Knjiga Slovenska V XVIII. veku. 4. Pridige za vse Nedele skuzi lejtu, katere je iz mnogih jezikov spissal inu naprej nessel Juri Japel, Fajmašter, inu Dehant per S. Kancjanu na Ježci blizu savskiga mosta. I. Dejl. V Lublani . . Kleinmajer. 1794. 8. 387. — II. Dejl. 8. 323. — V latinskem predgovoru kaže čitatelju: Quos in Praefatione Pentateuchi promiseram sermones, hic demum opinione tardius in lucem profero, ut ingenue fatear, satis incultos, et typi erroribus hinc inde scatentes . . češ, malo sem utegnil jih bolje popravljati; vikši pastir me je priganja), naj mlajši duhovščini poraoček dam vroke; pridige naj so kratke (. . ne dimidium per supreiua terrae Principis mandata praefixum horae spatium dictio excedat, quod et lassis aestate agricolis, et frigore torpentibus in hyeme sufficere luculenter perspexi), tu in tam jih vsak po svoje kaj raztegne. Slovenil sem prosto, velikrat le po stnislu, iz pisateljev laških, francoskih, nemških, kteri so navadno naznanjeni itd. — Na vzgled bodi razdelitev iz Pridige na II. Nedelo po Finkuštib, od S. Rešniga Telessa: nTa Velika Večerja, od katere naš Evangelium govory, nam pred očy postavi ta vse molitve vrejden Zakrament svetiga Rešniga Telessa, v' katerim druziga ny, kakor Jezus Christus pravi Bog inu človek ... On se najde tukaj 1. kakor naš Bog inu nar vikši Gospod inu Sodnik; i_y ga moremo tedaj z' vso ponižuostjo častiti inu moliti. Perva naša dolžnost. On je tukaj 2. kakor naš Izveličar iuu Odrešenik; my se moremo tedaj hvaležni skazati. Druga dolžnost. 3. On je naš Oče, naš Priatel, inu naš Brat; my smo tedaj njemu eno cartano lubezen dolžny. Tretja dolžnost. 4. On je naš Srednik, Bessednik, Pomočnik, inu Zaklani offer; my moremo tedaj vse zavupanje najn postaviti. Četerta dolžnost. 5. On je naša duhovna jed, ta živež naše duše, inu naša popotnica; my ga moremo tedaj večkrat, ali vselej z' tim nar vikšim perpravlanjam, inu čistostjo te vejsty prejeti. Ta peta naša dolžnost. Vse letg dolžnosti vam bom celu ob kratkim razložil, ali poprej prossimo našiga pod štaltjo tiga kruha skritiga Boga, de nam on da zastopnost, luč, inu enu volnu in poterpežlivu sercg." 5. Prestavlanje ene latinske Pejsmi Imenovane Ribči tih ludy. Skuzi eniga Korarja v' Celovci. Vtisnenu per J. Leonu 1803. 8. 4 1. Prestava je po nemškem prevodu (Piscatores hominum) iz Theol. prakt. Linzer Monatschrift II, 2. Primeri: Lehrer der Menschen, und Priester der Erde Glaubige Hirten der glaubigen Heerde, Die ihr voll Hoffnung, wie ihr es gehoret, Glauben, und Liebe mit Thatigkeit lehret. * Ribči teh duš, inu Mašniki brumni, Čede tih Vernih Pastirji razumnil K'terim je danu poštenu vučiti, Vero, lubezen skuz dela spolniti itd. 6) Svetu Pismu Noviga Testamenta, id est Biblia sacra novi testamenti... in Slavo-Carniolicum idioma translata per Georgium Japel . . et Blasium Kumerdev. Pars I. Labaci. Eger. 1784. 8. XIV. 550. — P. II. 1786. 8. II. 623. — Ed. 2. P. I. Labaci. Eger. 1800. 8. VI. 544. — P. II. Retzer. 1804. 8. II. 619. - Svetu Pismu Stariga Testamenta . . Pars I. Labaci. Eger. 1791. 8. VII. 37 f 842. — P. II. per G. Japel. Ig. de Kleinmayer. 1796. 