Št. 84 (14.830) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI 'DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecch 6 - Tel. M0/77%6Q0_ GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ lOnn I ID POSINNA PLAČANA V GOTOVN I OUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Hranilna pisma Varni koraki vašega gospodarjenja PONEDELJEK, 28. N 2 Ozadja in konteksti Marjan Sedmak V polarizaciji, s katero začenja politični teden v ‘aveniji, je premier Drnovšek zacuda ena od redkih stalnic, ki dopuščajo napovedovanje prihodno- Razmišljanje je namreč aksno: prislovično previdni premier se ne bi lotil razčiščevanja odnosov z Janšo, ce bi nataCno ne preš tel svoje vojske. Zdi se, da iz podobne 'ijpae izhaja tudi Janša. Njegovi dosedanji zavezniki v vrhu SKD so razdvojeni- Stvarem hočejo priti do dna - to je, Ce zaradi Depa-e vasi pade Janša, naj po možnosti potegne za seboj S.e »kovamega« Kučana -‘j bodo skušah odložiti dokončno določitev parla-nienta; vendar pa Janši ne ,zrekajo vec podpore brez Pridržka. Ker Janši v par-amentu ne kaze najbolje, le aktiviral rezervne ešalo-ne in stranska bojišča: v aredmštva dežujejo pisma Podpore in z njimi v pohti-o zdaj že neposredno vstopa ulica; na tiskovnih konferencah pa skuša (anša s krimin aliziranjem nasprotnikov vse tiste, ki mu strežejo po političnem Življenju, zaplesti v boje na iranskih bojiščih, da bi 'gn zmanjkalo energije za noj na glavnem. V tem ozračju Drnovškovo včeraj objavljeno pismo vraCa žogo nazaj na Pravo igrišče: Janša je s svojim obrambnim ministrstvom vdrl v civilno sfero m tega dejstva ne morejo Prekriti nobena ozadja in nobeni konteksti. Pri tem Pa si je Drnovšek privoščil mdi nekaj suhega humo-ria: tudi on se zavzema za razkrivanje vseh okotišCin, Pri tem pa je mnenja, da predlog za zamenjavo ministra ni ovira, temveč je kofeina predpostavka za niihovo odkrivanje. ITALIJA / VOLILNA UDELEŽBA NEKOLIKO NI2JA KOT PRED DVEMA LETOK Italijani glasujejo za prvi parlament druge republike RIM - Evropska in ameriška sredstva obveščanja sledijo z izredno pozornostjo volitvam v Italiji, ki jo tolmačijo kot politični laboratorij, ki bi lahko nakazal težnje sprememb na stari celini. Pozornost mednarodnih občil ni spodbudila Italijanov na volišča. Najbrž zato, ker bodo volišča odprta še danes ves dan, je bila včerajšnja udeležba nižja kot pred dvema letoma. Volitve so potekale povsod precej mimo. Majhna izjema je bil le Rim, kjer je Marco Pannella uprizoril protestno manifestacijo pred sedežem II Messagge-ra, Ceš da ga je »krivično« vključil v desni blok. Pri Lucci pa so morali nekateri volilci glasovati dvakrat, ker so v glasovnicah odkri-li napako. Na 2. strani Premier Carle Azeglio Ciampi je volil včeraj dopoldne v Rimu (Ap) LJUBLJANA / PRIMER SMOLNIKAR Danes na športnih straneh Drnovšek odgovoril Janši LJUBLJANA- Predsednik vlade Janez Drnovšek se je odzval na trditve obrambnega ministra, Ceš da ni ustrezno razložil vzrokov in namenov, ki so ga vodili pri odločitvi o predlogu za Janševo zamenjavo. Prav tako je napovedal razčiščevanje vseh okoliščin, ki so povezane s »primerom Smolnikar«, je zapisal Drnovšek v pismu Janši. Vladna komisija je namreC v poročilu o dogodkih v Depali vasi ugotovila, da so uslužbenci ministrstva za obrambo prijeli civilno osebo, pri čemer so prekoračili svoja z zakonom in vladnim odlokom opredeljena pooblastila. V »primeru Smolnikar« gre za občutljivo razmerje med vojaško in civilno sfero, državljanska zavest in demokratične spremembe pa so se v Sloveniji uveljavljale ravno ob teh vprašanjih. Zato je tudi izenačevanje kršitev pooblastil organov za notranje zadeve in poseganje vojaških organov na civilno področje neprimerno. V »primeru Smolnikar« obrambno ministrstvo ni imelo pravice intervenirati, razen da bi opravilo najnujnejše ukrepe zavarovanja. Drnovšek je zatrdil, da po seji politične koordinacije ni bil obveščen in vključen v odločanje v primeru nezaupanja med različnimi službami notranjega in obrambnega ministrstva. Vladna komisija bo nadaljevala z raziskovanjem vseh drugih okoliščin, ki so povezane s »primerom Smolnikar, je zagotovil Drnovšek. Napovedal je, da bo na podlagi ugotovitev komisije ukrepal tudi v drugih upravnih organih, torej tudi v notranjem ministrstvu. Na 6. strani Valprapor Soča deželni prvak Mladi odbojkarji združene goriške ekipe Valprapor SoCa Korotan Italiana so v Comu di Rosazzo osvojih naslov deželnih prvakov v kategoriji »dečkov«. Stran 7 Končno podvig Triestine Triestina je na gostovanju nogometne C lige v Fio-renzuoli nepričakovano, a zasluženo zmagala z 1:0. Stran 9 Poraz Jadrana TKB v Pordenonu Igralci Jadrana TKB so na gostovanju košarkarske C lige v Pordenonu doživeli proti Fantuzziju tesen po-raz (74:73). Stran 11 Avtomobilizem: na VN Brazilije zmaga Nemca Schumaherja Schumacher prvi SAO PAULO - Prva lagos v Braziliji, se je Schumacher z Benetto-°d šestnajstih dirk nove končala z rahlim preše- nom, čeprav je domačin sezone formule 1, ki je necenjem. Zmagal je na- Ayrton Senna pred dir-bila na dirkališču Inter- mreC Nemec Michael ko veljal za velikega fa- Anglež Damon Hill je z več kot krogom zaostanka osvojil drugo mesto (AP) varita. Brazilski idol se je dvajset krogov pred ciljem v lovu za Schumacherjem zavrtel in dirke ni končal. Drugo mesto je tako s krogom zaostanka pripadlo Britancu Damonu Hillu (-VVilliams), tretje pa Francozu Jeanu Alesiju, ki je na ta način napovedal boljše Čase za Ferrari. Dirka je minila tudi v znamenju številnih odstopov in nesreč, vendar so se vse končale sreCno. Se najbolj spektakularno so sredi dirke trčili Francoz Bernard, Britanca Brundle in Irvine ter Nizozemec Jos Verstappen, ki je tako že v svoji prvi dirki doživel ognjeni krst. Pravi polom so doživeli pri McLaren-Peuge-otu, saj sta oba voznika dirko morala predčasno končati. (S. D.) Stran 13 Radovan Karadžič napoveduje srbsko protiofenzivo SARAJEVO - Vodja bosanskih Srbov Radovan Kara-džič je na skupščini v Banja Luki napovedal srbsko protiofenzivo za zaustavitev muslimanskih napadov, Ce tega ne bodo storili Muslimani sami. Po njegovih besedah je spopade z bosansko vojsko, ki jih je označil za »muslimansko pomladno ofenzivo«, pripisati tihemu soglasju Zahoda, da pred zaključkom vojne tudi Muslimani osvojijo Cim vec ozemlja. KaradžiC je dejal, da bi v primem srbske protiofenzive Muslimani zgubili še tista ozemlja, ki bi jim sicer pripadla po sedaj veljavnih političnih dogovorih. Predstavniki ZN v Sarajevu so tudi v nedeljo poročali o spopadih med srbsko in bosansko vojsko iz BihaCa, kjer naj bi Srbom pomagali tudi AbdiCevi avtonomisti, pa iz osrednje in severovzhodne Bosne. Na 5. strani Michael Schumaher na benettonu je zmagal na prvi dirki letošnje sezone fonnule 1 v Braziliji pred Hillom in Alesijem. Favorit Senna je odstopil. Stran 13 Drugi poraz Milana Z golom Di Cania je Napoli premagal Milan in mu s tem zadal drugi poraz v letošnji sezoni. Udinese v velikih težavah po domačem remiju s Piacenzo. Stran 14 Vse zadnje novosti pri i» EDI NOBILI - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 ■ Tel. (040) 820766 Kuhinje: tiifc morehJzzD fantoni MINOTTI GRATTAROLA ______VOLITVE / PRVI DAN SORAZMERNO SKROMNA UDELEŽBA_ Velika pozornost tujine za izide volitev v Italiji Mafija pripravljala atentat na predsednika protimafijske komisije RIM - LuC medijske pozornosti je v teh urah vsa usmerjena na Italijo. Redkokdaj kot v teh dneh je bila Italija tako prisotna na prvih straneh evropskih in ameriških Časopisov, redkokdaj so ji radijske in televizijske postaje namenjale tolikšno pozornost kot v času, ko Apeninski polotok prehaja od prve k drugi republiki. Očitno je, da je po oceni evropskih in ameriških medijev Italija izredno zanimiv politični laboratorij, znanilec morebitnih sprememb v širši evropski stvarnosti. O velikem zanimanju priča nad 200 akreditiranih novinarjev v preš centru notranjega ministrstva (dvakrat več kot za prejšnje politične volitve), veC kot 300 že objavljenih člankov in analiz, sprotno poročanje vseh najveCjih svetovnih časopisnih agencij, nedeljski časopisi pa so skoraj vsi komentirali pomen italijanskih volitev. Washington Post je poudaril, da so »tokratne italijanske volitve politično razvodje«, medtem ko je newyorški Newsday zapisal, da po »štiridesetih letih vselej podobnih političnih poti, se je Italija napotila v neznano z izvolitvijo prvega parlamenta nove ere«. Pričakovanju tujine navkljub pa se, kot kaže, italijanskim volilcem včeraj ni mudilo na volišča. Ob 17. uri je odalo svoj glas 32, 3 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je ob prejšnjih političnih volitvah ob isti mi glasovalo skoraj 39 odstotkov upravičencev. Udeležba je bila vsekakor najvi-Sja na Sevem (38, 9 odstotka), najnizja pa na Jugu in otokih (23, 8 in 21, 1 odstotka). Podatek vsekakor ni pomemben, ker bodo volišča odprta tudi danes ves dan do 22. ure. Med tistimi, ki bodo volili da- nes po zatonu so tudi Židje, ker so tokrat volitve sovpadle z njihovo veliko nočjo, ko jim vera prepoveduje vsakršno posvetno opravilo. Nova volilna pravila, Ce naj verjamemo izjavam tistih, ki so v malone vseh mestih odgovarjali na vprašanja novinarjev, niso zbegala volilcev. Nasprotno. V glavnem so vsi ocenili sedanji sistem glasovanja kot lažji od prejšnjega. Že včeraj dopoldne se je odpravila na volišča večina italijanskih voditeljev. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je volil v rodni Novari, predsednik senata Giovanni Spa-dolini v Bologni, premier Carlo Azeglio Ciampi v Rimu. Med vsemi je bil nekoliko zgovornejši samo predsednik vlade, ki je izrazil upanje, da »je sobotni volilni molk omogočil Italijanom razmislek o dosedanjih izkušnjah in o interesu celotne državne skupnosti«. Volilno kampanjo je Ciampi ocenil kot »dolgo in zelo živahno, Italijani pa so bili zelo pozorni in so spoštovali pravila demokracije«. V Turinu pa je glasoval predsednik protimafijske komisije Luciano Violan-te, ki je pod strogim nadzorstvom policijskega spremstva, od kar so se razširile govorice, da je mafija pripravljala proti njemu atentat z avtobom-bo, podobnemu onima, v katerih sta bila ubita sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. Vio-lante je potrdil možnost atentata, obžaloval pa dejstvo, da je bila novica objavljena v Časopisih. Nekateri nasprotniki -med temi Vittorio Sgarbi -pa so Violanteja neokusno napadli, češ da je govorice o atentatu izkoristil za volilno propagando. Grožnje mafije Lucianu Violanteju niso preprečile glasovanja (Ap) Predsednik republike Scalfaro pred voliščem (Ap) ____TRŽAŠKA POKRAJINA / VOLILNA UDELEŽBA OB 17. URI_ Glasovalo je 37 odst. volilcev TRST - V 388 voliščih tržaške pokrajine je do 17. ure glasovalo nekaj več kot 37 odst. volilnih upravičenčev. Gre v povprečju za precej visoko volilno udeležbo, ki pa je za skoraj deset odstotkov nižja kot na zadnjih par-lamenentarnih volitvah pred dvema letoma. Številk pa ne gre primerjati, saj so bila takrat volišča samo do ponedeljka opoldne, tokrat pa bodo prvič odprta do danes zvečer. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili v repen-tabrski občini, kjer je do 17. ure glasovalo 289 volilcev, to se pravi skoraj 39 odst. vseh upravičencev. V miljski občini je glasovalo 4454 volilnih upravičencev (38, 5 odst.), v devinsko-nabre- žinski 2797 volilcev (37, 1 odst.), v Dolini 1832 volilcev (34, 2 odst.) ter v zgoniški občini 592 volilcev (32 odst.). V tržaški občini je do 17. me po madnih podatkih, Id jih je posredovala prefektura, volilo 75152 volilnih upravičenčev (37, 1 odst). Volitve so potekale mirno in brez incidentov. Na voliščih je bilo živahneje v jutranjih in v večernih mah, saj so mnogi Tržačani izkoristili nedeljo za izlet na Kras ali v sosednjo Istro. Mnogi pa bodo svojo državljansko dolžnost opravili danes, nekateri iz solidarnosti do židovske skupnosti pa po sončnem zatonu. Volilni madi posameznih občin bodo tudi danes odprti ves dan do zaprtja volišč. Gornjo fotografijo je Sergio Ferrari (foto KROMA) posnel na volišču v Zgoniku IZ FURLANI J E-JU LUSKE KRAJINE V Rim 20 parlamentarcev 13 poslancev in 7 senatorjev - Posledice za deželno vlado? VIDEM - Prvi dan volitev je po vsej Fmlaniji-Julijski krajini potekel zelo mimo. Po živčni in napeti volilni kampanji so se kandidati in volil-ci pošteno oddahnili ter sedaj vsi čakajo le na prve rezultate oziroma napovedi in projekcije, ki jih bodo televizije začele posredovati takoj po zaprtju volilšC. Na deželni ravni se je volilna udeležba zvečer sukala okrog 39 odst. glasov. Iz dežele bo šlo v Rim vsega skupaj dvajset parlamentarcev, sedem senatorjev in trinajst poslancev. Pet senatorjev bo izvoljenih v enoman-datnih volilnih okrožjih, dva pa na osnovi ostankov, ki jih bodo seštevali na deželni ravni. Po večinskem sistemu bo izvoljenih deset poslancev, trije pa na onovi proporcnega sistema z zelo zapletenim seštevanjem glasov na vsedržani ravni. Pravico do izvolitve poslancev po propor-Cnem sistemu bodo imele le stranke, ki bodo na vsedržavni ravni presegle prag 4 odst. glasov. Rezultati parlamentarnih volitev bodo morda vplivali na politično usodo deželne vlade predsednika Renza Travanuta (DSL). Gre za odbor, ki ima za sabo manjšinsko politično koalicijo. Slednjo bodo lahko volitve (odvisno bo pač od rezultatov) okrepile ali pa ošibile. V naši deželi bodo 12.junija, skupno z evropskimi, upravne volitve. Na volišča bodo šli v goriški občini in v tržaški pokrajini. Volitve so povsod v deželi, kot rečeno, potekale mimo in brez vsakršnega incidenta. Do zapleta, če ga lahko tako imenujemo, je prišlo le v Trstu, kjer je Berlusconijevo gibanje očitalo dnevniku La Cronaca, da ob kandidatih Pola svoboščin Niccolini-ju in Vasconovi ni objavil tudi volilnega simbola Forza Italia. Tržaški predstavnik Berlusconija pravi, da gre za zelo hudo kršitev volilnih zakonov in napoveduje pritožbo na notranjega ministra, na kvestorja, na prefekta, na predsednika prizivnega sodišča ter na državnega in na deželnega garanta založniških dejavnosti. LOCRI / V SOBOTO ZVEČER S strelom v čelo umorili Svetno ženo pediatra LOCRI (Reggio Calabria) - Varnost občanov je v Lo-criju skrajno ogrožena. Tako je izjavil državni prav-dnik Rocco Lombardo po umoru 54-letne Marie Te-rese Pugliese, žene pediatra Domenica Spezialija. Zdravnikovo ženo so ubili v soboto zvečer s strelom v čelo, ko je odhajala z doma. Bila je takoj mrtva, mož, ki je že sedel v avtomobilu parkiranem nedaleč stran od glavnega vhoda, se prvi hip sploh ni zavedel, kaj se je zgodilo. Slišal je Sum, vendar je mislil, da gre za petarde, videl pa je tudi motor, ki se je odpeljal. Mislil je, da se je žena prestrašila in se zato zgrudila, šele ko je prišel tik nje, je videl njen okrvavljeni obraz in doumel, kaj se je zgodilo. Prvi hip so preiskovalci pomislili na možnost, da je prišlo do pomote, da je bila torej zdravnikova žena umorjena pomotoma, ker je bil glavni cilj prestrašiti zakonca Speziali. Nato so to hipotezo zavrgli, prepričani so, da je bil umor premišljen. Ni pa jasno, zakaj in kdo je Mario Tereso Pugliese obsodil na smrt. Mož odogovora ne zna najti, preiskovalcem je nadalje dejal, da zadnje čase ni prejel nikakršnih groženj ali zahtev po denarju. Med prijetnim oddihom v Desenzanu na Gardskem jezeru so karabinjerji aretirali 34-letnega Alda Ercola-na, ki je po stricu Nittu Santapaoli prevzel vodstvo »družine«. Na rimskem letališču pa so agenti aretirali 40-letnega Luigija Berrit-to, mafijca iz Siracuse, ki se je skrival v Venezueli. _______TELEVIZIJA_______ SSk obiskala direktorja RTV Slovenije Petana TRST - Zastopstvo stranke Slovenske skupnosti je pod vodstvom deželnega tajnika Iva Je-vnikarja obiskalo v Ljubljani direktorja RTV Slovenija Žarka Petana in njegove najožje sode-. lavce. Srečanju je prisostvoval tudi predstavnik sektorja za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu Rudi Merljak. Pogovor je bil posvečen vprašanju slovenskih televizijskih sporedov za Slovence v Italiji. SSk je poudarila, da ima Italija dolžnost izpolniti svoj zakon iz leta 1975 in že podpisano posebno konvencijo o uvedbi slovenskih televizijskih sporedov pri javni radiotelevizijski ustanovi Rai. Oddaje, ki se pripravljajo v Ljubljani in Kopru, da bi vso slovensko javnost seznanjali z življenjem manjšine in krepile skupni slovenski prostor, so dobrodošle, po oceni SSk pa ne morejo nadomestiti slovenskih oddaj v Italiji. Namigovanje, da bi del bodočih slovenskih oddaj ustvarjali v Kopru, je treba po oceni SSk zavrniti, ker bi to obubožalo zamejsko ustvarjalnost in potiskalo slovenščino iz Trsta preko meje. Petan je po sporočilu SSk s temi pogledi povsem soglašal. Govor je bil tudi o slišnosti Radia Trst A v Sloveniji in o sprejemanju slovenske televizije v zamejstvu. Obe strani sta poudarili, da gre za pomembno vprašanje, ki mu je treba posvetiti vso skrb. toONIK / 20-LETN1CA ANSAMBLA LOJZETA FURLANA Slovo je bilo tokrat sladko Navdušeno občinstvo in uradne zahvale Dvajset let je dolga doba, v njej se navadno zamenjajo generacije, in tako Se je tudi Lojze Furlan ustanovitelj in vodja istoimenskega ansambla narodnozabavne glasbe odločil, da odloži harmoniko. Se zadnjic - pri tem namreč vztraja, kljub prigovarjanju njegovih Številnih oboževalcev - je z ansamblom nastopil v soboto zvečer v zgoniškem šPortno-kulturnem centru, ki ga je občinstvo zasedlo do zadnjega kotička foto KROMA). Velik uspeh koncerta, Jn ga je priredila zadruga Ars nova, je dokaz velike priljubljenosti ansambla, ftocasno pa priča o neustavljivi želji hudi po sprostitvi. In sobotno vzdušje v športno-kultur-nem centru je bilo res enkratno, pose-pno ob zaključku, ko so vsi nastopajoči ni gledalci skupno zapeli Mi se imamo padi. Pozdrav ansamblu, ki se poslavlja, J® bil vesel, kot so bili veseli in brezskrbni trenutki, ki jih je v dvajsetih letih nojze Furlan z drugimi elani ansambla Poklonil svojemu številnemu občinstvu. Za slovo so v soboto nastopili vsi dosedanji elani skupine, v kateri sta sa-vztrajala vseh 20 , ---- ^asedbam ansam- la L. Furlan za skupno 15 oseb pa so j110 Lojze in Sergio B. Trem rpvli^rnm r se v soboto na odru pridružile Se druge skupine narodnozabavne glasbe, in vsaka je zaigrala vsaj dve skladbi. V glasbi so izrazili svoje Čestitke Kraški kvintet, Taims, Zvezde in Tržaški narodni ansambel, dodatno pa so večer popestrili povezovalec Igor Malalan, Boris Simoneta s skeCi in najslavnejši venderigli vseh Časov Vanka in Tonca. Takšna obletnica, ki med drugim tudi označuje zaključek neke dejavnosti, pa naravnost narekuje uradne zahvale in priznanja. V imenu zgoniske občine je Lojzetu Furlanu izročila najvišje občinsko priznanje, občinsko plaketo s spomenikom padlim, župan Tamara Blazina. Zahvalo ansamblu in njegovemu vodji za prijetnih 20 let je na veCe-ru izrekel tudi bivši zgoniški župan in sedanji podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. V imenu kulturnega društva Rdeča zveza iz Saleža je cvetlični dar izročila Jasna JureCiC, plaketo SK Kras pa je jubilantu izročil Igor Milic. Tudi zgoniški vaščani so »svojemu« ansamblu na poslovilni koncert prinesli cvetje, že prej pa sta v zelenje in cvetje mojstrsko preoblekla oder Cvetličarna Nadja in Ljuba s Proseka in Društvena gostilna iz Gabrovca. KRIŽ / PRIMORSKA POJE Revija je že uspešno opravila lep del poti Zborovska revija Primorska poje je Vc:eraj imela na programu kar tri kon-med temi tudi v Domu Alberta lrka v Križu (foto Ferrari/KROMA). Z 'herajsnjim krogom se je odvila že do-ra tretjina letošnje prireditve, ki je i fartala v Postojnski jami v soboto, “marca in se bo zaključila v nedeljo, L aprila v tržaškem Kulturnem do- mu. Prihodnji konec tedna ne bo koncertov zaradi velikonočnih praznikov, zato pa bo prihodnji niz v soboto, 9. in v nedeljo 10. aprila. V FJK bodo še tri koncerti, in sicer v Kulturnem centru na Trbižu v nedeljo, 10. aprila, v gori-škem Kulturnem domu v soboto, 16., in - kot že reCeno - v tržaškem Kulturnem domu v nedeljo, 17. aprila. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 28. marca 1994 BERTOLD Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.27 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 20.10 in zatone ob 6.02. Jutri, TOREK, 29. marca 1994 AMADEJ : . LEKARNE Od ponedeljka, 28. marca, do nedelje, 3. aprila 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel.633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 18.05, 21.40 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Sister Act II«, i. W. Goldberg. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.15 »Quel che resta del giorno«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Pacula, i. Julia Roberts, Denzel VVashington. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sfida tra i ghiacci«, r.-i. Števen Seagal, i. Joan Chen, Michael Caine. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00»Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson. NAZIONALE 4 - 16.45, 18.30, 20.10, 22.15 »II si-lenzio dei prosciutti« r-i. Ezio Greggio, i. Dom De-luise, Mol Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula. GRATTACIELO - 17.30, 19.40, 22.00 »Phila- delphia«, i. Tom Hanks, Denzel VVashington. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Free Willy - Un amico da salva-re«. EDEN - 15.30 - 22.00 »Aliče nel paese delle por-nomeraviglie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.45, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’albero, il sindaco e la mediateca«, r. Erič Rohmer, i. Fabrice Luchini, Pascal Greggory. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Uova d’oro«, r. Bigas Luna, i. Alessandro Gassman. Prepovedan mladini pod 14. letom. RADIO - 15.30 - 21.30 »Časa d’appuntamento, puttana dalla testa ai pie-di«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. ^ PRIREDITVE V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU bo veCer danes, 28. t. m. posvečen argentinskim Slovencem. Boštjan Kocmur, Zelka Arnšek, Lučka Poznič in Pavlinka bodo komentirali serijo reportaž o Slovencih v Argenini, ki jo je RTV Slovenija oddajala v zadnjih mesecih. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z vaškimi gospodinjami ODKRIVANJE VELIKONOČNEGA PLENIRJA. Dobimo se 3. aprila po slovesni velikonočni maši ob 10. uri na župnijskem borjaCu. ~i3 OBVESTILA MLADI solisti, kantav-torji, skupine! Ce se želite predstaviti širši publiki z vašimi originalnimi skladbami v okviru celovečernega koncerta, ki ga organizira KD F. Prešeren iz Boljunca tel. na št. 228311 od 14. do 14.30 od ponedeljka do petka. KRUT prireja za elane 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Šmarješke toplice od 16. do 26. maja. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8 do 8. aprila, tel. št. 360072 ali 360324 vsak dan, razen sobote v uradnih urah. 60-LETNIKI iz Proseka, Kontovela in Gabrovca sklicujejo sejo v gostilni na Lokandi dne 30. t. m., ob 20. uri. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 38. OBČI NSKI RAZSTAVI VIN, ki bo v Dolini od 7. do 10. maja, naj se prijavijo v občinskem tajništvu do 31. marca, v uradnih urah, tudi po tel. šf. 228127, 228392 in 228110. SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi - V nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah 50-LETNICA USTRELITVE 71 TALCEV. Spregovorila bosta sen. Mario Lizzero in podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec. Predsedoval bo Drago Gorup, sodelovala bosta Godba na pihala Prosek pod vodstvom Aljoše Starca in TPPZ P. Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra. SPDT vabi ob 90-LET-NICI OBSTOJA na ELITNI PLANINSKI PLES, ki bo v Hotelu Jolly v Trstu, Korzo Cavour 7, v soboto, 16. aprila, z začetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel OBVESTILO IZLETNIKOM NaSe bralce, ki so se prijavili na KRIŽARJENJE PO JADRANU in na potovanje v SIRIJO obveščamo, da lahko poravnajo zadnji obrok na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer jutri, 29. marca, od 9. do 14. ure. Udeležence križarjenja tudi prosimo, da ob tej priložnosti najavijo morebitno udeležbo na fakultativnih izletih v Bari in za San Marino. Adria kvintet, na sporedu kulturno-humoristicni program in večerja. Vstop samo z vabili. Rezervacija miz in informacije vsak delavnik od 17.00 do 20.30 na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20/III -tel. 368094 do vključno 11. aprila 1994. s_____________IZLETI KRUT prireja za elane 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju v prekrasnem zalivu Cikat od 20. do 30. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. Št. 360072 ali 360324 vsak dan, razen sobote v uradnih urah. MALI OGLASI OSMICO je odprla Mavrica Peric - Medja vas 10. BERTO TONKIC je na Tržaški ul. 25 v Doberdobu je odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter ponuja domač prigrizek. DREJCE OD VIKTORJE je na vrtni ulici v Doberdobu odprl osmico. Gostom nudi pijaCo in okrepčilo iz družinskega hrama. KMEČKI TURIZEM Radikon na Oslavju je spet odprt. Cenjene stranke lahko kličejo za rezervacije na tel. št. (0481) 32804. OSMICO je odprl Milic - Repen 49. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Sempolaju. KMEČKI TURIZEM Žbogar - Samatorca 47 obvešča, da je odprt od Četrtka do nedelje. V BORŠTU je odprl osmico Diko Žerjal. OSMICO ima odprto Ladi Kocijan, Dolina 147. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Črno vino. PRODAM moped Garel-li VIP 3 - 50, rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. št. 212133 od 17. do 20. ure. PRODAM fiat 126 bis, letnik junij 90, rdeCe barve, 25.000 prevoženih km, za 3.000.000 lir. Tel. ob uradnih urah na št. (0481) 536930 ali po 19. uri, tel. št. (0481) 31264. PRODAM lesen model ladje Halifax (vel. 60x48x10), Čudovito izdelan. Cena po dogovoru. Tel. št. 723232. IŠČEMO mehanika, ki je končal višjo srednjo solo ter opravil vojaščino. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 229122 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure od ponedeljka do petka. ZDRAVA HRANA! Ne obotavljaj se! Teža ni vec problem. Kolesterol, celulitis, kopičenje maščobe, krvni pritisk, zobna gniloba in druge bolezni ne bodo vec ogrožale tvojega zdravlja. Zajamčen uspeh. Tel. St. (0481) 882172 ob uri obedov. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Marice Legiša daruje Nada Pertot 100.000 lir za Karitas v Ajdovščini. Ob obletnici smrti prof. Zitomira Terčelja darujejo njegovi 100.000 lir za Karitas v Ajdovščini in 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Pierino Co-retti darujeta Miranda in Vojka z družinama 50.000 lir za SKD Slavec. Ob obletnici smrti drage sestre Genje darujeta brat Pe-pi in sestra Silva 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Francko Skerlavaj od Doce in na Slavo Hrovatin daruje Mira Hrovatin 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Edvarda Grudna darujejo Despar Majda in uslužbenci 100.000 lir za Nabrežinsko godbo na pihala. Družina Daneu daruje 100.000 lir za Skupnost družina OpCine. V spomin na pok. Kristino Kalc daruje Francka 15.