SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.. za ieden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)lvsprejema upravniStvo in ekspedicija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. OS.
V Ljubljani, v ponedeljek 30. aprila 1894.
Letnik: XXII
Peti občni zbor katol. - polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
I z C e 1 o v c a, dn6 26. aprila.
V petič zbralo je naše vrlo delujoče katoliško politično društvo svoje ude k občnemu zboru. Kakor sploh Slovenci radi slušajo na društveni glas ter v obilnem številu obiskujejo njega shode, prihiteli so tudi v sredo, dne 25. t. m. v lepem številu v Celovec, da se prepričajo o društvenem napredku ter čujejo, kako se suče politični položaj.
Prišlo je na zbor, ki se je vršil pri »Sand-wirthu» kakih 150 rodoljubov. Prišlo bi jih bilo še več, da ni ravno sedaj nujni čas za setev. Kot vladni komisar je bil navzoč gospod baron Laza-rini iz Beljaka.
Predsednik, vč. g. Gr. Einspieler, otvori zborovanje, pozdravi vse došle in komisarja, proseč ga naj se sam prepriča tu o lojalnosti kor. Slovencev, ki ne tež^ po tujem, marveč branijo le svoje, in zakliče cesarju krepek »živio".
Blagajnik č. g. Fr. Treiber poroča o denarnem stanju. Dohodkov je bilo 608 gld. 90 kr., stroškov 547 gld. 19 kr., preostanka 61 gld. 71 kr. Pohvali veliko darežljivost rodoljubov ter se jim primerno zahvali.
Isti gospod poroča na mesto odsotnega tajnika o društvenem delovanju v minulem letu. Kolikor je moglo spolnovalo je društvo svoj namen in napravilo tekom leta pet javnih shodov: v Smihelu, Št. Janžu, Dobrlives , Št. Petru nad Velikovcem in v St. Jakobu. Shodi so bili vrlo dobro obiskani in so ljudstvu spretni govorniki kazali spletke in hujskanje nasprotnikov, združenih v »tchulvereinu", »bauernbundu", itd. Spregovori tudi o drugih za-
devah: o občinah in o pol. položaju, zlasti o koaliciji. Mi želimo le tako »koalicijo", ki ima za podlago katoliško vero in cerkev, ker le na tem temelju se moremo uspešno družiti. — Pohvalno omenja govornik med odobravanjem delovanja nemških katoličanov na Koroškem, ki so se tudi začeli krepko gibati in radi česar se jim izreče zaupanje. (Dobro-klici).
G. Legat naznanja da so se uvedle nabiralne knjižice za nabiranje letnine.
Pri volitvi odbora se volijo vsi dosedanji vrli gg. odborniki, razven g. Žaka, ki se je preselil iz Celovca. Na njegovo mesto se izvoli č. g. stolni kaplan Mat. Ra ž u n.
Sarkastično in med bnrnim odobravanjem govori poznati ljudski govornik g. Fr. K a n d u t o političnem položaju. Rekel je, da je pri lanskem zboru našel sloviti § 19. še na papirju. Letos ga niti tam ni več. Slabo se je nam godilo pod Taaf-fejem, še slabše sedaj pod koalicijo, ki je zveza psa z mačko in ki ima uačelo.: drugim vse, nam pa nič. Potem šiba nemško »narodno posest" in poživlja navzoče za delavnost in krepko potegovanje za slovenske pravice. Govor se je burno odobraval.
C. g. Št. Bayer v navdušenem govoru poudarja naše stališče gled6 šole ter kaže potrebo verske in narodne šole. Poživlja rojake naj bodo v borbi za slovensko šolo neomahljivi, ker konečno mora pravica vendar le zmagati. Burno ploskanje.
G. S k u b 1 potrdi besede predgovornika iz lastne skušnje ter dokazuje, da verska šola ni samo želja duhovnikov ampak terjatev vernega kmetskega ljudstva samega!
C. g. Fr. Lene govori o gospodarskih stvareh zlasti o posojilnicah, ter kaže kako neobhodno potrebno je, da postanemo v denarnem oziru popolnoma neodvisni. Potem priporoča zadruge in razklada pomen šole za kmetski stan ter priporoča naj
se razširja omika in blagostanje med ljudstvom po geslu: malo govoriti, pa veliko delati. Poljudni govor se je burno odobraval.
O isti točki spregovori i blag. g. podpredsednik V. Legat, ki kaže mržnjo koroške kmetijske družbe do Slovencev. Govornik nasvetuje sledečo, jedno-glasno sprejeto resolucijo:
»Današnji 6. občni zbor katol,ško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem načelno sklene izdajanje strokovnega kmetijskega lista v slovenskem jeziku in si dovoljuje ob jednem Njega ekscelenco gospoda ministra za kmetijstvo, grofa Falkenhayna, uljudno prositi, da blagovoli v ta namen dovoliti primerno podporo iz državnega zaklada."
O isti točki govor6 še gg.. Bayer, Einspieler in Skubl.
Govor o preosnovi volilnega reda je radi pomanjkanja časa izostal.
Preč. g. predsednik Gr. Einspieler je poročal o svojem delovanju v deželnem zboru. Kazal je na deželno gospodarstvo in omenjal razne sklepe. Poslanec Kirschner je rekel na »bauern-tagu" v Grebinju, da je g. Einspieler glasoval za neko veliko cestno podporo škofu na ljubo. Gospod Einspieler pa je konstatoval, da je on glasoval proti oni podpori, da se je tedaj Kirschner debelo — zlagal!! Obširneje razjasnuje govornik med odobravanjem znano zadevo zbog usmiljenih sestra.
O tem spregovori tudi gosp. Š t i h in pove iz lastne izkušnje, kako se godi bolniku v bolnišnici s svetnimi postrežnicami. Zato nasvetuje sledečo krepko resolucijo, ki se z odobravanjem soglasno sprejme:
»Občni zbor katol. političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence se zahvaljuje mil. g. knezoškofu in onim gg. deželnim poslancem, ki so se v zadnjem zasedanju deželnega zbora potegovali za to, da bi se poklicale usmiljene sestre za strežnice v deželno bolnišnico v Celovec. Ob jednem pa
LISTEK.
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
IV. Maškarada in drama.
(Dalje.)
Celo v tiho domovje Vidinske prišla je ta novica. Ana je zarudela ko potonka in pobesila glavo. Na misel ji šine prostovoljna obljuba divjega jezdeca. Nečuven nemir razburi njeno srce. V nekem junaškem svitu pojavi se ji postava neobičajnega moža.
»To ni prozoren kristal," premišljuje, »to je zagonetka, nepredorna globoka voda." Trudi se od-gonetiti to uganko.
»Slavna je ta rodbina," prične teta, »dedi Va-žeckega sedeli so v visokih uradih. Nekdaj, seveda je temu že mnogo let, pobirali so nasilno davek od potujočih kupcev. Pozneje je bil Andrej Važecky kraljevski točaj, njegov sin postal bi bil palatin, toda nastali so nemiri iu vstaje, v katere se je bajž tudi on vmešaval. Na kraljevo povelje bil je obglavljen." Vidinska je bila živa kronika okolnih rodbin.
Dolgo je pripovedovala Ani o starih in novejših razmerah rodbine V&žecke. Se slutila ni, kako
draži fantazijo svoje nečakinje, kako tone srce mlade deve, itak vnemljivo za romantične sanjarije.
Vzburjena, nemirna hrepenela je Ana po čistem zraku. Kostaniev drevored razprostiral se je blizu letineaa domovja. Deva ogrne preko pleč svoj plašč iu odide iz sobice, da se okrepča v drevoredu. Steze in klopice bile so pokrite z rumenim, odpalim listjem. Veter je trgal nove liste, ki so se vrteli v zraku in padali na t'a. Roj gimnazijalcev šel je iz šole. Veselo so ščebetali mladeniči in uganjali burke. Siromašna starka s piskercem gre mimo. Ana seže mehanično v žep in ji da desetico. Rahločutno srce je nagnjeno do miloščine.
Kakor bi bil skočil iz zemlje, stal je pred njo Ferdinand Važecky. Nehote se ustavi, ua to pa krene na desno, da se mu ogne. Spoštljivim pozdravom obrne, se proti nji.
»Ne, gozdna vila, tako nebrižno se mi ue umakneš," pravi suho iu pristopi k nji na levo, »morda hočete poklicati redarja? Ti postopači popivajo po krčmah!" Važecky se sili s sarkastičnim smehom, toda iz očij mu je plamtelo nekaj druzega, nego posmeh.
Ubogo Ano spreleti mraz. Brez sveta gre tik barona. Glas ji zastaje v grlu.
»Brez šale," nadaljuje Važecky s tihim glasom. .Kdo da sem, veste, za to so skrbeli prijatelji moji.
Toda stvar je taka. V srcu mojem gnezdi od de-tinstva bol nad našo ničevostjo."
Ana se ujunači.
»Velecenjeni gospod, nisem vas vprašala po vaših bolih. Vi kot kavalir ne boste silili ženske, da se z Vami razgovarja o takem predmetu."
»Stojim tu ko prošnjik! Vi kot ženska ste izvestno usmiljena." Glas njegov je izgubil rezkost; skoro bi dejal, da se je tresel.
»Ali mi obljubite, da je to zadnjikrat?"
»Obljubim! Saj veste, da držim obljubo." In tako je deklica proti svoji lastni volji privolila, da posluša tujega moža. Samo sebe se je bala in hudo očitanje je težilo njeno vest.
»Vetrič nagaja," de Važecky, „kratek bo govor moj, samo tri minute. Odpustite, nisem govornik, jaham naravnost do cilja, ne oziraje se ua zapreke. V zlobni boli nad svojo ničevostjo zapravljal sem življenje in moči poznatim načinom. V najdivjejši prostopašnosti čul sem v svojem srcu zdrav glas, a nisem ga razumel. V senci jelševja pojavi se mi krasna ženska in v hipcu sem razumel tajni glas. Vsa bajna moč nedolžnosti, proste krasote padla mi je na razburjeno dušo. Presenetil sem vas pri reki in tajni glasovi vesti premenili so se v jasno govorico. Nič ne skrivam pred vami, nič. Prebrodil sem mlako vseh grehov, valjal sem se v nji, popijal sem
(/) <n w1
»
zbor obžaluje, da ju večina deželnih poslancev nasprotovala temu predlogu, posebno pa odločno obsoja, da so poslanci kmetskib občin glasovali zoper Einspielerjev predlog zaradi usmiljenih sester ter s tem pokazali, da ne marajo biti v soglasju s svojimi kmetskimi volilci, ki brez izjeme želijo, da bi prevzele postrežbo v bolnišnici usmiljene sestre. Ob jednem izreka zbor svoje obžalovanje nad razžalji-vimi besedami poslanca Hocka nasproti mil. gospodu knezoškofu."
Gosp. St. B a y e r opozarja na bodoče občinske volitve.
Gospod D. Š t i h kaže na proslavljanje Bis-marcka po nemških sodeželanih in na marke, ki romajo iz „rajha" na Koroško, da se ž njimi goni Slovenec z domačih tal. Nasproti temu nas pa Nemci vedno obdolžujejo nekega panslavizma. Govornik predloži zato sledečo resolucijo:
»Zastopniki koroških Slovencev, zbrani v Celovcu pri letnem občnem zboru katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem dne 25. aprila 1894, z vso odločnostjo od sebe odbijajo vsako sumničenje njih lojalnosti in njih avstr jskega patrijotizma ter se zajedno proglašajo za solidarne s postopanjem svojih poslancev v deželnem zboru koroškem, namreč z gospodoma Gregorjem Einspieler-jem in Fr. Murijem."
Državni zbor.
Modroslovske stolice v semeniščih.
Dne 25. aprila je predlagal dr. Gregorčič v državni zbornici to-le resolucijo: „C. kr. vladi se naroča, naj blagohotno podpira želje, ki so se cerkvene strani pojavile po učnih stolicah za krščansko modroslovje pri bogoslovskih oddelkih in škofijskih semeniščih in naj take stolice čimnajhi t rej e u d e j s t v u j e". Resolucija je bila sprejeta. Bog daj, da bi kaj pomagala ! V svojem govoru je takole priporočal resolucijo : Učenje modroslovja je koristno z ozirom na napredek v raznovrstnih vedah in na ustrojstvo javnega in posebnega življenja. Posebno koristno in naravnost potrebno pa je učenje modroslovja v bogoslovju in v oporabi razodete vere na praktično življenje. Krščansko razodetje ima vzvišene resnice, katerih popolno izpoznanje je človeku ne-možno. Vendar naj pa skrbi, da vsaj, kolikor je mogoče, prodere v te resnice in izpozna njihovo zvezo mej seboj in z umstvenimi resnicami. Pri tem sta vera in milost največjega pomena, toda tudi naravna priprava, ki vzlasti obstoji v učenji modroslovja, se ne sme zanemarjati. Podobne važnosti je učenje modroslovja za praktično delovanje katoliškega duhovnika. Ta mora razodeto resnico razdrobiti, z drugimi resnicami organično zvezati, zagovarjati proti ugovorom, dokazovati, da je resnična. Za vse to, kakor tudi da najde in ovrže zmote, potrebuje učen)a modroslovja. — Korist in potrebo modroslovja za bogoslovje je cerkev vedno priznavala. Tako je sedaj slavno vladajoči papež Leon XIII. izdal posebno okrožnico, v kateri posebno priporoča
streljal ljudij radi neumnosti, ženske sem smatral za igrače hipne strasti. Valil sem se v propad pregrešne sile, kar ugledam vas. In zdaj vam povem, česar še nihče ui slišal in slišal ne bo. Drznost moja je premagana, na kolenih sem preklečal težko noč pokore. Odurno moje obličje močile so solze. Slekel sem obleko norca. Z možato resnostjo prisegam, da je v iskreni ljubezni vzplamtela duša moja do vas! Tu je roka moja," in lahno podaje Ani svojo žiljavo, močno roko, „verjamete li, da govorim resnico, vsprejmite jo."
