KATOLJSK CERKVEN LJST.
-Da ni T tiri
«a" iih»ja vsak petek na celi poli, in velja po posti za eelo leto 4 gld. «Okr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl 30 kr. tutarniei gprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta daa praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XXXVIII.
V Ljubljani, 9. prosenca 1885.
Ust Z
JAKOB,
po usmiljenji Božjem in apost. sedeža milosti knezoškof Ljubljanski,
vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izvdičarja našega Jezusa Kristusa!
(Konec.)
Preljubi v Gospodu! ako sedaj premišljujem, kako ste popolnoma lastnina Božja že po stvarjenji; in koliko bolj še lastnina Božja zavoljo tega, ker se je toliko trudil za vas, in vaše izveličanje, ako vidim, kako je v versto vseh pripomočkov, kterih se je posluževal, naj bi vam milost izveličanja naklonil, tudi mene vpletel; ako premišljujem, kako vas zares kakor vpisane nosi v svojih rokah, in vas varuje kakor punčico svojega očesa (5. Moz. 32, 10), tedaj, preljubi v Gospodu! me ta misel navdaja s tolažbo, in molim in upam v Boga, da ne bode pustil, da bi zavoljo mene vaše izveličanje hiralo, za ktero je vendar toliko storil. Saj me ni postavil za škofa zavoljo mene, temuč zavoljo vas; in saj to ne zadeva nikakor le mene samega, temuč zadeva vas, toliko tisoč duš; zadeva predrago kri Jezusa Kristusa, ki je za te duše tekla; zadeva čast Božjo, ker hoče Bog v vas in po vas poveličan biti, ter vam je za to vdahnil življenje. Da, upam v Boga Očeta, ki je iz ničesar obudil ta prekrasni svet, in kteri more tudi iz kamenja ■ obuditi sinove Abrahamove. (Luk. 3, 8.) Upam, da bode iz ljubezni do svojega Božjega Sina in iz ljubezni do vas tudi meni vstvaril vse one lastnosti in podelil one darove, kterih potrebujem, da svojo težko službo opravljam v vaše izveličanje. — Upam v Boga Sina, v ne-vstvarjeno modrost, da v svoji ljubezni do vas, ktero vam je že na sv. križu tako velikodušno skazal, ter jo vedno vam skazuje, da je tudi sedaj ne bode hotel kratiti, in mi bode tedaj dal vse prav spoznati in hoteti, kar je vam v izveličanje. — Upam v Boga sv. Duha, posveče-valca vaših duš, ki v vas prebiva, in čegar tempelj ste, on bode v tej ljubezni do vas, kakor aposteljne, tako tudi mene, njihovega nevrednega naslednika, napolnil z močjo od zgoraj ter me učil vsega in mi vse razodel, kar naj vam povem (Jau. 14, 6), da edino potrebnega ne zgubite izpred očij. — Upam v Devico Marijo, mater
Jezusovo in vašo mater, ki vas je toliko ljubila, da tudi ona svojemu edinorojenemu Sinu ni prizanesla, temuč ga tudi dala v preterpko smert na križu. V njo upam, da bode prav zarad te svoje materne ljubezni do vas tudi meni pomagala in me učila, ljubezen do njenega Božjega Sina v vaših sercih vedno varovati in vas ogrevati, da ga posnemate. — Upam v sv. Jožefa, redni ka Jezusovega in posebnega varha vaše dežele, da bode v svoji skerbi za vas in vašo deželo tudi mene, novega prišleca, vzel pod svoje varstvo in mi pomagal vas tako voditi, da tega, kar je bilo igemu najdražje na zemlji, da Jezusa in Marije nikdar ne zgubite, temuč ste in ostanete živi udje sv. družine. — Upam v vaše angelje varhe, kterim vas je Bog izročil, da za ras skerbe in vas varujejo. Upam v vse svetnike in svetnice Božje, ki že sedaj vživajo sad odrešenja po Jezusu Kristusu, in kterih bratje in sestre ste; zlasti pa v tiste, kterim dolguje vaša dežela luč sv. vere in milost ker-ščanskega življeuja. Od vseh teh upam pomoči in podpore, da morem tudi vam pomagati v vaših borbah, in vašem trudu po zedinjenji z Jezusom.
Vse to, preljubi v Gospodu! upam in si prosim od Boga; upam to zavoljo vas, vsled preobilne ljubezni, ktero vam je skazal. To svojo ljubezen bode zavojjo vas tudi na-ine raztegnil; in to je moja tolažba sedaj, ko n&stopam svojo težavno službo.
Toda to ni moja edina tolažba, ne, še drugo imam, in ta ste vi! Da, vi sami, preljubi v Gospodu! Komaj se je razglasilo, da postanem vaš škof, so mi že od raznih strani hvalili vašo odkritoserčno pobožnost, vašo zvesto vernost. Isto sem pozneje slišal od visoke strani. In slednjič blagovolilo je celo veličanstvo našega cesarja mi reči: „Kranjsko ljudstvo je dobro ljudstvo.tf Predragi v Gospodu! Ako je tedaj vse res tako — in nimam vzroka o tem dvomiti — bi mi to ne bilo tudi tolažba v sredi težav, ktere dandanes škofa bolj ali manj vedno zadevajo? Da, gotovo! ker če ste zares kerščansko-verni. zares pobožni iz vere, tedaj pred vsem ne bodete pozabili glavue resnice keričanske vere, da ste od Boga, pa tudi k Bogu namenjeni, in toraj bodete skerbeli vaše življenje vselej uko vravnati, da vas tudi zares vodi k Bogu. Tedaj se ne bodete iz hvaležne ljubezni, do Boga ničesar bolj vostuo varovali, kakor da bi se le ena kaplja kervi Kristusove pri vas zgubila. Tedaj se bodete tudi z neprelomljivo zvestobo deržali njegove^
cerkve, ktero je pridobil s svojo kervjo (Ap. dj. 20, 28), in po kteri vam daje pritekati milosti svojega odrešena. Prav posebno pa bodete kot zvesti sinovi te njegove cerkve v svojem škofu najprej to videli, kar vam mora biti: poslanca Božjega, ki prihaja k vam v imenu Gospodovem! In ako vam je poslanec Božji, bodete tudi — ne gledš na njegovo osebo, temuč iz spoštovanja do Boga, ki ga vam pošlje — pokorno sprejeli poročilo, ktero Tam ima kot poslanec Božji, znanjevati; odpirali bodete svoja serca veri, ktero vam ima pridigovati, zapovedim, kterih izpolnitev ima v imenu Božjem in sv. vere od vas tirjati. Spominjajo se besed Gospodovih, ktere je govoril svojim aposteljnom: „kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal" (Luk. 10, 16), bodete sprejeli to poročilo z otroško pokorščino in s ponižnim sercem tudi tedaj, ko bi se vam znabiti ne zdelo prijetno, kadar ni po godu čutom in ne šegeče ušes. (II. Tim. 4, 3.)
Da, vse to bodete storili, če ste resnično pobožni in teruno prepričani otroci matere cerkve, ki verskih resnic in naukov ne poslušajo samo, temuč jih tudi spolnujejo. In prav to, ker upam, da take v vas najdem, mi ni premala tolažba, ko prevzamem težko breme, ktero se mi je naložilo. Res je sicer, da nisem otrok vaše dežele in da doslej nisem bil v versti blagih in izverstnih duhovnikov vaše škofije, a ktere dežele lastni sinovi so bili aposteljni, ko so bili iz Judeje odposlani po celem svetu oznanjevat pjročilo o izveličanji? Ne, ne, vem, da vaše versko prepričanje ne preneha kraj vaše dežele, in ne skerbi me po vsem tem, kakor ste me do sedaj sprejeli, da bi se mi vtegnilo pri vas goditi, kakor Jožefu in Mariji v Betlehemu, ter bi jaz zato, ker sem tujec, terkal in terkal na vrata vašega serca, pa bi se mi le ne odperla. Ne bojim se, da bi se tudi meni primerilo, kakor Gospodu Jezusu Kristusu, o ktercm nam pove apostelj, da ga niti njegovi niso sprejeli. (Jan. 1, 11.) Ne bojim se tega, kajti pred vsem ste katoličani, kteri 8 klicem: „Oče naš" Gospoda Boga vsaki dan kot očeta vseh ljudij pozdravljate in toraj vsacega človeka, kdor in od koderkoli si bodi, kot brata v Kristusu sprejmete; ste katoličani, in ste toraj, kot razsvetljeni v sv. veri, slekli starega človeka in oblekli „novega, ki se ponovi v spoznanji po podobi tistega, ki
ga je vstvaril; kjer ni ne.....divjaka ne skita, ne
sužojega ne prostega, ampak vse in vsem — Kristus". (Kološ. 3. 11.)