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grob g. Marije Pavlica-Legiša daruje družina Pavel Pavlica 100.000 lir za OPZ Vesela Pomlad in 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT. finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG RL CO- CAR RABUIEZ VILIČARJI novi - diesel - elektronski - rabljeni z garancijo Tel. 040/232680 - fax 040/231417 Telefon v Kopru: 066/25970 (gospod Gani) VOLITVE / SKROMNA VOLILNA UDELEŽBA DOBERDOB / 38. SREČANJE KRVODAJALCEV S TR2IŠKEGA Včeraj do 17. ure udeležba -9% Stanje se lahko še občutno poprovi: čas zo glasovanje je še danes ves dan do 22. ure Se danes od 8. do 22. ure bodo voliSCa odprta za glasovanje na političnih volitvah za izbiro novih predstavnikov v državnem senatu in poslanski zbornici. Pričakovati in upati je, da se bodo danes nekoliko izboljšali podatki o volilni udeležbi, ki je včeraj pri drugem preverjanju (ob 17. uri) bila za skoraj 9 odstotkov manjša kot na političnih volitvah pred dvema letoma. Možnost glasovanja tudi danes do večera, sončno pomladansko vreme in prehod na poletno uro so najbrž med tehničnimi razlogi včerajšnjega manjšega priliva volilcev. Ce pa bi tudi končni podatki potrdili ta trend, potem bi bilo treba vzroke za pa- dec iskati tudi v novem volilnem sistemu. Ob prvem preverjanju včeraj ob 11. uri je v go-riski pokrajini glasovalo 11,33 % volilnih upravičencev v primerjavi s 14,01 % na političnih volitvah leta 92. V mestu je bil ob isti uri odstotek 11,86 (leta 92: 14,44). To zmanjšanje so sprva pripisovali zlasti prehodu na poletno uro, vendar dajejo še slabši popoldanski podatki misliti, da je bolj kot ura vplivalo vreme. Ob 17. uri je na Goriškem glasovalo 40, 57% volilnih upravičencev (leta 92 jih je ob isti uri 49,05%). V posameznih občinah so odstotki sledeči: Gorica 41,01 (49,06), Tržič 36, 44 (45, 09), Doberdob 38,47 (44, 43), Sovodnje 44,18 (50, 07), Steverjan 43,02 (43, 77). Razen Steverjana je torej padec občuten tudi v slovenskih občinah. Kdor tega ni storil sinoči, lahko kot rečeno glasuje še danes do 22. ure. V občinskem volilnem uradu v Gorici je včeraj bilo neoodanih še približno 1200 volilnih potrdil, ki jih interesenti lahko prevzamejo danes do zaprtja volišč. Za osebe, ki imajo zdravstvene ah drugačne težave, nudi Zeleni križ (tel. 531313) brezplačen prevoz na volišča, v ambulantah KZE (v Gorici je v Ul. Mazzini 7, tel. 592819) pa izdajajo tudi danes od 9. do 12. ure potrdila volilcem, ki potrebujejo spremljevalca v kabini. Levo: Emanuela Masseria, najmlajša volilka v Gorici, je 18 let dopolnila v soboto; desno: na volišču v Sovodnjah (foto Studio Reportage) NOVICE Nova humanitarna pobuda Caritasa za begunce in sirote Goriška Caritas, Id je lani začela akcijo za “posvojitev na razdaljo”, pripravlja nov projekt. Poimenovali so ga “Cresciamo insieme” (Skupna rast). Z rednim mesečnim denarnim prispevkom družine ali posamezniki pomagajo vzdrževati sirote, invalide, ostarele in druge pomoči potrebne osebke v njihovem okolju, pri dobrih družinah, sorodnikih. Cilj je podoben kot pri prejšnji posvojitvi, vendar pa se pri Caritasu žehjo izognih terminu “posvojitev”, ki utegne biti dvoumen. Osebe, ki so pripravljene sodelovah pri tej akciji, se za podrobnejše informacije lahko obrnejo do vodstva nadškofijske Caritas - Trg sv. Frančiška 1. Ciganske balade v Perli V Captain Hook’s Clubu v novogoriški Perh bo nocoj koncert ruskega romskega dua Mar Django (kitara in vokal). Poslušalcem se obeta prijeten večer ob ciganskih baladah in romancah. Od danes do 4. aprila nastopa v Perh tudi varietejske skupina “Oi-seaux de Paradis”. Okvara na motorju letala Ronke ■ Miinchen Na letališču v Ronkah je včeraj popoldne nekaj po 16. uri okvara na motorju prisilila pilota letala, ki je komaj vzletelo proti Miinchnu, k takojšnjemu prisilnemu pristanku. Kmalu po vzletu se je namreč pilot malega Boeinga Dash-8 zavedal okvare na motorju, obveshl kontrolni stolp in brez težav ponovno pristal v Ronkah. Okvara ni bila huda, saj je po posegu mehanikov letalo kasneje redno poletelo v Miinchen. Trije ribiči kakor Robinzoni na otoku na Soči Včeraj se je začela ribiška sezona in te so gasilci imeli delo s tremi neprevidnimi goriskimi ribiči, ki so kot Robinzoni obtičali na otoku sredi narasle Soče. Trojica se je podala na otok tik pod jezom pri ločniskem mostu, ko je bila voda nizka. Kasneje se je gladina močno zvišala (očitno so medtem odprli zapornice v Solkanu). Stražar jezu je nekaj po 9. uri, ko je zaslišal Mice ribičev na pomoč, obvestil gasilce, ki so s čolnom prenesli trojico (ki seveda ni hotela, da bi javili njihova imena) na breg. Darovanje krvi zgled solidarnosti do ljudi Domačo sekcija lani prva po številu darovanj Sprevod krvodajalcev po Doberdobu (foto Studio Reportage) a PRIREDITVE »Ljudje različnih barv, jezikov, držav, kultur in ver imamo kri iste barve«. Tako je pisalo na eni od številnih risb, ki so včeraj krasile župnijsko dvorano v Doberdobu ob 38. srečanju krvodajalcev s tržiškega obo-močja. Napis na risbi je povsem pravilno izražal eno od osnovnih vodil krvodajalske dejavnosti: ni važno ah je kdo tak in tak, važno je, da potrebuje pomoč in da so krvodajalci pripravljeni darovati delček sebe, da bi mu pomagali. Krvodajalstvo je na Tržiškem še posebno močno razvito in organizirano v osem občinskih sekcij. Izmenično se vsaka enkrat priredi letno srečanje. Tokrat je bil na vrsti Doberdob, ki je krvodajalce pričakal v praznični preobleki, ok-ražen z zastavami in prapori in v žaru pomladanskega sonca. Krvodajalci so se zbrali pred občino, šli v sprevodu z godbo in prapori do spomenika, kjer so se poMonili spominu padlih, nato k maši, sledilo pa je uradno srečanje v župnijskem domu. Stotine navzočih je po uvodnih pesmih zborov Jezero in Hrast v imenu doberdobske sekcije pozdravil presednik Jože Ferletič, ki je v dvojezičnem nagovoru pozdravil vse udeležence, med temi še posebej krvodajalce iz Slovenije in Hrvaške. Prav doberdobska sekcija, je naglasil Ferletič, je osnovi solidarnosti in človekoljubja, na kateri temelji darovanje krvi, dodala še dragoceno vlogo povezovanja med pri- Z današnjim dnem stopa v veljavo poletni umik trgovin, ki so zaradi velike noči odprte tudi danes. Trgovine z raznim blagom so odprte od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Tem urnikom se morajo prilagoditi tudi kramarji, razen ob četrtkovem sejmu, ko bodo delali od 8. do 13.30. Dmgačen je umik za je-stvinske trgovine (vMjuč-no s supermarketi). Odprte so od 8.20 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. Mesnice so vsak dan odprte od 7.30 do 13.00, ob sobotah in dneh pred prazniki pa tudi od 16.30 do 19.30. Pekarne so odprte od 7.30 (faklultativno od 7.00) do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Javni lokah imajo obvezno odprtje med 7.00 in padniki sosednjih narodov v korist prijateljstvu in sožitju, ki prav tako plemenitijo krvodajalce. Srečanja so se udeležili številni ugledni gostje: predsednik krvodajalcev s tržiškega območja Ric-cardo Braulin, ki je podal poročilo o delovanju in odprtih problemih, vodja transfuzijskega centra v Tržiču dr. Dario Franchi, primarij transfuzijskega oddelka KZE dr. Raffaele Catapano, upravni direktor KZE dr. Salvatore Bianca, predstavnik krvodajalske zveze Fidas Franco Flora ter predstavnika iste zveze iz Gorice in Trsta Bra-gagnolo in Degrassi. Vse je pozdravil doberdobski župan Mario Lavrenčič, ki je poudaril ponos zaradi odziva, ki ga darovanje krvi ima v Doberdobu. Tamkašnja sekcija je namreč na Tržiškem 21.00 (z dveumim odmorom in možnostjo enourne zakasnitve odprtje in anticipiranega zaprtja). Nočni bari in sorodni lokali so lahko odprti do 2.00 oz. do 3.00, posebna pravila pa veljajo za gostilne in restavracije. prva po odstotku krvodajalcev glede na število prebivalstva, druga po številu aktivnih darovalcev in spet prva po številu darovanj. Lavrenčič je poudaril pomen solidarnosti, ki jo naša družba danes še kako potrebuje. Uradni del srečanja, M se je seveda nadaljevalo z veselo družabnostjo, se je sklenil s podeljevanjem priznanj. Med člani doberdobske sekcije so nagrade prejeli: zlate kolajne (50 darovanj) Oscar Baldan, Miloš Deveta, Marino Ger-golet; srebrno kolajno (35 dar.) Jožef Vižintin; bronaste kolajne (20 dar.) Bruno Battistella, Giovanni Bruschina, Mi-chele De Lorenzo, Hilarij Ferfolja, Mario Ferletič; diplome (10 dar.) Lucia-no Argentin, Fabio Battistella, Peter Ferfolja, Alberta Jarc. KINO GORICA VITTORIA 18.00-21.30 »Schindler’s list«. Rež. Števen Spielberg, i. Liam Neeson, Ben Kingsley, Beatrice Maccola. Dobitnik 7 Oskarjev. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-19.30- 22.00 »II rapporto Peli-can«. I. Juha Roberts. H RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE je do 14. aprila na ogled razstava slik Hermana Kosiča. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE bo imela redni občni zbor nocoj ob 20.30 v veliki dvorani Katoliškega doma v Gorici. * KD OTON ZUPANČIČ IZ STANDRE2A vabi na srečanje s psihologonj dr. Viljemom Ščuko, Ki bo v ponedeljek, 28-marca, ob 20.30 v Kub turnem domu Andrej Budal. Pogovor bo zajel probleme spolnostih alkoholizma in narkomanije. H3 obvestila UPRAVA OBČINSKEGA GLEDALIŠČA v TRŽIČU sporoča, da bodo v četrtek, 31. marca' začeli vpisovati abonmaje za ciklus koncertoy “Danubio. Una civih3 musicale”. Od 31. marca do 14. aprila je rok za potrditev lanskih abonmajev. Rezervacij® sprejemajo pri blagajn1 gledališča, v Gorici v turističnem uradu App1®' ni, v Trstu v agencij1 UTAT, v Vidmu v trgovini Discotex. r:' lekarne DEŽURNA LEKAKNA V GORICI PROVVIDENTL Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKABNA V TRŽIČU , AL REDENTORE, UL Rosselli 23, tel. 410340 pogreb! Danes ob 9.30 Silvl° Delfabro iz splošne bo ^ nišnice na glavno poko pališče, ob 9.45 Ida Moj sut vd. Tomaduz iz bolnišnice sv. Justa v SW rancan, ob 11.00 Gea F® bris por. Pinto iz boku niče Janeza od Boga cerkev v Podturnu in 11 glavno pokopališče, 0 12.45 Pietro Marega ^ bolnišnice Janeza od ga v Koprivno. OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili na KRIŽARJENJE PO JADRANU in na potovanje v SIRIJO obveščamo, da lahko poravnajo zadnji obrok na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1, in sicer jutri, 29. marca, od 8.30 do 12.30. Udeležence križarjenja tudi prosimo, da ob tej priložnosti najavijo morebitno udeležbo na fakultativnih izletih v Bari in za San Marino. TRGOVINE / S POLETNO URO Danes v veljavi poletni umik Zaradi velikonočnih praznikov ta teden odpade dan obvezne zapore Federacijo naj bi vodil Hrvat Zubak Predsednik vlade naj bi bil Musliman ZAGREB - Predstavni-d°ni hrvaške republike erceg-Bosne je na zaseda-! V so^oto pozno ponoči Mostarju potrdil podpis ashingtonskega sporazu-j113 o federaciji med Hrvati Muslimani v Bosni in Ercegovim ter v naslednji azi o konfederaciji ome-)®ne nove državne tvorbe s Hrvaško. Na omenjenem zaseda-a)u.so za predsednika fede-^oje Bosne in Hercegovine Predlagab Kresimirja Zuba-ia’ dosedanjega predsedni-a predsedniškega sveta rierceg-Bosne. Predsednik vlade federa-3® P3 naj bi bil Musliman, ^o odločitev so razložili ji trditvijo, »da je predse-‘toik BiH že dalj časa Mu-jlrtlan«. Predstavniški °m skupščine Herceg-Bo-Slle ko na zasedanje ustavo- dajne skupščine v Sarajevu poslal tiste predstavnike, ki so bili leta 1990 izvoljeni v takratno skupščino BiH. Skupino bo vodil Ivan Ben-der, njegov namestnik pa bo Ivo ZivkoviC. Omenjenega mostarskega zasedanja predstavniškega doma sta se udeležila tudi hrvaški obrambni minister Gojko Sušak in predstavnik .vodilne hrvaške stranke HDZ Ivan Milas. Njuna prisotnost je bila najbrž potrebna, da so utišali glasove nezadovoljnih, ki nasprotujejo najnovejšemu bratenju Zagreba s Sarajevom, saj »ne morejo razumeti« nenadne spremembe politike hrvaškega vodstva do BiH. Hrvaški mediji so v nedeljo precej pozornosti posvetili sobotnim napovedim radia Sarajevo o domnevni Izetbegovičevi za- htevi, da ponovno prevzame vodstvo Stranke demokratične akcije. Tej funkciji se je odrekel na zahtevo Hrvatov in Srbov, ko je postal predsednik države, saj kot predsednik stranke, ki je združevala predvsem en narod, Muslimane, ne bi mogel uspeSno voditi večnacionalne države. Hrvaški mediji njegovo zahtevo razlagajo z domnevami o nepisanem delu vvashing-tonskega sporazuma, po katerem bi predsednik hrva-Sko-muslimanske federacije moral biti Hrvat. Domneven IzetbegoviCev odstop pa mediji razlagajo kot »moralno kompenzacijo« za odstavitev Mateja Boba-na, ki je zadovoljila Muslimane, tako kot bi odstavitev Aije Izetbegoviča morala zadovoljiti Hrvate. Darko PaviCiC Bo nova politika HDZ spet povezala razdvojeni Mostar? LONDON - Rusi tajno izdelujejo biološko orožje za nmožicno uničevanje, med katerim je tudi tako imenovana super kuga, za katero na Zahodu Se nimajo protistrupa, je zapisal Sunday Times. Rusko vojaško vodstvo naj bi to počelo brez vednosti predsednika Jelcina, kateremu so že v preteklosti sporočili, da so taksne projekte opustili. Sunday Times trdi, da je tako imenovana super kuga tako močna, da 200 kilogramov lahko ubije več kot pol milijona ljudi. »Postavlja se resno vpmSnje o namenih ruskih vojaških vrhov, ki so svoj politični kapital vložili v nadaljevanje programa, ki ostaja del njihovih vojnih načrtov,« je Se zapisal Sunday Times. (Reuter) O čem pišejo drugje po svetu »VeC kot dva meseca je Italijo zastrupljala strahovita volilna kampanija. Od samega začetka zaradi tega nesrečnega volilnega sistema ni bilo nobenega prostora za posrednike, za zmerne, liberalne ali reformisticine sile. Desnica in levica sta se soočali goli. Oba tabora sta prinesla na piano nakopičen tovor slepega sovraštva, njun cilj ni bil poraz, marveč odstranitev nasprotnika... V taksnem ozračju se je treba zahvaliti srečnim okoliščinam, ki so pripevale k temu, da Berlusconijev ‘klic k orožju' in Occhettov ‘bojni stroj' nista pripeljala k nikakršnim fizičnim spopadom. Kar zadeva prihodnost ni nikakršnega razloga za pomiritev. Nakopičeno sovraštvo je velikansko in lahko eksplodira zaradi zapoznelega vžiga«. (Corriere della Sera, Milano) »Italijanska revolucija stopa k volilnim skrinjicam. 48 milijonov Italijanov je poklicanih, da ustvarijo nova politična ravnotežja. Stare stranke so pokopane pod ruševinami prve republike. . . Andreottiji, CraMji in Forlaniji, ki so se desetletja pojavljali kot nujno zlo, ne bodo veC vzniknili. Stari simboli strank so stopili v ozadje. . . Vendar pa je dramtiziranje prehudo. Gre za zelo pomembne volitve, saj označujejo odločilno točko na poti od starega k novemu. Vendar pa ne gre za nikakršno obsodbo brez možnosti za priziv«. (II Messaggero, Rim) »Ali lahko Major preživi? Odgovor je delno odvosen od .... gospodarstva, od reakcij na povečanje davkov, in od stagnacije v tujini. Odločilno pa je tudi vprašanje, kateri prijatelji so ostali zvesti premiem na njegovi vijugavi poti Cez problematične ravnine evropske politike. Pomembna točka je tudi ocenjevanje njegovega značaja. Kljub trem letom, ki jih je preživel na kapitanskem mostu, ostaja John Major v mnogih pogledih uganka. Major ima prednosti: zagrizeno usmerjenost k cilju in sposobnost za pogajanja. Ni slab politik, Ce ima trdo začrtane okvire in podrobne točke, okoli katerih lahko manevrira, v nobenem primeru pa ni državnik«. (The Observer, London) __________VOLITVE V UKRAJINI, TURČIJI IN FRANCIJI_ Razcepljenost, kriza in prevlada desnice V Ukrajini so v nedeljo enih sprememb ali izboljša- odločalo tudi o prihodnosti Potekale prve parlamentarne nja zelo nizke življenjske ra- desnosredinske koalicije, ki volitve po razpadu Sovjetske vni. Gospodarske težave so v jo vodi premierka Tansu Cil- ^vszo, vendar okoli 39 mili- ospredju lokalnih volitev v ler. V Franciji pa poteka dru- joriov volilnih upravičenčev Turčiji. Okoli 32 milijonov gi krog lokalnih volitev, kjer ne Pdcakuje večjih politi- volilnih upravičenčev bo bodo, kot predvidevajo, vo- ^tajinski predsednik Leonid Kravčuk Turska premierka Tansu Ciller (Telefoto: AR) livci potrdili zmago desnice. Ukrajinski predsednik Kravcuk upa, da bodo ljudje izvolili parlament, ki bo sposoben spopasti se z gospodarskimi težavami in uskladiti stališča pokrajin. Do poldneva v nedeljo je volilo okoli 38 odstotkov volilvcev, kar je veC, kot so pričakovali opazovalci, ki so zaradi težkih gospodarskih razmer napovedali majhno udeležbo. Volivci v vzhodni Ukrajini in na Krimskem polotoku se bodo prav gotovo izrekli za tesnejše vezi z Rusijo, medtem ko v zahodni Ukrajini pričakujejo zmago nacionalističnih strank. 32 milijonov volilnih upravičenčev pa na pokrajinskih volitvah v 31 turskih pokrajinah izbira predstavnike v lokalne parlamente in 83 tisoč županov. Volitve potekajo v senci gospodarske krize in upora Kurdov na jugovzhodu države. Kurdska delavska stranka (PKK) je Kurdom prepovedala oditi na volišča. Kurdi so obenem prevzeli odgovornost za bombmi napad v vrtovih mošeje svete Sofije v Carigradu, v katerem so bili ranjeni trije evropski turisti. Napada kljub temu ne povezujejo z volitvami. Drugi krog lokalnih volitev v Franciji pa naj bi potrdil zmago desnice.-V prvem krogu sta stranki s parlamentarno večino, neogolisti (RPR) in liberalci (UDF), skupaj dobili 45 odstotkov glasov. Socialisti so v prvem krogu dobili nekaj veC kot 22 odstotkov, za komuniste pa je glasovalo 12 odstotkov ljudi. Drugi krog naj ne bi bistveno spremenil političnega zemljevida v 95 francoskih departmajih, kjer prevladuje desnica. (ATT, Reuter) t*]H / OBSTRELJEVANJA JE KONEC, ZDAJ SE ZAČENJA BOJ ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE Večina Sarajevčanov vrtnari Sarajevo - Parki, sen-,na sprehajališča, redka , revesa in gaji za zalju-lence so v Sarajevu ko-,ai Se spomin. Danes je , a ertu koSCek zemlje delan in zasejan. Napa-,°v ui vec, mesto pa Se ve-L110 °blegajo, zato so se ce-,e Oajneznatnejse zelenjave Vl8tiile do oblakov. Zdaj je tako »kot v Londo-ttied drugo svetovno voj-•C’ pojasnjuje 51-letni denko VuCevac, sanitarni ^Pektor pri ministrstvu za jdtavstvo. »Zaceli smo obde-pVati vsako krpico zemlje.« o ultimatu, umiku težkega Jakega topništva z okoli-T7 hribov in seveda po pri-°du pomladi pa Čedalje vec Ptebivalcev mesta preživlja V°i Prosti Cas z obdelova-JeiU priložnostnih vrtičkov. ysak , " po svoje obdeluje maj-eU košček zemlje, ki pripada, večinoma ne večji kot nekaj kvadratnih metrov. Nobena organizacija, nobena inšpekcija in sploh nobena oblast se v to ne vtika. Dovolj je običajna solidarnost, kratek sestanek nekaj prijateljskih in sosednih družin. Med seboj si posojajo orodje, odstopajo semena in pomagajo drug drugemu. V glavnem sadijo korenje in Čebulo, grah in zelje, ne da bi pozabili na solato. Potrebuje sicer veliko vode, a zato tudi hitro raste. Semena žitaric največkrat zagotovi Visoki komisariat za begunce ZN (UNHCR). Pred 14 dnevi ga je poslal kar 300 ton, po prgiščih pa ga je mogoče tudi kupiti za ceno treh do petih mark. »Vrtnarimo seveda iz potrebe, a tudi zato, da nam mine Cas,« pojasni Rajko. Zdaj kilogram Čebule na trgu stane 20 mark, 35 mark pa je treba odšteti za kilogram krompirja. Ti vsoti sta nedosegljivi za veliko večino prebivalstva, ki mesečno v povprečju prejema eno marko plače. Ce vrtnarite skupaj s sosedi, »Čutite, da ste jim bližji«, meni 61-letna Fatima Gaše-viC. Z navdušenjem pripoveduje o svojem veselju nad prvimi poganjki, o tem, kaj vse namerava Se zasaditi, kaj vse bo lahko iz tega skuhala in kako lepo bo, Ce bo zasadila tudi kaj cvetja. Presrečna je. Majhne koščke zemlje obdajajo ograjice iz različnih materialov. »Da ne bi otroci in psi tacali po njih, da ne bi vsega pohodili,« doda Zdenko, ki se, ker paC nima ne gnojil ne pesticidov, priporoča nebu, da mu uSi in drugi zajedala ne bi uničili pridelkov. Njegovih in sosedovih. Bruno Francheschi / AFP Tudi med vojno se Sarajevčani niso odrekli bridkim Salam NOVICE Jelcin je zdrav, saj je igral tenis in se kopal v hladnem morju MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je po 15 dneh počitka, igranja tenisa, kopanja v Črnem morju iz SoCija vrnil v Mosvko. Ko se je pojavil pred kamerami na letališču pred odhodom iz SoCija, je bil videti dobrega zdravja. »Dobro sem se spočil kljub dežju. Igral sem tenis in se kopal v morju, ki je imelo osem stopinj C. Mislite, da bi se bolni lahko kopal v morju pri taksni temperaturi,« je novinarjem povedal Jelcin. Neka ameriška televizijska postaja je poročala, da ima Jelcin cirozo jeter, kar bi bilo kmalu usodno zanj. Neki svetovalec nekdanjega ameriškega predsednika Nbcona je celo izjavil, da ima Jelcin »fizične težave, ki jih povzroča alkohol«. Boris Nikolajevič je zatrdil, da je slo za propagando njegovih nasprotnikov, ki bi na tak način radi dosegli predčasne predsedniške volitve. (AFP) Iran izgnal norveškega diplomata TEHERAN - Iranske oblasti so izgnale norveškega ' veleposlanika v Teheranu Amiolda Lovvndija zaradi »dejavnosti, ki so v nasprotju s položajem diplomata«. Izgon norveškega veleposlanika je odgovor na petkov izgon iranskega konzula Mohameda Movaheda iz Norveške. Movahed je bil osumljen, da je oktobra lani sodeloval pri poskusu atentata na norveškega založnika spornih Rushdievih Satanskih verzov. (AFP) Tujci zapuščajo Alžirijo PARIZ - Zaradi vse bolj pogostih napadov na tujce v Alžiriji so po Franciji tudi Španija, Belgija in Velika Britanija sklenile zmanjšati število svojih diplomatskih predstavnikov v tej državi, svoje državljane pa pozivajo, naj Cimprej zapustijo Aži-rijo. V zadnjih šestih mesecih je bilo v Alžiriji ubitih 31 tujcev, od tega je bilo med žrtvami največ Francozov, in sicer osem. Islamski skrajneži že od septembra lani napadajo tujce, medtem ko stranka Fronta islamske rešitve tuje državljane poziva, naj zapustijo državo, da bi tako Čimbolj prizadela alžirski režim. (AFP) Dmm m L ^ RIM - Zaključek dvodnevnih parlamentarnih volitev v Italiji ANKARA - Objava rezultatov nedeljskih tarskih komunalnih volitev MOSKVA - Predsednik Jelcin se bo pogovarjal s kazaškim predsednikom Nazarbajevom. MOSKVA - Rusko prestolnico obišCe ameriški minister za trgovino Ronald Brown. PEKING - Južnokorejski predsednik Kirn Jung Sam nadaljuje obisk na Kitajskem. NEW DELHI - Začetek konference petnajstih najpomembnejših držav v razvoju (G-15) VARŠAVA - Madžarski predsednik Goncz na obisku na Poljskem KOMENTAR Afere kot edini odgovor Ce bodo vsi parlamentamo-poslovniški »Ceji« izpolnjeni, se bo danes popoldan ali pa najkasneje jutri Sloveniji končno »zgodila« izredna seja državnega zbora in zamenjava obrambnega ministra. Premier Drnovšek je to pot nedvomno ravnal prav, ko je svojemu dežurnemu »Kalimeru« v vladni ekipi končno pokazal rdeči karton in vrata, na katerih piše IZHOD. Problem je le v tem, da je to storil najmanj deset mesecev prepozno. Ce odmislimo drobne, a nenehne izraze užaljenosti obrambnega »princa« Slovenije, ki so se začeli kazati navzven z njegovo danes že znamenito analizo volitev decembra ’92, poslano na preštevilne naslove doma in v tujini (v kateri pa užaljeno ugotavlja, če nekoliko poenostavim, da je volilni izid krivičen, saj ni nagradil najbolj zaslužnih in pokončnih mož julijske vojne), pa je prvi večji »premik« v smeri svoje odstavitve minister naredil julija lani. Namesto, da bi stopil pred parlament in jasno ter »pokončno« odgovoril na skupno 27 zastavljenih vprašanj o domnevni intenzivni trgovini z orožjem, ki so mu jih poslanci Združene liste zastavili koncem maja lanskega leta, je 22. julija uprizoril spektakularno odkritje 120 ton orožja na mariborskem letališču. Pri reševanju lastne kože je politik tako postal panik, ki pa je dokazal zgolj to, da je pripravljen žrtvovati tudi državo (in v mednarodnem kontekstu jo nedvomno tudi je), le da reši sebe. In tega niso videli le politično slepi, med katere se je nedvomno vpisal tudi ministrski predsednik. A zgodbe in reševanja obupanca Se ni bilo konec. Danes, osem mesecev kasneje, ko sicer pod vplivom javne sodne obravnave četverice obdolženih zlorabe uradnih pooblastil v tej aferi, počasi, a zanesljivo »curljajo« na dan čedalje bolj obremenilne podrobnosti iz ozadja velike slovenske »humanitarne« zgodbe o debelo zaračunani »pomoči« Bosni. V tej zgodbi pripada obrambnemu ministrstvu častno mesto, zato se je, kot kaže, »zgodila« -Depala vas. Pozornost se je z velikanskih ton orožja in pomembnih prič z zvenečimi imeni kratko in malo preselila na razkrivanje kar neverjetnih vohunskih zgodb z domala istimi akterji, o katerih nam danes pripovedujejo golobradi mladci z »zavidljivim« vohunskim stažem in spretnostjo namišljenih junakov svetovnih romanopiscev. Toda, žal, življenje ni roman, ki ga beremo pred spanjem. Zato je tudi današnja izredna seja parlamenta nujnost, kot je navsezadnje nujnost zamenjava obrambnega ministra, kljub napovedanim uličnim protestom, ali, če hočete, prav zaradi njih. Vzdušju nenehnega izrednega stanja se je končno treba postaviti po robu. Toda, v parlamentu, nikakor pa ne na ulici. Ivanka Mihelčič POREZEN / OBLETNICA Pohod s spomini na preteklost 3000pohodnikov je imelo lep dan VČERAJŠNJE »PRIPRAVE »NA DANAŠNJO IZREDNO SEJO PARLAMENTA Vse hujša politična polarizacija zaradi Janše ili I ih .Life ! i LJUBLJANA - Pred današnjo izredno sejo, na kateri naj bi državni zbor odločal o novem obrambnem ministru, se politične strasti razplamtevajo kot že dolgo ne. Nekatere izvenparlamentame desničarske stranke so napovedale zborovanje pred zgradbo parlamenta, predstavniki socialdemokratske stranke pa so že v soboto na svoji velenjski javni tribuni napovedali »spontane« državljanske proteste. Stališče SKD do razreSnice ministra Janše ni povsem jasno, saj se niti na večurni sobotni izredni seji vseh oiganov stranke niso mogli uskladiti, ali naj njihovi poslanci glasujejo »za« ah »proti«. -ni ~ -,,v --.x v V, . - : 'v-. t' ■ X'>- - I •. . X . 7; asi StOVENsl&^OVO^ Janšev politični marketing pred parlamentom (Foto: B. Velikonja / B+D) POREZEN - V spomin na tragične dogodke 23. in 24. marca 1945, ko je ob zadnji nemški ofenzivi pod streh okupatorja izgubilo življenje 145 borcev Kosovelove brigade, Gorenjskega vojnega področja in Iženirskega bataljona 31. divizije, se je na 19. spominskem pohodu na Porezen v preteklih dveh dneh zbralo okoh tri tisoč planincev, borcev in drugih ljubiteljev gora iz vse Slovenije. Kljub slabemu vremenu, ki se je k sreči včeraj povsem preobrnilo, pa se je približno 500 pohodnikov na vrh povzpelo že v soboto. Organizatorji - krajevna organizacija Zveze borcev in Planinsko društvo Cerkno - so v sodelovanju z okoliškimi krajevnimi skupnostmi ob vznožju Pore- zna in planinskimi društvi že v dneh pred pohodom označili dostop do vrha iz različnih smeri. Največ pohodnikov se je na Porezen povzpelo prek Cerknega, Petrovega Brda in Davče, zaradi mile zime pa so bile dostopne tudi vse ostale poti. Pohodnikom je bil na vrhu na voljo topel čaj, za morebitno pomoč pa so bili pripravljeni tudi gorski reševalci in zdravstveno osebje, ki pa, kolikor nam je znano, niso imeli posebnega dela. Nekaj čez 30 je bilo tistih, ki so se doslej udeležili vseh 19 pohodov. Poleg spomina na preteklost za mnoge udeležence to ena prvih pomladanskih rekreativnih preizkušenj ter priložnost za prijetno srečanje s starimi znanci in ljubitelji gora. Roman Bric Svet Slovenskih krščanskih demokratov je sejo vendarle končal z nekaj sklepi. Krščanski demokrati tako dajejo vso podporo notranjemu ministru Ivu Bizjaku, hkrati pa zahtevajo celovito obravnavo primera Smolnikar in okoliščin v zvezi z njim. Sele po končani preiskavi naj bi o zadevi razpravljal tudi državni zbor. Krščanski demokrati se zavzemajo za to, da se čimprej z zakonom jasno razreši vprašanja pristojnosti obrambnega in notranjega ministrstva. Svet SKD je tudi zahteval, da se v državnem zboru pojasni vloga predsednika Milana Kučana v »primeru Smolnikar«. Predsednik SKD Lojze Peterle pa je včeraj od predsednika vlade Drnovška zahteval, naj umakne predlog za razrešitev Janše, državni zbor pa naj opravi obravnavo šele po opravljeni preiskavi. Kučanov svetovalec je zanikal obtožbe Svetovalec predsednika Kučana za obrambna vprašanja Milovan Zorc je v pogovoru za radijsko postajo Radio Glas Ljubljane zanikal kakršnokoli vpletenost in seznanjenost s »politično in finančno močno organizacijo«, o kateri sta na sobotni tiskovni konferenci govorila pripadnika specialne brigade Moris Mitja Kunstelj in Vojko Smole. »Moram reči, da'takšne insinuacije, ki jih je izrekel Kunstelj v zvezi z mojim imenom odločno zavračam,« je poudaril Zorc in dejal, da se niti kot svetovalec predsednika republike niti zasebno ni nikoli igral obveščevalnih igric z uslužbenci ministrstva za notranje zadeve. V pogovoru za RGL je Zorc posebej poudaril, da je svetovalec predsednika republike za obrambne zadeve in da je vse podatke, s katerimi razpolaga in ki zadevajo področje obrambe, pridobil po legalni poti od ministrstva za obrambo in Repubhškega štaba za TO. Škofje o »neokomunističnih silah« Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je o »primeru Smolnikar« sporočila, da zahteva celovito preučitev in osvetlitev dogodka v Depali vasi in njegovega ozadja. Po mnenju komisije dogodek ni dejanski razlog za odstranitev dosedanjega obrambnega ministra, ampak samo dolgo pričakovan izgovor zanjo. Komisija ocenjuje, da v primeru morebitne zamenjave Janše ne gre za preprosto merjenje politične moči med raznimi strankami. »V resnici gre za enega najodlo-čilnejših korakov neokomunističnih pohtičnih sil, ki si že ves čas demokracije prizadevajo, da bi na nov način in pod plaščem demokracije ohranile ali ponovno zavzele vse centre družbene, gospodarske, medijske in politične moči«, so sporočili škofje. SLS podpira »svetega junaka« Slovenska ljudska stranka daje nedeljeno podporo »svetemu slovenskemu junaku Janši, ki je prinesel pomlad«, je bilo rečeno na predstavitvi strankarskega programa in dela v Ajdovščini, ki ga je pripravila območna organizacija SLS. Predlog Janeza Drnovška za zamenjavo obrambnega ministra in sklic izredne seje je bila pravzaprav zaradi aktualnosti najpomembnejša tema. O njej je v spregovoril Janez Podobnik, ki je menil, da so ogrožene demokratične pridobitve »pomladi ’90«. SLS bo poskušala preprečiti izredno sejo skozi proceduro, navezala pa je stike z različnimi združenji in strankami, tudi s krilom narodnih demokratov pri SKD. Za slednje bi bilo najbolje, da izstopijo iz vlade in tako popravijo napako, je bilo rečeno. »Junak« ne more zagotoviti demokracije Oglasih so se tudi ustanovitelji odbora za varstvo človekovih pravic iz leta 1988, ki ugotavljajo, da odločitev predsednika vlade, da zamenja obrambnega ministra Janšo nekateri razglašajo kot vračanje v čas pred letom 1990. Zagovorniki obrambnega ministra se praviloma ne izrekajo o kršitvi človekovih pravic, za katere je odgovoren minister, ah pa jih lahkotno omalovažujejo in celo proglašajo za junaško dejanje. Razrešitev obrambnega ministra je za njih preprosto nemogoča. V demokratični ureditvi noben posameznik ne more zagotavljati demokratičnega razvoja, tudi Janez Janša ne - niti kot simbol upora proti prejšnjemu režimu in še manj kot obrambni minister, katerega podrejeni pretepajo in ugrabljajo civilne osebe. Demokratični razvoj zagotavlja legalno in legitimno izvoljeni parlament in legalno delujoča vlada. Kdor zgodovino vidi skozi pomen velikih osebnosti, ki so nad demokratičnimi in- stitucijami in postopki, kliče nad sebe in nad svoje sodržavljane jarem diktatorjev in strahovlad. Le spoštovnaje človekovih pravic in demokratičnih pravil igre bo naredilo Slovenijo normalno državo. Vse drugo, zlasti pa sklicevanje na razhčna zakulisja in skrite namene, ki služijo oporekanju zakonitim postopkom in opravičevanju nasilja, vodi v realno demokracijo, kakršno smo poznali pred letom 1990. Takrat pa je bila procedura zgolj formalizacija neomejene oblasti tistih, ki so trdili, da edini razumejo družbene odnose, ker imajo v posesti poznavanje resnice, so sporočili člani odbora za varstvo človekovih pravic. Notranje ministrstvo je proti propagandni vojni Tiskovni predstavnik ministrstva za notranje zadeve Božo Truden je pojasnil, da policija raziskuje in preprečuje kazniva dejanja ter storilce predaja pravosodnim organom. »Z medijsko polemiko (če bi vsaj to bila) ni mogoče priti do resnice in zato ta (ah celo propagandna vojna) ni nikjer predvidena kot metoda policijskega ali sodnega dela. Se več, k sreči - policija ne sme objavljati dokazov o kaznivih dejanjih, ki »kompromitirajo« nasprotno stran. Ali je potemtakem polemika sploh mogoča!? Protestiramo proti vsiljevanju polemike, vsi naši podatki pa so dostopni pooblaščenim ustanovam slovenske države. Delavci ministrstva za notranje zadeve ugotavljajo in raziskujejo kazniva dejanja v različnih okoljih, tudi v različnih ministrstvih. S tem se nikakor ne vzpo- stavlja odnos »minish' stvo proti ministrstvu« i® sintagma »MNZ prot’ MO« je popoln kol1' strukt. Kvalificirati del° kriminalistov pri pr®''1 skovanju kriminala k° obveščevalno delo pric,a o (ne) strokovnosti proti' obveščevalcev ali pa 0 njihovi naravnanosti.C®> kako in v kakšni meri j0 raziskovanje kaznivih dej janj, katerih osumljen01 so delavci ministrstva za obrambo, povezano z D0j palo vasjo - ki je dovolj zgovoren primer sam za' se - bo ugotovila celovit3 preiskava vseh okolisO11 tega dogodka. Glede D3 javno izrečene obtožb0 ministrstva za notratij0 zadeve se zavzemamo 2a vsestransko preiskav0; organizirano tako, da J, nihče ne bo mogel očitaf1 pristranskosti«, je stati šče ministrstva za noti3 nje zadeve. KOZERIJA Iranka zgodaj vstala... Trzin, V kraju, kjer cesta iz Ljubljane proti vzhodu predzadnjič zavije na sever, sicer pa popotnika odpelje proti Štajerski, se je zgodilo že mnogo pomembnih stvari za Slovenijo in Slovence. Se najbolj dolgočasne so zgodbe o dobesedno štiriindvajseturnem dežuranju prometnih policistov za hišo ob semaforju, ki spokojno z enim očesom oprezajo, ah iz smeri Črnuč kdo pripelje v rumeno luč, z drugim pa, Ikdo si bo iz smeri Domžal spet privoščil prehitevati kolono po vzporednem makadamu. V zadnjih letih