Ani se vrti glava. Sila in železna volja klili ste iz bitosti tega človeka. Srce dekličino utriplje glasno, nogi se ji šibite. Usede se na klopice pod kostanj, pokrito z rumenim listjem. Oddaljen od nje usede se baron in iz žepa potegne uro.
„Se jedno minuto je časa! Obljubujem, da vas ostavim. Verjamete li besedam mojim?"
Ana molči Rumen list pade ji v naročaj, ona ga prime in vrti med prsti.
„Pol minute," reče tiho Važecky.
„Z Bogom!" dostavi, ostane s klopi, z dvema prstoma vzame deklici rumen list, ne dotaknivši se nje roke. Prožnim korakom hiti doli proti bregu. Ano zaboli v srce. Potok solzit, se ji udere po bledih licih.
Ustane in urno odide proti domu.
Zvečer je dolgo pisala v dnevnik. Vrste in strani so rastle, va-nje je polagala vse razburjene čute bogatega ženskega srca.
učenje modroslovja. Na Nemškem vže več desetletij zelo negujejo modroslovje po bogoslovskih oddelkih in semeniščih. Tudi pri bogoslovskem oddelku ▼ Inomostu se vže od nekdaj uči modroslovje in sicer sta navadno dva učitelja, ki se s tem predmetom pečata.
Meseca avgusta min. leta je bil v Krakovem katoliški shod in tam se je sklenila resolucija, če je prav umejem, naj se celo na svetnih oddelkih ustanove stolice za krščansko modroslovje, vzlasti za profesorske kandidate.
Zadnji čas so se na nekaterih avstrijskih bogoslovskih oddelkih, n. pr. na Dunaju ustanovile take stolice in tudi po nekaterih semeniščih so ž njimi začeli. Nerodno pa je to, da večinoma tudi po taistih učilnicah, kjer se modroslovje predava, ni stolic za ta predmet in so predavanja iz tega predmeta odvisna od požrtvovalnosti dotičnih učiteljev. Tako je bilo še pred malo leti v Mariboru iu v osrednjem semenišču v Gorici sem jaz 17 poluletij do 4 ure na teden učil modroslovje gratis et a m o r e. Moj naslednik dela prav tako; in zato se menda godi tudi po drugih bogoslovskih učilnicah. — Menim, da te razmere niso združljive s ceno in važnostjo tega predmeta in tako se lahko razlaga, da se škofje vže več let trudijo, da bi dobili od vlade ustanovitev takih stolic ali z gotovo plačo, ali pa z remuneracijami, kakor so vže potrebe in razmere v Škofiji." — Mi tudi sodimo, da je vse to, kar je povedal g. dr. Gregorčič, nujne važnosti, a h krati še pristavljamo, da se mora pri ti priliki preosnovati učni načrt v bogoslovnicah in sicer zato, da vže tako z učenjem preobloženi bogoslovci do-bodo čas za prepotrebno jim modroslovje.
Dunaj, 27. aprila.
Budgetna razprava.
(Štirinajsti in petnajsti dan.)
Pred obravnavo o državnem proračunu bil je danes rešen nujni predlog glede državne podpore za pogorelce v Novem Sandecu, Ogerskem Hradišu in Kostelcu. Obveljal je predlog, ki vladi naroča poizvedovati o teh požarih, in če dotične preiskave pokažejo, da je vsled teh požarov med prebivalci nastala velika beda, za katero podpora občin, dežele in nabiranje milih darov ne zadostujejo, naj vlada potrebno ukrene in zahteva v ta namen potreben kredit. Skoda v omenjenih kraiih je menda silno velika in samo v Sandecu baje znaša par milijonov goldinarjev.
Ko je bil v prvem brauju potrjen še nujni predlog Schauerjev zaradi zidanja nove jetnišuice v Wel8U, nadaljevala se je razprava o visokih šolah.
Južnotirolski poslanec Campi se je potezal za italijansko visoko šolo v Trstu in predlagal resolucijo v tein pomenu. Ker je bila za njim razprava
„Nova tajnost, nova tajnost," šepeče Ana, po-lagaje bolno glavo na vzglavje, osvetljeno od sve-tilkine svetlobe izza hišnega vogla. „Kaj sem grešila?" vpraša sama sebe. „To, da sem utajila prvi sestanek! Jeden greh vleče druzega za seboj .... tretjega! Ne, tretjega ne bode!" pravi skoro glasno, zatisne oči in objame jo široka, gosta tema.
Druzega dne so prišli iz Kolesne po Ano. Št'astuy prosi, jo li sme spremljati. Dovoli mu, češ, da ne bo potovala sama. Elenica jima prihiti naproti, a na poslednji stopnjici pred hišo osupne: nekaj jo zbode naravnost v srce. Z voza pomaga Vojteh sestri, ona se je prijateljsko naslonila na njegove roke. Skoro vzdignil jo je z voza.
Ana objame sestro in jo poljublja. Hrepenela je že po nji! Mnogo ji ima povedati, mnogo zaupati.
Pogovor je zastajal. Stari gospod bil je slabe volje, lotilo se ga je trganje. Gospa Varinska je sedela ti bo ter bolestno pogledovala zdaj to, zdaj ono hčer. Elenica je bila nenadoma molčeča in resna. Kmalu o«tavi sobo in jame pospravljati sestrine stvari, razmetane iz kovčega. V rokah ji obtiči sestrin dnevnik. Prične ga čitati. Pri poslednji vrstici zastoče glasno, brez solz. Mučen je bil nje stok. Konečno jo polijo solze in teko kar v toku po bledih licih.
St'astny je šel prej, nego po navadi. Ana ga sama spremi. Na verandi postoji.
„Kje je pa sestra]" vpraša.
.Zaklenila se je v sobi; baje jo boli glava."
(Dalje slčdi.)
zaključena, govorila sta še glavna govornika Biankini in Fournier. Prvi je zahteval, da se Dalimatin-cem ne delajo zapreke 'gledd obiskovanja zagrebške visoke šole; druai pa je govoril o vseučiliščnih študijah splob. Po končni besedi poročevalca dr. Beera je bil proračuu za visoke šole potrjen.
V razgovor so prišle srednje šole, pri katerih je bilo zopet oglašenih mnogo govornikov, ki pa niso prišli vsi k besedi.
Dr. Tu ček je tožil o pomanjkanju čeških srednjih šol na Moravskem, Miskolczy pa je priporočal vstanovitev nove spodnje gimnazije z nemškim učnim jezikom v Seretu in strokovne šole za lesno obrt v Radovcu. Kurz je razpravljal šolske razmere na Češkem ter priporočal v Starem mestu v Pragi ustanovitev višje realke s češkim učnim jezikom. Siegmund je tudi govoril o šolskih razmerah na Češkem in se pritoževal, da so sobe v nemških šolah navadno pretesne in jako slabe, ali poslanec Sokol mu j« v dejanskem popravku dokazoval, da je v Pragi za nemške otroke veliko več šolskih sob, kakor bi jih moralo po šolski odredbi biti.
Za Sigmundoin je bila razprava zaključena in je prišel kot glavni protigovornik na vrsto poslanec Spinčič, ki je obravnaval srednje šole na Primorskem, kjer ima peščica nemšk h prebivalcev 6 srednjih šol, Italijani 3. Slovenci pa nobene, dasi so v večini, dasi tudi za nje obstoje državni temeljni zakoni, dasi spolnujejo svoje državljanske dolžnosti in tudi plačujejo primeren znesek k stroškom 5,750.000 gld. za šolstvo. Opozarjal je na svojo lani nasveto-vano resolucijo, ki pa še ni izvršena. Potem je razpravljal srednješolske razmere v vsaki deželi posebej in sklepal z opominom, da naj se srednje šole vrede, kakor je priporočal lani v svoji resoluciji.
Glavni zagovornik, vseiičiliški profesor R o s z-kowski, je priporočal večjo skrb za zdravstvene razmere in predlagal resolucijo, ki vladi naroča ozir jemati na zdravstvene potrebe po šolah in povsod nastaviti šolske zdravnike.
Ob koncu seje oglasil se je k dejanskemu popravku tudi grof Pininski in je poročevalcu dr. Beeru odgovarjal, da se mu ni treba še le od njega učiti, kaj poročevalec sme iu kaj ne sme; on to sam dobro ve. Dr. Beer je namreč Pininskemu očital, da bi ne bil smel pri centralu kot poročevalec govoriti o verski šoli. Beer tega svarila ni hotel mirno vtakniti, ampak je v končni besedi odgovarjal, da ni imel namena Pininskega podučevati, in da se tudi ni hotel v izgled postavljati drugim poročevalcem; 21 let že izvršuje svoj posel, ali nihče mu ne more očitati, da bi se bil kdaj povzdigoval.
Pri obrtnih šolah, ki so potem prišle na vrsto govorili so včeraj trije govorniki. A d a m e k se je oziral na obrtne šole na Češkem in v Šleziji, dr. Gregorič pa je vladi priporočal, da naj na šoli za mizarstvo in rezljarstvo, katero hoče iz Marijana prestaviti v Gorico, napravi italijanske in slovenske razrede in da naj se ne ozira na ugovore, ki so se čuli v centralni obrtni komisiji, češ, da je Gorica italijansko mesto in da naj bo tudi omenjena šola italijanska, Slovence pa naj raje pošiljajo v ljubljansko šolo.
Danes sta govorila o obrtnem šolstvu še Le-wicki in Menger, potem se je pričela razprava o ljudskem šolstvu, pri katerem sta kot prvi in drugi govornik govorila štajerska slovenska poslanca dr. G r e g o r e c in Robič. Prvi je dokazoval v prvem delu potrebo verske odgoje, v drugem pa je razpravljal šolske razmere na Sta-jarskem in Koroškem in zbornici vnovič v spomin klical krivice, ki se gledč šolstva gode slovenskim prebivalcem na Koroškem. Govor je bil miren brez pretiravanja, dejanski dokazi dobro izbrani, zato je pa tudi govornik ž njim napravil večji vtis, kakor s katerimkoli prejšnjim govorom.
Poslanec Robič je razpravljal šolstvo s strokovnega stališča, omenjal pomanjkanja učiteljev in sredstev, kako bi se dalo v okom priti temu pomanjkanju. Nekateri v ta namen priporočajo ustanovitev tretje učiteljske pripravnice, ali govornik opozarja, da je treba v tem slučaju za novo pripravnico izbrati mesto, ki bode ugajalo svojemu poklicu, kar pa po storjeni skušnji na Gorenjem Stajarskem ni mogoče. Dalje priporoča pregled in preustrojo šolskega in učnega reda, znižanje tedenskih ur za učitelje, pa tudi za otroke, zlasti za deklice, ki morajo v šoli posedati po 30 do 32 ur na teden. Dokazoval je potrebo mater-nega učnega jezika in zagotavljal, da ni le nepe-
dagpgično, ampak tudi nepolitično zatirati H^terni Učni je?il?. Slovepci niso zoper učjtev nemškega jezika, kjer je vsled posebni^ okoliščin potreben; a)i prej je trebp temeljito znali materni jezik, .Kakor trdijo najitpenitnejši pedagogi ti- pr. Distervveg in drugi. Pravijo sicer, (}a se ljudska govorica pre več loči od pismene slovenščine, ali imel je kot šo|ski nadzornik priliko nadzorovati tndi nemške šole in se prepričati, da se nemški ljudski dialekt veliko bolj loči od pismenega jezika, kakor slovenski. Slflepul je s priporočilom, da naj učni minister us|.re^a kulturnim potrebam vseh narodov, ker si bode na ta način na šolskem polju postavil enako nevenljiv spomine!^, kakor »i ga je njegqv rpjak Dunaje\v$ki postavil v finančnem oziru. Živahna pohvala je sledila tem besedam. Ko to sklepajn gqvpfi Salvadori. Danes bode učno mi-nisteratvo menda dovršeno. Prihodnja seja bo zaradi grških velikonočnih praznikov v torek dnč 1. maja.
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne II. aprila 1894. Šolske stvari.
Vis&ka zbornica! Ce tudi v tej skupini, kateri jaz pripadam, v generalni proračunski debati ni prišel nobeden govornik do besede, vendar hočem govoriti jako na kratko.
Pri posvetovanju o budgetu hočemo se ravnati po načelu, katero smo izrekli v dtcembru. Mi ne odklanjamo vsega proračuna, temveč dovoljujemo sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje državnih peslov. Le o postavki, katero sedaj obravnavamo, smo drugačnega mnenja, ker ta točka se je vedno sma trala za nekako zaupno postavko za vlado.
Naj torei v kratkih besedah utemeljim naše postopanje v tej stvari. Ne morem, da ne bi onie-nil posvetovanj v odseku in posebno še posvetovanja o naših stvareh. Res je, da vlada v odseku ni osprno zavrnila naših tirjatev, tern eč v marsikaterem oziru se je pokazala celo jako naklonjena.
To je bdo pri več re&ortih. Tako je ijčni minister skoro za gotovo obljubil, da se obnovi gimnazija, ki se je leta 1887 bila nenadoma odpravila. Želeli bi, da se ta gimnazija v Kranju že prihodnjo jesen otvori. ker sta ljubljanski gi.mnaziji prenapolnjeni. Očetu je težjko, poslati svoje otroke v ta zavoda, ker mora bi,ti v skrbeh za Djih zdravje. Gimnazija v Kranju bode gotovo nekoliko pripomogla, da v Ljubljani ne bodeta tako prenapolnjeni. Tudi ni potrebno, da bi se z otvorje,n,|em čakalo. Tu so prostori opuščene gimnazije in gimnazija se bode tako-le sukcesivno osnovala. Z ozirom na ljubljanske zavode je jako želeti, da se že jeseni začne z ob-novljenjem kranjske gimnazije.
Tako odločno pa minister nam ni obljubil, kar mi zahtevamo za gimnazijo v Celju. Toda jaz nočem vprašanje tukaj natančno razpravljali.
