washingtona. Trne translation filed with the post master at NVw York. N. Y. on March i lftlh as required by the Act of October 1917. Washington, D. C., 1. marca. — Zakon oil a ja, kat+ro pred La sm ad-mmistraeija za dovršenje vladn-kontrole nad železnicami, je bila J danes pripravljena za konfereneo z administraeijskimi voditelji, ki so poind upanja, da se bo hitro u-(ravnalo nudiek, ki so se pojavile glede tega v poslanski »bornieiln senatu. _ j j Hišna predloga je bila aprajeta z veliko ve>čino glasov in sicer bi-; stveno Tako kot je prišla iz hišne-ga odbora za meddržavno trgovino, dočim je bila predloga senata odobrena že pred tednom dni. I Hišna prediogra določa povratek 'železnic v roke lastnikov dve leti po končani vojni mesto po osemnajstih mesecih, kot pravi senatna predloga. j Hišna predloga daje končno av-j toriteto glede določenja pristojbin predsedniku, dočim prepušča senatna predloga to moč meddržavni trgovski komisiji. Ti dva točki sta povzročili živahno debato v poslanski zbornici, a končno so prevladala priporočila odbora, potom katerih se je raztegn'lo kontrolo po vojni na dve leti ter se (daje predsedniku polnomoi za do* ločenje ^^stojbtu. Daiiravno se pričakuje, da bodo našli posvetovale: največje težkoče v uravnavi j teh točk predloge, je vendar tudi i tr«ba priti do sporazuma v zadevi koanpenzaeije železnic. I' Senatna predloga določa končno, da mora tvoriti temejj kora-jponzacije pravični obratuj doho-I de-k za triletno dobo, končujoeo se 3. junija 1917, dočim je poslansko zbornica sprejela amendment, tki bi dajal predsedniku moč, da vara me pri torn vpotev poprave, izv*. , š-ko poslužuje armade svojega zaveznika, da se napravi in-ficiranje armade z ljudskim razpoloženjem k miru popolnoma nemogoče in neuspešno. Nemčija najbrže raf-una na avstrijske čete, «la ji po-i magajo na zaj>adni fronti. V italjanskih krogih se je v splošnem zanikalo domnevanje, da bi stopila Italija iz vojne, kakorhitro bi se Avstrija prenehala boriti. Italija ima z Nemčijo resničen spor ter ceni nadalje dejstvo, da ne bo nobeno vojno razpoloženje, ki ne invol-vira poraza nemškega imperijalizma uravnalo nemških j zadev v večji meri kot bo uravnalo zadeve kakega drugega evropskega naroda. Nek laški diplomat je rekel: — Vzemimo naprimer. da bi prepustila Avstrija Ita-jliji Trst. Nemčija bi v tem slučaju vedno oporekala na;i posesti Trsta. To točko so označili kot novo potrdilo premoči Nemčije nad Avstrijo. -ooo- Nemški socjalisti. -(X>"- NEMŠKI SOCJALISTI NASPROTUJJEJO RUSKI INVAZUI. — SCHEIDEMANN NAPADA VLADO. — NE ŽELIMO MIRU S SILO. -------(HK) True translation filed with the po« master at New York. X. Y. on March lf»18 as required by. the Act of Octolx-r 6. l-'H7. Amsterdam, 1. marca. — V državnozborski debati glede govora državnega kanclerja grofa Hertlinga, ki je odgovoil predsedniku Wilsonu, je socjalistični voditelj Filip Scheidemann rekel: 1 — Borili smo se za obrambo domovine proti barbarizmu in proti osvojevalnim načrtom entente. Toda borili se nismo za razdelitev Rusije ali za podjarmi j en je Belgi/ je. Vladna politika napram Rusiji ni naša politika. Res je, da so boljše vik i delali za tendenco, da se razdeli Rusija, toda z entento ne želimo miru, kakoršen je bil sklenjen z Rusijo. Vlada mora biti pripravljena za pravi mir po dogovoru. * ^ Neodvisnost Belgije mora biti zagotovljena; Flamci iii Valonci naj rešijo svojo zadevo sami med seboj. Ne želimo ponižanja sovražnika ali pa miru s silo. — O zadnjih stavkali je rekel Scheidemann, da so bile 'posledica prehranilnih težkoč. nezadovoljnosti nad mahi-jnaeijami politikov in zavlačevanja volilnih reform. To niso bili izdajalski nameni, kajti ob onem času je bilo v zalogah dovolj municije jn pomanjkanje premoga je zahtevalo delo tudi ob praznikih. Stavka je bila vprizorjena v prilog — miru. svobode in kruha. ^ . ^ij ' Naprednjak (ir. Otto Wiemer je rekel: — Debata kaže, da se vjada nanaša na drzavnozbor-sko večino. To je napredek na potu parlamentarnih dogodkov. Strinjamo se s kanclerjevo izjavo. Osvajiilni načrti so daleč proč od naših misli. Vse stranke se strinjajo s tem, da ne obdržimo Belgije. Nemški interesi so ^arni, ako Belgija preneha biti pozorišče sovražnih maliinacij. Štiri točke predsednika Wilsona morejo tvoriti podlago za zgradbo mirovnega svetišča. A^o naši sovražniki hočejo nadaljevati vojno, tedaj se bodo prepričali, da nemška moč še ni zlomljena. Vzrok, da se je desnica tako razburila, leži v tem, ker vidijo, da se junkerstvo maje. Veselimo se novega poja-^va. Upamo na naglo odločitev glede ustavnega stališča Alsaeij« in Lotarioske ▼ smislu avtonomije. "GLAS NARODA" (IkraiaaDatty.) Owned aad (mbllBbcd by th* ILOVKHIO PUBLISHING COMPANY d (■ •orpormtioe.) PrwMt IX>PIfl BJENKPUC. Trenoif. p in*.* oi Huatu^w l leta aa meato New York.. LOO j Ca pol leta .................... 2.00 Za Pi<«rt leta aa meato New York LAO Ea Nrfr« leta .................. 1.00 Za lnoaematTO aa celo leto....^. 0 C • * i .Jl> NARODI' tahaja ntk dan IitmoH nedelj In praznikov f .... _________________■ -— s 1 L A 8 NAROČA" s l-Votoe at the People") \ f z imm eeery daj enepl Sandays and HoUday* T JftBtofi|irt3 60____^ brae puUiOoa ta ueebnosd mt oe prloMuJeJo J; lienar aaj aa blagovoli po« 1 jati po — Uuney Order j Jhr% atiaiaM kraja aaroCvlkoe proatmo. da ae nam radi prejflaje WvilINi * neanant da bltreje Mjdmao naaloenlfca. T I »aula— in poMlJatram naredite ta naslov: * -UL1B NARODA- | 4. a« • *.trfi«i) Telefon • METS jV.rtlandt. ■ ______^^_____ Vzroki nezadovoljstva Avstrije. -ooo--! Trn* rranaliitkai flWl wirh the fii«tm*<«ter at Ne« T#rt. X. Y. «»n March '2. t»i» a* r»-qulr«l by the Art of Octuljer <*. tit?. Zadnja jxirtH-ila iz Washington*, tj narazen, ne vsebuje ničesar, cesar bi lie'] l»ri< ikovali <*l eaw» naprej, ko je bilo čuti poroeila o ne- ^ zadovoljstvu v dvojni monarhiji. Av*rr<»odrska je pokazala drugačno »tališče j;lede j mirovnih |>«»j;ajanj kot pa Nemčija. Nasprotovala je pruski ajnvsiji proti skupnim sovraš } in k« »ni, | »ruskemu pohlepa jk> ozemlju ter nemški vladi v'•] notranjosti v avstrijskih mejah samih. I1 Nasprotovala je vsemu trnu, ker jo uvide vala, da jo 1 uporabljajo edinole kot orodje za razširjenje pruske moei.«1 t 'e je imela sploh kake dvome, da so hoteli mojstri ViJ Berlinu imeti premoč v centralni Evropi. so se vsi ti dvo- i mi j : /Minili \ nič vsled nastopa Nemčije proti Rusiji. 1 Avstrija se ie le v mali meri vdeležila brest litovskih i' i M]Hi*f;ijanj |k) prvem sestanku. Skornj ]»opolnoma se je umaknila kot sta storili to? tudi liolgarcka in Turčija, potem kot je geii. Hoffmann^ |M.k.i,. ■ i nemški namen s svojimi zahtevami j^lede ruskega ozemlja. Pogodba z Ukrajino je bila večje prednosti za Nemci-1 jo k«.t pa za Avstrijo, kajti vstvarila se je s tem skoraj ob n li v lnwlni nu ji Avstroogrske nemška vazalna država, ki l>i bila malo manj kot finančni trgovski oproda —J, nemškega i-esarstva. _ .. . I: S > v« »j i in sedanjim prodiranjem v Rusijo hoče Nem- , čija >e nadalje ojačiti svoje stališče na Vzhodu. Trajna posest Kurske in Litve bi dajala Nemčiji do-' stop do pristanišč, ki si jih je že davno želela v Baltiškem morju. * S tem bi bilo tudi onemogočeno vstanovljenje prostega i iT neodvisnega poljskega kraljestva. S t«'in bi postala cela Poljska kot sta jo zasnovali tako hrupno Nemčija in Avstrija — navadna nemška pro-j vinea. : j/ i Ohvlado Nemčije na vzhodu bi se s tem brez vsakega dvoma vstnnovilo, dočim bi končni uspeh Nemčije v vojni napravil Balkan in Turčijo le pokrajini, ki bi bili popolnoma jkh1 nemškim uplivom. V , > S tem bi ostala Avstroogrska popolnoma izolirana v sredini, nemške prisesti ter bi bilo nje stališče bolj odvisno in brez moči kot je sedaj ali koi je bilo pred vojno. To pa so razmere, ki ne uprajajo ne le slovanskemu e-lementu avstroogrskega prebivalstva, temveč tudi nemškemu prebivalstvu Avstrije. Slovani se lahko jeze na brezsrčni napad, vprizorjen na njih plemenske brate v Rusiji, a Nemci se lahko jeze na nadvlado Prusije, o kateri čutijo, da bodo eventuelno postali njene žrtve. Kadarkoli je v preteklosti pomagala Avstrija voje-vuti Nemčiji bitke, je trpela vsled tega. Pomagala je Prusiji poraziti Napoleona, a kakorlii-tro je bila Francija zlomljena, je Prusija vznovič pričela svojo tradicionalno protiavstrijsko politiko, katero je bil započel Friderik Veliki. Leta 1804 je Avstrija zopet pomagala Prusiji proti — Danski, a kakorhitro je bila Prusija sigurna zmage, se je obrnila proti svojemu zavezniku ter ga oropala deleža v JSlezvik-Holštajnu. Postopanje Nemčije napram Avstriji y sedanji vojni pa »0 označili celo Avstrijci sami kot postopanje vi a du joče sile napram vazalni državi. Nobenega dvoma ni. da so se avstrijski narodi naveličali vojne. . . _ - ..j Enako resnično pa je tudi, da so oblasti na Dunaju in v Budimpešti site vojevanja vojne, ki obljublja celo v slučaju zmage — povečano moč Prusije ter stalno pod-ložnost Avstroogrske.__ j— n i » im——i—W^^i^WWM— Vojaki, vojni ujetniki. sorrodniki, prijatelji in znanci, Preskrbujemo denarna izplačila v Franciji, Angliji in Italiji. iL Kadar nam pošljete denar, priložiti tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti Na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVEDKA FRANK SAKHKtt 62 fiortUndt S&eett ---------- BiH Xwfc S» S n^ft XAPQDA. ± MARCA is D op i 3 Cleveland, Ohio. (t; Hi!a je 20. februarja okrog pol- n Ine, ko mi print^se ptsmonoša po-'d 5to. Hil» je par časnikov m nekaj ^ ?>iseiji. Najprvo površno pregle-^s Jani pisnia. a"ko bi bilo mogoče,*' od Kake nežne stvarce, pa'n ia nx>jo ralost in v«**elje ni bilo c Potem pa vzamem v roke pri- u j all] jen i list 'Glas Naroda'' ter| pazljivo pr«vitaii) od pr\e do j fa-Jnje vrstiee. Se eeio oglasov ni- ,, »"»n opustil, menee, da je tiskar- v »ki škrat zanesel med ogla.se kaj j zanimivega. Pa bilo jje na pra-|j ve«! m-Atu. Dopise s^iu pa k^r tri-jj krat prečit al. Mogoče me bo vpra- l šal kak ptvlar, kuhariea ali far- t inev«i, kaj me je tako zanimalo.j < jL»n pa kav naprt-j povem:,j "V sako številko "(ilasa Naroda'*« 1 prav pazljivo preeitajte, pa boste ji vedeli. Preirle^lal sem £e druge j ••asopLse bolj }*>vršno, to ]>a zato. kvr s**m pričel /. nosom vrste ka-i; zali. pa jih ^e \ idel nisem, ker mt- < je boginja sanj zazibala na gu-i rraliuju stolu v sladke in tudi , grozne sajije. L Ho:n vam ]»a posedal, koliko j sem prehodil ter okusil z boginjo'] «anj v teku dobre Četrt ure mojih s sasjj. L Najprvo sem se znašel pri ne- '> kem rojaku na iSona Ave. Ravno ] je sedel za mizo. Pred seboj pa je 1 imel polno mizo papirja, pcpisa-jJ nega z raznimi "t nilkami. Jaz ga vprašam, kaj pomenijo ti velikan- s ski računi. On mi je pričel približno tako razjasnjevati: To so današnje politične stvari. Kaču-': ni ni namrčč, koliko denarja je ' prišlo do sedi.j za »J. S. N. Z. in . koliko za J. Š. R. Z. iloral sem -pripoznati, da je velika razlika : med tema rm^tuiama. Dalje mi po-', jasnjuje: Ako prebiva v Združe-, nih državah približno le j>ol miljo-' na Jugoslovanov, pride po za- 1 kijik-ku teh računov kuiuaj pol-] centa na vsakega na mesec. In j1 dalje-mi kaže ^opet drug račun,' kateri pra\i: Samo v Clevelandu| zapojemo letno okrog pol miljona dolarjev. In dalje: Izmed 2?tHHj| ameriških Slovencev jih dobimo1 ."