je Trzin postal simbol odpora proti okupatorju in poguma uniformiranih mladcev. Zato so bolj zanimive trzinske zgodbe o vojakih. Ti so prav na tem skromnem koščku naše domovine počeli že vse mogoče. Bila je žepna vojna. Takrat so se, ce je verjeti Vinku Brezniku, slovenski vojaki kot nikoli kasneje pristno družih s slovenskimi policisti in od ginjenosti ah česarkoli že jokati na njihovih ramah. Potem ni bilo vojne. Takrat niso potre- bovati policistov, čeprav so stati v bližini, kar sami so preteph svojega bivšega sodelavca. Trzin, mesto solza in tepeža, kraj, v katerem so slovenski vojaki dokazati, da so vredni našega zaupanja in da si po manj kot treh letih po skrivanju za krila kolegov v modrem upajo ljutega vraga naklestiti sami. Slovenci so izvedeli za prvo, prebrati o drugem, in spet niso vedeti, kdo je njihov ljubi. Oni obrekovani gospod ali pak tisti klevetani mladenič? Pa so kot Trzinka zgodaj vstati, sedli na dimnik, spodaj jim je malo začelo goreti, pa so dejati: Prva komisija, ki jo primaha nu-mo, nam bo povedala. Ce nam besede vladine komisije ne bodo pogodu, bomo počakati na parlamentarno, če tudi ta ne bo po našem okusu, bomo prisluhniti morebitnim všečnostim one iz ministrstva za obrambo... Ati pa tudi ne. In ko so Slovenci takole modrovati, sedeč na dimniku kot Trzinka, nedoločno odgovarjati na javnomnenjske ankete, jim je pod sedati vse bolj gorelo- Brane Piano ŽENSKA C1 LIGA / KLJUB PORAZU BOROVKE ZADOVOLJILE V Huminu borovke ostale praznih rak Plave nastopile precej okrnjene 1 ^emorm - Bor Tombo-15^3:0 (15:9, 15:12, .bor tombolini: ^cinovi 4+5, Ažman +2, Benevol 5+8, Cok „ 2, Gruden 0+1, Flego +3. Pitacco 3+4, Fai-^ann o+0, Grbec, Gusti-> Gregori, Vodopivec. P Servis (tocke/napake): eaiona li/6, Bor 2/9; apake: Gemona 6, Bor 9. Borovke se z gosto-a y Huminu vračajo relativno gladkim pora-arn, ki pa dejansko ne raža prave slike do-6 janj na igrišču. Prva |a seta so bile namreč P ave povsem v igri in J®10 zadnji set je bil po-t (?..noma v rokah gostija llc' Tehnični direktor °ra Igor Može je zato Pozitivno ocenil nastop P avih, ge posebej Ce ve- mo, da so praktično vse tri sete borovke imele na igrišCu dve igralki letnika 77 in eno letnika 78. Zaradi poškodb in drugih težav trener Kalc ni mogel računati na standardno podajacico Paolo Gregori, katero je uspešno nadomestila Tjaša Gruden, na že od prej poškodovano glavno napadalko Katjo Vodopivec in na Gustinijevo, ki se je poškodovala med tednom. Namesto Vodopivčeve je v začetni postavi zaigrala Čokova, katero pa je nato zamenjala Flegova, ki je odigrala eno najboljših letošnjih tekem. Razlika med ekipama je bila v sprejemu in servisu, o Čemer pričajo tudi statistični podatki. Na mreži in v bloku so bile naše igralke domačinkam povsem enakovredne. Gemona je zelo izkušena ekipa, ki skoraj ne greši, zato je skupna ocena sobotnega nastopa v Huminu za borovke, ki jih med tednom Čaka nastop na med-deželni fazi v kategoriji mladink, nedvomno pozitivna. SreCanje se je zaCelo v znamenju izenačenosti, pri Čemer pa so bile borovke tiste, ki so bile v rahli prednosti do stanja 7:6 za plave. Nato so pobudo prevzele domačinke in povedle z 10:8. Tudi v konCnici je bila Gemona uspešnejša, toda do delnega uspeha je prišla šele po številnih menjavah. Drugi set je bil poln preobratov. Borovke so povedle s 4:0, nato so domačinke z delnim izidom 9:0 povedle z 9:4. Takrat se je vnel pravi maratonski boj za zmago v setu in borovkam se je uspelo domačinkam približati na 13:11 in 14:12, vendar so na koncu spet slavile domače. Po izgubljenem drugem setu so borovke popustile in domačinke niso imele večjih težav. Gemona je povedal s 6:0 in celo s 13:1. Borovke so sicer uspelo razliko nekoliko zmanjšati, kaj veC pa niso mogle storiti. izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 20. KOLA: Baker Cus Ts - Imsa Kmečka banka 0:3; Lugo - VBU Videm 3:1; Sedico -Rovigo 0:3; Rojalese - Chioggia 1:3; Bussolen-go - Pall. Trieste 3:1; Viserba - Lunazzi 3:1; Riviera - Porto Ravenna 1:3. VRSTNI RED: Rovigo 34, Vbu Videm in Sedico 30, Lugo 28, Riviera 24, Viserba in Busso-lengo 22, Imsa Kmečka banka in Chioggia 20, Porto Ravenna 18, Baker Cus Ts 10, Pittarello in Lunazzi Tv 8, Pallavolo Ts 2. PRIHODNJE KOLO (09.04.94): Imsa Kmečka banka - Sedico; Lugo - Rojalese; Rovigo -Baker Cus Ts; VBU Videm - Porto Ravenna; Lunazzi - Bussolengo; Pall.Trieste - Viserba; Chioggia - Riviera. Ženska C1 liga IZIDI 20. KOLA: Gemona - Bor Tombolini 3:0; Battisti - Biadenese 3:1; Ghemar - Koim-pex 3:0; Fontane - Noventa 3:2; Vivil - Tar-cento 0:3; Kennedy - Cus Pd 3:0; Mogliano -Arco 0:3. VRSTNI RED: Ghemar 36, Battisti 34, Noventa 32, Tarcento in Gemona 30, Bor Tombolini in Fontane Tv 24, Biadenese 20, Koimpex 18, Kennedy 14, Arco 8, Vivil 6, Cus Pd 4 in Mogliano 0. PRIHODNJE KOLO (09.04.94); Bor Tombolini | - Ghemar; Battisti - Fontane; Koimpex - Ge- mona; Biadenese - Arco; Cus Padova - Vivil; Tarcento - Kennedy; Noventa - Mogliano. ____DEŽELNI FINALE DEKLIC / V REPNU_ Zmagala je videmska Juvenilia Domovkam derbi za 3. mesto 1 Med nagrajenimi posameznicami /ud/ Grudnova (Bor in Tomšičeva (Dom) Dejan Furlanic v pretesn ? ovadnici se .^a deželnega f c končal z zrn: ^ahnseinjuve] ^arie Arse, ki Mencal z dežeh Vom.Vendar pa Povedati, da fin Jta navdušili ^dalcev, kajti St* i« »* Pbah straneh : kar vrstile PriPadal! j iaKo f®. razen \ k®ainibilo frki stop^ bre* večje napa: iŠŠ' visi tlaPad c Prehitel grešen JokonC] jPenja I Vm, igrale) s°i '^JEELCI: Ravalico v , Ferluga v 44’, Dizdare-v 74’ in Gregorič v 83’. -žARJA: R. Cocevari, ntonic, Štrukelj (v 76’ pr8|c), Kalc, Tognetti, erluga, Dizdarevic, ^claunich, Ispiro, Grego-lc (v 85’ F. Cocevari), Ravalico. Zarjani so brez večjih Težav odpravili ekipo orreaneseja in se ji tako ddolžili za poraz v pr-Veni delu prvenstva. Tekma se je za do-acine začela na naj-tDolJ?i način. Prvi zade-ek je namreč padel že P° dveh minutah igre: erluga je lepo prodrl po evem krilu in podal na redmo, prvi je skočil avalico, ki je ukanil vse ranilce in vratarja ter o dosegel svoj dvanajsti letošnji zadetek Domačini bi lahko po estih minutah podvoji-^ Dizdarevič m Gregorič so s prostega strela zelo lepo izvedli ^ci)o, ki se je zaključila strelom, ki pa je šel za malo mimo vrat. Tekma tn bila zelo privlačna, omacini so brez težav nadzorovali igro, vendar večjih priložnosti niso nstvarili. Na drugi strani je vra-nr Robert Cocevari ves Polčas brez skrbi sledil pogajanju na terenu. Mi-uto pred odmorom pa It .®r^u8a P° lepi osebni ^ciji podvojil. Prav Fer-uga in Ispiro, ki je v l°gi libera zamenjal Poškodovanega Damjana onda, sta bila najza-Užnejša za to šestnajsto Marko Ferluga (z žogo), strelec in eden najboljših na igrišču (Foto Križmančič/KROMA) C LIGA / V FIORENZUOU Triestina končno pokazala zobe \/ Fiorenzuoli z zrelo igro do lepe zmage Gol dal Milanese, Caruso zadel prečko Fiorenzuok - Triestina 0:1 (0:0) TRIESTINA: Facciolo, Ballanti, Milanese, Conca, Sandrin, Zattarin, Danelutti (Terracciano), Romano, Labardi (Casona-to), Pasqualini, Caruso. Strelec: Milanese v 55. min. Igralci Triestine so na najboljši način odgovorili na plaz kritik, ki se je vsul nanje po razgibanih dogodkih zadnjih dni (spor z vodstvom kluba) in z zmago v Fiorenzuoli bistveno popravili položaj na lestvici. Z razliko tekme prejšnjega kola v Comu, ko so Tržačani zaradi nerazumljivega padca v zbranosti, zapravili skoraj gotovo zmago, so tokrat Buffonijevi varovanci igrali bolj preudarno, in dokazali, da so konec koncev dobra in homogena ekipa. V prvih minutah so domačini takoj navalili na vrata Facciola, gostje pa so se kaj kmalu otresli tega pritiska in izpostavili ravnotežje. Igra je bila odprta, brez taktiziranj, kar je poželo odobravanje sicer maloštevilnih gledalcev. V končnici polčasa je najprej Fiorenzuola zapravila lepo priložnost, v protinapadu pa je Caruso po lepi osebni akciji zadel prečko. V uvodnih potezah drugega polčasa je Triestina povedla. 2oge se je na sredini igrišča polastil Caruso, jo podaljšal do Mi-laneseja, le-ta pa je preigral dva nasprotnika in z diagonalnim strelom premagal domačega vratarja. Gol je dobesedno zmedel domačine, ki so brezglavo tavali po igrišču in niso do konca tekme uspeli izpeljati ene same nevarne akcije. Po drugi strani so Tržačani z lahkoto nadzorovali položaj. Naj omenimo odličen nastop mladega Sandrina, ki je nadvse dostojno zamenjal veterana Ceroneja ter libera Zat-tarina, ta Cas pravega stebra tržaške obrambe. (VValterBet) Ostali izidi 26. kola: Bologna - Como 0:1, Cappi - Massese 1:0, Carrarese - Spal 1:2, Chievo - Alessandria 1:0, Leffe - Pro Šesto 2:0, Palazzolo - Empoli 1:0, Pistoie-se - Mantova 0:0, Spezia - Prato 0:0. Vrstni red: Chievo 49, Mantova in Spal 47, Bologna 42, Como 41, Fiorenzuola 39, Pro Šesto in Pistoiese 35, Prato in Triestina 33, Carpi 31, Leffe 30, Carrarese 29, Empoli 27, Alessandria in Massese 26, Spezia 25, Palazzolo 15. letošnjo zmago bazovske enajsterice. V drugem polčasu so gostje imeli nekaj veC pobude, vendar so bili domači nevarnejši predvsem s Gregoričem in Tognettijem. Tretji zadetek je padel v 74. minuti: Ferluga je centriral z levega krila, žogo je z glavo zadel Gregorič, vendar jo je vratar odbil, nakar je prišla do Dizda-reviča, ki jo je s kakih osmih metrov nemoteno poslal v mrežo. Kmalu zatem se je po lepi akciji Tognettija priložnost ponudila Ravali-ca, a strel je šel visoko nad vrati. Sedem minut pred koncem pa se je med strelce vpisal vedno nevarni Gregorič, ki je prestregel podajo gostujočega branilca in sam pred vratarjem zelo lepo realiziral. V 1. AMATERSKI LIGI / NA PROSEKU Trud Vesne ni bil poplačan Križani bi si glede na igro v 2. polčasu zaslužili zmago Vesna - Basaldella 1:1 (1:1) STRELEC: Kostnapfel v 30’ VESNA: Zemanek, Ricci, N. Sedmak, Kriscjak, Maracich, Bertoli, Laco-seljac, Vlach (v 20’ Košuta), Kostnapfel, Nonis, Leonardi Vesna je v drugem polčasu dala vse od sebe, da bi si zagotovila zmago, masovno je napadala, nasprotnika potisnila na njegovo polovico terena, si ustvarila številne priložosti, a žoga nikakor ni hotela v mrežo: poskušali so Bertoli, Kostnapfel, Lacoseljac, vendar se vratar gostov ni pustil presenetiti. Basaldella je kriški pritisk razbremenjevala le s protinapadi, ki pa rezultata niso spremeniff. Tekma se za Vesno ni pričela najbolje. Zaradi Čudne in neopravičljive nepazljivosti napake v obrambi so gostje povedli že v 5. minuti, kar je do- mači postavi seveda zelo otežilo delo. Z veliko vneme se je podala v napad in po podaji Kriscjaka je imel Nonis lepo priložnost, da izenači, vendar je žoga končala mimo vrat. Vsekakor na gol ni bilo potrebno dolgo Čakati: v 30. minuti je Leonardi s prostega strela podal do Kostnapfla, ki je žogo z glavo lepo preusmeril v mrežo. Do konca polčasa je bila igra v glavnem izenačena, večinoma je potekala na sredini, Vesna drugih priložnosti ni imela, medtem ko bi Basaldella skoraj dosegla še drugi zadetek, vendar je Zemanek prehitel napadalca, ki je bil sam pred vrati, in svoje rešil pred najhujšim. Kot smo dejali, je v drugem delu Vesna poskusila vse, da si na domačem terenu zagotovi obe točki, kar pa ji kljub vsemu naprezanju ni uspelo. (S.K.) PROMOCIJSKA LIGA / NA GOSTOVANJU V ŽTARANCANU LE TOČKA Juventina je imela dosti priložnosti a viola Staranzana so bila »začarana Juventina - Staranzano 0:0 jUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Candutti, Can-^i, Bastiani, Pizzi, Tabaj, Braida, Kovic, Gandin, P. ergolet (v 75’ Brumatti) so S*8131123113 so bila kot začarana: Standrežci Dr''|llarnreC vseskozi napadali, imeli nekaj res lepih F Možnosti, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo. R)eni poti se je nekajkrat znašel solidni vratar go-v> nekajkrat je končala mimo mreže. j Aentina je sicer nastopila brez nekaterih stan-nnih igralcev (manjkala sta na primer libero Trevi-ter poškodovani Cecotti), kar se je nekoliko poz-°, vendar nikakor ne moremo trditi, da so odsot-D It.1 P080jevale štandreško igro, v katero sta se po F škodbi spet vrnila Braida in Canciani: domači so ^ftirec izpeljal vrsto lepih, učinkovitih akcij, an]kal je samo gol, kar pa gre pripisati tudi eUCinkovitosti napada. Prva priložnost se je domačim ponudila že v 5. mi-n, do konca polčasa pa je mrežo dvakrat zaman F skusil zatresti Kovic, ki ni imel sreCe niti v drugem p tu tekme, kot je nista imela še Gandin in Bastiani. vedati moramo še, da so prav v poslednji minuti u Gandinom naredili prekršek v kazenskem prosto-’ ki bi ga sodnik moral kaznovati z 11-metrvko. Na-d.fto najstrožje kazni v korist Juventine pa je doso-A1 Prosti strel v korist Staranzana (ki v vsej tekmi ni enakrat samkrat nevaren in se je v glavnem samo Ceš da se je Gandin žoge dotaknil z roko. V dvoboju z Gonarsom, neposrednim tekmecem za obstanek, je Primorje izgubilo s 3:0 ■ m \ji izidi in lestvice Elitna amaterska liga IZIDI 24. KOLA San Sergio - Aquileia 2:1 Cussignacco - Gradese 2:0 Tamai - Palmanova 1:0 Itala San Marco - Porcia 1:0 Fontanafredda - San Canzian 0:0 San Daniele - Sacilese 0:1 Ronchi - San Luigi 3:0 Gemonese - Sanvitese 2:3 VRSTNI RED: Tamai 37, Sanvitese 35, Ronchi 31, Palmanova 30, Fontanafredda 29, Aquileia 27, Gemonese in Gradese 26, Itala San Marco, Sacilese in Porcia 25, San Sergio 24, San Canzian in San Luigi 16, Cussignacco in San Daniele 14. PRIHODNJE KOLO (10.04.94): Sacilese -Cussignacco; San Luigi - Fontanafredda; San Canzian - Gemonese; Sanvitese - Itala San Marco; Aquileia - Ronchi; Palmanova -San Sergio; Porcia - San Daniele; Gradese -Tamai. Promocijska liga IZIDI 25. KOLA Juventina - Staranzano 0:0 Flumignano - Fortitudo 1:1 Pro Fiumicello - Lucinico 1:1 Cormonese - Monfalcone 1:0 Gonars - Primorje 3:0 Ponziana - Pro Cervignano 1:1 Maranese - San Giovanni 0:0 Ruda - Trivignano 0:1 VRSTNI RED: Cormonese 36, Flumignano in Maranese 32, Ruda in Ponziana 28, Lucinico in Trivignano 26, Pro Fiumicello in San Giovanni 25, Staranzano 24, Juventina in Pro Cervignano 23, Monfalcone 21, Fortitudo 18, Primorje 17, Gonars 16. PRIHODNJE KOLO (10.04.94.): Trivignano -Cormonese; Pro Cervignano - Flumignano; Staranzano - Gonars; Fortitudo - Juventina; Monfalcone - Maranese; Lucinico - Ponziana; San Giovanni - Pro Fiumicello; Primorje - Ruda. 1. amaterska liga IZIDI 25. KOLA Vesna - Basaldella 1:1 Union - Bearzi 4:1 Manzano - Bressa 1:0 Pozzuolo - Donatello 2:0 Portuale - Pasianese 3:0 Opicina - Reanese 1:0 Buiese - Risanese 2:1 Zarja - Torreanese 4:0 VRSTNI RED: Zarja 40, Pozzuolo 38, Manzano 37, Bearzi 35, Vesna 30, Basaldella in Donatello 28, Buiese 27, Torreanese in Union 23, Reanese in Portuale 19, Bressa in Opicina 18, Risanese 15, Pasianese 2. PRIHODNJE KOLO (10.04.94.): Bressa -Buiese; Basaldella - Manzano; Donatello -Opicina; Reanese - Portuale; Risanese -Pozzuolo; Pasianese - Union; Torreanese -Vesna; Bearzi - Zarja. ŠPORT, NOGOMET 10 Ponedeljek, 28. marca 1994 izidi in lestvice 2. amaterska liga SKUPINA D IZIDI 25. KOLA Morsano - Bertiolo 1:1 Ronchis - Brian 1:1 Junior - Castionese 2:2 Lavarianese - Kras 3:2 Mereto - Palazzolo 2:0 Lignano - Primorec 2:3 Teor - Romans 2:2 San Marco - Talmassons 0:1 VRSTNI RED: Palazzolo 38, Mereto 37, Junior 31, Lavarianese in Teor 30, Bertiolo, Primorec in Lignano 27, San Marco 25, Castionese 24, Morsano in Talmas-sons 23, Kras 21, Romans 20, Ronchis 10, Brian 7. PRIHODNJE KOLO (10.04.94.): Talmassons - Junior; Brian - Lavarianese; Romans - Lignano; Kras -Mereto; Palazzolo - Morsano; Primorec - Ronchis; Bertiolo - San Marco; Castionese - Teor. SKUPINA F IZIDI 25.KOLA Campanelle - Domio 1:1 Fogliano - Gaja 0:2 Sagrado - Piedimonte 1:1 Capri va - Poggio 1:1 Fincantieri - Roianesel:! Moraro - San Lorenzo 1:0 Pro Farra - Sovodnje 1:1 prosta Romana VRSTNI RED: Capriva in Sovodnje 35, San Lorenzo 28, Pro Farra in Piedimonte 27, Fincantieri 25, Domio 24, Roianese 23, Fogliano 22, Moraro 21, Campanelle 20, Poggio in Sagrado 17, Gaja 16, Romana 13. PRIHODNJE KOLO (10.04.94.): Roianese - Campanelle; San Lorenzo - Capriva; Poggio - Fincantieri; Gaja - Moraro; Piedimonte - Pro Farra; Sovodnje -Romana; Domio - Sagrado. 3. amaterska liga SKUPINA F IZIDI 24. KOLA San Giacomo - Pieris 1:2 San Vito - Begliano 2:3 Grado - Cgs 1:1 Breg - Lelio 0:0 Stock - Mont.Don Bosco 1:1 Dolina - Servola 1:2 Union - Vermegliano 1:0 VRSTNI RED: Stock 39, Cgs 36, Begliano 35, Mont. Don Mosco 34, Breg 32, Grado in San Vito 24, Pieris 23, Servola 19, Vermegliano 17, Lelio 15, Dolina in Unionl3, San Giacomo 12. PRIHODNJE KOLO (10.04.94.): Union - Dolina; Servola - Stock; Mont.Don Bosco - Breg; Lelio -Grado; Cgs - San Vito; Begliano - San Giacomo; Vermegliano - Pieris. SKUPINA E IZIDI 22. KOLA Savognese - Stella Azzurra 2:0 Pulfero - Faedis 1:1 Paviese - Audax 0:0 Azzurra - Lumignacco 0:0 Nimis - Mariano 0:4 Moimacco - Mladost 5:0 KONČNI VRSTNI RED: Mariano 41, Audax 33, Moimacco 31, Azzurra 25, Mladost 21, Lumignacco, Faedis in Pulfero 20, Savognese 18, Nimis 15, Paviese 12, Stella Azzurra 8. V 2. AMATERSKI LIGI / KAR TRI ZMAGE V GOSTEH Kakovostna igra gajevcev Velika odločnost Primorca Trebenci po so zmogo pločoli z dvemo izključitvomo - Povsem zoslužen uspeh Sovodenj - Kros se je znovo boril proti nosprotniku in tudi sodniku Lavarianese - Kras 3:2 (2:1) STRELCA za Kras: La-calamita v 17’, Castro v 67’. KRAS: Martellani, Zacchigna, Procentese, Castro, Maiorano, Suc, Žagar (v 46’ Rotta), Laca-lamita, Padoan, Norbedo, Kelemen. Ob koncu srečanja so krasovci zelo potrti zapustili teren v Furlaniji, saj so se tudi tokrat morali bojevati proti nasprotni ekipi in proti sodniku. Resnici na ljubo je bil sodnik Se kar soliden, vendar v odločilnih trenutkih je bil očitno na strani domačinov. Igralci Lavarianeseja so povedli že po par minutah., vendar je Lacalamita v 17. minuti neposredno s prostega strela ponovno vzpostavil ravnovesje. Osem minut kasneje pa je sodnik zaradi prekrška v Krasovem kazenskem prostoru pokazal na belo točko, kar je presenetilo tudi domačine, ki so tako ponovno povedli. Lacalamita in ostab so odločno reagirali in se podali v napad, povsem nadigrali nasprotnike in ustvarili številne priložnosti (Kelemen je med drugim zadel tudi prečko). Njihov trud je bil poplačan v 67. minuti, ko je Castro z glavo preusmeril v mrežo podajo s kota. Toda domačini so pet minut kasneje v protinapadu dosegli še tretji zadetek. Krasovci so do konca stalno napadali, domačinom niso sploh dopustili, da prekoračijo polovico terena. Prav v zadnji minuti pa je sodnik spregledal prekršek nad Su- 3. AMATERSKA LIGA / DOLINCANOM NE GRE Breg si je zapravil neverjetno priložnost Dolina - Servola 1:2 (0:1) STRELEC za Dolino: Mauri v 84’. DOLINA: Bolcato, Marko Ota, Massi-mo Ota, Lovriha, Lavrica, Luisa, Bozzi, Babudri, Mami, Sancin, Kariš (v 49’ Ve-scovo). Jutranja srečanja negativno vplivajo na dolinske igralce: kot pred tednom dni so namreč igralci trenerja Trona izgubili, v obeh primerih pa so stopili na teren v nedeljo zjutraj. Tokrat je bil nasprotnik skozi vse srečanje oCitno bojši, le na koncu so domačini reagirali in zmanjšali zaostanek. Gostje so povedli v 34. minuti z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška branilca Doline v lastnem kazenskem prostoru. Vratar Bolcato je nato dvakrat lepo posegel, medtem, ko sta Marko Ota in Massimo Ota dvakrat odbila žogo na Črti. Drugi zadetek je padel v 65. minuti. Zaradi dvojnega opomina je zatem moral s terena gostujoči branilec. DolinCani so številčno premoč izkoristih in se podali v napad. Mami je tako v 84. neposredno s prostega strela zmanjšal zaostanek. Malo pred koncem pa je imel odlično priložnost Sancin, vendar se je žoga slabo odbila od terena in končala mimo vrat. Breg - Lelio 0:0 BREG: Gregori, Pečar (v 77’ Buzzi), Zobec, Paoletti, Diminich, Prašel, Kompara, Švab, Maggi, Camassa (v 46’ Ole-nik), Vuk (v 46’ Šircelj). Neverjetno! To je bil komentar nekaterih igralcev in navijačev ob koncu včerajšnjega srečanja. Brežani so proti povprečni ekipi, ki poleg vsega ni imela na razpolago niti vseh enajstih igralcev (nastopila je v desetih), zapravili številne priložnosti za zadetek (s Komparo in Švabom so dvakrat zadeli vratnico, Švab pa tudi prečko). Povedati pa je treba, do so imeli gostje v uvodnih minutah srečanja na razpolago enajstmetrovko, ki jo je vratar Gregori ubranil. V drugem polčasu so gostje ostali celo v devetih (poškodoval se jim je branilec), Brežani so jih potisnili na njihovo polovico terena in vseskozi oblegali njihova vrata, a brez uspeha. Omeniti je treba tudi zelo slabo sojenje, saj je sodnik spregledal tri očitne prekrške nad Bregovimi napadalci v gostujočem kazenskem prostoru. Po tem neodločenem izidu je konec še poslednjih upov Brežanov, da bi se prebili na 2. mesto: Čeprav morajo odigrati še dve tekmi, je prvenstva praktično konec. Subelli - strelec obeh golov Gaje (foto KROMA) cem v domaCem kazenskem prostoru. Ugovarjanje krasovcev ni zaleglo in rezultat je ostal nespremenjen. Fogliano - Gaja 0:2 (0:1) STRELEC: Subelli v 20’ in 60’ GAJA: Vesnaver, Paro-vel, Masala, Manueli, Ca-polino, Gabrielli (v 60’ Aleks MajcenJ, Vengust, Di Pace (v 70’ Gombač), Čermelj, Musolino, Subelli. Ob lepem sončnem spomladanskem dnevu se je množica ljudi zbrala okrog nogometnega igrišCa v Foglianu, kjer sta obe ekipi, predvsem pa zeleno rumeni, prikazali kakovosten nogomet, Čemur sta botrovali tudi atletska pripravljenost in tehnična sposobnost. Predvsem navijači Gaje niso bili razočarani nad svojimi igralci, kot se je letos pogostoma dogajalo. Gaja je že od vsega začetka igrala napadalno in hitro, Tudi trener Pri-vileggi (ki pa zadnje Čase ni bil preveč optimist nad igro svojih) je ubral pravilno taktiko, vsak igralec je bil na pravem mestu in po tolikem trudu in potrpljenju je v gro-pajsko-padriškem taboru znova zasijalo sonce. Oba gola je realiziral napadalec Subelli, gajevci pa so si zapravili še pet priložnosti za gol. V drugem delu tekme, po zadetku Subellija, so kontrolirali igro in končno zmagali v gosteh. Po mnenju pred- sednika Kaka so odigrali eno najlepših tekem v letošnjem prvenstvu. (Kalc) Pro Farra - Sovodnje 0:2 (0:2) STRELEC: Casagrande v 20’ in 45’ SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič (v 82’ Peršolja), Grillo, Devetak, Hmeljak, Zotti, Interbar-tolo, Casagrande, Fajt, Caporale Zmaga Sovodenjcev je povsem zaslužena, saj so poleg obeh golov imei Se dve zreli priložnosti (v 1. polčasu s Fajtom, kateremu je vratar žogo odbil nad prečko, ter s Capora-lejem v začetku 2. polčasa), medtem ko Pro Farra v vsej tekmi dejansko ni imela ene same resne priložnosti (izvedla je le dva prosta strela, ki pa za Gergoleta nista predstavljala nobene nevarnosti). Sovodenjci, ki so konCno nastopili v popolni postavi, so v prvem delu srečanja v glavnem napadali. Oba zadetka je dosegel Casagrande, prvega po Fajtovem prodoru in podaji v sredino, drugega pa po strelu Zot-tija s kota. V drugem delu tekme So domačini sicer skušali nadoknaditi zaostanek, vendar niso pokazali posebne zagrizenosti (rešitev so si zagotovili in nimajo ambicij glede napredovanja), zato pa so igrali precej grobo in si nabrali veC opominov. Lignano - Primorec 2:3 (2:1) STRELCI za Primorca: Frasson v 17’, Pertan v 63’ (11-metrovka), Apuz-zo v 69’ PRIMOREC: Savarin, Finessi, Frasson, Srebmi-ch, Cerchi, Gargiuolo, Apuzzo, Bulich, Benet (v 46’ Cuk), Pertan, Birsa Primorec je dosegel lep uspeh v gosteh, ki ga gre pripisati trdni volji in odločnosti. Zal ga je tudi drago plaCal: negativna plat včerajšnje tekme sta namreC izključitvi Gar-giuola ter Srebrnicha. Trebenci so zaceli odlično in kaj kmalu dosegli lep zadetek s Frassonom. Med ekipama pa je zaCela prihajati na dan nervoza, k Čemur je prispeval sodnik, ki je preveč pikolovsko razlagal pravilnik. Lignano je izenačil v 27. minuti po strelu s kota in gneči, ki je na' stala v kazenskem pr°' štoru Primorca, ter na( daljeval z napadi. Teda) je zaradi reakcije p° prekršku moral prede3' sno v slačilnico Gap giuolo, kar so doniacl izkoristili in povedli-Med odmorom je tre' ner Colavecchia umir1* svoje, ki so izenačili z ll' metrovko, katero je na' tanCno izvedel Pertan. D' gnano je z vso silo nav3' lil na vrata Primorca, v se je razumljivo v glav' nem zanašal na protina' pade in v enem od preb' napadov tudi povedel-Domači se niso vdab’ vendar se je Savarin izka' zal z lepima posegoma-Deset minut pred kom cem je rdeči karton (žara' di žalitev) dobil še Srebr-nich. V 3. AMATERSKI LIGI Za Mladost je bilo slovo od prvenstva precej grenko Težak poraz v zadnjem nastopu Moimacco - Mladost 5:0 (3:0) MLADOST: Zanier (Gergolet), Bonato, Cu-lata, Devetta, M. Argen-tin, Kobal, Marušič, Bressan, Blason, D. Aar-gentin, Passon (Peric) V zadnji pivenstveni tekmi so Doberdobci potegnili krajši konec. Proti Moimaccu, ki zaseda 3. mesto na lestvi-. ci, so naši nastopili brez številnih standardnih igralcev, prikazah pa so eno najslabših predstav v letošnji sezoni. Uvodoma se je igra odvijala predvsem na sredbii, vse do trenutka, ko so domačini po napaki doberdobske obrambe povedli (tedaj je bila približno polovica prvega polčasa mimo). Takoj zatem je Moimacco podvojil in pred odmorom je še enkrat zatresel mrežo Mladosti. Naši so v tem delu tekme imeli samo eno priložnost, in sicer z Blasonom, ki pa v pravem trenutku ni bil dovolj spreten, da bi premagal domačega vratarja. V drugem delu tekme se igra ni bistveno spremenila. V dober-dobskih vrstah je prišlo do zamenjave, saj je vratarja Zaniera zamenjal Gergolet, ki se je dobro držal in v nekaterih priložnostih prisebno posredoval: kar v treh akcijah Moimacca je zanesljivo obvaroval svojo mrežo. Zal tako ni trajalo do konca. Prav v zadnjih minutah domačim igralcem nikakor ni mogel preprečiti poti do gola in je moral dvakrat po žogo v mrežo. (A.F.) BRUNO MAGLI IZREDNA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH TRST - Trg Unita cTItalia 3 C LIGA / 26, KOLO izidi in lestvice Za jadranovce usodna slaba igra v prvem polčasu V Pordenonu so s točko razlike izgubili proti Fantuzziju Fantuzzi - Jadran TKB 74:73 (46:29) FANTUZZI: Toneatto 13 (2'-4), Zamparo 14 (2:5), Ma-ran 13 (2:2), Tarricone, Bella Puta 1 (1:2), Villanovich 9 (2:7), Ferro 6 (1:1), Pituello 8, Casasola, Zussino 10 (2:4), trener Stamoni. JADRAN: Arena 19 (5:7 met za 2, 0:1 met za 3, 9:11 prosti meti), Oberdan 5 ( 1:1. 3:4), Cuk 6 (3:9, -, 0:3), Pregare 16 (5:12, 2:3, -), M. Milic, Starc 12 (3:5,1:4, 3:6), Rebula 5 (2:4, -, 1:4), Koja-nec, Rauber 10 (2:5, 2:5, -), Hmeljak, trener Vatovec. Met za 2: 21:43, met za 3: 8:13, skupno 26:56, pm: 16:28. SODNIKA: Riuscetti in Provini iz Vidma. SON: Fantuzzi 22, Jadran 26. PON: Rauber (36), Zussino (38), Starc (39), Pregare (40). 3T: Maran 3, Ferro 1, Toneatto 1, Villanovich 1; Pregare 2, Rauber 2, Starc 1. PORDENON - Na zelo ppmembni tekmi v Pordenonu so jadranovci izgubili s Fantuzzijem s točko raz-nke in so s tem zamudili tudi lepo priložnost, da bi na drugem mestu dohiteli Ital-monfalcone, ki je izgubil dan prej derbi v Čedadu. Za naSe košarkarje je bila nedvomno usodna za poraz slaba igra v prvem polčasu, saj so bili zelo pomanjkljivi v obrambi in povsem neučinkoviti v napadu. Edini, ki se je enakovredno boni z gostitelji, je bil Arena. Tudi do 10. minute drugega polčasa za jadranovce ni kazalo nic dobrega. Naši so nadaljevali z bledo igro in za nameček sta si v teh minutah prislužila po Štiri osebne napake Rauber in Pregare. V 31. min. so naši zaostajali kar za 18 točk 143:61). Nato pa so se vendarle prebudili, stisnili zobe v obrambi in izboljšali igro v napadu. V bornih dveh mi- nutah so tako prednost zmanjšali na 11 točk (50:61). 2e v 36. min. je moral Sandi Rauber na klop zaradi petih osebnih napak in vse je kazalo, da je usoda naših zapečatena. Gostitelji pa so zgrešili veC prostih metov iz kombinacije 1+1 in jadranovci so se s »trojko« Davida Pregarca približali na same štiri točke (69:73). Zadnja minuta je bila skoraj dramatična: gostitelji so povedli 74:69, jadranovci so z uspešnima prostima metoma Arene znižali 71:74 in nato 11 sekimd pred koncem na eno samo točko. Gostitelji so imeli na razpolago prosta meta (1+1), zgrešili so, ulovili pa so odbito žogo in obdržah minimalno vodstvo do konca tekme. Po velikonočnih praznikih bodo jadranovci, 10. aprila doma ob 18.30 proti Eltorju iz Gradišča. (Kaf) Pregare, pri metu na koš na tekmi s Castelfrancom, je vCera dal 16 toCk. (Foto KROMA) _________BLOCK NOTES / 26. KOLO V C IN D LIGI_______ Skvarjene velikonočne počitnice... Jadranovci odpovedali pri metu in v obrambi - V mestnem derbiju borovci spet slabi Po štirih zaporednih zmagah so jadranovci padli na težkem izpitu v Pordenonu in si tako zapravili izredno priložnost, da bi na lestvici ujeli še Italmonfalco-ne, v nižji ligi pa so tudi borovci ostali praznih rok, saj so v Miljah zgubili kar z 20 točkami razlike. PADLI ... V NAPADU: Ze v napovedih o Jadranovi tekmi smo podčrtali, da bo proti Fantuzziju trda predla in res je bilo tako, žal pa so jadranovci dalj Časa krepko prispevali k temu, da so Porde- nonCani gospodarili na igrišču. Neučinkoviti v obrambi in netočni v napadu (Rauber 4:10, Pregare 7:15, Cuk 3:9, Starc 4:9), so z veliko voljo do zmage v zadnjem delu tekme skoraj v celoti izničili zaostanek (tudi -19 v prvem delu), žal pa so v dveh odločilnih napadih dvakrat naredili prekršek v napadu, 11 sekund pred koncem pa niso izkoristili še zadnje napake domačih pri prostih metih, saj se je odbite žoge polastil hitroroki ... Zamparo in neverjeten preobrat je splaval po vodi. MAR...AŽMAN: Proti Intermuggi so borovci zdržali le prvih 15 minut, zatem pa so se Miljcani oddaljili in v drugem polčasu prednost povečali Cez 20 toCk. Ob res dobri igri MiljCanov pa je treba pojasniti, da so Sancine vi fantje igrali znatno pod svojimi sposobnostmi, imeli so zelo slabe odstotke pri metu iz igre in tudi v prostih metih in tako zaključili letošnje tržaške derbije z izredno slabim izkupičkom: 1 zmaga in 5 porazov. Da bi bila mera polna se je slabo izkazal tudi Peter Ažman, ki je bil na zadnjih tekmah eden izmed boljših posameznikov. V napadu mu ni šlo (1:6 pri metu) in tudi s soigralci že nekaj Časa nima dialoga, v začetku drugega polčasa pa se je še sprl s sodnico, ki ga je brez večjih pomislekov izključila, nasprotniki pa so s prostimi meti povišali prednost iz + 13 na +20. Skratka, res nesrečen izlet v Milje. (VJ) Elitna liga IZIDI 26. KOLA Cervia - Ciemme 84:80; Fanti Imola - Rurali 93:104; Firenze - Victors 74:54; Gaverina - Sidis 72:96; Mercatone - Faenza 74:76; Ragusa - Mi-glioli 75:70; Serapide - Sarvin 95:83; Sige - Pesa-ro 76:65. VRSTNI RED: Firenze 36, Cervia, Ciemme, Faenza in Ragusa 34, Gaverina Bg in Mercatone Br 28, Serapide in Sidis Psg 26, Sige Valdarno 24, Rurali 22, Victors Rim 18, Miglioli Gr 16, Pe-saro 14, Sarvin Ca 12 C liga IZIDI 26. KOLA: Sacile - Castelfranco 67:71; Don Bosco - Caorle 87:57; Servolana Latte Carso - Cittadella 84:68; Mogliano - San Daniele 59:87; Gradišča - Edilenzo Ca’Savio 87:82; Fantuzzi Pn - Jadran Tkb 74:73; Montebelluna - Frigora Pn 70:82; Cividale - Italmonfalcone 112:100. VRSTNI RED: Frigora Pn 40, Italmonfalcone in Cividale 38, Jadran Tkb 36, Don Bosco 34, San Daniele 32, Fantuzzi Pn 30, Servolana Latte Carso in Castelfranco 28, Cittadella in Sacile 24, Gradišča 20, Caorle 16, Montebelluna 14, Edilenzo 8, Mogliano 6. PRIHODNJE KOLO (09. in 10.04.94): Castelfranco - Italmonfalcone; Caorle - Montebelluna; Cittadella - Don Bosco; San Daniele - Servolana Latte Carso; Edilenzo Ca’Savio - Mogliano; Jadran Tkb - Gradišča (v ned. ob 18.30); Sacile -Fantuzzi Pn; Frigora Pn - Cividale. D liga IZIDI 26. KOLA: Manzano - Porcia 78:56; Inter-muggia - Bor Radenska 94:75; Roncade - Cone-gliano 96:73; Barcolana - Martignacco 82:96; Spresiano - Virtus Ud 95:65; Sgt - Arte Go 78:81; Portogruaro - Senators Go 90:78; Gemona - Villorba 100:91. VRSTNI RED: Gemona 40, Intermuggia 38, Martignacco in Manzano 36, Roncade, Spresiano, Portogruaro in Arte 30, Bor Radenska in Barcolana 28, Conegliano 24, Villorba 20, Sgt 18, Porcia 14, Virtus Ud 8, Senators 5. PRIHODNJE KOLO (09. in 10.04.94): Porcia -Villorba; Bor Radenska - Portogruaro (v ned. ob 17.00); Conegliano - Intermuggia; Martignacco -Roncade; Virtus Ud - Barcolana; Arte Go - Spresiano; Manzano - Sgt; Senators Go - Gemona. Promocijska liga NA TRŽAŠKEM IZIDI 21. KOLA: Sokol Wann - Lega Nazionale 88:69; Cicibona Mingot - Cus Ts 71:64; Inter 1904 - Ferroviario 73:74; Fincantieri - Scoglietto 62:61; St.Azzurra - Santos 66:80; Lav.Porto -Kontovel 64:73; prost Agip. VRSTNI RED: Ferroviario 30, Santos 28, Scoglietto* 26, Inter 1904, Cicibona Mingot 22, Sokol Wann* in Lega Nazionale 20, Kontovel* in Cus Ts 18, Fincantieri 14, St.Azzurra*, Lav.Porto 12, Agip 10. (*ekipe, ki še niso bile proste) PRIHODNJE KOLO (09. in 10.04.94): Lega Nazionale - St.Azzurra; Santos - Cicibona Mingot (v sob. ob 18.00); Ferroviario - Lav.Porto; Cus Ts - Fincantieri; Kontovel - Agip (v sob. ob 20.30); Scoglietto - Inter 1904; prost Sokol Warm. PROMOCIJSKA LIGA / PROTI PRISTANISCNIKOM 1. DIVIZIJA / 10. KOLO Kontovelci boljši šele v zadnjem delu tekme Glavna protagonista sta tokrat bila D. Gulič in Š. Turk Prosečani spet popustili toda vseeno zmagali Polet slavil brez težav Prosek še nepremagan na vrhu lestvice Lavoratori del Porto -Kontovel 64:73 (36:34) KONTOVEL: Ban n.v.; Spadoni 6 (0:1 za 2, 2:6 za 3. - pm); VV.Daneu 3 (0:2, 1:5. 