Mislini) da se je učna uprava prepričala, da je treba odpomoči na tej šoli, ee tudi so ugovarjali nasprotniki. Jaz mislim, da se še jeseni preosnuje ta šola, ker se težave, ki bi se morda pokazale, lahko v kratkem odpravijo.
V odpeku je skupina poslancev, ki se je omejila pri razpravi naših zahtev na ti dve točki. Prepričan sem pa, da tudi ta skupina ni uiti pičice popustila od neobhodno potrebnih stvarij, katere smo mi tukaj leto za letom naglašali In baš zaradi tega, da bpde ta skupina mpgla pri prihodnjem budgetu staviti daljše predloge, moramo želeti, da se hitro, vsaj pred posvetovanjem druzega budgeta, to izvrši, kar se je obljubilo. Tudi mi, ki ne pripadamo tej skupini, ne zahtevamo, da bi se moralo kar vse na-krat preobrniti. Tudi mi smo zadovoljni, da le polagoma pridemo dalje- Jeden članov skupine, kateri jaz popadam, je v budgetnem odseku sprožil še več daljših teženj in jaz sem nekako prisiljen, da spre-govprim o tem.
Govorilo se je o nekaterih napovoljnostih na goriški gimnaziji. Te nepovoljnosti in težave se pa lah|io odstranijo, ako se osnujejo slovonakejn italijanske paralelke.
Minister je izrekel načelo, da. je possod. pri pravden qdrei|iti premembe, kjer to zahtevajo poslanci, bodi si tudi v deželnem zboru. Ce pride na vse poslance, ali pa na deželni zbor, nimamo upati, da bi se premenilo kaj ua korist nam; Slovencem na Štajerskem, Koroškem ah v Trstu. Pa baš.gledd na. Gorico bi se to načelo lahko izvedlo. Deželni
P» t,ldi poslanci sami so, kakor sem prepričan, mojega mnenja.
Gospod učni mioUter jn tudi glede na ljudske Šple izustil načelo, za katero smo *e mi vedijo potegovali kakor za pravo, da je namreč treba, da je v ljudski šoli materinščina podlaga pouku. Ce se on drži tega načela, našel bode dosti dela ua Koroškem, ozirati se bode p* tudi moral ua šolske razmere v Gorici in Trstu, v kolikor pride slovenska mladina v p. štev.
O tem bodemo še gorili. ko bode govor o šolskih razmerah, ali vendar bi že danes opozoril učnega ministra, da n,aj bode previden, kar se tiče predlogov šolskih oblastev. Neki novejši dogodek bod<e dobro pojasnil, kako potrebna da je ta previdnost.
(Govornik je tukaj navajal slučaj, da je okrajnim šolskim nadzornikom za šmohorski okraj imenovan učitelj, ki je v jako slovenski narod žaleči pismi proslavljal „partejtag" v Ce|ovcu, katero stvar smo mi že dovolj pojasnili v našem listu ) (Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. aprila.
Civilni zakon na Og^rsk^m Prt*]včeraj so se v odseku gosppdske zbornice pričela posvetovanja o civilnem zakonu. Od 79 članov odsekovih jih je prišlo 52 k seji, katera udeležitev se mora imenovati za izredno z ozirom na navado gospodske zbornice. Proti vladni predlogi je zlasti nadškof Sa-massa navajal jako utemeljene pomisleke. Predloga nasprotuje svobodi vesti in versk^niu prepričanju. Tako važne reforme se tudi ne smejo tako bitro sk|epati, temveč je yse treba dobro premisliti. Parlament tudi ni vselej pravi izraz javnega mnenja, pravi državn,k Pitt. Kardinal dr. Sehlauch je pobijal trditve nekaterih govornikov, da se je cerkev povsod drugod zadovoljila s civilnim zakonom. Cerkev je vedno pobijala civilni zakon iu ga bode tudi v bodoče, ker nasprotuje cerkvenim dogmam. Pravosodni minister je seveda zagovarjal predlogo, pa ne posebno srečno.
Bolgarija in Turčija. Ysled prizadevanja bolgarske vlade in pa eksarha je turška vlada ustregla bolgarskemu narodu glede šol v Makedoniji. Izšla je v tej stvari posebna sultanova irada, s katero so odpravljene samovoljnosti turških oblastev. Eksarhu se je tudi dovolilo, da imenuje dva nova škofa za Makedonijo, osnuje v Carigradu bolgarsko semenišče. Mej Bolgari je zaradi tega veliko veselje in bolgarski časopisi prpslav.ljaj.o bolgarsko vlado iu turškega sultana zaradi tega vspeha. Vsekako bode ta vspeh utrdil še bolj mesto Sambolovu in v nič se bode izkadiio vse upanje tistih, ki so se nadejali, da kmalu odstopi. Največjo nevoljo bode pa sultanova irada vzbudila v Belemgradu, ker s tem, da se je dovolila večja svododa bolgarskemu šolstvu v Makedoniji, se je jako o,težila srbska propaganda v tej dežpli. Radi ^li neradi bodo Srbi morali se odreči vsem nadam, da bi kdaj se utrdili v Makedoniji.
Italija. Odsek za novo postavo o civilnem zakonu je skleuil, da se tisti, ki se samo cerkveno po-roče, kaznujejo z globo od 60 do 100,0 lir, poleg tega zgube pa tucli vse pravice, katere ao odvisne po zakonu ali pa po določbah moža od samskega ali vdovskega stanu. Duhovnik, ki koga poroči pred civilno poroko, kaznuje se z 200 do 2000 lir globe, in v drugič z ječo od 14 dnij do šestih mesecev. Hkrati se mu ustavi plača najmanj za jedno leto. Priča pri taki poroki se kaznuje z globo 200 lir in v drugič z zaporom do dveh mestcev. V odseku pač drugačnega sklepa ni bjlo pričakovati, ker je v njem šest prostozidariev in jeden odpali duhovnik. Zbornica bode ta sklep pač tudi odobrila, ako pride pred raflpustpm še na vrsto, ker imajo tudi v njej prostozidarji g|avno besedo.
Razgled po slovanskem svetu.
Poljska liga v Ameriki.
Poljak, kjerkoli živi, se nikjer ne odtuji svojemu rodn, svojej »kochanej ojczyzny". Nov dokaz te poljske kreposti je »Poljska liga v Ameriki", katero sedaj snujejo poljski občani v Zjedinjenih državah. V severni Ameriki nahaja se blizu dva milijonov Poljakov; večinoma so to imoviti, inteligentni' in zavedni občani, važen činittrlj v drnžbinskem in politiikem življeu:u. Toda doslej bili so brez trde organizacije' in še le povodom svetovne izložbe v
Cikagu porodila se je ijknpaa poljska ideja v Ame-rjki. ki bode uživotvorjeua z omenjeno »ligo" ; namen njen je, kakor sldve dotični poziv odborov, »ohranjenje po|jske celokupijosti v Ameriki in vzdrževanje vedp« dotik« s prvotno domovino, kateri hočemo služiti z vsemi ipočmi: skupno delovanje v korist občne blaginje v kulturnem, vetfjkem iu gospodarskem oziru". Posamezniki, korporacije in društva prispevati imajo po svoiih močeh v to svrho, pred vsem tudi z gnjotno podporo: projektovan je dalje nekak narodni davek; vsak amerikauski Poljak plnčati ima mesečno vsaj jedeu krajcar v blagajn co poljske lige. in da bo tim načinom vzrasla velika denarna moč, ni dvojbe; saj imajo amerikanski Poljaki svoje lastne dobrodelne zavode, na stotine raznoterih društev, 180 fara, 100 farnih šol in 20 večjih in manjših časopisov. »Poljska liga" zasnovala se bode v četrtek dne 3. maja t. I. na občnem poljskem shodu v Cikagu, a dan jubilejne slavnosti narodnega junaka Kosciuszka, ki se je pred sto leti junaško bojeval za svobodo. Na ta shod bo poslala vsaka poljska fara svoje zastopnike, vsako društvo svoje odposlance. Oficijalni zastopniki na ?hodu so ureduiki poljskih časopisov (jeden za vsak Časopis), učitelji (jeden za vsako šolo) in upravnjki javnih zavodov, dobrodelnih in gospodarskih. — Iz-vestuo je to važen korak v uarodni organizaciji poljski, ki je posnemanja vreden i med našimi slovenskimi roiaki v Ameriki.
Cerkveiji letopis.
Španjski romarji v Rimu.
Iz Rima se nam poroča: Tukaj je sedaj na tisoče španskih romarjev, vsi čvrsti ljudje prikuplji-vega obraza. Sv. oče so jih posebno odlikovali. Dne 18. t. m. so sv. oče darovali sv. mašo v baziliki sv. Petra; navzoči so bili romarji, diplomatje raznih držav, več članov španskih viteških redov in 19 kardinalov. Po sv. maši je kardinal Sauz y For^s, nadškof seviljski v španskem jeziku prečital adreso, katere vsebina je ta: »Navzoči romarji so iz vseh španskih škofij in pokrajin. Med njimi so škofie, duhovniki, učitelji, dijaki, plemenitaši, tovarnarji in delavci. Večina jih je, ki si služijo kruh v potu obraza in so prišli ob troških onih, ki sami ne morejo priti. Prišli so, da pokažejo svojo vero, udauost do sv. stola in otroško ljubezen do sv. očeta. Zgodovina priča, da je bila Španija trdna v veri, udana najvišjemu pastirju in stanovitna proti sovražnikom posebno proti mohamedancem. Katoliški Spanci hočejo nauke sv. očeta vtisniti si v srce, posebno pa delavci in delodajalci. Obžalujejo tužno stanje sv. stola in prosijo Boga, da bi skrajšal dneve stiske iu žalosti.
Sv. oče so odgovorili z nagovorom v španskem jeziku, ki ga je prečital msgr. Merry de Val. Bistveno slove: »Velikanski je prizor, ko je zbrana vsa Španija po svojih odposlancih pred grobom apostolov-prvakov in najvišjim pastir,em. Ta slovesna vaša izjava trdne vere in udanosti je veličasten konec vseh slavnostij, katere so slavili verniki povodom Naše petdesetletnice. Tudi drugih narodov dragi sinovi so prihiteli izražat svojo udano ljubezen, toda nobena izjava ni bila tako velikanska, kakor je ta.
Nato naštevajo zasluge slavnih Špancev za cerkev in državo : »Vse to uvažujoč boli srce, ko vidimo, koliko škode so vašemu narodu napravile prekucije v zadnjem stoletju in posebno v zadnjem času. Pomislite, dragi siuovi, da je slava Španije bila vedno v tesni zvezi 8 sv. vero vaših prednikov iu da je v prvi vrsti izvirala iz sv. vere. Torej narod naj se poživi v načelih, v duhu sv. vere, da si opomore ter se reši propada. V naših okrožnicah najdejo delavski stanovi mogočno sredstvo, s katerim si morejo olajšati stanje ter vzdržati socijalni red. Prava vera uči pravice in dolžnosti raznih stanov med seboj. Vsi katoliki morajo biti prepričani, da vera zahteva od njih jediuost in slogo. Politične strasti ki narod razdvajajo, naj potihnejo, vsi dobromisleči naj se združijo proti sovražnikom družabnega reda v blagor cerkve in države. Podite pokorni svetni oblasti, in to smemo od vas zahtevati s tem večjo pravico, ker je na čelu vašega plemenitega naroda verna in cerkvi udana vladarica. To so očetovski opomini, katere govorimo do vas in vsega naroda španskega;"
Zadnjo nedeljo je bil v baziliki sv. Petra blaženim proglašen Jakob iz Kadiksa; slavnosti se je , vdeležilo nad 6500 Špancev, ki so po sv. opravilu ; združeni peli več španskih cerkvenih pesmij v navzočnosti mnogobrojnega ljudstva iz Rima in okolice.
St. Družina.
»Nikomur ni neznano, da je i zaseben i občen blagor posebno zavisen od domače vzgoje", tako se pričenja pismo Leona XIII., s katerim ustanavljajo družbo sv. družine. Bes je vsakemu znano. Toda sovražniki, ki so prisegli podreti altar in prestol, znajo to resnico veliko boljše praktično uporabiti, oziroma zlorabiti, kakor se sploh misli. Ugrabili so družinam najvažnejše sredstvo vzgoje namreč šole. Le nekaj ur so še pustili pri nas za krščanski nauk; to pa le zato, da slepe kratkovidne katoličane, ki potlej kažejo na šole, rekoč: ali niso to krščanske šole? V resnici pa sedaj šole za krščansko vzgojo ne morejo nič storiti. Le še v ljudskih šolah ima katehet precej vpliva, to pa največ zato, ker mu doma starši pomagajo, ki po večini otroke dobro vzrejajo. Na srednjih in višjih šolah pa se dijaki odtegnejo vplivu starišev. Dasiravno pa stariši ot oke dobro odgojujejo, vendar otroci prav težko dobijo krščansko prepričanje. V šoli se navadijo smatrati krščanski nauk za predmet, ki je na isti stopinji z drugimi.
Bavno ta indiferentizem je posebno škodljiv. Ko bi naravnost izključevali veronauk, potem bi katoličani napravili svoje šole, sedaj pa se zadovoljijo s polovičarstvom. Ko bi se veri ugovarjalo, bi se ustavili, sedaj pa se mirno molči in srka polagoma strup indiferentizma. Od šol nimamo sedaj nič pričakovati.