PokrepČan s to tolažbo, ktero zajemam pred vsem od tod. da je Božja stvar, ktero moram pri vas zastopati, ktero potem tudi nahajam v vašej veri in vašem mišljenji, vas tedaj sprejmem kot ljubezni Božje najdražjo zastavo, ki se mi je mogla izročiti. Ne sprejmem vas pa, da bi ta dragoceni zaklad mirno puščal v svojih slabih rokah, temuč koj v začetku želim ga tam shraniti, kjer bodete živi in mertvi, za čas in za večnost najbolje zavarovani; tam, kjer nahajate najgotovejšo pomoč, si prilastiti sad odrešenja, ktero nam je po Jezusu Kristusu, da tako vredno živite po svojem nadnaravnem poklicu, za kterega ste vstvarjeni; shranim vas v Božje serce Jezusovo in v najčistejše serce Marijino. To je serce tistega, kteri pač zares ve pomilovati naše slabosti, ker je hotel sam na sebi vse skusiti, enako z nami. edino le greh izvzeti. (Hebr. 4. 15.) Je dalje serce taisto, ktero včlovečeni Sin Božji sam ljubi in časti kot serce svoje matere, ktero, akoravno prevzvišeno, vendar tudi uam ubogim in grešnim človeškim otrokom naproti bije z neomejcuo materno ljubeznijo. K tema presvetima viroma vse milosti, k temu dvojnemu prestolu usmiljenja in uslišanja, položim vas in sebe. Večje ljubezni do Boga ne najdemo nikjer, kot v obojem tem presvetem sercu, zato pa tudi nikjer večje ljubezni do nas, nikjer
večje moči, nam pomagati. Pri teh svetiščih se hočemo tedaj vsaki dan v duhu zbrati, tam vsaki dan kot udje ene in taiste Božje družine drug za druzega moliti in tamkej si zajemati luči in moči, serčnosti in poterpež-Ijivosti za svoje tukajšnjo potovanje, dokler se po pravem vojskovanji enkrat ne snidemo in ne prejmemo iz rok Gospodovih krone pravičnosti in plačila zmagovitih v poklicu Božjem od zgoraj v Kristusu Jezusu. (Fil. 3.14.) K temu naj nam pomaga blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in sv. Duha. Amen.
Dano v Ljubljani tretjo adventno nedeljo 14. decembra 1884.
JAKOB,
knezoškof.
Nektere ovetke za novo leto 1885.
Prikazala se je milost Boga Zveličaija našega.
Tit. 2, 11.
„Prikazala se je milost od Bogi našega Zveličarja" — in sicer za nas s tem, da smo novo leto 1885 doživeli. Ta milost pa, pravi sv. Pavel, „nas uči, da se odpovejmo h udobij i in po svet nim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu. (Tit. 2.) Potem bomo smeli z veselim upom pričakovati častitljivega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa." (Tit. 2.) mo nam zatrjuje list sv. ap. Pavla do Tita. Sv. evangelij novega leta pa nam daje izgled telesnega zatajevanja v Jezusovem obrezovanji. (Luk. 2.)
Naše serce je kakor majhna hiša, ktero moramo očediti in v najlepši red djati, da bo v novem letu mogel Jezus v tej hiši stanovati. Naše serce je kakor vert, kterega moramo ternja otrebiti, obrezati in z lepimi cvetlicami obsaditi, da ga bo v novem letu Jezus, nebeški Gospod, z veseljem hodil obiskovat. Ostanimo pri tej zadnji misli in premislimo nektere cvetlice, ktere moramo pred drugimi zasaditi v vert-svojega serca, da bo naše serce vredno Jezusovega obiskovanja. Ktere so te cvetlice? To želim le v kratkem naznaniti blagim čitateljem.
1. Prva cvetlica, ki si jo moraš v serce zasaditi, da bo Jezus mogel v njem prebivati v novem letu, je ponižnost. Ponižnost je podlaga vsih druzih čednost, kakor je perst in njiva podlaga za setev: brez njive nimaš kam semena vsejati, brez ponižnosti nimaš kam druzih čednosti zasaditi. »Kdor se ponižuje, bo povišan, kdor pa se povišuje, bo ponižan." Ponižnost je vi j ol i ca, ki na tihem raste, ne skazuje svoje lepe dišave, ne svojega lepega cvetja, ne svoje zdravilne moči, dasi vse to ima. Ponižni človek spozna, da vse dušne iu telesne prednosti ima zgoli od Boga, in se zato z nobeno ne baha in ne ponaša, ker v6, da darovi so Božje dobrote, in kakor mu jih je Bog dal, tako mu jih tudi v trenutku lahko odvzame. Sv. Tomaž Kemp. pravi: „To je najvišji in naipotrebniši nauk, pravo spoznanje in zaničevanje samega sebe. Sam do sebe nič ne deržati, in od druzih vedno dobro in visoko misliti, to je velika modrost in popolnamost. Vsi smo s 1 a b i, ti pa nikogar ne cčni slabšega memo samega sebe." (Lib. I. c. 3.) In o učenih, ki se tako radi z učenostjo ponašajo, pravi ravno ta svetnik: „Bolji gotovo je ponižen kmet, ki Bogu služi, kakor pa prevzeten modrijan, ki sam sebe zanemari in nebesni tek premišljuje. (Lib. I. c.)
Vijolica na skrivnem, v gošavi, v senci raste, in ponižnost ima tri stopinje: perva stopinja, ako človek sam od sebe slabo misli; druga: ako človek rad sprejme, da drugi slabo od njega mislijo; tretja: ako želi in iše,
da bi ga drugi zaničevali. Kadar je zveličani Leonardo Porto Mavricijo sam od sebe govoril, je iskal drugim malovredno mišljenje do sebe obuditi. Ako mu je drugi kaj ugovarjal, mu je odgovoril: „Res, prav imaš brat; storil bom, kar si me opomnil." Tudi je rekel: „En lot zaničevanja in osramotenja samega sebe je več vreden, kakor cent časti, hvale in všečnosti tega goljufivega sveta.
2. Druga cvetlica, ki si jo ob novem letu vsadi v serce, bodi „dobra misel", ki nam naj pomeni „do-bro voljo", kakor so jo angelji oznanovali ob Gospodovem rojstvu, rekoč: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" „Dobra misel" je cvetka, ki ima prav prijeten duh; pa ta cvetica je priprosta, rase bolj v gorah, na samoti, je toraj brez visokih misel in prevzetnosti in rada pripusti drugim cvetlicam zale verte, gosposke dvorane in okinčevanja. Taki je tudi človek, ki je dobre volje, — enak pastircem ob Betlehemu, ki niso iskali bogastva, hvale, imenitnosti; vse to so drugim privošili in prepustili; zato se jim je pa Zveličar razodeti dal, precej ko je na svet prišel, mir jim je prinesel.
„Dobri inisli" je nasprotna „hudi misel", ki se je vari kakor hude zveri. Ta huda misel se zlasti rada kaže v zavidnoati, nevošljivosti. Ako te tebe, kristjan, hudi duh zavidnosti terpinči, se mu moraš ustaviti in vrata mu pokazati; če ne, boš mir zgubil. Zavidnega rade obhajajo hude misli, ki so iz pekla doma, češ: ta in ta je taki hudobnež, nič vreden, zatiravec bližnjega, ne mara za spoved, sv. mašo, itd.; pa se mu vender dobro godi in vsega dosti ima: jest pa, ki saj Bogu služim, sem vender taki revež, zaveržen in zaničevan! Ali pa tudi: ta le tam veljd za pobožuo osebo; pa je zgoli hinavka; ali je to po pravici ? — Tudi se nikar ne pritožuj, da bi rekel: ta in ta nič ne dela, nič ne vš in ne zna, pa dobi bogato službo; jest ki sem v vsem izurjen, pa ne dobim nič! itd. Takim skušnjavam se ne daj zapeljati! Časne dobrote velikrat niso dobrote, ampak velika nevarnost. Mnogi izgledi nas učijo, v kako grozne reči se zapletajo taki, ki imajo veliko posvetnih dobrot, ali pa si jih išejo pridobiti. Verjčmi, da noben človek ni bolj nesrečen kakor tisti, ki si sreče iše le v časnih dobrotah.