0:2); Kralj 9 (3:7,1:5, -); HuliC 25 (11:16, -, 3:4); Turk 17 (8:12, -, 1:1); Civar-di 4 (2:5, -, 0:2); A.Daneu Ihl, -, -); Vodopivec 9 (4:4, 0:1, 1:2); GodniC; trener Furlan. Met za 2: 28/48, met za 3; 4/17, skupno: 32/65 (49%), pm: 5/11. SON: 14. 3T: Spadoni 2, VV.Daneu 1, Kralj i. Sele v zadnjem delu tek-toe so Kontovelci strli odpor ekipe Lavoratori del Torto, ki so bili v prvem delu tekme tudi dalj Časa v vodstvu. Zanimivo je, da so glavni protagonisti zmage v derbiju s Cicibono tokrat odpovedali (Kralju ni šel Uiet, Civardi in Aljoša Daneu sta bila neučinkovita, Spadoni pa je odlično zai- I.Vodopivec tokrat soliden gral le dve minuti, ko je zadel zaporedni trojki ob koncu prvega dela. Za zadovoljstvo trenerja Furlana pa so tokrat poskrbeh tisti, ki so bili prejšnji teden pov- sem neučinkoviti. V prvi vrsti Danjel Culic (25 točk, 10 skokov) in Stefan Turk (17 točk, 11 skokov), ki sta praktično sama držala ekipo na nogah, v zadnjem delu pa še Igor Vodopivec (9 točk, 5 skokov), ki je dobro izkoristil priložnost. V prvem delu so imeli Kontovelci veliko težav proti conski obrambi domačih, saj so bili zelo netočni pri metu in tudi obramba je slabo delovala, tako da so nasprotniki dalj Časa vodih (18:15, 26:20 in 32:24). S tremi trojkami v zadnjih akcijah prvega polčasa so se Kontovelci opogumili in v drugem polčasu boljše igrali. Vse do 35. minute pa se vodstvo ni povečalo, saj je bilo še vedno preveč napak. Proti koncu pa se je našim konCno odprlo, nasprotniki so popustih in zmaga je bila tu. (VJ) Prosek - Total 75:67 (35:30) PROSEK: Verša 6, Ban 9, Pertot 8, Gregori 6, Rupel, Nabergoj 2, Gruden 2, Cuk 21 (3:8), Grilanc 10, Sterni 11 (3:4), trener L. Emili. TRI TOČKE: Grilanc 2, Pertot 2, Ban 1. Košarkarji Totala so na začetku presenetih s hitro igro in z zelo dobrim metom, tako da so na polovici prvega dela celo vodih za 7 točk. Proti koncu polčasa pa so se ProseCani le predramih in s Čvrsto obrambo onemogocih napade gostov ter tudi sklenili prvi del tekme s petimi točkami razlike. V drugem polčasu so ProseCani nadaljevali z učinkovito igro do 35. minute, ko so vodih kar s 17 točkami razlike (67:50). V preostalih petih minutah pa so povsem odpovedah, dose-gli so samo osem točk in na srečo, da so bik gostje pri iza-vajanju prostih metov zelo slabi. Nasprotno bi lahko tokrat ProseCani celo ostah praznih rok. Naj omenimo, da je Andrej Pertot odigral svojo najboljšo prvenstveno tekmo. Pri gostih pa se je odlikoval Muner, ki je dal kar 6 zaporednih trojk. (M. Rupel) Polet Metra - Drago Basket 76:59 (37:25) POLET: Bogateč 12 (1:4), Berdon 16, BrišCik 8, Pupulin 2, Malalan 8, Vremec 18 (4:4), JanCar, V. Baitz 2 (0:2), Gobbi 11, trener TavCar. TRI TOČKE: Berdon 2, Malalan 2, Vremec 2, Bogateč 1, Gobbi 1. Po slabem začetku (gostje so v 12. min. vodih z 21:13) so se poletovci le zbrali in z delnim izidom 21:1 prevzeh vodstvo, ki so ga med tekmo stalno večali. Prednost naših se je v drugem polčasu sukala okoh 20 točk, tako da Poletova zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Pohvalili bi Janeza Berdona. (C.B.) NA GORIŠKEM IZIDI 21. KOLA: Largo Isonzo - Villesse 93:74; Grado - Dom La Goriziana 78:80; Staranzano -Ardita Go 72:74; Petrolifera Go - Alba Cormons 67:95; Pom TržiC - Isontina 92:67; Acli Ronchi -Libertas Ts 89:81; prost Breg. VRSTNI RED: Staranzano 30, Dom La Goriziana in Ardita Go* 28, Pom TržiC 26, Grado 24, Libertas in Largo Isonzo 20, Acli Ronchi* 16, Petrolifera*, Villesse* in Isontina* 14, Breg 12, Alba Cormons 4. (*ekipe, ki še niso bile proste) PRIHODNJE KOLO (08. in 09.04.94): Isontina -Staranzano; Dom La Goriziana - Largo Isonzo (v sob. ob 18.00); Villesse - Breg (v sob. ob 18.00); Ardita Go - Grado; Alba Cormons - Acli Ronchi; Libertas - Pom TržiC; prosta Petrolifera Go. Obvestila SZ JADRAN sporoča, da je zbor igralcev in spremljevalcev za gostovanje na Dunaj, v torek, 29. t.m. ob 5.45 (zjutraj) nasproti bencinske Črpalke Esso na Opčinah. PK BOR sklicuje 7. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo na Stadionu 1. maj v Trstu, 31. t. m., ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava in razno.Vabljeni! ŠPORTNA SOLA TRST sporoCa, da se bo letošnje šahovsko tekmovanje v okviru osnovnošolske olimpiade začelo v soboto, 9. aprila, ob 15. uri v prostorih Borovega športnega centra. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj šahovnico. ŠPORT Ponedeljek, 28. marca 1994 -SMUČANJE /ZAMEJSKO PRVENSTVO OBČNI ZBOR SPDT / LETOS TRŽAŠKI PLANINCI PRAZNUJEJO DEVETDESETLETNICO^ Kristjan Volpi in Valentina Šuber prvaka Prvenstvo lepo uspelo Delovanje v preteklem letu zelo uspešno kljub težavam Na občnem zboru tudi potrdili dosedanje vodstvo društva Na izredno lepo uspelem zamejskem smučarskem prvenstvu v Sappadi je pri moških slavil Kristjan Volpi, pri ženskah pa Valentina Suber (oba Brdina). Na naslednja mesta so se v moški konkurenci uvrstili Robert RenCelj (Devin), Marko Suber (Brdina), Aleksander Žezlina (SPDT) in Peter Ferluga ( Brdina), pri dekletih pa Sara Sosič (Devin), kateri so sledile Fjona, Vanessa in Karin Mezgec (vse Brdina). Posebej so podelili zamejska naslova tudi v mladinskih kategorijah od baby do pionirjev. Pri dekletih je zmagala Fjona Mezgec pred sestro Karin (obe Brdina) in Katjo Culot (SPDG), pri fantih pa je bli najboljši elan Devina Matej KrižmanCiC pred elanoma Brdine Erikom Piccinijem in Giorgiom Pitaccom. Med društvi je v Članski konkurenci zmagal Devin, pred Br-dino in Mladino, ista tri društva pa so osvojila prva tri mesta v mladinski konkurenci, s tem da je prvo mesto osvojila Brdina, pred Devinom in Mladino. Tekmovanje je potekalo na izredno dobro pripravljeni progi, za zamejske naslove pa se je potegovalo 135 tekmovalk in tekmovalcev. O zamejskem smučarskem prvenstvu bomo še poročali. Vodstvo občnega zbora SPDT v Gregorčičevi dvorani (Foto Križmančič/KROMA) ROKOMET / NA MNOŽIČNEM MEDNARODNEM VELIKONOČNEM TURNIRJU V Braunschvveigu Kras z obema ekipama Fantje nastopajo na tem turnirju že peto leto, dekleta pa letos prvič - Nastopilo bo skupno 150 ekip Vsako leto ima ob priliki Velike noCi tudi rokometno prvenstvo krajši premor. Ta je seveda prilika za razmislek o poteku sezone in za regeneracijo moCi za nadaljevanje prvenstva. Poleg tega pa je velikonočni odmor za Kraševe rokometaše tudi prilika za nastope na raznih turnirjih v tujini, kjer se naši igralci soočajo z ekipami drugačnega in nedvomno kvalitetnejšega nivoja. Kot že vrsto let, letos bo petič, bodo tudi letos Krasovi rokometaši nastopili na mednarodnem velikonočnem turnirju v Braunschvveigu, Cigar organizator je tamkajšnji rokometni klub NTV Braun-schvveig. Letošnji turnir so organizatorji prvotno mislih presehti v glavno mesto Berlin, vendar je to zaradi organizacijskih težav spodletelo. Pred tremi leti so naši igralci s pomočjo okrepitve dveh nedvomno zelo močnih slovenskih igralcev Janeta Likavca ter Tomaža Peternela zasedli na turnirju tretje mesto in samo za en gol razlike klonih pred zelo moCno litvansko ekipo. Letos bo naša ekipa igrala brez pomoCi drugih igralcev, v skladu z društveno pohtiko pomladitve ekipe, zaradi Cesar ni pričakovati kdove kako dobrih rezultatov. Na turnirju nastopa namreč približno 150 ekip iz vse Evrope, ki so razdeljene v štiri kategorije: moški in Zenske senior ter moški in ženske junior. Te štiri glavne kategorije so nato razdeljene na skupine osmih ekip, ki se srečajo med sabo. Zmagovalci teh skupin gredo nato v drugo fazo in se m na podlagi žreba srečajo z zmagovalci drugih skupin na direktno izločitev. Sledi mali in seveda veliki finale. Tekme same trajajo dva polčasa po 10 minut, razen velikega finala, ki traja dvakrat po dvajset minut. Turnir traja štiri dni in se odvija v veC kot dvajsetih telovadnicah. Organizacijsko je turnir vedno brezhibno pripravljen. Novost letošnjega leta predstavlja za Krasovo društvo nastop ženske ekipe. Naša ženska ekipa bo tako prvič nastopila na mednarodnem prizorišču. V soboto je na zgoniškem igrišču zaradi dežja odpadla tekma moške C lige z ekipo Epan iz Bočna. Rezultati zadnjega kola: Mezzocorona -CUS Venezia 29:16, Kras - Epan neod.; FC Klausen Banca Popolare di Merano 16:17, Mori - FC Taufers 16:16, San Dona - SSV Loacker neod.; Musile - Noventa Vicentina 24:26. Vrstni red: Mezzocorona 26, FC Klausen 23, Banca Popolare di Merano 23, HC Epan 22, Noventa Vicentina 20, Mori 17, Kras 16, Musile 14, HC Taufers 15, San Dona 10, SSV Loacker 2, CUS Venezia 0. (Kras Trimac, Epan, SSV Loacker ter Mori imajo eno tekmo manj, San Dona ima dve tekmi manj). Alan MimaKapeu V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil pred kratkim jubilejni 40. občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Predsednik Lojze Abram je zbranim elanom in prijateljem ter številnim gostom iz Slovenije in Hrvaške prebral poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da SPDT, ki praznuje letos 90-letnico obstoja sodi v sam vrh seznama najstarejših društev v zamejstvu. Kljub devetim križem in ne vedno lahkim razmeram pa je društvo gornikov in planincev še vedno mladostno in agilno. Brez težav seveda ne gre. Eno od teh predstavljajo ovire zaradi katerih se SPDT še ni vključilo v vsedržavni alpinistični klub CAI kot polnopravna Članica z lastno specifiko, vendar sta delavnost in sposobnost elanov in odbora samega že sami po sebi velika spodbuda za nadaljnje delo. Preteklo leto je bilo zelo uspešno, saj je bil odziv na vse pobude visok, predsednik Abram pa je obžaloval dejstvo, da je prav v tem Času poniknilo delovanje društva Zlata krona iz MaCkolj. Tudi načrti za novo sezono so obetavni; med njimi pa izstopata dve pobudi: upravljanje in varovanje obširnega območja na Volniku, kamor bodo že to pomlad popeljali skupino fizično prizadetih na izlet, druga pa se navezuje na naCrt občine Sežana, ki namerava na še neokrnjenem območju pod Slavnikom zgraditi avtomobilsko dirkališče. Temu kvarnemu poseganju v j naravo SPDT ostro nasprotuje in bo storilo vse mogoče, da bi preprečil0 odpiranje novih ran v že tako moCno načetem na' ravnem okolju v naši neposredni bližini. To pobudo so s toplim aplavzom podprli vsi prisotni, konkretne akcije pa so napovedali tudi gostje iz Slovenije in Hrvaške. Predsednikovemu poročilu so sledila poročila predstavnikov vseh društvenih sekcij, iz katerih je bilo mogoCe razbrati, da je bila minula sezona res uspešna in plodna. Sledila je krajša razprava, nato so bili na vrsti pozdravi številnih predstavnikov domačih slovenskih in hrvaških društev. Ganljiv in občuten je bil pozdrav Mirjane Legac, predstavnice planinskega društva [ Platak z Reke. Ob izročitvi knjižnega darila se je vsem zamejskim planincem zahvalila za vso po-moC, ki so je bili hrvaški gorniki deležni ob izbruhu vojne. »Planinci ne poznamo meja in čeprav nas danes ločita kar dve mejni Črti, se naše prijateljstvo ne bo nikoli razrahljalo. SPDT naj gre zato moja najiskrenejša zahvala za nesebično pomoC. tudi v imenu reških mestnih oblasti, ki jih nocoj zastopam«, je dejala g°' stja. Petkov občni zbor je z volitvami ponovno potrdil prejšnje vodstvo, predstavljen pa je bil tudi bogat spored izletov i® družabnih prireditev, D se bodo vrstila vse leto-kot je sicer že običaj. TOP PETERKI PROMOCIJSKE LIGE S.Semen (Cicibona, 4x) R.Paulina (Sokol, 6x) D.Gulič (Kontovel, 1x) M.Pečanac (Dom, 3x) □.Košuta (Dom, 6x) O C.Starc (Jadran, 4x) D.Orzan (Dom, 3x) C.Arena (Jadran, 5x) S.Turk (Kontovel, 5x) S.Samec (Bor, 3x) REZERVNA PETERKA: V.Tomšič (Cicibona, 5x); D.Barini (Bor, 2x); A.Cupin (Cicibona, 5x); I.Vodo-pivec (Kontovel, lx); M.Pertot (Sokol, 5x). Top scorers naših ekip Točke Od. tekme Povp. JADRAN TKB David Pregare Sandi Rauber Christian Arena Mauro Cuk Claudio Starc BOR RADENSKA Peter Ažman Umberto Merlin Robi Smotlak Stefan Persi Marco Crisma CICIBONA MINGOT Vanja Jogan Viktror Tomšič Andrej Cupin SOKOL WARM Rudi Stanissa Robi Paulina Martin Sosič KONTOVEL Igor Civardi Stefan Turk Robi Skerlavaj DOM LA GORIZIANA Dušan Košuta David Orzan Vasja Jarc BREG Bruno Kneipp Igor Corbatti Marko Salvi 445 (26) 17,1 396 (23) 17,2 312 (26) 12,0 230 (21) 10,9 224 (23) 9,7 367 (26) 14,1 320 (18) 17,7 241 (21) 11,5 196 (22) 8,9 186 (25) 7,4 358 (19) 18,9 212 (19) 11,2 194 (13) 14,9 254 (19) 13,4 255 (18) 14,2 243 (11) 14,3 301 (19) 15,8 281 (20) 14,1 168 (16) 10,5 402 (19) 21,2 280 (19) 14,7 235 (19) 12,4 455 (19) 23,9 205 (18) 11,4 198 (14) 14,1 KOŠARKA - PROMONEWS / 21 KOLO Štiri tekme... štiri zmage Dom sedaj tik za prvim Pečonac, Semen, Paulina in Gulič MVP tekem ŠTIRIKRAT HURA: Tri zmage v tržaški skupini in važen uspeh Doma v goriški skupini je izredno pozitiven obračun 21. kola v promocijski ligi. Tako je Dom še utrdil drugo mesto na lestvici skupaj z Ardito in z dvema točkama zaostanka za vodilnim Staranzanom, v Trstu se je Cicibona približala CetrtouvršCenemu Interju, Sokol je prehitel Cus in dohitel Lego Na-zionale, Kontovel pa dohitel Cus na osmem mestu. Ce bi tako nadaljevali do konca... MATEJ, TAKO NAPREJ: V Gradežu, proti tekmecu za najvišja mesta, so domovci spet tesno zmagali, v odločilnih minutah tekme (letošnji sedmi uspeh za manj kot s 5 točkami razlike), pa je odgovornost prevzel Matej PeCanac, ki je s trojkami omogočil, da so Mia-nijevi fantje ostali v stiku z Gradom. V zadnji mi- nuti so bili domovci z Ambrosijem in Košuto spretnejši v loteriji prostih metov in Grado se je zrušil kot peščeni grad. SV.STEFAN: Z zmago proti Cusu je Cicibona ohranila peto mesto in ima še možnost, da dohiti katero od ekip, ki so pred njo. Za sobotni uspeli pa pohvalo zasluži cela ekipa (kar 6 posameznikov z večjim izkupičkom točk). MVP tekme je bil ponovno Stefen Semen, ki redno potrjuje, da brez treningov igra vse boljše. Kljub temu, da je v zadnjih dveh tednih le enkrat treniral, je bil tudi tokrat odločilen: 14 točk, 7/8 pri metu, 8 skokov in 2 blokadi ter dva odločilna koša v zadnji minuti. Kako bi igral, Ce bi treniral štirikrat tedensko? BRAVO ROBI: Sokolove! so dolgo oblegali Lego Nazionale, ki je s strnjeno consko obrambo dovolila Starčevim igral- cem, da so tekmovali v metu za 3 točke. Pri splošnem »bombardiranju« pa se je izkazal le Robi Paulina, ki je z zelo dobrimi odstotki (9:13) zbral kar 24 točk, medtem, ko je marsikdo imel tokrat zvito roko: SosiC 4:16, Starc 8:18, Stanissa 2:7, Ušaj 1:7. DOBER DAN...JEL: Kar Čudno je zgledalo, da Danjel Gulič že dalj časa ni dosegel večjega števila košev, tokrat pa je kar sam (šele v drugem delu mu je na pomoC priskočil še Turk) odpravil Lavora-tori del Porto. V prvih 10 minutah je dal že 15 točk-ob koncu 25, imel pa je tudi 10 skokov, 3 ukradene žoge, 2 asisitenci in 1 blokado. O odlični formi pa je še najboljše pričal učinkovit »tap in« v gneči po zgrešenem metu Daneva. AVTOMOBILIZEM / PRVA LETOŠNJA DIRKA V FORMULI ENA Nemec Schumacher osvojil VN Brazilije Drugi Damon Hill, tretji terorist Aleši - Senno odstopil Ayrton Senna (s Številko 2) v vodstvu malo po startu velike nagrade Brazilije, za njim Schumaher in Aleši (foto AP) SAO PAULO - Nemec raniti Četrto pozicijo vse TENIS / DAVISOV POKAL Avstralija in Italija položili orožje \/ četrtine finala so se uvrstile še Španija, Češka, Francija, Švedska in Rusija MADRID - Italija je po predvidevanjih zgubila proti Španiji, CeSka je prav tako po predvidevanjih izločila Izrael, manj predviden pa je bil poraz Avstralije proti Rusiji. V Četrtine finala teniškega Davisovega pokala so se tako poleg ZDA, Švedske in Nizozemske uvrstile še Španija, Češka, Francija, Švedska in Rusija. Za poražence sicer to ne pomeni še dokončne izločitve iz svetovne skupine, babja bo polagala popravni izpit septembra, njen tekmec pa bo izbran maja z žrebom. Glede Rafije gre še povedati, da je bil poraz Časten, predvsem po zaslugi Stefana Pescosofida, ki je prvi dan premagal Costo, včeraj pa je prisilil premočnega Bruguero k petemu setu. Španski šampion, zmagovalec lanskega Rolland Garro-sa, je baje slabo spal in mu igra v začetnem delu ni šla od rok. Prvi set je po izenačeni igri sicer osvojil, drugega in betje-ga pa je moral prepistiti italijanskemu tekmeču, ki ga je z agresivno in točno igro spravil v velike težave. Bruguera pa je znal odlično reagirati, medtem pa je Pescosoli-do zakrivil kakšno napako preveč, s tem pa si je Španija zagotovila odločilno tretjo točko. Zadnji dvoboj med Gau-denzijem in Berasate-guijem je bil zato le formalnost, Italijan pa ni nudil tekmecu nobenega odpora. Rezultati: Indija - ZDA 0:5 (Courier - Paes 6:7, 6:1, 6:4; Martin - Ali 6:2, 7:5); Nizozemska Belgija 5:0 (Haarhuis - Dufresne 6:2, 6:2; Siemerink -Wuyts 6:1, 6:1); Izrael -Češka 1:4 (Korda - Man-sdorf 6:4, 3:6, 6:7, 6:1, 6:1; NovaCek - Bloom 6:4, 6:3); Španija - Italija 4:1 (Bruguera - Pescosoli-do 6:4, 0:6, 2:5, 6:3, 6:3; Berasategui - Gaudenzi 7:5, 6:3); Rusija - Avstralija 4:1 (Volkov - Rafter 6:4, 7:6, 6:3; Kafelnikov -Morgan 6:3, 6:7, 7:5); Francija - Madžarska 4:1 (Boetsch - Kroschko 6:3, 6:3, 6:1; Leconte - No-szaly 6:4, 6:3); Švedska -Danska 5:0 (Edberg -Carlsen 6:7, 6:1, 6:2; Gu-stavsson - Fetterlein 7:6, 6:2); Avstrija - Nemčija 2:2 (Muster - Stich 6:4, 6:7,4:6,6:3,12:10). hlichael Schumacher je presenetljivi zmagovalec včerajšnje prve dirke letošnjega svetovnega prvenstva formule ena. Veliko nagrado Brazilije si je s svojim benetton for-dom prislužil ne samo z brezhibno vožnjo, ampak tudi na raCun velike smole favoritiziranega domačega dirkača Ayrto-na Senne, ki je petnajst krogov pred koncem dirke na enem od ovinkov zamudil menjavo in se s svojim wil-bams renaultom obrnil okrog osi, potem pa nemočno obtičal na robu steze. Sicer pa jetakrat Senna že zaostajal za Schumaherjem za kakih 8 sekund. Drugi je skozi cilj privozil Sennov ekipni kolega, Britanec Damon Hill (vvilliams renault), tretji Pa je bil ferrarist Jean Aleši. Oba sta za zmagovalcem zaostala za cel krog, v italijanskem tabo-ru pa je Alesijeva tretja stopnieka zbudila veliko navdušenje, potem ko je že kazalo, da niti najnovejši ferrari ne bo izpolnil dolgih pričakovanj po vrnitvi nekdanje slave. Francoski dirkač je dirko zaCel dobro in uspel oh- do Sennovega odhoda s prizorišča, medtem ko je moral drugi Ferrarijev dirkač, Gerhard Berger, odstopiti že po prvih krogih. Brazilski navijači, ki so seveda pričakovali Sen-novo zmago, so se morali tako zadovoljiti s Četrtim mestom mladega brazilskega pilota Rubensa Bar-richella Vrstni red: 1. Michael Schumaher (Nem) benetton s Časom 1:35.38, 729 (poprečna hitrost 192,6 km/h); 2. Damon Hill (VB) vvilliams; 3. Jean Aleši (Fra) ferrari; 4. Rubens Barrichello (Bra) jordan, vsi po enem krogu; 5. Ukyo Katayama (Jap) tyrrell; 6. Karl VVendlinger (Avstrija) sauber; 7. Johnny Herbert (VB) lotus; 8. Pier Luigi Martini (Ita) minar-di, po dveh krogih; 9. Erič Comas (Fra) tourtel; 10. Pedro Lamy (Por) lotus; 11. Olivier Panis (Fra) ligier, po treh krogih; 12. David Brabhan (Avstralija) simtek, po štirih krogih. Lestvica po prvi dirki: 1. Schumaker 10 točk, 2. Hill 6, 3. Aleši 4, 4. Barrichello 3, 5. Katayama 2, 6. Wedlinger 1. ______MOTOCIKLIZEM / VN AVSTRALIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO_ V kraljevskem razredu z lahkoto zmagal Američan John Kodnski Popolno zmagoslavje italijanskih ekip - Biaggi prvi v četrtlitrskem razredu EASTERN CREEK -Tako kot na obeh treningih v pollitrskem razredu je bil American John Kocinski najhitrejši tudi na prvi dirki motociklistov za svetovno prvenstvo. Nekdanji svetovni prvak v razredu do 250 kubičnih centimetrov je po vrsti slabih rezultatov slavil svojo četrto zmago v kraljevskem razredu, skoraj sedem sekund pred Italijanom Luco Cadaloro. Avstralec Michael Doohan, ki ga je ob 3, 93 kilometra dolgem dirkališču vzpodbujalo 45 tisoC domačih navijačev, je na tretjem mestu zaostal za nadaljnji dve sekundi, vrstni red prve Četverice pa je bil popolnoma enak kot na treningih, saj je četrto mesto osvojil svetovni prvak Kevin Schwantz. Šestindvajsetletni Kocinski je popolnoma obvladoval položaj na prvi dirki. »Tokrat se je zgodilo prvič, da mi je pomagala ekipa. Vsi me poslušajo in skušajo izboljšati pomanjkljivosti s testiranj. Lahko delam z njimi in me razumejo. Dobra komunikacija je velik del uspeha. Imam dobro moštvo in sem zaradi tega zelo vesel,« je dejal Kocinski, ki je vozil skoradja brez napak. Zaradi lahke zmage pa American ni prevozil najhitrejšega kroga, kar je z 1:31.615 uspelo Ca-dalori. Z opornico na roki Kevin Schwantz ni mogel računati na zmago. »Glede na to, da sem SMUČARSKI SKOKI / ZMAGAL SIEGMUN Bredesenu svetovni pokal THUNDER BAY - Četrto mesto je olimpijskemu zmagovalcu Espenu Bredesenu že zadostovalo, da je eno tekmo pred koncem osvojil svetovni pokal v smučarskih skokih, kajti njegov najhujši tekmec Jens Weis-sflog je bil Sele šesti. »Stal sem na koncu izteka in ko sem videl, da je VVeissflog krajši od mene, me je obšlo veliko veselje,« je povedal Bredesen. Prvič v svoji karieri je zmagal Gerd Siegmund. 21-letni Nemec je skočil 95 in 89 metrov, za kar je dobil 238 točk, drugi je bil Andreas Goldberger, tretji pa Italijan Roberto Cecon. Od slovenskih tekmovalcev se je najbolje uvrstil Matjaž Kladnik - na 27. mesto. V finalno serijo 35 skakalcev sta se uvrstila tudi Robi Meglic (30. mesto) in Samo Gostiša (34.), medtem ko je Matjaž Zupan osvojil 38. mesto. Tekmovanje so želeli izvesti v soboto zjutraj, vendar so ga morali zaradi nevarnih razmer na srednji skakalnici po kvalifikacijah, ko je padal moker sneg, prestaviti na poznejšo, noCno uro, ko so bili skoki zaradi nižjih temperatur varnejši. Rezultati: 1. Gerd Siegmund (Nem) 238 (95, 89), 2. Andreas Goldberger (Av) 237 (98.5, 83.5), 3. Roberto Cecon (Ita) 234.5 (92, 89.5), 4. Espen Bredesen (Nor) 231 (94, 86.5), 5. Bjorn Myrbakken (Nor) 228 (90.5, 88.5), 6. Jens Weissflog (Nem) 221.5 (96, 78) in Ari- Pekka Nikkolla (Fin) 221.5 (92.5, 81.5), 8. Janne Vaatainen (Fin) 221 (94, 81.5), 9. Jani Soi-ninen (Fin) 214 (94, 81.5), 10. Heinz Kuttin (Av) 213 (94.5, 76), ... 27. Matjaž Kladnik 186.5 (90, 69.5), 30. Robi Meglic 173 (82.5, 71.5), 32. Samo Gostiša 158.5 (82, 64.5), 38. Matjaž Zupan (vsi Slo) 94 (80). Svetovni pokal - posamezno: 1. Espen Bredesen (Nor) 1143, 2. Jens VVeissflog (Nem) 1010, 3. Andreas Goldberger (Av) 895, 4. Jaroslav Šakala (Ceš) 706, 5. Roberto Cecon (Ita) 660, 6. Noriaki Kasai (Jap) 536, 7. Jinya Nishikata (Jap) 482, 8. Takanobu Okabe (Jap) 449, 9. Lasse Ottesen (Nor) 408, 10. Janne Ahonen (Fin) 356. pred tremi tedni prestal operacijo, nisem v slabi formi,« je menil Schvvantz, ki si je doma v Texasu pri trčenju s kolesom zlomil roko. Na avstralskem dirkališču so popolno zmagoslavje doživele italijanske ekipe, saj sta poleg Kocin-skega s cagivo zmagala v Cetrtlitskem razredu Italijan Massimiliano Biaggi in Japonec Kazu-to Sakata, oba z aprilio. Rezultati - 125 ccm (102, 180 km): 1. Kazuto Sakata (Jap, aprilia) 43:05.474 (142, 275 km/h), 2. Peter Otti (Nem, aprilia) 43:10.673, 3. Garry Mc-Coy (Avs, aprilia 43:17.011, 4. Fausto Gresini (Ita, honda 43:21.014, 5. Oliver Pe-trucciani (Svi, aprilia) 43:30.067, 6. Akira Sai-to (Jap, honda) 43:32.946, 7. Noboru Ueda (Jap, honda) 43:33.431, 8. Herri Tor-rontegui (Spa, aprilia) 43:33.467, 9. Masaki Tokudome (Jap, honda) 43:33.937, 10. Dirk Rau-dies (Nem, honda) 43:41.697; vrstni red SP: 1. Sakata 25, 2. Otti 20, 3. McCoy 16, 4. Gresini 13, 5. Petrucciani 11, 6. Saito 10. 250 ccm (110, 040 km): 1. Max Biaggi (Ita, aprilia) 43:42.148 (151, 076 km/h), 2. Doriano Romboni (Ita, honda) 43:42.806, 3. Loris Capi-rossi (Ita, honda) 43:42.844, 4. Jean Pierre Ruggia (Fra, aprilia) 43:46.528, 5. Tadayuki Okada (Jap, honda) 44:04.738, 6. Nobuatsu Aoki (Jap, honda) 44:04.784, 7. Ralf Wald-mann (Nem, honda) John Kocinski se veseli zmage (telefoto AP) 44:14.117, 8. Luis D‘Antin (Spa, honda) 44:28, 092, 9. Wilco Zeelenberg (Niz, honda) 44:28.124, 10. Jean Michel Bayle (Fra, aprilia) 44:29.517; vrstni red SP: 1. Biaggi 25, 2. Romboni 20, 3. Capi-rossi 16, 4. Ruggia 13, 5. Okada 11, 6. Aoki 10, 7. VValdmann 9. 500 ccm (117, 900 km): 1. John Kocinski (ZDA, cagiva) 44:37.028 (153, 208 km/h), 2. Lu-ca Cadalora (Ita, ya-maha) 46:17.138, 3. Michael Doohan (Avs, honda) 46:19.208, 4. Kevin Schvvantz (ZDA, suzuki) 46:38.684, 5. Shinichi Itoh (Jap, honda) 46:41.732, 6. Alex Criville (Spa, honda) 46:43.801, 7. Alberto Puig (Spa, honda) 46:43, 904, 8. Alexan-dre Barros (Bra, suzuki) 46:44.420, 9. Doug Chandler (ZDA, cagiva) 46:57.742, 10. John Reynolds (VB, yamaha) 47:35.513; vrstni red SP: 1. Kocinski 25, 2. Cadalora 20, 3. Doohan 16, 4. Schwantz 13, 5. Itoh 11, 6. Criville 10. ŠPORT Ponedeljek, 28. marca 1994 NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI 29. KOLA: Cagliari - Juventus 0:1, Cremonese - Reggiana 1:1, Inter - Genoa 1:3 (odigrana v soboto), Napoli - Milan 1:0, Parma - Atalanta 2:1 (odigrana v petek), Roma - Lecce 3:0, Sampdoria - Fog-gia 6:0, Torino - Lazio 1:1, Udinese - Piacenza 2:2. VRSTNI RED: Milan 46, Juventus in Sampdoria 39, Lazio in Parma (ki ima tekmo manj) 37, Torino in Napoli 30, Inter 28, Cremonese, Foggia, Genoa, Piacenza in Cagliari 27, Roma 26, Udinese 23, Reggiana 22 (ima tekmo manj), Atalanta 17, Lecce 11. PRIHODNJE KOLO (2. aprila): Roma - Cagliari, Juventus - Inter, Genoa - Lazio, Reggiana - Napoli, Milan - Parma, Foggia - Piacenza, Cremonese -Sampdoria, Lecce - Torino, Atalanta - Udinese. Italijanska nogometna B liga IZIDI 28. KOLA: Andria - Pescara 0:1, Ascoli - Aci-reale 1:0, Cesena - Ancona 0:0, Fiorentina - Bari 0:0, Monza - Lucchese 0:0, Padova - Vicenza 0:0 (odigrana v soboto), Palermo - Brescia 2:2, Piša -Ravenna 0:0, Venezia - Cosenza 2:0, Verona - Modem 0:0. VRSTNI RED: Fiorentina 40, Bari 35, Padova in Cesena 34, Brescia 33, Ascoli 31, Venezia 30, Ancona in Andria 29, Verona 28, Cosenza 27, Lucchese in Palermo 26, Piša in Vicenza 25, Ravenna 23, Pescara in Modem 22, Acireale 21, Monza 17. PRIHODNJE KOLO (2. aprila): Palermo - Ascoli, Ancona - Brescia, Modem - Cesena, Vicenza - Andria, Pescara - Fiorentina, Acireale - Monza, Cosenza - Padova, Lucchese - Piša, Ravenna - Venezia, Bari - Verona. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI 27. KOLA: Recoaro - Buckler 85:97, Pfizer -Benetton 66:64, Kleenex - Clear 105:78, Filodoro -Stefenel 80:78, Lora - Baker 78:77, Campeginese -Bialetti 82:74, Burghy - Glaxo 102:85, Scavolini -Onyx 109:97. VRSTNI RED: Buckler 44, Glaxo in Scavolini 38, Stefanel 36, Recoaro 34, Filodoro 30, Benetton 28, Pfizer 26, Kleenex 24, Campeginese 22, Clear, Bialetti in Onyx 20, Burghy 18, Baker 17, Acqua Lora 10. PRIHODNJE KOLO (31. marca): Buckler - Clear, Stefanel - Recoaro, Bialetti - Pfizer, Glaxo - Klee-nex, Baker - Campeginese, Benetton - Burghy, Onyx - Lora, Scavolini - Filodoro. Italijanska košarkarska A2 liga IZIDI 27. KOLA: Elecon - Manini 70:64, Tele-market - Teamsystem 83:81 (po podaljšku), Goccia di Camia - Olitalia 84:95, Francorosso - Auriga 84:77 (po podaljšku), Floor - Pavia 87:80, Banco di Sardegna - Teorematour 94:83, Cagiva - Carife 88:66, Nevvprint - Pulitalia 117:104. VRSTNI RED: Cagiva 44, Elecon 40, Ohomonini in Teamsystem 38, Telemarket 34, Francorosso 30, Olitalia 28, Banco di Sardegna in Floor 26, Nevvprint 24, Pavia 22, Tomo Auriga 20, Goccia di Car-nia 19, Teorematour 18, Pulitalia 14, Carife 8. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: 2X111X XXX XXX1 DOBITKI: od skupnega iztrženega zneska 28.467.598.044 lir prejmejo trinajstice (147) 96.828.000 lir, dvanajstice (4.524) pa 3.146.000 lir. Totip ZMAGOVITI STOLPEC: X21 22X 2X1 21X. ■ ■ Hokej: v avstrijskem prvenstvu druga zmaga Feldkircha GRADEC - V tretji finalni tekmi za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu je Feldkirch slavil drugo zmago. V gosteh je že drugič premagal EC Gradec, tokrat kar s 5:1 (1:1, 2:0, 2:0) in si s tem ustvaril izredne možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka 1994. Četrta in morda že odločilna tekma v seriji »best of five« bo že danes na Predarl-skem, kjer pričakujejo najmanj 5.000 gledalcev in z njimi nekaj stotisoC šilingov iztržka. (I.L.) Magic prvič na trenerski klopi INGLEVVOOD - VeC kot tri ure je trajal prvi trening Magic Johnsona v vlogi trenerja Lakersov. »Se vedno diham, pomeni, da sem še živ,« je po treningu izjavil James Edvvard, Vlade Divac pa je dejal, da mu je všeč, kako Magic vodi igralce. Novi in sloviti trener je vztrajal predvsem pri urjenju obrambe, metov za tri točke in podajanja. Kot znano, je Magic zapustil igrišCe zaradi seropo-zihvnosti in na trenerski klopi svoje bivše ekipe zamenjal Randya Pfunda. Od kar je prenehal igrati, si Lakersi še niso opomogli (v bilanci prvenstva imajo 38 porazov in 28 zmag) in sedaj seveda moCno upajo, da se jim bo sreCa vrnila. Vstop v play off si bodo morali priboriti v komaj 16 tekmah, ki jih ločijo do konca regularnega dela sezone. Mc Enroe odpira galerijo NEW YORK - Bivši enfant terrible svetovnega tenisa, John Mc Enroe, se bo vrgel v umetnost. Tik pred slovesom od loparja je odkril novo strast, abstraktno umetnost in kupil galerijo. Nahaja se v avantgardni newyorški Četrti Soho, obiskati pa jo je mogoče samo po predhodnem dogovoru. Bolonjski Buckler vse bolj osamljen na vrhu lestvice, na drugem mestu se je Glaxu iz Verone z včerajšnjo zmago pridružil še Scavolini iz Pesara, tržaški Stefanel je zdrsnil na Četrto mesto, njegov prihodnji nasprotnik Recoaro iz Milana je peti, Benetton Treviso pa je komaj sedmi za Filodorm iz Bologne. Taka je slika na vrhu Al lige, lestvica pa se je po včerajšnjem kolu spremenila tudi na repu, kjer je rimski Bur-ghy prehitel sedaj predzadnjo ekipo Bakerja iz Livorna, medtem ko beneška Acqua Lora ostaja nepoboljšljivo zadnja. Trevižani so v Reggio Calabrii s tamkajšnjim Pfilzerjem izgubili za en sam koš (66:64) tik pred koncem tekme, podobno, kot se je v soboto pripetilo Stefanelu v Bologni. Po dokaj uravnovešenem, Čeprav živčnem prvem polčasu, je Pfilzer pospešil ritem in povzročil zmedo v vrstah Benettona, kar je domačinom prineslo tudi sedem točk prednosti. Trevižani pa se niso dali in poCasi odpravili razliko vse do vodstva, dokler ni moral pivot Rusconi zaradi petih osebnih napak z igrišCa. Takrat so gostje popustili in Reggio Calabrii omogočili zmagoviti koš tik pred sodnikovim konCnim žvižgom. Podobno izenačena je bila tudi tekma v Pesaru, kjer je Onyx iz Caserte moCno otežal delo vse močnejšemu Scavoliniju in se mu predal šele v zadnjih dveh minutah srečanja (109:97), ko je sodnik Onyxovemu igralcu Tu-fanu dosodil tehnično napako, Scavolini pa podaljšal prednost na 10 točk. Slabo se je včeraj odrezal Glaxo iz Verone, ki se je v Rimu predal Burghyju za kar 17 točk (102:85) in tako Rimljanom prižgal up za obstanek v figi, ki jim ga je še okrepil padec Livorna v Benetkah. Tamkajšnja Acqua Lora je namreč s točko razlike (78:77) slavila nad Bakerjem in ga najbrž obsodila na nazadovanje v A2 ligo. Rimski trener Marcelleti na koncu -srečanja z Glaxom ni skrival optimizma, medtem ko je Benečanom zmaga nad Bakerjem lahko zgolj v platonsko uteho. Campeginese iz Reggio Emilie je s težavo, a zasluženo premagal Bialetti iz Montecatinija (82:72) in ostal sam na desetem mestu lestvice, ki še dopušča možnost uvrstitve v play off. Glavna zasluga za zmago Reggio Emilie gre njeni večji preciznosti pri prostih metih, medtem ko je pri Bialettiju zaigral novi American Newber, ki se je kar dobro obnesel. Kleenex Pištola pa je doma brez težavv odpravil Clear iz Cantuja s kar 27 točkami razlike (105:78) in ostaja v boju za play off. V A2 ligi se nadaljuje osamljeni tek Gagi ve iz Vareseja, ki je doma brez težav premagala zadnjeuvršCeni Carife iz Ferrare (88:66). Derbi kola je bil v Desiu, kjer je drugouvrščeni Elecon dobil tekmo z Moni- nijem iz Riminija (70:64), ki pa ohranja tretje mesto na lestvici, kjer je v družbi s Team-sistemom. Ekipa iz Fa-briana je namreč izgubila po podaljšku v For-liju proti tamkajšnjemu Telemarketu (83:81). Videmska Goccia di Car-nia je po nekaj zaporednih zmagal vCeraj na domačem igrišču klonila v srečanju z Olitalio iz Siene (84:95) po podaljšku, potem ko je po prvem polčasu vodila s 6 točkami razlike. Po podaljšku je izgubila tudi Auriga iz Trapanija, ki se je srečala v Turinu s Francorossom (77:84), medtem ko je Banco di Sardegna iz Sassarija dokaj presenetljivo slavil v Milanu, kjer je tamkajšnji Teorematour odpravil z 94:83. Neapeljski Nevvprint, ki je trdno zasidran v sredi lestvice, je doma visoko premagal Pulitalio iz Vicenze (117:104), ki se na predzadnjem mestu lestvice bori za obstanek v ligi, medtem ko je domači Floor v Padovi odpravil ekipo iz Pavie (87:80). LESTVICI NAJBOLJŠIH STRELCEV Al: 1. Aleksander DjordjeviC (Recoaro) 754 točk, 2. VVilliams (Glaxo) 716, 3. Mitchell (Campeginese) 677, 4. Myers (Scavolini) 641, 5. DaniloviC (Buckler) 577, 6. Richardson (Baker) 542... 16. Bodi-roga (Stefanel) 462. A2: 1. Arian Koma-zec (Cagiva) 845 točk, 2. Middleton (Monini) in Rowan (Auriga) 708, 3. Davis (Elecon) 634. NEAPELJ - Napoli je zadal Milanu drugi poraz v tem prvenstvu, prednost Capellove ekipe pa je šest kol pred koncem prvenstva še tako izdatna (7 točk), da Milanov državni naslov tudi po tem spodrsljaju gotovo ni vprašljiv. Na včerajšnji tekmi v Neaplju je bilo jasno, da tudi sicer odlični Milanovi nogometaši ne morejo vzdržati napora od »non-stop« igranja. Odpovedali so namreč prav tisti igralci, ki so v sredo v Stuttgartu nastopih z reprezentanco. Po drugi strani pa je Napoli igral s polno paro in še zlasti se je odlikoval Di Canio, ki je bil najboljši mož na igrišču in tudi strelec zelo lepega gola, ki je »dvignil« na noge 50.000 domačih navijačev. Pri Milanu pa sta bila najboljša posameznika vratar Rossi, ki je drzno posegel vsaj pri treh nevarnih priložnostih za zadetek, in Simone, ki je bil dokaj nevaren za nasprotnikovo obrambo in je tudi s silovitim strelom zadel vrata Ta-glialatele. Za najizdatnejšo zmago včerajšnjega kola je poskrbela Sampdoria, ki je doma odpravila Foggio kar s 6:0. 2e po 8 minutah je Erikssonovo moštvo vodilo že z 2:0. V 1. minuti je Jugovič silovito izvedel prosti strel, Foggiin igralec Chamot se je dotaknil žoge, ji spremnil smer in ukanil lastnega vratarja. Drugi zadetek pa je dal Mancini. Gostje tudi v nadaljevanju niso reagirali, tako da so Sampdoriini nogometaši kar zrešetali mrežo vratarja Bacchina. Strelci pa so bili Gullit, dvakrat Plati in spet Mancini. Sampdoria je tako doslej v prvenstvu dala kar 56 zadetkov, to je dva > gola na tekmo. Skupno s Sampdorio 'f na drugem mestu še na' prej Juventus, ki je preč®) srečno zmagal v Cagliariju z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel RavaneH1 pet minut pred koncem srečanja. Cagliarijevi nogo^ metaši so se zelo razburjali nad sodnikom, ki je p° njihovem mnenju pre' lahkotno dosodil gostom najstrožjo kazen. Lazio je potrdil dobro formo in osvojil ragoceno točko v Turinu. V 74. min-je za goste dosegel gol Ca-siraghi, domači napadalec je nato zastreljal enajstmetrovko, tri minute pred koncem pa je stanje izenačil Francescoli. Roma je brez težav z goli Rizzitellija, Balba in Cappiolija odpravila zad-njeuvršCeno ekipo Lee-ceja, v Cremoni in Vidmn pa sta bila prava derbija za obstanek v figi. Cremonese je s težavo igral neodločeno z 1:1 proti Reggiann Gostje so povedli s Pado-vanom, ki je bil tudi najboljši na igrišču, gostitelji pa so izenačili v drugem polčasu z Giandibiasijem- Udinese je vCeraj doma verjetno zapravil eno izmed zadnjih priložnosti, da bi ostal v figi. VidemCa-ni so namreč proti Piacenzi osvojiti le točko in še to dokaj sreCno, saj so izenačujoči zadetek dosegli devet minut pred koncem srečanja. Gostitelji so p°' vedli s Helvegom že v 4-min., odlični Papais je v 42. min. izenačil iz enajstmetrovke, Ferrante pa je v 10. minuti drugega polčasa povedel za Piacenzo-Na sreCo pa je nato izenačil Calori. Austria Dunaj še naprej vodi DUNAJ - Dunajska Austria je Se naprej na vrhu lestvice 1, avstrijske nogometne lige. Dunajčani so v- 24. kolu sicer samo remizirali v Gradcu (0:0 proti Sturmu), ker pa je Casino Salzburg zaradi nastopa v evropskem pokalu (v torek proti Karlruhe) ni igral, so prednost povečali celo na dve točki. Svojo prvo zmago po H nastopih v gosteh pa je slavil FC Innsbruck, ko je na Tirolčani s se z ____ VfB Modling 0:1, Rapid Dunaj - VSE St. Polten 5:3, Sturm Gradec - Austria Dunaj 0:0, Wiener Sportclub - FC Innsbruck 1:2, Casino Salzburg - Vonvarts Steyr preloženo. LESTVICA: 1. Austria Dunaj 34/24, 2. Casino Salzburg 32/23, 3. FC Innsbruck 29/24, 4. Admira-Wackel 29/24, 5. Rapid Dunaj 24/24, 6. VfB Modling 23/24. A Vonvarts Steyr 21/23, 8. Sturm Gradec 20/24, 9. Vst St. Polten 14/24, 10. Wiener Sportclub 12/24. Koroška nogometna liga: WAC prevzel vodstvo, SAK remiziral CELOVEC-V koroški ligi je v 18. kolo prišlo do menjave na vrhu lestvice (WAC z zmago nad doslej vodečo ekipo VSV iz Beljaka prevzel vodtsvo), SAK pa je oo- neodločeno 2:2 in s tem oddali dragoceno točko. G°~ stje so že v 5. minuti pobedli, SAK pa je v 16. minuti z golom Alojza Sadjaka najprej izenačil, v 22. minuti pa je Hermann Lippusch drugič zatresel nasprotnikov mrežo. SAK je po vodstvu nadigral Breze, toda iz ne ' tetih priložnostih ni dal gola, kar se je maščevalo-Breze so v 64. minuti iz enajstmetrovke izenačili, (l-n-l Rezultati 18. kola: SAK - Breze 2:2 (2:1), Velikovec -Borovlje 1:1, ATSV Wolfsberg - Vernberk 2:1, VSV/Beljak - \VAC 0:2, Matrei - Austria Celovec 2:i, Trg - Pliberk 1:0, VVietersdoif- Rapid Lienz 2:2, Treiba-ch - Lendorf 3:1. Lestvica po 16. kolu: 1. IVA C 27. -■ VSV/Beljak 26, 3. SAK Celovec 24. 4. Treibach 24,-n Breze 23, 6. Lienz 22, 7. Trg 21, 8. Vernberk 17, 9. Wi tersdorf 17, 10. Austria Celovec 16. itd. (I.L.) NOGOMET / 29. KOLO ITALIJANSKE A LIGE Napoli je zadal Milanu dingi prvenstveni poraz Izdatno zmaga Sampdorie proti Foggii (6:0) - Neodločeno v Vidmu ______ * Zmagoslavje Napolijevega napadalca Di Cania po golu v Milanova vrata (AP) r KOŠARKA / ITALIJANSKA Al IN A2 LIGA h Burghy presenetljivo visoko premagal Glaxo Scavolini se je prebil na drugo mesto lestvice Baker iz Livorna si je najbrž zapravil obstoj v ligi KOŠARKA / SMELT OLIMPIJA V Tivoliju mislijo tudi na sebe LJUBLJANA - Profesionalni tivolski klub je »zavit« v posezonski mir in zmerno zadovoljstvo. No, letošje-ga tekmovalnega obdobja še ni popolnoma konec, košarkarji Smelta Olimpije bodo nastopili se v »ožji« končnici za naslov prvaka Slovenije, poskušali osvojiti še Četrto letošnjo lovoriko in tako do zadnjih obljub, žalitev in želja izpolnili velika pričakovanja. Štirje naslovi, med njimi tudi ugledni in nadvse pomembni naslov prvaka evropskega pokala, to seveda ni nekaj vsakdanjega, temveč predvsem »kapital«, ki naj bi ga poslovno vodstvo ljubljanskega kluba poskušalo kar najbolje izkoristiti. Jure Zdovc, Slavko Kotnik, pa tudi Teo AlibegoviC ali pa celo Radisav Curcič naj bi bili igralci s prvega in tudi najdražjega spiska, na katerem so previdno izpisana imena tistih, ki jih bi Smelt Olimpija za tekmovalno sezono 1994/95 »morala« kupiti. Kaj? Zakaj? Kako? Koga v igralski zasedbi potrebuje Smelt Olimpija, Ce želi v prihodnji sezoni, v novi evropski košarkaški jeseni, nastopiti v najmočnejšem klubskem tekmovanju - Euroclubu? Recimo, ucikovitega organizatorja igre in težkega centra. Recimo. Odvisno paC, kdo bo in kaj bo hotel trener, kakšne bodo »globina, širina in višina« proračuna kluba, kako velike bodo zahteve igralcev, kakšna bo usmeritev moštva in uprave, kaj bo s tujcema (tujci). Skratka, največ je odvisno od »krivulj« na razvajenem in ahtevnem košarkarskem trgu, ki, mimogrede, ponuja Jureta Zdovca ali pa tudi kakšnega dobrega Američana In tudi nekaj zelo dobrih Hrvatov in prav toliko šolanih igralcev z sedanje ZRJ. Kritike na račun neodločnosti uprave Smelta Olimpije, ki naj bi se najprej in za vsako ceno sporazumela z Juretom Zdovcem, so upravičene le Črte, ki ločuje želje in možnosti. Ce ima v tem primem Jure Zdovc vse pravice, da govori, da je paC profesionalec m da hoče »nekaj« denarja, potem ima Smelt Olimpija najmanj toliko pravic, da se odloči, kaj bo naredila po koncu tekmovalno-poslovne sezone. Smelt Olimpija je prav letos naredila zelo veliko, pravzaprav največ za ugled in rejting kluba ter »količnike«, ki tako ali drugače razvrščajo najboljše evropske klube. Zato pri Smeltu Olimpiji trenutno razmišljajo tudi o ureditvi tivolskega parka. Se nadaljuje. (JuZ) Kadeti v Polzeli POLZELA - V soboto in včeraj je bila v športni dvorani na krajših pripravah kadetska reprezentanca Slovenije, ki se pripravlja za kvalifikacije za EP, ki bodo od 20. do 24. aprila ’94 na Polzeli. Na dvodnevnih pripravah pod vodstvom selektorja Srečka Žgajnerja in pomočnika Gorazda Nagraška je bilo 14 igralcev: Janez Turk, Marko Marovic, Bojan KovaC (vsi Litostroj Slovan), Žiga Ravnikar, Boštjan Nachbar (oba Satex), Žiga Medvešek (Kovinotehna Savinjska Polzela), Andrej Kobilica (Smelt Olimpija), Samo Grum (Bistrica), Brane Sovič (Odeja Marmor), Pavel Djurkovič (Portorož), Matjaž Smodiš (Novo mesto 92), Denis Gladovic (Leljak Maribor), Mario Japic (Litija). Kandidati za slovensko kadetsko reprezentanco bodo nneli prvo resnejšo preizkušnjo na velikem mednarodnem turnirju od 3. do 6. aprila v Mestrah pri Benetkah. (T. T.) KOŠARKA / NCAA FINAL FOUR - CHARLOTTE '94 V Coliseumu za naslov in ■ NBA Norfh Carolino izločil Boston College NEW YORK, CHARLOTTE - Poznate NBA in o njej veste prav vse. NBA je košarka, je šport »nove Amerike« in NBA je tudi država vseh športnih držav. NBA je vsekakor in kakorkoli številka 1. In biti številka 1 ni kar tako. In tudi biti številka 2 ali številka 3 na vsemogočnem in neusmiljenem »am« športnem trgu ni zanemarljivo. Košarka je v Ameriki le košarka in to vedo in tako mislijo vsi, ki bivajo, prihajajo ali odhahajo z ameriškega kontinenta. Študentska košarka (NCAA) je v domovini igre pod koši prav tako in zelo, zelo »high«. In prišel je odločilni čas tekmovalne sezone 1993/94, prišel je Cas, ko se bo »najdel« tudi tisti en odstotek igralcev, ki naj bi v prihodnje igrali v sanjski NBA. Ameriški in tudi neameriški študentje s svojim »college basketballom« silno vznemirjajo športno javnost, močno vplivajo na poslovno prihodost univerz in gradijo njihove imidže ter predsvem igrajo vrhunsko košarko, zares »neserijsko« košarko. In kot se spodobi, je »top« dogodek sezone seveda zaključni turnir najboljših štirih klubov, ki se za briljatni naslov prvaka NCAA prvenstva pomerijo na dobro znanem »final four« turnirju. Ta bo letos od 2. do 4. aprila v vzhodnoameriškem mestu Charlotte, v najbolj »košarkarski« zvezni državi Norih Carolini, v dvorani Charlotte Coliseum, v kateri igrajo NBA profesionalci Homets. Po začetnem tekmovanju v 33 konferencah (league ran-kings) se je 64 najboljših moštev uvrstilo v tako imenovani širSi zaključni del (1994 NCAA Meriš Basketball To-urnamet) in se pomerilo v prvem in drugem kolu štirih ožjih tekmovalnih »združb« (Midvvest, West - prvih 32 ekip, East, Southvvest - drugih 32 ekip). Iz vsake so se v nadaljevanje tekmovanja NCAA (cetrfinale) uvrstile po štiri ekipe, skupno torej 16. Zadnji konec tedna (od 25. do 27. marca) si je šes- majsterica na štirih Četrtfinalnih turnirjih (po štiri ekipe) »zbojevala« nastop v polfinalu finalnega turnirja, ki bo od sobote do ponedeljka v Char-lottu. Na »final four«, ki bo v Severni Karolini, so se tako uvrstili štirje zmagovalci regionalnih turnirjev, v prvem polfinalu pa bosta igrala zmagovalca prvih dveh (Midvvest vs. West), na drugem pa zmagovalca drugih dveh konferenčnih turnirjev (East vs. Southvvest). (JuZ) Kdo bo najboljši Po predsezonski napovedi (Preseson Rankings, revija The Sporting News, College Basketball 1993/94] bi se morale za naslov letošnjega prvaka v izjemno modni konkurenci univerzitetnih moštev potegovati Štiri izmed naslednjih najboljših 25 moštev (Top 25): 1. North Carolina, 2. Kentucky, 3. Michigan*, 4. Arkansas*, 5. Duke*, 6. Indiana*, 7. Oklahoma State, 8. Louisville*, 9. Georgetovvn, 10. UCLA, 11. Temple, 12. Kansas*, 13. Ca-lifornia, 14. Georgia Tech, 15. Illinois, 16. Minnesota, 17. Virginia, 18. Arizona*, 19. George Washington, 20. Florida State*, 21. Cincinnati, 22. Purdue*, 23. Ohio State, 24. Louisiana State, 25. Syracuse*. Igralec moštva North Carolina Jerry Stackhouse »med« knjigo in žogo. Vendar, prvaki NCAA '93 so že izpadli... 1. turnir, konferenca Midvvest (Reunion Arena Dallas): Arkansas, Tulsa, Michigan, Maryland. 2. turnir, konferenca West (Los Angeles Sports Arena): Missouri, Syracuse, Louisville, Arizona. 3. turnir, konferenca East (Miami Arena): Boston College, Indiana, Florida, Connecticut. 4. turnir, konferenca SouthvvestfThompson-Boling Arena, Knoxville, Tennesse): Purdue, Kansas, Marguette, Duke. Temnopolti branilec univerze Michigan Jimmy King se je obesil na koš. »Wolverinsi« sodijo med favorite ... - 15 ekip iz druge najboljše skupine tekmovanja NCAA, predsezonska napoved: Boston College*, Brigham Young, Connecticut*, Marguette*, Massachusetts, Memphis State, Missouri*, Nebraska, NewMexico State, Texas, Tula-ne, Vanderbilt, Virginia Commomvealth, VVisconsin, Kavier. - opomba: ekipe, oznacenes z zvezdico, so se med 40 najboljšimi moštvi (25 +15) po napovedih (rangiranju) pred sezono uvrstile med 16 najboljših deseteric. 33 štartnih konferenc tekmovanja NCAA: 1. Atlantic Coast, 2. Atlantic 10, 3. Big East, 4. Big Ei-ght, 5. Big Sky, 6. Big South, 7. Big Ten, 8. Big Wesf, 9. Colonial Athletic Association, 10. East Coast, 11. Great Midvvest, 12. Ivy League, 13. Metro, 14. Metro Atlantic Athletic, 15. Mid-American, 16. Mid-Continent, 17. Mid Eastem Athletic, 18. Midvvestem CoUegiate, 19. Missouri Valley, 20. North Atlantic, 21. Northeast, 22. Ohio Val-ley, 23. PacificlO, 24. Patriot League, 25. Southeastem, 26. Southern, 27. Southland, 28. Southvvestem Pacific, 29. Sun belt, 30. Trans America Athletic, 31. West Coast, 32. Westem Athletic, 33. Independents. KOŠARKA / 1. SLOVENSKA LIGA - KONČNICA Helios, Slovenica in Postojna so točke osvojili doma Kdo med najboljše štiri? ■ Naslednje (zadnje) kolo v sredo LJUBLJANA - Najkasneje v sredo zveCer, ko bo na sporedu zadnje kolo končnice 1. SKL za naslov prvaka, bodo znani štirje finalisti. Smelt Olimpija (tekma manj) bo zanesljivo prva, TAM Bus Miklavž drugi, za tretje in Četrto mesto pa bo boj še zelo zanimiv. Odločilno bo torej prav zadnje kolo, kandidatov za dve prosti mesti (tretje in Četrto) pa je kar veliko - pet, Le Litostroj Slovan, ki je s 17 točkami na zadnjem mestu, nima veC nobenih možnosti za uvrstitev med najboljše štiri ekipe. Pari zadnjega kola (sreda, 30. marec): Smelt Olimpija - Helios Domžale, TAM Bus - Triglav, Kovinotehna Savinjska Polzela - Postojna, Litostroj Slovan - Slovenica Koper. (JuZ) - Samir LeriC (204 cm, 20 let), igralec Satexa, drugi skakalac SKL, je v sredo odpotoval v Turčijo, kjer je sporazumno z mariborskim klubom podpisal dvoletno pogodbo s prvoligašem FenerbahCejem. LeriC, ki ga je Satexu posodila Rogaška Donat Mg, naj bi na sezono dobil 80 tisoC dolarjev, klub iz Rogaške pa 40 tisoC dolarjev odškodnine. - Zoran Martič pa je v imenu organizacijskega odbom sporočil imena desetih trenutno najboljših igralcev v SKL po izboru bralcev slovenskih dnevnikov za tekmo Ali Starš ’94 (Hala Tivoli, 27. april]: Hauptman 141 glasov, Horvat 126, Milic 105, Jeklin 87, Gorenc 81, Sravrov 75, Džino 73, Tušek 65, Petra-novič 48, Nosov 42 glasov. Najboljši igralec 1. SKL - po oceni trenerjev 1. Joseph Lee Daughrity (Kraški zidar) - 5 točk na tekmo, 30 tekem, 146 točk 2. Matjaž Tovornik (Satex) - 4 točke na tekmo, 30 tekem, 134 točk 3. Veljko Petranovid (S. Polzela) - 4 točke na tekmo, 34 tekem, 137 točk Najboljši strelec 1. SKL 1. Matjaž Tovorik (Satex) - 30 točk na tekmo, 30 tekem, 906 točk 2. Ivan Sunara (TAM Bus) - 25 točk na tekmo, 13 tekem, 331todk 3. Darko Mirt (TAM Bus) - 25 točk na tekmo, 13 tekem, 314 točk Najboljši skakalec 1. SKL 1. Veljko Petranovid (S. Polzela) -14 skokov na tekmo, 35 tekem, 506 skokov 2. Marjan Mržek (Idrija) - 14 skokov na tekmo, 29 tekem, 385 skokov 3. Samir Lerid (Satex) -13 skokov na tekmo, 30 tekem, 389 skokov Najboljši podajalec 1. SKL 1. Darko Mirt (TAM Bus) - 11 podaj na tekmo, 13 tekem, 147 podaj 2. Gregor Jeras (Triglav) - 8 podaj n. t., 34 tekem, 282 3. Boštjan Leban (L. Slovan) - 8 podaj na tekmo, 26 tekem, 212 podaj NOVICE NOGOMET / 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - 19. KOLO Nogomet 1. SNL, moški, rezultati 19. kola: SCT Olimpija -Potrošnik 3:1 (3:1), Optimizem - Izola 2:2 (2:1), Koper - Rudar 2:2 (1:2), Maribor Branik - Primorje 4:0 (1:0), Živila Naklo - Krka Novoterm 1:1 (1:1), HTT Gorica - Istragas Jadran 2:0 (1:0), Publikum - AM Cosmos 3:0 (0:0), Mura - Mavrica 4:0 (1:0). Lestvica: 1. SCT Olimpija 19 15 3 1 57:13 33 2. Mura 19 13 4 2 38:10 30 3. Publikum 19 10 8 1 33:11 28 4. Maribor Branik 19 10 7 2 31:14 27 5. Koper 19 8 7 4 28:23 23 6. Zirila Naklo 19 9 4 6 26:24 22 7. HIT Gorica 19 8 6 5 24:25 22 8.Izola 19 7 6 6 34:26 20 9. Potrošnik 19 8 3 8 28:28 19 10. Optimizem 19 5 5 9 18:31 15 11. Rudar 19 4 7 8 21:34 15 12. AM Cosmos 19 4 5 10 17:33 13 13. Primorje 19 3 5 11 19:35 11 14. Mavrica 19 3 5 11 18:36 11 15. Istragas J adran 19 1 6 12 9:34 8 16. Krka Novoterm 19 1 5 13 7:31 7 2. SNL, rezultati 19. kola: Napredek Domžale - Zagorje 0:1, Loka Medvode - Nafta 0:4, Piran - Bel-trans 2:1, Rudar (Tr) - Dravinja 1:2, Steklar - Tri-glav-Creina 1:1, Korotan Suvel - Štajerska Pivovar- na 3:1, Era Šmartno - Slavija 2:0, RCS Gramatex - Gaj KoCevje 1:1. Košarka 1. SKL, moški, rezultati 7. kola konCnice državnega prvenstva za naslov prvaka: Helios Domžale -TAM Bus 96:82 (41:40), Slovenica Koper - Kovinotehna Savinjska Polzela 71:66 (30:37), Postojna - Litostroj Slovan 84:61 (38:25), Triglav - Smelt Olim- pija (veCema tekma). Lestvica: 1. Smelt Olimpija 12 10 2 1051:912 22 2. TAM Bus 13 8 5 1106:1064 21 3. Slovenica 13 6 7 1067:1067 19 4. Helios 13 6 7 1051:1078 19 5. Postojna 13 6 7 959:997 19 6. Triglav 12 6 5 929:926 18 7. Kov. S. Polzela 13 5 8 1006:1033 18 8. Litostroj Slovan 13 4 9 899:991 17 1. SKL, ženske, rezultati polfinalnih tekem za naslov državnih prvakinj: Diamond Ježica - Odeja Marmor 125:64 (64:34), IVEC Wetrok - Rogaška 101:50 (51:31). Rokomet 1. DRL, moški, rezultati 22. kola: Sešir - Goldstar 25:21, Ribnica - Prevent Slovenj Gradec 21:21 (8:9), Drava - Slovan 20:20 (11:12), Velika Nedelja - An-dor Jadran 21:27 (9:14), Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje in Fructal Ajdovščina - Omnikom Rudar (veCemi tekmi). Lestvica: 1. Pivovarna Laško 21 19 0 2 546:353 38 2. Slovan 22 12 6 4 475:463 30 3. Gorenje 21 13 2 6 437; 359 28 4. Andor Jadran 22 12 4 6 537:502 28 5. Goldstar 22 10 1 11 473:469 21 6. Prevent 22 10 1 11 455:480 21 7. Drava 22 9 3 10 466:479 21 8. Omnikom Rudar 21 9 2 10 412:425 20 9. Fructal 21 8 2 11 405:445 19 10. Ribnica 22 8 2 13 439:492 18 11. Sešir 22 5 3 14 412:467 13 12. Velika Nedelja 22 1 2 19 365:502 4 1. DRL, ženske, rezultati 9. kola - modra skupina: Belinka Olimpija - Kočevje 26:18 (10:7), Krim Ele-cta - Marcus Burja 30:21 (14:11), Kranj - Mlinotest 22:18 (9:11); rezultati 7. kola - bela skupina: Gama Novo mesto - Velenje 19:18 (16:12), Branik - M-De-gro Piran 31:16 (13:7), Žalec prost. Lestvica - modra skupina: 1. Krim Electa 9 9 0 0 238:180 18 2. Belinka Olimpija 9 6 0 3 199:167 12 3. Mlinotest 9 5 0 4 191:171 10 4. KoCevje 9 2 1 6 202:227 5 5. Marcus Burja 9 2 1 6 191:226 5 G. Kranj 9 2 0 7 144:199 4 Odbojka 1. DOL, moški, rezultat 3. tekme 1. kola mini končnice: Olimpija - Kamnik 3:1 (naprej Olimpija z 2:1). Rezultati 3. kola konCnice za obstanek: Minolta Bled - Fužinar 3:1, Žirovnica - Ljutomer 3:0, Granit Preskrba - TopolšCica 3:0. Vaterpolo Rezultati 3. kola državnega prvenstva: Ljubljana -Triglav 8:6 (2:1, 2:1, 2:3, 2:1), Maribor - Kranj ’90 9:19 (0:4, 0:5,1:5, 8:5), Micom Koper - Neptun 29:2 (7:0, 6:1, 9:1, 7:0). Vratni red: 1. Triglav 4 4. Kranj '90 3 2. Micom Koper 4 5. Neptun 3 3. Ljubljana 4 6. Maribor 0 Visoki zmagi Maribora in Mure - Živila izgubila točko Velenjčani igrajo vse bolje -V 19. kolu so igralci dosegli 27 golov Napadalec SCT Olimpije Ermin Šiljak (desno) igra zelo dobro (Foto: S. Zivulovid / B+D) SCT Olimpija - Potrošnik 3:1 (3:1) LJUBLJANA - Stadion za Bežigradom, 800 gledalcev, sodnik Tabar (Portorož). STRELCI: 1:0 - Siljak (6), 2:0 - DuranoviC (10), 2:1 -KosiC (27), 3:1 - ZuliC (38). SCT OLIMPIJA: Simeunovič (Pejkovič), Englaro, Mili-noviC, Zulič, HadžialagiC, DuranoviC, Novak, Lopez (Hudarin), Ubavic, Siljak, TopiC. POTROŠNIK: Irgolič, Tratnjek, Šarkezi, Dafič, Jengura-zov, Nejman (Cmko), KosiC, Medvedjev, Baranja, Skaper, Godina. (A. D.) Optimizem - Izola 2:2 (2:1) LJUBLJANA - Stadion na Vicu, 150 gledalcev, sodnik Klinc (Ptuj). STRELCI: 1:0 - Mrak (16), 1:1 - Zupanc (33), 2:1 - Lampret (41), 2:2 - Zupanc (65). OPTIMIZEM: Skodlar, Kostič, KumaliC, Cerimovic, Stok, Janežič, VincetiC, Prezelj, Žlak (Arlič), Lampret, Mrak IZOLA: Starc, TosiC, Co-tar, RužniC, CaCiC, Čendak, Stamper (TiCiC), Zupanc, Bizjak, Zelko, Cucek (Hasana-giC). (A. D.) Koper - Rudar 2:2 (1:2) KOPER - Stadion na Boni-fiki, 500 gledalcev, sodnik Novarlič (Maribor). STRELCI: 1:0 - Bajrič (2), 1:1 - Soštar (21), 1:2 - Komar (34, Um), 2:2 - OkciC (51, Um). KOPER: MaksiC, Sabadin, Ribarič, BeCaj, OkciC, Poljšak, GunjaC, Tomas, Bajrič, Radič, Burin (Pavlovič). RUDAR: Canič, Javornik, Grajfoner, Oblak, BulajiC, Doler, Vidovič, Pavič, Soštar, Spasojevič, Komar. Rumeno modri so podarili drugo točko gostom, ki so se v prvem polčasu enakopravno merili z gostitelji. V drugem polčasu je igralo le eno moštvo - Koper, toda veC kot izenačiti jim ni uspelo. (J. K.) Maribor Branik -Primorje 4:0 (1:0) MARIBOR - Stadion v Ljudskem vrtu, 3000 gledalcev, sodnik Vidali (Kubet). STRELO: 1:0 - Bozgo (20), 2:0 - Bozgo (69), 3:0 - Sirec (72), 4:0 - Pešid (83). MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Sirec, Sterbal (Pe-šič), Milevski, Lukič, Križan, Binkovski, Zidan, Simindža, Bozgo, Durovski (Karid). PRIMORJE: Mavric, Krečič, KurtiC, MulahmetoviC, Grmelj (T. Lucid), IbranoviC, Adžič, B. Lucid, Rosic, Salja, Stanič, Fegic. Gledalci v Ljudskem vrtu so videli še eden »bunker«, ki ga ponavadi igrajo gostujoča moštva. V 16. minuti je Durovski zadel vratnico, nekaj minut kasneje pa so domačini prek Bozga povedli. V 69. minuti je Bozgo prestregel žogo na sredini igrišča, odigral dvojno podajo s Si-mundžo in poslal žogo v prazen gol. Domačini so nadaljevali z napadalno igro. Najprej je zadel Sirec, končni izid pa je postavil Pešid. (M. L.) Živila Naklo - Krka Novoterm 1:1 (1:1) KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, 600 gledalcev, sodnik Raukovid (Velenje). STRELCA: 0:1 - Perše (34), 1:1-Oblak (35). ŽIVILA NAKLO: LaliC, Sirk, Vorobjev, Sirk, Križaj, Ahčin, Pavlin, Jerina, Gru-škovnjak, Grašič, Oblak, Jošt. KRKA NOVOTERM: Pavič, JuršiC, Gruden, Jakša, MilanoviC, Vukadin, Andro-vič (Pirc), Perše, NToko, Vr-hovac. HTT Gorica - Istragas Jadran 2:0 (1:0) NOVA GORICA - Stadion v Športnem parku, 1000 gledalcev, sodnik Horvat (Vrhnika). STRELCA: 1:0 - Goga (35), 2:0 - Goga (57). HIT GORICA: Volk, Goga, Madon, Dovžak (Hlede), Prelogar, Hadžič, Debenjak, Ra-danovič, VuliC, BratkiC, Valentinčič. ISTRAGAS JADRAN: Germek, Prosen, Pohlen, Zonta, Sprager, Bačič, Kora-din, Nikič, Pavič, Amauto-vič, Breznikar. V tekmi primorskih prvoligašev so bili boljši igralci trenerja Mendaša. Publikum - AM Cosmos 3:0 (0:0) CELJE - Stadion v Skalni kleti, 500 gledalcev, sodnik Borošak (Maribor). STRELCI: 1:0 - Golubiča (60, Um), 2:0 - Golubiča (69), 3:0 - Goršek (82). PUBLIKUM: Zupan, Turk, BajraktareviC, Žilnik, PranjiC, Blatnik, Štancer (Mi-hajlov), Romih, Golubiča, Pe-vnik, Goršek. AM COSMOS: Tahirovič, Škufca, Božičnik, Zadravec, Judež, Šporar, Vončina (Mesesnel), Novak, Srovin, Božic, DordeviC. Celjani so s slabo in nepovezano igro dolgo Časa lomili odpor močno oslabljenih go- stov. Po odmoru so se domačini le razživeli in dosegli tri gole po napakah ožje obrambe Siškarjev. (Z. Z.) Mura - Mavrica 4:0 (1:0) MURSKA SOBOTA - Stadion Fazanerija, 1200 gledalcev, sodnik Žerak (Branik). STRELCI: 1:0 - Jermaniš (34), 2:0 - Belec (69), 3:0 -Brežic (74), 4:0 - Emeršič (86). MURA: BoškoviC, Isajev, Slavic, Brežic, Cifer, Breznik, Jermaniš, Suhov, Belec, Ba-kuia, Kokolj (Emeršič). MAVRICA: Hrovat, Todorovič, Lorger, VVinterleitner, Kržišnik, Miškič, Hadžič, Begič, KeCan, Gajser, Jerak. LJUBLJANA - Na 7. mednarodnem turnirju mladih v športni ritmični gimnastiki je nastopilo 59 telovadk iz 12 držav, gledalce pa sta še zlasti navdušili Bolgarki Diana Popova (na sliki, foto: Srdan ŽivuloviC / B+D) in Kristina Sekerova, prva- in drugouvrščena v mnogoboju Članic. Najboljša telovadka turnirja je postala Popova, ki je prejela tudi praktično nagrado prireditelja, Kluba za SRG Narodni dom. Odlična je bila tudi Monika Podpečan, ki je v mnogoboju zasedla tretje mesto, v finalih pa osvojila še po eno prvo, drugo in tretje mesto. Rezultati: mnogoboj - skupina C: 1. Raskina (N. dom) 17.250, 2. Taseva (Bol) 16.450, 3. Moldovan (Rom) 16.250; skupina B: 1. Vataška (Bol) 25.550, 2. Gril (N. dom) 24.550, 3. Bajza (Hrv) 24.050; skupina A: 1. Popova 36.900, 2. Sekerova (obe Bol) 36.300, 3. Podpečan (N. dom) 33.000; finali s posameznimi rekviziti: skupina C - prvi poljubni rekvizit: 1. Taseva (Bol), 2. Raskina (N. dom), 3. Moldovan (Rom); drugi poljubni rekvizit: 1. Raskina (N. dom), 2. Taseva (Bol), 3. Moldovan (Rom); skupina B - kolebnica: 1. Vataška (Bol), 2. Gril (N. dom), 3. Pišek (Maribor); žoga: 1. Vataška (Bolg), 2. Gril (N. dom), 3. Bajza (Hrv); kiji: 1. Gril (N. dom), 2. Vataška (Bol), 3. Vengust (N. dom); skupina A - obroC: 1. Sekerova (Bol), 2. Tuittu (Fin), 3. Motolikova (Sik); žoga: 1. Podpečan (N. dom), 2. Popova (Bol), 3. Tu- ittu (Fin); kiji: 1. Popova (Bol), 2. Tiuttu (Fin), 3. Podpečan (N. dom); trak: 1- P°' pova (Bol), 2. Podpečan, 3. Zozulja (obe N. dom). GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 28. marca, ob 21. uri: Damir Zlatar Frey -POMLADNO OBREDJE (OD). Od danes, 28. marca, do 1. aprila, PODOBE TRENUTKOV - izbrane predstave ljubljanskih srednješolskih gledaliških skupin. DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 Danes, 28. marca, ob 19.30: W. Shakespeare -KRALJ HENRIK IV., za abonma Študentski tretji in izven. Predstava bo Se v torek, 29. marca, pb isti uri, za abonma dijaški 3 večerni in izven. V sredo, 30. marca, ob 19.30: W. Bauer -pdANGE, za abonma sreda in izven. Predstava bo Se v petek, 1. aprila, ob isti uri, za abonma petek in izven. V četrtek, 31. marca, ob 19.30: R. Queneau - ČIČA V METROJU, za izven. Gostuje gledališka skupina La compagnie Libellule. Mala drama V torek, 29. marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V sredo, 30. marca, ob 16. uri: I. Torkar - BALADA O TASCICI, za izven. V četrtek, 31. marca, ob 20. uri: B. Starr -MOŠKI POD POSTELJO, za izven in konto. V soboto, 2. aprila, ob 20. uri: F. Bover - ALI BOG LAJA? za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 28. marca, ob 15. uri: J. Stauss ml. - NETOPIR. Razprodano! V torek, 29. marca, G. Puccini - TOSCA. V sredo, 30. marca, ob 19. uri: R. Strauss - ARI-ADNA NA NAKSOSU, za red sreda. Predstava bo Se v petek, 1. aprila, za red petek. V četrtek, 31. marca, ob 19. uri: G. Verdi - TRA-VIATA. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 28. marca, ob 19.30: R. Harwood - GARDEROBER, za abonma mladinski 2. Predstava bo Se v torek, 29. marca, ob isti uri, za abonma red U in v sredo, 30. marca, ob isti uri, za abonma red O. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 28. marca, ob 20. uri: predstava KUGA BREZ KROVA v izvedbi Grupe nepopravljivih optimista iz Bosne. LGL, tel.: 061/314-789 V četrtek, 31. marca, ob 17. uri: Zlatko Krilič -JAJCE, za izven. V soboto, 2. aprila, ob 11. in 17. uri: Albert Pa-pler - HUDOBNI GRAŠČAK, za izven. CELJE SLG, tel. 063/25-332 V torek, 29. marca, ob 19.30 uri: Anton Tomaž Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, za abonma torek in izven. Predstava bo Se v četrtek, 31. marca, ob 12. uri, za abonma Srednja sola za gostinstvo in turizem Celje. V sredo, 30. marca, ob 10.45: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Gimnazija center Celje. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 TEDEN SLOVENSKE DRAME: Danes, 28. marca, ob 19.30: Ivan Cankar -POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, za izven. V sredo, 30. marca, ob 19. uri: Ivan Cankar -KRALJ NA BETAJNOVI, za abonma dijaški. Razprodano! Predstava bo Se v petek, 1. aprila, ob 19.30, za abonma petek I in izven. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 3. aprila, ob 11. uri: Jan Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. DRAMA, tel: 062/221-206 V torek, 29. marca, ob 19.30: W. Shakespeare -HAMLET, premiera, za red premierski in izven. Predstava bo Se v sredo, 30. marca, ob isti uri, za abonma, izven in v četrtek, 31. marca, ob isti uri, za red ekonomska, izven. VELENJE V sredo, 30. marca, ob 20. uri: v domu kulture Velenje Peter Rezman - OGLEDALCE, premiera Amaterskega gledališča Velenje. furlanija-julijska krajina trst Kulturni dom y torek,'5. aprila ob 16. uri (red I) ponovi-tev Molierove komedije »Zdravnik po sili». Režija Zvone Šedlbauer, nastopajo V. Jurc, L. Počkaj, G. Tič, G. Lešnjak, M. Blagovič.A, Rustja, L. Bogateč, S. Colja, S. Boninsegna. Ponovitvebodo Se 6., 7. in 8. aprila. SSG gostuje od danes, 28. t. m., do sobote, 4. aprila, ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s predstavo R. Harvvooda »Garderober«. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: od jutri, 29. t. m., do 10. aprila bosta na sporedu »II segreto di Su-sanna« in glasbena komedija »Španska ura«. Direktor Giuseppe Grazioli, režija Lorenze Mariani. Vstopnice: blagajna Dvorane Tripcovich - 9-12, 16-19 (zaprta ob ponedeljkih). V teku je predprodaja vstopnic za predstavi E. Wolf-Ferrarijevo »II segreto di Susanna« in M. Ravelovo »L’heure espagnola», katerih premiera bo jutri, 29. trn., ob 20. uri za red A. Gledališče Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za predstavo G. Biichnerja »Leonce e Lena«, ki bo na sporedu od 5. do 10. aprila (v abonmaju, predstava 4V - na izbiro med petimi zelenimi). GlasbaFranco Piersanti, nastopajo Car-lo Cecchi in Licia Maglietta. Gledališče Cristallo-La Contrada Jutri, 29. t. m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine La Rancia-Produzione Marche z delom Fredericka Knotta »Gli occhi della notte«. Režija Saverio Marconi, glasba Bruno Moreti. Nastopa Micol Pambieri. KOROŠKA čelovec Mestno gledališče: Jutri, 29. t.m.. Urn., ob 19.30 »Lumpazivagabun-dus«.Ponovitev 30. t.m., ob 19.30. tINTPRIMOŽ Danes, 28. t.m., ob 19. uri - Predavanje: »Kozmična energija - vir življenja za človeka, živali in rastline*. BELJAK Studijski oder (Kellertheater) - V Četrtek, 7. aprila, ob 20. uri - G. Fil-lei »Daleth« - plesni teater. Ponovitve si bodo sledile do 16. aprila. SLOVENIJA - Ljubljana CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 30. marca, ob 20. uri: P. L Čajkovski - M. Farič - LABODJE JEZERO. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V sredo, 30. marca, ob 20. uri: predavanje DUŠANA PICHLERJA - Zakon o varstvu okolja. V četrtek, 31. marca, ob 21. uri: LA LA RADIO - večer radijskih iger BOJANE KUNST & IGORJA ŠTROMAJERJA. V petek, 1. aprila, ob 19. uri: predavanje DOMINIKA OLMIAHA KRIŽANA z naslovom Nazaj v votlino. Predavanje je del projekta LA LA ITIMA - Atom. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V torek, 29. marca, ob 19. uri: literarni ve-Cer s književnikoma IVANOM MINATTIJEM in SMILJANOM ROZMANOM. Njuna dela bosta brala dramska igralca Majda Gr- bac in Saša Miklavc. Nastopil bo klavirski duo Alenka in Igor Dekleva. GOSTILNA BRESKVAR, Cesta na Loko 28 V torek, 29. marca, ob 12. uri: predstavitev knjige IVANA SIVCA - Pesem je sonce (Okoli sveta s pesmijo Toneta Kozlevčarja). SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V torek, 29. marca, ob 20. uri: ameriška komedija OČKA V KRILU (MRS. DOUBTFI-RE). V četrtek, 31. marca, ob 20. uri: ameriška komedija NESKONČEN DAN. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK V četrtek, 31. marca, ob 19. uri: v knjižnici Velenje 3. družinski večer JELKA REICHMAN (mati in pisateljica) in DARJA REICHMAN (hči in gledališka igralka). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 28. t. m., ob 18. uri bo o diptihu »II segreto di Susanna -Lneure espagnole« spregovoril Cesare Orselli. V Galeriji Sou v Ljubljani je na ogled razstava IZTOKA DIMCA - Odpisani Kot vsaka umetaina, bodisi telo živega bi- kakršenkoli način ali vzrok določen. Da bi tja, slika na steni ali kamenje na cesti, tudi ugotovili, kaj sestavlja drugo polovico proje- retroprojekt ODPISANI vsebuje eterični ovoj kta, bi morali pogledati v prihodnost in to na misli, idej, čustev in izkušenj. Proces njihove nek način zabeležiti, izmenjave je med objektom in subjektom Da bi si lahko predstavljali, v čem je hil obojestranski. Torej je avtorjevo delo le polo- »catch« Metelkove (Wo ist Walter), so se vično, dokler se ne dopolni s »soavtorjem« ODPISANI prestavili za dvajset let v prete- oziroma gledalcem. Se posebno, če je ta na klost in ugotovili, Das ist Walter! slovenTja LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava modne fotografije PARS PRO FOTO je na ogled do 10. aprila (Galerija CD in Sprejemna dvorana). Razstava JOŽETA CIUHE Iz pariškega ateljeja je na ogled do 10. aprila (Mala galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava slikarja GEROLDA MRNA je na ogled do 15. aprila. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila. Razstava ŽARKA VREZCA je na ogled do 3. aprila (Mala galerija). Razstava ANTONVJA GORMLEVA - Evropsko polje je na ogled do 24. aprila. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 V sredo, 30. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave slikarja ANTONA CEBEJA. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov RUDIJA ŠALEJA je na ogled do 8. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLAVDIJA ZORNIKA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik ALEKS1JA KOBALA je na ogled do 12. aprila. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 V četrtek, 31. marca, bo ob 13. uri otvoritev razstave tapiserij SILVE HORVAT. GALERIJA KLUBA B-51, Gerbičeva 51 a Razstava projekta ALBINA URŠIČA in BORISA KUKA Bože Sačuvaj je na ogled do 8. aprila. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava UMETNIŠKIH ODTISOV je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava fotografij IZTOKA DIMCA Odpisani je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava Naprej v preteklost MARKA A. KOVAČIČA je na ogled do 1. aprila. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava risb in akvarelov slikarja ANTONA PLESTENJAKA je na ogled do 5. aprila. CELJE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9 Razstava del TANJE ŠPENKO - NOVAKOVIČ je na ogled do 1. aprila. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava likovnih in kiparskih del, nastalih v Slikarski šoli akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič, je na ogled do 2. aprila. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg 1 Skupinska medregionalna likovna razstava je na ogled do 1. aprila. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Razstava slik in skulptur KRESIMIRJA NOVAKA je na ogled do 4. aprila. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7 Razstava KARLA PLEMENITAŠA je na ogled do 6. aprila. PIRAN MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja. PORTOROŽ AVDITORIJ Prodajna razstava skulptur in grafik RUDIJA STOPARJA je na ogled do 5. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik BERNARDE ŠMID je na ogled do 14. aprila. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK, Titov trg 4 Razstava slik KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. aprila. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON V torek, 29. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave eksfibrisov z versko vsebino. Razstava bo na ogled do 16. aprila. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TGalerija Do 12. aprila je na ogled razstava Ani Tretjak »Trst -trigonija elementalov«. Galerija Cartesius Do 7. aprila bo razstavljal svoja dela Giuseppe Zigaina. Galerija Torbandena Do 10. aprila bo na ogled razstava Georgeja Grosza - izdelki od 1915 do 1944. Galerija Rettori Tribbio 2 Do 8: aprila je na ogled razstava skulptur Darka Bevi-lacque. MCMANJE Do Velike noči bodo v Baragovem domu na ogled zakladi ricmanjske cerkve z naslovom »Ricmanjska pričevanja«. , OPČINE V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija:do 4. aprila razstavlja Peter Kogler Hiša umetnikov: do 2. aprila razstavlja Otto Žitko. Mestna hiša:V veliki galeriji razstavlja do 10. aprila Ers Liithi. BOROVLJE Galeriji Rieser: razstava del 50 koroških umetnikov. BELJAK Bank Austria (Karawankenweg): do 5. aprila razstavlja slikar Harald Klarner. Galerija Unart: do 6. aprila bo na ogled razstava slikarja Fritza Russa. BEGUNJE Galerija Avsenik- na ogled je razstava fotografij Konečnika »Slike iz narave«. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 28. marca, ob 20.30: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA. Program: Osterc, Rojko, Schonberg. V Četrtek, 31. marca, ob 19.30 in v petek, 1. aprila, ob 20. uri: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma Im n. GRAD TIVOLI V torek, 29. marca, ob 19. uri: koncert dueta MOJCE ZLOBKO - harfa in CVETA KOBALA -flavta. VITEŠKA DVORANA FESTIVALA LJUBLJANA V sredo, 30. marca, ob 19.30 koncert METODA TOMACA -rog in BOJANA GLAVTNE - klavir. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 28. marca, ob 19.30: koncert STEFANA VLADARJA -klavir. V torek, 29. marca, ob 19.30: Evropski koncert prvonagrajen-cev tekmovanj iz Češke, Nemčije, Norveške in Slovenije. AJDOVŠČINA K.A.M. V petek, 1. aprila, ob 21. uri: koncert skupin CPS in ARIADI-GOLPE. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Danes, 28. marca, ob 19. uri: koncert BIJANA KHADEMA -MISSAGHA - viobna. MARIBOR KAZINSKA DVORANA V torek, 29. marca, ob 19.30: koncert SLONUSE GADZIJEVA in ERIKA SULERJA. V sredo, 30. marca, ob 19.30: koncert KLASIČNI EVERGREE-NI - MARINA BULAJA - flavta, DARKO KORDIČ - viobna, KRISTINA BISTROVIC in ROBERT MRACSEK - klavir. PORTOROŽ AVDITORIJ V Četrtek, 31. marca, ob 20.30: v stolni cerkvi v Piranu velikonočni koncert W. A. Mozart -REQU1EM. FJK TRST Glasbena matica V Četrtek, 14. aprila bo na sporedu prihodnji koncert. Nastopil bo Godalni kvartet in pianist M. Devetak. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert. Nastopil bo orkester Festivala iz Brescie in Bergama. Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.45 bo nastopil pevec Phil Guy ob spremljavi skupine Blues Gang Daria Lombarda. BBC Club (Ul. Donota) Danes, 28. t. m., ob 21. uri večer flamenca. Nastopil bo ansambel Flamenco Sket-ches. MILJE Gledališče Verdi V soboto, 16. aprila, ob 20.30 bo nastopil Victor Lewis Quintet. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 29. t. m., ob 20.30, klavirski koncert Louisa Lor-tie, recitirala bo Giulia Laz-zarini. Na programu Schubert, Liszt, Wagner, Nietzsche in Strauss. GORICA Katoliški dom V nedeljo, 17. aprila ob 11. uri bo nastopil Komorni orkester dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. GERONTOLOGIJA Slabokrvnost in pomanjkanje železa Meta Pentek O slabokrvnosti (anemiji) govorimo takrat, 'ko so vrednosti hemoglobina v krvi pri moških pod 130 g/l, pri ženskah pa pod 120 g/l. S starostjo se vrednost hemoglobina tudi pri zdravi populaciji nekoliko zniža, tja do 115 g/l. Precej pa je starejših ljudi, ki imajo še nižje vrednosti - so torej slabokrvni. Medtem, ko se pri mlajših pokaže slabokrvnost predvsem z znaki večje utrudljivosti, pomanjkanju energije, vrtoglavicah, se pri starejših lahko skrije za klinično sliko neke druge bolezni. Pri starejših gre pogosto zaradi ateroskleroticnih zožitev na ožilju možgan in srca za slabšo preskrbo tkiva za ožino s kisikom. Ce se tej motnji pridruži še slabokrvnost, to je pomanjkanje hemoglobina, ki je prenašalec kisika po krvi, ima lahko tkivo za normalno delovanje premalo kisika. Kot posledica teh dveh združenih motenj se lahko pojavijo bolečine za prsnico (stenokardije), popuščanje srca, različne motnje zavesti, motnje v orientaciji, vedenjske motnje, lahko pride do različnih stanj zmedenosti. Zato je pri vseh teh znakih potrebno pregledati kri in če je prisotna anemija, jo je potrebno zdraviti. Najprej mora zdravnik določiti vrsto anemije. Pri starejših gre najpogosteje za 'slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa v krvi. Do tega lahko pride zaradi premajhnega vnosa železa ali pa prevelike izgube železa. Starejši ljudje imajo pogosto z železom premalo bogato hrano. V večjih količinah se nahaja v mesu, jetrih, jajčnem rumenjaku fižolu, kruhu iz črne in polčme moke in orehih. Pogosto se izgublja železo preko prebavnega trakta. Velike krvavitve se hitro odkrijejo, saj prizadeti opazi svežo kri na blatu ali pa je blato črno kot smola. Za nastanek anemije so zelo pomembne komaj opazne krvavitve iz prebavnega trakta. Vzrok je lahko želodčna kila (hiatalna hernija), propadanje normalne želodčne sluznice (atrofija sluznice), stanje po odstranitvi želodca, Zločeste tvorbe, nepravilne razširitve - žepi v steni prebavil (divertikli). Neredko pa je izguba krvi povzročena z zdravili (antirevmatična zdravila, zdravila z acetilsalicilno kislino) ali pretirano uporabo odvajal. Ko se ugotovi vzrok izgube železa in se ga odstrani ali pa omili, je pogosto potrebno zdravljenje s preparati železa. Večina zdravil se mora vzeti na tešče, pol ure pred jedjo. Nekateri bolniki zaradi slabosti in tiščanja v želodcu ne morejo jemati terapije na tešče. Za njih je zato bolj primerno vzeti zdravilo med jedjo ali pa dobiti injekcije železa. Ob terapiji z železom se prebava upočasni, pogosto so bolniki zaprti. Zato morajo zaužiti dovolj balastnih snovi. Zdravljenje anemije zahteva discipliniranost bolnika pri jemanju zdravila, saj je zdravila treba jemati več mesecev. FILOZOFIJA / RAZPOTJA V SOSEDNJI ITALIJI Znanost naj bo politično gibalo Platonizem proti »bipolarnosti« Sedanje politično in javno Življenje na evropskih tleh se bolj ah manj odvija na bipolarni podlagi. Vse kaže, da se bo bipolarizem utrjeval v smeri, kakršna je danes na primer v Veliki Britaniji ah v Združenih državah Amerike; tudi po tistih evropskih deželah, kjer je danes veC strank, so Čedalje bolj izrazite bipolarne perspektive. »Alternati-vnost« bo torej zamejena prav s tema dvema političnima poloma. O desnici upravičeno veliko razmišljajo v Italiji, kajpak tudi v luCi današnjih volitev. Italija je značilna po velikem številu strank, ki so zelo herterogene - toda tudi v tej državi, kjer »pluralizem« sicer tolmačijo kar najbolj široko, se je zaCel krepiti bipolarizem. Italijanski filozof Norberto Bobbio, ki je sicer levičar, vendar so njegove teorije, kakor pravijo, »sprejemljive za vse«, zadnje Čase pogosto in javno razmišlja prav o »desnici in levici«; predvsem skozi prizmo italijanskih razmer. Napisal je knjigo z naslovom Desnica in levica -Vzroki in pomen politične različnosti, ki jo je izdala založba Donzelli. Študija je hitro postala predmet preučevanja v evropskih političnih krogih sploh. Tembolj zato, ker Bobbio izhaja iz razmišljanj najbolj znanih mislecev, kot so Nietzsche, Carl Schmidt, Heidegger, Georges Sorel in Antonio Gramsci. Bobbio opozarja, da je Rousseau v svojem Govoru o izvoru neenakosti razvijal tezo, da so ljudje »po naravi« enaki, da pa neenakosti ustvarja civilna družba . Drugačno podmeno je razvil Nietzsche, ko je trdil, da so ljudje »že po naravi neenaki« in da jih lahko samo civilna družba »umetno napravi« enake. V bistvu je Rosseau sodil, da je korupcija porodila neenakost, Nietzsche pa je bil prepričan, da je ravno korupcija povzročila enakost. Antiteza ni sporna: »egalitarizem« obsega socialno neenakost v imenu »naravne enakosti«, protiegalitaristi-Cna teza pa obsoja socialno enakost v imenu »naravne neenakosti«. Torinski mislec je svoje delo zasnoval nekaj poglavjih: v prvem obravnava ugovore na raCun nekonsistentne uporabe obeh pojmov - desnica in levica -, drugem t.i. kategorije skrajnosti in »zmernosti«, v tretjem teCe beseda o preživetju politike, ki upošteva »diado« (se pravi naCelo o »različnosti in neenakosti«), v Četrtem poglavju pa se loteva ideje o domnevni levičarski prevladi. Predzadnje poglavje vsebuje »organizacijo« pohtike v zvezi z idejami o »enakosti in svobodi«, sklepni del pa nekako prikazuje »veličastno zgodovinsko gibanje, ki se le premika v smeri enakosti«. Čeprav - meni Bobbio - bo »zgodovinski in eksistenčni ideal zmeraj v znamenju dihotomije,« t.j. razdeljenosti na dvoje. Bobbio sodi, da se ideal »levice«, ne glede na občasne težave in ovire, nenehno ponavlja, da se zmeraj rojeva na novo. Dejansko je neuničljiv; res pa je, da se bo vseskozi spopadal z »najveCjim« sovražnikom, se pravi, z »grozljivo lastninsko pravico«. Ni dvoma o tem, da domala vse filozofije in vsi misleci, ki smo jih omenili na začetku, razmišljajo o tem, kako zmanjšati razlike »v neena- kosti«, kajpada zlasti v materialni sferi. Pri tem verjetno drži pojasnilo, da je sicer osrednji element levičarske pohtike »egalitarizem«, ki pa ga nihče veC ne tolmači utopično - v smeri torej, da naj bi vsi postali togo enaki, marveč ga Čedalje bolj tendenčno tolmačijo, »da naj bi neenaki bili zmeraj bolj enaki«. Skupaj z »egahtari-zmom« pa »živi« drugi veliki ideal Človeške zgodovine, namreč ideal »svobode«, ki ga mnogi včasih razlagajo kot »alternativo«, drugič pa kot »komplementarnost« ideala o enakosti. Bobbio sicer pristavlja, da s tem noCe reci, da ima »večja enakost« zmeraj prednost pred drugimi človeškimi doneski, kakršna sta »svoboda« in »mir«. Dejstvo je, pravi avtor, da je zdaj prozorno nastala nova »opozicija«, se pravi razlika med »liberalističnimi« in »avtoritamimi« doktrinami. Toda tudi ta razlika se povsem ne ujema, Čeprav bi se po neki preprosti zgodovinski logiki lahko, z današnjim desnim in levim pohtiCnim polom. Na dlani je namreč, da imamo liberalistične in pa avtoritarne doktrine tako na desnem, kakor tudi na levem polu; tu pa nastopi vprašanje »sredstev« za uresničevanje politike. Ta sredstva izražamo s pojmom »demokratičnih metod«. Demokratična metoda pa pomeni, da se odločamo za določene rešitve skozi strpne razprave, ali pa tudi, Ce gre za pomembne odločitve, s svobodnimi volitvami, ne pa s silo. Odnos do te metode pa nam omogoča, pojasnjuje Bobbio, da spoznamo tako v desnici kakor v levici »zmerne ali pa ekstremne Norberto Bobbio tokove«. Filozof sicer v nadaljevanju razmišlja tudi o izrazih, ki so modemi, na primer o »revoluciji« ali pa »kontrarevoluciji«, pri Čemer pa ugotavlja, da sta si v bistvu enaka, le da bi morala v obeh primerih spet veljati »zmernost«, ki naj bi se pokazala tako pri denimo »inovativni«, kot pri »konservativni« revoluciji. Zmernost naj bi bila gibalo levičarskega, pa tudi vsega političnega delovanja; sodobni svet bo Čedalje bolj zavračal nasilje, pa Čeprav nekateri zdajšnji svetovni pojavi, ki pa so bolj politični, kakor sociološki, kažejo drugače. Nasilje žal prevladuje, nima pa perspektive. Svet se bo lahko razvijal samo pod pogojem, da bo odklanjal nasilje. Bobbio trdi, da je zdaj pohticno prizorišče, izraženo skozi shanke ali skupine strank, razdeljeno v bistvu takole: na levi strani imamo skrajno levico, katere zgodovinski vzorec so jakobinci. Ob njej, toda vsebinsko kar precej odmaknjena, Čeprav zmeraj levičarska, je levosredinska struja, ki kajpak odklanja »egalitarne in avtoritarne« poglede skrajne levice in se v bistvu zavzema za »egahtame, toda liberalne cilje«, zato pa tudi zmeraj bolj nastopa kot »liberalni socializem«. V tej skupini so v bistvu nekdanje socialno-demokratske stranke, ah pa tudi levičarske stranke, ki so se zavestno otresle dogem. Na drugi strani pa imamo »desno sredino«, ki sledi liberalnim ciljem, toda tudi »neenakosti«, razlikuje pa se od skrajne desnice po načinu, saj še zmeraj kaže zvestobo demokratični metodi. Skrajna desnica pa je izrazito protiliberalna in protiega-litarna, njen vzorec pa sta bila fašizem in nacizem. Pomemben je sicer Bobbijev sklep, da so včasih, predvsem v kritičnih obdobjih, »potencialno zaveznice« tako leve kot desne stranke, Čeprav med njimi ni homogenosti. Tako je zdaj deloma tudi v Italiji, kjer so nastala zavezništva med socialdemokrati in komunisti, na drugi strani pa med konservativci in fašisti. Bobbio, ki se je opredelil proti »idealistični italijanski tradiciji« naposled poudarja, da so za levico bistvene in bodo Čedalje bolj pomembne pridobitve, ki so jih ustvarile socialistične stranke in levica sploh, ko so ure-snicih socialne pravice skupaj s tistimi, ki zadevajo »svobodo«; te pravice je potem sankcionirala tudi Or-ganzacija Združenih narodov skozi Deklaracijo o človekovih pravicah. Sprejela jo je tudi večina parlamentov na svetu. Levica ima danes dragocen »politični in civilizacijski okvir«, ki pa je obenem tudi izhodišče za nove socialne in sploh človeka vredne dosežke. Pričujoče njegove teze imajo vsaj evropske razsežnosti. Miro Kocjan MEDICINA / SMISELNOST MEDIKAMENTOZNEGA ZDRAVLJENJA Kdaj in kako naj zdravimo povišan krvni pritisk? Kljub mnogim podatkom o neprijetnih stranskih učinkih, tehtnica odločitve o uvedbi antihipertenzivne terapije še naprej niha Navadno navodila za zdravljenje zvišanega krvnega pritiska priporočajo zdravljenje pri vsakem posamezniku, pri katerem vrednost krvnega pritiska preseže določene vrednosti, ki so določene glede na starost, spol in druge parametre. Običajno je začetno zdravljenje ne-medikamentozno, Sele Ce je taksno zdravljenje neuspešno ali nezadostno, se uvede medika-mentozna terapija. Pravzaprav se zelo malo pozornosti posveča faktorjem, ki vplivajo na bolezni, ki so povezane s povišanim krvnim pritiskom. V zadnjem Cesu so prišla na dan spoznanja, da posamezniki s podobno stopnjo zvišanega krvnega priti- ska nimajo enakega tveganja za nastanek kardiovaskularnih obolenj. To spoznanje meCe povsem novo luč na smiselnost uvedbe medika-mentozne terapije hiper-tenzije. Študije so pokazale, da znižanje diastolnega pritiska za 5 do 6 mm Hg v petih letih zmanjša nevarnosti infarkta za 38 odstotkov, in za 16 odstotkov zmanjša tveganje koronarnega obolenja. Čeprav so navedeni podatki zelo vzpodbudni, pa se na tveganje kardiovaskularnih komplikacij v naslednjih 10 letih nanašajo le v manjši meri. VeCji poudarek se namenja zatečenemu kardiovaskularnemu statusu, starosti, spolu, kajenju in drugim kardiovasku- larnim dejavnikom, kot pa zgolj povišanemu krvnemu pritisku. Vsi faktorji tveganja skupaj tvorijo absolutno tveganje. Znižanje pritiska za 5 do 6 mm Hg pomeni zmanjšanje desetletnega tveganja le za približno tretjino. Ce je absolutno tveganje 20 odstotkov, se ob opisanem zmanjšanju krvne-; ga pritiska tveganje zmanjša za okoli 7 odstotkov. Da na tveganje ne vpliva samo povišan pritisk kaže podatek, da bi teoretično za preprečitev infarkta pri 52 letnem hiertoniku potrebovali 566 let zdravljenja z. diuretiki, pri 70 letnem hipertoniku pa kar 286 let tovrstnega zdravljenja. Pred zdravni- kom in bolnikom se pojavi vprašanje o upravičenosti antihipertenzivne terapije. Izkušnje kažejo, da je pri absolutnem 20 odstotnem tveganju uvedba medikamentozne terapije upravičena. Statistika pokaže, da medi-kamentozna terapija prepreči infarkt vsaj pri enem bolniku na vsakih 150 zdravljenjih, da pri tako veliki skupini zdravljenih 3 bolniki letno opustijo zdravljenje zaradi neželjenih stranskih ucinov, ostali pa nadaljujejo z zdravljenjem. Kljub vsem naštetim podatkom pa tehni-ca odločitve o uvedbi antihipertenzivne terapije še vedno niha. MKjr- The Lancet NASILJE NA TELEVIZIJI Štiri velike ameriške televizijske družbe CBS, NBC, ABC in Fox Television ter največji kabelski ponudniki televizijskih programov so predložili skupni načrt za zmanjšanje nasilja na televizijskih zaslonih. Ustanovili bodo neodvisno telo, ki bo nadzorovalo prikazovanje nasilja. Predstavniki kabelskih distributerjev, med njimi Disney, MTV in Playboy TV, so napravili še korak več: uvedli bodo nekakšen točkovni sistem, podoben dosedanji kategorizaciji filmov. Televizijske družbe, ki objavljajo različne žanre programa za široko občinstvo, nasprotujejo točkovnemu sistemu. Bojijo se namreč, da bi oddaje, ki bi jih ocenili kot preveč nasilni-ške, odvrnile oglaševalce reklam. Odločitev o uvedbi prostovoljne samocenzure ni presenetljiva. Pred ameriškim kongresom in senatom je več kot deset zakonskih predlogov za omejitev in celo prepoved nasilja na televiziji. Številne pobude so televizijsko industrijo pritisnile ob zid. Paul Simon, eden od najglasnejših politikov, ki se borijo zoper nasilje na televiziji, je televizijskim postajam obljubil, da bo preprečil poseganje zakonodajalcev na področje medijev, če bodo uvedle prostovoljno samocenzuro in sprejele neodvisno izvedensko komisijo, ki bo nadzorovala programe. Simonovi poslanski ko- legi pa ne verjamejo obljubam predstavnikov televizijskih hiš. Nekateri si še naprej prizadevajo za zakone. Kongresnik demokratske stranke John Bryant se zavzema, da naj bi zvezna komisija za komunikacije FCC (Federal Communications Commission) izdelala smernice za prikazovanje nasilja. Kdor bi jih prekršil, bi bil kaznovan ali pa bi mu odvzeli licenco. Poslanca Edward Markey in Jack Fi-elds pa se ogrevata za uvedbo tako imenovanega V-či-pa (Violence chip). Računalniški čip naj bi staršem omogočil takšno programiranje televizijskega sprejemnika, ki bi avtomatično izključilo programe s prizori nasilja. SONČNE CELICE V hribe s TV? Električni tok ne prihaja vselej iz vtičnice. V odročnejših krajih so za energijo doslej pretežno poskrbeh z baterijami ali generatorji. Toda zanesti se je mogoče tudi na vesolje: na moč sončnih žarkov, ki jih zajame prenosni sistem sončnih celic. Tako je mogoče prinesti luč tudi v najbolj temačno kočo. Nova naprava ima največjo zmogljivost sto vatov oziroma 230 voltov, kar za- gotavlja neovirano delovanje večine električnih naprav, predvsem televizorja in celo hladilnika. Modul sončnih celic lahko postavi vsak. Na evropskem trgu ga je mogoče kupiti za približno 2700 ameriških dolarjev. Ena od prednosti pred baterijami ali generatorjem je njegova ekološka neoporečnost in lahkost, tehta le malo več kot poldrugi kilogram. Seveda lahko naprava energijo tudi akumulira. Diktator na BBC? John Birt, generalni direktor BBC, občasno močno vzburi duhove. Komaj se je polegla polemika o njegovih postranskih dohodkih, že mu očitajo nesprejemljivo avtoritarnost. Tokrat je javnost razburil nekdanji direktor radijskih programov J. Beerling. Razglasil je namreč, da je zapustil BBC, ker se ni znašel v Birtovi birokratski in totalitaristični organizaciji, ki spominja »na Direktor BBC John Birt življenje v komunizmu«. V nastopu pred radijsko akademijo je generalnega direktorja BBC obdolžil, da je uvedel popoln centralizem, ki ne dopušča nobene svobode. Sodelavci so razburjeni tudi zaradi manjšega zanimanja za programe BBC, zlasti radijske. Radio BBC 1 je lani izgubil najmanj dva milijona poslušalcev. Na teden ga zdaj posluša približno 14, 3 milijona ljudi. Beerling se je ognil kritiki Birtovega značaja; biča le novo reformo znotraj BBC. Producenti BBC smejo namreč odslej najemati sodelavce in tehnične usluge zunaj hiše, povsod, kjer najdejo cenejšega ponudnika. Kritik je generalnemu direktorju očital, da je sicer oskubil program, učinek varčevanja pa naj ne bi bil velik, saj so zaposlili nove ljudi, da bi strožje nadzorovali izdatke. Televizor na sončno energijo zagotavlja neodvisnost MTV ob monopol Pet največjih založnikov in proizvajalcev glasbenih plošč in kaset namerava ustanoviti nov televizijski kanal, na katerem naj bi predvajali glasbene videoprogra-me. Nova družba bi bila organizirana regionalno in bi se z MTV soočala v vsaki državi posebej. Kanal naj bi ustanovili že jeseni, konkuriral pa naj bi doslej edini pomembnejši tovrstni televiziji na svetu, MTV Netvvorks, ki je v lasti multimedijskega koncema Viacom. EMI, Polygram, Wamer Musič Group in Sony Musič so v Nemčiji pred nekaj meseci ustanovili glasbeni televizijski kanal Viva, ki predvaja predvsem glasbo nemškega govornega področja (60 odstotkov). Skupaj z glasbenim oddelkom koncema Bertel-smann in največjo ameriško kabelsko družbo Tele-communications Inc. pa bodo jeseni ponudili tudi novi glasbeni televizijski kanal v ZDA, kjer je bila MTV doslej izrazit monopolist - s kar 60 milijoni priključenih gospodinjstev. Lastniki produkcijskih hiš niso preveč zadovoljni z MTV, ki doseže približno 250 milijonov gospodinjstev po vsem svetu. Zaradi svojega monopola je MTV seveda določala pravila igre. Objavljanje glasbenih videov je najboljša in najučinkovitejša