►<1,000, kateri bodo dali po ali toliko, kot eden za pije v treJi dneh. Zdaj se pa jaz oglasiui, rekoč Rojak, te^ra pa ne >meš dati med svet, da ne bodo drugi narodi mi-| slili, da smo Slovenci res taki pijanci. V tem računu si pa naredil veliko pomoto, ker v Clevelandu se \eč popije, kakor za pol miljo-j na na leto. Nikakor pa ni mogoče, da hi samo ele vel a miški Slovenci: zapili okroglo svoto pol miljonaI na leto. Prip<.do in republiko !' \ na drugi pa: "Za kralja in monarhijo!'' Zdaj »topita voditelja iz vrst in si gresta nasproti, molet roki v spravo. Prvi spregovori vodja s>obo-do ter |K>kaŽe »ia zastavo z besedami: "Pridružite se nam. zakaj pod to zastavo je nam jamcewa popolna svoboda." A drugi vodja aristokrat mu prevzetno odgovori: "Ne, mi nočemo ljudske vlade, mi hočemo' monarhistteno. katera že vlada stoletja nam r korist. Zato se hočemo bojevati za naš obstanek." Nato se je obrnil in odkorakala sta nazaj vsak k svoji armadi ter dala povelje za napad. In zdaj, o proza, za/.venketalo je različno o-rožje: meči, sablje, sulice, noži,1 kose, cepci in vile, vmes pa poka-; nje pušk in samokresov. Kri je tekia v potokih. Na obeh straneh se je hitro krčilo število bojnjo-Sth Pogled na to je bil straSen, s tako da sem se groze tresel. Kar s: naenkrat vidim, da se še samo ,n dva bojujeta za življenje in smrt. \ Namah pa vržt-ta orožje vstran in S) si podasta roke ter zakličeta: s "Živela svoboda! Zdaj pa skupno I n na delo, da zbereva drago, mo- ž gočnojšo armado proti zatiralni ^ monarhiji." n Hotel sem proč .od toga bojišča, d pa boginja sanj mi je dala zraa-, n nienje, naj nekoliko počakam, na- l kar sva zopet začela debatirati o i: }M>litiki z mojim rojakom iz Boita \ Ave. Dasi je dober politik za nje- i govo starost, pa ga vendar bolj j mladi nadkriljujejo v politiki, ka- i teri se kaj zanimajo zanjo, pa bo- 1 diši mladeniči ali dekleta, kar mi 1 je tudi pripora al. Ko sem mu do- i j kazal, da ima damišnja mladina ^ (več časopisov in knjig na razpo- < lago, da se iui v politiki, kakor i jih je pa imela ,pred*20. leti, nama '< zopet pretrga debato klic iz tiso- i ieero jrii: "ili hočemo svoibodo!";i Ko se ozrem, vidim, da prihaja \ I od ene strani stotisoče brc ječa ar-j inada. na čelu ji ona dva junaka!1 katera sta se na prvem bojnem ]>olju pobratila, držeč visoko kvi- i ško zastavo, na kateri se je blišč'al napis: '"Za svobodo ju gosi o v an-, skega naroda." Od druge strani'1 pa je korakala komaj par tisoč brojtča armada. Že od daleč so se 1 jspozsnali, da so sami aristokrati iii -vel i kaši ter kapitalisti z malim ■ številom svojih privržencev. Na( čelu te armade je korakal neki ' kralj, kateri mi je bil pa popolno- i1 'uia neznan. S strahom so gledali na sto tisočero uuiožico, katera' jhu je korakala nasproti. Ko so zopet prišli skxikaj na razdaljo. nekaj korakov, se namah vstavi-! | jo. Zopet stopijo voditelji naprej, j: ' Ponosno stopata naša dva junaka. Ko pridejo skupaj, zakričidotični | kralj nad voditelja, kateri je bil !poprej pri njegovi stranki: "1 z-! dajalec, za to boš dayal še odgo-1 vor!" On se pa ponosno vzravna pred njim ter mu odgovori: "Jaz nisem kulajalec, ampak rešitelj v 'zvezi jugoslovanskega nareda ter ! zahtevam v imenu vseh Jugoslovanov, da se odpoveš mirnim po-j 1 toni kraljestva, ker ljudstvo se jhoiče samo vladati po pravilih : stlrrižene jugoslovanske republike. Ako pa nisi zadovoljen s tem predlogom ter hočeš braniti svoj prestol s par tisoč možmi proti stotisoeerim, ti je na razpolago.": Ki a!j povesi oči in mimo reče:' i "Odpovem se vladi, ker vidim, da se mi ni mogoče zoperstaviti, sa-,mo to želim, da s svojimi ljudmi |svobodno odidem." Junaka mu I odgovorita: "Idi in ne vtikaj se j več v našo vlado." Zdaj je zopet' J pretresel ozračje klic res svobod-.I nega jugoslovanskega naroda: ,j' Živeia svoboda, živela republi- kar | J Jaz sem sc pa obriLkl k svojemu I rojaku ter mu rekel: Premisli i to; ko bi se bili ti dve stranki po-. prej združili, bi ne bilo prelite ni-jti ene kaplje krvi. Tako je bil pa • tako grozovit boj, ker so vsak svo-i je zahtevali." i • Temu je prijatelj pritrdil. Nato . sva se pa ločila s pozdravom: "na .'svidenje!" tj Boginja sanj mi je zopet dala i znamenje, naj ji sledim. Jaz jo i ubogam, pa, oj groza, kar nacu-i krat sem se znašel v zračnih viša-] i vab ter sem s tako naglieo padal, i da, ako bi zadel cb kako pečino, . bi se bil gotovo razletel nta tisoč j koscev. K sreči sem pa priletel v ? velik kup mrve. kaanor sem se . precej globoko xaril. Ko nem se _ skobacal ven ter se ravno otresal i tiste mrve. pa (pride inhno ena . prav prijazna ženska, katera me . pozdravi v nioje veliko začudenje .! jjrav po slovensko. Ko se ji pred-. stavim kot pečlar, me je takoj po-. | vabila, da naj grem žnjo v prijaz-i no hišico. Med potjo mi je tudi JlK»jasiiila, kje se nahajam. Zelo sem v razveselil, ko mi pove, da J se nahajam na Hribarjevi farmi J v državi New York, kjer sem bil j prepričan, da bom dobro po-stre-a žen pri bi\-šem pečlarju. In se tu-jdi nisem zmotil. Bilo je namreč j dovolj izvrstnega jabolčnika in ^ J tudi flaneotov ni manrjkalo za pri--jjirrizek. Zraven tega smo se pa tu-a!di razgovtarjali o napredku slo- - renskih farmerjev. ^amo ob sebi je umevno, da je razgovor nane- n ®el tudi na pečterji, kar je bil tudi r vzrok, da je bilo nrnogo suieha. 5 Farmer ko4 bivši peci ar. kakor . tudi jaz. sva se pobarala, s kako ,,1 nerodnostjo je zvezana peči arij a J Zraven vse te zabave pa tudi nisi'smo pozabili netcyeiiske kuharice, i Eden je stavil vprašanje, zakaj - bi jo večinoma vsi pe&arji radi J ime*. Pa tega vprašanja nastno ie « rešili, ker ni bilo časa. Prišel je | namreč čas, da je moral vsak po j svojem opravilu, zato sem pa jaz 1 sklenil, da jo obiščem, ker se že ' nahajam ravno v državi New York. Ob kratkem se poslovim ter se jim prav lepo zahvalim za postrežbo in zabavo ter jim želim mnogo napredka v farmerstvu. Žena je bila najbolj vesela, ko seni ji rekel, da njenega nvožička ne bodo klicali na fronto, ker tudi doma na farmi dela za govern- , ment. Želela je tudi meni kot dobra gospodinja, da si katero po-jI iščem. Nato si podamo roke v slovo, jaz jo pa kar čez farme mahne in proti New Yorku. : V kratkem času se znajdem v; miljouskem mestu. Najprvo jo krenem na Cortiandt St., kar sem bil prepričan, da tam dobim vse informacije, katere potrebuje vsak tujec v takem mestu. Ko pridem do kpega poslopja, na katerem se blišči napis "Glas Naroda", jo krenem kar notri. Ured-f nik me prav prijazno sprejme, razkaže ini vse uradne prostore, 'tiskarske stroje in druge stvari, i Yse je moderno in v najlepšem j redu. Obenem mi da tudi vse informacije. kar sem jih hotel ve-: deti. Potem sem se pa odpravil po i mestu, seveda nekoliko v strahu, i ako me mogoče sreča kaka laka . zverina, da bi imela široka usta. . pa brez možganov; zalcaj take i zverine so zelo nevarne, ker ni-L maj o možganov in bi me gotovo ,'brez milosti pohrustale, ker ne' i \majo misliti, kaj je prav in kaj .jni. Pa ta strah je bil brezpotre-: bon. Srečeval sem le navadne lju-1 L di, med njimi ludi mnogo rdeče-, ličnih stvaric nežnega spola. Ka-,' tere narodnosti so, pa ne vem; .jtoliko pa vem, da "štokfišu" še j ni bila nobena podobna, kakor je omenila newvorska kuiiarica. da i bodo kmalu štokfiši hodili po me-' [ stu. Sklenil sem, da jo takoj ob- ^ . iščem. Ali kako naj jo dobim, ko , . ne veon, v katerem delu ine#cta bi-L va. Pa zanesel sem se na slepo src-.' : čo, katera, to moram reči, mi je ' r bila tudi mila. j] Ko korakam po neki ulici, sem - zapazil pri nekem oknu nežno bi-j -'tje, katero je čitalo list "Olas Na-j'roda". "Aha*', si mislim, "ta bi , i mi pa mogoče vedela povedati. , - kje se nahaja ta kuhariea." Kre-i nem jo naravnost k dotični hiši j tpr potrkam na duri. Kntalu se i prikaže dotični prijaraii obrazek. "Ikaterega sem malo i^rej pri oknu :'videl ter me prijazno vpraša, kaj s. bi rad. Jaz ji takoj razjasnim, če' - bi mogoče vedela za bivališče ta-i kozvane newyorške kuharice, ka-l kor se podpiše pod dopise v Glasu e* Naroda. Ona se pa nasmehne tako t prijazno, da me je kar mraz stre- - sel. ker ravno v tistem trenutku : je potegnila ziinskji burja s svo-.- jimi ostrimi kremplji. Nato mi pa [reče: "Ce dotično kuharico iščeš.( tl si ravno prav prišel, kajti jaz j sem." Hotela je pa tudi vedeti, K kdo sem, nakar se ji moško pred-. stavim pod imenom: "Škorec iz a žepa." Ona se je pa rta glas za-^ smejala ter me povabila v svojo j kuhinjo. Nato mi je prav dobro 0 postregia. Tudi dobrega štokfiša a mi je pripravila, samo one glave z velikimi ustmi ni bilo zraven, j a Usta so se mi na fctežaj od^iii-ala 0 in požirala dobro pripravljene L. jedi. Ko sem se do dobrega okrep-L_ j eal, sem ji pa tudi pripoznal, da j Jje ona večja umetnica v kuhanju kakor smo mi pečlarji. Nato sva -, se pričela prav prijazno pogovar-v j jati o različnih stvareh, kar se nas ^Ipečlarjev tiee. Dala mi je tudi e mnogo dobrih svetov in navodil.1 tI Obljubil sem ji pa tudi, da jih' a bom natančno spolnjeval. Omenil e sem ji tudi, da se. nič ne bojimo. |e da bi morali od naadh tisočakov j davek plačevati, ker vsak pame-ten pečliar bo rajši dal denar na z vojno posojilo, ako mn kaj pre-j j ostaja. Seveda ga imajo m materi 0 tudi doma spravljenega v kakem starem čevlju, kar pa -ni nič kaj ■ v^arno. čeravnio ni treba davka -i plačati. Pri slovesu sem ji tudi to . obljubil, da bom odpustil vsem ' cvetkam, katere ne vedo, kako se ^ razvijajo in razevitajo. Tudi to p sem si na tihem mislil, ko sem ko-j1 rakal proti kolodvoru z boginjo 1 sitnj, ko bi tudi jaz int^l eno tako, h bi ji pa* tudi katerikrat prav do- bro kavo skuhal ter ji nesel na po-a steljo. S temi mislimi sem tudi ravno ^ pravi trenutek prišel na kolodvor, yT kjer je že šopih al Lukamatija, da o me popelje v mesto Deteljno po-^ lje. Med potjo sc mi ni nič poseb-i. nega primerilo. e. Ko i>a pridem v Deteljno polje, ij sem se pa kar čudil, ko vidim na lit eni atom ofcce samo rdečelifei ie I nežni spol, med katerega je delil Jugoslovanska Katol. Jednota Ustaaorljeaa leta ^898 - - (akorporirana leta 190enko za ženko si vzet, ker njeni cilji se vjemajo z mojimi vred. Imam dolga tri tisoč dolarjev, premoženja v vreonosti dva [ tisoč dolarjev. . Sem učen in izurjen v več t obrtih, dostikrat otožen m upov podrtih. Imam zmožnosti m znanosti veliko zt& tisoče, miljone nagrabit toliko, samo potrebujem od kakšne Lenke oliko. Nisem Avštrijak, tudi ne pijanec, ampak navdušen slovenski i Amerikanec. Poguma imam dosti tn dobro , srce, katero ae vsaki priložnosti i odzve, ► In Mihael štajerski je meni J ime. < Adv > 4 AB more Nemčija držati Rusijo? • I drugi navali hi pregaženja, celo ona na 1 poleona velikega, so imela v zgodovini | za* posledico reakcijo. — osvojevalne! vojne so neprestano izpreminjale zem ljevid evrope. — današnja nemčija bo mogoče jutrajfinja rusua. — alzacija in j lotarindka kot zadnja ovira. -ooo- i t u»- trat.- jhm. fiittt *ttU tlir p«>*>t ma-ter at New York. N. Y. on March 2, ■ it»l» a-- required l>y the Act of October »J, 1917. V teritorijalni kup odpadkov, ki je bil nekoč rusko j et-ar»tvo je kajzer ravno kar potisnil svojo stisnjeno pest j t»;r anek tirni celo kopico provinc, ki so napol tako velike j kot Nemčija — obenem s prebivalstvom, ki šteje polovi-j co prebivalstva Združenih držav. * . To je zadnja vrsta v vrtiljaku osvojevanja. Isti vrtiljak je ob različnih časih izpremenil redne-zemljevide v kalejdoskope ter zopet nazaj. Ta vrtiljak jo! predstavljal obup risaleev zemljevidov in zgodovinar-j jev. {Skozi ves ta komplicirani hrup pa je vendar opaziti, temeljno metodo rotacije ali kroženja, ki je skoro prav ta-j ,ko gotovo kot kroženje solnca. Vzemimo naprimer. * m j Leta 1066 je m-k francoski vojni go»pod? Viljem iz j Normandije, prebrodil Angleški kanal ter se pričel baviti s tem, da napravi iz Anglije svojo lastno provinco. l-ar let pozneje ni bilo niti inča angleške zemlje, kij1 bi pripadal Franciji. — Nek angleški kralj, Henrik IV., pa je napravil celo j Francijo z: vazalno državo Anglije. 