Zato pa je vse odvisno od družin. V teh je treba katoliškega duha iu trdnega prepričanja, da se nadomestijo nedostatki šol. Družinam še niso brez-verske postave podpisale, kaj morajo misliti in kaj učiti svoje otroke v domači hiši. Brezverci se pa trudijo na vso moč razkristjaniti družine po slabih knjigah in časopisih. Od tod preti jako velika nevarnost. Druga nevarnost so otroci, ki prihajajo iz indiferentnih šol; vsak rod postati mora bolj mlačen v veri. Tretja nevarnost pa je sploh brezverski, posvetni duh časa, ki se javlja v zasebnem in javnem življenju, ki je prodrl že popolnoma v mejse-bojno občevaoje. Zato pa je Da vso moč potrebno, da se družine v katoliški veri utrdijo. Bes pri nas katoliško življenje še lepo cvete, a lahko se začne rušiti in marsikje je že kaj slabega. Kako velika je nevarnost, da začne ljudstvo zmatrati vero za kaj nebistvenega; in bode li stalo trdno v nevarnostih, katerim se bližamo urnim korakom. Ljudstvo mora biti trdno v katoliškem prepričanju. Za to mora se pred vsem skrbeti. Toda človek sam ne opravi nič; pomagati mu mora Bog. V ta namen.so priporočali Leon XIII. družbo sv. d r u ž i n e, ki naj bi bila vzgled krščanskim družinam. Gotovo si bodo vsi duhovniki prizadevali, jo upeljati. Sv. Oče vedo, kaj je potrebno v sedanjih časih, zato pa se le brez pomisleka ravnajmo po Njihovih nasvetih. Koliko en-ciklik so že izdali! Ko bi se bili katoličani, kot zvesti otroci ravnali po njih in jih izpeljali, koliko bi bili že dosegli. Tako pa se le malo doseže, ker se malo na nje ozira. Leon XIII. so rekli pri neki priliki svojim kardinalom, da se morajo katoličani v teh zmešanih časih natanko ravnati po navodih rimske stolice. Ne sme se preslišati tedaj nobeden nasvet, nobeden klic. Zato pa le brez pomisleka vpeljati družbo sv. družine. Mil. knezoškofa ljubljanski in lavantinski, dobro znajoč potrebe času vpeljala sta jo v svoji škofiji in se sedaj že razširja. Veliko druzih bratovščin je že sicer mej ljudstvom, toda za cele družine jih je menda kaj malo. Družba sv. družine pa je za cele družine. V vsaki hiši naj bode podoba sv. družine, ozaljšana s cvetlicami. Bode naj nekako domače svetišče, kjer se bodo vsaki dan zbirali vsi udje družine. Tu naj molijo rožni venec, ali kadar so zadržani z delom vsaj molitev, ki je odločena za sv. družbo. Potlej bode tudi sv. družina delila krščanskim družinam svoj blagoslov, katerega zamore dati iu ga hoče dati onim, ki jo prosijo.
Slovstvo.
Najnavadnejše jezikovne napake učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je uaj učitelj iztrebi. Govoril dne 7. avgusta 1893. pri uradui uč. konferenciji v Ptuii Anton Kosi, učitelj v Sre dišči. Ponatis iz »Popotnika" za leto 1894. V Mariboru 1894 Samozaložba. Tisk tiskarne sv. Cirila. Cena 12 kr. Str. 11. — Jako srečno misel pričel je s svojim govorom gosp. Kosi. V uvodu pojasnjuje, kako važen je jezikovni pouk za ljudske šole. Zatem v I. delu po vrsti našteva glavne napake ptujskega
narečja in v II. delu navaja sredstva, katera naj učitelj vporablja, da jih odstrani in sicer ta-le: 1. Cist učiteljev jezik. 2. Prijazen opomin. 3. Pri vsakem učnem predmetu se naj pazi, da otroci govori pravilno. 4. Tolmačenje slovuiških pravil, vzlasti tistih, ki so nasprotna govorici v narečju. 5. Marljiva gojitev spisja. 6. Pri pouku nemščine opozarjaj o priliki na čisto slovenščino!
Koledar
za 18. teden leta 1894.
Nedelja, 29. aprila: 5. povelikonočna, ev.: Jezus uči o moči molitve. Jan. 16 ; Peter m. Ponedeljek, 30. aprila: Katarina Sij. dev. Torek, 1. maja: Filip in Jakob ap. Sreda, 2. maja: Ata-nazij, šk. Č e t r t e k , 3. maja : Vnebohod Kristusov. Petek, 4. maja: Flori lan m. Sobota, 5. maja: Pij V. m. — Lunin s pre m in: Mlaj 5. maja ob 3. uri 39 minut popoludne. — Solnce izide 1. maja ob 4. uri 52 minut; zaide ob 7. uri 3 minute. — Dan zraste v mesecu maju za 1 uro 13 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. aprila.
(Škofovsko obiskovanje in birmo vanje v ljubljanski škofiji 1. 1894.) Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljauski bodo delili zakrament sv. birme letos po nastopnih duhovuijah : od 27. maja do 17. junija v dekaniji kočevski, semiški, ž u-žemberški, trebanjski iu litijski: Kočevje, Beka (Rieg), Fara pri Kostelu, Osilnica, Ba-njaloka, Mozelj (Mosel), Spodnji Log, (Unter-Lag), Stari Trg pri Poljanah. Nemška Loka (Unterdeutschau) Koprivnik (Nesselthal), Stara Cerkev (Mitterdorf), Polom (Ebentbal), Stari Log (Altlag), Topla Beber, (Untervvarmberg), Hi nje, Smihel pri Žužemberku, Ambrns, Zagradec, Ajdovec, Dobrniče, Primskovo, Sela. — Koncem junija in začetkom julija bode sv. birma po kamniški, m o r a v š k i, litijski in leskovški dekaniji: Kamnik, Spodnji Tuhinj, Motnik. Cemšeuik, Moravče, Vače, Šmartno pri Litiji, Zagorje, BošUnj. Koncem julija in začetkom avgusta vri bniški in cerkniški dekaniji: Dobrepolje, Struge, Lašče, SV. Trojica, Bloke, Draga, Loški Potok, Gora, Sodražica. — Slednjič v prvi polovici meseca septembra v kranjski, radovljiški, starološki in idrijski dekaniji: Smlednik. St. Jurij pri Kranju, Cerklje, Radovljica, Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Bohinjska Bistrica, Kropa, Stara Loka, Železniki, Poljane, Žiri.
(Duhovniške spremembe.) Čast. g. Valentin Aljančič. župnik na Dobravi pri Kropi je prezen-tovan za župnijo Železnike. Premeščen je č. g. Ant. Hribar, kapelan v Košani, kot kapelan na Dobrovo pri Ljubljani, na njegovo mesto pride č. g. Ivan Abram, kapelan v Mokronogu.
(Iz Rima) se nam poroča: Preč. gosp. Ivan Ev. M a r i n i č , inful. prošt in dekan v Doberli-vasi na Koroškem, ki se je te dni na povratku iz Jeruzalema mudil v Rimu, je od Jeruzalemskega patrijarhata imenovan vitezom sv. groba.
(Na ljubljanskem c. kr. učiteljišču) se bodo prihodnji teden vršile sposobnostne skušnje za učitelje in učiteljice.
(Romarjem k Mariji Pomagaj na Brezjah) naznanja župni urad v Mošnjah, da se si. majnikom zopet prične redna sv. maša ob 10. v ondotni romarski cerkvi, tako da se ie bodo lahko udeležili romarji, ki pridejo z zjutranjim vlakom ob V« 9 v Otoče.
(Vožni red na državnih železnicah.) S 1. majnikom bodo prihajali vlaki na ljubljanski državni oziroma južni kolodvor: S Trbiža zjutraj ob 5. uri 53 minut in ob 11. uri 25 minut dopoldne. Popoldne ob 4. uri 48, zvečer ob 9. uri 21 minut. Odhajali bodo z južnega kolodvora na Trbiž ob 7. uri 10 minut zjutraj, 11. uri 50 minut dopoldne, 4 uri 14 minut popoldne in ob 12. uri 5 minut po noči. — V Kamnik bodo odhajali z državnega kolodvora ob 7. uri 23 minut zjutraj, ob 2. uri 5 min. popoldne in ob 6. uri 50 miu. zvečer. Iz Kamnika bodo dohajali ob 6. uri 56 min. zjutraj, ob 11. uri 15 min. dopoldne iu ob 6. uri 20 min. zvečer. Nedeljski vlak ostane nespremenjen — V Kočevje bodo odhajali vlaki z južnega kolodvora ob 6. uri 7 min. zjutraj, U. uri 41 min. dopoldne, ob 6 uri 30 min. zvečer. Iz Kočevja bodo pnha jali ob 8. uri 6 minut dopoldne, ob 12. uri 44 m. popoldne in ob 8. uri 34 min. zvečer.
(Oltarni svečniki.) Včeraj smo itneli priliko, videti pri ljubljanskem pasarju g. Fr. Kregarju dvanajst oltarnih svečnikov, ki so namenjeni za župnijsko cerkev v Boštanju. Svečniki so bronasti in bogato pozlačeni, narejeni so v renesančnem slogu, visoki po 87 centimetrov. — Nekaj izrednega je pri teh svečnikih, da imajo ua stojalu v niši po-srebrene podobe 12 apostolov, kar napravlja jako prijeten vtis na gledalca. Tako je zopet z lepim delom domaČega uma in domače dlani neumorno delavni župnik boštanjski, č. g. Ivan Zlat. Lavrenčič, oskrbel nov kras za svojo župnijsko cerkev.
(Nemški .schulverein".) S Koroškega: Judeže ve groše schulvereinove je sprejela občina Anabihl pri Celovcu za povekšanje šole in šola v Železni Kaplji za nakupovanje knjig. — Podružnica v Grab-štanju se je razpustila, ker so se udje preveč — »zanimali" za njo ! Da bi ji kmalu sledile vse druge, potem bo vsaj mir v deželi! — Podružnica v Ve-likovcu zida nemški otroški vrtec, da se bodo v njem slovenski otroci prikrojili v nemške .kulturtriigerje", kakor jih je nedavno opisal »Slovenec". Stal bode 5000 gld.; iz »rajba" so dobili nad 2000 gld. za drugo sedaj moledujejo. Denar bi se pač mogel pametnejše porabiti !	—m—
(Kako se trosi deuar socijalno-demokratiških delavcev) poroča delavski list »Frankisches Arbeiter-blatt«, in sicer se njega poročilo dostaje 10 milijonov mark, katere prispeva vsako leto dva milijona nemških delavcev na socijalno - demokratiško propagando: Služnina 50 prvih voditeljev znaša na leto po 20.000 mark, vkupe torej 500.000 mark. Daljših 300 načelnikov drugega razreda dobiva na leto po 5000 mark, vkupe tedaj 1,500.000 mark. Za potovalne prireditelje predavanj določena je letna plača po 3000 mark, kar znaša za 500 potujočih 1,500.000 mark. Dnevščine socijalno-de-mokratiških državnih poslancev znašajo na leto 120.000 mark. Za volilne agitacije v 359 volilnih okrajih je na leto za vsak okraj odmerjeno 10.000 mark, to znaša vkupe 3,590.000 mark. Za časopise, knjige, brošure, letake (Flugbliiter) in štrajke računi se na leto 1,880.000 mark. Tedaj vkupna svota 9,090.000 mark. Iz ostalega milijona mark plačane so še tolpe delavcev, ki se sicer nazivljajo delavce, v obče so pa samo delavski zaplečniki ali liztini. — Napominani list poudarja, da so podatki njegovi resnični. Ta seznam bil je tudi objavljen v mnogih nemških listih brez ugovora. Stvar zasluži, da se opozarja nanjo i slovenske delavce; saj se z delavskimi novci gospodari slično i po drugih deželah.
(Nemška cesarica na Trsatu.) Citamo v „0b-zoru" : V ponedeljek 23. t. m. obiskala je nemška cesarica s princi in princesami glasoviti hrvatski romarski kraj Tr.sat. Z iadijo »Christabei" došla je okolu 3. ure popoldne ua Beko iu od tam dojde pet kočij na Trsat. Lep razgled že po potu je cesarico kar iznenadil. Kočije se ustavijo pred cerkvijo, kjer se cesarski obitelji predstavi kr. kotorski predstojnik in seji ponudi za voditelja. Cesarica stopila je s spremstvom v cerkev ter si ogledala i čudo-tvorno sliko, katera se je dragovoljno odprla, čemur se ni mogla cesarica i spremstvo zadosti načuditi. Iz cerkve kreniii so v stari Frankopauski grad, ki je zdaj lastnina grofa Ant. Nugenta. Tu je pregledala cesarica mav.olej maršala Nugenta in njegove soproge. Z enega kraia v gradu je krasen razgled na Kvaruer iu Beko. Cesarica se je tej prirodni lepoti kar čudila in rekla : »To je divna slika, katere ne bom tako hitro pozabila." Pri odhodu obdarovala je bogato siromake iu nakupila mnogo medaljic in svetih slik. Okoli 6. ure došla je zopet v Opatijo.
(Nezgode.) S Koroškega: Tudi na Koroškem je bilo zadnji čas več požarov. Na Suhi blizu Beljaka je zgorelo dne 16. t. m. trem posestnikom vse pohištvo (11 poslopij) iu nekaj živine. — Dnč 15. so našli v Zablatah pri Medgorjah mrtvega ubožca Habnarja. Umrl je vsled oslabelosti iu pogrešali so ga 14 duij. — Dne 24. t. m. se je zgrudila v Celovcu 42-letna perica pri obešanju perila nanagloma na tla ter takoj obležala mrtva.
(Za škrlatico in vratuico) je v preteklih štirih tednih v logaškem okraju zbolelo 27 otrok.
(Pomoč zoper gosenice.) Okoli drevesa povij s smolo dobro namazani papir, kateri brani gosenicami na drevo. Kmalu se nabere okrog papirja mnogo gosenic, katere lahko pokončaš
(Mladolaško 1) Zadnji »B i s v e g 1 i o" ima resno voljo pokazati svetu, da je nasprotnik cerkvi in papežu. Toda revka je pokazal samo svojo neumnost.
Priloga wSlovenci!" St. 08. — V ponedeljek, dne
Dnevne novice.
v Ljubljani, 30. aprila.
(Konfiskacija.) Sobotno številko zapleu la je e. kr. deželna vlada zaradi članka: »Dolenjsko —v nevarnosti". Dognali smo namreč od zanesljive strani, da na prodaj postavljeno »kasarno" v Novem Mestu nameravajo kupiti židje, ki bi ondu sta-Q«vili predilniško tovarno. Opozarjali smo v članku ua nevarnost, ki preti Dolenjski, ako se oudi vgnezdi židovstvo, ter poživljali domačine, nuj se. sami lotijo takih podjetij. — Proti konfiskaciji bomo vložili pritožbo. Nekonfiskovano prilogo sobotne številke razpošiljamo nespremenjeno kot prilogo današnje številke, in zatorej se datum povsem ne vjeina z današnjim dnem.