promocija za založnike ter izdelovalce plošč in kaset. MTV je ščitila predvsem ameriške pevce in založnike, skupina tekmecev pa si bo prizadevala za geografsko bolj uravnoteženo predstavitev glasbene ponudbe. RAZSTAVA MAC WORLD EXPO Softverski in hardverski čudeži Na MacVVorld Expo, največji svetovni razstavi Macintoshevih har-dverskih in softverskih dosežkov v San Franciscu, so prikazali zani-uuve novosti, ki močno posegajo v svet elektronskih medijev. Z novimi »power PC« (močnejšimi osebnimi računalniki) je mogoče uporabljati tudi vrsto novih programov. Proi- zvajalec Aldus je na primer predstavil izpopolnjeno različico 4.0 grafičnega programa Free-Hand, Pixar pa različico 2.0 programa Typerstry, ki lahko generira tridimenzionalno, fotografijam podobno grafiko in animacijo. Apple je prikazal barvno izvedbo različice 2.2 multimedijskega programa Hyper-Card. Predstavili so tudi tako imenovani »mor-phing«, prehajanje ene scene v drugo, pri katerem nastajajo novi vizualni učinki, kakršne poznamo iz filma Termina-tor. Nov program omogoča generiranje učinkov morphinga na zelo poljuden način, kar dopušča uporabo na vsakem računalniku. Seveda bo še naprej pomemben CD-ROM, ki naj bi bil nosilec podatkov prihodnosti. Največ pozornosti je bil deležen CD-ROM Petra Gabriela, ki je kot prvi rokovski pevec uporabil računalniški medij. Svoj novi album prikazuje na zares izviren način. Seveda nudi CD-ROM tudi možnost za arhiviranje slik, digitalizacijo atlasov in zemljevidov, za videoteko in podobne rešitve. S Programom morphing je mogoCe spreminjati in oblikovati kakršnokoli predlogo Zapleti zaradi koncentracije francoskih medijev Odstop Andreja Rousseleta s položaja generalnega direktorja komercialne in zasebne televizijske postaje Canal plus je v svetu francoskih medijev naletel na velik odmev. Rousselet se je umaknil, ker so se delničarji zasebnega podjetja združili v nekakšen večinski blok, ki bi utegnil po njegovem mnenju ogroziti neodvisnost postaje. Nadzor nad Ca-nalom plus so zdaj prevzele tri močne finančne in gospodarske družbe - reklamna agencija Havas, Generale des Eaux in Societe Generale - Id so se povezale in predstavljajo kar 48 odstotkov vseh delničarjev. Veliko drugih delničarjev, ki so večinoma majhni družabniki in naročniki Canala plus, se strinja z Ro-usseletovimi pomisleki. Prevladuje mnenje, da gre za nedopustno povezovanje, do katerega na področju zasebne ponudbe doslej ni prihajalo. Seveda so družabniki postopali v skladu z novim zakonom, ki izrecno dovoljuje taksno povezovanje na področju medijev in komunikacij, in sicer z izgovorom, da gre za zavarovanje nacionalnih interesov pred morebitnimi tujimi vdori. Mnogi menijo, da je Balladurjeva konservativna vlada ta zakon sprejela, ker bi rada bolj vplivala na medije. Canal plus je bil večkrat neprijeten nasprotnik sedanje vlade: objavljal je izrazito kritične oddaje, na primer Gui-gnols de l‘Info. V tej oddaji se norčujejo iz informativnih programov drugih kanalov, vse pa uprizarjajo z marionetami, ki poosebljajo politike vseh barv. Rousselet je prepričan, da je premier Balladur dejanski pobudnik koncentracije delnic na področju medijev, zato g^ je obdolžil, da v velika francoska podjetja sistematično nastavlja svoje ljudi. Dogodki pri Ca-nalu plus naj bi bili zgolj primer, kako ravna desnica z ljudmi, ki ji niso po godu. Novi generalni direktor Canala plus je Pierre Lescure, ki je doslej nadomeščal Rousseleta. Trdi, da si bo še naprej prizadeval za neodvisen program. Kljub političnim težavam pa je Canal plus poslovno čedalje uspešnejši, doma in na tujem. Njegove delnice so močno poskočile po sporazumu o poslovnem sodelovanju z nemškim medijskim koncernom Bertelsmannom. Oba družabnika bosta poslej skupaj razvijala trg za »pay TV« v Evropi, kjer je Canal plus doslej najuspešnejši naročniški (pay TV) kanal. V Franciji se lahko pohvali s 3, 7 milijona naročnikov, kar zagotavlja masten dobiček. V Nemčiji je naročniška televizija šele v povojih. Edini naročniški kanal je filmski Premiere, ki ima 780 tisoč naročnikov (naročnina znaša 41 nemških mark na mesec). V ZDA takšnih ponudb kar mrgoli in so tudi znatno cenejše. Poznavalci trdijo, da je komercialna televizija, Id je računala na prihodek od televizijskih oglasov, že v zatonu. Naročniška televizija pa je nova čarobna formula za trg in prihodek. Vendar bo obetavna šele takrat, ko bo nudila tudi možnosti »pay-per-view« in »video-on-demand«. Pri prvi plača naročnik samo tisti program, ki ga je dejansko gledal in ki ga je zaznal števec. Pri drugi pa si naročnik sam izbere film, ki si ga predvaja, kadar želi. Seveda so za tako ponudbo potrebni povratni kanali, s tem pa se lovišče odpira za telefonska podjetja. V ZDA so se že začeli povezovati ponudniki programov, telefonskih uslug in tehnologije, v Nemčiji pa se zdaj združujejo Bertelsmann, Telekom in ponudnik programov Kirch. V povezavi s Canalom plus so si zagotovili še znanje in izkušnje. SLOVENSKI PROGRAMI fr' SLOVENIJA 1 10.30 11.00 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 14.20 14.55 15.55 16.20 17.00 17.10 17.25 17.50 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.35 21.15 22.30 22.55 23.25 Video strani Hci morskih valov, 4/6 del norveške nadaljevanke Znanje za znanje: Učite se z nami Svet narave, pon. 10., zadnjega dela angleške pzn serije Poročila Slovenski magazin, ponovitev Športni pregled Primorska poje '94: V 25. pomlad Oci kritike, ponovitev Videomoda: Christian Dior Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Tacek; Led Zimska tekmovanja, 19/26 del francoske risane serije Slike iz Sečuana, 4. oddaja Tradicionalno slikarstvo Regionalni studio Maribor Abc-itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Pravičnost na preizkušnji Omizje TV dnevnik 3, VPS 2230 Sova Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta, 2/3 del kan. nanizanke Euphio Dobra fanta, 4/7 del angleške nanizanke Njen najlepši trenutek IT SLOVENIJA 2 13.00 13.35 13.50 14.05 14.20 14.35 15.35 16.05 17.00 17.55 18.50 19.30 20.05 21.20 23.05 Video strani Forum TV mernik I Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Obzorja duha Sova, ponovitev l Dobra fanta, 2/7 del angleške nanizanke Lažje za kamelo Sanje v najem, 1/6 del španske nadaljevanke | Po romanu Gabriela Garcie Marqueza Nemir Dobra fanta, 3/7 del angleške nanizanke Zob TV avtomagazin Dnevnik 2 C. Herrstrom: Prodajalka rokavic, švedska drama Studio City Večer jazza v studiu 1: Letni koncert Big Banda RTV Slovenija, 1. del ^ KANALA Borza dela Video strani 13.00 13.10 14.00 14.30 Na velikem platnu Lue svetlobe, ponovitev 130. dela ameriške nadaljevanke A-Shop l Helena, ponovitev oddaje CMT Borza dela 15.00 15.05 15.20 16.00 16.10 17.45 18.30 19.00 Spot tedna Na velikem platnu Pozitiv +, ponovitev A-Shop Izgubljena deklica, ponovitev ameriškega filma, 1988 Igrajo: Tess Harper, Frederic Frost, Patricia Kalember in drugi; režija Sharron Miller. Luc svetlobe, 131. del ameriške nadaljevanke Poslovni dosje, 2. del Poročila 19.20 19.30 20.10 20.45 22.30 A-Shop Popspot, glasbena oddaja Brlog, 5. del španske serije Soba v drugem nadstropju, ameriški film Igrajo: Stockard Channing, Sam VVaterson, Joan Allen in drugi; režija Stuart Margolin. Poročila 22.50 23.30 23.35 23.50 Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna Na velikem platan CMT 00.30 Borza dela S KOPER 18.00 Slovenski program (mMP KOROŠKA 19.00 Zvezna dežela danes ® RAI 1 6.45 9.35 10.00 10.05 11.40 12.00 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 15.00 15.45 17.30 18.00 18.15 19.05 19.40 19.50 20.40 22.00 2.30 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik Risanke: Scooby Doo in-contra i fratelli Boo, vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Blue jeans Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Aktualno: Prisma Dok.: Kvarkov svet Nan.: Saranno famosi Mladinski variete: Uno per tutti. vmes risanke, aktualnosti Nan.: Zorro Dnevnik 1 Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Caramelle Variete: Miraggi Vreme, dnevnik, šport Variete: V pričakovanju izidov (vodi Mara ve-nier), vmes (21.55) iz studia TG 1 z Mitjo Volčičem podatki, izjave Exit Poli, vmes dnevnik in vreme, nato podatki o volitvah Film: L’ invenzione di Morel (fant., It. ’74, i. Giulio Brogi, A. Karina) RAI 2 Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Za najmlajše Zidovska kultura Dnevnik Euronevvs Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Jutranje kronike v živo Dnevnik Variete: I fatti vostri, Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful I suoi primi 40 anni, 14.20 nad. Santa Barbara Dnevnik Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik, 17.05 TG2 -Ženska stran Pogum življenja Športne vesti Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Variete: Elezioni in piaz-za Italia (vodi Giancarlo Magalli) Aktualno: Volitve 1994, podatki, izjave Exit Poli 4.30 Posebna oddaja o volitvah ^ RAI 3 12.15 12.30 14.00 14.20 14.50 15.15 15.45 17.45 18.00 18.40 19.00 20.05 20.30 1.30 Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta Sola Kulturna odd. Tortuga Dok. oddaja Zenith Idealna knjižnica Dnevnik TGR E Economia - Gospodarstvo, borza itd. Aktualna oddaja Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci DSE - Eventi Šport: Derby, nogomet C in B lige, 16.55 smučanje Znanstveni dnevnik Dok.: Geo Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Aktialno: La zattera do 2.30 aktualna oddaja: Scommetti sul rosso sul nero o sullo zero? (vodijo M. Santoro, F. Fazio, F. Sciarelli), vmes (22.30) dnevnik in vreme TGR - O voltivah © RETE 4 It Koper Nanizanka, 8.00 nad. Pic-cola Cenerentola, 9.15 Valentina, 10.00 Guada-lupe, 11.00 Febbre d’amore, 11.45 Maddale-na, 12.30 Celeste, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik TG 4 Aktualno: Luogo comune Nad.: Sentieri, 15.10 Pri-mo amore, 15.45 Princi-pessa, 16.15 Camilla Kviz: La verita Dnevnik Rubrika o lepoti Aktualno: Luogo comune (vodi D. Mengacci) Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Milagros (i. Grecia Colmenares), vmes(21.55) posebna oddaja o volitvah Volilni maraton (vodi Emilio Fede) Euronevvs - TV novice Četrtki gospe Julije, pon. 4/5 dela tv nadaljevanke Igrajo: Claudio Gora, Tom Ponzi in drugi; režija Paolo Nuzzi in Massi-mo Scaglione. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD Umi Slovenski program: I Studio 2 šport ^ Primorska kronika OJ TV dnevnik Il*k1 Čarobna svetilka, otroški program Ponedeljkov športni pregled Magazine TV TV dnevnik Slovenski program: Morske steze, 4. del angleške pzn serije: Veliki koralni greben Človek in glasba, serija: Glasba nekega cesarstva -Klasični Dunaj |s| CANALE 5 6.30 9.00 11.45 13.00 13.35 14.00 15.00 16.00 17.55 18.00 20.00 20.20 21.55 3.00 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Variete: Le piu belle scene da un matrimonio Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroška oddaja, vmes risanke in variete Dnevnik TG 5 Kviza: OK il prezzo h giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodi Mike Bon-giorno) Dnevnik TG 5 Nanizanka: Extralarge -Grosso guaio a Miami (i. Bud Spencer, Michael Winslow) TG 5 - Posebna oddaja o volitvah (vodi Enrico Mentana Pregled tiska ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria Šport: Anteprima Coppa dei Campioni, 17.40 Šport studio Nan.: Povver Rangers, 18.30 Bayside School, 19.00 Genitori in blue jeans Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Šport: Mai dire gol del lunedi Film: Porky's 2 -11 giorno dopo (kom., ZDA ’83) Odprti studio: posebna oddaja o volitvah # TELE 4 13.30 18.00 21.00 22.00 19.30 Dogodki in odmevi Caffe dello šport F ortitudo-Stefanel Oddaja o volitvah (J) MONTECARLO 18.45, 20.25 Dnevnik. 13.30 Šport Film: I tre moschettieri Variete; Tappeto volante Nan.: Matlock Posebna oddaja o volitvah. 1.30 CNN News MUF Avstrija 1 Cas v sliki Slika Avstrije Leonardo da Vinci, 2. del Dvorni norček, pon. am. komedije Pustolovščina Thora Heyerdahla, 1. del: Kon-Tiki Cas v sliki Jesse James, am. vestem Značilno Finsko Otroški program Mapetki Le pogumno Ottifanti Štiri zadene Strogo zaupno, 1/4 del avstralske nadaljevanke VVurlitzer Življenje na Antarktiki, 1. del dok. oddaje Florida Lady, 1. del Znanost Cas v sliki Športna arena Pogledi od strani Vojna šefov, 2., zadnji del serije Policijska epidemija, angl.-kanadska komedija Cas v sliki Sedem gladiatorjev, ital.-španski film EKIP Avstrija 2 13.15 14.10 15.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.07 22.00 22.35 23.55 Dr. Kulani-Zdravnik na Havajih, am. serija Belize, 1. del Skrivnost Sahare, 1/4 del italijanske nadaljevanke Ameriška državljanska vojna, 1. del: Vzroki recesije Lipova ulica, serija Skupinska dinamika Pri Huxtablovih: Zenski dan SrCek Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Bavarec na otoku Riigen Kompas, evropski magazin Večerni studio Pogodba z mojim morilcem, finsko-švedski film Portret Akija Kaurismaki- ja Those Were The Days, kratki film Kaurismakija Hrvaška 1 10.00 10.05 10.10 10.40 10.50 11.00 11.15 11.35 12.00 12.05 12.15 12.40 13.10 14.50 15.30 16.00 16.05 16.30 17.00 18.00 18.05 18.35 19.30 Poročila Šolski spored Dober dan, uCenci Veliki vrtiljak Narava in družba Likovna umetnost Mali vrtiljak Angleščina za najmlajše: Play and Speak Mlakarjeva ljubezen, 5/6 del hrv. nadaljevanke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 55/199 del mehiške nadaljevanke Fina gospa, 4/6 del angl. humor, nanizanke Harveyeva dekleta, ameriški film, 1946 Igrajo: Judy Garland, John Hodiak, Ray Bolger, Angela Landsbury in drugi; režija George Sid-ney. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila Modul 8, otroška oddaja Tega leta... Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 672. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 20.15 21.10 22.10 Arena, oddaja o športu GruntovCani, 7/10 del hrv. dramske serije Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 00.00 Poročila v angleščini DtO Hrvaška 2 15.10 15.20 15.45 17.40 18.30 18.55 19.15 19.30 20.15 21.05 22.05 22.35 TV-koledar Mlakarjeva ljubezen, 5/6 del hrv. nadaljevanke Počitnice v Rimu, ameriški film Homefront, 1/42 del nadaljevanke V pozdrav prihodnosti, 4/15 del dokum. serije Lamel in Hardy, 3/29 del humoristične nanizanke Risanka Dnevnik Dinastija, 1/4 del serije Dežele Evropske Skupnosti, 2/6 del dok. serije: Danska in Italija Murphy Brovvn, 21/26 del am. hum. nanizanke Veliki premiki, franc, film,1955 Igrajo: Gerard Philippe, Michelle Morgan in drugi; režija Rene Clair. © Madžarska Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Cez dan Riviera, serija Disneyjevo dopoldne Igra - Opoldanski zvon Gospodarski poročevalec - Posel Vaška TV Dnevnik Štorije, serija Zunanje zadeve, serija psp Dimenzije Simboli Igg Vklopi, otroški program Kolo sreče Večerna pravljica O veri za otroke Dnevnik Columbo, ameriška kriminalka Usodna vprašanja Prostorske igre, revija za arhitekturo Vodnar - New Age Magazine Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 20.10 PRODAJALKA ROKAVIC, švedska barvna drama Scenarij: Chrisiina Herrstom igrajo: Gerd Hegnell, Ann Lundgren, Maria Lindgvist, Ulla Svedin, Kersiin Hellstrom in drugi, reti ja: Peter Schildt Drama se odvija v veleblagovnici, glavna junakinja pa je Prijazna in ustrežljiva prodajalka Agneta, ki dela na oddelku za prodajo rokavic. Agneta je vedno nasmejana in se dobro razume tako s svojimi kolegicami kot s strankami. Do prijateljic je zelo zaupljiva in jim rada pove tudi svoje najbolj intimne skrivnosti. Pa (e tudi vse res, kar Jirn pripoveduje? Marsikaj, je samo plod domišljije in potrebe po družbi. PREMIERE 20.15 BUFFV, UBIJALEC VAMPIRJEV, ameriški film, 1992 Režija: Michael Pres-sman, igrajo: Donald Sutherland, Tim Mathe-son, Jay Acavone in drugi. Zena arhitekta Matheso-na misli, da ima njen mož ljubico. Zato naroči detektivu, naj moža zasleduje. Le-ta pa ne odkrije izvenzakonske ljubezni, temveč mnogo nevarnejšo zgodbo, saj je crhitekt vpleten v/ umor policijskega inšpektorja. Film Buffy, ubijalec vampirjev je zapletena kriminalka, ki so jo posneli za kabelsko televizijo. RAI 1 02.30 L’INVENZIONE Dl MOREL, italijanski film, 1975 Režija: Emido Greco: igrajo: Giulio Brogi, Anna Kari-nam, John Steiner in drugi. Po hudi nevihti brodolomec pristane na neobljudenem otoku. Kmalu pa ga začnejo motiti skrivnostni pojavi. Odloči se, da bo odkril, kaj jih povzroča. Izkaze se, da jih proizvaja stroj, ki ga je izumil zlobni doktor Morel, Film je Greco posnel po romanu argentinskega pisatelja Jorgeja Bioya Casaresa. V njem je spojil znanstveno fantastiko in obrambo človekove racio-jngjnosti. RADIO SLOVENIJA 3 20.30 KONCERT EURORADIA, prenos iz Cankarjevega doma Koncert Simfonikov RTV Slovenija bo v okviru koncertne sezone Euroradia prenašalo 14 evropskih držav. Dirigent bo Anton Nanut, kot solisti pa se bodo predstavili Isabelle Schčller - flavta, Matej Šarc - oboa, Bojan Gorišek - klavir. Spored pa bo obsegal: Simfoni-dno pesnitev Mati, Slavka Osterca, krstno izvedbo skladbe Sinfonia Concertante za flavto, oboo, klavir in orkester ter simfonično pesnitev Pelleas inMelisan-da A. Schdberga. RADIO SLOVENIJA 3 18.05 IZ SLOVENSKE GLASBENE USTVARJALNOSTI, glasbena oddaja F’oslušali boste lahko dela iz opusa skladatelja Albina Weigerla. Ob svoji pedagoški dejavnosti se je uveljavil tudi kot uspešen zborovodja mladinskih in tudi mešanih zborov, za zbore je ustvaril tudi precejšnje število vokalnih skladb. Čeprav Weigerl kot ustvarjalec daje največji poudarek komornemu področju, pa njegov opus ob-jegatudi precej orkestralnih skladb. RADIO SLOVENIJA 3 13.05 ŽARKO PETAN: DEŽELA VRTNIC, radijska igra za otroke Igrico Dežela vrtnic je spisal Žarko Petan. Predstavi nam deželo vrtnic, pripoveduje o tem, kako se v njej živi in kaj se je v njej pripetilo poldrugemu Martinu. Igrajo: Boris Juh, Zvone Hribar, Dare Valič, Vera Peer in drugi. Ban KANALA 20.45 SOBA V DRUGEM NADSTROPJU, romantična zgodba Režija: Stuart Margolin, igrajo: Stockard Channing, Sam Waterson, Renee Estevez, Maurice Kumagai, Maureen Webb, Sheri Houle in drugi. Učiteljica prizadetih otrok slabo zasluži, zato se odtoči, da bo oddajala sobe. Želi si tujce, ki je ne bi motiti, dobi pa osebe, ki imajo težave. TV SLOVENIJA / PRIZNANJA Kristalni globus TV Dnevniku Pogovor s Franjem Mavričem Kristalni globus, ki so ga bralci Nedeljskega podelili TV dnevniku kot najboljši televizijski oddaji, je bil izziv za pričujoči kratek pogovor z enim od treh urednikov TV dnevnika Franjem Mavričem, ki ima v zgodovini slovenskega televizijskega dnevnika na tem mestu najdaljši staž. Kristalni globus za TV dnevnik potrjuje dejstvo, da je osrednji /ob 19.30/ TV dnevnik najbolj gledana oddaja slovenske televizije. Ocenjujete, da poleg želje po obveščenosti temu botruje tudi kakovost? Treba je povedati, da je TV dnevnik 2 po vseh anketah že tretje leto zapored najbolj gledana in tudi po kakovosti najvišje ocenjena oddaja. Dnevne raziskave na TV Slovenija kažejo, da ima drugi, torej osrednji TV dnevnik povprečno gledanost 56%. Ena sama izjema je bila med zadnjimi Olimpijskimi igrami, ko je bil na sporedu, za Slovenijo odločilni, drugi tek moškega slaloma. Tedaj je bila gledanost manjša za 4%. Tudi tretji Dnevnik ima med oddajami, ki so na programu po drugem Dnevniku, osrednje mesto z 20% ali več. Poročila ob 13.00 imajo med tednom povprečno 13% gledalcev. Povprečna ocena za kakovost je prav dobro ali več. Uveljavljajo se tudi novinarji, ki nastopajo v TV dnevnikih, saj je bilo v akciji za Kristalni globus kar šest voditeljev TV dnevnika med desetimi najpopularnejšimi osebnostmi na TV Slovenija. Menim pa, da tolikšnega zaupanja gledalcev le ne gre pripisati le kakovosti. Tak sprejem med gledalci je tudi odraz časa, ki je s svojimi velikimi družbenimi spremembami pomenil gotovo izjemen novinarski izziv, ki ga je naše uredništvo objektivno gledano dobro spremljalo. Vse to bi lahko pomenilo, da so gledalci s TV dnevnikom zadovoljni, vendar načrtujete spremembe že v bližnji prihodnosti. Kakšne in zakaj? TV dnevnik mora naprej. Novinarski prispevki so po naši presoji obrtniško najšibkejši. Kakovost nastopa in izdelkov posameznih novinarjev še ni na višini, slika pa je dostikrat premalo domišljena in netelevizična. Moramo namreč upoštevati, da je v zadnjih dveh letih v Informativnem programu začelo delati trideset novih ljudi, novinarjev in voditeljev, ki že zavzemajo vidna mesta na svojih področjih, vendar jim manjka medijske prakse. Po veljavnih ocenah ni mogoče prej kot v petih letih popolnoma obvladati vseh zahtev televizijskega novinarstva. Nobena TV na svetu nima v teh redakcijah tako mladih ljudi, ki so povrhu še honorarni sodelavci. Torej gre za izjemno stopnjo zaupanja pa tudi rizika, ob čemer uredniki prevzemamo popolno odgovornost. Ko se je odgovorni urednik Lado Ambrožič odločil za tovrstno delo mladih kadrov, ga pri tem ni vodila le želja po zagotovljeni kadrovski prihodnosti, temveč enostavno programska zahteva. V zadnjih dveh letih se je namreč začelo prehajanje urednikov in novinarjev v druge, morda mirnejše programske zvrsti pa tudi v druge medijske hiše. Ugotavljamo tudi, da je TV dnevnik premalo dinamičen, zato bomo poskusili z voditeljskimi pari in drugimi spremembami, na primer pri napovedih vremena. Zato moramo najprej spremeniti scenski prostor, ki naj bo funkcio-nalnejši in naj omogoča tudi premike kamer. Ves potek novinarskega dela posodabljamo z uvedbo računalniškega sistema, ki je najmodernejši v Evropi. Neizbežne so tudi modernejše in večje produkcijske zmogljivosti. Kot primerjavo naj omenim, da ima ORF sedem elektronskih montaž za manjši obseg dnevno informativnega programa, na TV Slovenija pa imamo tri montaže za vse tri dnevnike. Zelja prihodnosti je izgradnja centra novic /news-cen-tre/, ki bo produkcijsko popolnoma ločen od drugih programov, kot je to na vseh bolje opremljenih televizijah v Evropi. mm m mmanm MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side; 09.00 Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hrte 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Repat; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Hit Ust UK; 20.00 Greatest Hits; 21,00 GunshRoses Trilogy; 22.00 Real VVorld; 22.30 Beavis & Bufttiead; 00.00 Hit List UK SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The PyramldGame; 12.00 SallyJessyRaphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Shaka Zulu, 1. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Polna hiša; 21.00 The Secret Of lake Suc-cess, 2., zadnji del serije; 23.00 Ponovitve PRO 7 05.35 Serije, ponovitve; 12.00 Pri Huxtablovih; 12.30 Agentka s srcem, serija; 13.25 Dinastija, serija; 14.25 Hardcastle St McCormick; 15.25 Debelo je modemo; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Hux-tablovih; 20.00 Poročila, 20.15 Crystal Eye, panamski pustot film; 22.15 Bengalski tiger iz El Ala-meina, ital.-franc. vojni film; 00.00 Poročila PREMIERE 07.00 Romeo; 08.30 Lov na nevidnega človeka, am. film; 10.20 Bele peščine, am. triler; 13,30 Kino 94; 16.15 Iron Maze-V pasti strasti, jap. triler; 17.55 Ocvrli zeleni paradižniki, am. melodrama; 20.00 Clear; 20,15 Buffy, ubijalec vampirjev, am, komična grozljivka; 21.40 Colette, nem.-angl,-franc. filmska biografija; 23.15 Žarišče strasti, francoska drama EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci; 11.00 Nogomet, afriško prvenstvo; 13.00 Motošport; 14.00 Tenis - Davis Cup, vrhunci; 15,30 Eurofun, magazin; 16.00 Motociklizem za VN Avstralije; 17.00 Formula 1, vrhunci; 18.00 Nogomet, afriško prvenstvo; 20.00 Športna poročila; 20.15 Nogomet, afriško prvenstvo; 22.15 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.15 Eurogol magazin SATI 09.00 Ponovitve serij; 12.15 Kolo sreče; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.C0 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na otoku Rugen, 3/10 del nem. serije; 21.15 Prosim, javi sel; 22.10 Rešitelj; 23.00 Novice in zgodbe; 23.50 /Vrekdote RTI 09.00 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Divja družina Rooder, 13. del; 20.45 Strašno prijazna družina; 21.15 Mestna bolnišnica, serija; 22.15 Dan X; 23.00 Deset pred enajsto; 23.30 SK-15, magazin RIL 2 05.25-16,55 Ponovitve serij; 16.55 Družina Robinson, serija; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Wolf, 5. del; 20.00 Poročila; 20.15 Natančno orožje-Ostri ovinki, serija; 21.20 Dream On; 21.45 Poročila; 21.55 Rokoborba; 23.05 Poročila SKY MOVIES 15.00 Advice To The Lovelom; 17.00 Late For Dinner; 19.00 The Pištol; 21.00 Class Act; 23.00 FI-nal Analysis MOV1E CHANNEL 14.50 Avalon; 17.00 The Nutcracker Prince; 19.00 The Gnomes Great Adventure; 21.00 Shattered Family; 23.00 Two Rsfed Tale FILMNET + 13.40 Showdown In Little Tokyo; 16.00 K-TV; 18.00 Baby On Board; 20.00 The Addams Farnih/; 22.00 Nogomet; 00.00 Paradise SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Kulturni koledar; 20.00 Showcase; 21.00 Velike nesreče; 21.30 Spomini; 22.00 Poročila; 22.30 Poslovne novice; 23.00 Jay Leno Show CNN 06.00-23.00 VVorld News; 07.30 MoneyUne; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14,30 Business Asia; 15.00 Larry King U-ve; 17.30 Cnn 8c Co; 20.00 VVorld Business To-day; 21.C0 International Hour; 23.00 VVorld Business Today Update; 23.30 Shovvbiz Today D Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne Informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna klultura; 17.00 Sudio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Šansoni. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8,10 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevka tedna; 11.00 Ekološke tte-me; 12.00 Opoldne; 12.10 Šport; 13.00 Val 202 popoldan!; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.40 Gost popldneva; 17.50 Šport; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 13.05 Igra za otroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.29 Kocert Euroradia; 22.55 Komorni studio. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Odgovori na rešetu; 11.00 V podaljšku-pregled rezultatov športnega vikenda;12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Parlamentarna kronika; 17.00 Bla-bla radio; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30- 23.15 Večerni pr. RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 9.05 Rande-vous; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Osebnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Gallettl; 10.35 Ulica velikih vrtov; 11.00 Ola, America latina; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Zoo sta-tion; 16.00 Modri val; 18.00 Svet krojijo ženske; 18.45 Cronos Ouartet. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 8.00 Dopoldanski RGL; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarski gost; 14.00 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 16.55 Loto; 17.00 Anketa; 18.15 Aktualnosti; 19.25 Vreme; 20.00 Nagradni kviz; 21.00 Zenske in lepota. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Točke, metri, sekunde; 17.20 Parnas; 18.20 Juke box; 18.50 Radio jutri. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.30 Obvestila, osmrtnice; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočja, 22.00 Zrcalo. Radio Študent 11.00 Vžig; 11.30 K4 odpira ventilel; 12.00 Vinilma-nija; 14.00 OF; 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Joculator; 17.30 You-Rock Iti; 19.00 Tolpa bumov: Black Umfolosi; 20.00 Alter-mozaik; 2100- 24.00 Alter/Techno/Sat. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 llz Četrtkovih srečanj; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (r. M. Sosič, 19. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 13.50 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.10 Ponta rei; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18,00 Brezposelnost: teorija in praksa; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik; 20.00 Obzornik za Koroško; 21.00 Slov, solisti v Tartinijevih koncertih; 22.00 Okrogla miza v pričakovanju volilnih izidov. Radio Opčine '11.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 12.30 Odd. brez naslov a (prof. S. Pahor, nato odd. v italijanščini (P. ParoveD; 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Loža v Operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Desni ekstremizem v Avstriji - Zamolčan ali podcenjena nevarnost?. POTOPIS NUMEROLOGIJA Dežele polnočnega sonca (5) Helsinki so bili konkurenca Tallinnu Vpliv planetov na znamenja zodiaka Mars označujejo kot planet energije, akcije in boja Kabalistična tabela 2 3 4 5 6 7 ABC J K L S T U D M V E N W F O X G P Y H Q z ANA Primer izračuna HORVAT 10. 