Pastirji ob Betlehemu niso bili kdo vš kakošni bogatini, ali nacifrani gospodje; pa so bili vedno bolj srečni od Heroda, kteri — dasiravno v škerlatu oblečen in z denarom obsut — pa mirti ni imel v sercu, ravno ker je bil nevošljivec in Kralju nebčs in zemlje časti ni privošil, ter so ga červi ujedli nazadnje. Ako to prav premisliš, kristjan, boš pri „dobri volji ostal", „dobra misel" cvetica ti bo cvetla v sercu; tvoje serce bo vse vsem privošilo, sam pa boš najbolj srečen, ker boš zadovoljen.
3. Tretja cvetlica, ki jo moraš precej v začetku novega leta v serce vsaditi, je lilija. Lilija je posebna cvetlica, ki silno slovi po vsem svetu. Ne všm, kakošen človek bi mogel biti, da bi ne imel do lilije nekega posebnega spoštovanja; zakaj lilija je podoba snage in čistosti. Ciste duše se primerjajo z lilijami. Gotovo so marsikteri izmed vas sj mi brali ali saj slišali, da marsikteri svetniki ali svetnice so bili tako modri, čisti in sramožljivi, da je bilo dosti, ako jih je človek le pogledal, ali se pozneje nanje spomnil, ter je bil nespodobnih skušnjav rešen. Misli si, da Jezusu samemu v najsvetejše deviško Serce gledaš in beri v tem Sercu globoki stud, ki ga ima zoper vse nečistnike in nečistnice. Beri pa v ravno tem Sercu tudi živo ljubezen, ktero ima do Kraljice Device, svoje deviške Matere, do nedolžnega sv. Jožefa, do čistega aposteljna sv. Janeza evang. Cvetlica čistost daie vaim
čednostim in sicer človeškim 4janjem nekako posebno lepoto in častitljivo sijanje. Pojasni naj v&m to naslednja prilika:
Jutranja in večerna zarija z višave doli, bi djal, vse pozlati, kamor koli zadene, kar obsije. Taka zarija je čistost, ona obseva vse tvoje moči in občutke, vse tvoje misli in dela. Ne da se zato popisati, koliko so keršanski mladenči. bogoljubne device storili, da so se čistoste ohranili. Mnogi so bežali z naglico jelenov in sern pred skušnjavo: mnogi se silovito zatirali, postili, premagovali se; mnogi življenje darovali v najstrašnejših mukah; nektere device — tudi v najnovejših časih o vojskah — so se dale zazidati v tesne prostore, da bi divjaškim vojakom ne prišle v oblast, ter da bi najlep&i Čednost neomadežano ohranile. Vsi pa so se Mariji D. za pomoč priporočevali. Sv. Magdalena Pačiška je bila o neki priliki silno hudo terpinčena od nečistih skušnjav. Zapre se pa v samotno sobico in med gostimi solzami Marijo prosi, naj jo vender močno stori, da bo brez škode svoje serčne čistosti škušnjate premagovala. Ko je tako molila, se ji prikaže Marija in jo zagotovi, da v vsih skušnjavah, ktere je preterpela zoper to čednost, ni nikoli Boga razžalila, temuč nasproti, da je s svojo pogumno borbo dosegla popolnoma zmago; zaterdila pa ji je, da v prihodnje bo rešena vsih skušnjav zoper to čednost. Tako se je tudi res zgodilo: v vsera svojem življenji ni bila nikoli več skušana zoper čistost. Pa še veči, v znamnje, kako čista je bila pred Božjim obličjem, je njeno truplo dajalo tako prijeten duh od sebe, da niso vedeli s čim primerjati to blago dešilo. Tudi obleka, ktero je nosila, je bila napolnjena s tem prelepim duhom. Lejte tedaj, kako dobro je zoper skušnjave Mariji se priporočati.
To pa tudi za take, ki so že v pregrehah. Neki mladeneč je bil v tujih deželah pohujšan ter je postal nečistnik. Ostudna navada se mu je bila tako globoko vkoreninila, da se mu je nemogoče zdelo jo zapustiti. Ce tudi se je pogosto spovedoval, se je vender le spet v greh povračal. Poslednjič mu spovednik namesto vse druge pokore naloži, da naj si Marijo izvoli za svojo gospodovavko in mater in naj vsako jutro po angeljevem češenji še izreče molitev: „0 moja gosp& in Mati Marija, v znamenje svoje zvestobe in podložnosti Tebi darujem ta dan. Tebi dam svoje oči, svoje ušesa in svoj jezik, svoje serce in samega sebe s telesom in z dušo; tako sem tedaj ves tvoj; vari in brani me toraj kakor svojo lastnino! To molitev je imel ponavljati zveččr in trikrat zemljo poljubiti. Kolikokrat po dnevi ali po noči bi ga mesena skušnjava obhajala, mu je bilo zdajci zdih-niti: „0 Marija, moja Gosp&! spomni s«, da sem tvoj, brani me kakor svojo lastnino! — Mladeneč je ta svet poslušal, in spremenil se je res tako, da je bilo njegovo življeige podobno angeljskemn življenju. S privoljenjem tega mladenča je bila ta do-godba v neki pridigi razglašena, in več jih je z ravno tem pomočkom doseglo posebno pomoč; med drugimi vojašk častnik, ki je živel poprej dolgo časa v pregrešni zavezi. La-t& se je — že spreobernjen — pozneje hotel v bližnjo priložnost ter v nevarnost greha se podati. Na vratih pa ga sveti strah prešine, in berzo zakliče Marijo, svojo brambo: „Pomagaj mi, moja varhinja, skušnjava me napada! in kakor nevidna roka ga je ustavila in zavernila domu. — Kmalo potem pride še druga mati k omenjenemu pridigarju in je z veliko hvaležnostjo naznanila, da je on njenega sina iz hudobe spremenil v angelja.
Zdaj tedaj veste, kteri ste v čem zapleteni, kaj vam je storiti, da se iz hudobnih duhov v angelje spremenite ter si cvetlice čistost zasadite v serce: Margi se z dušo in s telesom zročite, nji se darujte, in kličite k
nji: ,0 moja Gospa in Mati Marija! V znamenje svoje zrestobe in pobožnosti tebi darujem ta dan, darujem Ti svoje oči, ušesa, jezik, serce in samega sebe popolnoma; tako sem tedaj ta dan popolnoma Tvoj, brani in vari me toraj, kakor svojo lastnino!
4. Četerta cvetlica, ki si jo za novo leto v serce ▼sadi, je rumena zlatica. Le-ta ne potrebuje veliko strežbe ali gnojnine, raste kjer si bodi pri potu in veselo cvete. Ta zlatica tvoja bodi častitljiva treznost in zmernost. Treznost je sestra in tovaršica vsih čednost; zakaj treznost ne zadeva samo jedi in pijače, temveč rezteza se na vse nagnjenja in poželjenja, zato trezen človek malokrat zabrede v velike pregrehe, pa tudi ne labko v veliko pomanjkanje. Kjer zmerna previdnost gospoduje, tam niso odperte vrata jezi, ktera je vzrok tolikih nesrečnih pretepov in pobojev in najmoč-neji ljudi v ječe dervi, ker so v jezi Človeško kri prelivali ali pa druge velike pregrehe počenjali. Zmernost ne hlepi po velikem premoženji, zato ne zajdev lakomnost in ne sega po tujem blagu. Ena današnjih nesreč je, ker bogatini preveč nase grabijo, netrezni reveži pa so jim zavidljivi in bi radi v nezmernosti sami pognali, kar uni preveč imajo. Pervi velikrat nič vere nimajo, drugi jo pa v pijači in pregrehah utopč. Tako •o oboji nesrečni, ker nezmčrna lenoba in zapravljivost bi rada svet prekucnila, da bi si rovarji to prilastili in zapravili, kar so si drugi nagrabili.