8. III. 245. Vladal in podpiral je to delo nekaj knezoškof Karl grof Herberstein, nekaj nadškof Mihael baron Brigido. Tiskal se je naprej Novi Zakon v dveh delih (I. Evangelija. II. Dj. Ap. — Skr. Raz.), in pošel se je donatisnil v prejšnji obliki. Poslovenila sta Novi Zakon in Starega IV. Bukve Mojzesove skupaj Japel in Kumerdej, V. Mojzesove, pa Bukve Josue, tih Sodnikov inRuth sam Japel, kteri je spisoval posameznim zvezkom latinske predgovore. Iz teh je nam vzlasti znamenito, kar piše o prejšnjih slovenskih in o besedi sami. Na pr.: BEn desideratam tot saeculis Vulgatae in Slavo • Carniolicum idioma versionem . . . Antiqua illa Georgii Dalmatini versio nobis quidem prae manibus erat; at vel obvie rem consideranti facile patebit, novam hanc Versionem toto coelo ab illa diversam esse: Atque, ut de exactiori textus versione taceam, purior, ut speramus, et nitidior in nostra versione sermo reperitur, qui ad hodiernum loquendi moduin adeo accomodatus est, ut a rulioribus etiam nulla opera intelligi queat. Quid enim illa a Dalmatino in singulis fere novi Testamenti paginis usitata vocabula: Leben, zajhen, guant, Flegar, Rihtor, falfh, fhpendia, Folk etc. sibi volunt? Numquid purius, et ad modernam loquellam accomodatius per sequentia vocabula redduntur? Shivlenje, snauiinje, oblazhilu, oblaftnik, golufni, jgd, ludftvu etc. Ast, cur etiamnum, sic procul dubio objicient aliqui, non pauca retenta sunt vocabula minus Slavica, quae utique puris vocibus (Dedizh, Odshalnik, potashenje, jcfer, bizhovati nam. erbizh, trofhtar, trofht, tavfhent, gajshlati etc.) reddi opportuisset? His respoDdemus: Non defuisse quidem voces authenticas, et civitate donatas, quibus jure optime uti licuisset, authoribus non vulgaribus (obseruetur hic de linguae nitore quaestionem esse) facem praeferentibus, puta: Thoma Kron Episcopo Labacensi, Mathia Casteliz, P. Hyppolito Rudolphswertensi, Adamo Bohorizh, Dalmatino, Trubero etc. Sed allata paulo ante ratio, ut nimirum rudioribus etiam intelligibiles essemus, suasit, ut voces quasdai_ communiter usitatas, etsi minus Slavicas, prae pure Slavicis deligeremus. Exemplo sit etc . . Hos taraen quoad ortbographiam, et linguae nitorem inter nostrates primarios authores adeo non improbamus, ut eorum scribendi normarn fere quoad omnia receperimus, si pauca obsoleta vocabula demas. Inde patebit ratio cur scripserimus: Kakor, vshg, vfaj, sdaj, naj, ras, takii, kadar, loco: Koker, shg, faj, sdej, nej, res, tokii, keder etc. Caetera grammaticalia sunt, et in Grammatica Slavo-Carniolica ab uno nostrum proxime edenda fuslus exammari poteruut . . . Jam de subsidiis . . Primarium inter haec Biblia Ruthenica Ostrovii Anno 1581. impressa locum obtinet, quam saeculo nono a S. Cyrillo ex Graeco juxta septuaginta versam referunt. Proxima huic est celebris Eliae Huteri Editio .. . in duodecim linguis .. Bohemica et Polonica . . Card. Ximenis Polyglota etc .." V predgovoru k I. knjigi star. zak. pripoveduje Japel, da mu je rcharissimus in labore Socius" Bl. Kumerdey odšel na višo službo v Celje, da so pri prelaganji bila na razpolaganje nLexica Moscovitica, Polonica et Illyricaft, da skoro pripravi na dan svoje duhovne ogovore pa zgodovinski katekizem (Claudii Fleury), in da