8.1957 5 1 8 6 9 4 7 + 30 37 (3 + 7)10 = 1 31 (3 + 1) = 4 kljuC = 1+4=5 Bilo je prelepo, da bi bilo lahko res. Ko smo se pozdravili, je v solidni angleščini pričel razlagati položaj. Eden od nas bo peljal avto na ladjo, ostali pa gremo na ladjo z njim. Za uslugo je hotel toliko, kot bi sicer plačah za karte. Seveda smo se odločili, da sprejmemo Valerijev predlog. Do odhoda smo imeli še ravno dovolj časa za ogled Tallinna, ki je kot en sam velik muzej. Povsod stare hiše in gotske stavbe iz srednjega veka. Vse v odličnem stanju. Zelenih površin je bilo precej in bile so redno vzdrževane, na tleh pa je vladala vzorna čistoča, ki se je ne bi sramovalo nobeno evropsko mesto. Na večjem in živahnem trgu smo si privoščili manjši počitek in pijačo v enem od lokalčkov. Pod senčniki z reklamo za danske cigarete Prince smo imeli kar dobro izbiro domačih in uvoženih pijač. Cene pa so bile podobne našim. Ob domenjeni uri smo se ponovno sestab z Valerijem in mu predah potre- bno vsoto, ostanek kron pa smo lahko celo pretopili nazaj v marke. Tokrat v finske. Estonska krona se torej dobro drži. Valerij nam je povedal, da pozna položaj v nekdanji Jugoslaviji, saj je tam včasih delal. Bil je prijeten sogovornik. Iz Ukrajine. Diplomirani inženir po izobrazbi. A službe, v kateri bi opravljal delo, za katero se je toliko let šolal, ni mogel dobiti. Zato je delal v pristanišču kot nosač kovčkov. Priboljšek pa je dobil, kadar je kdo ostal brez karte. Sli smo za Valerijem. Kot vozila na nujni vožnji smo hiteh mimo vrst, kontrol za karte, bili smo glavni. Le potne liste smo morah pokazati. Na ladji je napočil trenutek slovesa. Zaželeh smo si srečo in se poslovili. Rešil si našo odpravo, Valerij. Se veliko turistov brez kart ti želimo. Na ladji smo si v enem od ladijskih barov poiskah kotiček, primeren za spanje, saj vožnja do Helsinkov traja kake štiri ure. Pričeli smo polniti baterije. Lastne in tiste za kamero. Bih smo potrebni spanca.V Helsinke smo prispeli še ob belem dnevu, kar je lahko poleti tudi ob desetih zvečer. Ob vstopu na Finsko nismo imeli večjih težav. Helsinki. Počutili smo se kot doma. Resnično. Prešli smo ovire, ki so bile navidez nepremostljive. Pot na sever je bila na široko odprta. Dežela tisočerih jezer Glavno mesto Finske leži na obah Finskega zahva, ki po svoji razčlenjenosti močno prekaša nam vsem znano obalo Jadranskega morja. Narava je, podobno kot v večjem delu Skandinavije, tukaj pravi biser. Zato ni čudno, da je leta 1550 takratni švedski kralj Gustav Vaša ukazal, da se na tem mestu ustanovi mesto, ki naj bi postalo konkurenca takrat najpomembnejšemu pristanišču ob Baltiku Tallinnu. Ljudi so takrat morah priganjati, da so se naseljevah v Helsinke. Danes jim tega prav gotovo ni potrebno početi. Robert Gorjak (Se nadaljuje) Mars - ključno Število 5 ^ Rojenim v Ovnu Mars poveča samozavest, ki je kriva, da pogosto precenjujejo svoje moči. Ker imajo tudi sicer močan nagon po gibanju in premagovanju ovir, utegnejo biti brezobzirni, vročekrvni in grobi, zaradi česar dostikrat zagrešijo dejanje, ki pusti nepopravljive posledice. Drugače so rojeni v Ovnu pod vplivom Marsa izvirni in vitalni, brez smisla za diplomacijo, vendar s podrobnim poznavanjem vseh skritih vidikov sebičnosti. Mars poveča možnost poškodb na glavi, vročinskih stanj in migren. Fri rojenih v znamenju Bika pod Marsovim vplivom naletimo na vztrajnost, močno, a preprosto čutnost in na večinoma počasne odzive, četudi ti ljudje včasih presenetijo z nenavadno silovitostjo. Rojeni v znamenju Bika so pod Marsovim vplivom počasni, brez takta, maščevalni in fanatični. Njihova telesna zgradba je trdna, nagnjeni so k problematični družbi. Mars rojenim v znamenju Dvojčkov zagotavlja gibkega duha, hiter in nemiren govor, vzkipljivost in spretnost v boju. Njihov ponos je zelo ranljiv, zato so včasih napadalni tam, kjer to sploh ni potrebno. Pod Marsovim vplivom so Dvojčki intelektualni, razmišljujoči, vendar povsem neresnega obnašanja. Zelo so nagnjeni k polemičnosti, posmehljivosti, zajedljivosti in celo duhovnemu sadizmu. K sreči se ta strast kaže samo v besedah. Mars na rojene v Raku slabo vpliva. Zato so pogosteje nagnjeni k potrtosti, ve- likokrat iz muhe delajo slona in se neprestano prepirajo, zlasti z najbližjimi. Hkrati so veliki domoljubi, vneti za narodno stvar, naklonjeni družini in - vinu. ^ Mars rojenim v znamenju Leva poudari njihovo očarljivost, neprestano željo po prevladi. Njihov ranjeni ponos je maščevalen in poln sovraštva do nasprotnikov. Mars jim zagotavlja tople strasti in veliko samozaupanje, ki ni malenkostno in ne trpi malodušja. Pri maščevanju, prepirih in igranju glavnih vlog v melodramatičnih situacijah so temeljiti. ^ Rojeni v znamenju Device postanejo pod Marsovim vplivom še bolj sistematični, previdni, kritični. Imajo tudi pravo diplomatsko spretnost, ki pa se utegne spremeniti tudi v svoje nasprotje: v zavestno brezobzirnost, v sebično in nepotrebno vtikanje nosu v podrobnosti in iskanje dlake v jajcu. Kljub določenemu obvladovanju napadalnosti, ta zmeraj udari na dan ob nepravem času in na nepravem kraju. Pogosto sumijo v poštenost drugih, nagnjeni so k varanju, včasih so nestrpni, predvsem pa malokomu dovohjo, da bi jim ugovarjal. ^ Rojenim v Tehtnici Mars okrepi njihove ambicije, nagnjenost k razmišljanju, maščevalnost, nagnjenost k fanatizmu, brezbrižnosti in prevaram, zlasti pa k nepopustljivemu zagovarjanju svojih stališč - tudi takrat, kadar nimajo prav. Nagnjeni so tudi k pretiranemu ujčkanju svojih intimnih problemov, njihova spolnost ni izrazita, čeprav se zlahka in zmeraj znova zaljubljajo. Zaradi Marsovega vphva rojeni v znamenju Škorpijona pridobijo ogromen telesni in spolni potencial. To so močne, bojevite osebnosti, ki znajo neomajno in zanesljivo zasledovati svoje cilje. Mars jih obdari s privlačnostjo in očarljivostjo, čeprav jih je zaradi njihovega trdega srca in očitne nagnjenosti k okrutnosti in maščevalnosti težko vzljubiti. So dokaj neobčutljivi. Nagnjeni so k urološkim boleznim. Rojeni v znamenju Strelca postanejo pod Marsovim vplivom še nemirnejši, hitro se navdušujejo, odtrgani so od življenja in nerazumno strpni do vsega, kar jim škoduje. Niso zviti, vendar zadosti vzvišeni, da uporabljajo vsa sredstva, da bi se le dokopali do svojih ciljev. Pretirano se nagibajo k po- sploševanju, k črno-belirn pogledom na življenje. Imajo izrazit smisel za pomorsko in vojno pravo ter kirurgijo- ^ Rojenim v znamenju Kozoroga Mars podeli večjo sposobnost samoobvladovanja, močnejšo voljo in ambicije, večje samozaupanje, a tudi večjo ranljivost. Zaradi Marsovega vpliva jim rahlo primanjkuje nežnosti in duhovitosti, saj so včasih prav strupeno prepirljivi, prepogosto tudi podcenjujejo druge ljudi. V resnici imajo manjvrednostni kompleks in občutek, da so impotentni. Veliko jim pomeni družbeni položaj, pri poslih s navadno kar uspešni. Ljudem, rojenim v znamenju Vodnarja, Mars poveča domišljijo, vročekrvnost, okrepi pa tudi nagnjenost k pretiravanju in napadalnosti, ki se pogosto kažeta v tehničnih izumih, pa tudi v tem, da pogosto postanejo vneti borci za reforme. Ljubijo denar in nepredvidljivost, zavračajo retoriko in konvencionalnost. Zaljubljeni so v svobodo in nenehno razpeti med razumom in čustvi. @ Pri ljudeh, rojenih v znamenju Rib, Mars še utrdi njihovo zmedenost, brezbrižnost, omahljivost in neurejenost. Zaradi tega so nagnjeni k proučevanju samih sebe, pa tudi domišljavi so. Zlahka se oprimejo različnih manij, včasih se ne morejo upreti manjšim krajam-Mars okrepi njihovo občutljivost in nežnost, poglobi njihov čut za Žrtvovanje, pri ženskem spolu pa nagnjenost k nemorab in anarhiji-Vera Sega (Prihodnjič: Jupiter) Helsinki so stari manj kot petsto let In res nam druga vrstica ponuja dober opis posledic Mao Zedongove kulturne revolucije. Le da se datumi ne ujemajo: kulturna revolucija se je začela leta 1966, Mao pa je umrl šele deset let pozneje. Prav tako se pred letom 1985/86 ni pojavil noben pomembnejši komet (tedaj se je Haleyjev). Mabus bi potemtakem moral biti nekdo v prihodnosti. To seveda spodbuja poklicne razpiho-valce pogubljenja, da napovejo še enega antikrista pod drugim imenom. Komentatorji zelo radi obesijo vzdevek antikrist vsaki pomem- bnejši osebi, o kateri je napovedano, da bo počela nekaj neortodoksnega: dejansko je to kodeks za neznano, zato ne preseneča, če vse neizpolnjene prerokbe -zlasti tiste, ki so komaj razumljive - nenadoma dobijo vznemirljiv apokaliptični ton. V tem primeru pa gre le za namig na vodjo, čigar smrt sproži katastrofalno vojno. Pojav je že tako znan, da lahko pomeni skoraj katerikob kraj. Edini, ki bi lahko zožil možnosti na nekaj bolj določnega, je kontekst, v tem primeru je to napovedana azijska invazija. Z voditeljevo smrtjo se stvari očitno ne bodo umirile, temveč poslabšale. Rezultat bo vojna nepojmljivih razsežnosti, ki bo izzvala »nebeško maščevanje«, lakoto in druge stranske učinke, ki spremljajo voja- ške spopade. Znamenje tega maščevanja bo, kot pravi Nostradamus, nenaden pojav kometa. Videli pa bomo, da bo to naznanilo še hujše reči... Kvartina X. 72 Na sedmi mesec 1999. leta z neba velik bo gospod prišel plačilni in Mongolov mogočnemu vladarju znova dal poleta. V vojni, kakor prej, spet bodo silni. To je morda najbolj znana in strah zbujajoča Nostradamusova prerokba, nedvomno zato, ker je datum natančno določen in ker je v večini prevodov izraz Roy defftaieur (»kralj, ki poplačuje«) precej dvoumno predstavljen kot »-kralj strahu« (kot bi bilo natisnjeno Roy d‘effra-yeur). Mogoče je Nostradamus hote dvoumen. Temni oblaki so redko brez srebrnih robov in slednji brez temnih oblakov, apokaliptičnih ali drugačnih. Toda potem se, kot običajno, izkaže, da prerokba sploh ni tako apokabptična: skoraj vsak svetovni voditelj (tudi grozeči) bi lahko plačal račun, zlasti tisti, ki ima polne žepe denarja. V pri- meru, ko se je invazija ustavila nekje na Srednjem vzhodu zaradi smrti svojega vodje ah zaradi pomanj kanja denarja in opreme, naj bi priletela mogočna figura, ki bi financirala nadaljevanje invazije in prevzela tudi njeno vodstvo. Dejstvo, da se Nostradamusu zdi nujno prekiniti svoj običajni molk in dogodek datirati, kaže na to, da ga vidi ne le kot nekakšen ter-minus a quo za celo vrsto napovedi, marveč kot zgodovinsko usodnega za prihodnost Evrope in zlasti njegove domovine. V naslednjih kvartinah bomo izvedeli, zakaj. Erika Che- etham nas opozarja, da »sedmega meseca« ne smemo šteti od januarja, temveč od Nostradamusovega novega leta, ki se prične na spomladanski ekvinokcij, 20./21. marca. Kvartina V. 55 V bogati deželi arabski mogočen rodil se bo islamski vodja. Zavzel bo Granado, sejal strah po deželi španski in Italijanom grozil z morja. Na tej kritični točki stopi v igro pomemben nov igralec, ki po Mabusovi smrti prevzame poveljstvo nad azijskimi silami. (Se nadaljuje) PREROK VSEH PREROKOV NOSTRADAMUS, naslednjih petdeset let Knjiga izide 15. maja 1994 Obseg: 280 strani; format 12 x 20 cm; cena: 1390 SIT Cena v prednaročilu: 890 SIT Naročam........ izvodov knjige Nostradamus, naslednjih petdeset let po prednarocniski ceni 890 SIT. Znesek bom poravnal v 8 dneh po prejemu položnice. Ime in priimek / naziv podjetja:................... Naslov: EMSO: Podpis: Naročilnico pošljite n:i naslov NIA d.o.o.. Slovenska 54, Ljubljana, s pripisom »Nostradamus« Danes goduje Milada Praška Ko je sredi 10. stoletja češki vojvoda Boleslav I. prestopil iz poganske h krščanski stranki in se pobotal z nemškim kraljem Otonom L, je prišel v Prago regensburški škof Mihael, da bi blagoslovil novo cerkev sv. Vida. Boleslavova hči Milada (oziroma Marija) se je ob tej priložnosti navdušila za misel, da tudi Praga dobi stalno versko vzgojno središče. Bila je namreč prepričana, da morajo češki kristjani dobiti trdno oporo v lastni škofiji in samostojnih samostanskih ustanovah. Ko je oče Boleslav L razširil državne meje na vzhod in sever, je tudi sam želel dobiti cerkveno neodvisnost od Regensburga in s tem povečati veljavo svoje države. Zato je hčer Milado prosil, naj posreduje na bavarskem dvoru. Ker tam ni imela uspeha, se je odpravila v Rim k papežu. Pogajanja so poslej hitreje napredovala in leta 973, šest let po smrti Boleslava L, je Praga dobila svojega prvega škofa Dietmarja. Kmalu zatem je češki menih sv. Vojteh privedel v Prago menihe z Monte Cassina in ustanovil prvi benediktinski samostan v Brevnovu blizu Prage. Milada je pri vseh teh prizadevanjih odigrala pomembno vlogo. Iz Rima, kjer je vstopila v samostan benediktink, se je na papežev ukaz vrnila v Prago in ustanovila ter vodila ženski samostan sv. Jurija-Umrla je 8. februarja, najverjetneje leta 994, verniki pa se je spominjajo 28. marca. (Vir; Leto svetnikov) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Ponedeljek, 28. marca 1994 SLOVENSKE LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE / VELIKONOČNI TEDEN LABIRINT ZNANJA Najslovesnejši krščanski praznik na Slovenskem (i) Velikonočne šege vsebujejo tudi kanček starih poganskih radosti In ie na Slovenskem *** šeg in navad, ki j e* vsaj malo spominja-na verovanja in navade Pnganskih prednikov. Ce-o šege, povezane s tako ^Ijkim krščanskim pra-V'c™.’ ^ot ie velika noC, šebujejo poleg skrivnosti “nesenja se kanček po-,ll«danske radosti predlanskega človeka. , k]udska domišljija je n, ranila v velikonočnih neredih verovanje v moC aranja, vedeževanje in ^ževernost. Tako v vseh imetjih krščanstva ni ■^nedelo verovanje v moC 8nja in vode, pa v moe Pin blagoslovljenih pir-e°v m kosti. Tako kot oko-} novega leta naj bi bilo di v Času Kristusove nrage nad smrtjo nebo prto. In želje, izrečene P°d odprtim nebom, naj bi se uresničile. Velika noC je tisti krščanski praznik, ki ga na Slovenskem obhajajo najbolj slovesno. Šege na cvetno nedeljo so spomin na Kristusov vhod v Jeruzalem. Cvetni nedelji sledi mraCno razpoloženje veb-kega tedna, za katerega so značilni post, spokomost, mir in tišina, pa tudi priprave na dan Kristusovega vstajenja. Po »svetem tri-dnevju« - velika sreda, veliki Četrtek in veliki petek -pride velikonočna nedelja, ki pomeni odrešenje vsega človeštva. Vse šege, značilne za ta Cas, so povezane z bogoslužjem. Ves teden so po cerkvah molitve. Do konca srednjega veka so jih opravljali ponoči. Sčasoma so jih prestavili na večer, nato pa na popoldan ali Cas proti večeru. Pritrkavanje cerkvenih zvonov, pokanje z možna-rji in kresovi po gričih naredijo velikonočno praznovanje Se bolj praznično in svečano. Vse to je namenjeno veselju in radosti nad Odrešenikovim vstajenjem. Slovesni obredi pred veliko maSo na cvetno nedeljo so se nekoC odvijali kot igra. Prvo dejanje se godi na Oljski gori in v spomin na te dogodke v cerkvi blagoslavljajo palme, oljke in drugo zelenje. Drugo dejanje je Jezusova pot z Oljske gore do jeruzalemskih vrat. Tega se cerkev spominja s slovesno procesijo in z blagoslovljenimi vejami in butarami okrog cerkve do cerkvenih vrat. Zadnje dejanje je Kristusov vhod v Jeruzalem in tempelj. V bo- goslužju so ta dogodek ovekoveCib s slavnostnim sprevodom od cerkvenih vrat do oltarja k sveti maši. Na Čelu procesije nosijo križ, ki spominja na prisotnost Odrešenika. Ni slovenskega kraja, kjer ta dan ne bi nesli k blagoslovu snopov in šopov pomladnega zelenja v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu metali pred prihajajočega Jezusa. V tej, sicer krščanski navadi, so sledi starodavnega obredja »svetega« rastlinja. Na kmetih butare, v mestih pa oljene vejice Butare na kmetih se s svojo zajetnostjo in težino nikakor ne morejo primerjati z oljenimi vejicami in šopki v mestih. S svojo veličino so bile nekoC pre- dmet bahaštva in objestnega tekmovanja. Včasih so bile tako velike, da so jih v cerkev prinesli kar na hrbtu, ah pa tako visoke, da jih je moralo nesti veC fantov. Sprva je viselo na njih Se pecivo, ki je imelo celo večji pomen kot cvetje in Šibje. Danes obešajo na cvetni »pratelj« preste in »fefemice« samo še v Ratečah, tu in tam pa jih še vedno okrasijo s pomarančami in jabolki. Priprava snopov je bilo in je še vedno resno opravilo, nošenje v cerkev pa veselje in ponos mladine. ObiCaj je, da se držijo ljudje v tednu po cvetni nedelji doma in se pripravljajo na velikonočne praznike. Prve tri dni v tednu se Se dela, nato pa sledi post. Marjeta Smolnikar (Nadaljevanje jutri) Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:___________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B. R. K. u m OVEN 21.3. - 20.4.: Svoje življenje boste odslej jemali bolj resno. Zavedati se boste, da je vaš cas neponovljiva priložnost, iz katere velja iztisniti kar največ. BIK 21. 4. - 20. 5.: Na um vam bodo prihajali števiku, pogosto zelo nepošteni posti, s katerimi naj bi kar se da kmalu kar se da obogateli. Streznite se. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Od tega dne se boste nagibali zlasti k stvarem, ki so večne. Večno pa je vse, kar godi srcu, jasni um in ustreza merilom brezčasne duše. RAK 22.6. - 22. 7.: Pred nepreglednim ovinkom pozor! Ce se boste obnašali preveč ošabno, vam bodo bogovi stopili na zavoro, hudički pa zablokirali krmilo in predrli gume. UV 23. 7. - 23. 8.: Odločno boste spremenili svoj vrednostni sistem. Doslej ste vse ocenjevali le s plusi in minusi, odslej pa vam bo jasno, da so v življenju tudi barve. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ne skrbite za delovno mesto; zaradi vaše marljivosti bi vas preveč pogrešati. Ce se bo pokazala potreba po dodatnem izobraževanju, nikar ne omahujte. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Ker tako dolgo zavlačujete, bo vašega osvajalca naposled vse minilo. Vseeno se bo vse srečno končalo: postala bosta iskrena prijatelja. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Pri izmenjavi izkušenj in mnenj se boste z nekoni moCno zbližali. ZaCela bosta iskati možnosti, kako bi vzajemno napredovala po poti k skupni sreCi. STRELEC 23.11. - 21.12.: Čeprav malce pretiravate, je vendarle res, da je velika večina vaših novih spoznanj povsem pravilna. Ko se boste unesli, boste našli pravo mero. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Zaceli boste razmišljati, kako bi prebili okove normalnosti in se povzpeli v višave nesmrtnih. Ne ponavljajte napak matih zgodovinskih velikanov. VODNAR 21.1. -19. 2.: Po treznem premisleku trezna odločitev: svoje ladje ne boste obrniti; dvigniti boste raje raven svoje budnosti in veselo zapluli naravnost naprej. RIBI 20.2. - 20.3.: Na svoje življenje boste nenadoma zaceli gledati s pretirano kritičnim, podcenjevalnim pogledom. Značilno za vas, vendar je že Cas za spoprijem z vzroki. KRIŽANKA Vodoravno: 1. lastnost nabrušenega noža, 8. nekdanji ciprski predsednik, 10. sanje, 11. slovenski filozof iz 19. stoletja (Frančišek), 12. mesto in reka na severu Norveške, 14. manjše plovilo, 15. ameriška filmska igralka (Demi), 17. reka v Angliji, 18. mesto v Hrvaškem Primorju, znano po močni burji, 20. avtomobilska oznaka Argentine, 21. začetnici slovenskega pesnika Pavčka, 23. junak angleških ljudskih balad (Robin), 25. angleški Nobelovec za mir (John Boyd), 27. košCiCast sadež modre barve, 30. moštvo, tim, 32. reka, ki teče skozi Stratford v Angliji, 33. ime libanonskega predsednika Hravija, 35. starojudovski kralj, 36. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na koleh, 38. slovenski publicist (Tomaž). Navpično: 1. priprava za ometanje, 2. brazilsko izvozno pristanišče, 3. začetnici hrvaškega košarkarja KukoCa, 4. zorana zemlja, 5. ratar, 6. ime slovenskega književnika Jenka, 7. slovenski politik (Vladimir), 9. brazilski voznik formule 1 (Ayrton), 10. ime namibijskega predsednika Nujome, 13. smuCišCe na Pohorju, 16. grško ime turškega mesta Enez, 19. vrsta jadrnice, 21. varovalna žival pri primitivnih ljudstvih, 22. računalniška postavitev knjižne ali Časopisne strani, 24. železniško križišče v zahodni Sloveniji, 26. ime nekdanje sovjetske smučarske tekačice Smetanine, 28. surovina za izdelavo sveč, 29. Marijina mati po bibliji, 31. ime švedskega teniškega igralca Wilandra, 34. kratica slovenske denarne enote, 37. različni Črki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 >[BU}sbiai ‘aospsoui ‘nsv ‘SBiig ‘uoav ‘ure -a; ‘baijs ‘xio ‘P00H Vil ‘VH ‘(nas ‘U9N ‘siooj^ ‘u[op ‘eiiv ‘aduiBri ‘uas ‘souB>[Bp\i Tsoiiso :ouabjopoa Aausan ŠAH a b c d e f g h Beli na potezi zmaga -študija L.van Vlieta Na sedmo vrsto je prodrl beti kmet, ki ga do promocije ovirata Cmi kralj in dama. Pri tem je posebno uspešna Cma dama na diagonali hi - a8. Ati lahko beti, ki je na potezi, prisili Cmo damo, da zapusti belo diagonalo in tako omogoči belemu pot do zmage!? Rešitev naloge S potezo l.Db4! beli omeji gibanje črnega kralja in prisili črno damo, da se umakne po veliki beli diagonali 1.. .Df3. /Lahko tudi l...Dd5 ali l...Dg2 / Sedaj sledi zanimiv razplet: 2.Da4+ Kb6 3.Db3+! Db3: 4.b8D+ in črni izgubi damo. Na l...Dhl 2.Da3+ Kb6 3.Db2+ Kc7 /na 3.. .Ka6 4.Da2+ in 5.DM+/ 4.Dh2+! Dh2: 5.b8D+ in črni zopet izgubi damo. Zmagoviti manever si velja zapo- 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Jurgis - Botvinnik / SZ 1931 Izgleda, da je Črni prosti kmet na c liniji izgubljen, saj ga Cmi, ki je na potezi, ne more uspešno zavarovati. Toda nekdanji svetovni prvak Botvinnik je mislil druga-Ce.Z lepim manevrom je omejil delovanje betih figur in ši ustvaril prednost ter zmagal! Rešitev naloge S taktično odigrano potezo l...Tc4H je črni v trenutku spremenil položaj na Šahovnici. Sedaj je beli pred dilemo ali vzeti ponujeno darilo 2.bc4 ali pa odigrati 2.Tcl. V obeh primerih bo črni odigral 2...Lc5! in belemu ni več pomoči. Po 3.Kg2 Lf2: 4.Kf2: b3 in obeh črnih kmetov beli ne more zaustaviti, zato se je vdal! Silvo KovaC Pisalo se je leto 1848 »Mi vsi jeden drugega potrebujemo...« Predstava o potrebi združitve slovenskega narodnostnega ozemlja v eno enoto, v Slovenijo, je gotovo živela med delom inteligence in študentov že v predmarčni dobi. To je tudi omogočilo naglo Sirjenje ideje Zedinjene Slovenije takoj po Metternichovem padcu. Zmaga revolucije s svobodo tiska pa je Sele dala možnost javnega izražanja in Sirjenja te zamisli. Prvi. ki se je lotil opredeljevanja slovenskega političnega programa, je bil koroški Slovenec iz Ziljske doline, takrat devetintridesetletni stolni kaplan Matija Majar. V članku, ki so ga Bleiweissove Novice objavile 29. marca 1848, je med drugim zapisal: »... zdaj se more začeti sreCa našega naroda, zdaj moremo stopiti kakor slo-boden narod med druge slobodne narode... Tako imenitnega Časa za vse Slovence Se ni bilo, kar sonce sije... Mi tega zlati-ga Časa ne smemo zamuditi... Ne zaničujmo nobenega naroda, ki se k našemu slavnemu cesarstvu šteje. Mi smo vsi bratje -Slaveni, Nemci, Italijani, Vogri. Mi vsi jeden drugega potrebujemo; vsi vkup se lahko vsakemu sovražniku vbranimo - vsaki posebej pa je siromak ... težko bi se vbranil... Vsak naj v svoji deželi doma živi, kakor mu je drago in ljubo ... mi Slaveni pa tudi tverdno, z vso močjo od vsih terjamo, da tudi nas puste doma po našim živeti...« PREBLISK Če si suženj, ne moreš biti prijatelj. Če si tiran, ne moreš imeti prijateljev. Nietzsche t, Ponedeljek, 28. marca 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / VEČINOMA SUHO ALPE JADRAN / SONČNO IN SVE2E Vremenska slika: Nad Sredozemljem, Alpami in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nad našimi kraji se še zadržuje hladen zrak. topla fronta hladna okluzija fronta C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOST] DEŽ/SNEG mm na dan * * pod 10% pod 5 10-30% 5-10 ............I 44* *** 1 30-50% J^SO] i i i i ^ sl/. -Us -O/ is; #### ^ •T' -T- -T' : DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.50. zašlo pa ob 18.20. Dan bo dolg 12 ur in 30 minut Luna bo vzšla ob 20.08., zašla pa ob 05.59. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne, promet poteka tekoCe, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila Čakajo na izstop iz države do 15 ur. 'TZjjfi&SSif FURLANIJA-JK SLOVENIJA Piancavallo —/—cm Cerkno - Fomi di Sopra 0/40 cm Golte - Zoncolan 0/60cm Kanin do 80 cm Trbiž 0/120 cm Kope - Nevejsko sedlo 20/240 cm Kranjska gora Krvavec Sauris --/-- cm M. Pohorje - VENETO Pokljuka - Sappada -/-- cm Rogla do 40 cm Soriška planina - Vogel 60 cm Zelenica - PUMO V ANJE Danes: ob 3.53 najnižje -56 cm, ob 9.58 najvisje 42 cm, ob 15.49 najnižje -43 cm, ob 22.00 najvisje 57 cm. Tutri: ob 4.28 najnižje -56 cm, ob 10.36 najvisje 38 cm, ob 16.21 najnižje -37 cm, ob 22.30 najvisje 53 cm. GORNJI SENIK O BEUAK O TRBI2 O n ČEDAD VIDEM O O SALZBURG O GRAZ MURSKA SOBOTA VARAŽDIN O O CELOVEC O MARIBOR , ^ O-J „/0- O LJUBLJANA . - J O NOVO MESTO O ZAGREB -fcj Slovenija: Pretežno jasno bo. Sosednje pokrajine: Sončno Burja na primorskem bo po- in sveže bo. Burja na severnem nehala. Najvisje dnevne tempe- Jadranu bo ponehala rature bodo od 8 do 13°C. Zjutraj bo slana V Sloveniji: Prehodno se bo Obeti: V sredo bo sončno in to- poobladlo. Jutro ne bo več tako pleje. mrzlo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA 2/H TRST 8/15 CELOVEC -1/9 BRNIK 0/H MARIBOR 2/7 CEUE 2/H NOVO MESTO 2/H NOVA GORICA 8/14 MUR. SOBOTA 0/8 PORTOROŽ 9/15 POSTOJNA 2/10 ILIRSKA BISTRICA.... 3/- KOČEVJE 0/9 CRNOMEU 2/10 SLOV. GRADEC 0/9 BOVEC RATEČE -3/7 VOGEL -5/1 KREDARICA -12/-8 VIDEM 5/15 GRADEC 0/10 MONOŠTER 0/6 ZAGREB 4/8 REKA 6/13 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -11/-3 STOCKHOLM -7/-1 MOSKVA -2/4 BERLIN 2/8 VARŠAVA 0/8 LONDON 2/H AMSTERDAM 1/- BRUSELJ -1/7 PARIZ 1/11 DUNAJ 4/14 ZuRICH o/io ŽENEVA 3/14 RIM 8/21 MILAN 8/16 BEOGRAD 5/24 BARCELONA 10/19 ISTAMBUL 11/20 MADRID 2/20 UZBONA 11/19 ATENE 12/18 BUCAREST 8/26 MALTA 16/21 PRAGA 0/9 SVET I SUKA PRI SLIKI... ZGODBA PRI ZGODBI... P A SE RES JE Končno spet sonce! MONTECITO (Kalifornija) - Mlad par se sprehaja pod palmami sprehajališča v Montecitu v Kaliforniji, nedaleč od Santa Barbare. V tem kraju je v nekaj dneh zapadlo kakih pet centimetrov dežja, kar pomeni za sončno Kalifornijo pravi rekord. Toda barve zatona dajejo slutiti, da je hujše že mimo. (Telefoto AP) Egipt sprožil križarsko vojno proti satelitskih antenam KAIRO - Pokrajinski svet Dakahlije, razvite agrarne dežele v delti Nila, je od krajevnega guvernerja dosegel, da je prepovedal namestitev satelitskih televizijskih anten na kavarnah in drugih javnih lokalih v pokrajini zaradi »perverznih učinkov, ki jih imajo na moško populacijo, zlasti mlado«. Dogaja se namreč, da se tovrstne antene Sirijo ko gobe po dežju ne samo po Kairu, ampak tudi na egiptovskem podeželju ter prinašajo na domače televizijske ekrane tudi do nedavnega povsem neznane pikantne erotične in težke pornografske programe z vsega sveta, medtem ko egiptovske državne televizije še vedno predvajajo izključno moralno neoporečne sporede. Nastavitev teh naprav ni niti v Egiptu pretirano draga, saj je treba za eno odšteti kakih 3 tisoč egiptovskih lir (približno tisoč dolarjev). Za tiste, ki tega ne zmorejo, pa so vsaj doslej bile na voljo kavarne, v katerih je bilo mogoče dobiti sedež pred ekranom s programi iz vsega sveta za 5 legov (manj kot dva dolarja). In tako je praktično vsakdo imel dostop do spornih programov, ki so marsikje, Se zlasti pa na podeželju, dobesedno sprevrgli življenje. Tako je v mestu Mata-ria, ki šteje skoraj 200 tisoč prebivalcev, lep del moških v zadnjih časih preživljalo po cele noči pred televizijskimi ekrani kakih 50 kavam, ki so se opremile s parabohčnimi antenami. Posebno zaželeni so bili erotični programi nekaterih turskih televizijskih mrež. Sicer pa je bilo gledanje »seksi ženskic« razširjeno tudi podnevi, zlasti med mladimi. Ponekod so v Šolah zabeležili kar množične odsotnosti med dijaki. Nova moda ni oprostila niti cerkvenim dostojanstvenikom. Tako je Hamad el Sayed, eden izmed krajevnih voditeljev su-fija, se pravi mistično usmerjene islamske ločine, zapustil svoj stan, si nabavil »hudičevo napravo« in se prepustil čarom perverznh programov. Ni čudno torej, da je Sirjenje satelitskih anten vzbudilo tudi nasprotne reakcije in, kot rečeno, privedlo celo do guvernerjeve prepovedi njihovega nastavljanja na javnih lokalih. Seveda pa je veliko vprašanje, kolikšna bo učinkovitot tega ukrepa. Večina javnih lokalov je svoje satehtske antene poskrila, čakajoč na »boljše čase«, po drugi strani pa ukrep ne prizadeva zasebnikov, ki lahko mirne duše Se naprej gledajo »pregrešne« programe, tudi v družbi prijateljev. V Argentini razkrivajo široko razpredeno mrežo prodaje dojenčkov, ki »potujejo« tudi v tujino BUENOS AIRES - Preprodaja, ugrabitve, nasilje vseh oblik: Argentino so zadnje čase preplavile vesti o tragičnih dogodkih, v katerih v vlogi žrtev nastopajo otroci raznih starosti. Razkrivanje srhljive stvarnosti se je začelo s pričevanjem redovnice Marthe Pelloni, ki je na območju mesta Goya odkrila mednarodno mrežo prodaje dojenčkov. Njene obtožbe niso generične, saj so že 103 primeri prišli na sodišče, od teh se kar 32 nanaša na dojenčke, ki so jih prodali v razne tuje države. Martha Pel-loni ve Se za več primerov, ker so ji prebivalci veliko povedali, vendar imen krivcev nočejo priznati. Povedali pa so ji, da je veliko parov iz Francije, Italije in Nemčije kupilo dojenčke od revnih staršev ali drugih svojcev. Samo najbolj krute ali dramatične zgodbe pridejo v javnost: tako je sprožil val ogorčenja in ganjenosti obenem primer ma-milaša, ki je hotel prodati 20-mesečnega dojenčka, vendar mu je to preprečila policija, ki ga je prišla aretirat. Po objavi vesti so se namreč policiji javile kar tri ženske, ki so trdile, da so prepoznale lastnega, pred meseci ugrabljenega otroka. Preiskovalci so prepričani, da gre za izredno širok pojav. Na območju Cordobe in Rosa- ria je policija našla že Sest dojenčkov, ki so jih kupili pari brez otrok. V to okrutno in donosno mrežo preprodaje dojenčkov pa so vpleteni tudi zdravniki oziroma bolnišnice. V kraju La Banda, ki je v enem najbolj revnih predelov države, je 24-letna Maria Alejandra Sandez prijavila ugrabitev komaj rojenega otroka. Takoj po porodu so ji namreč prinesli trupelce deklice, rekoč da je njena hči, ki pa je le nekaj ur po rojstvu umrla, S taksnimi posli se ukvarjajo tudi v bolnišnici prestolnice Santojanni, v kateri je 12-letna deklica povila otroka, ki ga je njena babica s pomočjo bolničarke prodala nekemu paru. Atentat v Turčiji: ranjeni trije turisti ISTANBUL - Bomba, ki je včeraj eksplodirala v katedrali Sv. Sofije v Istanbulu, je ranila tri turiste, od katerih se eden (38-letni nemški državljan) bori s smrtjo. Peklenski stroj je eksplodiral, ko je bila katedrala, ki so jo pred kratkim spremenili v muzej, prepolna obiskovalcev, v glavnem tujih turistov. Nihče Se ni prevzel odgovornosti za atentat, policija in nobanje ministrstvo pa močno sumita, da so ga izvedb kurdski separatisti. Včeraj so bile v Turčiji upravne volitve, ki so imele tudi velik politični pomen. Kurdski skrajneži so med volilno kampanjo izvedli vrsto atentatov. Kurdi hočejo prizadeti predvsem turistično dejavnost, ki predstavlja za državo velik vir bogastva in močnega pribva tuje valute. Yemen: moški ubil dvaindvajset ljudi ADEN - Neuravnovešeni moški je v kraju Taiz (srednji Yemen) ubil 22 ljudi, nato pa je sam padel pod streli policistov. Abdel Kader Hassan, tako je bilo ime blaznežu, je najprej iz Se neznanih razlogov pokončal družino, ožje sorodnike in nekatere bližje stanovalce, nakar so ga aretirab. Ponoči je na policijski postaji izmaknil čuvaju mitraljez in na kraju ubil Se tri policiste ter ranil nekatere njihove kolege. Enemu od teh pa vseeno reagiral in ubil Hassana. Morski psi napadli oceanografsko ladjo SANTIAGO - Skupina morskih psov je v Tihem oceanu napadla oceanografeko ladjo Discover. Najhuje sta jo skupila ameriška raziskovalca, ki sta ravno v tistem trenutku opravljala nekatere morske meritve. Ženski so morski psi hudo poškodovati nogo, znanstvenika, ki ji je priskočil na pomoč, pa ugriznili v roko. Kroniko pretresljivega dogodka so objaviti dnevniki iz Santiaga, kjer so tudi sporočili, da je ameriška znanstvenica izven smrtne nevarnosti. Polami mraz na otoku Sahalin: že štirje mrtvi MOSKVA - Otok Sahalin v vzhodni Sibiriji je že več dni zaradi polarnega mraza popolnoma odrezan od sveta. Zaradi obilnih snežnih metežov so prekinjene vse železniške zveze, zaprto pa je tudi edino letališče na otoku. Zaradi mraza so včeraj umrli štirje domačini. V dveh dneh je zapadlo več kot dva metra snega, ponekod je poledenelo tudi