V nekih starih bukvah se bere,da zmernost je izmed najboljših čednost, ki jih je kdaj svet pridobil. Brezmera v jedi in pijači pa dela veliko škodo; zakaj na tisuče je ljudi, ki so tako za-verženi na duši in na telesu, da jim ni več ne svetovati in ne pomagati, ker vse po gerlu poženejo, kar imajo, in tudi kar nimajo — za kar namreč druzega osleparijo. Perva pot pri tacih je v kerčmo, in ko tam vse zapravijo, je druga pot k beračenju, in tretja k tatvini ali goljufiji, četerta na Žabjek ali celo na Grad. Vsega vir je lenoba in netreznost. O praznikih in o nedeljah dopoldne kladvo bije, šivanka šviga, štacuna odperta stoji; popoldne pa po vsih kerčmah šumi, o poletnem čiuu tudi v Šiški, pri Savi in drugod po okolici. Tako gre zaslužek v nič in družina v revšino, ker se zaverže božji blagoslov. Mladim postopačem žganje zmeša pamet, uzame jim moč, da poslednjič niso za druzega, kakor za nadlego ljudem, velikokrat s tatvino in celo z ropom. In konec? Sami ste marsiktere poznali, ki so po tacih potih hodili. Mnogi store konec na potu, v vodi, v poboju, ali kjer si bodi — brez spovedi in odveze, brez luči in Boga. Zato po pravici pravi Dekipisavec: Veliko tisuč grehov izvira iz ne-treznih ust,odnezmčrnegajestvainprepi tj a in od nezmčrnih besedi, kar bi se sicer ne godilo. Nezmčrnost človeka poživini,uzame mu sramož-ljivost in vse lepe lastnosti. Ako imaš k temu nagnjenje, o kristjan! daj v začetku leta slovo tem pregreham in zasadi v vert svojega serca zmernost in zraven tega pridno delavnost, da ti ne bo prišla skušnjava, druge ljudi nadlegovati ali jim celo še škodovati.
5. Peta cvetlica, ki si jo v novem letu vsadi v vert svojega serca, bodi gorečnost. Gorečnost izhaja iz besede goreti. Gorečnost hoče Jezus, ko govori: »Ogenj sem prinesel na zemljo in kaj hočem, kakor da naj gori!" Na Perzijanskem ob mestu Baku se godi neka posebna prikazen: ob gorkih večerih vstajajo nekaki vnetljivi sopari, ki se razšiijajo po poljih, travnikih, vertih, po hišah in celih vaseh. Ti sopari se vnamejo in mislil bi, da vidiš žareče polja, žareče potoke, žareče drevesa in živali, vidi se kakor da bi namesto potokov tčkel ogenj z gora in hribov. To je lepa podoba gorečnosti. Gorečnost vse djanja razsvetljuje, vsem dobrim delom
lepo in prijazno podobo daje. Gorečnost za vse dobro bodi sklenjena z zvestobo v službi Božji. Ti dve lastnosti nezmerno povikšate lepoto in ceno čednost in dobrih del. Gorečnost in zvestoba — kako lepo sosveti molitev, obiskovanje Božje službe, djanja ljubezni do bližnjega itd. s tema lastnostima. Pomisliti je treba, da sedanje življenje,in v današnji namen posebno naslednje leto — to je čas setve za n e b e s a, ta čas tedaj moramo porabiti goreče v to, da Bogu služimo. Z gorečnostjo opraviti spoved, sv. Obhajilo — to je vse kaj druzega, kakor pa le iz sile. Goreče se zatajevati, skušnjave premagovati, milošnjo dajati, nasprotniku odpustiti in dobro storiti — to je vse kaj druzega, kakor pa le v mlačnosti to storiti. Tedaj cvetlica »goreča ljubezen11 do Boga in bližnjega bodi peta cvetka, ki si jo za novo leto v serce vsadimo.
Še veliko druzih prelepih cvetlic je, ki bi jih bilo priporočiti za novo leto, zlasti: živa vera, terdno upanje, goreča ljubezen. Milost Božja, ki se je prikazala ob novem letu, naj nam zbudi in poživlja imenovane in vse druge čednosti. Potem bo naše serce zaršs vert, poln prelepih cvetlic, živi cvetličnik, kterega bo Gospod z veseljem obiskoval in kdaj v sveti raj, v nebeški ?ert prestavil za vselej.
Svetloba, luč.
(Konec.)
Potčm ko je človeštvo skusilo strahote sedmogla-vega zmaja, gospodovavca temnega sveta — »prikazala se je milost Boga Zveličarja našega vsem ljudem." (Tit. 2, 11.) Kakor se žareča in človeškemu očesu presita svetloba solnčna ublažuje v krasnih in milih mavričnih barvah, tako je hotelo večno vse stvarujoče in vzderžujoče, človeškemu očesu nedosegljivo solnce — Bog, pokazati se nam v človeški naturi Kristusovi, in ta, „ko je svetloba časti in bitja njegovega, sedi ob desnici veličastva v visokosti." in vendar tudi med nami prebiva »poln milosti in resnice". Kakor velikanska „kolonja" (vrata) razdeluje mavrica obzor v dva dela, to in ono stran, tako se razdeluje vsa človeška zgodovina po prihodu Zveličarjevem v dobo pripravljanja pred njim, in v dobo dopolnjenja po njem. „Ko so se dnevi dopolnili", je stopil osebno na svet, „da je očiščenje od greha opravil." (Hebr. 1, 3.) Noben človek ni še videl mavrice navpično nad seboj, in zato lepo omenja neki pisatelj: mavrica polna svetosti je tako postavljena, da živa duša ne more ;skoz tako, da bi jo verh glave blišati videla; le eden je, ki je pa sam kot solnce stal pod oblaki. Očaki in pravični so gledali pred seboj — a mi stojimo na nasprotni strani, v sredi pa med dobo vesoljnega potopa in prihodnje vesoljne sodbe čarovno bliši mavrica miru in sprave nad goro Kalvarijo." (Veith. Die heil. Berge I. str. 51).
Mislimo si, ta mavrica — luč, odsev od večne luči — se vpira z enim krajem v betlehemsko štalico, z drugim pa na goro Kalvarijo. Med slovenskim ljudstvom je pravljica, da kdor bi z golimi koleni po tleh plazil do tistega kraja, kjer se mavrica vprfc, bi dobil zlato jabelko, in vso srečo ž njim. No, ni nam treba kolčn goliti in ne po njih plaziti, pa lahko pridemo, bodisi h Kristusovim jaslicam, bodisi h križu njegovemu. A kako? To dovolj slišimo o svetih božičnih praznikih. V tem smislu si tudi smemo razlagati serbsko narodno pesem: „Božič, Božič bata Na oboja vrata. Nosi kitu zlata, Da pozlati vrata, I oboja podboja." (Vuk. I, 194.)
»Izročilo vzhodnje cerkve pravi, da se je sveti dan imenoval dan luči (dies luminarium) in se je praznoval
dolgo y dan sv. treh Kraljev (6. januvarja), počenši od 4. stoletja pa z rimsko Cerkvijo vred 25. decembra. Tudi ajdje so v tej dobi leta obhajali rojstni dan svinca (na-tališ solis Mithrae invicti). Onih dvanajst od Rojstva do Razglašenja (6 jan.) so po svoji prazni veri imeli za veliko pomenljive in vreme vseh dvanajst prihodnjih mescev odločivne dneve. Bih so jim dnevi nebeške svetlobe, in marnjali so, da takrat vstajajo duše novih junakov za rešeuje narodov. Judje so praznovali od 25. mesca kisleva do 1. dne mesca tebet-a teden posvečevanja. Bilo je namreč d. 25. devetega mesca 1.164. pred Kr., ko je Juda Makabejic po zmagi čez Sirijane posvetil altar v jeruzalemskem templju, kterega je bil kralj Antijoh pred S leti razdejal. V templju so najšli toliko olja, da bi za sveto svetilnico zadostovalo le za en dan, pa je čudno-vato gorelo celih 8 dni. (I. Mak. 4, 59.) Zato se je od tistega časa praznik posvečenja templja obhajal osem dni zaporedoma. V teh dnevih so vžigali judje veliko luči po vseh hišah v mestu in po deželi, ter so prepevali psalme in hvalne pesmi.