8 pomočjo Devcicj Orleanske -i Fraiw-ozi priborili nazaj večino izgubi je-' ii. gt ozemlja. Skozi leta pozneje pa je ostalo mesto Calais j iti drup francoska mesta ob obali v rokah Anglije. nrio, v stalnem kroženju vrtiljaka, "a je prišel danv< ko ni imela Anglija niti j>edi francoske zemlje, dasiravno -i je do današnje generacije angleški kralj prilaščal na-i slov "francoskega kralja". Neko«" mogočnemu poljskemu kraljestvu so bili na-iii*-njeni zli dnevi. Nalik jastrebom, ki napadejo bolnega l-.i. so napadle Poljsko — Prusija, Avstrija in Rusija. Vsaka izmed treh pa he je polastila velikega dela ne-s i vene dežele. Druga in tretja "razdelitev'' je kmalu sle-j Pri koneeni "razdelitvi" ni ničesar več ostalo od —! * Poljske. Bila je cela absorbirana od treh narodov, ki soj planili jk> njej. j K;«r prejema Rusija »k! svojega nekdanjega zavezni-j ka, je isto, kar je nekoč delila Rusija — Poljski, ki si ni j znala pomagati. Prusija je bila deležna levjega dela pri delitvi. I*ar let |K>zneje je zdrobila Francija pod Napoleonom Prusijo v prah na bojnih poljih pri Jeni in Auerstadt. — Napoleon .ie »topil v Berlin v trimnfu. dočim sta pruski kralj in njegova vlada pobegnila v Iztočno Prusija. Koi i t uo vojne je zahteval Napoleon eelo polovico tedanjega i pruskega ozemlja. j Vsled mirovnih pogojev, sprejetih v Tilsitu leta 1807 ! M- je morala Prusija odpovedati vsemu, kar je dobila pri! drugi in tretji delitvi Poljske; nadalje vsemu ozemlju za j pa d no od I,ab«- hi plačati je morala veliko vojno od škod j nino. Vrtiljak .ie delal prekunio delo. — ija je pomagala naslednjem ohratv vrtiljaka f tem, da je zavojevala in zdrobila Francijo Jeta 1870 tei j zahtevala ne le bilijon dolarjev vojne odškodnine, temvef 1 tudi provinci Alzacijo in Lotarinsko, kateri provinci jt j Francija prod dolgim časom odtrgala od Nemčije. Sedaj, manj kot pol stoletja pozneje, je videti, da m bosta ob* ti provinci vrnili pod francosko okrilje. Danska si je več ali manj "dobro vol j no" asimilirala Švedsko in Norveško. Ol>e ti deželi pa sta ji bili pozneje vzeti. — V liasen lastnem ea*u pa si je priboiila Norveška prostost od Šved j ske. *— Danska je vladala bogatim kneževinam Šlezvik-Hol-stajn. Avstrija je bila prva. ki si je poslužila metod po cestnega roparja, da odtrga ti provinci od Danske. Ko maj pa se je to zgodil* ♦ to. je padla Pus ija jx> nepripravljeni Avstriji ter ji odtrgala ti dve provinci v vojni, ki je trajala — sedem tednov. Danska je prevzela ozemlje, ki ni bilo prvotno njene m v povračilo je bila oropana od Avstrije, ki je bila zo-I>et ropana od Prusije. •Zopet — kroženje vrtiljaka! Turčija je pregazila Avstrijo ter f*tala pred samimi zidovi Dunaja. Hitro je vrnila Avstrija kompliment ter pustošila in ro paia po Turčiji. Avstrija je padla po slal>otui Italiji ter m- polastila -♦•vernih provinc. Beneške in drugih. V tretji četrtini devetnajstega stoletja pa sta padli Italija in Francija po — Avstriji ter jo pognali iz teh ukradenih oženil j, dočim je Avstrija pred kratkim v zvezi z močnejšim zaveznikom vdrla /.oprt v Italijo, ki je bil nekoč nje smrtni sovražnik. Najioleon je bil največji izpreniiu je valeč zemljevidov, kar jih pozna zgodovina. Po bitki pri Austerlitzu se je obrnil angleški ministrski predsednik proti svojemu tajniku ter pokazal na zemlje vil kontinentalne Evrope, ki je pokrival celo steno njegove sobe. •— Zvite to skupaj, — je zapovedal. — Ne bomo ga več potrebovali skozi dvajset let. Izmed vseh novih kraljestev in kneževin ter drugih teritorijalnih izprememb, katere je bil določil Napoleon, pa ni ostala — niti ena! GLAS NARODA, 2. MARCA *1S n ■ I BI li 11 H I s m MARK HARRIS, premogovni izvedenec in finančnik ■ .. - _ _ --------------11 ca^sj-* iJniT—i i . Na višku svojih uspehov' in svoje slave je domneval, da bo mogel za vedno izpremeniti liee Evrope. Ob njegovem )>adcu pa je vse te izpremembe spravilo iz sveta. Tako boste morali danes dolgo zreti na zemljevid. —j predno boste ugledali kraljevino Westfalsko. kraljevino Napol j ali pa neodvisno kneževino Gdansko. Vrtiljak s«* je zaobrnil ter vse pometel iz eksistence. Španska se je polastila Mehike — skoro na prav ta-1 ko bi utalen način kot se je sedaj Nemčija Belgije. Mehi-; ka pa se je oprostila tega španskega jarma. Pa tudi vsaka ostala španska kolonija se je odtrga-I Ia od Španske. Stari Rim si je zavoje val Francijo in Nemčijo. Perzija je zavojevala Orijent. Grška si je osvojila Perzijo in Rim si je osvojil — (irsko. Barbari so razdrobili rimski imperij in noben izmed velikih zavojevalcev ni bil v stanu dobiti stalen opri jem nad ozemlji, katera si je pridobil z osvojevanjem in — krvjo. . Vrtiljak osvojevanja se ni nikdar premaknil iz svojc-j ga sredobežnega, a neizpremenljivega kroženja. Nobena narodna 4osvojitev' potom sile ni bila v no-j benem času v stanu ustavljati se ostri preizkušnji časa. Vedno je prišlo počasno, a strašno povračilo za vse ljudi in narode, ki so skušali graditi trajno silo na razvalinah. katere so povzročili. Kar je Rusija danes, bo morda Nemčija jutri! —--ooo- Miniaturne evropske republike. Zasledujoč jasni popolnoma ( nemoteni način življenja, dotUm se vdloča o u>odi ostale EvrOj>e na rtroškf neštetih življenj, so v Ev- j *opi tri miniaturne republike, ka-; cerih so nikdar no omenja v eas-'uskih poročilih in katere pona--adi ignorirajo tudi oni, ki i zde hi ■ j | -sjo zemljevide. Eaa izmed teh republik, St. i G oust, obsega komaj eno kvadrat-; ; 10 miljo ter je vsled te;ra najmanj-I »a neodvisna drsava na 6vetu. Na-laja se v tako nedostopnem delu ližjih Pirenej (pogorje, ki lo>"ii Francijo od Španije), da se nobeni izmed fc-osednth držav ni zdelo' /redno posredovati. Prebivalstvo it t* je 130 duš ter se vlada samo kot i v/ je vladalo >k«>zi zadnjih 2000; f t-t, uamreč po ''Sv^tu starejših"', ii šte je dvanajst članov. Ta ««ret j tudi izbere predse In ik a, ki po-; ^iuje kot sodnik, pisar in pobira-j •Mi davkov. ' fcorazmernu večja po obsegu je republika Andorra, ki se postavlja s 7000 prebivalci ter se nahajaj 150 milj oddaljena od St. Goust, v oddaljeni sekciji Iztočnih Pirenej. Prebivalstvo je zelo prijaznega temperamenta, varčno, goafco-ijubno ter se psea s poljedelstvom, živinorejo, prodajo vobie, oglja ter konežno s tihotapstvom. Prebivalci Andorre so ponosni ter vzdržujejo tudi annado 1100 mož za o-brambo dežele. Narodu vlada svet ši/irindvajsetih, ki vs^ke ktiri leta izbere iz svoje srede predsednika. Vevja kot- St. Goust, a z le se-d-in deset prebivalci, je republika Tavolara. ki se nahaja na otoku Uevenio oi oh ali Sardinije. Ta otok t je doig pet miij ter širok pol mi-!!je. Kljub temu majhnemu obse-1 ??u pa je ta prosta, neodvisna de- '/ola. ki vlada samo sebe. --* - Posebno naznanilo. ^ Cow4rt*k, CKtvcftS lp*cUlUt. J« prla«Ml ■ Mfeol t Omilil *M IW> •bodalu« str«}« mi »dr«vl3«nj« bolnik mot tn lac. Toka] bo MdaUsvtf tatt <9* i4ia ■OmrtJraJ*. k»kar gm H apor»blKI v tuJbolJMb klinikah r WrropL Patat ■g* n« rafiuna aU u nasvet« tn prelftč« »oko bolno osobt* a X-larkt brwplataa co s« pusti potoa pri al«in rtr+TiU- Vm.m k. kdo ln kaka Vas Jo sdrartl, ml •ko Aolgo ste U betai: nI lita k ttsa vauksms SposSailstB Is »oksat s«, to w n Vas »tartk __.v ! Ali imate pnSst. ■slsilns v Isisdsut I j p 1>SsJ lists pR «11 Imato katar T ~ j_ S I W - i«to, d« »praists s« •oioiin« na 2 vTT--**TLI " I LI *y*t •P*1 mK »i« » irs»»«r|w, Wf —"l 'SBži" STE^^ŽTfZ . . . _ _____■ . ■ jt J&t4 t* * -f^^H 'M* natanko s M ta Jotrahf ftavma- ■ *• Atk«* • (tram, (lavobol, aa- j ■ i | nudil taka lopo prt Mtjor Nafti ate krt, | | tka bolnim wlkki mmim hi tatova. 'fP plT^tj f i *anska«> p to* •taiMat-----------51 B L-'jf y'^v I I ? "toa. Nujno Vas •isnoot, norveano«, ,J , • ^tejA | I | aostvljamo, to MM »nomopiosv »Ho. j ' fcJ P f I! takoj >iw aiats o* c potnikov zapazil, da je imei nek in natakar, ki mu je stregel v obed-zc niči, navado krasti pri vsakem .o- ti beilu precejšno množino iivil. To iu jo potnik« navdalo 7 vedtko raro- 1 dilo ie je, da je bil l&omaj kak u- t be l, pri kaiteTem bi ne bila oasot-na vsj dva potnika in uj radi mor u ske bolezni. Natakar, mesto d-a bi j jserviral jedila, ki so spadala na o- u ! ba posebna krožnika iu katera je- v • lila je dobil od kuharja, je odne- p sel slednja v nek drugi del par- t iiika. »j Če bi bil potnik, ki je bil opa- s zoval v.>e to, navaden turist, bi J»e t ni-eesar nadalje ne tslišalo o tem o [dogodku, a ta potnik je btl konru- t j:ami uradnik Združenih držav, ki ' .r je vračal s svojih počitnic in \ vsled tega se je pričel službva>o g zanimati za stvar. Nekepa dne je IK>vsem neopazno sledil natakarju ter zapazil, da je shranil jedila v neko ui;»jlmo bak^o iz usnja. To g Vakvj pa je ixmesel k rešilnemu čobiu, ki je visel ob strani ladje ^ in ki je bil pokrit s težkim kosom ^ nepremočljivej^a platna. Tam je odpel vosral pokrivala, izpod ka- \ tt-rej^a se je prikazala dol^a. suha { iu linen a roka, ki je strastno pohabila bokso iz u>uja. vsebnjoeo žirvila iz prvega razreda. j Konzularni uradnik se je naglo obrnil ^-srtran, da bi f^a natalcar ne ( mogel imeti na sumu, da ga je o-pazoval. Natakarja pa je opazoval ne le oni dan. temveč tudi nasled-■nje dni in ko so inšpektorji earin-^ke2,a urada prišli na icrov parni ka pi i kara nt i ni, jih je konzularni uradnik poklical na stran ter si soustul -z njimi v intimen pogovor Posledica tega pogovora je bila la so žli inšpektorji k rešilnemu ičoJnn ter dvignili pokrivalo. fekrivnost posebnih porcij je bila tako razjasnjena! Dve glavi z dolgimi kitami sta >.e dvignili, in na prvi pogled je e bilo jasno, da je obstajala zarota za vtihotapljanje Kitajcev v Zdr. 1 {države. John \Veber-a, natakarja > .so prijeli obenem s Kitajcema, ki - sta izjavila, da eta Mark Yiek Hee * in Lee-Čmig-Ho. i radntki pa niso bili zadovoljni * edinole s temi aretacijami. Vedo-r li fco, da so v Združemih državah in v Canadi kriminalne kombina- * eije ali zveze, kojih namen je bil - utihotapljati v pristanišča te de-t žele Kitajce, katerim bi bil po po-i stavi za bra nje 11 pris-top v Združene države. Splošno so domnevali, da sta Kitajca! plačala vsak po $500 za službo, katere se je "bil 1 lotil ta sindikat. 