(Gonja se je zopet pričela.) »Slov. Narod" je odločno zopet v svojem starem tiru. Z neko izzivalno silo udriha dan za dnem po kakem duhovniku, ali kakem katoliškem društvu. Mej tem, ko mi opozarjamo ua nevarnost židovstva iu ko nas zaradi boja proti njemu zaplenjajo, bije Narod po nas, po župnikih, kapelanih, »mlečno-zobih" bogo-slovcih itd. itd. Jsaj toliko naj se csvestč naši liberalci, da s tem prav gotovo ue pospešujejo miru, ko jim pustimo njihove igračice v pokoju: i postoj-niške »Sokolce" i vsakovrstna druga društva, o katerih dobivamo razua ne laskava poročila, dasi vemo, da so to važne politične postojanke proti nam. Dopis v smleiski volitvi smo uročili košu, dopis o Ferjančičevem shodu in »sijajni" kmečki udeležbi smo odložili in še-le, ko se je jelo Ferjančičevo ime umešavati v boju proti kat. del. družbi, smo izrekli, kar smo izvedeli od svo ih poslancev. »Narod" pa tudi nove smlejske občinske volitve vporablja v to, da napada ondotna gg. župnika in kapelana. »Narodovo" sedanjo gonjo zato javljamo svojim bralcem, da se ne bode kedo čudil, če pridejo po stari navadi vže za sedaj napadenimi še -drugi na vrsto. Mi smo pripravljeni I Le po nas !
(Iz Celovca). O koroškem šolstvu je spregovoril v državnem zboru dne 24. apr. izborno vč. g. posl. dr. L. Gregorec, s številkami dokazujoč neznosno stanje kor. Slovencev glede ljudskih šol. Ugovarjal mu je že med govorom, potem pa v .popravku" posl. Ghon, znana liberalna korifeja na Koroškem. Pa zoper dokaze g. dr. Gregorca je imel Ghon jedini, — recimo — protidikaz, da je pogreval g. Gregorec samo „staro zelje". No, to »zelje" se je res postaralo radi nezakonitega iu krutega postopanja koroških nemčurskih mogotcev. Pa Ghon je čisto pozabil zabeliti zelje, dasiravuo so Cf lov šk i in beljaški list' že pred teduom dnij prav s polenom pokazali koroškim odposlancem na Dunaju, kako naj odgovarjajo slovenskim poslancem, če se »drznejo" zopet spregovoriti o koroških razmerah. Pa boievati se zoper resnico, bilo je še mogočnemu poslancu Ghon u pre težavno! Toda o tem še spregovorimo!
LISTEK.
t prelat vč. g. Andrej Alijaniič.
»Veliko jih hvali njegovo modrost in ona ne bo nikdar pozabljena. Njegov spomin ne bo zginil in po njegovem imenu se bode vpraševalo od roda do roda. (Sir. 39, 12. 13.)
V dan 9. aprila t. 1. predpoludnem oznanjal je mrtvaški zvon celovške prestolnice in mestnih župnij, da je za ta svet oči zatisnil preblagi vzvišeni gospod Andrej Alijančič, stolni kapitular, hišni prelat in častni kamornik Njih svetosti sv. očeta papeža-konzistorijalni in škofijski t-ve nik škofije lavautinske i. dr. Čem večje se kaže pomanjkanje delavnih du-liovskih moČij v krški šk<fi)i (kajti šeinatizem te škofije od letošnjega leta izkazuje v 24 dekanijah 344 ustanovljenih župnij, in med temi 79 izpraznjenih, in med 159 kanonikati in kapelanijami celo 100 nepostavljenih), tem več|a se nam mora videti vsaka zguba, ki jo smrt napravi v vrstah delujočih duhovnikov.
Še zlasti pa nas skli zguba malega krdelca slovenskih svečenikov, da se nam kar usilujejo tožne besede iz Jeremijeve žalostinke: »Sirote smo postali brez očeta (5, 8.). Otroci prosijo kruha, in nikogar
(Nesreče ln nezgode.) Iz idrijskega okraja se nam poroča 28. t. m : Te dui pal je na Gorah pri sv. Magdaleui neki krovec tako nesrečuo s strehe, da se je smrtno poškodoval ter kmalu zatem umrl. — Na Vrhu pri sv. Treh Kralj h pa je šla ueka gospodinja gledat po noči v hlev k živini, a je mej potom toli nesrečno padla da se je ubila.
(Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja močno narasla. Na barju iu ondotnih zem jiščih je moča že zdaj kaj občutna, a zamore postati tudi v veliko kvar ondotuim poljskim piidelkom, če dež kmalu ne poueha. Dobro je, da jemlje april že — slovo nemara nam mesec maj donese lepših dnij, kakor so bili zadnji aprilovi.
(Ponesrečil) se je v RovUh nad Logatcem pretekli teden llleteu šolarček, ko je na nekem strmem bregu nabiral bil zelenci za prašiče. Pri tem je tako nesrečno skočil navzdol, da mu je počila v nogi kost iu so ga morali pri peljati v deželno bolnico v Ljubljano.
(Iz Rima) se nam piše: Tukajšnji libera'ni listi poročajo, da je bilo v nedeljo dne 22. t. ra. popoldne gotovo nad 30.000 ljudi t v baziliki svetega Petru, ko so sv. oče ob 5. uri imeli slovesni vhod da počasti blaženega Diega iz Kadiksa. Kakor navadno, je tudi ob tej pri iki množica glasno klicala : »Evviva il Papa-Re!" (Živio papež-kralj!) Med množico pa je bilo tudi nekaj italijanskih mladičev, ki so kričali: ;Živio Umberto, kralj Italije: Zivio prostozidarsko!" Bližje stoj*či so te na\dušene prostozidarje potisnili na stran, kjer sj se izgovarjali, da smejo klicati, kar jim drago, ako množica kliče „2i\io papež-kralj". D.a papeževa vojaka sta kri-čače izročila zunaj c.-rkve stoječim redarjem. V cerkvi so bili tedaj tudi znani poslanci s skrajue levice. S cilijanski socijalni demokrat Colajanui. republikanski pesnik Cavallotti in siu tržaškega rabiuca Barzilai a.
(Koroške novice.) Od 6. do 27. maja bodo v obrtni dvorani celovškega muzeja razstavljena dela obrtniških učeucev. — Nova postajica »St. Georgen am Liing.see" se otvori dno 1. maja na državni že-hzuici med postajama Glandoif in Lauusdorf. — V Laznici se je obesil čisto mlad otrok. — V Volš-berku je zgorelo dveletno dete, ki je igralo s Si bičam i in se mu je vnela obleka.
(1. maj v Celovcu.) Poroča se nam: Celovški socijalni demokratje so zadnje noči prilepili na vogalih listke, s katerimi rotijo delavce iu delavke, naj primerno praznujejo delavski praznik 1. maja. Na ta dan bode dopoludue javen delavski shod. — Lastniki celovških tiskarn so sklenili, da 1. m nj stavcem ne dajo prosto.
(Iz celovške škofije.) Župnijski izpit bode l< t >s dvakrat, in sicer od 8. do 10 maja ter od 25. do 27. septembra. — Predstojnica m. G. Lacbner v celovškem uršulinskem samostanu praznovala je dne 29. apr. t. 1. petindvajsetletnic.), odkar spretuo vodi ta samostan, ki ima jako mnogo zaslug za vzgojo
ni, da bi jim ga lomil;" (IV., 4.) kajti prav tako zginjajo učeniki, kateri bi lačnim iu željnim pravice, to je: še dobremu slovenskemu ljud>tvu lomili kruh nebeških naukov. Zategadel sem dalje ča«a čakal, da se oglasi kako spretnejše pero iz soseduega nam Gorotana iu opiše nekoliko življenje in delovanje za krško škofijo toli zaslužnega našega ožji ga rojaka in poštenjaka. Bodi mu torej iz mojega že zarija-velega peresa v „Sloveiicu", čegar zvest naročnik in bralec je pokojui gospod bil vsigdar, naslednji častni spomin:
Andrej Alijančič porodil se je due 21. novembra leta 1813 v kovorski župniji blizu Tržiča Bil je sin kmetskih, dokaj trduih in imovitih stariš^v, ki so mogli poleg n ega še drugega njegovega brata Josipa izšolati za duhovnika. Trdna in na dobrem glasu je ta hiša še sedaj, kajti tudi dva njih nečaka, Janez in Valentin, sta postala duhovnika. Gospoda Josip in Janez sta že med pokojniki. Gospod Josip umrl je že pr. d dokaj leti kot župnik v Do-brniči na Dolenjskem, gospod Janez pa v poslednji dobi kot kapelan v Naklem na Gorenjskem. Gospod Andrej pa se je šolal do osme šole v Celovcu, ker so nekdanji Gorenjci veliko občevali z Gorotanom. V osmo šolo pa je prišel v Ljubljano, misle po vrlo izvršenih gimnazijskih in tedanjih licejskih študijah vstopiti v semenišče liubljausko. A Gorotan se mu je v prejšnjih letih toli priljubil, da ga je vleklo
30. aprila 1804. _
celovške ženske mladeži. — Kakor druga leta pri-roma'o jo četrti petek po Veliki uoči tudi letos mnogo slovenskih rojakov z Goreujskega in Podjun-ske doliue k Mariji Pomagaj blizu Kotarč in k grobu sv. Heme pri Krči. Pobožno vedenje iu vbrano petje Slovencev je napravilo ua nemške sodeželane globok vtis!
(Katoliškemu šolskemu društvu) za Avstrijo je \isoka deželna vlada dovolila po Kranjskem nabirati doneske v društveni namen, posebno pa še za učiteljsko semenišče, katero vodijo vrli šolski bratje. Kdor zna ceniti, koliko je to društvo pripomoglo za vzbujo krščanske zavesti na Dunaju iu po izvrstnih govorih na društven h shodih ludi za vso Avstrijo, kdor ve, koliko truda iu žrtev s> načeluiki društva že darovali za učiteljišče iu vadnico da mladini pri-skrbe saj nekoliko uzoruo vernih učiteljev, pač ne bo zameril, ako se društvo dunajsko obrača do somišljenikov tudi po kronovinah, z milo prošnjo, da bi se tudi oni z majhnim doneskom udel> žili hvalevrednega prizadevanja za zboljšanje izgoje po načelih svete vero in po željah sv. Očeta in cerkvenih predstojnikov. Bodi toraj to društvo gorko priporočano vsem, ki uirpe mali donesek za njegove nameue. Po Ljubljani bodo pobiral Jože Rod man, ki je v to poool&ščeu od centralnega odbora.
(Čebelarji). Due 25. in 26. t. m. dobil som prvih 5 rojev, ki tehtajo od 19 klg. — 2 7 klg. Tako zgodnjih in težkia (kakor zadnji) še nisem imel v 17 letih, kar se bavim s čebelorejo. Paša na obilnem sadnem in drugem cvetju j m je sedaj prav vgodna. Ako kdo potiebuje zdravih m pridnih bu-čel, mu lahko in pod postrežem z močnimi roji. Oglasi naj se v župnišču v Goričah, pošta Kranj.
(Od sv. Križa pri Kostanjevici.) Od 15. t. m. pa do 24. imeli smo sv. misijon tukaj. Imela sta ga čč. oo. Doljak in Toinazetič iz družbe Jezusove. Obiskovanje je bilo silno veliko. Ob lepih dneh so morale biti pridig.- p<>d milim utbom, ker polovica ljudi, rekel bi, ali morda še več ui mogla v cerkev. Hvala Bogu in č istitima gg. misijonarjema za lepe, nepozabljive srečue dneve sv. misijoua. — Pa še nekaj drugega veselega imam povedati iz uaše fare. Vse je v najlepšem zeleuji, pa uiti enega hrošča še nisem videl pri nas Oukraj Krke v leskoviški fari jih pa kar mrgoli.
Društva.
(Vabilo) na XXIX. občni zbor »Slovenske Matice" v četrtek dne 17. maja ob 5. uri popoludne v rae-tni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov govor. 2. Letno poročilo tajnikovo o odborovem delovanju v dobi od 1. junija 1893. do 30. aprila 1894. leta. 3. Račun o druHvenein novčn m gospo-darsvu v dobi 1. januvarija do 31 deceinbra'1893. leta 4 Volitev tr. h računskih presojevalcev. (§. 9 a) dr. pravi1.). 5. Proračun za leto 1894. 6. Samostojni predlog odborov glede prenaredbe opravilnega reda. 7. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. (Po §. 12. društvenih pravil imajo letos izstopiti iz odbora gg.: dr. Doleuec Hnko, Kersnik Janko, Koblar An-
nazaj v Celovec, kjer je bil sprejet v labudsko škofijo. Po z najboljšim vspehom izvršenih bogoslovskih študijah bil je dne 2. avgusta 1838 v mašnika posrečen in je v praznik Vel. Šmarna v svoji rojstni fari v Kovorju obhajal častni dan svoje nove maše. Potem mu dojde dekret za kapelana v Velikovec, prijazno mesto ua obrežju deroče Drave, kjer je ka-pelanoval le jedno leto. Od tod je bil premeščen v Kapljo; a zopet le za pol leta, kajti knezoškof la-vautinski ga pokličejo zaradi poznatih zmožnostij in in njegoveda taktnega obnašanja kot stolnega kapelana v Št Andrej.