Tako se je zgodilo po božji previdnosti in modrosti, da je rojena bila „Luč sveta"; vstanovitelj templja nove zaveze med veselimi aleluja-pesmami na nebu in na zemlji, v svetlobi nebeški in svetni, v praznik luči, v sveti noči, 25. kisleva (decembra), ko so judje obhajali obletnico posvečevanja templjevega in altarja. V bukvah modrosti je pisano (18, 14, 15.)* „Ko je grobna tihota vse obdajala, ter noč bila v sredi svojega teka. je Tvoja vsemogočna Beseda prišla iz neba s kraljevega sedeža." (Sepp. Leben Jesu I. p. 79.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V Gorici so prevzvišeni gosp. metropol it Alojzij 4. t. m. posvetili novega Poreškega škofa Monsignor dr. Jan. Flapa. Pričujoči so bili škofje ljubljanski, ter-žaški in kerški, milgg.: dr. Misija, Glavina in Feretič. Za to priliko nam je došel naslednji umetni sonet: Seiner bischoflichen Gnaden dem hocbwurdigen Monsignor dr. Johann Bap. Flapp anlasslich Seiner Conaecration zum Bischof von Parenzo-Pola am 4. Januar 1885, von einem seiner Lehrer hochachtungsvcll gewidmed.
Omnis arbor bon* fructns bono« facit.
(Matth. VIL 17.)
J&, Baumchen sieht die Schule, wie wir wissen.
Was Ban m soli werdea, weiss sich au-zusteilen:
E« streckt bei Zeiten sich in alien Fallen;
Und Frucht — der Gartuer mag nicht lange minen.
Dreitausend Baumlein durfte ich begiessen;
Davon zweibandert nabren Christenaeeleo;
Der geistig-materiellen Labung Quellen —
Berufen war der Reat, nos ca ersehliesaen.
Doch Eines lat ram Baume anfgeschossen,
Der stattlich uberraget die Genossen;
Man wird gespeist, ge stark t in seinem Schatten.
Der Banm bi«t Dn, JohanneS, — ««i gepriesen!
AU Frnchtbanm ha«t Du Dich «chon langst erwieaen:
Erquicke Chri.ti Volk mit Wort uud Thateil!
Razgled po svetu.
V začetku novega leta 1885. Hude in grozne reči so se jele goditi preteklo leto in v začetku sedanjega leta. Za Šenkovskimi in drugimi klanji ljudi so nastopili
siloviti polomi in sleparstva s premoženjem, s poštenjem in življenjem tu pa tam po svetu. Kar na stotisoče je kak včliki tat, slepar ali goljuf unesel. Pri tacih okoli-šinah škoda seže daleč na okrog in nekteri premožni so čez noč berači. K mnogim grozovitim pregreham se družijo nesreče, strahoviti potresi, zlasti na Španjskem. Na Španjskem divjajo grozni potresi zlasti v okrajinah Granadi in Malagi. Stolne cerkve v Granadi, Sevili in Giraldi so hudo poškodovane. Mesto Alhama je večidel razdjano, do 300 ljudi končanih; sploh je bilo že pred nekimi dnevi nad 1000, sedaj pa že nad 2000 ljudi mertvih.
Od zadnjega dnč preteklega leta imamo take-le novice:
Iz Madrida naznanjajo, da je potres razdjal in razsul mesto Albuquerque in vsi vradniki so končani. V Torroiu so bili že prej potresi s strašnim podzemeljskim bobnenjem. V Alcunuclasu je zemlja pogoltnila cerkev do križa na zvoniku in veliko ljudi je konec storilo v zevajočem groznem prepadu.
Ako se oziramo na polome in morge poslednjih časov, se ne da tajiti, da močno zadevajo obertne ljudi itd. Očitna je tukaj šiba božja. Prazniki se vedno manj spoštujejo, ob nedeljah zmeraj vidiš dosti prodajalnic odpertih, po pisarnah se dela dostikrat brez ozira na dan Gospodov;*in v tacih, zlasti nekolico višjih krogih, se za službo božjo, za sv. zakramente, za molitev premalo menijo, zaup stavijo le v svoje delo, svoj obert, tergov-stvo. kramarstvo. rokodelci pogosto delajo po cele pol-dneve ob nedeljah. Mnogi imajo pri imenitnih in bogatih gospodih zaslužen denar, v kterega bolj zaupajo, kakor pa v Boga. Kar pa se Bogu ukrade, to nima teka. Polom treši v visoke kroge, nesreča pa zadene tudi mnoge nižjih. Ravno taki, ki menijo, da jim ne more spodle-teti, neprevidoma in najglobokeje padejo! Sploh pa je velikrat ponavljeno prepričanje, da na svetu ne bode dobro, dokler bode namestnik Kristusov v sužnjosti, naj pravijo framasoni, kar jim drago.
Rim. (Sveti Oče na Soeti veter} Predbo žični večer kardinali papežu srečo vošijo in sv. Oče imajo potem po okolišinah svoj odgovor. Začeli so zdaj tako-le: Vsakoletno obhajanje rojstva Gospodovega vesoljno Cerkev napolnuje z velikim veseljem in tudi zs nas je vzrok velike radosti. — Potem so naznanili, da jih je čestitanje kardinalov za to priliko zelo razveselilo. Bilo bi pa veselje še čistejše in živejše, ako bi časi ne bili tako žalostni za sv. Cerkev ter bi bilo njeno vladanje Njih Svetosti manj težavno. Nato pojasnujejo te težave in pravijo, da leto, ki se zdaj koncu bliža, je pokazalo, da papežu v njih lastnem mestu celo skazovanje keršanske ljubezni ni več prosto in dopušeno. Hotli so namreč sv. Oče blizo Vatikana (papeževega dvora) vstanoviti bolnišnico za take, ki za silno kolero zbole; pa kako se je velik del javnega časništva temu ustavljal, in kake namene so podtikali, kako hudobno reč tolmačili, celo žugali, ter so papežu vso britkost nove laške vlade dsjali občutiti, papeža kakor privatnega človeka, ki nima nič govoriti, v kot potiskali!
Še hujši grenkost, pravijo dalje, jim dela brezbož-nost, s ktero protestantje prosto in brez kazni smejo razširjati krivoverske nauke in napadati najvišji in najsvetejši resnice naše sv. vere, in to v samem Rimu, ki je središe sv. vere in kjer je sedež vesoljnega in nezmotljivega cerkvenega učiliša; ondi, kjer bi se čistost sv. vere najbolj vspešno morala braniti ter čast edine prave Cerkve neskaljena se ohraniti. Naše serce je užaljeno, pravijo po besedi, ko vidimo, kako se pod brambo očitnih postav tukaj drugoverski tempeljni množijo, in kako je v Rimu dopušeno žaliti najlepši in najdrajši edinost Italijanov, edinost v veri, in to po nespametnem prizadevanji tistiti, ki si prilasUgejo brezbožno poslale,
za Italijo vstanovljati novo cerkev zunaj edine Skale, ktero je Jezus Kristus dal za nerazrešljivo podlago svojemu nebeškemu poslopju. Dalje pravijo:
Pravičen vzrok imamo bati se še nadaljnih in hudih žaljenj vere in cerkve. Zopet namreč se je v deržavnem zboru stavil predlog za ločenje zakona, postava, ki bi ▼ več primirljejih dopustila zakonsko zvezo razdreti. To pa je naravnost nasproti zapovedi, ktero je Bog sam precej v začetku sveta človeku v serce vsadil: „Kar je Bog zvezal, tega človek ne sme razdirati." Taka postava (za razdiranje zakona) je nasprotna nauku Jezusa Kristusa, vesoljnega posiavodajavca, nasprotna je vesoljnemu redu sv. Cerkve oziroma na zakon; postava, ki ženo onečsstuje in zaničuje, ki izrejo in blagor otrčk v nevarnost stavi, vezi domače občine pretresa in razrešuje, razpor trosi v družine in je vir pogina za očitno nravnost. deržavam pa začetek razpada. V resnici so v Le-davnih časih tako grenke in žalostne skušnje doživeli, da so poganjavci za ločitev zakona bili prisiljeni nerazreš-ljivost zakona zopet postavno vterditi. Ako bi se pri vsem tem krivovercem in framasonom imelo vstreči, bi se katoliškim načelstvom tako silno protivna postava razglasila ravno iz Rima, od koder ima izhajati in se širiti edino čista luč razodete resnice in svitloba katoliškega življenja.