1' Da se torej pride dejiftvom na i dno, so podvrgli oba Kitajca in . natkarja temu, kar je znano pod v imenom "Third degree", to je za-sLisevaujc nasilnega značaja. Beli mož je priznal svoj namen. . da privede oba Kitajca v to deželo hi oddati bi jih moral oba niv-! kje na Mott Street v Ne^v Yorku ; v nekem zavotln, ki se je pečU z I importiraujem Kitajcev. On je priznal, da je bil s*kril oba nioža v rešilnem čolnu in da ju je hranil . redno trikrat na dan. Rekel je, da sta bila oba precej velika požeruhu. Posledica posvetovanja je bila , da so sldenfii vprhroriti ix>gon ua dotični )>rostor na Mofct St. Kako pa priti v brlog, ne da bi se vzbu-' dHo sumnje sindikata, ki je bil f eden izmed problemov, ki so ga ' rmele rešiti pristojne oblasti. a Inšpektorjema Albeitu m B * Willeyu in Johnu MorTkosnu so poverili ta slučaj. Takoj sta skie . nila sprejeti taktike namišljenih j " detektivov ter sc preobleči kot ^ mornarja. Ni bilo težko dobiti potrebne takelaže iu s vikom tobaka % v ust ih ter umetno zibajoče se ho-» jo, ki je "baje značilna za mcmarje; *it-a se nai>otiUi na svojo misijo, f Spremljal ju je pa prizadeti nata-[ kar ter tudi oba u tihotapljen a Ki- * tajca, k: izvestno nista razumela uk)ge, ki sta jo imela igrati v tej majhni žaloigri. Prav v zadnjem , kotu orijentalskih možgan se jima je s vit al o. da bosta zadohila pro- stost. če se bo eksperiment posrečil. V vsakem slučaju pa sta se kaj rada učila ter storila vse to, kai so jima ukazali. Bilo j** nekako v mraku, ko je odšla družba na po-zorišče akcije. Sprednja vrata do-'tičnega poslopja «0 bila zaprta, a 'natakar paniika - "Tagns", ki je bil dobro poučen o vsem. je vedel da bo dobila družba vstop s. po- L močjo nekoiiiro ■strategije. Vrata, vodeča v klet. so biia odprta. Natakar je zlezel na\zdol ter iiiišel tam pot do zadnjih vrat. ' Ta \"rata so bila rmeno pobaivana ter vsebovala par čudnih kitaj- * škili napisov. Detektivoma so se morda zdeli ti napisi kot reprodukcije tiketov iz kitajskih pral- • uic aLi pa obvestila glede ustaje v kaki kitajski provinci. Pa naj so ^ pomenili napisi to ali ono, detektiva se nista brigala zanje. Dragi ( so sledili natakarju. Slednji je ■ stopil k vratom ter štirikrat po- ■ trkal nanje. Vrata so e>e uekoliko 1 odprla in neki rmen L-braz je po- - kukal ven. ■ , i — Kaj želite? — se je glasilo » \-prasanje v precej dobri angle J' > ščini. ' — Prihajamo s pamika ;Tagas", j \ 1 — je rekel natakar. ^ To j« Kitajcu na straži zado 1 sto val o. Odprl je vrata na stežaj in cela skupina je stopila v preee. teman prostor. Dva sloka. Kitaj ^ ca, očividno latiiika prostora, sta pozdravila dražbo. Pričela sta go 1 ^ voriti u tihotapljenim a Kitajeema.t Očividno zadovoljna s poročilom »ta vzela iz neke pisalne mize $500 J v bankovcih ter izročila natakarju. _ To je bil signal za akcijo. Oba detektiva sta potegnila iz žepov žc h. lezje in po živahnem boju se jima 1 je posrečilo rvezati of) a Kita jen. Tekom tega boja m rovanja se j< .* enemu izmed vtihotapijenili Ki I - • • T . tajeev posrečilo pobegniti. Nasledil ■ 1 • njega dne so prršh piv.d sodišče vs* | možje, ki so stali ua čelu kriini-1 ^ nalne kombinacije. Stavljeni »o ^ bili pod varSlino $2500. To je bi' konec ene najbolj uspestiih kam . panj proti tihotapcem člove&kegi matterijala. ^ Nekje v tej prostrani deželi pa se solnči Le-Oung-Ho v solncu 011 < a svobode, radi katere se je j»odvr-r gel tako številnim naporom ter se ^ veseli onega življenja, ki je? bilo j ohranjeno s pomočjo posebnih por ^ cij, ki so mu jih dobavljali tako vorao. doeim je leža! on samovolj no šn potrpežljivo kot presto vol j ni jetnik v rešilnem čolnu pajnika 1- * Babilonski stolp. 0- - e- i. Babilonski stolp je bi] visok le K> 140 čevljev, vendar pa bil zgra- II jen na vzvi&enem mestu, kajti na hajai se je na najvišji točki Ba La bilona, mesta nizkih poslopij, ki aj so se raztezala po ravnini. Ta o „j pčs najboij slavne zgradbe staro-, j. davnih časov se jt dobilo iz neka-1 terih najnovejših prevodov starih j asirskih spomenikov, ki »o bili >rezani v plošče na solncu susccne e_ opeke. a Ta stolp je bil pravzaprav sve- 2 tisče ter arhitektonični ponos Ba-i- bilona. Najnižje izmeni sedmih v nadstropij je ob&egalo 272 kva^ il dratih čevljev ter je bito zgrajeno i a iz edinega mater i jala, ki je bil na t> razpolago, namreč iz opeke, posušene na solncu. Na vrhu stolpa s* jj jo najbrž nahajal rvezdoznanski ia observatorij ali pravzaprav opazo L0 valnica za astrologe ali zvezdo glede, s katero vedo se jc pečalo veliko število dull ovni kov ali sve rjj cenikov starega Babilona. Babilon s prebivalstvom, ki je B štelo 2,000,000 duš, je bilo takrat »o metropola celega sveta in velik ob-e se g mesta, ki je bil dvakrat ve-ihjčji kot oni današnjega Loud ona. at je bil obdan od zidu, ki je bil dolg o- 55 milj. ia Babilonski stolp je bilo svetišče, o- v katerem »o se nahajali čudoviti e, z:ati kipi ter drugi dragoceni pred o. meti in bilo je pri poskusu, da »e a- opiše vse te krasote in vrednosti. li- ko se je zmešal ljudem jezik, na la kar so se baje po svetopisemskem ej izročilu razkropili na vse strani m tedaj znanega sveta. Še danes pa La je videti ostaaike babilonskega o- stolpa. Kaži zastopniki, kateri bo poot>la:<«»i poMrstl naročnino n dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za Ti!a* NarodA" je: sa eelo leto fSLSO. za pol leta 92.00 in ca Četrt letn pa fLGO. Vsak zastopnik inla potrdilo aa aroto, katero Je prejel in Jih rojakom priporočamo. Sm Francisco, CaL: Jakob torto. Dearer, Cetaw: Lonia Andotfek tn Frank ftkrabw. Leadville, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo,: Peter Culi«, John Germ. Frank Jaresh in A. Kocberar. Salida, Cole, in ekoUca: Lonia Oofitetio. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Bndman. ' Aurora, IIL: Jernej B, Ver bič. Chicaso, 111.: Jos. Host tč, Jos. Blfab m Frank Jorjovec. Joliet, HI.: Frank Bamblck, Frank Lanrieli in John ZaleteL La Salle, lit: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Cirar. Masfoutah, III.: Fr. Augustln. Nocomis, IIL in okolica: Math. < iaisbek. North Chicago, IIL in okoli«: Anton tCobal in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Černe. Springfield, IIL: Matija Barborlč. Waukegan, lit in okolica: Math. «»grin in Frank PetkovSek. Cherokee, Hans.: Frank ReZtenlk. Franklin, Kans. in okolica: Frank Leskovie. Kansas City, Kana.: Geo. Bajok in rtfter Schneller. Ringo, Kana.: Mike Pencil Kitzmiller, Md. in okoliea: Frank Vodopirec. Baltic, Mieh.: M. D. Likorich. Calumet, Mich, in okoliea: M. F. j tCobo, Marl in Rade in Fa vel S ha It J. 1 Chisholm, Minn.: Frank Gov že, Jak. I Pctrich, I Ely. Minn, in okoUca: Iran G o ate, Iio,. J. Peshel, Anton Poljanec in Looia tf. Penišek. K velet li. Minn.: Louis GovZe In JuriJ I Kitze. Gilbert. Minn, in okoliea: L. Vcael ' ilibbing, Minn.: Ivan- Ponfie. Virginia, Klinn.: Frank Hrovattafr. St. Ix>uis, Mo.: Mike Grabrian. ! Klein, Mint.: Gregor Zobec, i Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Roundup, Mont.: TomaS Faulin. little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. * J: Barberton. O. in okoUea: Math. J Govanda, N, Y.: Karl Sternifia. - kramar. _ Bridgeport, O.: Michael Kočevar. , ColiinvFood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank bakser, Jakob •ebevc, Chas. Kar linger, Frank Meb n Jakob Itesnik Lorain, Ow in okoliea: Louts Balanf ( -n J. Koinfio. 1 Niles. O-J Frank Kogovgek. Youugstoivn, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin in I. ' j tfisJey. l*j Allegheny, Pa.: M. Klarleb, ^ Ambridge, Pa.: Frank JakSe. c- Besemer, Pa.: Louis Hribar. > Broughton, Pa. in okoUca: Anton •4 ipavec. Bnrdine, Pa. in okoliea: John , Dem&ar. a Canonsburg, Pa.: John Koklleh. * Conemaagii, Pa.: Ivan Pajk, Vid KovanSek. 4 Claiidge. Pa.: Anton Jeriaa In Ant 0 •tozoglov. Export, Pa.: Lonis Supančič. forest City, Pa. Mat. Kamin In Ft. 0 f^ben. j Farell, Pa.: Anton Valentinčič. j Greensborg. Pa in okoliea: Frank a Vovak. Hostetter, Pa. in okoliea: Frank lordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.; Frank Gabrenja lp tobn Polanc. Luzerne, Pa. Id okolica; Anton • »šolnik. Manor. Pa. in okoUca: Fr. Demšar, le Moon Ron, Pa.: Frank Maček in Fr. ^ PodmilSek. Pittsburgh. Ph. in okoUca: TJ. It, k takobieh, Z. Jakahe, Klarich Mat, L a. Magister. ^ Rcaing, Pa. in okol{ea: Fr. Spehar. y ! South Bethlehem, Peona.: Jernej >. j Ko|>rlv5ek. St eel ton. Anton Hren, ' 1 Turtle Creek. Pa. in okoUea: Frank U -tchifrer. West Newton, Pa.: Josip Jo van. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray. LTtah in okoUea: J. Kartells, e. Black Diamond, Watb,: G, J. Po-renta. Davis. W. Va. In oldUea: John l! Brosieli iu Jolm TavielJ. ^ Thomas, Vf. Va. in okoUea: A. lo Korenehan. l3 Milwaukee, Wis,: Andrew Fon In ^ losi p Tratnik. Sheboygan, Wia.: Anton Uc. John . Statnpfel in H. Svetltn. vl West AlUs, Wis.: Anton Demfiar U 0 Frank Skok. ^ Rock Springs, Wyo.: Frank Fortnna, 10 JustJn in Valentin Martina. e ---- T . llad bi izvedel za mojega strica. ^ brata moje matere JOŽBFA th. M1KLIC in njegovega sina e- FLOU1JAXA MIKT-lC iz Sta-a. roga kota »t. 27, okrajno gla« varstvo Kočevje, Kranjsko. Le-^ ta 1913 je bil v Demo pol is, Ala., * j in od onega v asa nis*em voc etd £ od lijoga. Profiini cenjeno roja-je ke birom Anerike, ako kdo ve z-d. njegov naslov, da mi blagovoli naznaanti. za kar bom zelo ™ hvaležen, ali naj se pa sama ^ oglasita. — Fratik Trolia. e/o ^ D. McLean. Wrav, Gc. (2-5—3} ---------- ....--- . —1 TW^^W O Slovanih ' ooo- Slovanski praiiarotl jc nastal na ozemlju srednje Evrope na ta način, da se je počasi jezikovno in deloma tudi kulturno odločil oil ostalih arijskih (indoevropskih) narodov. i Že v začetku telesno različen — bil je namreč sestav-' Ijeu iz raznih starejših tipov, ki so se razlikovali po lobanji in ]>o barvi las in oči — tudi nikdar ni bil niti je- ' zikovno niti kulturno enoten. Saj vidimo, da so na prostranem prostoru, na kate-' rem so Piaslovani pae že o«l davna prebivali, zastopani že v predz£«*lovinski dobi rs urni tipi lobanje z razno kom pleksijo, zakaj eden del Slovanov je opisan pri vstopu v zgodovino kot ljudstvo svetlih oči in plavih las, drugemu delu se pripisuje temna kompleksija; tudi ostanki las v grobih kažejo oba tipa. Dalje so bili tudi razni kulturni krogi že v dobi pred Kristusom, zakaj na za padu med Labo in Vido vidimo drugačne tipe grobov z inventarjem jadransko-donavske . drugačne vrste, ko na vzhodu Visle, kjer prevladujejo ; vplivi od Črnega morja. WM SHS Slednjič je začela že v dobi, ko so se Slovani odde-1 je vali ixl ostalih Arijeev, tudi v njihovi sami notranjo-j sti nastopali diferenci jac i ja, ki se je —ko so pristopili pozneje na jjomoe tudi drugj faktorji, na pr. tvoritev po-! sanieziiili močnih središč kulturnih, političnih, posebno, pa prostorno oddeljevanje (izolacija, selitev posameznih! vrst) in mešanje s tujimi življi, — pttin. na pr. samo od-j IkmI Slovanov na jug in njih daljšo usodo na Balkanu —■ povspela na tako stopinjo, da je pranarod, ki je bil pr-^ votno vendar eno samo telo, razpadel na skupino popolnoma različnih delov. Dan* s je sicer nedognano, kako daleč je segla mestoma ta razdružitev in v koliko je treba pripoznavati po-samesuie vrsti* za eeloto, popolnoma samostojno — toda a t »-m m več dvoiua in spora, da enega slovanskega naroda ni več. Na njega mesto je stopila vrsta samostojnih slovanskih narodov. I. Dane* je slovanska enota le teoretični pojem, s kate- 1 rim operirajo mnenja in čuti posameznikov, toda v živ- , ljenju Slovanov nastopajo le redkokedaj trenutki, ko se resnično pokaže. da so bili nekoč enoten narod. Kako s«' j«* to zgodilo v podrobnostih, kaki so bili vzroki, da so se izločala posamezna plemena, kako je na- j pivdovala individualizaeija in kakšno je pravzaprav za-ilnje daiiešnje stanje, koliko je danes samostojnih slovan- j ^kih narodov — vse so to vprašanja, ki so večji del ved- i 110 še problem slovanske vede. i1 Kaj bolj je ><* -verjetno, da se je slovanski pranarod.' ki ji /ivel med Ooinorjanskili. poljskih in češkoslovaških Slovanov: drugi del, katerega pra sta nova lišča so bila naj brž eiiekje med gonijo Vislo, Dnjestrom in srednjo Dona-j v o, ji- prišel \ teku časa (razun malih ostankov) na jug Kal patov, preselil se deloma na Dravo, deloma čez Savo • in Donavo na Balkan in pri tem vstvaril slovensko, srb-skohrvaško in bolgarsko panogo; tretji, podujeprski del s« je Širil v velikem loku na sever k Finskemu