Bila je namreč ondi škofijska stolica, dokler je spodnje Koroško pripadalo k labudski škofiji. A kraj prve službe se je g. Andreju toli prikupil, da je vže čez dve leti prosil nazaj v Velikovec, katere prošnje mu kot svojemu ljubljencu škof Anton Martin Slomšek uiso hoteli'odreči. Ko je zopet v Velikovcu kot Fižingarjev kanonik služboval 4 leta, povrne se na škofa Slom.-ekovo željo uazaj v Š'. Andrej kot komi vikarij, kjer mu je bilo pa zopet le malo čez jedno leto ostanka. Bila je namreč tedaj izpraznjena župnija Škocijanska v Junski dolini. Bila je dokaj zanemarjena in treba je bilo zidati uovo farno cerkev. Za ta posel spoznali so škof Anton Martin prav g. Alijančiča najsposobnejšim radi mirnega a krepkega in odločnega postopanja. Iu škof so pravo zadeli. Vredivši župnijo in srečno
ton, dr. Lampč Frančišek, Levi c Fraučišek (ki je bil po pokojnem dr. Josipu Poklukarju I. 1891. voljen za dobo treh let), dr. Sernec Josip, Šuman Josip (ki je bil po pokojnem Josipu Marnu voljeu za dobo jednega leta), dr. Šust Ivan. dr. Tavčar Ivan iu f Tomšič Ivan). Vi-aj 20 odbornikov mora po §. 12. dr. pravil navadno bivati v L ubljani, Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh račiiuskih presojevalcev in pri politvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisaui volilni listki neuavzočnih društ e nikov). 8. Posamezni druui predlogi in na-aeti.
(Okrajno učiteljsko društvo v Črnomlju) zborovalo bode due 10. maja t. I.. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopju v Metliki s sledečim vsporedom: I. Vspehi pokončne pisav«-. 2. Vzgojevanje vrtnic (poroča g. Muren). 3. Voda, praktičen nastop (g. Šest). 4. Volitev no ega odbora. 5. Nasveti. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
Telegrami.
Dunaj, 30. aprila. Cesarica je ob 7 uri zjutraj odpotovala s posebnim vlakom v Wels, da obišče Marijo Valerijo.
Wels, 30. aprila. Nadvojvodinja Marija Valerija je popoludne srečno porodila princa. Mati in princ se dobro počutita.
Črnoviee, 29. aprila. Konfiskovala se je številka rumunskega lista „Gazeta Buko-vinae", ker je kritikovala znano pravdo zaradi rumunske spomenice in poživljala ru-munske rodoljube, da pošiljajo odobravalne izjave ogerskim rumunskim vodjam zaradi njih postopanja. — Danes je tukaj delavski shod, na katerem se razpravlja o občni volilni pravici in osemurnem delavniku.
Dunaj, 29. aprila. „Verordnungblatt fur k. und k. Landwehr" objavlja, da je od cesarja imenovan feldcajgmajstrom podmaršal Josip Reicher, poveljnikom 14. armadnega voja, poveljujoč generalom v Inomostu. — generalnimi majorji Rudolf baron Gall pl. Gallenstein v kranjsko-pri-morskem deželnobrambenem polku, Karol Hopp, pri deželnih strelcih v Inomostu, in Eduard E. v. Steinitz, poveljnik gališke deželne brambe pešpolku poveljnikom osme pešbrigade. Poleg tega je imenovanih pri deželni brambi 6 podpolkovnikov, 13 majorjev, 17 stotnikov 1., in 32 stotnikov 2. razreda, 49 nadporočnikov in 31 poročnikov. V žan-darmeriji so imenovan 1 polkovnik, 2 podpolkovnika, 2 majorja, 2 stotnika 1., in 3 stotnike 2. razreda, 4 nad poročniki.
Dunaj, 29. aprila. Armeeverordnungs-blatt objavlja: Cesar je imenoval generalnega majorja nadvojvodo Franc Ferdinanda Avstrijskega Este poveljnikom 38. pešbrigade, sekcijskega šefa v vojnem ministerstvu Aleksandra viteza Halda, poveljnikom 13. peš-divizije podelivši mu komanderski križ Leo-
poldovega reda in generalnega majorja Franca Szoldosa sekoijskim načelnikom v vojnem ministerstvu. — Nadvojvoda Friderik je imenovan feldcajgmajstrom, nadvojvoda Oton, podpolkovnik v 9. husarskem polku, polkovnikom, grof Hunyadi generalom konjiče, Reicher feldcajgmajstrom. Potem je imenovanih 18 podmaršalov, 42 generalnih majorjev, 43 polkovnikov, 83 podpolkovnikov, 117 majorjev, 225 stotnikov prvega in 310 stotnikov druzega razreda, 438 nadporočnikov in 571 poročnikov. Pri mornarici sta imenovana 2 linijska ladijna kapitana, 4 fregatni, 5 korvetnih kapitanov, 10 linijskoladijskih poročnikov prvega. 13 druzega razreda in 14 praporščikov. Poleg tega so bila avanzovanja v vseh branžah vojne uprave.
Liittioh, 29. aprila. Včeraj ob polu desetih zvečer raztetela se je bomba pred glavnimi vrati tukajšnje cerkve sv. Jakoba. Več oken pri cerkvi in sosednih hišah se je zdrobilo. Človek ni nobeden poškodovan.
Pariz, 29. aprila. Emil Henry, ki je obsojen zaradi dinarnitnega napada na smrt, se brani vložiti prošnjo za pomiloščenje. Misli se, da ga usmrtijo v nekaterih dneh.
Lyon, 29. aprila. K otvorjenju razstave prišli so semkaj finančni minister Burdeau, trgovski minister Marty in ministerski predsednik Kazimir Perier. Na kolodvoru so jih vsprejele vsa oblastva. Na potu, po kateri so se vozili ministri, bile so nekatere demonstracije katolikov. Policija je 29 oseb zaprla, pa jih je zopet izpustila. Oficijalnega vsprejema v prefekturi se ni udeležila duhovščina.
Madrid, 29. aprila. Vlada je dobila poročila, da se je že ob meji na Spanjskern pokazala kolera.
Montevideo, 28. aprila. Admiral Sal-dangho in drugi brazilijanski vstaši, ki so pobegli s portugalskih ladij, prišli so semkaj. Napadi na Rio Grande trajajo dalje. Brazilijanske ladije s 170 Brazilijanci na krovu so odplule na otok Ascension.
Lizbona, 29. aprila. Vsled pobega bra-zilijanskih vstašev s portugalskih vojnih ladij odstavila sta se poveljnika ladij Mindello in Albuquerque in se postavita pred vojno sodišče, ki bode stvar preiskavalo.
London, 29. aprila. Policija je včeraj zjutraj preiskavala v stanovanju tiskarja in založnika nekega anarhističnega lista, Henry Van Diercka. Konfiskovala je več izvodov omenjenega lista.
London, 29. aprila. Oporekajo se poročila, da sultan misli potovati po Evropi.
Surovosvilene liČnate obleke
za blago za vso (lileko in boljše vrste — potein črno. belo in barvato svileno blago od 45 kr. do 11 gld. 66 kr.
meter — gladko, progasto, križasto, vzoreasto. damasti itd. (kacih 240 raznih kakovosti] in 2000 raznih barv. desinov itd.). Vožnjine iu carine prosto Vzorci obratno. Pisma v Švico veljajo 10 kr., in dopisnico 5 kr.	11 (5-3) 3
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Zflrich).
Umrli so:
27.	aprila. Ceglar Franc, krojaški pomočnik, 19 let, Krakovske ulice 5. — Juchart Hubert,pekov sin, 5 mesecev, Streliške ulice 11. — Braunizer Karol, sprevodnika sin, 7 mesecev.
28.	aprila. N. Vidmar, postnega oficijala sin, mrtvorojen, Sv. Petra cesta 47. — Dr. Friderik Zupan, odvet. kandidat, 29 let, Knallovc ulice 5.
V bolnišnici: 27. apiila. Kržišnik Jakob, dninar, 24 let. — Gerdina Matevž, ubožec, 70 let. — Zaletu Janez, dninar, 28 let.
261 1
Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopalo mojo preljubo soprogo
Ano Zalokar roj. Gale
danes dne 29. aprila v 31. letu^ njene starosti po dolgi bolezni, prevideno s sv. zakramenti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode v torek 1. maja ob 8. uri na pokopališče sv. Avguština v Strugah.
Nepozabno umrlo priporočam v blag spomin in pobožno molitev.
V Strugah, dne 29. aprila 1894.
Karol Zalokar,
trgovec.
4°/0 zastavna pisma gališkega
zemljiško-kreditnega društva.
Ti papirji so
90 10-10
najboljše vrste za nalaganje denarja.
Dajo:
Popolno davčno svobodo, svobodo fatiranja, sposobnost za kavoljo ln pupllarno varnost.
Gališko zemljiško kreditno društvo
obstoji od 1841. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi.
Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253*33.
Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala.
Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrš se pri nas brez provizije in stroškov.
J. C. Mayer, menjalnica
v lijubljani.
dozidavši farno cerkev Skocijansko ostali so ondi župnik od 1. 1848 do I. 1862. Dne 1. jun. 1859 pripadla je po prizadevanji Slomšekovem St. An-drejska dolina z vsem drugim spodnjim Koroškim vred Krški škofiji. Tako so tudi g. Aliiančič, dasi so jih škof Anton srčno ljubili iu visoko čislali, pripadli h Krški škofiji. Menda prav za slovo so še knezoškof Slomšek liubega in tedaj še mladega župnika Alijančiča odlikovali z naslovom svojega duhovnega sovetnika. A tudi Krški tedanji škof Wiery vedeli so dobro ceniti vsestrausko delovanje, bistro glavo, marl|ivost in zasluge Škocijauskega župnika. Vže 1. 1862 priporočili so jih presvetlemu cesarju kot najvišjemu patronu za mestno župnijo in dekanovino Velikovško. Tako so vže s tret,im dekretom prišli nazaj v Velikovško mesto, vselej povišani na večo častno stopinjo, najprej k' t kapelan drugič kot Fižingarjev kanonik iu naposled kot mestni župnik ter kapiteljski iu ruralui dekan. Kot takega jih je pisalec teh vrst imel priliko osobno spoznavati, ko je 1. 1867 med tednom V. nedelje po veliki noči po koroških političnih spletkah, najbolj pa po Božji previdnosti iu škufa \Vier3rja odločbi ua gnjev in krik nemških janičarjev nastopil svoj posel v Velikovcu. Od te dobe mi bodi dovoljeno, da o prečastitega gospoda značaju in delovanji še nekoliko omenjam. Pred vsem drugim je bil a. vzgleden duhovnik, b slovenski poštenjak in domorodte, c. zvest in natančen v spolnovanji svojih
stanovskih dolžnosti, d. ljudomil in prijazen do svojih duhovnih sobratov in e. usmiljen in dobrotijiv do ubogih.
a) Bil je gospod vzgleden in veren duhovnik poln Slomšeko»ega duha in njegovih navad ; Slomšek mu je bil v vsem dejanji in nehanji njegov vzor, kakor mu je bil njegov učenik in vodnik. Vsako delo je imelo pri njem svoj primeren in odločen čas. Zgodnjo jutro bilo je za molitev du-hovskih ur, pripravljanje za sv. mašo, in kakor je več ali manj čas dopuščal, daljšo ali krajšo zahvalo po sv. maši, prav po navku sv. Fraučiška Sal.
Po skromuem zajutrku zaprla so se za njim vrata uradne pisarne. Tu je tičal in pisal ali kake račuue za kapitelj, ker jo bil ob jednem tudi sam oskrbnik njegovega dokaj velikega imetja, ali izdeloval s tesno natančnostjo cerkvene račune velikov-ška mestne precej imovite fare in drugih 6 kapitlju inkorporiranih župnij, kakor Št. Rupert, Št. Štefan pri Trušinju, Djekše, Šmarjeta pri Telenbergu in Št. Jurije, ali sostavljal odgovore in poročila na prevzv. ordinarijat in na vse drugostrauske c. kr. uraduije, Lahko rečem, da je bil v teh svojih uradnih poročilih še prenatančen in preobširen. Skrbel je pa tudi na vso moč za lepoto iu snago hiše Gospodove in dostojnost službe Božje. Veliki zvon, že dlje časa ves ohropel, dal je v Ljubljani preiti z velikimi troški, ter novi je tehtal do 40 starih stotov. Tako je bilo prelivanje iu povečanje velikega zvona v
predmestni šentruperški f«ri njegova zasluga. Poleg tega je imel skrb za inkorporirane farne cerkve in duhovuišuice kakor za poprave pri kapiteljskih hišah, katerih je bilo 6 za moje dobe le v mestu. Za spo-vedovanje je bil vsi^dar pripiavljen. Nikoli mu ni nihče prišel v nadležuem ali neugodnem času. Ženine in neveste je vedno sam in skrbno podučeval in jih na sv. zakramente pripravljal, vedoč, da sta od dobrih starišev ves naš bodeči rod in bodoča naša sreča in nesreča zavisna. Njegova maloštevilna družina, (imel je namreč v Velikovcu le sestro in nečakinjo pri sebi, odkar se je s škocijanske župuije lesem preselil) molila je pridno vsak večer sv. rožni venec, in če je le količkaj vtegnil, tudi on sam pri n;em ni uikedar odmaujkal, akoprein je bil ob tretji uri popoludne sleharui dan prvi v koru pri večer-nicah iu je zopet po večerni „Zdravi Mariji" redno molil „jutraujice in hvalnice" svojega breviarija. Po večerji prišel je v redkih časih razvedrit se v prijateljski družbi jedno uro pri kozarcu vina, A vendar nikedar nisi videl g. dekana Alijančiča, da bi se bil v še toli veliki iu povšečni družbi kedaj čez 10. uro mudil. Kakor vesten in natančen pa je bil v svojih opravilih iu vsakdanjih molitvah, tako vestno se je vsako uedeljo popoludne pripravljal za krščanske nauke, katere je leto za letom vselej sam z veliko unemo, z umevuo besedo in popularno ter temeljito obravnavo razlagal; žal, da le malemu številu pre-oholih Velikovcev iu postarnih ženic! (Dalje sledi.)
O tej njegovi lastnosti naj svedočiio te-le njegove besede, ki jih je zapisal o prihodu špaujskih romarjev v Rim. Piše namreč: .Komarji pri-šediivRim.seniso mogli dovolj začuditi, ko so videli, da vsa glasovita bajka o v j e t u i š t v u papeževem, o njegovi celici z gnjilo slamo, s suhim kruhom iu z vrčem vode ni druzega nego velikanska laž."