ima prestava sv. pisma tudi svoje nasprotnike: »Sed proh dolor! Quis credet auditui nostro! Immensus fere hic labor suos habet adversarios, qui publice in versionem hanc Veteris Testamenti non minus, quam iu illam Novae Legis debachantur, non quod suo eam merito destitutam credant, sed quod Religionis abscondita prophanis nunc oculis patere, et viam pestiferis erroribus per illam reclusam arbitrentur. In horum praeoccupatae mentis medelam sequens super Bibliorum lectione Tractatus in nostrate lingua ad meas enixas preces a D. Joanne Debeuz Sacerdote Curato Labacensi, cujus laus ex opusculo ipso (Govorjenje od Branja S. Pisma) patebit, compositus est". — 0 tem prevodu sv. pisma piše Šafafik Slow. Schrift. 106—7, 109 — 10. Dobrowsky Slavin 17—18. Slovanka I. 158. Kopitar 149—151. 157 itd. — Duhoviti možje imajo velike namere, kterih pa velikrat ne morejo zvršiti. Tako je tudi Japelnu ostalo marsikaj v rokopisih, ki jih hrani licealna knjižnica Ljubljanska, na pr.: a) Sla\vische Sprachlehre, das ist vollstandiger Grammaticalunterricht von der krainerischen u. windischen Sprache, wie sie in Krain, in dem osterreichischen Littorali, in der Grafscbaft Gorz, in Steiermark u. Karnten gesprochen wird, oder vielmehr gesprochen werden sollte, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, Sla\voniern, Bohmen, Polen u. Russen leicht verstanden vverden kann, verfasset von Georg Japel, Domberrn etc. Hs. vom J. 1807. Fol. 388 S. Text. 50 S. W6rterverzeichnisse und 2 grosse aus mehreren Bog. bestehende Tabellen. Das Ms. ist ganz druckfertig und bereits mit dem Imprimatur dd. 23. Mart. 1807 versehen. Der Vf. starb, eben als er den Druck beginnen sollte. Kop. XLVIII. Metelko XXIV. b) Arcticae Horulae Adami Bohorizh a. 1584 Witebergae vulgatae, nunc redivivae, seu tractatus comprehendens elementa linguarum principalium slavicae originis, videlicet Carniolicae seu Vindicae, Croaticae, Slavonicae, Dalmaticae, Bohemicae, Polonicae et Moscoviticae (Auct. Georgio Japel Canon. etc) 6 grossfol. Hefte zu 4 bis 5 Bogen Hs. — Meist vergleichende Tabellen der Flexionen der verschiedenen slavischen Dialekte; nicht vollendet (Šaf. 57. 58.). c) Beantwortung der Frage: Welche aus den verschiedenen slawischen Sprachen man der Jugend zur leichtern Verstandniss der Russ., Poln., Bohm., Dalm., Kroat., Krainer. und ubrigen slawischen Mundarten beibringen so 11 e. Japel eutscheidet sich, wie leicht begreiflich, fiirdie Slawisch-Krainerische. — Charakteristische Zeichen einer Ilaupt- od. Muttersprache: Alterthurn. Die der Natur sich am meisten niihernde Benennung der Dinge . . Die den iiltesten Sprachen der Welt am nachsten kommende Gleichformigkeit . . Ein ge\visses mahlerisches Wesen, welches im Ausdrucke mehr eine hieroglyphische als Litteralsprache anzeiget . . Die Simplicitaet, die sich aus allen Theilen der Rede iiussert etc . . . Den \veit aussehenden Plan iiberlasst Unterzeichneter geschicktern Federn auszuarbeiten. Klagenfurt den 20. Xber 1799. Georg Japel, Domherr u. Priesterhausdirektor. nTukajšni muzej hranuje tudi nekoliko Japelnovih rokopisov, kteri spričujejo, da resni gospod je zraven pobožnih pesmic včasih tudi kakošno šaijivo in okroglo zapel; prestavil je namreč pevsko igro ali opero Artaxerxes od P. A. Metastasia iz talijanskega, in nektere pesmi Mos. Mendelsohna, Gellerta, Kleista in Hagedorna; zložil je pesmico: nKako se na Kranjskem proso mane", »otročjo posteljo na kmetih" itd. (Bleiweis. Koledar. 