zalivu, da-' Ije na gornji Dnjeper, Volgo, Oko, proti vzhodu na Don, na jugu k Cmeuiu morju in k dolnji Donavi in pri tem j v>tvaril ruski narod, toda vsled raznih pogojev seveda tako, da se je na ravno tudi ou na znotraj razločil in mestoma spremenil. * * • Stopnja, v kateri se danes posamezne slovanske panoge. med sel>oj razlikujejo, ni povsod enaka. Med t 'ehom in Poljakom je na pr. pač večja nego —, nuni Čehom in Slovakom, med Velikorusom in Polja-1 kom ravuotako večja nego med prvim in Malorusom. I Zato sreeavamo v javnem življenju in v literaturi spore o tem, v koliko se sme smatrati kaki del za samo-j stojno panogo ali narod. Nastajajo prepiri o rabi tenpi-nov narod, narodnost, rod, panoga, pleme itd. in s tem tudi o številu danešnjih slovanskih narodov. V tem ni soglasja. j To je odvisno od raznih stališč, na pr. od filološkega, ctnografičngea. historičnega ali političnega. Da. pogosto se sodi tudi iz enega stališča in po enem merilu različno: ta filolog dobi dva samostojna slovanska jezika tam, kjer vidi drugi samo narečje enega jezika. Iu mnogi cenijo vKe voljo iu hrepenenje po preporodu, oddelitvi in vstopu v samostojno narodni.) življenje ko znanstvena merila, — drugod zop*«t razglašujejo zunanje politične tendence in razpoloženja nove narode, o katerih eksistenci drugi, in ♦o po pravici, nočejo ničesar slišati. , Odtod prihaja, da se število slovanskih narodov in s tem tudi sistem slovanstva v različnih knjigah znatno razlikuje. t > 4 iltfl . • • Ki naša naloga ocenjevati te s]>ore, ki jih vodijo jm>--oetoma nagibi, ki ležijo izven sežaja vede. Ker pa mora biti nekak shema temelj narodopisnega pregleda, ki ga tu dodajam, bomo delili in nadaljevali po sledečem, ne da bi s tem hoteli obsojati druge sisteme. Naš shema tvorijo: 1 1. — narod ruski, v katerem se pa danes izraža moc- GLAS NARODA, 2. MARCA 18 na tendenca, priznati pravzaprav eksistenco dveh naro-J Ulov: velikoruskega in maloruskega; , ; 2. — narod poljski, enoten, dasi je spor o krajevno ločeni kašubski skupini, je li del Poljakov, ali del izumrle panoge baltiških Slovanov; 3. — narod lužiškosrbski, razdeljen dokaj znatno 11a : gornjo lužiško in dolnjo lužiško panogo; 4. — narod češki, ki je sicer na Češkem in Alorav-skem trdno sklenjen v en narod, od katerega se pa osvo-1 bojujejo vedno bolj in bolj k samostojnosti glavno vsled političnih zadev ogrski Slovaki; 5. — narod slovenski brez razlikujočili teženj; j (i. — narod srbohrvaški, v katerem pa so politično razločevanje in kulturni prepiri (glavno vera) prišli tako daleč, da ne ostane danes nič drugega ko pripoznati dva ločena naroda — srbski in hrvaški; • 7. — narod bolgarski, enoten. Edino o Slovanih, ki prebivajo v Macedoniji, se prepirajo, ali so bolj bolgarski ali srbski, ali je treba pripoznati posebno samostojno narodnost macedonsko. Ker imamo v mislih naravni sistem razvoja, ostanemo 1 pri nadaljnem opisovanju na tem temelju 7 glavnih narodov. -000 ! Ženske v vojnII (V prejšnjih časih .i** biia plavim dolžnost /nilsko v vojnem času čakati in trpeti ter v manjšem obsegu tudi pomagati po svoji moči. V sedanji vojni pa je ob»e>g dela ženske veliko večji. V Rdwem križu, v uradih, v uniformi sprevodnika, v delu na domu, v ekonomiji in v neštetih drugih panogah no stori ženska le svojega deleža, temveč je prav tako uspešna kot možki. Ameriška ženska je danes prav tako strašen sovražnik kajrerja kot je ameriški vojak. V vseh časih, vseh deželah in vojnah pa je bilo najti žensk ali skupine žensk, ki so vršile nekaj posebnega. S temi se bomo ivečaii v naslednji seriji člankov.} Florence Nightingale, — angelj Krimske vojne. Krim, — ki predstavlja razoran kos zemlje ob Ornem morju, — I je bil pozorišče boja na smrt med Anglijo in Rusijo. Zavezniki Anglije sta bili Francija, Turčija in Sardinija, poznejša Italija. Ruski t ar pa je dobro poznal podnebje v Krimu ter računal z njim, da mu bo prišlo na pomoč. Kekel je z zlobam, usmevom: — Moja najboljša častnika sta general jannarij in general fe-' bruar. ('ar j«- imel prav. V brifko mrzli zimi leta 1S54 su zmrzovali an-gleški vojaki t«r trpeli vse agonije po .manjkanja. Bili so slabo oble-č« ui Ln še slabše preskrbljeni 7. vsem potrebnim. Njih lx;bliska slu-xba jtr bila pvsako kritiko. Cela oprema iu oprava angleške urin«© je bila presenetljiv spomenik nej»riprarvlj<£*iiosii. Mraz, napori in s-laba hrana so povzročali epidemije, ki so uničil« ali napravile [nezmožnim 18.000 zdravih vojakov aimadi, ki je štela 45,000 mož. — Manjka najbolj navadnih potrebščin v bolnicah. — je pisal domov neki angleški častnik. — Tudi se ne posveča niti najmanjše pozornosti navadni čistosti. Smrdljivi zrak s>i komaj more priboriti pot na prosto, >kozi dimnike m di-uga uhajali&ča, nakar c»smraja celo ozraeje. To vsem, kar aetn opazoval jaz, umirajo ljudje, ne cla bi vprizorilo niti najmanjši poskus rediti jih. Vse kaze, da bolniki [strežejo bolnikom in umirajoči umirajočim'. Ko je dospela novica o krimskih srrozotah v Anglijo, ni bil možki, temveč xenska. ki jt- prišli* na pomoč težko prizadetim i 11 trpečim. Ta ženska je brla Florence Nightingale. Bila je hčerka bogatega moža. Že v prejšnih letih si je pridu Lila ime ter je postala znana vsled svojih ekseeutričnosti, kajti o-brniLa jc hrbet vsem družabnim veseljem in zabavam ter posvetila i>voje življenje strežeuju bolnih. Latveno m izurjefno stvezuištvo kot protVsija. je bilo še v svojih povojih. Vsled te^a sc je morala Florence Nightingale priučiti svojemu ]>oslu potom prak&e v bolnicah, ne pa iz knjig ali po navodilih učiteljev rn inštruktorjev. Ko je izbruhnila Krimska vojna, je ustanovila ona v Londonu privatno bolnico ter stopila sama na čelo zavoda. Nato >e je prostovoljno oglasila, da opremi skupino strežnic, izurjenih od nje same, kate*v naj bi vodila nato na krimsko bojno polje. Angleška vlada je bila dosti pametna, da je sprejela to ponudbo. Tak poskus je bil v onem času naravnost nezaslišan. Celi restanih naporov. Ona pa se kljub temu ni hotela umakniti. Med številnimi drugimi reformami je omajala za vedoo bedasto naziranje, da nočni zrak škoduje bolnikom. Na njeno povelje so bila poprej zaprta okna bolnice odprta na stežaj v nočnem času. — Po-, lovieo vseh bolezni, — je izjavila, — se pojavi pri ljudeh, ki spe I pri zaprtih oknih. Krimska vojna je bila končana. Florence Nightingale ae je vrnila v Anglijo, kjer je našla, da se jo slavi kot narodno junakinjo. Ona «*e je v strahu umaknila pred častmi, katere je sipal nanjo bu-•"no in hrupno hvaležen svet. Zanjo se je nabralo svoto $50,000, a vsak vinar te s vote je porabila za ustanovitev vezbalnega doma za »Uežnice po poklicu. Krnu pa je popolnoma uničil \njeuo že sicer rahlo zdravje. Po primeroma kratki dobi bolebanja jc umrla, — ubita od njene lastne slavne službej katero je nudila svetu. Nemški jankerji. True translation filed witb the post master at New York, N. Y. on March 2. 1918 as required by the Aet of October 0, 1917. Kesntena sila v Nemčiji, razred, ki kontrolira armado ter je spravil Nemčijo v sedanjo osvojeval-no vojno, je oni junkorjov ali ple-menita-ških lastnikov velikih posestev. Junkerji so ]M>toiuei pruskih osvojevalcev ter roparskih vitezov srednjega veka, -ki so živeli od plena. Vsled tega so ubranili jiuikei ji še do dane* vero svojih prednikov, da pripailajo bogastva zemlje onemu, ki je dosti močan, da jih vzame. V svoji pred kratkim objavljeni knjigi jih opisuje prejšnji ameriški poslanik v Nemčiji. Gerard, kot omejene, a domoljubne ljudi, ki imajo v se>bi več dobrih špar-tauskih lastnosti. Oni pa so v prek sovražniki vseh liberalnih idej. Junkerji so bili goreči in navdušeni podporniki Friderika Velike-ka v času, ko je slednji odtrgal od Avstrije 8 lezi jo, ter njih voditelj. Bismarck, je bil, ki je .jx>vzro-čil vojno, potom katerih se je odtrgalo cd Danske Slezvik-I£ol-staju ter od Francije ALzacijo in Lo ta r Lusko. Da so junkerji še vedno na krmilu v Nemčiji, je razvidno iz dejstva, da se je umaknilo formulo '•mkukili aneksi j in vojnih odškodnin7', kakorhitro je bila R-u-sija brez moči. mesto katere formule se je stavilo ^iike zahteve »lede ozemelj in velike vojne od-( škodni ne. f Naj je njih domoljubje tako ali tako. koneeno je vendar obrnjeno j proti povečani moči ter slavi njih lastnega razreda. Oni dobavljajo vso častnike iza arma-lo in mornarico ter postopanje teh častnikov z navadnimi vojaki je notorično bratalno. Častnika smatra \-sakdo v Nemčiji /a nekako višje bitje in neuisUa deklioa j»ok;iže z veseljem hrbet uspešnemu trgovcu ali protesijonistu ter se poroči z ubo- Slovenska-HrvatskaZ veza v Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena t. januar- y^-U^X. ia 1903 v Calumet, ^ Michigan. V GLAVNI ODBOB: Predsednik: FBAJŠK GREGOBICH, Box 'JS>, Dodge vlile, Mleti. Podpredsednik: GEOEUE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveletb, Minn. Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Borgo Block. Calumet, Mich. Zapisnikar: MATH IA S OZANICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT AEtBANAS, First National Bank, Caluinet, Mich. NADZORNI ODBOB: I. nadzornik: ANTON GERZIN, Eveleth, Minn. IL nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich. ILL nadzornik: PAUL SHALTZ. 1»» Seventh St.. Calumet, Mich. POROTNI ODBOB: L porotnik: MATH. ZGONC. Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELlC, Calumet, Mich. IU. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mln** POMOŽNI ODBOB: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurlum Mich. LUKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 268^ First Avenue, Milwaukee. tt'U. ODVETNIK: AiMTHONT LUCAS, Calumet, Mich. Oponba.—V« dopisovanja, kakor tudi spremembe članov ln Članic naj ne pošiljajo na glavnega tajnika: Antim Ceshel, Slovenlc Croatian Union, Borgo Block. 5th St., Calumet, illch. Denarne posiljatve naj se pošiljajo na blagajnika : Vincent Arhanaa First National Bank, Calumet, Mich. ProSnje za novo pristople člane tn Članice naj se pošiljajo ca vrhovnega ravnika: John S. Stefanez, 268»-i First Ave., Milwaukee, Wis. Vse pritožbe naj se poSJjajo na predsednika porotnepi odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn. Uradno glaidio: GLAS NARODA. ginu n plemenito rojenim porotnikom. Kadi li jib bogastva imajo nemški jiLiikcrji v rokah vse poti. ki vodijo k političnemu, -socijalneinu in .prol'esijonainemu odlikovanju in. niiiče ne sarie upati, til!, ne ol,}&i poznavalec starega Rim, tei Wir-chow, znameniti naravoslovec, an. tropolog hj biolog, ki sla bila slučajno liberalca umrla kot socijal-n a izvržene a. Ko jam narotajte ne na "Glas Na da", najvefjl »loTcn^UI dnevnik ▼ Zdrj- — - ^ _____ * Iz zakiadniškega urada, s HA SAVINGS STAMPS • ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT HBANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE STRICU SAMU. On jih potrebuje aedajl Vi jih boste potrebovali po vojni KUPUJTE VOJKO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDBUŽE NIH DRŽAV% If ostjo Štiri odstotne obresti, pl&d ljive rut četrt lete. Laiiko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vas poštar, vas bankir, vaš časopi* in itevilno drngih prodajalnih a gentur vam bo povedalo vse ""fifled* teh znamk. Oglejte si jih I TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE TO BO IZVOJEVALO VOJNO Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi r«ivno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tndi pokazati vladi in podanikom Združenih, držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedritev-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogočo dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washiugtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polcplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3 Jo obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naai tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, k&j smo vai skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam' dala kruha in | zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu. I Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, 1 in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda i z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore do-I biti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po i svoji moči. i Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registri- j ranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. i Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo podali potrdilo. [ Vsako naročile nsj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode [ kupil znamke. I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER B COSTLAHDT STBEET, NEW YORK, N. r ' - '<-■ " • . jTj,;f t':.f . * --.