Sv. Oče nadaljujejo, kako bojo Bogu hvaležni, ako toliko nesrečo odverne od Italije; ne morajo pa zatreti prehude bridkosti v tem oziru, dokler terpi sedanji očitni Man, ki je nasproten veljavi in samostojnosti papeštva. Zraven tega pa rimskim najvišjim pastirjem vtesnuje prosto rabo njihove najvišje oblasti, kar se kaže o vsaki priliki, in teža tujega gospostva je vsak dan hujši.
Včlovečeni Sin Božji, pravijo slednjič, ki je še kakor Dete ubežal brezbožnim preganjavcem in je s svojo božjo močjo obnovil obličje zemlje, gotovo ne bo opustil svoji užaljeni Cerkvi na pomoč hiteti in stanje svojega nevrednega namestnika zboljšati. Naj pa katoličani vesoljnega sveta z neprejenljivo molitvijo in še bolj s čisto keršanskim življenjem pospešujejo Božje usmiljenje, da bolj naglo pride. Poslednjič so vsim vošivcem podelili apost. blagoslov.
Carigrad. Gerški list »Anatoli" naznanja, kar smo že omenili, da je apost. nuncij v Carigradu obiskal novega ekumeniškega patrijarha Joahima. Le-ta je nuncija sprejel z vso priserčnostio. Enak dogodek se dozdaj ni slišal v razkolu vzhodnje zgodovine. Joahim patrijarh je prijazen zedinjenju iu je v tem pomenu odločil izdajati tudi glasilo. Razun tega je bil nedavno v Carigradu tudi shod za verske razmere na Jutrovem. Sošlo se je bilo več učenjakov obojne cerkve; bilo seje zbralo tudi dosta odličniših svetnjakov. Eden važniših predlogov je bil ta, da naj se opusti julijanski koledar in sprejme gregori-janski, ker julijanski je velik zaderžek za unijo (zedinjenje). Pod tako izverstnim papežem, kakor je Leon XIII, uteguemo res še kaj veselega doživeti na Jutrovem. Bog daj na prošnje ss. Cirila in Metoda.
Špujsko se približuje sv. Očetu. Laška vlada si je veliko prizadevala, da bi ubranila, naj bi se ne razglasilo diplomatiško pogajanje med sv. Očetom in španj-sko vlado; a ministerstvo Canovas se ni zmenilo za to podpihovanje, ter je dovolilo, da se razglasi dopisavanje med obema. Španjska vlada med drugim pravi: Neodvisnost papeževa je potrebna na korist vsemu svetu. Nasledek te prijaznosti je, da se porazumo v vseh vprašanjih, ki nastanejo med papežem in vlado. Tako so dognali obravnave zarad škofijske nadstolnice v Toledi in zarad osnove nove škofije v Madridu.
Tudi Portugalska se je porazumela s sv. Očetom. Odkar je na dnevnem redu vprašanje v Kongi, trudi se vlada za prijaznost s sv. Očetom, ker hoče v srednji
Afriki osnovati nadškofovo stolico. V ta namen je škof iz Angole tukaj. Kongregacija za vnanje zadeve in propaganda se resno pečate s to zadevo. Ker je konferenca v Berolinu izrekla, da so katoliški misijoni v Kongi pod mednarodnim vodstvom, nastalo bode v zahodnji Afriki novo središče za razširjanje katoliške cerkve. Tako tedaj katoliška cerkev od vseh strani prodira proti središču skrivnostnega dela sveta, srednji Afriki; od severja in juga, od vshoda in zahoda pomikujejo se oznanovavci sv. Križa v neznane in dosihdob nepristopne kraje; kedar omagajo, nastopijo drugi na njih mesto; ako jih z drugim ne moremo, podpirajmo jih vsaj z molitevjo.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Brat, da bi žalcstni stan svoje duše spoznal in po božjih zapovedih začel živeti. — Več oseb, da bi v ljubezni in strahu Božjem živeli med seboj. — Oseba t raznih britkostih. — Neka vdova se priserčno priporoča v ta namen, da bi v neki zadevi se na prošnjo Marije in svetnikov tako zgodilo, kakor je Bogu v čast, nji in otrokom v časni in večni blagor. — Za polajšanje življenja in za dušne in telesne potrebe se živo priporoča neka vdova.
Zahvala.
Oseba tukajšne fare bila je v hudih stiskah. Pri-poročevala se je goreče Mariji Devici, sv. Antonu in sv. Jožefu za pomoč ter obljubila cslišanje v „Zgodnji Danici" razglasiti. Bila je uslišana in s tšm objavlja zahvato mogočnim priprošnikom.
Leskovec, 29. decembra 1884.	— s.
Priserčna zahvala naši lj. Gospej presvetega Serca za pomoč v moji bolezni po opravljeni devetdnevnici. Ob enem se tudi zahvaljujem sv. Antonu Padovanskemu za hitro pomoč v vratni bolezni za dečka. Priporočam se še nadalje v nju sveto varstvo.
V Ljubljani, 6. prosinca 1885.	A. B.
Bila sem v velikih skerbeh in težavah v telesnih zadevah. Prosila sem presveto Serce Jezusovo, in našo prelj. Gospd presv. Serca za srečni izid in pomoč. Prosila sem še tudi sv. Jožefa, sv. Antona Padv., sv. Frančiška Seraf. in sv. Deodata, za njih priprošnjo pri Bogu. Bila sem uslišana. Naznanjam toraj dolžno zahvalo, ter kličem: čast, hvala in zahvala bodi najpred presvetemu Sercu Jezusov, in naši lj. G. presv. Serca za zadobljeno milost in pomoč; zahvala pa tudi omenjenim svetnikom, ker sem na njih priprošnjo to uslišanje dosegla. —.—
Hvala sv. Deodatu in sv. Luciji, za pomoč po opravljeni devetdnevnici!
Teržič, 6. prosinca 1885.	lf. M.
Koledar za prihodnji teden:
12. prosenca. S. Ernest. — 13. S. Gotfrid (Bogomir). — 14. S. Hilarij. — 15. S. Pavel p. — 16. S. Marcel. — 17. S. Anton p. — 18. Druga nedelja po razglašenji gospodovem. Presveto ime Jezusovo. (Celo osmino popolni odpustek pod navadnimi pogoji.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Božičnico prav priserčno so bili novega leta večer napravili katoliški rokodelski pomočniki. Počastili so bili veselico tadi milostni gospod knez in škof dr. Jakop Misija. Vsi prostori so bili napolnjeni poslušavcev. Spredej ob desni je bilo velikansko božično drevo, ob levi jaslice, vmes igralni oder, s kte-rega se je razlegalo petje, deklamovanje, pa podučna šaloigra, ki jo je prav bistroumno zložil gosp. katehet A. Keržič, kteri je vodil tadi petje. Po prav primarnem vvodnem govoru gosp. vodja Gnjezda so milgsp. knez in škof prav prijazno pozdravili mlade rokodelce, pohvalili verlo družbeno dvorano kot podobo betlehemske štalice, ter spregovorili lepe besede, kako se je rokodelcem zvesto deržati vere, vesti, pa kterih zmot in razpotij se jim je varovati. Poslednjič so pričujočim podelili sv. blagoslov, in na to se je pričelo petje, deklamovanje itd. Milostni gosp. škof .10 do konca ostali, zadovoljnost razodevali nad predstavami in grede na koncu iz sobane so pričujočim, ki so poklekovali, sv. blagoslov delili. Velik in vesel vtis je napravila do rokodelcev pričujočnost višega pastirja in zanesljivo se bode družba vsled tega veselo poživljala.
Kazalo pa se je tudi o tej priliki, kako je zadnji čas, da bi hvale vredna družba katoliških pomočnikov že enkrat dobila dostojno svoje lastno stanovanje, „ka-toliški rokodelski domu, kteremu Bog nakloni pomočkov, da bi se skoro začel zidati, toliko hitreje, ker zemljiše že imajo in čisto brez „becau tudi niso, čeprav je ka-pitalček le mičfceno gorušično zernce, iz kterega naj izraste drevo, da ga bo vesela bela Ljubljana in sv. Jožef.