1856)" — Prof. Macunu vidi se J. Japel pravim početnikom II. (učenjačke ili doktrinarne) dobe, za koje je uz cerkvenu porabu jezik služio za pouku književnikah (od 1770—1843). MA da je Japelj u sebi osietjao niekakove zasluge, vidi se iz latinske piesme, složene 1789, kojom se je za člana preporučao družtvu MArcadiaa u Gorici, gdie odmah na početku govori o tom: Ille ego, qui cecini Sclavonica metra Philippo, Dum caperet Regni publica gesta foris, Qui nonnam fldei patrio sermone reduxi Numen ut a teneria discat amare puer . . . Sunt milii quas lingua modulor nostrate camoenae, Ut missis pariter pagina juncta docet: Sunt quoque, quae praeco de te Gesnere paravi, Tentet ut Idyllii slavica musa genus: Et quaedam lyrico conscripsi carmina cantu, Ut subeant varios slavica verba modos. Ne quoque pauperiem timeat vernacula vocum Aut sola insuetas horreat ire vias, Illustres posui vario sermone poetas Pro duce qui monstrent quam terat illa viam. . . Tako je god. 1779. izišao njegov veliki katekizam u slovenskom jeziku, za koi je, posvetiv ga carici Mariji Tereziji kano znak priznanja, dobio zlatnu spomenicu u težini od jedanaest dukatah, predstavljajuču s jedne strane caricu, s druge Josipa II. — Dakle u ono se je doba slovenska radnja ovako pripoznavala; a danas?! (Pregl. slov. literature. 1863)." MV Kamniku je samostan Franciškanerjev, kteri so se od nekdaj pridno s šolaini pečali, in vbogim inladenčkom poverh nauka še živež zastonj dajali. Verjetno je, da so tudi rajni Japel početni nauk v svojem rojstnem mestu dobili. U visoke šole so se nadepolni Japel v Ljubljano podali, kder so ta čas častiti očetje Jezuiti učili . . V šolah Jezuitov so se Jurj Japel učili modroslovja in bogoslovja, ter so doktor sv. pisma postali. Izučili so se mnogoterih jezikov starodavnih in sedajnih Europejskih narodov. Znali so neraško, laško in francozko, pa tudi slovenskega, svojega maternega jezika zaboravili niso. — Najde se v knigah rajuega Japelna in njih tovaršev marsikaj v besedi, kar bi lehko boljše bilo. Ni hvaliti da so čisto slovenske besede: zaklad, jezar, bičati itd. odvergli in z neinškimi nadomestili; — tudi ni gladko in lepo, da pišejo kareg, hlinavsko itd.; pa jih za take maličkosti del grajati Bog ovarji! Saj se rned čistim zernjem vselej kaka smet najde, in pisatela ni, kteri bi svojih posebnost ne imel. Vse njih velike in obširne dela so naše hvale in pohvale vredne, kakor duhovski otroci vedna slava svojega skerbnega očeta. Ako pomislimo čas, v kterem so živeli, in preštejemo njih spise in njih obširne težavne dela, se lehko prepričanio dobrega duha, kteri jih je za svoje ljudstvo oživljal, in mormo po vsej pravici spoznati, da so rajni Japel bili igla naj iskreniših rodoljubov naših, kar jih je kdaj slovenska zemlja nosila. Naj jira torej naša hvala na tem svetu, v nebeškem raju pa večno plačilo bode." Tako Slomšek (v Drobtincah 1. 1852. str. 121 —129).