-f jf-,-, ~nvi * j-' 1 rnunski referendum glede nabled-'t»tva. 8LOVEN8KO-HRVATSKA Restavracija A. ZUPANČIČ, lastnik, J priporoča tpkaj8njlm rojake« stojo | novo urejeno restavracijo. — Izvrstna postrežba. — Domača kuhinja. — Gla-■ovir na razpolago. Ugodno sostaJiHifls Slovencev lq Qmtof. H (443 East Mik at, Hot Yock City. Ofef h M Ml AT* 4 ) . Nemške zahteve Jtnmnnski - t True translation flied with the post master at New York, N. T. on March 2, L31S as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 1 marca. — Berlinsko poročilo, ki je danes' priflo na Exchange Telegraph dražbo, pravi, da mirovni pogoji, kar! t ere je stavil avstrijsko-ogrski zu i nan ji minister grof cetnin nuuun-»kCTmi kralju Ferdinandu, vsebn ! jejo zahtevo, da se kralj odpove prestolu v prilog svojega brata, Viljemi P* k naj Ti»m£ v Bb- i * Iz stare domovine ^ GLAS NAHODA. Ž^UROA 18 Ti avstrijska enakopravnost! I je Gorie*' pi-^; m-k do v Edino -5»ti se dne januarja atodsfee: Minuli teden sem »eui bil Ael na |f«»ruki inaristiat. da dobim iz-ka/jtuo za kruh. Stopil ;iem v sobo, kjer uraduje viaokorodra jco-»pod irrof Dandini. c. kr. vladtii oMusar. Poklonim «», pozdravim. w prMkU\iH m povrni svoje ie-Ij*. U«otK>, kjer /upoziin nekaj strank tu za uradi »o muo menda Miri u-»utiiucv. i'akuin, da pridem na * ruto, .pot cm pa rečtmi: Državni u d uibelice nem. kakor uprnuje ta-le legitimacija z:t i. kr. državne UMlutbence; rad bi dobil i^kaznu-o za kruh; gospod tfruf mi je * tal ta likt^k.** Izrod im uradnici Iwtek in odprto legitimat-ijo. Uradnica luolei, obrne k svoji tovarixki na dea-no in ji reve; * Non eapiaco." (No nuuuitsn./ Nato {»ogleda mene in mi rei-c: "Spreehen Si«; deutseh '*' (Govorite nemško?) >loh'im. Kakor da bi uiC- nc bilo, začne uradnica reševati zadevo stranke, ki je priSla c« mtcioj. Jaz pa i evem: "Priiei aem. da .ivršuu naročilo iriu»[H>da grofa. Žalostno iti brezvestno je, ia se ne izvršujejo ukazi postavljene oblasti." "Ma u«m capine« slovno" (Ne razumem slovensko), r*v»- obrnjena proti svojim tovarišieaia. **t'hi slavo '" vpraša. "Mi, mi", s*' sliši ženski plus iz ^občinstva. "Prego la dicjt al similar !** (Ptn&u, povejte gospodu), rrve uradnica. Dotnun ženska siopi L uitni in mi pove. da ne zna go*p>dičua »lovensko. * "Človek pride, da zadosti ukazom postavljen« oblasti, pa se jfu na ta način j&alt in druži", odgo voritu. Nato vtt*»ne ena itim-d uradnic, kateri je tolmačila ona ženska iz občniatvu. kdo M*m, kje rojen in kdaj. I*>'C, najde listek s podatki «• moji o^elii ter gj 'jroei * prvi uradnici. ' Sii, liia nou .vi .<*lavo, lion |k.»ss.» fare in o v eno" (Da. ali ne znani h!ov MtLsko, ne looreut napraviti ariovetitko), »Jgovori le-ta. .laz pa: ' I*rii»*l sem. da dobim izkaznico za knrfi." Z odprto ia lKtkofli s podatki pred »ehoj an*ne pisati. Takoj za-pwitu, da j«* spremenila u»oj priimek. jMjttaJjančila. Tt ga ne smem dopu»stiti". prttv im jn.:. "Po avstrijskih zakoniti jc to pr» pov«sWno. Priimek »vil mota tako pihati, kakor je v krstnem listu. Uradnih, javnih dokumentov kc lic sme samovoljno spreminjati." Nato popravi. napiše par be-■ed, raz trže list, prime drugega v roke, doMavi v*e potrebne podatka in mi pa izroči. Lrst o istovetnosti, ki nem ga tu prejel, ima rubrike tiskane v ncvn&kem. italjaiwkem in slovenskem jeziku. Ptotrpbiie podatke je izpolnila uradnic*, dHoma z neui-*ko, deloma z atalj&iiako označbo. I/ttrt. oaiioava izkaz i«u»\vtmja*i. je bil tudi glede ene točke nepravilno izvriSeii, kakor sera zapazil p«wmeje. Moi ki je brl vsota, menda kttpnip, mi je povedal, naj grem s tem listkom v neko drugo sifco, kjer s** mi je izročila izkaz uka. šel aei« iu naari v dotieni sob; ni i ^est strank, ki no čakale. Tinted tirh ali Wttrii: uradnic me je takoj ena nagovorila: * Desidem?" (Želitet) ** Izkaattiieo za kruh bi rad, go aplea". «em odgworil. Vi bHo "več besrde a nje. Tudi jaz mm molčal m čakal, dokler niso druge »trankc, ki i§o prišle pred menoj, opravile svojih stvari. je prišla vrKta nam«, sem l^veLil dmri uradnici avojo .fbo. "Vemeheti in- deuisrfc"' (Raz-utael« nemiko^ m« jt rpnsiala. "Mojs ra«t m »j ponos je, da scat avutrijaki drtavtjan in Slovenec. ŽajiMno ^^ol^As se^ns ki je prišla semkaj naročilu C"u.sjMKla jrrofa. Mesto da bi šli stranki na rok-j, jo w žali v na-sprotstvu l avstrijskim zakonom, ki govori dovolj ji-sno o cnako-prax nosti Pritožim se pri c. kr. vladnem komisarju." M •'ilt* in jc prišlo v sobo še pet strank. Že intd mojim govorom jc l-ekel uior ki j*- vstal za uradno mizo — menda jc bil vi-atar — neki uradnici: "Vado chiamar il coiite." • Izkaznice so prvjeiualc 'JScbe, ki so priac za menoj. Zu nekaj ča^a jc pi !sel v s Ko^tKxl *»rot' i-i mi rekel: 4'Ka.i je bilo, gospod '' I'oveilal sen:, da nisem še dobil izkaznic, ker govorim slovensko. Lradniea je rekln: "La fila * hm«a t- tut t o si fi airordine." (Vrsta jo dolga in vse se vrsi po redu.) "Ni ioa, gisipod grol, kar pravi uradaic*«i! Samo raui tega nisem dobil izkaznic, ker govorim slo-A-eusko. Čakal sem, dokler nisem prijel na vrsto. Izkazniee so že prejeli iu kateri, ki so prišli ia menoj." Na ukaz visokorothiega gospoda prota liti je caia izmed uradnic takoj naplavila in oddala izkaznico. Prisrčno sem se zahvalil visoko-tfKlnetuu gospcwlu profu ter sem šel. — Kako prihajamo ^oriAki Slovenci do tejf-a. da na.s magistralne uradnice nc razumejo? Proč žnji-mi. ki n« razumejo jezika naroda, mod katerim .živijo! I radništvt. j*' pač postavljeno za to, da pit zakonu*i"ešuje stvari državljanov. H(x»mo se «lr/.ati avstrijskega zakona. ki pravi, da »o vsi narodi enakopravni. Ne zahtevamo nič V" in n'č nuiiij nego pravico. Priporočamo dogodek goriškim državnim po»slaii«-eiii. de. izpreso-vi»re o njeni resno bcs«-do v di*žav-nem zboru Kdor /atiičnje se sani. pmllaga }*' tujčevi j»eti! * 1 • V isti številki " Edinosti'r pis«* nek tržu^ki S!ov«ii»-c sledeče: Človek ne bi verjtj, koliko za-crizeuosti in fanatiznui je ši' med izvestninn nemškimi elementi na našii: tleh. Vojna jih niti najmanj ni izučila. Taki, kot so bili. so tudi dai;«-^ in taki menda tudi o-stanejo, to je: jirednTii in obrazni do skrajnostL Le prLsj>e v -k k temu poglavju je naslednji jsnečftni siučaj. Tukat^jšnji postni usluibenei so po narodnosti Slo-venci, Ur\ati. Italjani in Nemci. Te d»ii »o imeli stanovski ponie-nek. I)a bi se razprava pospešila, je eden slovenskih tovarišev v imena «»s+alih svojih sorajakov izjavil. da f-icer hoče, da se uvažuj" slovenski je/ik kot v^ik tali doliaii zasilnega odgovoia. Isto>tako naj osa eni mo še, da so tudi -italjimski t<»variši obsodili to brezobntznowl. Zv, obnaša med nami tako neolikano v zahvalo za t«, da odjeda tu kruh našim ljudem! Dasi Nem -c, ki nima smisla za rta* in naše potrebe, ravnajo na« ljudje ž njim vendar-k- kot s wojim tovarišem, vljudno in dvojno kot se spodobi olikanim ljudem. V zalivalo za to pa naj potem pobirajo žalitve takega pri-van-lntnca. ki jih goni v Ljubljano, njih* ki «o ra domačini. Ali ne bi bilo ravno za, take privan-a z vso resnostjo vest, da se namerava dosedanji odmerek liiu- i ha — 28 dekagramov — skrčiti j n a polovico, da, zatrjevalo se je ! eeio, da nekateri j>eki dajejo sa- | nio polovico dnevnega (»diiienka. Nismo se sami informirali na licu mesta, temveč pišemo, kakor so ' nam povedali drugi; ali verjetno pa je, da je kak pek, da zadovolji čim več ljudi, začel dajati aamo po )»olovico odmerka. Co je ljudstvo zadovoljno; gre še tak samo-i as t en ukrep: t*xla kaj pa potem. ' 5e začne ljudstvo ne samo kričati. ! teinv^č tudi i-ogo\-iiiti ? Pomisliti J je vendar treba, da v resnici iti- ] mamo nieesar več, če se nam od- ' vzame še knrh. Sedaj, par tednov, j ima prebivalstvo ,vsaj še krompir, toda koliko časa ga bo pa imeloi Onil; 21 kilogramov, ki smo ga do- ' bili .'a tri mesece, ali bolje rečeno. 1 za celo leto, kajti prepričani smo, da krompirja ne vidimo več do meseca novembra ali decembi-a. — 1 dotlej, ko začne zmrzovati, — to- ' rej oniii 21 kilogramov, med njim 4 do j kilogramov zelenega a'i gniloga. more trajati kvočjemu 1 par tednov — in kaj potem? Lani 1 smo vsaj še imeli kislo zelje, kislo ' repo in druge take stvari; letos 5 pa prav čisto nič. Govedina Ke tel ita taUorekoč na zlato tehtnico, svinjina jc dražja od že-frana. Pa ! kaj tudi ]>oiiia:ga, če kupiš uiesso, saj nimaš kai deti na juho, ker,1 nimaš moke, in kaj ,pa ima druži ! na, če.«še skuha V-i kg mesa ' Ve»' si ga pa privoščiti nc more. Pri ! kuhe nikakršne! Lini se je še do-1 bil v taprovizaeijski komisiji fižol.! Letos, to se pravi od lanskega me-1 -«*eea februarja pa do dan*»s, toi-ej čelu leto nismo videli niti enega, zrna fižola. Ali ga aprovizacijsku' komisija sploh nakupila ni. ali pit nas hočejo omočiti tako daltč. da'; bfnno zadovoljni & j>ešeico suhega fUola. kakor sc morali biti ljudje v časih najhujša lakote. In dajejo nan: testenine. Zaki.j nam bi ne dali vsaj tupatam moke namesto testenine, da bi se mogle pripraviti kake dnrge jedi? Resnica j1?.! •la so testenine bile svojčas let znak lenobe gospodinj iu kuharic, a danes mislimo, d3 bi bila vsaka' vew^la. če hi imela vsaj od časa dej ••asa toliko moke, da bi megla kaj napraviti iz nje. Sadje je obrodilo povsod izredno dobro; marmelada1 pa je kljub temu draga iu dobivamo le tuintam po eno osminlco kilograma. Suhih češpelj in drugega suhega sadja letos sploh še nismo videli. Morje imamo pred in ►smn, a rib že ne pozjt&mo ve-I-. Seveda, ker naši ribici love divje koze po tirolskih hribih in zajce: po ruskih planjav ah, namesto da bi se poskrbelo za to, da bi mogli! opravljati svoj posel po doonačem ^'edaj prostem morju. Kar se ujxi-Lie »edaj rib, -gre skoraj vse na tiste mize. kjer imajo itak vsega dovolj. Tako nimamo skoraj ničesar, in še ono malo. kar je. se nam krči in zmanjšuje vsak dan. Izgubimo naj še kruh, edino živilo, ki nam je doslej Se ostajalo nepri-( kitijšano, potem bo pa — konec. Ali kakšen * L " 1 Rad bi izvedel za mojega prijatelja ANTONA VERTApNEK. Doma jc iz Rečice na Štajerskem. Poprej se jc nahajal v i Suhletu, Wvo„ zdaj j»a ne vem, kje se nahaja. Proaon cenjene rojake, če kdo ve za njegov na-cuorv, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Jacob Kre-- menšek. Bos 283. Louisville. I Col«. (25-2- Iz vseh grozot te vojne se je j>o- s rtKlila nova umetnost, — umestnost. 