Iz Ljubljane. Milgsp. knez in škof so se v soboto odpeljali v Gorico k posvečevanju novega Poreškega škofa Msr. Flap-a. Vernili so se v ponedeljek in ss. 3 Kraljem dan so imeli veliko mašo v Šenklavžu, pri kteri je bila cerkev napolnjena.
Profesor Brezovar. Raztrosili so bili nekteri ostudno laž, je imenovani gosp. profesor na Ruskem odpadel od katoliške vere in prestopil v razkolstvo. Brat njegov Ivan v »Slovencu" naznanja pismo od g. Brezovarjevega katol. duhovnega pastirja, ktero pravi, da vse to, kar so malopridni in sovražni ljudje raztrosili, je lažljivo in izmišljeno.
V Freiwaldavu so našli urarja Kaubo-ta umorjenega v njegovi prodajalci, štacuno pa oropano.
Iz Želimske fare: ^Podpisani farni oskerbnik voši vsim dobrotnikom, ki so za zidanje nove Želimske cerkve kaj darovali, veselo — srečno novo leto, vsim drugim pa tudi, da bi še oni v novem letu kaj malega darovali za silo potrebno — revno novo cerkev, ter da bomo mogli zidanje nove cerkve, ktero smo v jeseni pričeli, v spomlad nadaljevali."
Žel i ml je, 31. decembta 1884. Jurij Dernovšek,
farni oskerbnik.
Za novo leto. Pobožnivzdihi, latinskamaša za sopran, alt, tenor in bas z dodanim spremljevanjem na orgijah, vglasbil f Avg. Armin Leban, bivši c. kr. učitelj na vadnici v Gorici, na svitlo dal njegov brat Janko, izdavatelj Avg. Arm. - Lebanovih glasbotvorov. Delo, kakor pravi vvod, je pregledalo in pohvalilo več strokovnjakov. Dobiva se pri g. Janko Leban-u v Lokvi (Corgnale, via Divača, na Primorskem), cena 1 gl.
Duhovni pastir. Te po obliki in vsebini prav prijazne knjižice so nastopile z novoletnim zvezkom drugi letnik. Kdor primerja to delo z enacimi prizadevanji naših slovanskih bratov ali pa druzih narodov, se bo prepričal, da je vredovanje v dobrih rokah, ko bi mu
tudi sicer obče priznana pisateljska spretnost gospoda Keržica ne bila znana. Bodimo veseli tega koristnega počela in podpira naj ga vsak po svoji zmožnosti.
V katolški bnkvarni:
Josephi Schneider:Carminumlibri octo. Tergesti 1878. Te klasiške latinske poezije, velika knjiga s 468 stranmi, se dobivajo po zelo znižani ceni. Prihodek je odločen za dobroten namen. Cena 75 kr.
Betrachtungen f u r Priester,von P. Chaignon, S. J. II, Bd. Tretji dobro oglajeni natis, od učenega profesorja dr. J. Blat Mitterrcetzner-ja, v Briksiji 1884. Znano vsestranko koristno delo. Cena 1 gld. 20 kr.
DieVersuchungenundihreGegenmittel, v. Fried. Hense, dr. d. Theol. 1884. Velika knjiga. 704 strani z obilno, lahko umljivo in koristno tvarino. C. 3 gl.
Propaedeutica pliilosophica theologica, auct. Fr. Egger, prof. et can. Brizinensi, 1882. Knjiga velika za učene, 700 strani. Ozir se jemlje tudi na nove zisteme, n. pr. v obravnavi: De origine generis humani. C. 4 gl.
Das Kind vor dem Tabernakel 1885. Majčkena knjižca za male. Cena 18 kr.
Libretto da Messa per i devoti Fanciulli. knjižica z ličnimi podobami 1884. Cena 48 kr.
Das Gemuth uud das Gefuhlsvermdgen der neueren Psychologie v. Jos. Jungmann. drugi zboljšani natis 1885. Cena 1 gld. 92 kr.
Dva križeva pota, že izdelana, se dobita po nizki ceni v podobarnici v rožnih ulicah št. 21. Gorko priporočeno.
V katoliškem društvu je poslednjo sredo gospod prof. J. Marn pojasnoval evangeljsko priliko »ljulika med pšenico". Od nekdaj so ljudje ugibali, od kod je hudo na svetu, nebeški Učenik pa je to lepo pojasnil, rekoč: „Hudoben človek je to storil." Pomenljive in resne pa so besede: „Pustite oboje skupaj rasti do časa žetve.
Za dobrotnike dijaške kuhinje bode prihodnjo sredo (14. tega mesca) ob 7 V« sv. maša pri altarji Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca. Zadevni šolci morajo priti k sv. maši in moliti za spolnitev najpriserčniših želj naših blagoserčnih dobrotnikov.
Iz dijaške kuhinje. Prestali smo dva huda mesca: listopad in gruden. Pervi je bil najhujši, ker je bUo treba marsikterim zraven druzih potreb še k šolnini pomagati, samo za 3 Bošnjake je šlo 30 gld. za šolnino, za druzih lil pa v vsem skupaj nekaj čez 200 gld. — Gruden je za 108 mladenčev uzel 171 gld. Razloček je tudi zato, ker so o Božiču večinoma vsi šli na počitnice. Hvala Bogu in preblagim dobrotnikom, da nismo še šli na bobsn. Kaj pa zdaj ?... Še plavamo, pa malo strah je financministra, ko bi prišli škontrirat. Če bi bilo le prehudo, prosili bomo za „moratorium" |do konca prosenca. Menda ne pride med tem kak velik „wechsel", in dalo se bo kaj »prišpekulirati", ako Bog da in dobri prijatelji.
(Prelepa slavuost) se je veršila danes zjutraj v tukajšni nunski cerkvi. Preoblečena je bila N. B a h 0-vec, hči tukajšnega tergovca, ter dobila samostansko ime S. Matilda. Slovesno samtstansko obljubo so naredile: S. Kristina Pezdirec in S. Josipina Bambošek, ter lejiki: S. Cirila Grošelj in S. Roza Špela k. — Taka svečanost je že sama ob sebi lepa in ginljiva, ktera mlademu in staremu solzico v oči privabi, ako ima le še kaj čutila za lepoto keršan-ske popolnosti, h kteri nas sv. cerkev tukaj va^i in napeljuje, in se za nezmerno plačilo, ktero tamkaj čaka vsih, kteri so se v tej solzni dolini prizadevali za brezmadežno življenje po izgledu našega Gospoda Je-
znsa Kristusa. — To svečanost pa so še močno povzdignili naš premil. gosp. knezoškof Jakob, ki so v prelepem govoru, naslanjaje se na veličastno do-godbo, ktero smo predvčerajšnjim praznovali, čestitali tem sestram k njihovi odločbi. Tudi nje je zvezda pripeljala k Jezusu in sicer bliže kakor druge verne. Vsi moramo Bogu darovati zlato dobrega namena; Jezus je samega sebe daroval, na križu najtežav-niše sam prestal, — pri nas je z malim zadovoljen, ako mu le vsakdanja opravila darujemo, kolikanj bolj ljuba mu bo daritev teh sester, ki se mu popolnem darujejo! Kadilo pomeni molitev; ko bi ljudje spoznali kakšen zaklad je molitev, bi drugače zvesto jo opravljali; pa koliko jih je, ki še kratkih vsakdanjih molitvic ne opravijo, kako srečne so pač te device, ki so se odločile za življenje, kjer se toliko časa v pobožno molitev obrača! Mira pa nas naj opomni zata-tajevanja; vsa modrost našega življenja je povedana prav ob kratkem v Jezusovih besedah; „Kdor hoče priti za menoj, naj zataji samega sebe. naj vzame svoj križ na rame in naj hodi za menoj! V vsakem stanu so križi; britko je bilo za sv. tri Kralje, ko jim je zvezda zginila, pa koliko veselje ko so jo zopet ugledali „Vidimus stellam ejus" veselo pripovedujejo: če tudi tem sestram kdaj zatemni zvezda — kajti sveto živeti ni lahko — naj zaupajo v Jezusa, zopet jim bo posvetila; naj pomislijo, da že navadne kristjane čaka nepopisljivo veselje v nebesih, kaj še le one, ki se mu darujejo v keršanski popolnosti!
Dobrotni darovi.
Za Hudentovsko kuhinjo: Neka dobrotnica 50. kr.