(Liberalna svoboda.) V Milanu je hodila do njdavuo neka deklica delat v neko tovarno. Letos se je imela pripravljati za prvo sv. obhajilo. Prosila je, naj se ji dovoli, da bi smela vsaj za kako uro izostati iz tovarne, da bi hodila k nauku. A prošnjo so ji odločno odbili. Da je m^gla opraviti spoved v dan pred sv. obhajilom, se je uaredila bolno in je ostala doma. Drugi dan je kar najlepši prosila predstojnike v tovarni, naj jo vsaj tretiino dneva oproste. Tudi tega ji niso dovolili. Zato je izostala sama in je opravila svojo pobožuost. V petek zjutraj pa že pri vratarju izve, da je nemudoma odpuščena.
(Rošntov pogreb.) Mažarski komedijantje so s svojim košutovanjem zapravili nebrojno denarja. Samo Pešto je stal pogreb 30.000 gld. In njihov narod marsikje nima ni poštene strehe, ni hrane I — — — Absolutna norost!
(Vojaška godba) bode jutri v nedeljo svirala ob navadni uri v .Zvezdi".
(Cirkus Amato) dospeje prihodnje dni v Ljubljano in se v to svrho gradi že velikanska koliba na cesarja Jožefa trgu.
(Semnji po Slovenskem od 30. aprila do 5. maja.) Na Kranjskem: 30. apr. ua Vrhniki, v Tržiču; 1. maja v Bohinjski Bistrici, za živino, v Svibnju, Mirni, Planini pri Črnomlju na Travi v kočevskem okraju; 2. maja v Boštanju; 4. maja na Jesenicah; 5 maja v Velikih Brusnicah, za živino, Št. Gothardu, Poljanah, Ložu, Kočevju, na Krškem, v Litiji, na Dobrnčah. — Na Štajerskem: 30. apr. v Dolu, Rogatcu; 1. maja v Ljubnem, pri sv. Filipu, v Muti, pri sv. Barbari, v Hajdiui. v Velenju ; 2. maja v Konjicah, pri St. Lovrencu, v Slov. Goricah, Braslovčah; 4. maja na Vidmu, v St. Jurju ob juž. žel., v Podsredi, v Loki, pri sv. Križu, v Selnici, na Ptujski Gori, v Slov. Bistrici. — Na Koroškem: 1. maja v Prežah, Kupli, 4. maja v Št. Andražu, v Zgornj, Dravbergu, v Rotičah, Labodu, Podkloštru. — Na Primorskem: 2. maja v Herpelju; 3. maja v Sežani; 4. maja v Ajdovščini.
Društva.
(N a č e 1 s t v o „o k r a j n e posojilnice v Mokronogu") prosi tem potom vse vnauje zadružnike, da se ob priliki kakšnega opravila v Mokronogu prijavijo pri zadružnem tajniku, g. Ravnikarju, da jim izroči zadružne knjižice in zadružna pravila. Ob jedn> m jih tudi prosi, da naj ne pozabijo poravnati deležev. Vsem rodoljubom polagamo prav toplo naš mladi zavod ua srce, da ga blagovole pri ljudstvu priporočati.
Telegrami.
Opatija, 27. aprila. Vojna ladija Moltke je danes ob 1. uri popoldne mej streljanjem topov ostavila Opatijo in odplula v Pa-lermo.
Praga, 27. aprila. Davkar selčanski je izneveril 75.000 gld. in pobegnil. Okrožno sodišče v Taboru ga išče. — Anarhista Vid-lička, kateri je po obsodbi v večletno težko ječo pobegnil, prijeli so te dni na Bavarskem in ga pripeljali na mejo, kjer so ga izročili avstrijski žandarmeriji. Peljali so ga v kaznilnico v Pankracu.
Praga, 28. aprila. Dopoludne je bila poroka vojvode Madridskega s princesinjo Rohan vpričo visocega plemstva in sorodnikov. Poročal je kardinal Schonborn.
Budimpešta, 27. aprila. Odsek gospodske zbornice je v splošni razpravi vsprejel vladno predlogo o uvedenju civilnega zakona s 35 proti 15 glasom. Potem se je zakon vsprejel tudi v podrobni debati nespremenjen.
Atene, 28. aprila. Včeraj ob četrt na 10. uro zvečer bil je zopet hud potres. Več hiš je poškodovanih, več ljudij pa ubitih.
Ponarejena črna svila.
takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila so Ukoj »kodra, hitro ugasne in pusti mulo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tli nekatere niti, ce je blago
barvano, in pusti ernorujav pepel, ki se ne skodra, ainpak zvije. Ce stareš (epel prave svile postane prah, ponarejene svile pa ne. Bvllarnloa HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), Zttrloh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev T Švico.__13 (7—21 S
Davčna reforma v Bolgariji. Bolgarska vlada si prizadeva, da izvede reformo direktnih davkov in misli pri tej priliki olajšati obdačenje zemljišč. To je mogoče, ko se reformuje carinstvo, kar je formalno toliko pripravljeno, da drugo leto stopi v veljavo. Organizacija kmetijskega kredita, ki se tudi pripravlja, bode z nameravanimi davčnimi olajšavami krepko pospeševala ugoden razvoj bolgarskega kmetijstva. To je tem večjega pomena, ker Bolgarija izvaža največ kmetijske pridelke in tu torej zboljšanje kmetijstva jako vpliva na razvoj trgovine, ko je že tudi lani se po vrednosti več izvozilo, nego uvozilo.	116 1
Oalliko zemljlško-kredltno društvo v Levovu.
Iz letnega poročila tega društva za leto 1893 posnemamo, da je imelo blagajničnega prometa v gotovini 341,796.367-22 gld. in efektih 5t>7,750.003-48 gld. To izredno visoko število prihaja od tod, da se je letos izvela konverzacija 4'/) od stotnih zastavnih pisem. Druga leta je promet seveda manjši, ko je gališko kreditno društvo čisto zastavnopišemski zavod in se ne spušča v druge bančne posle. Zatorej na zavod ne vplivajo gibanja denarnega trga in daje zasebnim posestnikom zastavnih pisem največjo varnost, ki se misliti more. 96 1
Umrli ho:
26. aprila. Anton Hribar, delavec, 59 let, Kravja dolina 11. jetika. — Jožef Požlep, gostač, 68 let, Kravja dolina 11. sušica v možganih.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 28. aprila.
Pšenica, m. st.
Rež,	„	.
Ječmen,	„	.
Oves,	„	.
Ajda,	„	.
Proso,	„	.
Koruza,	„	. Krompir, Leča,
Grah,	„	.
Fižol,	„	. Maslo, kgr.
Mast,	„
Špeh svež,	„
hktl.
gl- |kr.
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, r . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
gl.	kr.
—	66
—	75
—	2
—	10
—	64
—-	60
—	64
—	4q
	50
—	20
2	86!
2	32;
5	90
4	6o;
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
27
7. u. zjut 2. u. pop.
9 u. /več.
Stanje
zrukoinura v ram
toplomera po Celzija
Veter
Vreme
I
S
•S 3 -i-* i
S «
73»-2 734-4 733.4
120 20-4 14-6
si. jzapad si. zap.
oblačno
0-00
Srednja temperatura 15-7 . za 5-1 nad normalom.
KATOLIŠKI SKLAD.

Za „katoliški sklad" prejeli srno nadalje od	p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Frančišek Peterca, trgovec iu posestnik v Ljubljani, letnino za 1894 gld.	30'— Janez Oblak, mestni kapelan prt sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino za februvarij in marec .... „	5'— Janez Brence, župnik pri sv. Gregorju, mesečnino za mart-c ... „	p— Janez Plevaneč, župuik v Soteski „	10' — Iz ob I j u b e........ „	10-—
Andrej Kalan, stolni vikar v Ljub-hani, mesečnino za marec, april in
maj............15—
Anton Jamnik, župnik v Sorici . „	6'—
Josip Lavrič, župuik v Ambrusu „	5-— Frančišek Perpar, župnik v Za-
gradcu....................4-_
Janez Zupančič, župnik na Topli
Rebri.......... „	3-—
Josip Kos, farni upravitelj naS»lih
pri Šumbregu..............3"—
Josip Žagar, kapelan v Hinjah . „	2"— Josip Sterbenc, duhovnik v p. v
Ljubljani, letniuo za 1894 ... „	5 — Lavrencij Krištofič, župnik v
Kovorju......................5 —
Dobernamen....... B	5-—
Frančišek Bartol, posestnik pri
Sv. Gregorju, 1 krono..... .	—-50
Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za
april, maj iu junij........15—
Rabaeas, 1 krono...... „	—-50
„ C isti dobiček" od Sv. Gregorja „	1-— Marko Vales, samostojni vikar v Branici na Goriškem, za prvo polovico leta 1894 .......'.	6,—
Zbirka od Sv. Gregorja, 1 krona „	—-50 Janez Kljun, župuik v Šmartinu v
Spodnjem Tuhiu u.......14-—
„Lesničuik" 1 krono .... „	—-50 Neimenovan, mesečnino za januvarij, februvarij iu marec po i gld. .	3'— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dnt$ 21. aprila 1894.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujoeega odseka".
Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani.
Vsakovrstne
Yenčke za birmance
po najnižji ceni pri
Rozaliji Podkrajšek
Špitalske ulice. 258 1
Išče se mladenič,
ki bi znal cerkvenikovo službo opravljati,
zraven pa tudi pri kmeti|i pomagal.
Več se izvč pri Janezu Avšič-u, mežnariu v Zadobravi, fara pri Dev. Mariji v Polju. Pošta Zalog.____249 l-i
ffl MATIJA HORVAT, [jI
V	čevljarski mojster,	htfj
p&j v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32,
k^J priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v L^J obila naročanja raznovrstnega	pjjji
| Sbfeu/vmletSI J
katera izvršuje cen6, pošteno, iz zanesljivo trpežnega k^ L™J blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše »J oblike.	16 12-5 [#]
»In«
m
•H
O
® a —i	0	
90 fc- >	•H	'a
O C	*	a; u
N rt C		3
M t)	•H	'3
O u O eu	N	o p.
•c o.	•N	
k

^^IMIIIIIIIlllllllillllllillllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllillllltlllllllllllllllllllllll?llllllllllllllllllllllllIllllliilll||B|g||||lBlllllll||l ^^
Lepa mladinska knjižica
£51 (četrti zvezek „Pomladnih tal V glasov" upa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-TCj dinoljubom po svoji mi-
Hx>| kavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v ver-zih, več povestic, med njo uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa sc nadeja prijateljev zaradi letos mnogo lepSe zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej voejoga
obsega, kakor druga leta. *
Primerno darilo so :
m

posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek.
Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.
flcna mehko vezanemu iz-** vodu je 26 kr., trdo vezanemu pa 35 kr., po pošti 6 kr. več.
Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , hogoslovec v Ljubljani, in Katollika Bukvama.
II. in III. zvezka
je tudi že nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 30 kr., trdo vezan
po. 30 kr. *

niiiiiiiiuiiuiituiiiiiiiiiiiiMiiiiinuiiiiMuiuiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiii;
s
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in mo&tarstvo!
MUtitolM, vitle, trienre Čistilne mline a lilo _
renluire s« krm?
Avtomatični aparat« prsti peronoiperl
tlažilniee ta vino ( tlačilnice za sadje
mline za sadja	—
predmete ta kleli, soialnioe za »so namene, ______ .
oUo: vsa stroje za kmetijstvo, vlnsrstvo In moilarstvo
rupoiljj » n*jno»cjiih, Mjboljiih kos.truiotj»h
IG. HELLEft, DUNAJ
wm~ 2/2 Praterstraasa Nr. 49. ~mm	'
Duthiul liU^I . ..uikn I. Mvl« Ul, .uc.i U V"*!*««« in-omU^7 —
Najkulantnejil pogoji. — Jamstvo. — Stroji ss dajo M poskuteJ»
Cent h 1» mn mižale! Fftiijiitalb_uata jptl!
193 15-1
Zgubljena je.
Zlata broža z bisernico in saOrjem zgubila se je te dni v mestnem okrožju. Ista je v podobi breBeeljna, noši na perutih safirje m bisernico z briljanti.
Najdec je prožen, isto na Turjaškem trgu itev. 3 proti dobremu plačilu oddati.	2o7 3—1
K
V Kamniku, Kranjsko (postaja drž.železnice)
neippovo zdraviš če.
IVestno, individ. zdravljenje pod vodstvom ipe-oljalnega zdravnika, ki je tekom poslednjih 4 let dosegel najboljše vspehe — Zdravišče je odprto od X. maja do 15. oktobra.
Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bambergu v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. 201 3—1
Službo cerkovnika in organista
išče
lanez Feriič V Štabnji (St. Štefan), poita Prezid aa Koroškem, katero more tudi takoj nastopiti.
Ponudbe naravnost njemu.	214 (3-3)
Zahvala in priporočilo.
Spoštovanemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem ostavil gostilno „prl črnem medvedu". - Zahvaljujem se vsem dozdanjim cenjenim gostom za njih obisk ter priporočam v obisk svojo novo
imtUtJ
v lastnej hiši, katero sem
o tvoril v nedeljo dnš .15. .aprila 1.1.
Jamčim za najboljša cena jedila in pijačo ter točno postrežbo. Pristna domača vina in Auertjevo marčno pivo po 9 kr. pol litra. — Z odličnim spoštovanjem
222 (3-3)
Fran Poljšak:,
gostilničar v Udmatu.
.92 0) _ . ■♦»X o
M |
PA ^
rt a 2
s® «
X3»o s
CC'tn N
i) (3 t .Zj a *<• ••s ir
Oš |
o
0 i £ £ -
Š> t—t CTJ L
•D
N
GLAVNO SKLADIŠTE 3VE
MIETONK
-------»ajčistije lužne
KlSEtlATSf-E
najboljše dijetične in osvežujoče pijače,
preskušene pri želodofiih in drevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno 4KJT podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskern in drugih kopellšklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
51 13 kopeljih v trajno porabo. (Vil.)