11 ki bo ohranila svetu drzne zračne)] čine junakov, ki so živeli in umrli t v neb«*škem svodu od j>oletja 1914 1 naprej, ko so pričeli Nemci s svo- j jim pohodom skozi Belgijo. s Pojasniti to umetnost možkenm ali ženski, ki se drži materi- zemlje 1 ter študira umetnost v vseh njenih ' oblakih (.hI daleč, bi bila kaj težka ! naloga. Kako težka bi bila ta na ' loga, je razvidno iz izjave poro-'-- j nika Henry Farre, oficijelnega slikarja franeoske armade in mornarice, v kateri se r je bil videl podočnik Farre, — nc tega. kar jc videl s svojimi očmi, ko je prvič prišel na bo^pio fron to, temveč to, kar je videl potem ko se je razvilo v njem to, kar imenuje on "zračno vizijo*7. To pa je bolj stvar občutka kot pa vida. Njegove slike junakov v zraku, bitk, obstreijevanj in <*rzaiih pohodov francoskega a vi j atičnega zbora, se bo razstavilo v Ameriki 7. dovoljenjem francoskih vojaških oblasti. j Poročnik Farre, ki se jc dejanski ".deleži! nekaterih najbolj značilnih činov zavezniških avijatikov v Franciji in Belgiji, je bil odlikovan z vojnim križem za junaštvo in njegova dela so vzbudila veliko I>ozornosti v vseh zavezniških glavnih mestih v Evropi. — Ko sem se prijavil pri prvem pozivu na orožje. — je rekel poročnik Farre, — sem imel .v mislih dva cilja. Prvič sem hotel pomagati svoji domovini v*uri njene največje sile in drugič sem hotel uporabiti vsaki trenutek prostega časa. da spravim na platno vse kar se je tikalo vojne in kar bi nio-gvl opaziti. Franeoski vojni urad pa je kmalu izvedel za delo poročnika Farre | in podelilo se mu je službo opazo-j valcA-obstreljevalca ter ga prkle-ililo prvi skupini obstreljevalnega jodde&ka, pri katerem je ostal de svojega zadnjega potovanja v Zdr. države. i V tej la-stiKtfiti in potom stalnega stika s tovariši v avijatičnem .zboru. — s katerimi je delil vse tež koče, vso srečo in vsa veselja, — je ta zrakop3ovec-umet n i k tekom treh let vojne ovekoveeil na platnu nekatere najbolj značilne in zanimive dogodke vojne, ki se je raztegnila na skoro vsak narod po celem svetu. Vsa slika, katero je naslikal, pri-I poveduje svojo lastno povest, prav i kot se je to povest povedalo na ,br»jnem polju. V slikah ni nikake j domišljije, kajti domišljija jt- bila popolnoma nepotrebna. — Noben izmed živih umetnikov. — pravi poročnik P\krre, — bi ne mogel v domišljiji ustvariti dejanj juna- ČUDNA NOVICA!! Te oglašone ure kažejo ure in minule kot običaj ne; 2) kažejo imeiia dni v tednu: 31 pokažejo Inwna mesecev; 4> spre membo mescev; 5) j ako l<»po okrašene; *6) so po 15 kamnov; 7) so jamčene po 25 let. Kdor kupi tako uro bo ime] spomin za •Joii;o let. Le pri nas jih imamo. Pri uarcrfbi ne poHtljajte denarja, plačajte iieh' j»otem. ko jo dobite. f Krasen noš z najboljšega jekla vreden $2^0, dobi ^e ga pri nas za $1.00 ako kupite aro. Ura, prstan iu nož sku-poj $7.25. Kknpaj z uro pobijemo pisano Jamčevino. Prebivalci v okolici New Torka zamorejo videti te ure in vsakemu se ilopadejo. V Ganado pošiljamo le ako naprej plačano. ^^^SBS^^^k Samo z& kratek Ja^W^^^JB bomo tako fl^lS^^F cvno prodajali. zato takoj naro-čifce na naslovu: mm watch co.. HI M. 7th OT^lfew YOUE, V. 7. I Boji v zraku - nova panoga slikarstva II Poročnik Henry Farre, francoskioficijeLii slika- vojnih prizorov, je ; moral letati skozi pet mesecev pozraku, predno se je mogel p.*ilago- j diti novemu načinu slikanja. — Predvsem se ie moral seznaniti z oblaki štva ter prizorov groze, ki so se d ejanski zavrišili na bojnem polju, kjer sta bila Verdun in Mame le dve točki ob bojni črti, dolgi na stotine milj, ob kateri je eel junaški narod prelival svojo kri in jo še prelivati ledat i na te strahote s kake o-pazovalne točke na trdnih tleh kot v slučaju, da Človek opazuje čedo goved: ter gledati iste strahote s sedeža v prostem zraku, nudi popolnoma različno ozadje celega pozorišča. — Poročnik Farre pojasnil to in to razliko hoče predstaviti občinstvu kot je to pač mo go če potom svojih n] ik. Onim ki bo do obiskali njegovo razstavo, svetuje, naj si predstavljajo, da sc nahajajo v njegovi postojanki, tc je kot opazovalci v drugem aero pltUUL Poročnik Farre je nadalje izja vil, da bi bilo nemogoče navesti vsa junaška dela francoskega avi-jat.škega zbora, — ne morem pa sc zadržati, da bi ne omenil činov poročnika Partridge — je rekel. — Poročnik tn njegov pilot sta bila v spremstvu dveh drugih aviati-kov tekom nekega nočnega obstreljevanja za črtami Verduna ob času velike ofenzive, premagana od duši j i vi h plinov. V omotici sta ležala več kot deset minut, tekom tega časa je padel aeroplan prepuščen samemu sebi do nižine 50t jardov nad sovražnikovo črto. —. Sveži zrak je predrami) pilota, ki je vrgel nato raz krov dušljivo bombo ter spravil tudi opazovalca nazaj v življenje. Kaj je bil njun prvi nagon, ko sta se vrnila za svoje črt-? — Vrnila sta se ter obstreljevala železniško postajo. — po izvrženem poslu sta se vrnila, izpila nekaj gor-kega ter zo;>et zasedla stroj za pohod v razdaljo celili tristo kilometrov. Razen svojih slik ter svojega vojen ga križca smatra poročnik Farre za najdražje stvari svojemu srcu Štiri pisma iz rok štirih noj- Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje, — In n m To či8to po Pravici» kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in Ijpl ^ posplošen je pri kupcih. Zdaj jc bilo potreba nekoliko zvišati cene. — |B| Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin |j p^ in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati | JF*r%Sf CCEf' ~~~ VKlk prijatc1^ Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora i Hnjfl indi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se jgtjU^B temu na noben način ni mogoče izogniti — Toda izvrstna kakovost in I,rA3tnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od JCVJjemalca. jugi TR1NER-JEV jn ameriški Elixir grenkega m ^ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen ^Kflpi^^^^H^^k svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. ■SET SaflSA rrinerjev Ameri5ki Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za- »stale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, Vj^BHHHB^BB^ er uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene TRINE R'3 I umikali je, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče U^ljiSiK^CJj/^ I /ino' Pri nePrcbav'\ glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni I ,,labeIosti ter Posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja I>ensk ali Pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo BITTER-WIHE I 9akd0 lahko PrePričal ° nčinkoviti vrednosti tega zdravila. % <3 I V vseh lekarnah. / /Sffi^ \ I TRINERJEV LINIMENT j / ^fStMn. Cv I ,r0(*rc vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, V* /"W^S? \ I »evralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč J ^Er'wI^^ ^ I ,itra uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, r^iMtatovo ^ I vpetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- K HORKE VINO IV80 ntrujenost V vseh lekarnah. v JOSEPH TRiwrt I TRINER-JSV AH TIP URIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti- I optično sredstvo za splošno notranjo nporabo. Uporablja se za grg- I] Jjanje, izpmmje u«rt, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na ! n.ednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 191', Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVE., GHICAC8, ILL PAlNEXPELLER-d?3 J^kffir je postal domač; reseda v vsaki slovenski družini m ^^ radi neprckoslji jga čina pri tolikih bolečinah in ■ —j1^ nadlogah. ^v^fS jI Sedsine ra=mcre so ras primor^le, povišati ceno na 8 35 >n ^ centov za stcklenxo, ako liočemo, da ostane pvl^S' i ište kakovosti in da c:iako učinkuje. K^iS- K S tem imate jamstvo, d.i staro, dobro sredstvo z isto pSTVij w močjo tudi dobite. Nikar se dajte promotni z nujo ■ A^i I ceno ničvrednih ponarf-db. c aSS S Sizri, pravi Pain-Expeller Jobete le V za^tku kM je K m naslikr.n. Tri kupovanju pazite r.a sidro znamko, if^ij-i na besedo Loxol m na naše ime. WfL Travi Pain-Expe!!er je dobiti v v^eh uglednih lekar- jBKjtaji flB nah m naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko- ----ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat k toliko. s F. AD. RICHTER & CO. f 74-SO Washington Street, New York vXj bolj slavnih m juiuuških aviatl-kov: kapitana Roekel. ki je padel, na polju časti: kapitana Heur-tausa, poveljnika slavne Stork; eskadrile, kateri je pripadal tudi j slavili Guvnemer, francoski naroil-ni junak ter končno kapitana Ve-rillis in poročnika Partridge. Francis je odpotoval iz Petrograda. 1 True translation filed with tho i>ost master at New York. N. Y. on March 2. 101K as ren<>. Konečno f^m pa doh'1 nekaj, kar meje hitro in jxirxJnoma oidiavilo. Več let j«* preteklo in kila « n> povrnila, akoprav d(-!am tei- n mi-tanko dtflo. Nistni bil operiran, niti zini' nobenih »itnoeti. Jaz nin.am ničesar zr r rodati j pač pa dam vnakcmn pojasnilo, kako i« zadob popotno ozdravljenje- brez -iperacij". ako n.. iiet4 Eug-enp M. Pullen. Carper, ter 4^1 D Marcellu" Manan^uan. N. J. Najbolj jr, da izrežete to objavo in jo p^.-kaiete or.etnu. ki je počen — morda rešite komu ž.vljenje ali pa vt,aj pred nedUinc kilo in Btrahompred operacijo. ^^^^^^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Farme! i Postanite neodvisen v življenju s tem, da kupite eno naših farm v Ohio. Farme so priporočane in imajo pNIKI: Pw.terdr.itr: IVAN PU» »ŠTOR. 1008 Norwood ltd-. CWrel&nd. OLda. Podprudaedulk: JOSIP ZOUKO. It. F. D. Z Bos 113, We« Newton, Pa. Glavni tajnik: BIJL2 NOVAK. 'JO Main Street Conemaugh, Pa. 1. Pota. tajnik: i RANK PAVLOV/ ič. 'JU iiuiii Street. Cou*-inau«h, Pa. 2 Po«, taiutk: AN T »REJ VIDKICH. M Mala gtteet. Co&emaocfa. Pa. RUmaJmk: JOSIP ŽELE !St. Clair Ave. Ck-velaod,Ottia Van. blasajuik : ANTON OOCEVAll. R. F. 1». 2. Ii<»x 27. HrUIgeport. Ohio. V\f»/4»KM OOItOK:< Pr«.!* 'uit u4v. lk.v 1M. Fort Smith. Ark. 2. pcroOak : Jt»MP t«»I>»ii, lVlRAVMR: lir it »SIP V. 'iltAlirJC, vil E. oLio St., Pittuburfb, Pi j (KADSO (,L\SnO: "01.AH NAHODA". fC t ortjindt Street, New York Citj. «V»!.;. i;a drn.'lx a. orir-.^ia i.jlli uradniki, *o uljudno pnA-cl, pošiljati J »h- ck-;iia» iiirarnott na fflrni»-cj tajnika in blkogar drugega. Denar naj «e poilje edino potom Polnita. Expresalh. ali Bančnih denarnih r;ika»tlr, nikakor in no potoa privatnih čekov. Nakaznice naj se tijwovljujo: B'al Novak. Oiaomaujrli lx»fn«sit Bnuk, Conemaugh, Pa- in tako ua ulovljen* (xmiljajo z n*-^.vi;lm poročilom na naalov tri. tajnika. V aloCaJu, da opasl J« > d mit ven t tajniki prt poročilih glavnega ta J- J J tika kak« pmnanJkljlToati, naj to u« uiudoiua nazcauijo uradn glavnega cajnika, da ne v prihodnje popravi, Krosnjar j j lOriAN IZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA, S PRIREDIL J. T. | Ji (Nadaljevati j* . Saj rt , v -dt»L, Itako -tra^jiv« .>» in bojfa; — V.Vraj zvečer sciu sc- pogovarjal z J!r. M' *t" • • o i- *•:;• >;i. On mi ni mogel dati močnega j pnprmvuejem s\vta. i —■ To j - «-iMt» mu« no. Mr. Mort<»n j*- že >t»r mož, Pavlina 5 a n*- tak • dol»r»> t ik.aj.-nih razint r k«»T jih uapriii.or jaz ;»«r/ii;im. < l .'a/ ko-h* iu tu povedala, stavim, -da Ui mi pritrdil, /daj -e p« <►:!UI — je rekei 1 a! i;;"..' — X >r a bom z« ••» potrvbovai, da me ho uvedel v dru- , :1m. * -. !►•> tudi on ji»rd - tvojim nasvetom, boni iHipravi! poptldae v Oak\*xj ter se :»o;*ovoril > txojim o->^tom kot mož z možem.