—	Neimenovana 1 gld. — Neimenovana 2 gld. — Čast. gosp. kapi. Ant. Verbajs 2 gld. — Čast.gosp. župnik Fr. Rihar 7 gld. — G. Kokalj 4 gld. — Čast. gosp. Fr. Boncelj 3 gld. — Čast. gosp. župnik BI. Petrič 3 gld.
—	15 gld. z Dolenjskega pod napisom: „ Vi vat, crescat et floreat štud. kuhinja pod vodstvom tako i... financ-ministra!" — B. B. 5 gld. (za Bošnjake). — Gosp. Aloj. Vodopivec 1 gld. 50 kr.
Za azijanske misijone: Iz zapuščine f Jožefe Zar-gaijeve iz lleteč, 29 gld. 60 kr.
Za najpotrebniše misijone: F ara sv. Helene, po preč. g. žup., 10 gld. 75 kr.
Za napravo zvonov pri cerkvi Jezusovega presv. Serca : Mih. Lazar, prof., 5 gld. — Frančiška Šelko, zaseb., 3 gld. — Sim. Kosmač, duh., 5 gld. — Dam. Pavlič, v Zagoiji, 5 gld. — Gosp. Dolinar, v Terstu, 5 gld.
—	Cecil. Bergant, v Kamniku, 5 gld. — Hel. Faynec, zaseb., 10 gld. — M. G., 5 gld. — A. G., 5 gld. — F. G., 5 gld. — Iv. Vilhar, posest., 5 gld. — Mar. Hribljan, posest., 5 gld. — Dr. Jos. Murfič, mašnik. 3 gld. — Ana bar, Lazarini 5 gld. — Evelina bar. Lazarini 5 gld. — Filomena bar. Lazarini 5 gld. — Jan. Zdražba, kapi., 3 gld. - Fr. Tavčar, duh., 3 gld. Mar. Podrekar, posest., 10 gld. J. K., 5 gld. — Mih. Tavčar, žup., 5 gld. — Ant. Smidovnik, kapi., 5 gld.
—	Ant. Stenovec, žup., 3 gld. — Fr. Stupica, žup., 1 gld. 50 kr. — Fr. Goli, tergovc, 5 gld. — Marija Milar, zaseb., 2 gld. — Jan. Cibašek, žup., 1 gld. — M. Z., S gld. — Fr. Kadunec, admin., 5 gld. — Jaa. Molj, kapi., 5 gld., Alojz Košir, žup., 5 gld. — D. P. 25 gld. — Jan. Suller, žup., 5 gld. — Alojzija Lipert, zaseb., 5 gld. — Lov. Oblak, kapi., 3 gld. - Frid. pl. Premerstein. kan., 5 gld. - Marija Jaklič, dekla, h gld. — Neimenovana 10 gld. — Picelnovi 2 gld. — Urš. Černivec, 1 gld. — Fr. Jelnikar, 50 kr. — Mer.
Godec, 10 kr. — Matijetovka, 50 kr. — Marija Godec, 10 kr. — Mar. Koprivnikar, 1 gld. — Bolte 2 gld. 20 kr.
—	Fr. Gorišek, 1 gld. — Fr. Jakopič, kupč., 5 gld.
—	Jan. Gerčar, duh. pom., 4 gld. — Miingensdorfer, Visita tor, 150 gld. — Pav. Kramar, 5 gld. — H. M.
4	gld. 50 kr. — M. T. 4 gld. 50 kr. - A. E. 50 kr.
—	J. E. 50 kr. — Dr. Jan. Svetina, prof., 5 gld. — Ant. Jamnik, žup., 5 gld. — Gašp. Ješterle, 5 gld. — Farani iz Sore, 13 gld. — Sebast. Meško, 7 gld. — Lov. Oblak, kapi., 3 gld. - Mih. Barbo, kapi., 5 gld.
—	Jan. Porenta, dek., 5 gld. — Jan. Dolžan, žup.,
5	gld. — Jan. Čibašek, žup., 1 gld. — Fani Dimnik, zaseb., 5 gld. — Jera Juv«n, hiš. posest., 5 gld. — Jos. Juvan, hiš. posest., 5 gld. — Neimenovan 1 gld.
—	Ana Korošič, 1 gld. — Neimenovana, 5 gld. — Neimenovana. 5 gld. — Jož. Klemenčič, prof., 10 gld. — Uršula Eschay, 5 gld. — Jos. Porubski, kapi., 2 gld.
—	Jan. Smrekar, 3 gld. 17 kr. — Ana Rankel 1 gld.
—	Rud. Vogel, tergovec, 1 gld. — Neimenovani, 1 gld. kr. — Vik t. Lampe, 50 kr. — Jos. Pihler, 1 gld.
3 kr. — Ana Rejšany, 5 gld. — Neimenovana, 3 gld.
—	Dr. Pavkar, kan., 10 gld. — Apolon. Vehovec, hišna, 5 gld. — Leopoldina Sturm, prednica, 5 gld. — Daniel Terček. prost, 5 gld. — Misjonaiji sv. Vinc. Pavijana v Walmingu, 5 gld. — Karmelitarce v Pragi 1 gld. — Uršulinke v Celovcu 2 gld. — Uršulinke v Tešnu 2 gld. — Ant. Aljančič, kan, 5 gld. — Marija Aljančič, 2 gld. — Gottlieb, prednica v Pragi, 3 gld.
—	Sig. Gradišek, benediktinec, 5 gld. — Jos. Zupan, prošt, 10 gld. — Tine Herman, hiš. posest., 5 gld. — Helena Herman, hiš. posest., 5 gld. — Adolf Graf Ledebur, 5 gld. — Terezija Kastelic, gostija, 5 gld. Ant. Buijan. mizar. 5 gld. — Petr. Homer, prednica, Rozalija Sacherer v Linzu, 1 gld. — Usmiljenke v Kromerižu, 1 gld. — Nik. Križaj, žup., 5 gld. — Vstav Muhlhausen, 1 gld. — Henrik Verk, kapi., 1 gld. — M. F., 5 gld. — Usmiljenke v Hallu, 1 gld. — Jan. Demšar, žup., 2 gld. — Uršulinke v Gorici, 2 gld. — Jos. Jaroš, misijonar, 1 gld. — Uršulinke v Kutnigori, 5 g^. — Usmiljenke v Pacloviču, 1 gld. — Fr. Dolinar, žup., 5 gld. — Neimenovana, 1 gld. — Frančiška RabiČ, zaseb., 5 gld. — Margareta Glavič, 5 gld. — Neža Škodlar, 3 gld. — Frančiška Verhovnik, 3 gld. — Ana Jank, 5 gld. — Neimenovana, 1 gld. — Nikolaj Križaj, žup., 5 gld. — Matej Frelich, žup., 5 gld.
(Dragi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Zd : Zarad št. odpravniitvu naznanjeno. — G. V—a ▼ Bil.: Sporočili založništvu. — O. Dol. v L.: Bode se vse opravilo. Hvala in „ad multos annos!" — G. B. v Drašg: Interpelacija se je stavila zaupno z vspehom. Lepa bvala in pozdrav! — G. V—e: Vsestransko: „Deus retribnat!" Vaše želje se bodo po zmožnosti spoluile ter se nekoliko primaknilo. — G. J. Lilek v Wolfseggu: Dobite skoro, ako še nimate. Lepa hvala! — G. 1—lj v Por.: Bilo je odveč, ker gre gratis. Prosim o priliki naznaniti, kam s poslanim? Serčno pozdravljeni! — G. Kr. v Ž—b. Prejeli in oddali bratov, vodstvu. — G. Al. v Šin — i: Mislimo, daje naročnina in oddali založ Pozdrav! — G. Kr. na Tr.: Naročn. prejeli in oddali. Da ste mi zdravi! — G. —h—: Lepa hvala; vse je Slo gladko. De se „onč malo kislo derži"f to nič ne d<; bo že solnce posijalo. — Založništvu oddali poslano naročnino za Dan. za naslednje gg.: Jur Lap... Kreda. — G. Fr. Ct. v Pres. — Val Alj. v Šm. — Jan. V. v Št. Jern. — Mih. Gog. v St. Osi. — Al. Bobek v R. — M Bened. v Buk.
Odgovorni Trednik: Lika Jena. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazmikovi nasledniki v Ljubljani.