Henrik Nlattoni, Karlove vari in na Dunaju.
France Pavšner
krojač v Ljubljani
naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je
preselil v Dijaške ulice št. 9.
Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
talarjev, sukenj, havelok in razne obleke i«2 26 -4
ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo.
Premovnmi
1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna, 4)Hvkv«iie oprave u t izdeLoval-nica parantentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc Brllekner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera iul. itd., pa tudi cela mašna obleka v na.jpravilnejši
obliki. 54 26—7
: j
2. B
I] 0 s <6 D
Cerkveni paramenti.
F
71
Jožefa Gotman-a vdava
priporoča svoj
100 12-11
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
f Mnogoletno, preizkušeno težiliib domače sredstvo..|
J|i37 K\vi//<lov fluid pr<»ti protinu 20-3 |		
Okrepčujoo za vribanje po dolgotrajnem tekanju. J		
[ Kwifcduv lluid	4	proti protinu |
| Cena t steklenici 1 gl.		Cena 1 steklenici 1 gl. |
j Kwizdov fluid		proti protinu |
| G. s« dobi v 2		vseh lekarnah |
| Glavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu. | "
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXIX. državna loterija
2	za. civilne dobrodelne namene.
3X35 dobitkov v vkupnem zneska 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k 500 gld.. I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000. gld., 10 dobitkov po 1000 »Id., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.^ naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne
21. junija 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. valj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj. I., Kiemergasse 7, II. Stoek, im Jukoberhofe, kakor tudi po mnogih piodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v marcu 1894.	176 6—3
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
S® Fa&kffnfšek
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 9.
priporoča al. občinstvu izborno svojo zalogo
nogovio, rokovlo, ovratnikov, zapestnikov 4 za gospode, najraznovrstnejie čipke, gumbe
J	in vsakovrstne	269 1
4 J	potrebščine za ilvllje.
0* T™ V I "f" V '*W T"
250
vsaj 24 let stara, se sprejme takoj za prodajal-nico pri J. Modic-u v Novivasi pri Rakeku.
Podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/,nani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pčt, daje slast do Jedi, pospešuje ptebavljanje in redllnost, telo Jači m krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko »i prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kosti]. Cena steklenici Her-babny jevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic.ni.)
^fi^ffftl^ Svarilih	Psed p»-
"] icj » «'» nw ♦ naredbami, ki se
pojavlja'o pod jednakimi ali podobnimi ime ti, » so vendar99svoji sestavi ln svojem učinku po-lj*j polnoma različne od našega origi-nalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. 'Zi^te^a naj te sorej yselej izredno Herbabny-Jev apneno- iel«3nl sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollravu varstvena znamka na vsaki stekleniei in prosi »i o, ne dajte ae zapeljati niti z nižjo ceno, niti z druzlmi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20-20 97 10 20
Osrednja razpošiijalnjc.a aa provineije: na Dugaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HEKBAB-nrr-Ja, Keubau, Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarniijarji u V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piceoli, Ubald.pl. Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sohmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. S«hindler, Ant. Mizzam, lekarničar. F. Prodam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. •!. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl Sladoviez; v St. Vidu: A. Reichel; na Trbi/u ; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tina. B. fiiasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasinj; v Beljaku. F. Scholz. dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek : v Veliko* eu: J. Jobst : v Wolfsbercu : J. Huth.
Ivan Kregar,
izdelovatelj cerkvencga orodja in posode
v Ljubljani,
Poljanska cesta št. 8
poleg Alojzijerišia
1 dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno
pasarsko delalnico
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bpde kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu.
iFriznalna pisan ja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto.
St. 3724.
IG
26) 1
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani daje na znanje, da se i« vsled prošnje Nolli Srečko-ta, oskrbnika zapuščine dne aprila 1893 v Smartnem brez dedičev umrle Henke Katarine, dovolila
v zapuščino spadajočih zemljišč:
a)	na 0500 gld.omen^ hiše št. 5 v Rožnih ulicah v I^jubljani,
vložek 241 katastr. občine mesto Lnibljana iu
b)	u a 40 gld. c»p jeurga travnika na Ilovci, vlož. š'. 537 katastr. občiue Karlovsko predmestje, in določil dau v izvršitev dražbe na
25. junija 1894 ob lO. url dopehfaie
pri ic kr.'deželnemu sodišču v Zatiškem dvorcu, II. nadstropje v l^ubljani s pristankom, da se bodeta zemljišči le za ali uad eeuiluo vrednost prodali.
Pogoji in i&vod iz zemliižke knjige morejo se pregledati v uradnih urah pri' tem sodišču.
V Ljubljani, dn<$ 21. aprila 1894.
Zaradi prezidanja ia izpraznenja mojega prodajalničnega prostora v
Grlediških nlieali ^t. 4
v hiši gospoda Josipa Lenčeta i„Prl belem volku") hode
od 28. dne aprila do 23. maja
mojega stekla, poroelana, beloprstenine in razkod-[ nega blaga, zroal, podob, okvirjev, petrolejskik svetilnic po neznansko nizkih cenah.
Vsled tega se bode tudi v moji drugi prqdaja)nici
na Marijinem trgu štev. 4
nasproti frančiškanski cerkvi
vvse blago prodajalo po znižanih oenah, dokler se | ne odpre nov prostor. Velespoštovanjem
J«
•Ililij Klein v Ljubljani.
256 12—1
.tu,Miiuhjj_I_'JJXIr .mimn
ilDtt. DH1JSKOVIC
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi
HTdrevesa (]>lu«e) ^S
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
m sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako n | m , vrstnih ledenic (Eiskaston) /a pivo in jedila in gg. posestnike žag na rniiTizboi ne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.
SillMK	Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja,
istotiiko se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.
I lilHjp j	Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.	159—7
| Tu kupujete železo naj-rvuvctui . ceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusile, in se bodete prepričali!
CARBOLINEUM!
Domača zanesljiva tvrdka!
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljšo in najcenejše
ure DUdiinice
zlate, srebrne in nikeinate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
v LiuWiai,i Mestni tr9> "Sproti rotovžu.
i^Ši^M^SSKc	Popravila tudi najtežavnejša iz-
vršuje tekom 14 dnij. — Za blago pr njem kupljeno istotako za natančno po fej^pravo jamči.	158 7
Ceniki s podobami so franko na razpolago.
Friderik Hoffmann,
u. r a r , 620 26-20 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do na:fine'še kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žspnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. dO.Poprave se dobro ln solidno izvršujejo.
St. 8064.	230 3_ 2
Kazglas.
Občinski svet ljub janski je dovolil tudi za letos 300 trld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopelji v Gradeži.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da ie prošnje za občinske podpore v omeujeuo svrho izročati mu do 5. maja letos in v njih posebno na-zuaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domaeih sam do Gorice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. aprila 1894.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu daje na podlagi sklepa z dne 21. marca 1894, št. I., na znanje, da bode hranilnica začela poslovati
dne 1. maja tekočega leta
ob 10. uri v mestni hiši.
Od tega dneva se bodo prejemale vloge. Prošnje za posojila pa se lahko vlagajo že od 15. aprila počenši.
Uradni dnevi so vsak torek in petek od 10.—12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo mestne hranilnice y Novem Mestu,
dne 30. marca 1894.	206 4-4
Adolf Pauser, Fran Ferko, Dr. Schegula,
predsednik ravnateljstva.	pisarnični ravnatelj. podpredsednik ravnateljstva.
Komisijsko	1»
^omlJs katero je zaukazalo c. kr. ministerstvo w ™ bra"ll)0 v sporazumihnju s c. in kr. vojnim ministerstvom za leto 1894., vršilo se bode za okraj mesta ljubljanskega
dne 1. in 2. maja
na živinskem trgu poleg klavnice na oddelku za konje v sledečem redu:
Dne 1. maja dopoldne ob 9. uri za I. okraj (šolski del); ob 10. uri za ii. okra) (šent-jakobski del); ob >/,11. uri za III. okraj (dvorni del);
dne 2. utaja dopoldne ob 9. uri za V. okraj (predkraji Hradetzky-jeva-, Kurja- in Orna vas, Hanpiinanca. Ilovca iu Karolinška zemlja); ob 10. uri za IV. okraj (kolodvorski del).
Tegu reda se je strogo držati. V obližje označeuega kraja se vozovi radi reda ne b< do puščati smeli.
Ako hi pa ne bilo mogoč« kakega konja pripeljati o pravem času k ogledu mora se vzrok naznaniti mestnemu magistratu ali pa komisiji.
Za konje, ki so oproščeni predstav« in za žrebeta, katera v tekočem letu n« bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo, sestavljeno v smislu § 7. mini.ster.sk> naredbe z dne 18. sušca 1891. 1., št. 35 drž. zak.
Gospodar i kuni se opozar|ajo, da imajo vse pretueiube glede svojih konj, ki se dogode v času od pričelka popisovanja do konca razredovania t j. za leto 1894. < d lo. aprila do vštetega 2. uiaia naznaniti mestnemu magistratu.
Zi pops vame ko ni in voz vročili so se že posestn kom posebni popi-sovalni listi, katere j m je vestno izpolnjene vrbiti mestnemu ekspeditu vsaj do 25. t. m.	r	>
Iz opazk na Teh listih naj previdi vsak gospodar, kateri konji so oproščeni vsakoletne prijave in kateri predstave k razredovanju.
Gospodarji, kateri ne piijavijo ali ne predstavijo pravočasuo svojih konj brez dokazanega teh i nt-ga vzroka, kavnujeio se v smisiu nnnisterske nartdbe z dne 30. septembra 1857, dr/, zak. št. 198. ali z globo ro 100 gld., ali z zaporom 20 dni, vrhu tega pa imajo pla.-ati \>e strcške poznejšega razredovauja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. aprila 1894.
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
239
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih s o H II 1 k
pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri
(52-2)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj. II., Pasettlstrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. - Ugodni plačilni pogoji. - Jamčenje.
Ihistrovani ceniki zastonj in franko.
r—
Po%evraičo J. S0KL1Č G't;t\tce
v Lj ubljanl
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izb&rno svojo zalogo
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah
«	1..UUUSUU11 I
Z&loga in zavod za izvršitev civilnih in
„pri rudečem križu"
Viljema ikarda
IV., Illfaltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelook, vrline suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
JSJT Plačvjo se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago* Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno.
x x i i x x i x i i i x x i i x x' 'i "x i j z x x
I
# I
Preselitev kamnoseške obrti_in priporočilo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno javljam, da sem preselil in popolnoma prenovil svojo
kamnoseško delalnico
s sv. Petra nabrežja v
Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani
(nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne)
kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki oenl. V zalogi imel bodem že v večji izberi vsakovrstne
nagrobne spomenike
naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov, k."
Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se M 1 nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševanje
cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del.
Velespoštovanjem	264 12—1 «
Ignacij Čamernik,taXrVJtB$S"t I
— —-——----— _____________
li I

Primerna darila za Binkošti in sv. birmo
po dokaj znižani ceni, kakor bi bila
razprodaja
velike zaloge Daj novejših zlatih, srebrnih iu nikclnastih
žepnih ur in verižic,
vsakovrstnih zlatih in srebrnih [uhanov, zapestnic, prstanov, naprsnih igel in naj-raznovrstnejših okraskov.
O priliki binkoštnih praznikov vabi v prav obilno nakupavanje vse botrce in botre
PVann flliHpn urar in trgovina 1 iaut V^UUtJIl, Z zlatnino, (966 4-1)
v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu.
j

Ji'
Povsem nova zaloga!
felag-it
za cele obleke in bluze.
Vzorci »o franko na. razpolago.
Solnčniki
istotako
U najnovejše blago za lišp,
M	čipke, pajčolan in trakovi,
N cvetice in peresa.
,|r Velika izber srajc za turiste, nogovie za gospe in LJ otroke, obujkov za gospode, rokavic, kravat in fja najtrpežnejših srajc za gospode, ovratnikov in manšet
L J	priporoma
ft Alojzij Persche, stol"i
241 5-3
rotovža
D u n a j s k
a
o r z a.
Dn6 30. aprila.
Papirna renta 5%, H* davka	98 .rld 50
Srebrna renta 5*. 16% davka	98 , 36
Zlat« renta 4>, davka prosta	120 —
t % avstrijska kronina renta, 2JO kron	97 95 *
Akcije avstro-ogemke banke. 600 gid.	1000 —
Kreditne akcije. 180 gld. . .	352 , —
tjondon. 10 funtov siri	125 —
Sapoleondor (20 fr.) ..............9
Cesarski cekini
■"•prnških mark 100 .	61
94'/,
90
22'/,,.
Dn6 28. aprila.
. OgerKUn iiHta r^nta 4't, Ogershn kronina renta 4%, 200 kron
4	i, državne srečke 1. 1864.. 250 gld
5	Ur državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . . Zastavna pisma »varr. osr. zem. kred. banka
kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, luu gld. St. (}en6is srečke. 40 *ld.
119 tfJd 95 147 158
197 98 97
198 71
05 10 60
50 50 60 75 50
Kr.
50 75
26 75
SJT Nakup ln prodaja -£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zav aro vanje za zgube pri irebaajlh, pri izžrebanju
najmanjšeza dobitka.. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška dražba
„M E B C V R"
Mfollzeile št. 10 Dunaj, lirithilfirstrisie 74 D.
4% srečke dunajske parobrodne družbe	142 gld. 75 kr
Avstr. rudečeua križa srečke. 10 gM	18
Huiioifove »račke, • 0 gld,	22
Saiiuove srečke, 40 gid.	74
\Valdsteinov» ureoke. ao gld. .	50
Ljubljanske srečke	23
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld.	150 Akcije Ferdinandove «ev. želez. 1000 gl. «t. v. 2990
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. .	106
P.ipirmh rubeiiev 100	134
*T Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskutaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.