— || j Elleii jc narahlo zaa^lela. -- I>a, napravi tako — je rekla — jaz biau ponosr.a nate. — To-> b pomit!i ni! to. da ima moj o»-e še vedno oblast nad menoj. - ■ Vem, "nr. Najprej s«4 morava po;.ro^>riti i gospodom Jlor-touoAu. potem naj pa uaoda odloei kakorkoli hoče. — Pogledal ji jc v <>ei ter jo price! poljubljati. Vedel ui, cv v«o to zaročni poljih i. ali pol juhi pred ločitvijo. l*o,jdi — je rrijcl sli tuiii* ter jo odvede! v ^preji-mnico. Pri oknu je stala PavKna in se smehljala, kljub temu, da je im^la v> • o"i polac j'.Ci: — Nu divanu te s»*-del slarte ter snieji vprasal: —- No. ste ee sporarumeia i — Nekaj hi rad vprašal — je rekei mladi tnw. — Pojdiv* nekoliko ven, ee a am je drago. — Dami nama gotovo ae bc-da zame rili, oe brxstfr par trenutkov sami M r?-m prikimal, prijel ga je za roko ter ira udvedel v sosednjo sobo. — Tukaj, ton'j. — Sedite I — Povejte vse, kar vam leri na sreu. fl- msodal mu je vse pojasnil. Svoje bojazni ki nvoje upanje. Marte mu je po kratkem premisleku /a:»! svetovati, l^aj naj sfoh. Kekel je, da ima v mo.'ii pri jat 4ja. mirovnega scJnika, ki bo urejal vse potrebno. 7atem je odiH k Ellen in ji pojasnil svoj načrt Morton je ukazal tapreei in mlada človt'ita sta se cupeijala. Veecrilo se je že, ko >e j« iu dišalo peketanje koprt na eeslnem tiaku Morton j*' pri v 1 v onem trenutku na verando, ko je d\"is-Jxii llemMdal i/ kočija že v redu T — je vorwal farmer '.' — I>a, to je moja žena — je rekel mLadi ter vzel zardeli Ellen kopreno z obraza. Morton *e je sklonil k nji ter jo poljubil. — Otrok, ptiiiii «i, ua te je poljubil ooe. — Bog vaju biago^ovi .j StJiri je bil tukaj, malo pt/tem, ko e je zgodilo, drugače ravnati. — Tudi moji hčeri ne »vertam uičesar. Na banki dobi lahko mojo doto in je lahko prepričana, da jo tudi ma^i ne bo pozabila v ovoji oporoki. - - Ne poizvedujte po nn/ui in po noji žeui. - Nobeno pie»rao, ki ga piiete. najti ne bo Joaeglo. Elliot. • Uemaedai se jf gicboso oioahnil, kajU pi*ijiako\aJ je aekaj huj-itja, ndtij — Ne boj s*-. Peter — je renia. — V:*.' bo dobro. — Jaz « dobro pornan- s\o.iega očeta. Prepričana sem. da ne ho mlaBo paa-me«eee^\ ko uaju bo obijkal. Vrata so odprla in vstopu Morton. — Uproaiita, da vaju motim, otroka. — Toia je že tako na *>ve-tu, da sta žaiorft in vcj*elje ne,»osrejno rvt'zaua. — Zitaj morwao Jla \ saje način obiskati starega Izaka. — Ali je zbolel T — Ali *e n>n je kaj drugega pripetilo! — je i>r GLAS XARCH3A. 2. MARCA 18 Morton ni odgovoril, ampak je odprl vrata v njegovo sobo. f Starec j« ležal z zaprtimi očmi na svoji postelji Bela odeja, s' katero je bil pogreben je bila oškropljena s krvjo. Poleg postelje je stal zdravnik ia spravljal v torbo svoje o-pe-racijske potrebščine. — Ali je mrtev? — je vprašal IVter s tresočim glasom. — Da, mrtev je. — Umrl je /e najmanj pred dvanajstimi ur^-| mL — Kri se mu je vlila. — Xap^rie je že shrtvl šinit, ker je napisal neke \"rste oporoko. Ueinscdal je zgrabil a svinčnikom napiian papir ter 2ačtl hrati.; — Najbrže ne mi bo danes pono i /godilo nekaj; človeškega. Že ves večer čutim v ustih kri. Nič se nt i kesam, če se mi kaj lukega pripeti, kajti jaz sem do-vržil svojo zemeljsko pvbri.>>ala z robcem Zatem jej <."Isiti v spre.kmnieo. kjer jo je pričakoval Morton. Konec. j i J>e nepiiCakovaiio iias zanima. Zgodovina navaja tek- tj i no, v kateri je zmagala počasna želva, a pe pravi ničesar! ') številnih prejžnili tekmah, v katerih je zrna era 1 zajec. * ' ' ' - ' i1 Za vsako stvar je najti vzrok, a s tem še ui rečeno, clu { je vsak vzrok — dober... . * a NVkateri ljudje puščajo sledove svojih nog na pesku j časa, dočim morajo drugi ljudje pustiti za seboj odtise —; svjih prstov. Zelo koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki I ^ d. ^ jih nujno potrebujete. ^ V zalogi imaui. i>oskrbujeni tt-r raz- i | pt^iljaui Sirom Združenih držav zelo t' .^LrjjMtj^^H -Itmtffe^' koristna naravna sredstva in pripo- raerke, kakor: sladno ječmenovo kavo. . j art'ika. LrinJe>o olje, encijan, s^rško M ; seno. bvo5e. lipov cvet. lapuh, tavienrože. vinska ruta. t»-r dmjre ! j enak*' stvari ki so obiirno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se ; vj orabljajo zelo %six-šno r»o celem svetu. r«.t. tn linam tudi raznovrstne difcuve, ki se jfcriporoCajo v knji^nh i j j "P- lint kuhariea" iu "Slovenska kuhaii«-a", In se potrebujejo za j prifiravo okusnUi jedli, na primer majaron, ?ntraj. muškatov »-vet, l«aprika (praseki, lorbarjeva jjerotea. Žajl>elj. žefran i. t. d. PuMtrefl vam zamorem tudi z raznimi -^»meni, kakor: seme zai i isahito. jHfterillj. fižol, in.*so. korenje. zel»-no, i. t. d. Pilile jnj cenik. j > MATH. P E Z D I R ^P^Box 1611 ^ New York, N. Y. 11 IDrVrvT gRAHEk" " " \ edini slovenski zdravnik v Pennsylvaniji j M3 E. Ohio St., If. 8. Pittsburgh, Pa. J Gena vojno-varčevalnih znamk za mesec | februar in marc. FEBRUAR: Earn $4.12. poln certlfflai • dvajsetimi rnnmkaH fttH | MARC: Em $4.14, potu certifikat s dvajsetimi nranhaml $KM i Vsak Jih kaLho kopi kolikor mu draco, nikakor piac wi kakor dvooU j omk. Cttajto pazljivo v tem listu oclu "Vojno-vartevalne znamke te StovencT* I Poleg denarja Id ga nam pošljete ta vojoo-varfevaine maade, priloiiU | ie 1« eeotov a poštnino registriranega piana, v katerem Vam jih bomo poslaB TVRDKA FRANK SAKSER, Cortlandt Street. New York. N. T j j CENIK KNJIG ji j katere ima v zalogi | \ SLO V ENI C PUBLISHING COMPANY E j 82 Cortlandt St, New York, N. Y* I I__ IlitČNE k.VJIGE: i Ahiiuv nemškko-an^L tolmač \ezuu —.30 i Hitri raC-unar (neniiko an^l.) \ učii n — l'o!Jei^elst\«J ■—JiO \ Sadjereja v Sebimpffov nemiko-biuT. slovar |L28 ZABAVNE LN RAZNE DRUGE KNJIGE: i HipnoCiiuenj <—J35 Doli z orožjem P—JSO Mesija 2 svezka H-.60 Pod Robom PL Ve6eraie« —-SO Po*tr*žha bolnikom —JSO So>.*ijalnH demokracija f—.10 Trtna ui in trtoreja E-JSO Crnna tivinoreja —JSO Veliki aiovensko-ungle£ki tolmaS $2.00 Trojka —JSO Vojtui na ltalkanu 13 zvea. i—LfiO Zgot'.orioa c. kr. pe»t>olka it. 1? ■ silkaiul t-JD Opomha: Naročilom je prfloiitf < Življenje ua avstrijskem dvoru ali srurt cesarjevima Itudolfa —.70 RAZGLEDNICE: Ne or.-^ki boZi^ne, velikonočne in novoletne komad po —.03 | dneat Aibum mesta New York « krasnimi slikami — : ZEMLJEVIDI: I " Avstro-Italijanska vojna mapa —.'iS ! Avstro-ogrski. veliki viesan —.50 j Celi snet mali —.10 : Celi svet veliki Evrope vezan —JSO Vojna stenska mapa $&00 Vojui atlas s—J23 Zemljevidi: Ala., Ariz^ Colo., , Ca L itd. po —J2S Združenih držav mali —.10 I Združenih držav veliki —.23 Združenih držav stenska maja, na drugi strani pa ooll svet 93j06 tenarno tridnoat, bodisi v gotovini, Fotolna pd vaeb cenah ie nate- * w. s. s. -o Vojno-varčevaloie znamke ponieuijo: dolarje — na banki in preskrbovanje ameriških vojakov v zakopili. s * . Ako kupiš vojno-varčevalno znamko, skrbiš za svojo bodočnost in braniš čast dežele. a • a Z denarjem, ki ga liajsigurnejše naložiš, delajo 'Alr. države munieijo, grade ladje in preskrbujejo ameriške vojake. • O • B tem, ako kupiš vojno-varčevalno znamko, zadaš kajzerju udarec in si — kar tudi ni tako bre.TJomembno, — celo plačan ja to! ________ | MOŠKE BOLEZNI ; t» Dr. Koler najstarejši »loven. : tki sdravnik, špecijalist v Pitto- burghu, ki ima *28-letno tkni- , njo v zdravljenju vseh molkih j Hydrocele ali kilo zdravim , ▼ 30 urah in bres operacije. Bolezni mehurja radi kate- ' lih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste ! zdravim z gotovostjo. I REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO- | LE ČINE. OTEKLINE, ŠKRO | YLE IN DRUGE K0ŽN2 Ba LEZNI, ki nastanejo radi ne- I lista krvi, ozdravim v kratkem i Sašu, da ni potrebno ležati. Jas < ! Slovenski Sdravnik. rabim 606 in 904 »a kr™ bo- < I lesni. : Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure , \ sveder; v petkih od 9. zjutraj do 0. popoldne; ob nedeljah od j | 9. zjutraj do 1 popoldne. ; Dr. KOLER, 638 PENN. AYE., ; | PITTSBURGH, PA. j ' * Slovensko Republikansko Zdrnženje. i i SEDEŽ V (HR AGI, ILL. i i Izvrševalni odbor: Frank Bo&tieii, Filip G-xliiia, Frank Keržt\ Martin V. Konda etbiu Krisian, Anton J, Tcrbovtir, Jože Zavertnik. Nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič. Centralni odbor: — John Ermenc, Ivan A. Kaker, Ivitn Kušar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Mulia, Matt Pojyorolf, John Kozel, Joseph Steblaj. Frank Sav*. Frank Udovtch. An d row Viri rich. Stvfan ZauHc, Leo Za krajše k. Anton Zloga r. (OPOMBA. — Zastopniki organizacij in listov, Ui se dozdaj št-Še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo* in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi uaeeli S. R. z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J Terbovec P. O., No. 1, Cicero, 111.) IZVLEČEK ZAPISNIKA 12. IZVRŠEVALNEGA ODBORA S. R. Z 19. FEBRUARJA 1918. Zaivtck seje ob deveti uri •vt.'-j'. — Predse i iti kom j« bil do- . br. M. Y. Konda. Zapisnik pnvitan iu sprejet, nakar se br. K'>n<.!a opraviči, ker ga ni bilo na /a Inji seji. Za^.lržaJ-j a je nujno : delo. Se vzame na znanje. lirat tajnik poroda nato o d-Ziu-inili in ^truskilt. Predloži racu-»>••. ki se odobrijo. Dalje poroča, da imamo stalno priftpevajoOLh elan^v dozdaj pri- ; •rla-šeTiili okoli dve sto. Knjijr za slovenske v jetnike v Italiji je dobil ciozdaj kakih 50, razen tejja tudi r»or dolarjev v isti namen. Nato prečita pismo Zveze Slu',. Svobodointseleev v Ameriki, ki se fr'asi: • •'Slov. Repub. Združenje, Cliiea»o. IU. — Cenjeni: — C ast iui j>oroeati. da je fron oznsčeua (saiuostojria; or^:uiizaei>'i Hkl^iiila pu najboljših močeh podpirali »ribanje S. lt. Z. iu radi tc^ra prijavi voj vstop v vrsto drugih zavedaiih oj'iraijrizai-:j in društev, tor t>bei»- m prijavi svopega zastopnika za ventrnlni o.lbor S. It. Z. v o--»ebi Joseph Ivanetiv-a, 1125 Norwood Road. Cleveland. O. — B .spoštovanjem W. Rus, upravitelj Z. S. S." n Pismo Slovenske čitalnice v Ely, Mirni. ^.a.si: •'Slovensko Repub. Združenje, Chieago. 111. — Cenjeni: — Ternj lx>tom Vam spotročam, da se člani in čkmiee Slov. Čitainice v Ely.! Minn strinjajo z idejo 5š. H. Z- katero h<>eejo j^-lpirati po svojih močeh. Na s^ji 2. decembra. 1917 je bil izvoljen zastopnikom »Slov. čitalnice J. Judnič. — S pozdravom Matt Polajnar, tajnik slov. Čitalnice." Pismi i>e vzamete na manje. Brat tajnik nato prečita pismo br. M. Žugelja iz Murray, Utah, ki priporoča, da bi se priobčiva 1 a A-saj imena stalno prispe vaj očih članov. Sklene se. da to ;:a enkrat ni rnogoee, ker nimamo svoj-ga Instnesja li^t-«. Slov. Revio že ilak preobložena s takim delom, /.a katero se nič ne plača. Brat Krže poroda o shodu v Wail began. 111., ki ga je priredilo ^sem slovenskih društev, kjer je bil on navzoč kot govornik. Zanimanje za S. K. Z. je veliko, dvorana je bila natlačeno polna in pri-aieiiia resolueija soglasno sprejeta. Dalje ODieni, da je povabljcn'za 10. marca na shod v La Salle. i m. - Brat Kristan poroča, da jrre na sho *en edPal •loveoako fov» S ipertait«t moiklb bolesal t 9 Plttabnrgfa^^^^^ R Urada* cri: tem« od I 'te I poldne do 9. ar« arefer. V pat- 1 klik od U. dopoldne do 2. poyoi S V nedeljo od 10 dop. do S. povol S DR. LORENZ, lacdaHst mašidk batenI. •44 Pena Ave. IL saM. aa ailee 9 J PltUbnr^ Pa. § NAZNANILO « Cenjenim rojakoui v državi Illinois naiKiiinjamo, da jih bo v kr-j; '-rem obiskal za^topujU tor. Jutko Fiziko, U je poobLuŽcn tprej-^mad naročnino trn "Glaa Naroda" in ladajaU tosadevna potrdila. On je pred leti »otkrat prapotoval drfave, r katerih bo naii rojaki naseljeni ia je povawdf dobre pcanan. Upatf da mu bodo ill rojaki t »»vi tft m watoh ft* kas but